SLEKOVEC ALEKSANDEF NAZORJEVA 13, IZOLA / 1 f mm OSEBNOSTI splošna banka koper ivm Urnik )-12/16-19 sobota 9-12 recept ali brez po očala za vsak žep n za tiste ki želijo še kaj več. _ Ljubljanska 24 IZOLA V Rio na posvet za jasnejši pogled na svet. ZLATARSTVO CIOIELLERIA VAGAJA Hčeram Tl Ba IZOLA, L|UBL|ANSKA 4 TEL. 066/ 67 040 «3 "GRE ZA SAME LAŽI" ALI VESLAŠKE ZDRAHE Pred približno dvema mesecema je Iniciativni odbor članov izolskega veslaškega kluba sklical tiskovno konferenco. Ob jasni podpori članstva (156 podpisov), je izrekel nezaupnico "uradnemu vodstvu" ob manipulacijah glasovanja na zadnjem občnem zboru. Slednjemu je samoumevno sledila "politika nestrpnosti in izločanja" kot že zadnjih deset sezon. Da se ne bi ponavljal (beri prejšnjo številko Mandraca: Zapisan veslanju) o ozadju le-teh ne bi pisal. "Uradni" odgovor na razlage po sklicanju izrednega občnega zbora je bil: "Gre za same laži!". Sprenevedanje ljudi (še posebej SIVE EMINENCE), ki nosijo odgovornost za povzročene "veslaške zdrahe” je razumljivo, saj jim drugega ne preostane. Asociacija na temo je na dlani pri naših bližnjih sosedih...Temu sledi poduk, da vodstvo ni nikoli vprašljivo, kvečjemu je treba volilce zamenjati!? V zadnjih šestih letih sem bil v vlogi tehničnega vodje priča zgoraj navedenim razmeram v društvu. Z željo po "ohranitvi integritete kluba" sem zagovarjal kompromise med trenerji, ki so se zal izjalovili. Vsebinska razhajanja glede vzgojno - masovno - tekmovalnega pristopa s strani Igorja Božeglava, Iztoka Butinarja (takrat še študenta, danes diplomant oz. absolvent športne fakultete) in Stanka Kočevarja na eni strani oz. amatersko-selekcioniranega s strani Vlada Krulčiča na drugi, so bila pregloboka. Slednji je na račun "novega vala" načrtno vnašal sumničenja in nesporazume med vodilne, tako, da je bil kakršenkoli poskus vzpostavljanja dialoga odveč. Samo dejstvo, da je v zadnjih petnajstih letih klub "pod pritiski" zapustilo sedem trenerjev pove veliko. Gospod Krulčic je začuda" vedno ostal...Svojega osebnega mnenja glede "sodelovanja" na njegov račun, tokrat raje ne izpostavim. Apetiti okrog novega kluba in vprašljiva politika interesa, ki jo vodi, mi je jasna. Sprašujem pa se kolikšen davek bomo še plačali veslaški zanesenjaki in vseh 80 otrok-veslačev na njihov račun!? Miran Blažina Pripis uredništva: Zakon o javnem obveščanju zagotavlja objavo pisem bralcev, če ta ne žalijo prizadete osebe ali inštitucije. Glede na to, da druga stran v tem sporu doslej ni dala še niti enega odgovora ali pojasnila je razprava (hočeš nočeš) zelo enostranska, zato bomo v bodoče objavljali le še tista pisma, ki bodo prinašala zares nove argumente v tem sporu. Spoštovani poslanec g. Mario Gasparini! Čeprav z rahlo zamudo Vam iskreno čestitam k izvolitvi za poslanca v državni zbor. Ker stanje v Izoli ni ravno najboljše, od Vas pričakujem (kot verjetno vsi, ki so Vam dali svoj glas), da bo Vaše delo v parlamentu dalo pozitivne rezultate tako za Slovenijo kot tudi za Izolo. Od poslanca, ki je najvišji predstavnik nas občanov pričakujem, da bo deloval popolnoma v skladu z ustavo in obstoječo zakonodajo, ker ste kot predstavnik ljudi, tudi zgled, kako naj se obnašamo navadni državljani. Ravno zaradi teh razlogov me presenečajo Vaše izjave in dejanja v zadnjem času, odkar ste postali poslanec. S potrditvijo poslanskega mandata ste se odpovedali profesionalnemu opravljanju del župana in s tem tudi županstvu, saj v izolskem statutu, ki je najvišji zakon za našo občino jasno piše, da funkcijo župana lahko opravljate le profesionalno. To funkcijo ste tudi opravljali profesionalno od prvega dneva dalje, in to izgleda zelo uspešno, sodeč po najvišjih možnih dodatkih in ugodnostih za uspešnost, ki jih ravno tako prejemate od vaše izvolitve dalje. Presenečajo me tudi izjave, kako se bo popravil občinski statut, saj nas občinske svetnike, ki smo edini pooblaščeni za spremembo občinskega statuta o tem ni nihče nič vprašal. Ko se je sprejemal občinski statut, je bil člen o profesionalnem opravljanju županske funkcije sprejet na osnovi amandmaja SKD, ZLSD in ZZP, z več kot dvotretjinsko večino občinskega sveta. Po pogovoru z občinskimi svetniki, ki so sprejemali tak statut, jih večina vztraja pri takem mnenju, zato ne vidim možnosti, kako bi jih trenutno prisilili v spremembo njihove odločitve. Na osnovi zakonov, občinskega statuta in zgoraj navedenega Vam predlagam, da občinskemu svetu, ki je edini pristojen za to, predlagate, da Vam potrdi začasno neprofesinalno opravljanje županske funkcije do izvolitve novega župana, vendar največ za tri mesece, saj od dneva, ko ste postal poslanec ne morete biti več župan po občinskem statutu. V roku treh mesecev je tudi potrebno izpeljati volitve za novega župana. Delo poslanca ali izolskega župana je zaradi nalog, ki jih mora opraviti državni zbor, in problemov izolske občine, prezahtevno, da bi ga lahko nekdo opravljal v svojem prostem času. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim uspehov pri Vašem novem delu v državnem zboru. Aleksander Frantar VELIKA NAGRADNA UGANKA KAJ JE V KANTI? Vprašanje Je seveda še iz prejšnje številke Mandraca, prejeli smo ie kar precej odgovorov od takih, da so v kanti županove predvolilne obljube do tega, da so v kanti prezervativi. Precej je zabavnih In nekateri so se šele v zadnjem trenutku odločili za zares resno sodelovanje v tej nagradni akciji. Prejemamo namreč cele poeme, Ilustracije In neverjetne domislice, tako da bo komisija Imela veliko dela. Še vedno Imate na voljo dovolj časa za dober oziroma duhovit odgovor. V poštev za ocenjevanje bodo namreč prišli vsi odgovori, ki jih bomo prejeli do konca leta 1996. Naslov poznate: MANDRAČ, Veliki trg 1, 6310 Izola. Lahko pa pismo pustite kar v našem nabiralniku v pritličju stavbe na Velikem trgu. Nagrado poznate: 30.000 SIT Za prvo silo bo, kajne? POSEBNO OPOZORILO !!! Ker so nekateri, posebej starejši občani, tako vestni, da plačajo vsako položnico, ki jo prejmejo na dom opozarjamo, da so nekateri naročniki MANDRACA prejeli po dve položnici. Eno so dobili s svojim izvodom Mandrača, drugo pa s posebno izdajo, ki smo jo razdelili po vseh gospodinjstvih. Seveda je čisto dovolj, če IZPOLNITE IN PLAČATE SAMO Z ENO POLOŽNICO. Drugo položnico pa mirno odvrzite v koš za smeti, saj ste svojo obveznost že poravnali. Hvala za razumevanje. PREJELI STE POLOŽNICO ZA PLAČILO NAROČNINE. KAJ PA ZDAJ ? jimm»». ža *WmX UMKPMUM 'H Tukaj čitljivo vpišite vaš naslov . . N* H"" v '-»‘o h-**1*«** NAROČNINA NA MANDRAČ um...........................................::::::: 'TGRAFFIT L,ne, Izola ----------------------------- :iQ: Večina stvari je že vpisanih na položnici, ki Tukaj vpišite znesek 2.000 ali i.SOO SIT X ste jo dobili z Mandračem ali posebno ovojnico za nenaročnike. Če položnice LIJ niste dobili jo kupite na j pošti ali banki in izpolnite ........... po priloženem obrazcu. 51430 - 603 - 32431; če boste celoletni &n ZZZZZZZZZZZZZZZZ naročnik vpišite 3.500, za pol leta pa 2.000 SIT. Ne pozabite na čitljiv naslov in ne pozabite ', oddati položnice. Hvala. mm 20. seja Občinskega sveta ZAZIDALNI V PRVEM PLANU Zadnja letošnja seja občinskega sveta zagotovo ne bo minila v harmoniji in vsesplošnem veseljačenju. Res je v večernih urah predvideno prednovoletno srečanje delavcev in funkcionarjev občine in Upravne enote, vendar bo pred tem zagotovo precej vroče, še posebej če se bodo seje udeležili tudi predstavniki zainteresiranih občanov iz Jagodja. Napovedana razprava o položaju izolskega župana, ki formalnopravno sicer ni več župan, bo verjetno minila razmeroma mirno, saj polovica občinskega sveta meni, da dr. Gasparini ni več župan, druga polovica pa meni, da je župan dokler ne dobimo novega. Glede na reakcije (tudi iz vrst pozicije) je predlog sklepa o nadaljevanju županjevanja do izvolitve novega župana pod velikim vprašajem, vendar ne gre prehitevati stvari, saj medstrankarski dogovori (kljub vsemu) še potekajo. Obeta pa se vroča razprava o zazidalnih načrtih za gradnjo druge petrolove črpalke in spremljevalnih objektov ter ZN Kredo. Ko je bil Mandrač že v tisku (sreda zvečer) so se v KS Jagodje - Dobrava sestali predstavniki krajanov, ki nasprotujejo gradnji po prvotnem zazidalnem načrtu in župan ter projektanti. Na predhodnem pogovoru pri izolskem županu so precej stvari dogovorili, tako da obstaja kar nekaj možnosti za uspešen dogovor z občani, ki nasprotujejo večji gradnji ob severni črpalki Petrola na obvoznici. Precej pripomb je tudi na račun predvidenih individualnih gradenj v obeh projektih, še posebej odkar je pricurljala vest, da je del zemljišč že oddan stanovanjski zadrugi Jagodje. V senci teh razprav bodo verjetno minile vse druge točke dnevnega reda prednovoletne seje občinskega sveta, čeprav si še nekatere zagotovo zaslužijo temeljite obravnave in odgovornega odločanja. rnMjmmBMmmmmm KD VABI NA SEJO OS Občinski odbor Krščanskih demokratov iz Izole podpira prizadevanja občank in občanov Izole, da bi se Zazidalni načrti za Bencinski servis in Kredo v Jagodju, ter Zazidalni načrt Prešernova-Drevored l.maja - Avtobusna postaja spremenili (ali opustili) na tak način, da bi se upoštevala hotenja, zdravje in koristi občanov, ki jih bodo imeli z izvedbo teh Zazidalnih načrtov. Ker bodo svetniki občinskega sveta, ki ste jih izvolili na lokalnih volitvah 1.1994 o Zazidalnih načrtih odločali na seji Občinskega sveta v petek 20.12.1996 z začetkom ob 9.00 uri v skupščinski dvorani na Kristanovem trgu (pri tržnici) pričakujemo na tej seji udeležbo vseh občank in občanov, ki jih to zanima.