PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2013 tatmd M MtU, Uk. C. IM7, mt th« poti aMtc« M CfctcM«. IU. Um Act «1 Cu*«r«M oi M.rch I. UTt. CHICAGO 23, ILL., 17. APRILA (April 17), 1946. ihhMhed Weekly at 2801 S. Lawndalt Ave. •t« LETO—VOL. XXXXI. I OTROK BREZ STARAEV IN DOMA je v Evropi nešteto. Gornja slika predstavlja tri iimed njih. Zanje skrbi Ameriški Rdeti krit. Mirovne pogodbe za zaveznike najtrši oreh Konferenca vnanjih ministrov v Parizu. — Vprašanje kontrole nad plovbo po Donavi. — Napetost ob italijansko-jugoslovanski meji Dne 1. maja se bo pričela v Parizu mirovna konferenca, oziroma se bi imela pričeti, pa ni zanjo še nič pripravljenega, ker med Zed državami. Rusijo, Anglijo in Francijo'ni še nikakega točnega sporazuma. Enaindvajset držav bi imelo biti zastopanih na tej mirovni konferenci, floteli so za delegate sicer najeti, a povabila jim še niso bila poslana. Nov poskus za sporazum Ameriški državni tajnik Byr-nes je predlagal, naj se zberejo 25. aprila v Parizu najprvo ministri vnanjih zadev omenjenih držav, da uvidijo, če se "bodo v stanju zediniti glede mirovnih pogodb. Vse vlade so se odzvale, kar pa seveda še ni jamstvo, da se bodo do 1. maja tudi zedi-nile glede pogodb, ki naj jih bi predložile v odobritev drugim zavezniškim deželam v Evropi. Pogodbe s petimi deželami Namen konference v Parizu je sprejeti mirovne pogodbe z Italijo, Madžarsko, Rumunijo, Bolgarijo in Finsko- In pa razpravljati ter sklepati o načrtu glede bodočnosti Nemčije. S Finsko sta bili v vojni samo Rusija in Anglija. Kar se Sovjetske unije tiče, je pogodba s Finsko že sklenjena stvar, vojna odškodnina je tudi bila določe^ na in od noša j i med Moskvo in Helsinki so zmerni. Finska se je udala v resnico, da je Rusija v vojni zmagala in da je ona njena soseda, s katero bo v bodoče najboljše živeti v prijateljskih odnošajih. Tudi glede pogodbe z Bolgarijo ima Rusija določno stališče. Kajti prejšnji pronemški, pro-nacijski režim je iztrebljen in novi pa je v zvezi s Sovjetsko unijo. Nesporazumi med Moskvo in Londonom Angleški in amariiki vladi se zdi, da se je Bolgarija na Rusijo preveč navezala, in da Moskva z Bolgarijo ravna kot da sploh ni bila v vojni proti zaveznikom. Byrnes in Bevin držita glede bodočnosti Bolgarije z Grčijo. Slednja zahteva od nje več vojne odškodnine in pa da naj ostane pod zavezniško vojaško in politično kontrolo. Sedanja bolgarska vlada odgovarja, da se je dežela ločila od elementov, ki so io vladali v prošlosti ln da je fašistični vpliv čisto odpravljen, ter da novo vlado tvorijo elementi, ki so bili proti naciz-j mu in zaveznikom vedno prijateljski. Kar se tiče Grčije, pravi bolgarska vlada, da ji je vojno odškodnino plačala kolikor je mogla, toda ima do Grčije teri-torijalne tirjatve, a tudi grška vlada jih ima v Bolgariji. Spor je v glavnem radi krajev ob Egejskem morju. Zahteve za demokratiziranje Bolgarije Med Grčijo in Bolgarijo ne bo še prijateljstva, vsekakor ne dokler bo slednja imela monarhi-stično vlado, ki je poslušna Angliji- Za sporazum z Bolgarijo in z Jugoslavijo pa so levičarski krogi v Grčiji, ki pa v vladi niso zastopani in ne v novem grškem parlamentu. ŠPANSKI FAŠIZEM IMA PO SVETU SE OGROMNO ZASLOMBE - CEMU ? Španija je postala fašistična s pomočjo Mussolini-jeve in Hitlerjeve intervencije. Demokratične sile so španski republiki odrekle pomoč pod izjavo nevtralnosti in "neumešavanja" v notranje zadeve drugih dežel. Španska republika, ki je nastala po demokratičnih pravilih, ie bila vsled osamljenosti poražena in poga-žena. Nekaj pomoči ji je dala v civilni vojni Sov. unija, pa ie klerofašistična propaganda, v katero so se vjeli tudi mnogi delavski krogi, tisto malenkost (podpore) uporabila v napadih na špansko republiko tako uspešno, da se je Španijo pod republikansko vlado oglašalo že za "komunistično" deželo, ki pleni, mori duhovnike, posiljuje nune in uvaja najstrahovitejši teror." Kakor se je demokratičnim deželam mudilo proglasiti "nevtralnost" v španski civilni vojni, ki ni bila samo civilna ampak ob enem zunanja intervencija fašistične Italije in Nemčije ter Vatikana, tako se jim je po porazu republike MUDILO PRIZNATI fašista Franca za legalnega, "USTAVNEGA" glavarja Španije. Cerkvena bogastva v Španiji so bila s tem rešena in borci španske republike pa ali pobiti, ujeti, ali pa stradali v ubežništvu v Franciji, potem pa kamor še so mogli uteči. Franco je med vojno ves čas pomagal Hitlerju in Mussoliniju kolikor si je upal tvegati. V propagandi je tolkel po Angliji in Zed. državah ter jima je klical pogin in prerokoval zmago Hitlerju. Nekateri v zavezniških deželah se vsega tega še spominjajo. Smatrajo, da če smo res zoper fašizem, tedaj lahko vržemo še ta zadnji njegov ostanek z ekonomskimi sankcijami proti Francu. Ni mu treba več pošiljati olja ter drugih potrebščin, pa bo po njemu. Namesto tega sta Washington in London izrazila voljo, naj Španci sami — na "miren način" — odstranijo Franca. O fašizmu v Španiji pa več ne govore. Kajti Če se ga odstrani, mar ni nevarnost, da postane Španija skoz in skoz levičarska republika, ki se bi os/o-nila na Sov/, unijo namesto na kapitalistiirft~zapod? Poljski predstavnik v varnostnem svetu združenih narodov, Oscar Lange, pa je dregnil v to nevzdržno situacijo z obtožbo proti Francu. Takoj je bil v reakcionarnem ameriškem in angleškem tisku označen za "orodje Sovjetske unije". V Londonu, v Washingtonu in v Vatikanu se prizadevajo, da se zadeva glede Španije ne razvije tako, da bi republikanci prišli nazaj v Madrid. Strah jih je pred socialnim preobratom v Španiji. In boje se povečanja sovjetskega vpliva. Zato so za status quo. In zato je Španija lahko še zmerom fašistična. ^------— ----------— - ii i i ■ -- Ženske dobile volilno pravico v mnogih državah v Evropi in na Japonskem Beda v Italiji je nastala veliko po krivdi črne borze ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v ! KOMENTARJI i Ko ie prišel Herbert Hoover Z/j/Vc* #/# UrCSOjii Uredilik v Rim. da prouči živilsko krizo * 9 v Italiii in dan pozneje poročal. "Enajst milijonov ljudi v Zed da ii ic pomoč skrajno nujna, sc državah, ki so ali priseljenci iz ic oglasila kopa reporterjev centralne in vzhodne Evrope, ameriških lisiov s poročili, da je ali pa njihni potomci, so imeli vredno Italiii pomagati le, če bi zborovanje v namenu, da si za- vlada v Rimu kaj izdatnega storila proti črni borzi. V tem listu smo ie omenili o vesteh, da gre veliko živeža, ki ga pošilja v Italijo UNRRA, namesto potreb-i n»m množicam v roke špekulantom. ki na potem za drag denar prodajajo bogatim rodbinam in "ekskluzlvnim" restavracijam ter hotelom. Iloovra—kot smo že rekli v eni prejšnjih številk, je vlada v Rimu pogostila s črnim kruhom in z drugimi takimi jedili, ki sa-' ma na sebi pričajo, da je lakotaj v Italiji. Ameriške časniške poročevalce v Rimu pa je ta vladna in cerkvena hinavŠčina tako razjezila, da so lopnili po nji. Rekli so. da je v vseh boljših h«.telili in restavracijah v Rimu belega kruha kolikor ga kdo hoče — seveda za drag denar, in i enako drugih živil. Itoovra pa je hotela vlada "nablufati", da z belim kruhom Italija niti njemu ne more postreči! Najbolj surovo pa je nastopil proti živilski pomoči Italiji in drugim deželam v Evropi poročevalec lista "New York Daily Nevvs.' Tu časopis izhaja v dva in pol milijona izvodih dnevno, torej vladi v Rimp ni vseeno, kaj piše o črni borzi v Italiji. Zganiti se je morala tudi UNRRA in naslovila italijanski vladi "ultimatum'*, da naj črni borzi stopi resno na prste. Ne bi bilo prav, če bi mi pošiljali tja živila in obleko za reveže, pa bi jih namesto oni dobivali bogati sloja. Ampak vprašanjč^e, čemu snujejo združeno akcijo za pobijanje komunizma." Tako je dne 12. aprila poročal v Hear-stovem tisku z močno poudarjenim naslovom Hearstov žurnalist David Sentner. Enajst milijonov je že precej ljudi- Ampak če se pomisli, da ima v seznamu med njimi omenjeni pisec 600 tisoč katoliških Slovencev v Ameriki — torej dvakrat toliko kot jih je tu vseh skupaj, potem se na njegove številke ni prav nič zanesti. da so krepeljci zavezniških in pa italijanskih "civilnih" policajev prav tako trdi kot so bili Musso-linijevi. Vatikan je v akciji in trudi se na vso moč pobiti "komunizem", ali bolj naravnost povedano, streti Sovjetsko unijo. Na konferenci, o kateri piše David Sentner, da se je vršila v Wash-ingtonu, je bilo po njegovih u-gotovitvah zastopanih milijon ameriških Litvincev, nad pol milijona grko-katolikov, šest milijonov ameriških Poljakov, 1,-250,000 Slovakov, 600,000 pristašev "slovenske katoliške unije", 700,000 katoliških Hrvatov, in poleg tega sto tisoče Madžarov, Ukrajincev itd. V Moskvi se jim te številke bržkone ne zde impresivne, ker imajo o mnenju priseljencev omenjenih narodnosti bolj točne podatke kot pa so jih dobili Hearstovi in drugi Rusiji sovražni dopisniki na prej omenjenem zborovanju v Washingtonu. Ampak dokler bo to razmerje trajalo, miru ne bo. Zato se toliko dobrih duš trudi, da se bi Vatikan in Krem-lin pobotala in delala vzajemno za mir. A ker Vatikan v svojih je sploh mogoče, da hrana, ki je namenih in nazorih ne misli od- Na Japonskem so se 9. aprila vršile volitve poslancev v parlament, v katerih so imele prvič v zgodovini japonske države tu-Kar se tiče notranje uredbe v di ženske volilno pravico, sedanji Bolgariji, pa je napram Volitve so bile aranžirane pod nji posebno kritična ameriška nadzorstvom generala Mac-Ar-vlada Državni tajnik Byrnes je thurja, ki je poskrbel, da so bile že dostikrat poudaril, da bolgar- demokratične v ameriškem smi-ske vlade ne bodo priznali, ako slu te besede. Udeležila se jih je tja pošiliana v dar, pride v posest verižnikom, namesto da se je hi razdelilo gladnim ljudem? Tisti, ki Italijanov nimajo posebno radi. namigujejo, da ka- j kor ie med njimi veliko vsake sorte lu m po v tukaj, tako jih je. tam, in pa da se Italijani na ra-ketirstvo še posebno dobro razumejo. Dejstvo je, da je postala relifna akciia v Italiji škandal in *o nemalo po zaslugi cerkve ter zavezniške (anglo-ame-riške) vojaške vlade. Podpira rcakcionarje, ker se "levičarjev" boji. Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej? nehati, se bi mu moral Kremlin ukloniti, česar pa Josip Stalin ni navajen. ne dobe v nji zastopstva tudi opozicionalne stranke. Res jc domovinska fronta že večkrat poskusila ustanoviti režim, v katerem bi bila zastopana opozicija. Tvorita jo v glavnem dve stranki — obe prijateljski An- tudi socialdemokratska stranka in dobila veliko glasov, ter komunistična Ampak zmagale so konservativne stranke, kakor je bilo že v naprej določeno. General MacArthur pač ne verjame v socialno revolucijo, zato delu gliji, dočim je vladujoča kombi- je, da se Japonsko obvaruje za 'Nadaljevanje na 3. strani.) kapitalizem in da se bi v bodo- če razvijala pod okriljem kapi-________ talistične demokracije. Ženske so se v teh volitvah poslužile servativci že sedaj v kampanji, volilne pravice v zelo velikem da ženske pridobe za svoje kan-številu, a glasovale so v večini didate. Cerkvena in druge kon- pač tako kakor moški — za konservativne stranke in kandidate. Prvič so dobile po tej vojni volilno pravico ženske tudi v Franciji, v Jugoslaviji in v raznih drugih deželah. Vx Franciji so delavske žene glasovale v veliki večini za kandidate socialistične in komunistične stranke na kmetih pa za klerikalno stranko. Ker bodo v Franciji v kratkom nove volitve v parla- servativne stranke kličejo vo-lilke na svojo stran z geslom borbe proti brezbožništvu, komunistom in socialistom Pri volitvah v jugoslovansko zbornico so ženske glasovale za listo osvobodilne fronte. Druge sploh ni bilo. Kajti reakciji so v Jugoslaviji tla popolnoma izpod-bita. V Italiji in v Franciji, v Belgiji in v angleškem ter ameriškem delu Nemčije pa, lahko Ameriški dnevni listi bili od fotografskega oddelka Associated Press sliko, ki predstavlja. kako pet članov "italijanske civilne policije" v Gorici pretepa "agitatorja", očividno Slovenca, ker je hotel baš tisti dan došlo zavezniško komisijo! opozoriti na krivico, ki jo je storila Italija primorskim Slovencem. Bila je objavljena 12. i aprila. Iz slike je jasno, da so i znoriti italijanski "civilni" stražarji kar tekmovali kdo ga bo močneje udaril. Ni čudno, ako se primorski Slovenci čudijo, ker so jim zavezniki (Američani in Angleži) sedaj bolj sovražni kakor pa so jim bili francoski in angleški diplomati po prvi svetovni vojni. In ob enem čutijo, Oskar Lang, ki je poljski delegat v varnostnem svetu združenih narodov, je usilil na dnevni red obtožbo proti fašistu Franku in njegovi vladi v Španiji- Nekaj časa so ga angleški in ameriški predstavniki silili, da nai ne tira te stvari pred zatožno klop, pa si je Lang mislil, če ste smeli Sovjetsko unijo obtožiti, ki je naša zaveznica, čemu se bi Španije šonirali, ki je imela v vojni precejšnjo armado na vzhodni fronti. Seveda — Hitlerju v pomoč. In tako je prišla batina, ki so jo radi Irana hoteli pritisniti Angleži in Američani pod Byrnesovim -vodstvom na Rusijo, nazaj in si vzela za cilj udar na fašizem v Španiji. Vsi ti manevri so zanimivi zato, ker dokazujejo — kar tu znova in znova poudarjamo, da se niti še tako demokratičnim deželam ne gre za demokracijo, ampak za njihne osebne imperialistične, politične, ideološke in ekonomske namene. Reko je zavezniška komisija menda že kmalu ko se je v Londonu sešla določila Jugoslaviji. Pravzaprav je že dolgo pod jugoslovansko okupacijo. Iz Londona pa je bilo dne 11- aprila poročano, da so prišli v Moskvo trij^ madžarski ministri s prošnjo na Stalina, naj poskrbi, da bodo koristi ogrske države na Reki zaščitene in sploh da naj bo Reka za Madžarsko svobodna luka. Pod Avstro-Ogrsko je bila Reka pod madžarsko upravo in je tudi prospevala. Mussolini je Ogrski nekaj koncesij za pomorski promet v Reki vrnil in nedvomno je tudi sedanji jugoslovanski vladi na tem, da Madžarska ne ostane brez svobodne so do ^ Pa verje*no» da bo ime- la v nji toliko privilegijev kot jih je imela dokler je bila Reka pod Italijo. Kajti Mussolini je dajal Madžarski posebne prednosti na rovaš Jugoslaviji. Titova vlada pa bo to razmerje spremenila s stališča vzajemnosti. Seveda imata pri tem tudi Stalin in Molotov veliko besedo. In v interesu Kremlina je, da se Madžarska nanj prostovoljno osloni. Enest Bevin je časnikarjem dejal, da se ne bo pridružil ameriškemu državnemu tajniku Byrnesu v zahtevi za obravnavo proti Draži Mihajloviču pod ameriškimi pogoji. Smatra, tako je dejal, da bo sodišče stvar (Nadaljevanje na 2. strani.) ---------- * ~ ment na podlagi nove ustave, se reakcija po naših demokratičnih posebno klerikalci in drugi kon- pravilih svobodno deluje. Živilski trg že skoro ves v rokah verižnikov Minulo soboto je bilo poročano, da polovica družin v Chicagu ni dobila v prodajalnah običajnih mesnin za prehrano v nedeljo in da so pač morale vzeti kar so ie pač mesarji imeli naprodaj Reporterji raznih listov pa spet "investigirajo" na svojo da nastale so druge, kakor so seda i nastale nove klavnice, ki obratujejo s pomočjo "politične" protckcije, io je — grafta in so vrgle ves mesni trg s tira. Mesna obrt ni edina, ki se je izmuznila izpod vladnih regulacij. Polom nastaja I v mlinski roko, da isvedo, kako je mogoče, j obrti, na žitnem trgu in sploh v da bi mesnin v tej deželi kar hi- vsi živilski industriji. V Zed. dr-poma zmanjkalo. Pa so dognali, j ža\ah namreč obrt prehrane res da kot se le v Času prohihirije izdelovanje alkoholnih pijač spremenilo v "podtalno", ali po ameriško, v "butlegarskn" obrt, tako se le sedaj "reorganizirala" posebno mesna industrija. Sta- lahko prištevamo med vele-in-dmtrije. Kontrolira jo mala sku pina velehankirjev v zvezi z žitnimi in mesarskimi tvrdkami. ki imajo v področju tudi sadni trg, razprodajo sočivja in sploh prihaja na mizo iz tr-1 re, velike klavnice "počivajo", vse, kar kot nekoč v času prohihirije pi- govin. vovarne in tovarne žganja. To- Pokojni Roosevelt je ob nasto- pu v službo poudaril, da ho iz- ker ie uvidel, da je brezpomem- gnal menjalce iz templja, ali kot bno določati prodajalnam "do- je on dejal, ekonomske rojali- Mrrpnc" cene. če ni zraven po ste, pa jih le potem s ponesreče- »icaja. ki hI tudi pazil, da se jih nimi regulacijami, ki jih je oz- Izvaja. Se stokrat slabše jc v ve načil za "neu deal", utrdil in so likih mestih. sedaj v obema strankama veliko Prlilika zvezne vlade za regu- jačji kakor pa ko je on prevzel tiranje cen ie propadla In niko- ' . ■»__a i___l _ A______.1. vlado. * Cemu naj hI bilo na tisoče in tisoč mesnic hipoma brez mesa. ko vendar vemo. da je živine v izobilju! Reporterji pa pripovedujejo, da imaš nnjholjših vrst mesa v restavracijah na izbiro. Seveda n** v tak}h, v katere delavci prihajajo. Nedavno je resigniral iz službe OPA (iz grada za določanje sa- nl v nii. od kar je Roosevelt umrl ki bi znal kapitalizem k n. liti, da ne bi gnal dežele v nov gospodarski polom. Zato ves roj špekulantov skoro nemoteno tekniuie, kako bi ljubem odvzel prihranke ko hitro mocroče, pa naj se dogodi potem karkoli. Kai bodo posledice, si lahko predstavljajo le tisti, ki na razne ekonomske krize še cen) v VVaukeganu nekdo zato, niso pozabili. POTRUDIMO SE ZA "PROLETARCA" VSI, PA BO AGITACIJA USPESNA V tej številki je objavljen običajni seznam "Agitatorji na delu", ki beleži nad 40 manj naročnin kakor pa je bilo dobljenih v prejšnjih štirih tednih. Zastopanih je v njemu samo 23 prijateljev tega lista, ki so mu skozi štiri tedne dobili 163 naročnin, večinoma ponovljene in nekaj novih. Vsi so se nedvomno trudili, da so izvršili to delo, ker verujejo vanj, oziroma v socialistično glasilo, za katerega agitirajo. Ampak če bi jih bilo v seznamu 46 namesto 23, koliko boljši bi lahko bil ta rezultati Seveda, mnogi obnavljajo naročnino naravnost in tudi na novo se je že marsikdo naročil ne da bi ga kdo v to nagovarjal. Vendar pa, ker potovalnih agitatorjev v sedanjih razmerah ne bomo več mogli imeti — saj jih nimamo že vrsto let — razen v posameznih predelih, bo pač treba, da se bomo morali vsi drugi prijatelji "Proletarca" sami potruditi izvršiti delo, kakršno je bilo nekoč posel potovalnih agitatorjev. » V zadnjih par letih je bila smrt med našimi naročniki izredno aktivna. Med njimi so bili tudi dobri agitatorji tega lista, ki jih je treba nadomestiti in res smo v tem prilično uspeli. V bodoče bo še boljše. Vsa mnenja čitateljev nam pričajo, da je ta list na pravi poti. In zavedajo se tudi težav, ki jih mora zmagovati, da vztraja vso to dolgo dobo zmerom na pošteno socialističnem stališču. PHOtETAREC proletarec UST ZA INTERESE DRAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaj* DeUvtk« Ti.kotn« Družba." Ckicagv, IU GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAAOCNLNA v Zedinjenih driavan za celo letu $3.(Mi; za pol U-u II 16. za četrt let* $1.00 loosemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta IS.00 Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naftera uradu uajpoznej* do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. P U O L E TA R E C Puhli*hed ery Wedneaday by the Jugosla* Workraen's Publiahing Co.. In«. Eatabliahed 1906. Editor_______________ Buaineaa Manager_____ ____________Frank Zaitz _____...... Charle* Pogorele« s 8UBSCRIPTI0N RATES: Jnited States: Ono Year 13.00; Siz MontU $1.75; Three Month« $1.00 Forcifn Countriea, One Year $3.50; Siz Months $2.00. PROLETAREC 4301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Za spomenik, ki ne bo samo kamen in bron, je res vredno zbirati Ko so Slovenci zbirali za spomenik Francetu Prešernu, so hoteli postaviti nekaj veličastnega. Pa so se rodoljubi odzvali le po malem, denarja za kaj impozantnega pa je bilo treba veliko Domislili so se, da bi bilo vredno prirediti narodno slavnost, kakršne Ljubljana še ni videla. Vršila se je v Zvezdi. To je bilo še za časa stare Avstrije. Neki nemški list (v Celovcu! jo je opisal za slavnost ob izpraznjenih sodih. Bilo je baje sodčkov iz ' slovenskih" pivovarn cele kupe in pozno zvečer se je vse majalo sem-tertja, razen "sodčki". Določeno vsoto se je zbralo in pomagali so kolikor toliko tudi nekateri tukajšnji Slovenci. Pred frančiškansko cerkvijo v Ljubljani je bil Francetu Prešernu postavljen spomenik, nad katerim se je zelo zgražal takratni ljubljanski knezoškof Anton Bonaven-tura Jeglič Muza nad Prešernom se mu je zdela premalo oblečena. A Ljubljančani so se spomenika kmalu privadili in tudi Jeglič se ni pohujšal ob njemu. Ljubljana ima veliko spomenikov. Oziroma jih je imela. In pa zvonov. V prvi svetovni vojni so ji pobrali zvonove, v drugi pa tudi spomenike, če so bili iz dobrih kovin. Ne vseh — nekaj so jih ji Italijani in Neinci pustili, da ne bi bilo preveč "zamere" Tu (v Ameriki) so Slovenci zbirali za že vse sorte spomenike in nagrobne kamne. Tisti, ki so pri tem pomagali za spomenik Baragu v Clevelandu, in Cankarju na Vrhniki, in drugim zaslužnim možem, se tega morda še spominjajo. Spomeniki so vredna stvar in je prav, da se jih postavlja tistim, ki so si jih zaslužili. Ampak v vojnah čestokrat izginejo :n ostane samo še podstavek. Zelo trajni spomeniki pa so n. pr. bolniški zavodi, kajti tem se običajno prizanaša tudi v vojnah Na kratko, gre se za ustanovo, ki naj bi bila dar ameriških Slovencev bolnim otrokom v Sloveniji. SANS, ki je akcijo zanjo podvzel, se je odločil zbrati v ta namen najmanj $150,000. Nad tretjino te kvote je že skupaj — še dve — pa bomo na cilju. In ako bo več, toliko boljše. To bo stavba, zgrajena skupno z onimi, v starem kraju, ki bo živ spomenik in s tem pomoč onim, ki lahko v življenju še kaj postanejo — to je otrokom. Potem bodo le oni skrbeli za nadaljne spomenike in za obvarovanje tistih, ki so jim jih predniki postavili. KOMENTARJI i V ZDRAVNIŠKI POKLIC se priglaša vedno vec žensk, kar je dobro, ker one so že po naravi bolj ustvarjene za negovanje bolnikov kakor pa moški. Gornje je slika iz medicintkcga kolegija v Fliiladel-pbiji, kjer se študentke uee v operiranju bolnikov. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Zaton lige narodov, ki je obetala veliko in nič velikega izvršila V Genevi v Švici je veličastno, ogromno poslopje, dom Lige narodov, ki je stalo okrog 28 milijonov dolarjev. Liga ali društvo narodov je bila zamisel ameriškega predsednika Woodrowa Wil-sona, ki je bil prvo svetovno vojno spremenil iz borbe med im-perialističnimi, kapitalističnimi interesi posameznih dežel v križarsko vojsko za odpravo vojne in za utaboritev demokracije ši-rom sveta. , } | { f Saj izgledalo je, da je tako "Vojna za odpravo vojne" je bilo eno izmed njegovih gesel ln pa njegovih štirinajst točk — šle so skozi mase kot električni tok. Vojne je bilo konec in Clemenceau, David Lloyd George, Nitti v imenu Italije in Wodroww VVilson so se zedinili skovati mirovne pogodbe z vidika Wilsonovih 14 točk in ob enem so Wil-sonu obljubili uresničiti njegovo temeljno zahtevo — ustanovitev društva narodov. Naj po svetu nastane odslej trajen mir, vsak narod naj sam odločuje o svoji usodi, diplomacija intrig, ki mešetari za zaprtimi duri, naj preneha, izvrši se naj razorožitev in vse probleme pa naj narodi, dežele in njihne vlade rešujejo vzajemno, v prid vsega sveta, v zboru društva narodov. Wilson je bil vesel. Se bolj pa tista ljudstva, ki so skozi dolgo dobo največ trpela, pa podjarmljeni narodi in seveda ves liberalni svet, ker si je od tega obetal novo dobo — prelom s starim svetom in začetek nove ere. Ni vzelo dolgo, pa so razumni ljudje že lahko uvideli, da je splavalo vseh \Vilsonovih 14 točk po vodi že pred pričetkom mirovne konference v dvorani zrcal v Versaju Eden glavnih udarcev za ligo ali društvo narodov je bil udar na Wilsonovo vnanjo politiko, v Zed. državah samih. Zmagali so republikanci in mu zavrgli vse, kar je sklenil. Wilson se je iz Pariza vrnil razočaran do smrti ne samo nad svojo deželo ampak nad vsemi zavezniškimi velesilami. Liga je bila vzlic vsemu ustanovljena, kot so mu magnati Anglije, Francije ter Italije v Versaju obljubili, ampak naš zvezni kongres je zaključil, da Zed. države ne bodo pristopile vanjo. Kakor je bil to zanjo udarec, so narodi upali, da bo liga res ustanova, ki naj svetu zavaruje mir, mu zgradi demokracijo in blagostanje na temelju vzajemnosti — da bo uspela in se ji končno pridružijo tudi Zed države. Vse zavezniške dežele so pristopile od začetka. Francozi in Angleži so dominirali v nji. Po "po-boljšanju" Nemčije je bila tudi ona pripuščena, nato še razne druge dežele, tako tudi Sovjetska unija in vse se je razvijalo navidez dokaj idealno. Pa so Japonci udarili v Mandžurijo, komisija društva narodov je japonski prestopek preiskala in ostale* je pri preiskavi, Zapovedani in nezapovedani posti Naš mesar, ki je izučen krz-nar in ki ga vselej grdo dime, ako ga kdo naziva "mesar" — se vse te dni strašno jezi, ker nima kaj mesaritK Police v dolgi hladilnici so že ves teden prazne in na kavlje se je že v soboto obesila praznota. Nekaj koncev takozvanih mehkih salam je še na razpolago in pa krajec že razpokanega sira. Pa se gospodinje spogledujejo vsak dan bolj nestrpno in z očmi nervozno mežika je povprašujejo. kako in kaj . .. Pomaga še telefon, ki poje in poje, in Pavel — tako je mesarju ime — odgovarja, se prestopa z noge na nogo in si grize v ustnice Težko se je brzdati. "O. saj je ta teden itak teden posta in ... ampak velikonočna nedelja bo tu in z njo mojih dvanajst povabljencev . . . Celo gnjat.. "Ne morem obljubiti niti enega parklja, kamoli cele gnja- ti . . .r "A v Miluaukeeju, sem slišala, da je mesa, kolikor in kakršnega kdo hoče .. Pavel se ujezi. "Pa pošljite svojih dvanajst apostolov tja..." in se mu glas pri temu od same ironije potresa kakor žolica. Prav resno se je bati, da bodo Pavlu izkušnje tega tedna raz-jedle vso zunanjo polituro in mu povrh še nemara skvarile značaj. Vendar se še spomni, da je skoz doslej veljal za dobro dušo, pa objasnjuje nekoliko mi-leje: "Po tri, štiri ure vsakteri dan tega tedna sem potratil na. trgu, a vse kar sem dosegel, je bilo zmigavanje z rameni.. Tako se bomo torej morali te dni vzdrževati mesnih jedi tudi tisti, ki se za cerkvene postne postave veliko ne menimo. Kar se mene osebno tiče. se mi zdijo postni dnevi popolnoma na mestu. In to iz edinega razloga, ker so zdravju koristni Drug za drugim se seveda vrstiti ne smejo. Toda semintja privoščiti svojemu mlinu malo oddiha, to je zdravo. Posta ne poznajo le ljudje, marveč i nekatere, zlasti mesojede živali. Za primer mi lahko služi moj pokojni maček, Boris po imenu. Na vsakih toliko i okrog deset) dni se je za en dan odtegnil vsaki Jedi. Sprva sem seveda sumničila, da se je bil prejšnji dan preobjedel. Pa sem se varala. Osem let si je delil z nami streho in hrano, zato vem. kaj trdim Naš muc si je naložil svoj vsakokratni enodnevni post popolnoma prostovoljno. Takisto se morajo tudi zveri po zve-rinjakih postiti enkrat na teden. "Iz zdravstvenih ozirov", pra vijo njihovi prehranjevalci. "Iz zdravstvenih ozirov", bi bil rekel i naš Boris, če bi bil znal govoriti. Ce je torej post priporočljiv za mesojede živali, zakaj ne bi bilo priporočljivo nekoliko poste tudi za mesojedca na dveh nogah? Zlasti za takega, ki se zadostno ne giblje? Toda je že tako. da smo ljudje v marsičem nespametnejši od živali. Zato nam je treba zapovedi od zgoraj: Posti se zapovedane postne dni... A ta zapoved se ne utemeljuje na zdravje — Bog ne daj! — pač pa svari pred grehom in preti s kaznijo, če se zapoved krši. Ni to novo. Se pred krščanstvom je staro paganstvo spajalo s svojim verstvom in Verskimi obredi poleg mnogih nesmiselnosti tudi marsikaj za človeka dobrega in koristnega. Vse-kako se je že od davna dobila med raznimi plemeni in rodovi kakšna glava, ki je je iz svojih izkušenj, ali pa iz izkušenj svojega bližnjega spoznala, kaj je njegovemu rodu bodisi na korist, ali pa na škodo. Kako to svoje dognanje uveljaviti? Njega ne bi maral nihče poslušati, še manj ubogati, malike pa vsakdo. Za "znamenja" pa ni bilo ni koli težko! Rockefeller pomagl židovskemu relifu, lidje pa Vatikanu Chicago Tribune pravi v efe-peši z dne 10. marca, da je John D Rockefeller prispeval $100,-000 za židovski relif, angleška časniška agencija Reuter pa pravi v depeši, datirana v Londonu 12. marca, da ;e svetovni židovski kongres prispeval papežu $20.000 v znak priznanja za pomoč, ki jo je dala katoliška cerkev židovskemu ljudstvu. SV1CA ČRTALA N K.VIŠKI DOLG Hitlerjeva Nemčija se je v Švici zadolžila za naročeni material v vsoti četrt milijarde dolarjev. Ker je vsled nemškega poraza ta dolg neiztirljiv, ga je švicarska vlada črtala iz svojih knjig. NEMŠKI VOJNI UJETNIKI NA DELU V ANGLIJI V Angliji je zaposlenih na prisilnih delih 183.000 nemških vojnih ujetnikov, vseh skupaj pa je tam 225,000. med njimi i 12.700 takih, ki se jih ne sme zaposliti. BIVŠI VOJAKI SE POTRUDILI V SOLE Izmed sedem milijonov voja kov, ki so bili odpuščeni iz ar made in mornarice, se jih je več sto tisoč priglasilo v šole, ostali pa so šli v industrijo. Šolanje jim plačuje vlada. kot je n. pr. običaj v našem zveznem kongresu. Mussolini je udaril po Grčiji in spet je bilo nekaj preiskave in graje Sele ko je spodil svoje horde v Etiopijo, so debatirali in se prerekali, izrekli so se v društvu narodov celo za "sankcije" proti Italiji in čakali, da je zmagala. Tako je mali Viktor Emanuel postal "cesar" in Mussolini pa svetovni prvak. Ligi narodov je pokazal figo in izstopil iz nje. Isto je storil Hitler. Prav tako ali še bolj "užaljeno" je izstopila Japonska. Le Sovjetsko unijo so kratkomalo izključili, ker je napadla Finsko. Liga se je s temi cincanji degenerirala do kraja- Za varnost španske republike pred Mussolinijevim-Hitlerjevim napadom, oziroma intervencijo vanjo se ni niti zmenila. Cehoslovaška je bila žrtvovana. Fašizem je prospeval in evropski ter ameriški kapitalizem sta se tega veselila — češ, samo da se ubranimo "komunizma", pa bo dobro. Nastala je svetovna vojna številka dve in liga pa je dremala v svoji prekrasni palači in skozi vso vojno je ni bilo mogoče zbuditi. V prvih dneh letošnjega aprila je imela svojo poslednjo sejo. Eksperimentirala je 26 let in končno sklenila, da naj se njeno palačo ter vso njeno drugo imovino, z arhivi vred, prepustf novi sorodni organizaciji — "Združenim narodom". V ligo (društvo) narodov je imel svet vero V takozvano organizacijo Združenih narodov je nima. In ni mu zameriti. Kajti imperialistični motivi prevladujejo sedaj kakor takrat po svetu je več — veliko več zanimanja za špekulacije, za oljna ležišča in za črno borzo kot pa takrat. Razlika je sedaj le ta, da je Sovjetska unija zraven, takrat pa je bila ograjena. In morda vzlic temu. da se obnaša po pravilu, da v Rimu bodi Rimljan — bo baš onaj)ri-l pomogla. da Rooseveltov največji up — organizacija Združenih narodov ne postane polom, kakor je liga. Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje eno celoletno, jc zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Anton Zornik, zap. Penna John Krebel. Cleveland, O. Frank Cvetan, Johnstown, Pa. Ch. Pogorelec, Chicago, IU. Frank" Stih. Shebovgan, Wls. Anton Udovič, La Salle, 111. John Kosin, Girard, O. Louis Barborich, Milwaukee, VVisconsin Joseph Koršič, Detroit, Mich. Matt Malnar. Willard. Wis. Lenhart VVerdinck, Thomas. W Va Leo Zevnik. La Salle, IU. Frank Zaitz, Chicago. IU. John Vitez, Barton. O. Jennie Jerala, Moon Run. Pa, Joseph F. Dum, Cleveland. O. Jacob Ambrozich. Moon Run. Pa. Frank Podboy. Parkhill, Pa. John Rak, Chicago, IU. Mary Marinftek. Gallup, N. Mex. John Chamazar, Chicago, lil. Kayton Kr/.nožnik, Red Lodge. Montana 2 Frank Remitz. Ročk Springs, Wyoming 1 Skupaj 4 tedne (od 7. marca do 4. aprila) 1 «3 naročnin, prejšnji Izkaz (4 tedne) 207'a naročnin. 