naroSmna mesečno ^^^^^ TBHP % TBH^^^^ TH^. ff TH^^^ 10«5° " naroč. 80 din. sa inozem- t^M ■ M^B B ffiflff JtBm ~ oino ln Stev. 10349 •tro BO din — no- VH^ ^^M M BKmtm^ IffHflflk B Man—Mfc, ttBBm » insernt«. deljska izdaja ce- ^^^^^^ ^^M M UMM t^M^^9 JHh Opravai Kopitar- loletno ©9 din. za ^ ^^M B ^KKH UK HI lova ulica 6 Inozemstvo 120din. J^J MBf fflf B ^ffi fflf TiH. TeL 40-01 do 40-05 Uredništvo: IB^ ^ JHn^ h^T č0?™*-! Kopitarjeva uLft/IIL „ Novo^mMto TeL 404)1 do 40-06 Izhaja mk dan tfutraj razen ponedeljka In dnera po prazniku. TrbovU™88 ' Slovensko ljudstvo izreka zalivalo in vdanost Duceju Vdanosfni Izjavi ljubljanskega škofa in zastopnikov slovenskega ljudstva ob zgodovinskem dnevu poslani Duceju Ljubljanski škof dr. Itoiman je poslal sledečo vddnostno izjavo: Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, «fa je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, «fa sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Himskega Imperija lahko živelo in se razvijalo. Rim, 4. maja. Besedilo spomenice, ki so jo Duceju po Kr. Civilnem Komisarju Grazioliju poslali ugledni zastopniki Ljubljanske pokrajine, se glasi: Duce! V trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih Oboroženih Silah, postalo del Velikega Kraljestva Italije, izražamo v imenu vsega slovenskega prebivalstva Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju naj-spoštljivejšo vdanost in izrekamo Vam, DUCE, vso našo zahvalnost za plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih uvedli za naše ozemlje in ki bodo za nas varno jamstvo življenja in zagotovitev bodočnosti našega prebivalstva. Spoštovanje našega jezika in naše kulture priča, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume Fašistična Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom. DUCE, slovensko prebivalstvo bo dokazalo še bolj v dejanju svojo zahvalnost in vso svojo lojalnost. V Ljubljani, dne 3. maja 1941. Dr. Marko Natlačen, bivši ban; Ivan Pucelj, bivši minister, zastopnik Jugoslovanske nacionalne stranke; dr. Franc Novak, bivši minister; Ivan Mohor ič, bivši minister; dr. Gustav Gregorin, bivši senator; dr. Andrej Gosar, bivši minister; dr. Matija Slnvič, rektor ljub. univerze; dr. Jure Adlešič, ljubljanski župan; dr. Janko Žirovnik, predsednik odvetniške zbornice; dr. Ivan Kuhar, predsednik notarske zbornice; inženir Pirkmajer, predsednik inženirske zbornice; Karel čeč, predsednik trgovsko-industrijske zbornice; Albin Smerkolj, predsednik zveze trgovskih gremijev; Ciril Majcen, predsednik zveze gostinskih obrti; Karel Kavka, predsednik zveze obrtnikov; dr. Jože Lavrič, predsednik Kmetijske zbornice; Jože Jonke, predsednik Delavske zbornicc; dr. Vlad. Ravni-har, predsednik zveze kulturnih društev; dr. Ivan Slokar, predsednik zveze bančnih in zavarovalnih zavodov; Avgust Prrnprotni k, predsednik zveze industrijcev; Adolf Golia, bivši poslanec za mesto Ljubljano; Alojzij Rigler, bivši poslanec za kočevski okraj; Rudolf Smersu, bivši poslanec za ljubljansko okolico; Miloš Stare, bivši poslanec za ljubljansko okolico; dr. Jure Koče, bivši poslanec za črnomeljski okraj; Stanko Virant, predsednik Časnikarskega društva. Po priključitvi k Veliki Italiji Pred novo dobo romanske kulturne orientacije Ljubljana, 5. maja. f e danes je vsa Ljubljana in podeželje v Ljubljanski provinci polno sobotnega zgodovinskega dogodka, ko je ta pokrajina z uradno priznanim kompaktnim slovenskim prebivalstvom bila priključena kraljevini Italiji in ji je bila z najvišjega mesta zagotovoljena jezikovna, kulturna in etična avtonomija. V tem aktu se je pokazala zopet velika italijanska kultura in tradicionalna »rimska pravica«, ki