____________________ PROTEST Najostreje obsojamo vandalizem s katerim so neznani storilci poškodovali spomenik Bazoviških žrtev v Bazovici. Od oblasti sosednje države pričakujemo, da bo v duhu dobrososedskih odnosov v najkrajšem času odkrila storilce in le te kaznovala. Od naših županov pa pričakujemo, da bodo to temo tudi v medsebojnih pogovorih z župani sosednje države odprli ter opozorili na nesprejemljivost takih dogodkov. ___________________________Občinski odbor SDS Izola ŠE SVETNIKI ZBIRAJO PODPISE Nekateri svetniki izolskega občinskega sveta so začeli zbirati podpise v znak protesta proti sklicu seje občinskega sveta v dopoldanskem času. Takšen sklic namreč onemogoča prisotnost nekaterih svetnikov, ki opravljajo takšna dela, ki jih ne morejo kar tako prepustiti drugim. Nekateri v tej potezi vidijo tudi poizkus zagotavljanja večine na račun odsotnosti posameznih svetnikov, zato so začeli zbirati podpise proti takšnemu ravnanju. Do zaključka redakcije jih je bilo že skoraj za večino občinskega sveta. g. DAVORIN ADLER predsednik obainskega sveta Občine Izola PROTEST Spodaj podpisani občinski svetniki Občinskega sveta Občine Izola protestiramo proti času sklica seje občinskega sveta dne 20. 12. 1996 ob 9,00 uri. Seja občinskega sveta je sklicana v nasprotju z dogovorom o načinu delovanja občinskega sveta, med delovnim časom, ko je naša odsotnost z delovnega mesta skrajno nezaželjena ( npr šolstvo ). V bodoče pričakujemo poprejšnji dogovor z vsemi občinskimi svetniki glede sprememb dneva in ure sklica seje občinskega sveta.(sledijo podpisi) BOŽIČNO VOŠČILO Podobno kot je nedoumljivo, da Bog obiskuje ter rešuje ustvarjenega človeka, je skrivnostna notranja razpetost družinskega življenja in medsebojnih odnosov. Ljubezen in odpuščanje si zreta iz oči v oči zagledanosti vase v imenu nekakšne svobode ter enakopravnosti; ponižno razdajanje v pozabljanju nase je na lestvici vrednot zasmehovano na račun vzvišenosti in oblasti; družinski pogovor in čas za drugega sta nepreračunljiva potrata v brezglavem tekanju za dodatno ničlo na koncu bančnega računa in na vseh drugih možnih merilih posedovalne mentalitete; vedno bolj se namreč dozdeva, da se vrednost človeka, namesto po tistem, kar v svoji notranjosti in dostojanstvu pomeni, ocenjuje po tistem, kar se lahko meri, šteje ter tehta. In prav Božič kot "majhen Bog", rojen v družinski povezanosti, lahko v vse naše skupnosti (prijateljstvo, družino, delovno okolje, župnijo, krajevno in občinsko skupnost,...) prinese drugačne odnose in plemenitejše razmišljanje. Čeprav zgleda nedoumljivo, velja poskusiti. Za Božič in vse novo leto vam voščim vsaj nekaj takega "od zgoraj". Izberite pa seveda kar sami. Tudi v vzdušju dobrodelnega božičnega koncerta v župnijski cerkvi - v soboto, 21.decembra ob 19.00 uri. Prisrčno povabljeni. Andrej Sedej, župnik DROGA SE SELI V IZOLO (KB)V prihodnjem letu bo portoroška Droga pričela z gradnjo nove tovarne v izolski industrijski coni. Gre za investicijo v vrednosti 40 milijonov nemških mark, kar pomeni, da gre za eno največjih tovrstnih investicij na obalnem območju v zadnjem času. V podjetju naj bi zagotovili 60 % potrebnih sredstev, preostali del pa naj bi predstavljali bančni krediti. Omenjena lokacija se je, kot je pokazala posebna študija, ki so jo že pred časom izdelali v podjetju, izkazala kot najustreznejša. Trenutno je v pripravi dokumentacija, potrebna za pričetek del, načrtujejo pa, da bodo še v letu 1998 v nove prostore preselili upravo podjetja in izolski Argo, naslednje leto pa še preostalo proizvodnjo. Sicer pa so tudi v iztekajočem se letu izpeljali dve večji investiciji, avtomatizirano linijo za proizvodnjo kave in pakiranje čajev v Začimbi ter linijo za polnjenje paštet v Argu. Po besedah generalnega direktorja in predsednika uprave Matjaža Čačoviča nameravajo v prihodnjem letu preseči rezultate iz leta 1996, med osnovnimi cilji pa je izboljšanje kakovosti poslovanja. Tako so sedaj v fazi pridobivanja certifikata ISO 9001. Zavedajo se, da bo naš vstop v Evropo prinesel tudi ostrejšo konkurenco na domačem trgu, zato je njihov glavni namen, da obdržijo sedanjo pozicijo in aktualne tržne deleže, želijo pa si tudi osvojiti balkanske trge. 150 IZOLSKIH SEATOV V ponedeljek, 16. 12. je bila pred avtomobilskim salonom Avto jereb kratka, skoraj delovna slovesnost ob predaji ključev 150-tega avtomobila znamke Seat v tem letu. Toliko vozil so namreč prodali kupcem z obale (izven regije so prodali manj kot 10 odstotkov vozil), kar je za podjetje, ki je začelo z delom marca tega leta zagotovo lep dosežek. Avto Jereb je pooblaščeni področni prodajalec vozil Seat, v prodajnem programu pa so že imeli avtomobile tipa IBIZA, CORDOBA, TOLEDO in INČA, prihajajo pa še: enoprostorninska ALHAMBRA, vozilo najmanjšega razreda AROSA in CORDOBA Caravan. Kot pooblaščeni prodajalec seveda zagotavljajo servis in rezervne dele za vsa Seatova vozila, ki se pohvalijo z WV tehnologijo in mediteranskim temperamentom in linijami ter seveda ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji. Da bi opozorili na svojo ponudbo Seatovih vozil tudi v drugih delih Primorske bodo oblikovali lastni Racing team, ki bo zaenkrat imel na voljo dva avtomobila Seat Ibiza. Andrej Jereb in Robi Kocjančič bosta vozila na rally tekmovanjih, Vlado Krivec pa bo tekmoval na pisti. Glede na obetavne Andrejeve rezultate izpred dveh let in izkušnje drugih dveh tekmovalcev bo Izola zagotovo dobila še eno uspešno športno ekipo. Mimogrede: Stopetdeseti avtomobil je kupil Aleksij Mužina iz Ilirske ulice. A 9MMK OSEBNOST TEDNA: KONI STEINBACHER 5 Konijem je vedno tako, da človek nikoli točno ne ve, kako napisati njegovo ime. Pravzaprav z imenom še nekako gre, ampak s priimkom pa se vse zaplete. Toda Koni, večni izolski cineast pove z njemu lastno ravnodušnostjo, da mu je pravzaprav vseeno, če je s C H ali s H, ker ima pač pomembnejše projekte pa tudi skrbi kot je ta, kako napisati njegov priimek. Zato o tem nič več. Koni, dolgoletni učitelj na OŠ Vojke Šmuc je zdaj svobodni umetnik, osebnost tedna v zadnjem Mandraču z letnico 1996 pa je postal bolj slučajno, saj se je nenadoma pojavil v našem uredništvu. Zagotovo bi to lahko postal že pred dvajsetimi leti, ko je z močjo neutrudnega zanesenjaka vzgajal generacije in generacije novih filmarjev, ko je delal za animirani film, organiziral krožke, organiziral društvo amaterskih filmskih delavcev, učil na šoli in hkrati neutrudno snemal. Toda, takrat ni bilo Mandrača in stvari so šle mimo, ne da bi večina Izolanov sploh vedela zanje. Koliko jih ve, da je Koni delal z Benčičem, Gobbom, Marcem, Gasparinijem, Moreno in še nekaterimi, ki so pobirali celo nagrade na festivalu v Pulju. Koliko jih ve, da je bil dolga leta v samem vrhu slovenskega animiranega filma. Koliko jih ve, da je bil eden od pobudnikov filmskega gledališča, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letin filmsko vzgojilo generacije in generacije srednješolcev. Delo na Osnovni šoli Vojke Šmuc je zapustil, ker tam preprosto ni imel več kaj početi. - Umetnostna vzgoja je nasploh zapostavljena, filmska pa še posebej, zato sem pač šel v poklic, ki ga obvladam in delam vsa ta leta, to je svobodni poklic filmskega delavca. - Takšno zapostavljanje umetnostne vzgoje bo verjetno imelo določene posledice. Napovedujemo: OSMI DAN (LE HUITIEME JOUR) Belgija/Francija, 1996,118 min. režija Jaco Van Dormael Le huitieme jour je melodramsko igrivi stampedo spominov, starih pesmi, družinske sreče, pop fantazij, soap kiča in šlagerjev Luisa Mariana, v katerem mongoloidni, anarhični, klovnovski, angelski Pascal Duquenne s sliko v roki išče svoj dom, svojo rojstno hišo. Fotografija, tista slika, ki jo v roki nosi Duquenne, nima več nobene zveze z realnostjo, hoaem reči, realnost je iz te slike izginila. Dormaelov Toto heroj je mislil, da mu je nekdo ukradel življenje, medtem ko Duquenne v roki drži le še sliko življenja. Le huitieme jour, sicer urban kot Dovmov sindrom, je v podtekstu vvestern: dom tu obstaja le še na sliki, na fotografiji. Toda če si čist, se vanj lahko vrneš. Šur, ko se vrneš domov, tam itak ni več kaj videti. Z