44 20 14 14 12 11 B 6 6 4 3 2 2 2 2 2 •> 2 2 2 2 (Nadaljevanje s 1. strani.) pravično in pravilno vodilo, torej ni vzroka za zunanjo intervencijo proti njemu. Bevin ima prednost pred By mesom v tem, da v Angliji velesrbska propaganda sedaj nič ne pomeni, dočim je v Zed. državah zelo močna vsled svojih zvez s poljsko reakcijo in pa s politiki, ki si jih je Fotič že dolgo nazaj navezal nase. David J. Dulliu pravi v dolgem članku v New I^eadru (dne 6. aprila), da ima iz popolnoma zanesljivih virov dokaze, kako v ameriški in angleški zoni Nemčije naše in angleške vojaške oblasti uporabljajo fašiste iz Lat ve (begunce) — seveda proti Rusiji, kakor Poljake, dasi član-kar tega ne pove naravnoat. Jin^, vedeL-je-TiJIfiaa imena in opisal delovanje, ki ga vrše za osvoboditev Latve V tem napadajo tudi latviške social-demokrate, menda ker so se v času Hitlerjeve okupacije podtalno borili zoper njo, fašisti pa so Nemcem pomagali. Kar je zanimivo je to: Slovenski in vsake sorte drugi fašisti so vsi —ako so le mogli, pribežali v ameriško ali pa v angleško okupacijsko zono, bodisi v Nemčiji, v Avstriji ali kjerkoli. In vsak fašist se izgovarja, da je demokrat zato, ker je zbežal pred domačimi in pred ruskimi "komunisti". Kanadska vlada se z odkritjem ruske špionaže ni kaj posebno postavila, kajti koncem konca je le prišlo na dan, da je njeno špijonaško omrežje boljše razprcdcljeno kakor pa sovjetsko. Kajti glavni ruski špijon Igor Gouzenko. uposlen v sovjetskem poslaništvu v Kanadi je bil ob enem tudi špijon kanadske vlade. Slednji je služil, svojo vlado pa je izdajal, a plačo je vlekel od obeh. Taka je ta "informativna služba", ali "in-telligence service" in kakor še drugače olepšavajo posel ova-duštva in agentov provokator-jev. Srbohran razlaga, da pomeni Titov režim trajno nevarnost ne samo Grčiji in Italiji temveč svetovnemu miru v splošnem In zaeno z drugimi reakcionarnimi listi vpije o zbiranju jugoslovanske in sovjetske armade tik Trsta, ki šteje baje že milijon mož. Ako se bi Srbi po prvi svetovni vojni slično potrudili, pa bi D'Annunzio ne mogel iztrgati Reke in jo osvojiti za Italijo in tudi Slovenci in Hrvati na Primorskem ne bi bili izročeni kartjavendan Italiji v dar. A Nikoli Pašiču je bilo pač več za Solun kot za Reko ali Trst. in več za Veliko Srbijo kot za pravičnost. In je tako koncem kraja vse zaigral. John L. Levvis je zvita buča. Ko se je z unijo premogarjev ločil iz AFL. je ob enem oznanil. da predsednik AFL William Green ni več član UMW, ker je izključen. Greena je potem v naglici sprejela neka druga unija, da je mogel ostati v svoji službi. Toda sedaj, ko se je unija premogarjev vrnila v AFL, je Lewis pojasnil, da je unijski asesment za Greena bil vedno redno poravnan, torej je še član unije, v kateri je bil od začetka. Na cfiplomatičhe poteze se kajne razumejo tudi vodilne glave v unijah, ne samo državniki na konferencah združenih narodov in na drugih svojih sestankih. American Federationist (apr. izdaja) ugotavlja v svojem glavnem uvodniku, da je tekma sedaj med deželami, ki si iščejo varnosti pod okriljem ZN (združenih narodov) in med USSR. ki si hoče zavarovati meje z invazijami v druge dežele, da si jih podvrže. V istem članku pripoveduje tudi o armadi milijon mož, ki jo ima Tito v pretnjo miroljubnim zaveznikom ob Italijanski meji. "American Federationist" se smatra za zelo dostojno, resnicoljubno, informativno revijo. Izdaja jo AFL. Ampak kadar se v nji piše kaj o Rusiji, o Titu itd , neha biti vse omenjeno — namreč dostojna itd., pa udriha in udriha. Po Moskvi, seveda, kot da nima tu dovolj vzroka prijeti za metlo in pometati smeti z naše lastne dežele. General Anders (poveljnik poljske armade v Italiji, sovraž-nik sedanje Poljske vlade in Sovjetske unije) se jezi nad angle-j ško vlado, ker mu je sporočila, da njegovih čet, ki štejejo okrog poldrug sto tisoč mož, ne bo več vzdrževala. Moštvu je bilo naročeno, da naj se vrne na Poljsko, česar pa se velika večina brani in bo treba najti zanj prostor in delo v kaki drugi deželi, če se med tem ne prične vojna z Rusijo. V tem slučaju bi Anderso-va armada zelo prav prišla. $pan»ki diktator Franco je generalu Andersu v Italijo spo-il da si po razpustu svoje armade lahko poišče dom v Španiji, kjer bo dobro došel. To jc značilno zato, ker nekateri zavezniški krogi trdijo, da Anders ni fašist ampak le protikomu-nist V resnici je oboje, drugače bi ga Franco ne vabil v Španijo. ~'wHcnry Wallace je na svečanosti v spomin Rooseveltu ob prvi obletnici njegove smrti omenil tudi prijateljstvo pokojnika do Sovjetske unije in dejal, da so govorice o možnosti spopada med nami in Rusijo nesmisel. Zed. države so prepametne, da bi iskale vojno z Rusijo, in isto tako je Rusija prepametna, da bi silila v oborožen konflikt z nami. Žal, da je v tej deželi precej prav tako vplivnih ljudi, kakor je trgovski tajnik Wal-lace, ki glede odnošajev med Zed državami in USSR niso | enako miroljubnega mnenja. In i Roosevelta ni nasledil kak nov Roosevelt (kakor je n. pr Wal-;lace> ampak Truman. Harold Laski, ki je po svetu veliko citiran, prvič, ker je znan učenjak, in drugič ker je predsednik eksekutive angleške delavske stranke, je napisal brošuro o smotrih delavske stranke v vnanji politiki Velike Brita-jnije. V nji pravi, da se angleška delavska vlada ne bo oslonila ne na VVashington, ne na Moskvo. Kajti ako se bi zvezala z ruskim komunizmom, ali pa sklenila militaristično zvezo s kapitalističnimi Zed. državami proti Sovjetski uniji, bi to bila pot naravnost v izdajstvo civi-j lizacije. Churchill je seveda drugačnih misli. On je za čimtes-, nejšo zvezo imperija Velika Britanije z Zed. državami. Njegov govor v Fultonu, Mo., pod pokroviteljstvom predsednika Trumana, pa je bil živ dokaz, da ima predlog za sodelovanje obeh velesil proti Sovjetski uniji v tej deželi veliko mogočnih pristašev. In dogodki v minulih mesecih pričajo, da se tako zvezo praktično že izvaja, čeprav med Washingtonom in Londonom ni še uradno napisane vojne pogodbe in je tucji ne bo. Dejstvo pač je, da angleška in ameriška vlada delata vzajemno posebno v zadevah, ki se tičejo Rusije, oziroma akcij proti nji. Glavni vzrok je različen ekonomski sistem in pa križajoči se interesi posebno med Anglijo in Sovjetsko unijo. Jugoslavija je bila v času voj-. ne v anglo-ameriški propagandi pretirano hvaljena (en čas Mihajlovič , potem Tito), sedaj pa je zagrizeno napadana. Pa bo iz zagat izvozila Dasi gre skozi silne preporodne bolečine — to Je svojstvo vsake socialne revo-(Konec na 5. strani.) tole mi ne gre v glavo? »fako to. 4m sedaj I v Nemčiji vo-klop tiste navadnr »Judi, ki so obtoieni komunističnih aktivnosti, do*m se kapitalistom. M so financirali ln pomagali Hitler i", nič ne zgodi, to ml nikakor nc »re v glavo! PRIPOVEDNI DEL tone maček: Sluga Matej in njegov pes (Nadaljevanje.) In res mu je parkrat pokazal Matej se je počasi dvignil in hranilno knjižico; v kateri je bi-odtaval v svobo "sobo", majhno la že lepa vsota vpisana-luknjo v kotu pod stopnicami. Tu je imel ležišče, kamor je pozno zvečer, ko ga gospod baron Matejem, kakor da so ga one j najele. Čim starejši je Matej postajal, tem osornejši je bil baron z njim. Nazadnje sploh ni nikdar več slišal prijazne besede, S skrbjo je stari. $)uga začel gledati v bodočnost. Dolgo ne bom BKri Aa«* a ^. Prepričan je bil, da je tako več mogel vzdržati, si je mislil, najbolje. Na ta način si bo naj- Teh nekaj' let, ki mi še preosta- ni več potreboval ves zbit polo-I zasi^ral brezskrbno sta- jajo, bi rad preživel v miru *i» i rost. Zaupal jc svoji gospodi po- Kako prav je, da nisem v mla- polnoma in se ni dalje brigal za dosti zapravljal. Radoveden zadevo, tudi takrat ne, ko je sem, koliko bo že vsega skupaj stari umrl in je mladi prevzel v moji hranilni knjižici. Odkar gospodarstvo. Ob svojem času' je pokojni baron umrl, mi je si je mislil, ko bom potreboval, i niso več pokazali. Po mojem ra- ko si bom hotel kje kupiti zaže- čunu bi moralo zadostovati, da leno hišico, v kateri bom užival plačam hišico doli pod gozdom ioclii7ani ruiIfAl rta lVirW'l»ni in nn Lnnril vrtci k i mi i#» na ihol i mm * } - J r " J -'» m r A- 'tv. r 381*7, S £ZL rmm '4'n krat ponoviš, imaš nacistični pozdrav "Heil Hitler". Ta novi pozdrav je postal baje znak poznavanja med Hitlerjevimi pristaši od vzhodne Pru-sije pa do štajerskih dolin Ravno na Štajerskem, to je, v avstrijskem delu te pokrajine, je položaj posebno resen. To je lahko razumljivo, saj je Hitler sam dejal, da je Gradec zaslužil častni naslov "mesta nacistične revolucije". Zarotniki, ki se pozdravljajo s številko "88", se ohrabrujejo da Hitler sploh ni mrtev. "Vojna se bo nadaljevala najpozneje v dveh letih", si prigovarjajo. Morda je naj vet* tega med dijaki. Daleč v gorah so našli zavezniki tečaje smučarjev, katere so vodili bivši SS-častniki. Poglavitni cilj te kampanje "88" je seveda v prvi vrsti, da se širi mržnjo in sovraštvo do Rusije V drugi vrsti pa žele prepričati vsakogar, da se Velika Britanija oborožuje nanovo, in sicer za vojno proti Sovjetski uniji. Avstrijski SS-ovci žil svoje stare kosti in se pogre-znil v težak sen, iz katerega ga je točno ob šestih zjutraj zbujal star, razklopotan budilnik, ki ga je, da bi ga bolje slišal, postavljal na poveznjeno umivalno skledo. V tej luknji je stal, stisnjen pod stopnice, star, železen vojaški postelnjak s preležano slamnjačo, ki je bila pregrnjena s posvalkano odejo. Ob okencu, skozi katerega se je videlo pred hlev na dvorišču, je stala polomljena mizica na treh nogah; četrto so nadomestovali kosi opeke. Na mizici je ležalo vse mogoče v slikovitem neredu: ostanki večerje od prejšnjega dne, kos kruha poleg mastila za čevlje, par umazanih ovratnikov in oguljena črna kravata. V steno poleg vrat je bilo zabitih nekaj žebljev in na njih so viseli razni kosi obleke: hlače z zelenim šivom, paradni frak z zelenim ovratnikom in medenimi gumbi, na katerih je bil vtisnjen baronov grb, in dvoje predpasnikov. Ob steni je stal lesen - iT v \z zasluženi pokoj, pa porečem in na koncu vasi, ki mi je najbolj všeč in še mora