hoče pustiti narodom samostojno kulturno življenje in njegove bistvene etične posebnosti, kakor jezik, vera, običaji, narodna zavest in kulturno ustvarjanje, ter zahteva od njih samo državno povezanost in sodelovanje pri graditvi močnega imperija, ki ga ustvarja sodobna Velika Italija pod Kraljem in Cesarjem ter dalekovidnim Ducejem v zgledovanju na nekoč mogočno »rimsko cesarstvo«, katerega zakoniti dedič je. Tako se je tudi v tem aktu prikljnčenja naše province kraljevini Italiji pokazala ta tisočletna kulturna tradicija, ki ne da narodu umreti, temveč ga hoče samo vključiti v svoj življenjski prostor, toda pustiti mu lastno izživljanje, ki se bo po evoluciji in tesnem sožitju samo po sebi oplajalo ob tradiciji tisočletne kulture, ki je že v prejšnjih dobah tako plodno pomagala oblikovati naš kulturni obraz. Saj je naša pokrajina postavljena na križišče med sever in jugozapad ter smo že v svoji preteklosti doživljali dobe, ko smo se sedaj več, sedaj manj naslanjali na sever (na pr. reformacija), potem zopet na jugozapad (protireformacija), na Italijo, ki nam je dala najznačilnejšo podobo naše Ljubljane — baročno Ljubljano. In po stoletjih severne orientacije bo sedaj romanska duhovna orientacija, kot plod tesnega sožitja, mogla našo notranjo podobo v takih okoliščinah pri avtonomnem kulturnem razvoju, samo oploditi na svoj način in nam koristiti ter vzbuditi v nas nove oblike lastnega življenja. Tako se uvrščamo v Veliko Italijo z veseljem, hvaležni, da nam je zagotovljeno lastno kulturno življe- nje, ki se bo ob polnem razumevanju Zmagovalcev s pridom lahko okoristilo z italijanskim duhom in italijansko tisočletno kulturo, ne da bi zato morali izdati samega sebe in se zatajiti. Tudi to je dokaz dalekovidnosti Kralja in Cesarja ter Duceja, ki nam je potrdil v sobotnem aktu duhovno avtonomijo ter nas pritegnil v življenjski krog italijanske države. Dogodek, za Slovence največjega pomena Mu$solIiti]evo glasilo »II Popolo d'ltalia« piše tako o zgodovinskem 3. maju v Ljubljani - Tudi drugi italijanski listi naglašajo velik pomen tega dejstva za Slovence Vodilni italijanski dnevnik >11 Popolo d' 11 a I i a« objavlja o priključitvi Ljubljanske pokrajine poseben članek, ki nosi značilen naslov: »Con Roma — Z Rimom. Uvodnik o dogodkih v naši pokrajini v tem uglednem listu je še tom bolj pomemben, ker je izšel v dnevniku, ki nosi ponosen naslov ustanovitelja Benita Mussolinija. V članku pravi med drugim: »V zgodovinskem in političnem pogledu je ta dogodek za Slovence največjega pomena. Tako se zaključuje dolga doba menja-jočih se sprememb in nestalnih položajev. Kruta žalitev ia visoko kulturno stopnjo Slovencev je bilo podjarmlje-nje Ljubljane Belgradu; to je bila zgodovinska nemogočnost in politično nasilje, poleg tega pa še zemljepisna neskladnost. Ljudje v Belgradu so bili bolj usmerjeni proti B i -i a n e u In niso toliko razumevali vprašanj evropske civilizacije in sato tudi niso upoštevali posebnih lastnosti Slovencev in niso računali i bistvenimi potrebami Sloveneev. Na drugi strani pa dokazujejo stoletja zgodovine, da Slovenel zaradi stvarnih zemljepisnih, političnih in gospodarskih dejstev niso mogli živeti sami sase. Lahko so varno ratvijali svoje obsežno udejstvovanje v delu in v učenju samo v okviru velike sosedne države, ki je sposobna ščititi njihove pravice, spoštovati njihove tradicije in upoštevati njihove potrebe. Zasužnjenje Slovencev, v Belgradu je v .vseh oiirih poslabšalo položaj slovenskega ljudstva, ki je bilo pogosto zaradi intrig in hujskanja zainteresiranih tujih agentov samo orodje v rokah srbskih politikov za poglobitev nasprotstev s sosednimi Italijani