eno besedo: zgodba o Genezi skozi oči mongoloida. LOM VALOV (BREAKINC THE VVAVES) Danska, 1996,159 min. režija Lars Von Trier Breaking the VVaves je zgodba o čudežu, neubranljiva sponka seksa in religije. Ko se Jan z naftne ploščadi vrne kot paraplegik, ljubezen svojega življenja pozove, da naj gre v posteljo z drugimi moškimi in mu potem o tem pripoveduje, saj je to edini način, da se mu bo zdravje izboljšalo. Čudež? Ne, le ženska, ki postane cipa, da bi njen moški preživel, gre lahko le v nebesa. Kam pa? Domov itak ne more več. Čigavo je telo? Dušo je mogoče rešiti, to vemo, toda - je mogoče rešiti telo? Breaking the VVaves ie razgledniška, globalno internacionalna, zrnato-izprana, iz roke posneta, 360-stopinjska, hipnotična, pop-fatalistična erotična melodrama, epska od glave do pet, od srca do inteligence, od emocij do tehnike, bolj Douglas Sirk kot F.mily Bronte. Okej, Douglas Sirk, ki sreča Carla Dreyerja. Posebna nagrada žirije na canneskem fesitvalu letos! - Vse je odvisno od šole same. Trenutno sodelujem z Osnovno šoli v Luciji, kjer se jim je zdelo vredno, da me povabijo kot strokovnega sodelavca in zdaj že pripravljamo projekcije prvih animiranih in igranih filmov, saj delam s skupino zelo ustvarjalnih otrok. - Starih časov izolske filmske šole torej ne bo več. - Verjetno ne, kajti za to je treba imeti veliko želja in načrtov, treba je imeti veliko volje za delo, veliko podpore vseh in veliko možnosti. Vsega tega zdaj preprosto ni, razen tehničnih možnosti. Prea leti smo se še mučili s filmom, danes bi vse lahko posneli na video, saj so šole z njim dobro opremljene. Ponekod imajo celo montažne studie in bi lahko snemali igrane video filme. - Kakšen je odnos mladih do filma? - Zadnje čase se spet popravlja, vse več jih hodi v kino kot na kulturni dogodek m ne le zaradi preživljanja prostega časa. Lep primer je film Trainspoting, ki so ga videli v glavnem mladi, saj govori o njihovi generaciji. - Koliko je takšne produkcije na svetu? - Razmerje med komercialno in nekomercialno filmsko produkcijo je približno 2:1. Žal smo pri nas videli bolj malo te druge produkcije, čeprav je veliko nekomercialnih filmov odkupljenih, vendar ne pridejo v kinematografe, razen v kakšnem Cankarjevem domu. - To stanje skušate popraviti z oživitvijo nekdaj uspešnega filmskega gledališča. - Res je. Po nekaj sušnih letih smo se odločili, da bomo obnovili nekdaj uspešno in koristno filmsko gledališče. To je bilo možno zaraai sprememb v vodstvu koprskega Globus filma, saj tam po Andreju Jelačinu in janezu Marinšku ni bilo vodilnih ljudi, ki bi razumeli potrebo po filmskem vzgajanju publike. - Kdaj se bo začelo? - Takoj po novem letu bomo že pripravili projekcije prvih filmov za katere menimo, da so vredni naziva filmsko gledališče. Med prvimi filmi bodo verjetno: Lepe vasi lepo gorijo, Osmi dan, eden od kandidatov za oskarja za najboljši neameriški film, takoj za njim pa bo na vrsti že najboljši evropski film lanskega leta Lom Valov. Vsak teden si bo potem sledil po en film vse do poletja, jeseni pa spet naprej. - Kako bodo razporejene predstave? - Obstaja možnost, da bo Izola premierna na Obali, saj naj bi bil tukaj film na programu v četrtek, konec tedna bi ga prenesli v portoroški Avditorij, v ponedeljek pa še v Koper. - Poleg tega pa končuješ še serijo animirano igranih filmov Piši -briši. - Žal je prišlo do spora med mano in scenaristom Dimitrijem Kraljem, tako da bomo morali serijo predčasno končati. Upam, da smo s temi štirimi filmi dosegli nekakšen vzgojni učinek in dokazali, da znamo delati in da bo to garancija za kakšen novi projekt. ■ Torej se še ne daš? - Kje pa. * BOLNIŠNICA Izola Znanstveno središče, univerzitetni kampus v krajinsko urejenem parku INDUSTRIJSKA CONA (med Prešernovo, Kajuhovo in Obalno cesto) Vizualno drobljenje velikih volumnov proizvodnih hal - Multifunkcionalnost programov Zeleni preboji in pravokotne povezave na mesto in promenado ob morju. DA LE NI BILO ZAMAN V letošnjem letu je Ministrstvo za okolje in prostor sofinanciralo devet urbanističnih delavnic, med temi je bila tudi izolska z naslovom Območja tranzicije: Dileme in strategije v Izoli. Razstava z nekaterimi ugotovitvami delavnice je bila novembra v izolski galeriji Insula, načrtovane samostojne razstave v Ljubljani pa ne bo, saj se je Ministrstvo odločilo za skupno razstavo in tisk zbornika s povzetki opravljenega dela. Ker je že tako, da se marsikomu ni dalo pretegniti nog do galerije objavljamo nekaj izvlečkov iz poročila o urbanistični delavnici, ki sta ga pripravili mag. Lučka Ažman Momirski d.i.a. iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in Jana Cojanovič Purger d.i.a. iz UPUSGZ občine Izola. Iz poglavja Ugotovitve in predlogi urbanistične delavnice povzemamo posamezne predloge po VZHODNA OBALA (proti ladjedelnici) - Nadomeščanje tovarniških programov z neindustrijskimi (stanovanja, poslovno trgovski programi, dopolnilni programi marine) - Manjkajoči programi za staro mesto (parkirišče, centralna garažna hiša, akvarij) - Rekonstrukcija cerkve sv. Petra, park, pomol in potniško pristanišče, avtobusna postaja) - Prostorska sanacija in ureditev območja ( ohranitev vhodne fasade Delamarisa, ostanki mestnega obzidja) - Odpiranje poti ob obali (podaljšanje 'ustovičeve proti morju, podaljšanje Tovarniške proti Cankarjevemu drevoredu) ■ - r *1c8gP*J tb| ’ H ■Ji RUDA (območje opuščenega laporokopa) - Obalno cesto se tu spelje v tunel proti Kopru - Ureditev športnorekreacijskega parka Ulica s promenado i MZVNKP * uHv\, ^ S. ZAHODNA OBALA (proti S. zalivu) - Oblikovanje morske fasade z obalno promenado - Krepitev dostopov na obalo (iz smeri Drevored 1. maja, Dantejeva, Morova) - Ureditev degradiranih območij (Oprema, Riba, Argo) s spremembo programov in ohranjanje zanimivih tovarniških objektov (vhod v Argo) za nove programe. - Hortikulturna sanacija zelenih površin (park Arrigoni z vrtovi vil) - Celostna ureditev arheološke cone Rta Korbat in Simonovega zaliva ob obalni promenadi. - Opredelitev območij obale za kopanje in območij kopališč s spremljevalnimi objekti (gostinski itd.) HOTELSKI KOMPLEKS BELVEDERE - Rekonstrukcija paviljonskega naselja, specializacija turističnih programov (predavateljski center, etnološki turizem ...) - Sanacija in ureditev plaže - Preoblikovanje povezave na prometno omrežje Izole in Obalno cesto j*. Udeleženci delavnice seveda upajo, da bodo predlagana izhodišča deležna določene verifikacije v občini, predlagajo pa tudi oblikovanje posebnega telesa, ki naj bi se sestajalo takrat, ko bi se dogajali bistvenejši posegi v prostor, ki ga je delavnica obravnavala. Dotlej pa v ogled še nekaj ilustriranih predlogov z razstave. NAJBOLJŠA ODHAJATA! ROKOMET Prule 67 : Delmar 23:22 (13:8) Izolani so odpotovali v Ljubljano s podporo avtobusa polnega Rib-arov. Po bleščeči predstavi z Andorjem so bile ambicije večje, v največji optimisti pa so pričakovali lahko zmago. Pa ni šlo ravno po načrtih, vsaj v prvem polčasu ne, ko Izolani niso prikazali nikakršne rokometne igre. Brezvoljno so si podajali žogo, zaletavo streljali na gol, domačini so se z Valenčičem, ki ni imel pomoči v obrambi, poigravali kot maček z mišjo. Na odmor so šli domačini s petimi zadetki prednosti. V drugem polčasu so na parket stopili drugi Izolani. Zavzeti v obrambi, hitri v napadu. Valenčič je polčas pričel z dobrimi obrambami, in razlika se je vztrajno manjšala. Ribari so bili vse glasnejši in 40 sekund pred koncem je Mičovič izenačil na 22:22. Točko, ki je že bila izolska, je odnesel Ficko. Med tekmo se je zgodil tudi incident, ko je prišlo do spora med podpresed-nikoma obeh klubov. Domači podpredsednik je namreč udaril podpredsednika Delmarja Janeza Pavčnika. Takoj so skočili Ribari, vendar do najhujšega le ni prišlo, policija je pravočasno posredovala in strasti so se umirile. ženske V ponedeljek so v Ženskem rokometnem klubu izpeljali občni zbor, na katerem so razrešili staro in izvolili novo vodstvo. Predsednik Ženskega rokometanega kluba Izola je postal Marino Ferfolja. Podpredsedniško funkcijo bo še nadalje opravljal Boris Čuk, sekretar pa je postala Babič Mirjam. Člani uprave so Milan Čačič, Branko Makovec, Obrad Kešelj, Elvis Štader in Žarko Kovačič. Na občnem zboru so sprejeli tudi nov statut, ki je popolnoma usklajen z vsemi krovnimi zakoni. Polega tega pa so sprejeli še nekaj pravilnik, ki opredeljujejo delovanje znotraj kluba. ODBOJKA OK Simonov zaliv se nahaja na razpotju. Igranja v druščini najboljših je konec, turobno vzdušje, ki se je spustilo na parket v dvorani v Livadah pa se počasi spet dviga. V klubu ne mislijo vreči puške v koruzo. Igrali bodo pač v 1 .B ligi, iz katere pa praviloma ne bi smeli izpasti. V klubu je prišlo do dolečenih sprememb, najpombnejša pa se je zgodila na mestu trenerja. Koprski trener Begič je Izolo namreč zapustil, njegovo mesto pa je prevzel napadalec OK Simonov zaliv Popovič. Izkušenj tekmovanja iz raznih lig mu ne manjka, v klubu pa vseeno razrhišljajo o okrepitvah. Še najpomebneje pa je dejstvo, da kluba ni zapustil nihče od igralcev, čeprav so imeli nekateri kar mamljive ponudbe. ženske Ženski odbojkarski klub "Radio Morje" Izola organizira tudi letos Festival odbojke, ki postaja že tradicionalen. Po uspešnem lan-mskem festivalu, so letošnjega razvlekli kar čez cel teden. Na odbojkarskem festivalu pričakujejo preko 100 odbojkaric vseh kategorij. Program festivala pa je naslednji: 21.12. tekma med ŽOK Radio Morje : OK Tilia Kočevje, 22.12. Božični turnir - rekreacijske ekipe, 23.12. Turnir v mini odbojki 27./28.12. Odprto prvenstvo Slovenije za deklice (1.1982) Za vse udeležence festivala organizatorji pripravljajo tudi odbo- -mm,. -.