ostati toliko, da bom kakih deset let lahko brez skrbi preživel. Takoj jutri porečem gospodu, da mi knjižico izroči, kajti ne ve se, kako še pride. Pri meni, mislim, bo sedaj bolj na varnem Res se je Matej drugi dan, ko je stregel gospodu baronu pri obedu, opogumil in je zaprosil: "Prosim ponižno, milostljivi gospod baron, da bi mi blagovolili izročiti hranilno knjižico, na katero ste izvolili v hranilnici nalagat mojo plačo. Rad bi si nekaj kupil in se mi ravno sedaj nudi ugodna priložnost." Gospod baron ga je srepo pogledal: "Kaj hočete?" dali mi bodo. Kaj bi sedaj z denarjem! Nesreča nikoli ne praznuje, pa bi mi znalo še kaj zmanjkati. Mladi je bil čisto drugačen tič. Komaj so starega odnesli iz graščine, že so se pojavili od kdo-vekod številni prijatelji in prijateljice mladega barona, ki jih Matej poprej še ni nikdar videl Lov se je vrstil za lovom, izlet za izletom, gostija za gostijo. Iz mesta so prihajali veliki vozovi, zvrhano naloženi z novim, ble-stečim pohištvom, dragocenimi slikami, prekrasnimi preprogami. Vse staro pohištvo je moralo iz graščine izginiti, vse stene so temeljito ostrgali in jih pro-vlekli s svilenimi tapetami, ka- SOVJETSKA PROPAGANDA ena prirejati demonstracije proti kapitalizmu in kapitalističnim vladam kjerkoli, a na ta posel se raiumejo tudi njeni nasprotniki. Tako se je v minulih tednih dogodilo mnogo demonstracij proti Rusiji posebno na Kitajskem. Gornje je slika kitajskih študentov—ne na Kitajskem—ampak v Tokiu na Japonskim, ki so zahtevali, da naj se sovjetske čete umaknejo is Mandžurije. pred vsem s tem, da se tolažijo, I so pripravljeni... Mandžurija, prirodno bogata dežela, ki je žoga v mednarodni politiki Kmalu po prvi svetovni vojni so Japonci odločili vzeti Kitajcem Mandžurijo, prvič ker je ljudi, katerih tamošnje ljudstvo ne priznava kot svojih. Ako je imelo vodstvo Koumin- nikov. Ub steni je stal lesen vlekli s svilenimi tapetami, Ka- ij-jco stolček s pločevinasto skledo za meniti tlak po veži in hodnikih ""^kakšni so odstranili in ga nadomestili s pisanim mozaikom Stoletne umivanje. Nad posteljo na steni je visela podoba "Zadnje večerje" in slika cesarja Franca Jožefa, pod njo pa obledela fotografija, ki je predstavljala Mateja kot mladega dragonca na slikanem ozadju dunajskega Schonbrunna. Ti predmeti so zgovorno pripovedovali o Matejevem življenju, ki ni bilo kdove kako bogato dogodkov. Bil je sin pobožnih kmečkih bajtarjev, ki se je pri vojakih izkazal kot zelo pripravna ordonanca in častrvški sluga. Eden izmed častnikov, katerega je vse leto hodil zjutraj budit in mu čistit čevlje, ga je priporočil staremu baronu Stein-hardtu, ki ga je po dosluženi dobi vzel na graščino za lakaja, kjer je ostal za vedno. V svojem služabniškem poslu se je kmalu tako izuril, da so ga smatrali za neobhoden hišni rekvizit. Skrbno je negoval mladega barončka in baronese in se je z njimi igral. Takrat jih je smel še tikati. Ko pa so malo odrasli in šli v mestne šole, jih je smel ogovarjati samo z milostljivi gospod baron in milosti j iva baro-nesa. Tovarištvo je prenehalo med njimi, bil jim je samo še sluga, a oni njegova gospoda. Svoje plače, ki mu jo je stari baron obljubil, ni nikoli v celoti dvignil, vzel je le kdaj pa kdaj kaj malega na račun, za tekoče potrebe. Gospod baron se mu je ponudil, da bo že nalagal njegove prihranke zanj v hranilnico. lipe v parku so posekali, da so napravili prostor za novo tenis-igrišče. Polovico krav so prodali iz hleva, namesto njih pa so kupili konje dirkače in z eno zeljnato glavo; ta pod-1 slovenskim urednikom, ako jim laga mi daje ambicijo pisati je dopise nemogoče objaviti v članke, ki sicer niso intelektual- enem tednu po prejemu, naj jih ni, ampak jih od takega gorenj- rajše vržejo v kos. skega kmečkega sina, ki je brez * šol. tudi nihče ne pričakuje Minuli teden si je "organiza- * cija združenih narodov" (United Naredbe OPA (Office of Prič« Nations Organization) skrajšala "Da bi mi dali mojo hranilno | Administration) so se čezdaije ime v UN (United Nations). Iz- slabše obnesle. V sebi imajo več pustili so označbo organizacija', lukenj kot pa švicarski sir. A jjm ne zamerim, ker vedo, da je OPA vendarle boljše kot nič. UN (Združeni narodi) še niso or-Ako se reakciji posreči to usta- ganizacija, ampak da morda še« novo do 30. junija likvidirati. ie postanejo. Gre se devet glasov proti dvema. hranilni knjižici se Vam pa sanja?" "No, tisto, na katero se je moja plača nalagala v hranilnico. Stari gospod baron. Bog jim daj gorje nam' dobro, so vsak mesec mojo plačo na moje ime naložili v hranilnico in so mi hranilno knjižico Za gospodarstvo se mladi ba- večkrat pokazali. Ko so umrli, ron ni dosti brigal, prepuščal Je Je bilQ žc čcz dva Usoč goidinar-vso skrb oskrbniku, od katerega je zahteval samo denarja. Ko ga iz rednega gospodarstva ni bilo več dovolj na razpolago, so začeli izsekavati gozdove Ko tudi to ni več zadostovalo, so začeli odprodajati zemljišča. Kos za kosom. jev, "Vam se gotovo blede Jaz ne vem ničesar o kaki vaši hranilni knjižici ne o kaki plači. Kako plačo bi pa še radi imeli? Ali niste z vsem preskrbljeni?" "Že, gospod baron, ampak mislil sem, da ne bodete zahtevali, da vse svoje življenje delam samo za hrano. Kaj pa bo z menoj, ko ne bom več mogel? Ze zadnjič ste rekli, da niste več z menoj zadovoljni, da sem že pre- Matej se je začel na tihem vpraševati, kam bo to privedlo. Začel je dvomiti, da li je gospoda res najbolj pametna in najbolj krepostna. Ce je primerjal barona z ljudmi iz nižjih kro- star. da boste vzeli mladega.. gov, kolikor jih je poznal, je vi-1 (Dalje prihodnjič.) del, da so v mnogočem boljši od njega. Edino mladi kmet Kant-ner je bil prav tak lahkomisel-j než in zapravljivec, vendar ta ni imel tako odlične vzgoje in ni bil tako izobražen kakor baron, ki bi že radi tega moral bolje Kakor sta v zakonu mož in Nikomur ni skrivnost, da se obvezna deliti dobro in sla- cene dan za dnem višajo. Anek- bo. odgovornost za vse vsak dota pripoveduje o dvema za-TPol in P°]" ,al' kot pravimo po koncema v Milwaukeeju. ki sta angleško. "50-50"), tako se bi se pomenkovala o draginji. Zena ' morali po tem pravilu ravnat, ci so ... je možu tožila, da njegova plača tudi "združeni narodi", ako ho- zunje sele v modernih časih. Ki več ne zadostuje za dostojen živ-ljenski standard, kajti cene gredo gor in gor V zibelki je ležal 6 mesecev star sinček in ko je poslušal ta pomenek svojih Staršev, je začel žvižgati... Nekaj drobiža Chicago, III. — Korespondent Leigh White, ki piše v "Chicago Daily News", pravi v depeši iz Aten na Grškem (dne 3. apri- vedeti,'kaj"je prav"in kaj~se~spo-j la'\daJf G*ij.a *daj de" dobi. Zlasti je bil Matej neza- i mokrat.cna država na Balkanu dovoljen, kadar je moral streči f™1" da 'e Usk v "J1 ^oboden. * Lahko tiska resnico ali pa širi Ako je Bog dal vsem svobodno voljo in pravico do svobode, kako to, da krščanska Anglija in Zed. države ne dovoljujejo enakosti tudi Rusiji? Rad bi videl tisti dokument iz nebes, v katerem je dal stvarnik angleškemu krščanskemu imperializmu pred štiri sto leti patent za osvojitev milijone ljudi, da jih ko torijev? — Johh Chamazar. spremeni v sužnje. Take pogod- ma ena družina. Ne vem. če vidim prav ali ne, a zdi se mi, da vodijo vnanjo politiko ameriške demokratske administracije v resnici reakcionarni republikanci, seveda pod znamko demokratske stranke. Pomoč pa imajo v burbonskih demokratih z juga in od drugih takih In kar se tiče Anglije, ali ni čudno, da njena sedanja delavska vlada še vedno drži v diplo-matičnih službah po svetu toli- dvomlivim ženščinam, ki jih je gospod baron pripeljal od kdo-vekod, ali so pa kar same prišle in se vedle prav oblastno Bile so nalepotičenih obrazov in razširjale so ogabno omamen vonj. Prebile so noči v baronovi postelji, kamor jim je moral nositi zajtrke. Razpolagale so z PRISTOPAJTE K laži. Na to pravilo se Leigh White dobro razume, ker najrajše po-tvarja, ali pa širi lažnjive vesti o vseh tistih, ki res delujejo za svobodo ljudstva in s tem za demokracijo na Balkanu. Ampak to je njemu "komunizem". Mož priznava, da se v izbiča-ni Grčiji dogaja mnogo krivic, in da v nji velik del prebivalstva mizerno živi. A vzlic temu je Grčija "najsvobodnejša SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO : o NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina «a Zdruiene driave (Izvtemil Chicaga) In Kanado S6.00 na leto; $>.•• ia pol leta; STlto ia četrt leta; ta Chicago in Cicero $7.50 ta eelo leto; $$.1$ *• pol leta; sa Inozemstvo $9.09. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS mu Balkanu". In za to se ima kajpada za- toeeeeeeeeee država na "svobodo*' hvaliti britanski armadi. • #4<4»»M»»#M»#MM»| PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno I TELEFONIt CANAL 7171—7173 AUTO VVANTED For Quick Aetion ANY MAKE OR MODEL We Will Pay Your Priče Call or Drive in at Once See MR. BERKF.S 6400 SO. WESTERN REPublic «400 mi......nimimnm.....i..........i........... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO | ADRIA PRINTING CO. || Tel. MOHAWK «707 ; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS >»#• ii iioiimiiMimiMinm nn iiiiin mmiml Help VVanted j Help VVanted KARAŠ MFG. CO. 4040 N. ROCKVVELL MEN, VVOMEN, ' BOYS, GIRLS 16 Years or Over EXPERIENCED Or Trainees; Permanent Jobs; Punch Press Operators. Set-up Men, Assemblers, Packers and Shippers, Guards, Tool Sc Die Man. 48 Hour VVcck for Wo-men; 57 Hour Week for Men, Ask for VValter lleinrn ENVELOPE OPERATORS DAY OH NITE SHIFT Pleasant. vvorking conditions. Good Starting VVages CENTRAL ENVELOPE & LITOGRAPHING CO. 426 SOUTH CLINTON 4lh Floor See Mr. Stewart MEN & VVOMEN PAPER BOX MAKERS Necde At Once SINGLE STAYING MACHINE OPERATORS — HAND WORKERS — STRIPPERS Expcrienced — Good VVages Fine VVorking Conditions Paid Vacations Plenty of Overtime. Timc and 4 Over 40 Hours KORLE, INC. 2229 SOUTH MICHIGAN FOREMAN EXPERIENCED IN VITHEOUS ENAMEL WORK Apply or VVrite Hussman - Ligonier Co. 2401 LEFFINGVVELL ST. LOUIS, MISSOURI GIRLS - VVOMEN BOYS - MEN DAY OR NIGHT SHIFTS STEADY VVORK, GOOD PAY PIONEER MFG. CO. ?352 VVEST CERMAK ROAD (Second Floor) ME N-BOYS Experience Not Necessary Light VVork in Clean Shop Good Opportunity for Ad-vanccment with Established Concern Manufacturing Rugs Over 61 Years Pushman Bros. 16 SOUTH WABASH AVE. CEN 5767 VVe Need at Once Experienced Blackshmith Finishers also Trock Body Builders 5 4day week — 46 hours — Time 4 over 40 hrs. — Union Scale. — Hospitalization. — Group Insurance Plan Pleasant vvorking conditions. Royol Truck Body Builders 51 EAST 71ST STREET See Mr BRYANT BINDERY GIRL We have a model shop vvith high type Girls.