GIB Pil sem medico, širšo od reke. Kačji pastirji so mi poljubljali oči. Tkal sem platno, ki je postalo led. V njem se leskeče pogubljeno mesto. Ulice vodijo in ne vodijo nikamor. Prislonjeni k zidu spijo mrtve sanje. In mulovodec drži roko, kot jo je takrat, ko je zaklical dečku: Pohiti! Pred sončnim zahodom morava priti do vrat! FUNKCIJE Želeti pomeni zbrisati smrt. Udariti jo s pečatom na belo kožo in se potem zastrmeti v jajčeca. Zavrteti vazo, da sika kot vrtavka in razdejati himne. V naravi je več ploskov, eden od njih hodi po robu in grize mleko. Želeti pomeni zrušiti se v galeje. Cvrčati udarce. Razliti vino na pladenj in si umiti 439 Tomaž Šalamun Gracias a la vida Tomaž Šalamun roke z njim. Želeti je motor glave, ne srca. Lakota presušenih rib umrlih v parnih kotlih. Jagoda grozdja pade vsako minuto. Širi rame. Želeti pomeni sleči s kmeta črn križ. Peti na jasah, klicati v prazno. Zadeti rogove krvi in jih butati, butati. Pod sonce, kjer je doma žolč, naš disk je žolč. Želeti pomeni dihati. Z dlanmi grebsti mah z jalovih bradelj. Pihati, pihati. Sežgati meso, narezano na kocke, da dobi kot murn črno glavo. V drevesih je jantar, v ljudeh ne. Želeti pomeni spati, spati in pozabiti na vse. Lepe so ojnice. Seno na vozu je sovrag ljudi. V njem spijo kmetje z dolgimi bradami, vile držijo nad pasom. Želeti pomeni ne kaditi. Prekrižati roke na prsih in misliti na Arno. Večji si bil kot Donava. Želeti pomeni prešteti brate, dosti jih je. Steči na javko s sklonjeno glavo in zavpiti krik svobode. Štirje ljudje na stolu jo razčetverijo. Hodi kot pasma po svetu in izumre, s temnimi obroči okrog ledij. Želeti pomeni bledeti z gabrom, trsom, javorom. Utreti sneg v rame. Stati, mahati vlakom in jokati, kot jočejo tisti, ki so priklenjeni z begom. Želeti pomeni pozdraviti črva in ga spoštovati. Si tam na členkih točiti žgane pijače. Želeti pomeni razdejati sonce in ga zdrobiti kot kepo v dlaneh. Nakladati plašč na plašč, ovčjo kožo na ovčjo kožo, mrtvo. Lomiti tilnike pred elektrarno in zaspati cvet. Naj spi, naj spi. 440 441 Gracias a la vida Naj uvene v krču blaznosti. Plemena plešejo kola na črni vati mrtvih. Naj teče koža po mojih venah kot bankovci po krvi Indijancev. Želeti pomeni zlomiti vihar, sipati diamante v kavo. Rubiti ples. Rubiti vsakega plesalca posebej. Želeti pomeni hladnokrvno poslušati, kako toča pobija hrčke. Splezati na gugalni stol in s prsti objeti vse malčke, ki so umrli kot seme. Rasti senco. Rasti senco kot oblak drhali. Prerezati opne bobnov. Zaspati, zaspati. Želeti pomeni z vladarjev strgati salicil. Pasti, pasti. Strmeti v ušesa ljudi, ki pobirajo grozdje in jih sem poklicati. Vsak ve malo, jaz vem malo. Razprta dlan ve več. Želeti pomeni strgati čas. Naj ga zašijejo dekle, ki je v njihovih rokah kamen. Hej, Pitagora! Mule! Mule! Artemidi so pobruhali bel plašček! Želeti pomeni zviti ptiču glavo, da ne bo več nikdar pel. Zajahati steber namesto konja in poslušati daljne vžige. Želeti pomeni, da vsi udi treščijo ob skale. Čeri se razbistrijo. Vrata se uvijejo pred poljem. Bog sliši samo razredčeno magmo, nektar. Želeti pomeni ne opaziti, kdaj si zadnjič obuješ čevelj. Želeti pomeni tako šaliti se, da obvisijo škorpijoni na svojih svetlo lesketajočih se hakeljcih, dokler jih ne poklopi bron. Želeti pomeni pristati na smrt. 1 442 Tomaž Šalamun DAVIDU Večer je. Ptici se s truščem posedajo po vejevju in premišljujem: če bi bil jaz svoj sin, bi tudi listal po Larousseu, preden sem spregovoril? Bi mu škodilo? Bi se čudil nad truščem? Bi jahal konja v Sierri, mlad? Bi trepetal pred božanskimi oblikami? Zelena majica, vijoličast sviter, lok, ki ga dela rez med šipo in pločevino — vse gledano skozi steklo strašnega obrtnika, maye — na mojem patiu? Bi tudi njega obiskal Robert. pil pivo in pripovedoval, kako je zasajal drevesa v deželi, kjer neprestano dežuje in valovi Pacifika butajo ob skale? Se širi duša z mesom? Ni Minotaver neprestano molel ven nog? Ker, če nas vonj zapusti, kako naj nas izsledijo bogovi, ki so prav tako krhka in nežna bitja kot račke in naši predniki. RIBA Jaz sem mesojedec, ampak