-p, jkarski ples in srečelov. Ob plesu in glasbi bodo podelili tudi priznanja za preteklo leto in sicer: najboljši igralki/igralcu in najobetavnejši igralki/igralcu. Vsi ljubitelji odbojke vabljeni! NAMIZNI TENIS Pionirke NTS Arrigoni so v soboto 14.12. nastopile na enem izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev, ki je potekalv Novi Gorici. Turnir je bil pomemben za uvrstitev v finale osmih najboljših ekip državnega prvenstva. Na turnirju so nastopile štiri ekipe, od katerih je bil daleč najboljša ekipa NTS Arrigonija, ki je z lahkoto odpravila z nasprotnimi ekipami. Za ekipo Arrigonija so nastopile: Erika jauševac, Nemarnik Tina, Ludvik jana in Mislej Špela. V Zalogu pri Ljubljani so podoben turnir imeli pionirji. V konkurenci 6 ekip, so osvojili odlično drugo mesto za ekipo iz Zaloga in celo pred favorizirano ekipo Maximarketa. Za Arrigoni so nastopili jerman Iztok, Tarik Trgo, Krsti Robi in Kodrič Tine. V nedeljo 15.12. pa je v telovad- nici v Arrigoniju potekal 4. klubski turnir, na katerem je nastopilo 30 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati: člani: 1. Bojanič Nenad, 2. Filipas Marino, 3. Ludvik Kristjan članice: 1. Rahotin Kristina, 2. Umer Romina, 3. Jauševac Erika BORILNE VEŠČINE Klub borilnih veščin TAEKVVONDO Izola deluje že od leta 1968, klub je včlanjen v dve državni zvezi in sicer Kick boxing zvezo Slovenije in v Taekvvondo zvezo Slovenije. Klub je v svojem delovanju izredno uspešen, omenimo samo največje uspehe, ki so jih izolski tekmovalci dosegli letos. Državno prvenstvo - pionirji: Luka Gomezelj -1. mesto semicontact, Rok Gomezelj - 2. mesto semi-contact, Marko Vivoda - 3. mesto semicontact, Sandi Škerjanec -2. mesto semicontact mladinci Tomšič Kristjan - 2. mesto light contact, Palibrk Miljan -4. mesto light contact, Adel Ayani - 5. mesto light contact člani: Aleš Loredan - 2. mesto, Jurman Lucijan - 4. mesto, Kostan-ješek Miha - 4. mesto Dva najboljša člana kluba, Tomaž Barada, večkratni evropski in svetovni prvak, in Majda Trebše, sta se odločila, da zaradi neposluha izolske športne zveze svgjo tekmovalno pot nadaljujeta v mariborskemu klubu Hvvarang. Člani kluba TAEKVVONDU Izola so tudi razočarani, saj na podelitvi priznanj izolskim športnikom sploh niso bili omenjeni. Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... BOGAT IZBOR ŠPORTNIH OBLAČIL IN OBUTVE ZA HLADNE DNI KOPER, Tržnica, tel. 25-888 IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih ! NASVIDENJE 9. JANUARJA - PA SREČNO ! Usoda in koledar sta hotela tako, da se božični in novoletni prazniki zgodijo ravno na sredo in četrtek, tako da ne moremo niti tiskati, niti dostavljati Mandrača. Zato je to zadnja letošnja številka, ki je nekoliko obsežnejša in vam bo zagotovo ponudila precej zanimivega branja. Uredništvo Mandrača, sodelavci in tisti, ki nam pomagajo pri raznih opravilih (od čiščenja do zlaganja časopisa) smo se od starega leta že poslovili pri Dorotu. Franko je skuhal pasulj, Ančka pa točila vino, da smo ga lahko jedli. Nekateri so drugi dan tarnali, da jih je po pasulju bolela glava, vendar vzroki glavobola niso čisto jasni, (foto šef) ISOLA D'ISTRI A ŠE OBSTAJA Vsaj na obvestilih o davčnih številkah, ki jih je te dni pošiljal Davčni urad iz Kopra. Mimogrede: V občinskem statutu tega mesta več ni. 15912604 REPUBLIKA SUOVKNUA Davčni urad KOPER plaza le o* 6310 !ZOLA-lSOLA D1STR1A <■ , - SUPER MAMA in njenih 10 novorojencev. Dobite jih pri Pugliesejevih (Yacht & Car) pri parkirišču na Lonki. MAMOGRAF V akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za nakup mamografa je bilo doslej zbranih že 14 milijonov tolarjev. Za nakup sodobne aparature, ki bo ženskam iz obalnih občin omogačala redne in pogostejše preglede dojk, pa bo potrebno zbrati še okoli osem milijonov tolarjev. Zato v Odboru za nakup mamografa z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov nadaljujejo. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu št. 51430-743-149, že pripravljene položnice pa so darovalcem na voljo na vseh poštah in v enotah Splošne banke Koper v treh obalnih občinah. V izolski bolnišnici se tako nadejajo, da bodo že v kratkem prišli do omenjene aparature, ki omogoča zelo zgodnje odkrivanje raka, ko je rakasta tvorba velika le nekaj milimetrov. Prav rak dojke je najpogostejša oblika te bolezni, ki prizadene zenske. Na našem območju beležimo največje število primerov raka na dojki v Sloveniji, saj se pojavi od 34 do 42 primerov letno. V novi porodnišnici, ki se bo v Izolo preselila najkasneje do l.maja prihodnjega leta, bo delovala tudi specialistična ambulanta za bolezni dojk. EKG Člani Območne obrtne zbornice Izola so pred časom sklenili, da bodo izolski bolnišnici priskočili na pomoč z nakupom medicinske opreme. Gre za EKG transportni monitor in reanimacijski voziček, ki ju bodo predstavnikom bolnišnice izročili na manjši slovesnosti v petek, 20.decembra. Za to donacijo so se odločili, da bi naredili nekaj dobrega za splošno družbeno korist. Določena sredstva so tako namenili za nakup medicinske opreme, predvsem zato, ker ugotavljajo, da država namenja premalo sredstev prav za nakup sodobnih medicinskih aparatur. Društvo upokojencev občine Izola Želi vesele praznike, v novem letu 1997 pa obilo zdravja in osebne sreče vsem svojim članom in vsem občanom. Izvršni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije, občinska organizacija Izola, želi vsem svojim članom, upokojencem in vsem ostalim občanom občine Izola VESELE PRAZNIKE, OBILO ZDRAVJA IN SREČNO NOVO LETO. Prevoz TOV ARA (oslov) in ljudi. IB ‘LVI Zgodba o Radiu Morje je stara že kar nekaj let. Začeli so pred štirimi v bunkerju podobnem prostoru v Plenčičevi ulici. Studio je bil vlažen, temačen, a vseeno so se tam začeli zbirati mladi ustvarjalni ljudje in ustvarili radio, kakršen je še zdaj. No, ravno tak ni več, saj so zdaj v študijih poleg _ nekaterih prvoborcev, še novi glasovi. Pa še nekaj; S tudi vodstvo je novo £in kot vse kaže se z programskimi in poslovnfmi problemi zelo dobro spopada. V neobveznem, malo resnem klepetu smo jih povprašali o njihovem delu, o počutju na delu, ambicijah... To zgoraj je Aleks. Vrhovni šef ali direktor. Pravzaprav so to njegove hlače, ki mu jih bo prinesel Dedek Mraz. Hlačam smo zastavili nekaj vprašanj. Mandrač: Aleks, nekaj si hotel povedati še pred vprašanjem ? Aleks: Ja, tako je, upam da smem. Povedati sem želel, da me je v hlačah še več kot bi si mogoče kdo mislil. Mandrač: Kaj je zate največji problem v občini. Razmere kot direktor in občinski svetnik gotovo dobro poznaš 7 Aleks: Največji problem je izolsko gospodarstvo. Vsem gre zelo slabo in zaradi tega gre slabo tudi nam in vam. Slabo stanje v izolskem gospodarstvu je zame največji problem. Če pa se vsi združimo in nekaj naredimo, npr. v turizmu potem stvar lahko preokrenemo. Zoks ni politik. Njegova edina skrb je radijski program in ljudje na radiu. On je njihov neposredni nadrejeni, je še študent, le da zdaj malo več dela kot študira. Mandrač: Zoks kaj, oziroma kdo si ti ? Zoks: Ma, kdo sem jaz? Kaj jaz vem. Lahko bi rekel le, da sem optimistično nastrojen pripadnik družbe. Mandrač: je to vse kar poveš o tem 1 Zoks: Ja. Mnadrač: Zaupaš sodelavcem na radiu ? Popolnoma. Vem, da bi brez mojega zaupanja, bolj malo naredili. Gospodična na levi je Suzana. Pravi, da je imajo spravljeno v posebni sobi - bunkerju, kjer ima opravka z raznimi papirji. Mandrač: Suzana, za kaj si zadolžena 1 Zadolžena sem za to, da ponoči sanjam reklame, podnevi pa lovim dolžnike. Mandrač: Si pri tem uspešna ? Zaenkrat kar. Moram biti. Tudi od mene so odvisne plače. Moja in od ostalih. Mandrač: V bistvu držiš hišo pokonci in prikrivaš neposobnost ostalih ? Haha, ja, ja tako seveda , ja. Kozjebradič na levi je Tomi. Znan je širom po svetu, še posebej na Obali. Zaslovel je z Dangernoi-som, v delo na radio pa se je zaljubil, jan je nov sodelavec, njegov pomočnik. Vprašanje pa mu ni zbežalo. Mandrač: Tomi si še D./. ? Tomi: Ne, opustil sem D.J.