—Experienced feeders. stitchers, gatherers on Bank Checks. — 80c an hour for 40 hours. Pleasant vvorking cond. Overtime 90c an hour. Protectu Bank Note Co. 4048 SCHUBERt BANK JANITORS and VVATCHMEN 48 HOUR VVEEK . DIFFERENT SHIFTS NO BO I LER S GOOD WAGES STEADY VVORK SOUTH SIDE BANK Call YARDS 2622 Extension 9 KEELEY BREWING CO. 28th and Cettage Grove Ave Positions novv open for Bookkeeper & Typist Expcrience helpful but vvill consider bright Business College graduate. EXCELLENT SALARY Fast Grovving Organization Apply or Call for Appointment Calumet 2030 --1- F R Y C O O K DOWNTOWN PRIVATE CLUB STEADY VVORK APPLY AT 10 NO. DEARBORN ST. See MR. BURKART PORTER Ali Round Handy Man ALSO SHIPPING and STOCK ROOM HELPERS 40 Hour VVeek Time and 4 for Overtime C. B. SHANE 325 VVEST MADISON ST. 5th Floor . PUNCH PRESS OPERATORS EXPERIENCED MEN Good Pay — Steady VVork Apply At Once PRECICE DIE & STAMPING CO. 1621 N. VVOLCOTT STREET LABORERS! NEEDED Time and 4 for Overtime Steady Work — Good Pay GORIŠ & CO. 8124 SOUTH HOYNE EXPERIENCED DROP HAMMER OPERATORS Permanent Jobs Good VVages — Full Time Employment During the Entire Year GEYER MFG. CO. 200 EAST 3RD STREET ROČK FALLS, ILL. MEN TO LOAD CARS AND PACK CEREALS 77 4e Per Hour TIME AND FOR OVERTIME H. C Knoke A Co. 5728 W. ROOSFWENLT RD. VVe Need EXPERIENCED SEVVING MACHINE OPERATORS Lite, Clean Plant Hospital and Life Insurance RELIABLE BELT CO. 3127 VVest Chicago Ave. PACKERS For Drugs Light, clean vvork — Good hours. Progressive vvage scale Whltehali Pharmacy Co. 315 East Grand GIRLS - VVOMEN . NEEDED AT ONCE FOR LIGHT ASSEMBLY VVORK NO EXPERIENCE NECESSARY — GOOD STARTING SALARY — PAID VACATIONS Apply Today National Scientific Products Co. 5013 North Kedzie Avenue Help VVanted I Help Wa*ted GIRLS l VVOMEN NEEDED POK PACKING CANDY BY HAND OR MACHINE. 6iO EXPE» RIENCE NKCKSSAKY GOOD S AL AR Y . APPLY CRYSTAL PUfti CANDY COMPANY 2611 VVEttT CHKAtiO BAKER STEADY POSITION IN NORTH SHORES FINEST HOTEL See MANAGER 422 DAVI* »TUBT IVANSTON Or call Green leaf 4100 VVE NEED LAUNDRY HELP FOR ALL DEPARTMENTS Feeders and Folders for. Fiat VVork Department Shirt Press Operators Experienced or inexperienced Good Pay Garden City Laundry 333S VVEST HARRISON Switchboard Operator & General Office Work#r 5 day week — Good vvorking conditions and top vvages for steady, reliable girl Sleight Metallic Ink Co. of Illinois, Inc. 717 VVEST CONGRESS MON. 6900 for Appointment GENERAL FACTORY HELP Highest vvages paid steady men Clean pleasant vvorking conditions Apply THE WATERS CO. 6501 VVEST GRAND MER 2101 TOOL AND DIE MAKERS > Die Mold Experience 65 TO 70 HOUR VVEEK E. TOMAN & CO., Inc. 2621 VVEST 21ST PLAČE PUNCH PRESS OPERATORS Expericnced VVINZELER MFG. and TOOL CO. 1712 West Arcade Plače Near Madison and Paulina Sts. GENERAL FACTORY HELP Some experiencc in VVoodvvord if possible. Age no Handicap if Capable. 9tcady VVorkers JUNIPER 2706 GIRLS SALES CLERKS Good Pay and Working conditions. # DRESSELS 325« VVallace Street Victory 2590 We Need M E A T C U T T E R S for shops vvith good vvorking conditions. Union scale and time and 4 for overtime Call JORDAN GRACELAND 0515 BODY — FENDER MAN Top Salary Steady VVork YARDS MOfOR CO. 5212 South Ashland Call PROspect 4545 COUNTER MEN VVe Pay Top Wages Good Steady VVorkers Our Help Are as Healthy as Our Hamburgers 622 SOUTH STATE Phone WEB. 2100 CLERK T Y P l S T Steady. — Profit Sharlng Plan Paid Vacation Pleasant vvorking conditions. AUTOMATIC CANTEEN CO. 4633 Gladys See Mr. CASSEL VVe Need at Once BODY and FENDER MAN also PAINTER. Good Salary Chance for Advancement A. & J. GARAGE 2548 VVest M*t St. GRO. 2410 Mr. Germnnn jvviKnuouiu Pretvr One With Somu Typing Eaperionce 3-Day Week — Cloae to Loop TK« Mutual Drug Co. M NUMTH ««KBM »T.. TILEPMONt OPERATOR Baperiunee Noce»aary Stmuigraphiu !koM«ry IM Plant Manager Prof ur Someone vvith Factury Kaperiane« Good Salary 2800 W. CULLOM IND 8000 Motion Picture Engirteering Corp. DtafUmen, Designer Draft*. me«. General Maehinista (nite) General MachiniaU , Hand £crew Mach. Operators okro- leta šu zolo "zanimive ", zgodo- vlade je, da ne bi smela nobena "Nada" št. 1 SNPJ. — "Bab sklada otroške bolnice Nikakor viteljstvom Peleraeije druš|e\ vinsko velike stvari. Kapitali- država imeti monopol nad go- showcrM v pomoč otrokom v Juge ne! SANSov upravni sklad je SNPJ za mpadno P*nnsylvani- atflTl in imperializem pojemata, spodarstvom druge dežela a Mo- slaviji v četrtek 1JB. aprila v dve Za iiitcrnucicnulizacijo plovbe # po Donavi Stališče ameriške Ui angleške da ne bi smela nobena V skladu otroške bolnice nad $53,000 Kampanja za zbiranje pri- nekaj velikega in plemenitega, spevkov v sklad otroške bolnice Marsikateri večji slovenski na- za Slovenijo je v polnem teku. »tlMai v Zid državah ta odziv 1 II! I IJI>I t ,,V ----— — ■ »H mtmm |...w».> . » lili ■ I 1 lili I ■ ■ I I '|'V I Kltl/A III I J\l J 1111 it l | "»« «.. w» "> — • — — ----- - Dasi se je agitacija pričela šele lunKo sluzi za vzgled, roleg lega doktlIlčno lo<:dbe; bilo e>d 1. januarja lansko let naj sprejmejo s poraženimi de- pa do sedaj umorjenih na Pol želami. Ampak je med njimi to- skem nad 7,000 ljudi, med njinr liko nasprotujočih si interesov, i zelo mnogo Židov- ouiniiT v oioveniji na-, ' . .. t , ' . , nost na SANSov urad 13935*ca angleška in ameri- polovico deleža. Enako politiko SICU1C- i&t 26th Street Chieaon 23 1 vlada imela glede Italije in vodi Moskva v Rumuniji, kjer Navadnemu človeku se bi vprašanje njenih mej ter Trsta so najbolj prizadeti Angleži ki zdelo, da ni vzroka, čemu ne bi že dokaj močan sporazum šc v so kontrolirali in operirali ta- mogli zavezniki priti do spora- imeli v prvi vrsti v mislih bolnišnic za tuberkulozne otroke, v kateri bi se lahko uporabljali tudi klinični aparati, katere je Sloveniji pe>daril JPO-SS. Vse- nijo. ko smo pa nekaj mesecev nazaj poudarjali potrebe cele Jugoslavije — brez razlike na narodne>st itd ? Odgovor je zelo enostaven. Relifne potrebščine kakor pa je SANS prepustil kon- so se pošiljale v Jugoslavijo za čno odločitev zadevnim obla- razdelitev po Rdečem križu in vključivši znesek $17,000, ki so pri slovenski vladi. ga obljubile SNPJ. ABZ in JRZ in katerega prejmemo, čim se bo pričela bolnišnica graditi. Nadaljni prispevki v enem tednu do 11. aprila so znašali $3,-748.00 in dvignili sklad do zneska $53.100.75. Tudi naši rojaki v sosednji Kanadi, katere naš SANS radi razlike v državljanstvu ne more uradno zastopati, so se pridružili naši kampanji in boeio prostovoljno zbirali prispevke v ta namen. Društvo "Novo mesto" št IZ Vzajemne pe>dporne zveze Bled, s sedežem v St. Cathari-nes., Ont., je zaključilo postati ustanovni član našega fonda in zbrati $1.000 ($1,100 v kanadski valuti). To svojo obljubo so po-trdidi dne 6. aprila, ko se je med njimi mudil po opravkih glavni tajnik SANSa in so mu izročili že nabrano vsoto $720 ($800 kanadske valute). Če pomislimo, da se nahaja v označenem mestu in okolici le okrog 70 sloven- Za $150,000 bi bilo mogoče postaviti precejšnji sanatorij za jetične otroke, nikakor pa ne kake splošne bolnice z najmodernejšo opremo in laboratorijem. Uradni zaključek pa določa. da se bo presežek denarja nad kvoto $150,000 porabil za opremo, nikakor pa ne jamči, da bomo preskrbeli vso opremo. Naš zaključek določa nekaj, kar lahko slovenski Amerikanci v primernem času izvedemo, ne pa kaj takega, kar bi radi izvedli, pa ne moremo. Prepričani smo, da bomo v najkrajšem času zbrali vsoto $150,000 in jo tudi prekoračili. Vse nekaj drugega pa bi bilo, če bi hoteli zgraditi bolnišnico za pol ali en milijon dolarjev, pa te vsote ne bi mogli zbrati. In iz tega vzroka se je SANS obrnil na slovensko vlado za informacije, nasvete in navodila ter ji obenem sporočil naše mnenje, da se bomo tako obojestransko razumeli. NAROČITE ameriški družinski koledar I O JI KM V STA H E M KIIVH Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj (iMor izvodov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. bile najbolj od vojne in okupacije prizadete in kjer je bila potreba za pomoč največja. Reveži so vsi, ne samo Slovenci. Naše pošiljke so bile za nujno, takojšnjo pomoč. Vendar pa nismo mogli pomagati vsem, niti ne izvršiti tistega dela. za kar je bila poklicana UNRRA čim je UNRRA pričela pošiljati v Jugoslavijo svoje ogromne zaloge relif-nih potrebščin, so oblasti ugotovile, da bi bilo večje koristi za Jugoslavijo, če ameriški Jugoslovani koncentrirajo svojo pe>-možno akcijo na kak projekt, katerega Jugoslavija sama ne more postaviti v sedanjih razmerah, kar bi pa lahko storili Amerikanci. In iz tega razloga je Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč osvojil načrt, ki predvideva financiranje večjega števila klinik, laboratorijev, deč-jih domov itd. In iz istega razloga je meseca januarja eksekutiva SANSa osvojila načrt za zbiranje prispevkov za slovensko bolnico. Očividno je, da o kaki "jugoslovanski bolnici" ni misliti ter da bo uspeh take kampanje najboljši in stroški najnižji, če razvijemo tako kampanjo v glavnem med Slovenci v Ameriki za Slovence v Jugoslaviji. Ameriški odbor pa lahko pomaga drugim delom Jugoslavije, ki so tudi potrebni sanato-rijev in klinik, za katere pa ne zbira prispevkov kaka narod-nosna skupina. NASE PRIREDITVE V APRILU V soboto 6. aprila je nastopil SANSov tajnik Kuhel na koncertu in banketu lokalnega odbora Sveta kanadskih južnih Slovanov v St. Catharinea. Ont Udeležba je bila velika in zbrana je bila znatna vsota v fond bolnice, ki ga zbira omenjena organizacija v Kanadi. Govoril je tudi Martin Krašič, gl. blagajnik HBZ. gl. odbornik Vrbanac ter tajnik Sveta kanadskih Srbov Vojin Grbič. — Zadnjo nedeljo so bile predstavljane slike iz stare domovine v Jugoslovanskem narodnem domu, Ely, i Minn., pod |>okroviteljatvom podružnice št. 6 SANSa. A Strt htm Illinois 4-H O »k Mtmbtr *nJ Hfr Prizt-toinnittt HertftrJ Sfeer CHICAGO AND NORTHERN ILLINOIS ... CENTER 0F AN AGRICULTURAL EMPIRE 3 H'<> je neifogibno. da Chicago postane svetovno srediftčt* prehrane. Tu v severnem Ulinoisu se producira en bilijon dolarjev vrednosti pridelkov hrane letno. Tu Je uposlenih sto tisoč ljudi samo v tej industriji. štirideset odstotkov ameriških kmetijskih pridelkav v dolarski vrednosti ,«e producira v—ali v prekonočnem prevozu— severnega tllinoisa. Tako je postala Chicaga največje pripravljalno in The Cbicsfr Sfckysrdt is tbt Urpst sin lit lit* atimal msrkrt in tbt utrU. hrano založno središče, kot tudi največje tržišče z živo živino na svetu. Pridelki rodovitne gornje Mssissippi planjave in goveje živine zapadnih ranžev se naravno razvija v glavno narodno prevozno središče, kar ustvarja tukaj glavno točko v procesiranju prehrane — eno ameriških najvažnejših in največjih industrij. Ker je srednji zapad narodna žitnica, je Chicaga in severni Illinois velikansko razdelitveno središče žita. čikaška trgovska zbornica obratuje 86 odstotkov vse narodne trgovine s pšenico, koruzo, ovsom, ržjo, ječmenom in soy fižolom bode>čnf»stjo — in Je največji trg te vrste na svetu. Z njenim idealnim ekonomskim ravnotežjem med trgovino in kmetijstvom, je ta okraj v resnici srce svetovnega bogastva v notranjosti dežele. Enake naravne prednosti, ki so prispevale nje važnosti procesiranju prehrane, so pomagale zgraditi n)eno vodstvo v industriji, transportaeiji in trgovini. Nobeno drugo središče na svetu ne daje take lahke doseg« do velikih trgov. Nobeno drugo razpečevalno sredstvo ne nudi takega ekonomskega prihranka na času in daljavi v poslu g I naroda. To je le nekad dognanj, čemu je ta okraj dobro pripravljen za nadaljno periodo industrijskega napredka. Ako vi nameravate ustanovitev ali povečanje kake Industrije, tedaj je prednost tega različnega okraja vredna vaie splošne preiskave. Mi vam bomo z veseljem postregli z vasmi podrobnostmi in faktičnimi pojasnili. Ta posluga je brezplačna. Thif n tht r/^AfA •/ * ttrrtt •/ *MMONWftAITH FDISON COMPANY • PWMC SFRVICF CX>*IPANY OP NORTHERN II.UNOIS WFSTFKN rNITF.O \ Lefs make the eeonomy of the nation t Ive property of the people. Lefs run our ovvn business!—Reading Labor Advocate. Of LABOR i IN THE WIND dUlci ANO I^O- CmE FlftST IMPORTANT INDUSTRIAL UNiOrt «M the- u.s. was the coal minERS. PufcfcHASl C* Oti*X M Al*. GOOD3 iSOHL* Of THt WAYS *>UCAH Smo*V 1OM5UWOK\ of cxtL*rtaiv useuH lNlTSSTROWaltK*. A btTTt K VVORLD. pO *OUR 64 T BY inisisting GM me UNION LA6£LM*uch huge linancial struetures. Cities Service stock vvas soli ing for almost nothing at that time and Cities Service bonds vvere far belovv par. Novv. largely as the result of vvar profits. Cities Service a number of days ago printed in a Nevv York paper the largest financial adver-tisement" that has appeared in recent years. It covers five pages and conteins the number s of thc bonds callcd by Cities Scrvice, altesether .«>35.000,000 lt vvon t be necessary for Cities Service, although it vvas on the brink of bankruptcy a fevv years ago. to borrovv a dollar to consummate this tremendous transaction. These are just tvvo examples. Obviously, President Green vvas not exaggerating—Labor. NO, VVE DONT HATE THE RUSSIANS FROM THE COLORADO SOCIALIST VVe Socialists are accused of hating the Russians and fomenting anti-Russian feeling because The CaP Norman Thomas and other Socialist speakers attack the Russian economic and political frame-vvork as non-Socialist. The Russian situation is too big, too complicated and too far away for us to exactly appraise it. VVe get an infinite variety of statements and opinions as to conditions ex-isting in Russia. Anna Louise Strong says that Russia is a Socialist state because no individual or group ovvns the tools of produetion and therefore no group can exploit other indi-viduals. She admits inoquality of compensation, saying that cquality vvould mean communism, but there may be inequalities under Socialism. She says vvriters are highly paid and beeome rich, having the better apartments in Moscovv, country homes and other luxuries. She does not say vvhat use they make of their excess earnings but denies that they use their vvealth to exploit other vvorkers. Scott Nearing, as reported in the Western Socialist, admits the ex-cessively high salaries of vvriters, composers, actors and industrial managers and says that part of these earnings may be invested ln bonds that yield unearned income expressed in interest. No state in vvhich interest exists is a Socialist state, because interest means exp1oitation. Russia, the United States and England are in conflict at present over the valuable oil reserves In Hungary, Iran and Iraq. Scott Nearing refers to Russia's maneuvering for these oil reserves as "progres- sive" vvhile Annll Louise Strong refers to the same as expansion rather than imperialism. To us ifs nationalism vvhether you call it imperialism or not. Nationalism is not Socialism. VVe shall take no time in de-bating the question vvhether Russia is or is not Socialist. We knovv that the United States is not So-ciaost. VVe knovv the evils of capitalism vvhich are on our very door-steps and fs to vvhich there can be no dispute. VVe knovv that the only cure for these evils is the establish-ment of Socialism and so vve shall confine our discussion to tne evils and to thc situation of vvhich vve have first-hand knovvledge and as to vvhich there can be no dispute. VVe do not hate the Russians. VVe do have fears in regard to their development. VVe hope they vvill de-velop into a true Socialist state. In the meantime, there is no reason for the vvorkers of Russia and thc vvorkers of the United States to make themselves pavvns in the intemational capitalist game to gain control of oil reserves. They should both be fighting capitalism instead of fighting each other. v RELATION OF CZECHS AND SLOVAKS IN FIGURES According to the latest statistical figures issued by the Ministry of Food in Prague and published on February 12, there are ln the prov-I inces of Bohemia and Moravia 8,-100 000 Czechs. and in Slovakia 2,-590,000 Slovaks. If vve do not take into consideration the Germans and the Hungarians stili living in Czechoslovakia, there • are 75.77 per cent of Czechs and 24.23 per 1 *ent of Slovaks comprising the total number of the entire population of the country. We Don't Like War, Nor Deprivation, Strikes, etc., Vet They Happen — Why? By Raymond Hofses, Editor, Reading Labor Advocate Things are happening today that j vvealth labor produces vvould be nobody likes. Even the people vvho i distributed among the vvorkers and appear to be making them happen ' that nobody vvould be allovved to From THE NATION AH this and vaudeville too: Earl VVilson, the Nevv York Post s night-spot columnist, reports that the navy is scouting for entertainers to play before Congressmen and nevvs-papermen at the Bikini Atoli atom-bomb tests. Just in čase things get dull, vve presume. The pot and the kettle: A Cana-dian radio nevvscasler, reporting on the recent riots in India, quoted Prime Minister Attiee as saying the riots vvere the vvork of "left-vving eleTnents." Kamine notes: Herbert Hoover made a radio address on March 16 urging the importance of conserv-ing food in America to prevent starvation in Europe. Shortly after-vvard the Truth or Consequences program came on the air, featuring a hilarious sequence in vvhich par-ticipants squashed lemon-meringue pies in each other's faces. . . A bulletin announcing the forthcqm-ing banquet of the Balzac Society of America proclaims: "There is no longer a scarcity of choice meat and drink, vvhich vvill be served in greater profusion than ever before." The Metaphor of the VVeek comej from Drevv Pearson's column of March 17: "Last vveek (Rcpresenta-tive) Gallagher got something off his chest he had been nursing for a long time." Politics Afloat: The Compagniei Mcssagerios Maritimes of France, according to the Overseas Nevvs Agency, has had a tieklish time vvith a merchant ship it just launcfied. Built during the occupa-tion, the ship vvas first named the Marechal Petain. After liberation vvas reehristened the General Charles de Gaulle. When De Gaulle resigned, the company direetors čast a wary eye over the political scene, vvent into conference, and came up vvith a third choice vvhich they think vvill stick: La Marseil-laise. The Old-Fashioned Virtues are coming back—on the vvings of modern promotion methods. Editor and Publisher says that Pillsbury Mills' spring advertising campaign vvill feature a free recipe book offering instructions on home bread-baking. This One Has LTs Stumped. The German-American weekly publica-tion Autbau reports that vvhen Ge*-tapo agents, posing as musicians, accompanied the Berlin Philhar-monic on its tours through Europe, they vvere usually disguised as flutists.: Suedish stone quarries, cables a Nevv York Times correspondent, are getting a little worried about the granite victory monument that Hitler ordered in 1940. They*re stili vvorking on it and have cn> gaged a Iawyer to investigate their chances of getting the $500,000 stili due on the contract. BARUCrS "FREE ENTERPRISE // Bernard Baruch, one of American capitalism's "elder statesmen," iias come forvvard vvith a 13 -point program to save the national cur-fency system from inflation and collapsc. Baruch vvants to stop inereasing the moncy supply, stop deereasing taxes until the budget is balanced and stop bunking the public by ^aying that vvage inereases can be granL>d vvithout inereasing prices. He also vvants to continue priče controls so that employers of labor can "profit but not profiteer," avoid favoritism to particular groups vvith special concern for vvhite collar vvorkers and small business, etc., etc., etc. There are tvvo reasons why vve shall not novv diseuss the merits of Baruch's points in detail. One is that space forbids. The other, and major reason, is that Baruch aims at preserving class injustiees vvhich vve vvant to abolish and vve are interested in ending, not saving, the capitalist economy. VVhat vve do vvant to emphasize, hovvever, is that vvhat Baruch urges is— Economic planning and economic controls. It tertainly and clearly is not a program for free enterprise. VVe vvant the advocates of free enterprise—those in the ranks of business and those in the ranks of labor—to note and admit, at least to themselves. that Baruch is offering something cntirely at variance vvith free enterprise. Why is he doing this? The ansvver is to preserve the economic privileges that have been the most cherished possession of a novv thoroughly-frightened group of ovvners. It novv seems that there are some people vvho are vvilling to i.tand for controls—if the controls can be exercised