rastlina. Jaz sem Bog in človek v enem. Jaz sem buba. Iz mene rase človeštvo. Jaz imam čisto razlite možgane, kot cvet, da lahko bolj ljubim. Včasih dam prste vanje in so topli. Hudobni ljudje rečejo, da se drugi ljudje v njih utopijo. Ne. Jaz sem trebuh. V njem sprejemam popotnike. Jaz imam ženo, ki me ljubi. Včasih se ustrašim, da me ona bolj 443 Gracias a la vida ljubi kot jaz njo, in sem žalosten in potrt. Moja žena diha kot majhen ptiček. Njeno telo me spočije. Moja žena se boji drugih gostov. Rečem ji, ne, ne, ne se bati. Vsi gosti so en sam in za nas vse. Bela vžigalica z modro glavico mi je padla v stroj. Umazal sem si nohte. Zdaj premišljujem, kaj naj napišem. Tukaj živi ena soseda. Njeni otroci zelo razgrajajo. Jaz sem Bog in jih pomirim. Ob enih grem k zobozdravniku. Dr. Mena, calle Reloj. Pozvonil bom in rekel, naj mi izdre zob, ker preveč trpim. Najbolj sem srečen v spanju in ko pišem. Mojstri si me podajajo iz roke v roko. To je potrebno. To je tako potrebno kot za drevo, da rase. Drevo rabi zemljo. Jaz rabim zemljo, da ne znorim. Živel bom štiristo petdeset let. Rebazar Tarzs živi že šesto let. Ne vem, če je bil on v tistem belem plašču, ker jih še ne ločim. Ko pišem, imam drugo posteljo. Včasih se razlijem bolj kot voda, ker voda najbolj ljubi. Strah rani ljudi. Roža je najbolj mehka, če daš nanjo dlan. Roža ima rada dlan. Jaz imam rad vse. Včeraj sem sanjal, da se je moj oče sklonil k Harriet. Ustrašim se drugih žensk in zato z njimi ne spim. Ampak razdalja med Bogom in mladimi ljudmi je majhna. V Bogu je vedno ena sama ženska in to je moja žena. Ne bojim se, da bi me gostje raztrgali. Jaz lahko dam vse, pa še zrase. Bolj, ko dajem, bolj rase. Potem odplava kot pomoč za druga bitja. Na enem planetu je zbirni center za moje meso. Ne vem na katerem. Kdorkoli bo spil kaj od tega, bo srečen. Jaz sem cevka. Jaz sem Bog, ker ljubim. Vse temno imam tu, not, nič V 444 Tomaž Šalamun zunaj. Vsako žival lahko presvetlim. Kruli mi. Kadar slišim sokove v svojem telesu, vem, da sem v milosti. Jaz bi moral noč in dan požirati denar, če bi hotel zagraditi svoje življenje, pa še ne bi pomagalo. Jaz sem ustvarjen za to, da sijem. Denar je smrt. Na teraso grem. Od tam vidim vso pokrajino, do Dolores Hidalga. Toplo in mehko je kot v Toskani, pa ni Toskana. Tam z Metko sediva in gledava. Sonce zaide in še sediva in gledava. Ona ima roke kot Šakti. Jaz imam gobec kot egipčanska žival. Ljubezen je vse. Mojzesova košara se ni nikoli razbila na skalah. Iz ravne pokrajine hodijo majhni konjički. Od Sierre piha veter. Jaz grem ljudem v usta z glavo naprej in jih ubijem in rodim, ubijem in rodim, ker pišem. GLUHIM BRATOM Utrudil sem se vaših omlednih nebes. Noga na nogo, usta na usta, mrtvi. Katera sila ne dovoli razcveta? Gulag v hlapčevskih glavah, ki se širi kot rak? Boga nosim v srcu in ga razdajam kot vodo za tiste, ki že dolgo niso pili. Ki hirajo od te umišljene tektonike province in piedestala samomora, narodnega prvaka. Ki klecajo, ubijajo, spijo, ki ne čutijo več strahu. Ne bom dovolil, da bi bil povsod svoboden in padel v prazno izsušeno črnino samo v svojem rodnem kraju. Nisem cinik, pesnik, prerok sem. S svojim življenjem odhajam tja, kjer sem. Ne bodo me zadavile vaše mreže, vaša sainte-beuvovska momljanja niso kriterij za nikogar. Ne bom se opotekel in padel kot Cankar. Gracias a la vida Ne bodo me pozlatili v sterilno mašo kot Župančiča. Moj element je morje, če ga nimate, vam ga dam. Moj element je zrak, ubit in zastrupljen, očiščeno. Če sem edini, ki v njem diha svoboda, ne bom se predal. Raje smrt kot ta ponižujoči genocid vaše marmelade. Duša je večna, ne veste. Jaz sem vam to povedal. In če se mi boste motovilili pod nogami, vas bom razbrcal kot mravlje. Boljše en živ, ki bo pričal o svojih opojih in mukah, kot ta sprijeta želatina Hada, ki ni niti več senca sledi živih ljudi in pokončnega časa, ki diha tudi pod to zemljo, tudi nad temi nebesi, samo čekane je treba imeti, zobe in udariti z milostjo bogov v sredo srca te poklapane usode, da se kdo zbudi in zasliši. Gracias a la vida que me ha dado tanto. v 445