-jevstvo in se posvetil delu na radiu. Sedaj smo ustvarili studio 2, v katerem bomo producirali glasbo. Lovro bo eden naših prvih projektov. Mandrač: jan, kako si se znašel na radiu? V Tivoliju sem spoznal Tomija, in zdaj sem tu, da mu pomagam. MORJE 93.4 MHz 1. ZUCCHERO -1WONT BE LONELY TONIGHT 2. |AMIROQUAI - COSMIC GIRL 3. VVARREN G - WHATS LOVE GOT TO DO WITH IT 4. EROS RAMAZZOTTI - LAURO RA 5. VALENTIN KOCJAČIČ feat. SLAVKO IVANČIČ -TINA 6. R.E.M. • BITTERSVVEET ME 7. SIMPLY RED - ANGEL 8. LUCIO DALA - CANZONE 9. ZMELKOOVV - GRAVITACJA 10. ŠPICE GIRLS - SAY YOU'LL BE THERE 11. PET SHOP BOYS - SINGLE 12. SHERYL CROW - If IT MAKES YOU HAPPY 13. CENTRAL PROBLEM - KING OF DANCE FLOOR Še dva sta na radiu, Tomaž na zadnji sliki in Janja, ki se sprva ni hotela fotografirati, kasneje pa smo jo pozabili. Oba sta redaktorja. Janja je ravnokar pisala poročila, Tomaž je imel nekaj minut odmora. Mandrač: Si na radiu zadovoljen, ali imaš kakšne večje ambicije ? Tomaž: Delo tukaj ima prednosti in slabosti, sam sem zaenkrat zadovoljen, čeprav si v bodoče želim postati župan. Mandrač: janja, kakšne so zadnje novice 1 janja: Nič posebnega, vklopi Radio morje na 93,4 Mhz, pa jih boš slišal. Še vprašanje za cel Radio Morje: Kateri so najboljši žvečilni? Orbit zeleni. (Tomi čez vse...) T.F J v/. KflVflJP in SLfiSCICARNfl IZOLA » IZOLA Trgovski center Simonov zaliv Vsakdan od 7.00 do 24.00 Tal.: 63-041 Voščimo vam čokoladno, vaniljino, jagodno, kokosovo, sezamovo, punčevo, borovničevo in sploh sladko Novo leto 19971 TORTE PO NAROČILU in raznovrstne sladice iz lastne slaščičarske delavnice vseh okusov in oblik za vsakršno priložnost - že za 1.800 SIT/kg. Naročite danes, prevzamete pa že naslednji dan! NAJ BO METROPOL TUDI VAŠ 1 PONOVNO SKUPAJ VSI ZAPOSLENI, NEKDAJ ZAPOSLENI IN UPOKOJENCI V SISTEMU TIMAV, KI ŠE IMATE LASTNINSKI CERTIFIKAT, IMATE MOŽNOST SODELOVATI PRI LASTNINJENJU DRUŽBE METROPOL HOTELI PORTOROŽ D.D. OZIROMA GRAND HOTELA METROPOL D.D. PORTOROŽ Vabimo vse bivše zaposlene in upokojence SOZD TIMAV KOPER, DO,TOZD in DSSS v njegovi sestavi; -DO TOP Portorož -DO DROGA, Portorož -DO PRESKRBA SEŽANA -DO SOČA KOPER -DOJADRAN SEŽANA -DO MPI KRAS SEŽANA -INTERNE BANKE SOZD TIMAV DSSS udeležite se zamenjave lastninskih certifikatov za delnice Metropol Hotelov Portorož d.d. Portorož in Grand Hotel Metropol d.d., Portorož v postopku lastninskega preoblikovanja. Prav tako vas vabimo k sodelovanju v notranjem odkupu delnic. Delnice se v programu notranjega odkupa prodajajo s 50% popusta v skladu z zakonom. ROK ZA VPIS DELNIC Vpis in vplačilo delnic v zamenjavo za certifikate in v notranjem odkupu poteka do 26.01.1997 VPISNO IN VPLAČILNO MESTO Metropol Hoteli Portorož d.d., Obala 77, Portorož Vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu družbe ali po telefonu 746-042 ali 746-930. METROPOL RESORT4CASINO PORTOROŽ Nagrada za menjavo!! Vsi, ki imate rojstni dan med 19.12. in 31.12.1996 in boste v tem času na dan svojega rojstnega dne menjali denar, boste nagrajeni z darilnim bonom v vrednosti 2.000 tolarjev, s katerim se boste lahko pogostili v domači gostilni Porton, na Sončnem nabrežju v Izoli. ŠIFRA MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinove Sončno nobrege 14 66310 Izola tel./fax. 066/63-211 ČD—<0 &imofloviHf zaliv želi vsem bralcem \V* \V* mm božic m ARKOVO NOVO uro obenem Vas vabi v restavracijo SAN SIMON na: SILVESTROVANJE 31.12.1996 NOVOLETNI PLES 01.01.1997 Zabaval Vas bo ansambel PLATANA POSEBNI POPUSTI ZA SKUPINE OD 5 OS. DALJE! INFORMACIJE IN REZERVACIJE: HTP Simonov zaliv, Morova 6a, 6310 IZOLA \^teL066/46n00JaxM)66/6222^^^ CANOVA VERDI gostilna trattoria Vsem s katerimi smo nazdravili v tem letu želimo, da bi bilo tudi leto 1997 kot dobro vino: ravno prav sladko, ravno prav bogato in da biga bilo spet premalo. Verdijeva 10, Izola, tel.: 066 / 646 044 Dedek Mraz nam je v uredništvo prinesel intervju z najbolj glasno in edino navijaško skupino v Izoli - Ribari. Ribari so se rodili z uspehi izolskega nogometa in takrat so bili najštevilčnejši. Potem jih je nekoliko razredčilo življenje; žurke, dekleta, droga..., na koncu jih je dotolkel še propad izolskega nogometa. Nekaj časa so tavali v megli, a ne za dolgo. Hitro so našli novo ljubezen - rokomet. Tudi Ribari so izdatno pomagali rokometašem Delmarja in jih s svojim fanatičnim vzpodbujanjem ponesli v prvo državno ligo. Ampak to jim še ni dovolj. Ribari nočejo več biti samo marginalna skupina, gre jim za to, da postanejo pojem navijanja, pojem ob katerem se ljudje ne bi zgražali, ampak bi ga spoštovali, športniki pa bi se lahko vedno zanesli na njihovo pomoč. Kako jim to uspeva in kaj trenutno delajo? Ribari, kdo ste ? Ribari smo večinoma mladi ljudje, mladina, ki se združuje v enem skupnem interesu, t.j. v navijanju za izolski šport. Trenutno je naš šport številka 1 rokomet. To pa ne pomeni, da smo zagledani samo vanj. Tudi na odbojkarje nismo pozabili. Bili smo na prvi domači tekmi, ki so jo letos igrali v prvi ligi, toda tam se ni dalo navijati. Na žalost so bile druge ekipe toliko premočne, da izolskim odbojkarjem ni pomagalo niti naše glasno navijanje, nam pa pri navijanju njihova igra ni bMa prav nič v vzpodbudo. Žal ne moremo navijati, če nasprotnik igra skoraj sam in vodi 10:0 ali 13:2. Bomo pa se spet vrnili v 1.B ligo, kjer upam da bodo Izolani spet enakovredni, če ne še boljši od drugih ekip. Šli pa bomo navijati za vse pojma, pa se jih nimamo niti kje naučiti. Malo kdo med nami npr. ima 25 jurjev za računalniški tečaj. Zaradi teh stvari smo tudi ustanovili društvo. Zdaj bi pa potrebovali prostor. Nekaj so nam sicer obljubili na raznih krajih, vendar zaenkrat dlje od obljub ni šlo. je droga velik problem pri Ribari h ? Mnogo jih tako misli. Pa temu ni ravno tako. Res je, da z nami navijajo tudi ljudje, ki imajo sami težave s tem in se tega skušajo otresti. Mi jim poskušamo nuditi neko zavetje, seveda vse do neke meje. Ne podimo jih proč. Med sabo se najboljše poznamo in si seveda skušamo pomagati. Je pa res, da tudi sami malo popazimo, da se to ne bi pričelo razširjati. Katera je vaša himna ? V bistvu imamo več himen in nobene. Nobena ni prava, smo pa že naročili himno in jo bomo tudi kmalu dobili. Ne bo samo Ribarska, ampak vse-izolska. Ali Ribari verjamejo v Dedka Mraza? Ne. izolske športe, pri katerih bo potrebna naša pomoč in kjer se bo dalo lepo navijati. Kje se Ribari dobivate? je Sončna uprava še vedno zakon ? Z dobivanjem Ribarov so težave. Množično se lahko dobivamo samo na tekmah, drugače pa je vsak prepuščen samemu sebi. Dobivamo se po raznih lokalih npr. Pri Žaretu v dvorani, v Royalu in drugod. Včasih je bila Sončna res zakon, zdaj pa ni več tako. Včasih smo se dobivali v biljardnici in zato smo bili non stop na sončni. Zdaj nas tam ni več toliko, je pa Sončna še vedno nekakšna prva ljubezen in se tja radi vrnemo. Boste na Silvestrovo tam ? Nekateri že bodo in tudi petarde bodo pokale, ampak to ni nič domenjeno. Lahko nas bo deset ali pa sto, to se ne ve. Kaj Ribari spoštujete, kaj vaša vrednota ? Čeprav nimajo vsi o nas lepega mnenja, smo Ribari samo ljudje, tudi mi spoštujemo, tudi mi imamo podobne vrednote kot ostali. Je pa nekaj, kar je za nas sveto. To je zmaga Izole. Mi živimo za zmago Izole, zmaga Izole nam pomeni ogromno. Težave, problemi Ribarov ? Ja tudi Ribari imamo nekaj problemov. Največji problem Ribarov je prostor. Ribari bi radi dobili prostor, kjer bi se navijači dobivali, kjer bi kovali načrte. Radi bi prostor, da bi lahko v njem naredili kakšno žurko, pa ne samo to. Imeli bi radi tudi npr. kakšen računalnik, dva. Organizirali bi tečaj, med Ribari nas je dosti, ki o računalnikih nimamo pojma. In še je stvari o katerih nimamo (po daljši tišini) Ce bi verjeli v kaj bi si želeli, nesel? Evropo uvrstil v Če pa prinesti, Dedka Mraza, da bi vam pri- Da bi se RK Delmar evropske pokale, tega ne bi mogel bi se mogoče zadovoljili z zmago proti Pivovarni Lašk'"> « rQi:,,_ t p VOŠČILO ZA NOVO LETO V letu 1996 je Morskošportni ribolovni klub Menola iz Izole dosegel veliko več kot v preteklem letu. Tekmovalci smo sodelovali na vseh klubskih, državnih, evropskih in svetovnih tekmah. Vse smo uspešno speljali preko neumornega predsednika Štruklja in vseh članov uprave. Vsi tekmovalci in trenerji so na amaterski bazi tekmovali in dosegali vrhunske rezultate. Po treh letih obstoja lahko trdimo, da smo letos prevzeli primat kot najboljši klub za ribolov na morju v državi. Ne smemo pozabiti na inštruktorja -trenerja Grguroviča in Bembiča, ki skrbita za 30 mladih bodočih tekmovalcev. Rezultati so: medalja na evropskem prvenstvu v Port de Buck (Francija), naslov dveh članskih državnih prvakov in enega mladinskega prvaka, trije naslovi zmagovalcev v tujini, druga in tretja mesta, ki naj jih niti ne omenjamo. Za svoje delo na amaterski ravni in za propagiranje mesta Izole smo potiho pričakovali skromno občinsko priznanje, vendar