in suefe a way that vvorkers vvill continue to produce profits for ovvnrs. Nor is that anything nevv. Fritz Thyssen and his fellovv German corporation heads vvere just as vvilling to have the controls that Hitler proposed to institute, so long as they believed they could keep their high places and the vvorkers vvould be held in their lovv ones. Perhaps vve Socialists unintentionally have been letting people believe that the only thing to do to end the evils of the capitalist economy is to abolish capitalism. That, hovvever, is not exactly the čase. There can be other class economies in the future as there have been in the past vvithout giving vvorkers the full social value of the product of their toil—if the proper controls are established by the "right" people. —Reading Labor Advocate. Another Scheme to Waste Money The State Department continues to "pressure" Congress to give it a large fund for an "information service" vvhich vvill "seli the United States to the Old VVorld." The theory is that other countries are propa-gandizing America and that vve should retaliate. VVe don't believe the State Departmenfs plan vvill succeed. Suppose ve "beam" a broadcast to Russia. VVho is going to listen? If he listens, vvill he understand? Russia is supposed to be "beaming" such broadcasts tovvard this country. Have you seen anyone vvho vvas impressed? Instead of flooding other people vvith propaganda, vve should take steps to label the propaganda vvhich comes to this country—and, vve might add, it doesn't aH come from Russia, by any means. Having done that, vve should endeavor to set a good example. Thafs the best way to make the peoples of other countries like us. —Labor. A Silly Argument and are personally involved in the course of those distastcful things don't like them. Yet they happen. Why? VVar is one of those things. No-body likes vvar, yet vve have vvars. Neither do many people like strikes. Yet great masses of people pay the priče of svveat, blood and tears vvhich strikes exact to vvin vvage inereases vvhich thcy knovv in advance vvill be taken from them by prompt inerease in prices. The Governor of Virginia hates dietatorship Yet he uses the tac-tics of a Hitler vvhen he drafts vvorkers vvho threaten to quit their jobs and orders them to do in mili-tary uniforms vvhat they are about to refuse to do in overalls. Why do people do so many things that thoy hate to do? We Socialists knovv the ansvver. We try to teli our fellovvmen about it in the simplest possible manner. Perhaps vve are not as clear as vve try to be. Perhaps vve over-simpli-fy. Anyway the people as a vvhole, in spite of ali vve can say and do, keep on the road that leads to vvar and strikes and insecurity and pov-erty. VVe say it is "the economic sys-tem." The capitalist private-profit system is the parent of aH the evil and stupid and distasteful things that people do. And vve offer a remedy. VVe urge that the people end the rules of capitalism—vvhich are made to conform vvith the private ovvnership of the means of produetion and distribution—and make the means of life the prop-erty of aH the people. VVe say that under Socialism the questions and differences that arise betvveen men vvould be settled democratlcally. VVe explain that the grab a rake-off, as the private ovvners do today. We dravv the conclu-sion that vvorkers could not possi-bly have the same grievances that novv disturb them vvhen ALL of the product of human labor vvould be distributed among ALL vvorkers on the basis of social service. "You can t ask for tnore than ALL." vve say. Then, vvhen the time comes for people to make their decision about the system that gives a fevv people the legal right to ovvn vvhat the many need, to take a share of vvhat the many make, to get rich by legalized human exploitation — The same people vvho do the vvorking. the suffering, the complaining and the striking VOTE for the s.vstem that hrings those things about. TWENTIES 'TOO OLD' As if there weren't enough troubles in maintaining the morale of the postvvar Army, there have been complalnts recently that the USO hostesses«— pretty misses in their 20's—are too old for the 18-year-olds novv being drafted. Young men of that age just don't like to dance vvith the "older" girls, the Special Service office at nearby Fort Belvoir recently told the VVashington USO. At Belvoir. lt vvns said there are 18.000 youths vvho Just have passed their lBth birthday. One officer deseribed the young men as "refugees from a Coca-Cola bar and the junior prom." No one rcal!y knovvs hovv to straighten out this situation, unless it be the drafting of teenage vvomen to serve their eountry and its men under arms as USO hostesses.— (From The Chicago Sun. mihailovich Drevv Pearson, in his VVashington Merry-Go-Round column appearing April third, states the follovving: The capture of Serbikn Gen. Draja Mihailovich bv Marshal Tito novv permits revelation of one hitiierto unknovvn chapter of the vvar—how It happened that Churchill and Roosevelt suddenly svvitched their allegiance from Mihailovich to Tito. Prior to the Tehran Conference, ali Allied military aid had gone to Mihailovich. Tito got none. But after Tehran, this vvas reversed and Churchill even sent his ovvn son, Randolph, as liaison officer to Tito. Most people figured it vvas Stalin vvho persuaded Roosevelt and Churchill to change their allegiance. This vvas not true. The re-versal vvas caused by the fact that the U.S. vvas intercepting Nazi military telegrams and decoding them, as vve deciphered the Japanese. Several intercepted Nazi mos-sages shovved the Germans expect-ed cooperation from Mihailovich. One told hovv, in arranging a Nazi retreat, the Germans said they could depend on Mihailovich to cover them against an Allied advance. This vvas vvhat caused Roosevelf s and Churchlirs desertion of Mihailovich. Stalin vvas responsible for only one thing—after they made their decision to desert Mihailovich, he sold them on Tito, vvho, of course, turned out to be a minion of Moscovv. IDENTIFICATION Jane (to the policeman on the corner) — Please, Mr, Policeman, have you seen a vvomnn vvithout a little girl that looks like me? Among the arguments heard in congress recently against the pro-posal for a 65-cent per hour minimum national vvage is the cry that vvhen, as, and if this 65 cents is granted, the vvorkers vvill begin to demand $1 an hour minimum. So vvhat? Is $1 an hour too high a vvage as a minimum base? Is $40 a vveek ior a foriy-hour vvork vveek over thc nation too much mnn«»y to give a man vvho supports a family, pavs rent, buys food and clothing, buvs his share of victory bonds, pays the doetor, the hospital, the dentist. gives a fevv dollars to church and to charity? If $40 is too much to pay, then vvhat this country needs is a nevv congress.—The Progressive Miner. AS OTHERS SEE US To the Editor: The people vvho are saying hard things about Soviet foreign policy might gain a better understanding of the situation if they vvould put the shoe on the other foot. If, for example, the Soviet Union (1) possessed the secret of the atomic bomb and (2) were doing its best to keep it from us, meanvvhile (3) building up a stock-pile of the bombs, (4) maintaining an army larger than ever before in its history and (5) a navy larger than ali the other navies of the vvorld combined, and (6) proposing to continue the vvartime draft and (7) introduce universal compulsory m i 1 i t a r y training in time of so-called peace; if (8) she allovved her army and navy officers to talk openly of attacking us before vve should have time to recover from our vvar effort and perhaps to make our ovvn atomic bombs, (9) carried on a press and radio campaign to foment suspicion and hostility tovvard us, (10) seized and held militarv bases along our frontiers (Ieeland, Greenland, the Islards of the Pacific), (11) sent a naval expedition into northern vvaters for special training in Arctic vvar-fare, (12) maintained armed forces at our very gates (U.S. Marines, planeš and ships in Manchuria, U. S. troops and anti-Soviet armies In India, Germany, Italy, Greece.) (13) proposed for 1947—tvvo years after the war--a military budget greater than that of any other country, vvith a higher pereentage of expenditure for military pur-poses than vvas made by Germany or Japan vvhen they vvere actively preparing for vvar, and if (14) the Greek Catholic Church vvere offering to lead a holy vvar against us and if (15) Marshal Stalin official^ sponsored a public cere-mony at vvhich an ex-prime minister vvho tvvice tried to overthrovv our government vvas highly hon-ored and in his address urged an alliance betvveen our tvvo most povverful rivala—vvhat vvould vve think of Generalissimo Truman and Foreign Commisar Byrnes if thcy did not vvork night and day to see that the United States had friendly governments in every capital from Canada to Argentina and if they did not move heaven and earth to diseover the secret of the atomic bomb? Let us try to "see ourselves as others see us"—and this does not mean only the U.S.S.R. Jamaica. Vt. SCOTT NEARING. LABOR LEADERSHIP VValter Reuther, president of the United Automobile VVorkers (CIO), has little fear that thc American Federation of Labor vvill lure away any substantial number of U.A.VV. members. And, as for the possi-bility of the A F of L. vvinning over the U.A.VV., the very sugges-tion arouses Reuther's seorn. "Why the insinuations that or R. J. Thomas or Secretary-Treas-•urer George F. Addes or anyone else could lead the U.A VV. into the A.F. of L. are absurd." Reuther says. "None of us nor ali the king'* horses nor ali the king's men could lead this great rank and file union into the reactionary A. F. of L. Reuther blames the frequency of vvildcat or unauthorized strikes in recent ycars on the lack of a posi-tivc program of leadership in the natknVs big unions. "You get negative leadership at the local union levels only vvhen there is no positive leadership at the national union level," he says. "The obvious ansvver to vvildcat •trikes is to give vvorkers a positive program of leadership stemming from the top dovvn " ' BASCOM N. TIMMONS in The Chicago Sun BUMPER CROP Unless vveather is unusually bad, American farmers vvill harvest a bumper" grain crop this year to feed this country and the vvorld. the Department of Agriculture reported after a survey of the situation.