nismo bili niti vabljeni na prireditev, kaj šele nagrajeni. Iz Primorskih novic smo opazili, da je podelitev že mimo. Na urgenco so nam poslali voščilo, da je odgovorni predsednik zveze društev Kozlovič baje pozabil na naš klub in da bodo priznanja romala po pošti. Boli nas, da naše strukture še venomer reorganizirajo, vendar delujejo bolj malo. Od nagrajenih nihče ni osvojil evropske medalje. Nosilci medalje pa so Zvonimir Grgurovič, Savo Bembič in selektor Marino Kralj. Za našo sredino so bolj pomembna občinska priznanja, kot priznanje, ki nam bo podeljeno od države v Ljubljani. Prilagamo tudi sliko vseh osvojenih pokalov v letu 1996. Vsem članom kluba in ostalim klubom v Izoli želimo uspešno 1997. Vaš Morskošportni ribolovni klubMenola Izola Člani kluba Leto 1996 je bilo za nas, kolektiv Javnega podjetja KOMUNALA IZOLA takšno kot katerokoli drugo. Cel kup nalog je bilo treba opraviti: posodobiti strojni park, modernizirati zbiranje odpadkov in njihovo odlaganje na deponijo, poskrbeti za lepši videz mesta, očistiti obalo v kopalni sezoni in še marsikaj. Če je soditi po vaših ocenah in reakcijah smo večino dela kar dobro opravili in to nas navdaja s posebnim zadovoljstvom. To pa je hkrati obveza, da bomo morali v naslednjem letu storiti še več, da bi bila Izola res zgledno čisto in ekološko varno mesto. Pri tem seveda računamo na Vaše sodelovanje, zato si ob vstopu v novo leto nismo pošiljali čestitk in voščilnic. Namesto tega smo občanom podarili naš tradicionalni novoletni ekološki paket, poslovnim partnerjem in sodelavcem pa ob tem voščilu sporočamo, da smo denar, ki bi ga sicer porabili za čestitke, namenili Splošni bolnišnici Izola za nakup mamograja. Kolektiv JP KOMUNALA IZOLA A colloquio con il presidente Ufficio per le nazionalita: BHancio di fine anno No. 64 9 XII 1996 Per una comunitA nazkmak „ , . minoritaria i rapporti tra Paesi A conclusione di una legislatura presentare al governo che deve cmSnantisom scmprc clcmcnio di e alTinizio di quella che sta essere ancora eletto, si rende grande rilevanza, pcrchč dali’ entrando, b buona abitudine fare necessario soprattutto in un andamento delk relazkmi bilateraii un piccolo esame delle cose momento come quello attuale, dipcnde in buona parte anche la sna podate a termine e identificare le. quando proprio le minoranze posizione ed it rispctto dei suoi questioni che sono ancora rimaste nazionali sembrano essere al diritti. Per tin la visita di un Capo aperte e che vanno presentate centro di tendenze involutive che, dello Srn to ed i collogui con la parte agli organi legislativi ed esecutivi se non fermate in tempo, rischiano vidna vanno certamente biserih' in del nuovo potere. Con queste di portare ad una situazione un contcsto di rapporti istituzkmai- finalitb si b svolta nei giorni scorsi difficilmente recuperabile. Un tanto mente gu) pmpositivi e slabili a Lubiana una consultazione - e stato sottolineato dagli esponenti nonche ' improntati ad un lom dell Ufficio per le nazionalita, ulieriore mMoramento. Ouesto il presenti aleuni responsabili dei messaggk) ditbndo die hi deiegazione ministeri interessati, _ con i dclla Cbm toge - pub intaccare i diritti non solo garantiti, ma anche acquisifi ormai Comunita autogestita costieru rappresentanti delle Comunita in quasi tutti i settori. E stato deiia nostra nazionalita ha vo/uto autogestite delle nazionalitb italiana deciso cosi, di verificare in altre sottolinearc a! presidente dclla e ungherese. Un promemoria, da successive riunioni tematiche, Per la Chiesa ad Isola Italiani e Sloveni una famiglia Rcpubbtku dJ Slovet lin, Milan Kučan, durante rincontrv avvenuto a Lubiana proprio aUa vigilin cklla sua partenza per Roma. Nelfoceasione; al prest-dente Kučan sono stati illustrati tutti i problemi che riguardano la nostra comunitA e che ancora attendono di essere risolti in tutti i settori dclla nostra presenza, da oucilo cidturak. a ijucllo de/listruzione, a quello Abbiamo incontrato il parroco di Isola. don Andrej Sedej, nella eevnomko, a qucl/o dclla neccssita canonica e gli abbiamo pošto aleune domande che possono interessare di arrhare puanto prima ad accordi la Comunita nazionale. bilaterali sta con lo Stato dclla D.: Come la chiesa loeale tiene nostra matrice nazionale. sla con /a considerazione la presenza dclla Ctvazia, dove hamm sede aleune Comunita italiana ad Isola I tklk piuimportantiistituzidnioomuni .. , f. . ,, .. . s; rrsars - asafS dimostrato particolamicntc artento 1,1 ngud . 111 1 e infommto su tutti i problemi che Possono seguire .1 catechismo m sono stari portali in campo, ed ha 'mBUd. italuina. riti legati alla espresso k sua pkna disptmibUita ad somn.m.straz.onc del sacramento impegnarsi per una kro soluzione. L,dla cresima vengono celebrat. dal Ed anche i dispacci stampa pubblicati vcscov'’ 111 .'taluno. mentre per a seguito tkita sua visita nella ,ut,V H1' altn sacramcnti ofticiamo capitak italiana dimostrano che "dlil Parl;lta tld m.noranza se ei t * * • * * • .... viene richiesto. I documenti vengono mmoritiiridullunu vienenci^Svcn^Tn latimT^n e llaltra parte sono sta ti scmprc |a Comunitž degli italiani esiste una buona eoilaborazione per a! centro dei colloqui con le massime cariche dello Stato italiano. In D.: E delleventualita della presenza di un sacerdote di madrelingua italiana ? R.; Forse questo problema risolto a livcllo di particolare, sla da parte dclla dele- t)uan,° rig.uarda I organizzazionc gazionc. che del nostro deputatu alta concerti nella nostra chiesa, himera di Stato, al C’a/K> dello Stato mentre il coro Haliaetum partecipa “v. 1 e sta,a espressa protenda preoc- ^In^T^Hi^TeraŽdiTr Počeši per tutti e tre i comuni del cupazione per / tcntatmdi aleune rel.g.osa at rit. delle grandi feste. litora|e 1 Sarebbe auspicabile avere torzepohnehe dihmitare fortemente Devo aggiungcre pero che le anche una suora ene insegni il quelh che sono i dumi garantiti alla messe in lingua italiana sono poco catechismo in lingua italiana. II n osfm comuni f tl UullU C urtd secuitc. Vpiirnvn £ moltn s^nsihile cosrituzionah, M compresn h legi tri- o&SSgS^ISSi, S“'r„*,cTd“»S,,cb^ seggto spcctfkv. Di qucstoprcsunto na2iona/e dei fedeli? Santo Padre ha rivolto il suo q£S2&1pm*mm** Rj N,* al*iai»osro*iproMerai Z^ŠS'talhra"‘co™,«’"™ ts&szi' anche inostri rappresentanti Come per le letture in lingua italiana trovarc soluzioni alla aucstioni che d stato rikvato anche durante durante h. messa o per sekire la ^ZuaSo Dobb^mo ceirfre 1’incontro con il presidente della messa stessa. I libri di catechismo j ® J il dialosro c 'la soluzione Repuhblica, accettare oucsto tipo di vengono comperati dai frequentanti. :„• ^ logica c di intervento. signiticherehbe Forse si potrebbe avviarc qualche ' fare un salto indietro di dnquant anm forma di eoilaborazione con la D.: Per concludere. qualc per quanto riguarda la posizione Comunita degli Italiani per facilitare messaggio iascia ai nostri lettori? delk mmunitfnazionali minoriiarie. l’acquisto tli letteratura religiosa. Šospenderv un toro nrcciso diritto, rieorrendo alla Ibnnula che allrimenh R.: Natalc e la festa dclla ad Isola Italiani c . . ,, .._____ D.: Come cittadino delcomune. fannglia rieorrendo alk formula devono sentirsi membri di una sigmhchercbbe cnminalizzare tutto il . . stessa famiglia. E ci6 deve avvenire VTvno C,„ rispettata eUco.«ivmahCS:,^r.si^ “ * P* » Nauk Silvano Sau arrficchiscc, non dividc. Marino Maurel coipo minoritario. anche con i rispettivi ministeri di competenza, in quale maniera e con quali stnjmenti legislativi ed applicativi giungere alla pratica realizzazione del dettame costituzionale. Soprattutto in quella parte dove assicura che, su richiesta delle Comunita nazionali, lo Stato pub autorizzarle all'espletamento di aleune sue competenze, garantendo pure i necessari mezzi materiali. Una prerogativa che, a nostro parere, dovrebbe trovare applicazione soprattutto nei settori della cultura, delfistruzione e delTeconomia. S.S. Domenico Lovisato Tra gli illustri isolani, Domenico Lovisato fv certamente una figura di primo piano. Di origine friulana, i Lovisato accasarono in Istria verso ia fine dei ’700. La loro prima dimora istriana fu Muggia. Piu tardi, il nonno del prof. Domenico, con il tiglio Giuseppe, si tras f eri a Isola, esercitando il mesdere dei fabbro, mentre il figlio Giuseppe faceva "ei caligher". Dal matrimonio di quest'ultimo con Antonia Vascotto il 12 agosto 1842 nasceva Domenico, terzo di cinc/ue figU La dimora isoiana dei Lovisato fu hi belki časa veneta prospiciente la Chiesa delia Madonna d Alieto. Rimasto orfano dei padre idPeta di duc anni, Domenico passo alte cure di uno zio sacerdote e dei dott. Costantino Cumano. Si deve alfinteressamento di queste due persone se Domenico, dopo a ver ultimate k scuole ekmentari a Isola, pote frequentare il Ginnasio di Capodistria e successivainente d Liceo di Udine, dove consegut la maturi ta c/assica nei 1862.. Durante c/uesti anni il giovanc Domenico si dei te con passione a/ie letture e allo studio sotto ia guida dei suo padrino dott. Cumano e di illustri professori, tra i quali Paolo Tedeschi e Cario Combi, i cui insegnamenti furono determinanti per ia sua formazione spirituale, per il suo spiccato amorc per k scicnzc e per le lettore. Curioso delle novita e sempre desideroso di apptendere tecmche nuove, trovandosi a Parigi per Pesposizione de! ’900, pote (seguc in seconda pagina) osservare come venivano tagliati e lucidati i minerali. Improvvisandosi operaio, riusci aa apprendere il nuovo metodo e a msegnarlo successivamente all’addetto alia speciale sezione de1 Museo di Cagliari, de! quale era direttore. Studiosissimo sempre, pariava e scriveva correntemente cinque lingue. Fu professore ordinario alTUniversita di Cagliari, neli’unica cattedra di mineralogia allora esistente in Itaiia. Innovatore ne/ campo del/a didattica, il prof. Domenico Lovisato non impartisce lezioni tra i suoi allievi, a 1 Paper to, studiando e discutendo con loro di questioni scientifiche e di ricerche. Fu fondatore delllstituto Geoiogico di Cagliari, oggi intitolato al suo nome. Non tutto ancora si conosce del/a vasta opera scientifica de! Lovisato, scomparso il23 febbraio 1916, perche oltre alle pubblicazioni e alle conferenze, si trovano ancora numerosi suoi quademi pieni di note, di appunti, di dati, tuttora inediti e che attendono lo studio e l’opera del divulgatore. Gianfranco Siljan Patazzo Lovisato oggi... Foto.C. Chicco Attivita comunitaria Apertura detla sede (Pa/azzo Besenghi) Sala di iettura e bar sociale 1bianoterra): da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30. Biblioteca: il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19. Manifestazioni Venerdi. 20 dicembre. a Pa/azzo Besenghi. nella sala grande della Comunita. con inizio alle ore 19.00. tradizionale Serata sociale di fine anno. Balli, canti, giochi di societa e...altre sorprese! Saba to, 21 dicembre. alle ore 18.00. a! teatro della Časa di cultura di Isola. spettacolo musicale “CANZONI SOTTO L'ALBERO" con la partecipazione del gruppo di minicantanti e del coro “Giovani cantori" della Comunita “Pasquale Besenghi degli Ughi’’ di Isola, del gruppo di ballo della Scuola “Dante Alighieri" di Isola e del Gruppo di Rock’n Roli della Comunita degli Italiani di Pirano. Ingresso libero. Sabato. 21 dicembre. alle ore 20. a! Teatro comunale di Capodistria. spettacolo teatrale del “Dramma Italiano" di Fiume. In programma “II campiello” di Carlo Goldoni, per la regia di Francesco Macedonio. Ingresso: adulti 1.300, ragazzi 1.000 SIT. Tournee dei gruppi della C1 ‘Pasqua/e Besenghi degli Ughi di Isola: Giovedi. 19 dicembre. uscita del gruppo di minicantanti ed il Coro “Giovani cantori" della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola ad Albona con lo spettacolo “Canzoni sotto 1’albero". Avvisi Coro “Haliaetum” della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola: audizioni per iscrizione di nuovi coristi ogni lunedi, dalle ore 19 alle 21, nella sala grande di Palazzo Besenghi (pianoterra). Non c’e piu reli g ion e Il 20 settembre 1922, Isola commemorava uno dei suoi figli piu illustri, il professore univcrsitario Domenico Lovisato. Sulla facciata della sua časa natale venne murata una lapide ricordo che recitava: NATO IN OUESTA ČASA A VITA ADDI' 12 AGOSTO 1842 MORTO IN CAGLIARI IL 23 FEBBRAIO 1916 DOMENICO LOVISATO MATEMATICO E GEOLOGO IL NOME ISTRIANO ONORO' SULLE CATTEDRE UNIVERS1TARIE E SU1 ČAMPI DI BATTAGLIA CON GARIBALDI CHE LEBBE CARISSIMO. ADDI’ 20 SETTEMBRE 1922 POSERO I CITTADINI Bene, questa lapide venne divelta in un nebbioso mattino del 20 gennaio 1955. Insomma, il califfo Omar, il conquistatore delTEgitto e incendiario della Biblioteca d’Alessandria, ha proliferato pure a Isola. Gianfranco Siljan I “Musicanti istriani” ospiti della nostra Comunita II numeroso pubblico accorso sabato scorso alla serata di mušica istriana organizzata dalla nostra Comunita, ha potuto constatarc, ad un anno di distanza, il grande salto di qualita fatto dal gruppo “Musicanti istriani” di Capodistria. Il variegatissimo programma di mušica etnica presentato dai bravissimi Luciano Kleva, Piero Monaro cd Emil Zonta ha dato vita infatti a una bellissima serata ed e stato premiato da una larga approvazione da parte del pubblico, tanto, da strappare un bis fuori programma (foto e testo: C. Chicco). 1/ Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak lndirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel.-fax: +386 66 /65031, 65853 USPEŠNA DESETA OBLETNICA ŽENSKEGA ZBORA Deseta obletnica ženskega pevskega zbora Društva upokojencevv Izoli je uspešno zaključena. Zbor je bil ustanovljen 20.10.1986. Veliko dela in truda je bilo vloženega v obstoj zbora. Vsak posameznik prispeva za vaje 12 ur petja na mesec. Zbor vodi zborovodja Angel Turk, ki je z nami zelo potrpežljiv, zato tudi uspehi ne izostanejo. Ze več let tvorimo z moškimi mešani pevski zbor. V tem sestavu veliko skupaj nastopamo ob raznih občinskih priložnostih, kot na primer: ,za 8.marec , dan žena ,na reviji Primorska poje ,na reviji Primorske regije ,na raznih občinskih srečanjih upokojencev ,za Občinski praznik in praznovanje dneva borcev ,večkraf smo organizirali koncert v hotelu Delfin in v Domu upokojencev v Izoli ,ob priliki Tedna starejših občanov,sodelovanje na komemoraciji 1. novembra na Trgu padlih ,sodelovanje na Taboru zborov v Šentvidu pri Stični in raznih drugih podobnih srečanjih. Leta 1987 in 1988 smo sodelovali tudi na republiškem srečanju v Velenju in Celju. Omembe vredno je tudi to, da so med nami pevke in pevci, ki sodelujejo v pevskem zboru 20 in več let. Z veseljem prihajamo na pevske vaje, čeprav včasih tudi težko. Marsikoga poleg let pestijo razne zdravstvene težave. Toda kljub temu še vedno radi zapojemo kot slavčki, seveda primerno našim letom. Z veseljm bomo še prepevali, seveda če boste to tudi želeli. Vida Rožnik voščimo vsem sedanj im in bodočim partnerjem! mSm. STAVBENIK SERVISNE STORITVE DOO, KOPER ROCK AROUND the IZOL A Vsi vemo, da je ples najbolj vesela govorica sveta. Razumejo ga po vsem svetu in je najlepši način sporazumevanja med ljudmi. V nas je od rojstva. Poglejte čisto majhne otroke, kako nn« tj isbe. /...V //' i\mče §| tega | ■; To v j o ie izražanje sre- ■ *** pie- more biti žalosten!" Res mr J3B B je, plesati se je treba tako jezi- JŠ ka, ampak to A V sploh ni težko. ■BEZ^gi f£k ™ 'f %: z "; Ples je zabava, ko se razgi-bate, sprostite in se naučite Itoakhk—.. prijetnega sporazumevanja med ljudmi. Želiva se predstaviti kot plesalca in učitelja akrobatskega Rock'n'Roll-a, Akro Mixing Blues-a in Mixing Blues-a; s pomočjo najinega mentorja g.Igorja Albrehta. Plesi so si v določenih korakih dokaj podobni in so prava paša za oči gledalcev. Rock'n'Roll je v Slovenijo prišel v začetku 70-tih let in je danes zelo razvit. Pod okriljem Skupnosti Italijanov Piran, deluje že tretje leto plesna skupina - "R'n'R klub KIWI", v okviru katere širiva to zvrst atraktivnega plesa (od starosti 6 let dalje). Lahko se pohvaliva, da sva bila državna in pokalna prvaka za plesno sezono 94/95 (v članskem C razredu). V pionirskem razredu pa v letošnji sezoni 96/97 uspešno tekmujeta dva mlada para in sicer Tina Pribac/Aleks Šuštar in Tjaša Bedene/Niko Sardoč. Lahko vam povemo, da smo vsi trije pari iz Izole. Za promocijo drugih dveh zvrsti plesa, sva si kot prvi cilj izbrala udeležbo in zastopanje kot prvi in edini slovenski par na svetovnem prvenstvu v Shovv dance-u, ki je potekal 22. in 23.1196 na Madžarskem (Dunajvaros) in dosegla odlično 4.mesto v Akro Mixing Blues-u ter 6.mesto v Mixing Blues-u (od 33 plesnih parov iz 25 držav). Prvič prisotna na shovv sceni in takoj finalista v obeh kategorijah. Tako sva dobila novo ime v slovenski reprezentanci shovv dance-a in zapisana v zgodovino kot začetnika omenjenih zvrsti plesa v Sloveniji. Sledi nama še eno pomembno tekmovanje in sicer 18.01.97 v Lyonu za evropski pokal Francije (Mixing Blues in Akro Mixing Blues). Če ne prej, si boste lahko 8.februarja 1997 v športni dvorani v Izoli (rokometna hala) ogledali tekmovanje za POKAL SLOVENIJE v akrobatskem Rock'n'Roll-u, Mixing Blues-u in Hip-Hop-u. I ro f\3 O C >S.O i5 "o .2 -O J#tf! e S ™ = .E a» o E ^ n vi oj fn «✓» _ V -M ™ IN ^ 12 'ts e-s'1« H 15 •ga. S .= S _£ ^ c ai •- c ^•£2.e| .£ S £ S ~ -5 > «— o_ m OQ 3 Občinski odbor Slovenskih Krščanskih Demokratov Izola Toča vsem Izolankam in Izolanom vesele Božične praznike in srečno Novo leto 1997 s>k:»» I^KRKN ZDRAVILIŠČA do.o. NOVOLETNI PLES 1.1.1997 V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN Vabimo vas na novoletni ples 1.1.1997 v restavracijo Zdravilišča Strunjan Igral bo ansambel Štirje kovači Vstopnina: 1000 SIT (v ceni je vključen aperitiv) Informacije in rezervacije: tel. 474100 f .... ...... . '-v; • Ki m KOLEDAR PRIREDITEV december 96 KULTURNI DOM IZOLA RAZSTAVE GALERIJA ALGA IZOLA NOVOLETNA PRODAJNA RAZSTAVA Prepričani smo, da boste v pestri ponudbi umetniških in uporabnih izdelkov našli nekaj zase ali za svoje sorodnike, prijatelje, poslovne partnerje. Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 in 19.00. Četrtek, 19. decembra ob 20.00 VEČER S STEPSI Gledališka šola STEPS iz Izole vas vabi na gledališki večer, na katerem vas bodo zabavali z improvizacija- mi in performancem KLOVNI, ki so ga pripravili pod mentorskim vodstvom kolumbijskega režiserja in igralca Gabriela Hernandeza Ladina. Večer se bo nadaljeval v klubskem prostoru, kjer nam bo Gabriel H. Ladino igral na kitaro. Vstopnina: 600 Sit Predprodaja vstopnic poteka v Galeriji Alga, Kristanov trg, vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu - 62 776. KULTURNI DOM IZOLA modna revija Sobota, 21. december ob 21.00 VENECIJANSKE VEČERNE OBLEKE Slikarja in modna kreatorja iz Benetk, Anna in Antonio Dei Rossi ter slikarka Fulvija Zudič iz Pirana, so pripravili modno revijo, na kateri vam bodo predstavili večerna oblačila. GALERIJA - GALLERIA KLAVDIJ TUTTA SUKfc • DIP1NTI OSNOVNA ŠOLA KORTE Petek, 20. decembra ob 18.00 Kulturno društvo Korte vabi na Božično novoletni koncert Na koncertu bodo nastopili: Mešani pevski zbor Maestral iz Kopra, šolski otroški pevski zbor Korte, moški zbor Ivan Panger in domača folklorna skupina USAK0ŠCAT. Po kulturnem programu bo Kulturno društvo Korte izpeljalo dražbo slik z letošnjega EX TEMP0RA "KORTE 96". Izkupiček bo namenjen v dobrodelne namene in za delovanje društva. KULTURNI DOM IZOLA V Četrtek, 19. decembra ob 17. uri bo v Kulturnem domu Izola premierno uprizorjena plesna predstava ZVEZDICA ZASPANKA, ki sta jo pripravili Baletna šola Izola in Plesni studio LAI iz Izole, pod mentorskim in koreografskim vodstvom Višnje Toškan in Lili Šantič Ujčič. Vstopnina 400 Sit Ustvarjalne delavnice za otroke V soboto, 21. decembra vabimo vse otroke, ki bi se želeli naučiti čarati, da pridejo med 10.00 in 12.00 v klubski prostor Kulturnega doma . Vstopnina 150 Sit. V soboto, 28. decembra vas igralci Gledališke šole STEPS iz Izole vabijo, da se od 10.00 do 12.00 igrate z njimi. Vstopnina 150 Sit. ŽUPANOVO NOVOLETNO DARILO IZOLSKIM OTROKOM Torek, 24., ob 17.00 v Kulturnem domu Izola MINI CIRKUS BUFFETTO Četrtek, 26., ob 17.00 v Kulturnem domu Izolamusical PTIČKI BREZ GNEZDA Petek, 27., ob 17.00 v Kulturnem domu Izola predstava PETER IN VOLK Sobota, 28., ob 17.00 v Kulturnem domu Izola obisk DEDKA MRAZA s predstavo SNEGULJČICA PROST VSTOP Galerija INSULA Izola Prodajna razstava del udeležencev slikarske kolonije RAZDRTO 1996 Razstavljajo: Ljerka Kovač, Janez Matelič, Zvest Apollonio, Dušan Fišer, Zmago Jeraj, Stojan Zafred in Erik Lovko Galerija je odprta od 9 -14 in od 17-19 ure VABILO Vabimo Vas na BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT za popravilo župnijske cerkve sv Mavra v Izoli, ki bo v soboto, 21. decembra 1996, ob 19.00 uri v cerkvi sv. Mavra v Izoli koprski škof Župan Občine Izola msgr. Metod Pirih dr. Mario Gasparini _____________________________________________________________________________________________________________________________! DOGODEK V MESTU GOGI Tokrat se je zgodilo dovolj zgodaj, da so firbci lahko prišli na svoj račun. Ko je počilo pred nekaj dnevi v drevo ob Arrigoniju in ko sta v pločevini ostali vkleščeni mladi dekleti ni bilo niti približno toliko radovednežev. Tokrat pa se jih je blizu Lonke, kjer je voznik trčil v starejša pešča in ju zbil po tleh s hujšimi telesnimi poškodbami, zbralo kakšnih 300 radovednežev oziroma vsaj desetkrat več kot na predvolilnem zborovanju ene od političnih strank. Naredili so varen krog, opazovali policaje, ko so risali kroge s kredo, komentirali in kazali proti policijskemu avtomobilu, kjer so policaji, vsem na očeh, zasliševali voznika avtomobila. To je trajalo več kot uro in ko sem tja prišel s fotoaparatom sem ugotovil, da bi lanko fotografiral le mimoidoče firbce, zdolgočasene podfigovce in poklicne nakladače, zato sem se pobral domov. Pri tem pa sem si mislil: kaj sploh razmišljamo o nekakšnem decemberskem kulturnem in prazničnem programu? Dovolj bo, da vsak trgovec pred svojo trgovino napade nekoga od mimoidočih in ga zbije na tla, pa bo izolski radovednosti zadoščeno. Gledalcev bo več kot na plesni predstavi mladih baletk, dogodek pa bo živel v gostilniških debatah še dneve in dneve. Saj za to menda gre, kajne? |rr- IZREDmiBRlBDZNlSia 1 (Prodajni center Ruda) Izola Fax: 066 / 67- 854____________ Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov. Kot vedno doslej, se bomo tudi letos soočili s pojavom množičnega metanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem, ko je to posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino občanov izredno moteče in predstavlja tudi svojevrstno nasilje nad pEjm E !? Petarda je/zahdtila požar n družina je^ ža/jpraznik ostala brez domax lmar tudi vaš otrok "samo'-piratko"v žepu? Skiti ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! ljudmi, ki jim je moten mir in počitek. Poleg tega uporaba pirotehničnih izdelkov predstavlja tudi objektivno nevarnost za posameznika. Preveč je primerov ko so osebe, posebej še otroci ostali brez prsta na roki, brez očesa ali z opeklinami. Pravilnik, ki določa uporabo pirotehničnih izdelkov predpisuje, da se smejo pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok uporabljati od 26. decembra do 2. januarja. Te izdelke pa je prepovedano uparabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih v prevoznih sredstvih namenjnih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Otroci do 16 let lahko v tem času uporabljajo pirotehnične izdelke I. in II. razreda (v to spadajo petarde in manjši pirotehnični izdelki) le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Da bi skupaj in brez poškodb in materialne škode preživeli te praznike apeliramo na vse občane, starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjate otroke na pravilno uporabo in nevarnost in škodljive posledice, do katerih lahko pride iz gole neprevidnosti. Pozdravljamqj/as z besedami: PETARDE? LEPŠE jE BREZ NJIH! Veseli december je tu. Zdaj so vsi na moč zaposleni. Vrstijo se sindikalne fešte, kjer se kaj prigrize, po možnosti tudi kaj malega spije. Izolani smo v tem kar malo prikrajšani, malo jih še ima možnost iti na sindikalno fešto. V zameno smo se včasih lahko nekoliko pozabavali pod smreko, ki so jo postavili na križišču. Zdaj pa so še to demontirali in jo odpeljali v Vatikan. Opozicija Dečki so ustavili voznika, za katerega se je izkazala, da je težki opozicionist. Najprej se ni strinjal, z ugotovitvijo dečkov, da je vozil prenaglo in da ni bil pripet z varnostnim pasom. Nato je odklonil preizkus z alkotestom, nazadnje pa se je ob odločitvi dečkov, da mu prepovejo nadaljno vožnjo tako razjezil, da se je odločil za totalen bojkot in je odpeljal. Dečki so ga kmalu našli in mu dodelili ležišče v kletnih prostorih. Party time Za čas veselega decembra se dogajajo tudi številne žurke. V minulem tednu je bilo v mestu z nasmehom nekaj imentinih veselic, nekaj takih -srednje žalosti, nekaj pa se jih končalo prav klavrno. Dečki so prekinili tri take v katerih je bilo preveč alkohola, mimogrede pa so prejšnji teden pobrali tudi nekaj slabih gramov opojnih trav. Miren nasmeh V bistvu je v prejšnjem tednu v mestu vladal kar spokojen mir. Le trije so izstopali iz povprečja. Prvi se je s kamnom lotil kioska, drugi je pogledal v garderobno omarico in jo tudi izpraznil, tretji pa se je odpeljal z gorskim kolesom. V minulem tednu se je že bolj razlegalo pokanje petard, vendar je bilo pokanje obvladljivo. Zgodilo se je kar precej prometnih nezgod, v štirih pa so bile štiri osebe hudo poškodovane. Spoštovani upokojenci, prejemniki italijanskih pokojnin Ste v dvomih, kako najlažje in najvarneje urediti prejemanje italijanske pokojnine ? Splošna banka Koper Vam svetuje, da si to uredite na devizno hranilno knjižico ali devizni tekoči račun pri naši banki. V kolikor ju še nimate, Vam v vseh naših poslovnih enotah to takoj uredijo. Bistvene prednosti prejemanja italijanskih pokojnin pri Splošni banki Koper so: • razpolaganje z deviznimi sredstvi je PROSTO, brez plačila provizije banki • sredstva se obrestujejo v devizah • celotno poslovanje lahko opravljate v domu najbližji enoti Splošne banke Koper • različne oblike deviznega varčevanja • devizna varčevalna knjižica • devizni depoziti nad 3, nad 6 in nad 12 mesecev • sredstva na devizni vlogi so lahko osnova tudi za sodelovanje na drugih področjih bančnega poslovanja ZA ENOSTAVNO IN VARNO POT DO VAŠEGA DENARJA... splošna banka koper