in Nemci. Danes pa je ljudstvo Ljubljane in njenega ozemlja našlo mir in ravnotežje v naravnem sodelovanju v tesni zvezi z Italijo, in sicer tako, da ostanejo neokrnjene in nedelje-ne etnične neiipodbitne slovanske značilnosti nove pokrajine. Slovenci so pridni in ljubijo urejeno življenje ter pošteno trgovanje. Tako vstopajo zopet v evropsko skupnost, iz katere so jih izgnali vsiljenci in mistifikatorji. V to skupnost stopajo enakopravni s ostalimi velikimi svobodnimi narodi kontinenta ter so varni pred slehernim napadom, pred slehernim ponižanjem, pred slehernim izžemanjem in nasiljem: Slovenci so i Riinotn.c 0 sobotnih dogodkih v Ljubljani objavlja drugi veliki in ugledni milanski dnevnik »Cor-riere della Sera« poseben uvodnik pod naslovom »Soluzione Romana — Rimska rešitev«: »Načelo prijateljskega življenja in sodelovanja med slovenskim ljudstvom in veliko italijansko Nacijo je načelo logike in pravice bolj kakor pa samo ugodne prilike, kajti Slovenija je vedno prejemala iz Rima in iz Benetk in v splošnem is sosednje Italije »as« tnačllen kulturni pečat. C e -lotno slovensko ozemlje se naslanja popolnoma naravno bolj na ita« 1 i j a n s k a pristanišča na Jadranu, kakor pa na druga slovanska področja ob Donavi in Balkanu.« Slovensko ljudstvo in latinska civilizacija sta namreč pojma, ki si ne nasprotujeta, ampak se skladno izpopolnjujeta. Ko je priključila Ljubljano in njeno ozemlje, je tedaj Italija uredila ta del Evrope, postavila meje in zagotovila mir in delo svojim novim državljanom. Ti pa morajo uživati široko avtonomijo, ker so strnjena množica, ki po poreklu in jeziku ni italijanska. S tako avtonomijo bodo lahko svobodno razvili svoje energije in po svojih pogledih vodili svoje poljedelske, gozdne in rudniške vire v okviru italijanskega gospodarstva, pri tem pa bodo imeli svoj delež pri slavni usodi cesarske Italije. Prav obsežen in lep je bil članek, ki ga je temu zgodovinskemu dogodku posvetil tržaški največji dnevnik »II Piccolo«. Na prvi strani je objavil čez več kolon razsežen naslov: »Veselje slovenskega prebivalstva ob priključitvi k italijanskemu kraljestvu«. Članek in celo poročilo je napisal g. Carlo Tigoli. Predvsem opisuje, kako si je Ljubljana nadela praznično lice, brž ko se je izvedelo, in kako je prebivalstvo izražalo svoje veselje, zadoščenje in hvaležnost Kralju in Cesarju, Duceju in Italiji. V svojem članku podrobno opisuje potek slovesnosti na Civilnem Komisariatu, prav tako pa poroča, da so žo v soboto popoldne prihajali po-klonitveni pozdravi z izrazi globoko hvaležnosti in zvestobe na Civilni Komisariat. Tako so poslali pozdrave 103 župani občin novo pokrajino, ki šteje okrog 400.000 probivalcev. Prav tako navaja pisanje ljubljanskih dnevnikov, ki so izšli v posebnih izdajah. Pisec zaključuje članek z ugotovitvijo, da je Ljubljana začela novo, lepo življenje in jo pripravljena kot nova italijanska pokrajina sodelovati z vsemi svojimi sredstvi ter silami ter doprinašati moči veliki Italiji, svoj delež kulture, delavnosti in tradicije. Beneški dnevnik »II Oazzettino« tudi objavlja obširno poročilo o dogodku v Ljubljani, v posebnem članku pa poudarja, da dokazuje nagla rešitev slovenskega vprašanja popolno soglasje med Italijo in Nemčijo. Ta sklep predvsem kaže, da evropska politika, ki jo izvajata državi osi, ne bo šla po slabih načelih Versaillesa. zlasti pa ne v vprašanju urejanja zadev majhnih in najmanjših narodov. Člankar poudarja, da Slovenci niso nikdar mogli doseči resnične neodvisnosti. Površinska in številčna majhnost je preprečevala lastno slovensko državno skupnost. Evropska igodoviaa navaja (Nadaljevanje na 2. strani)] Italijansko vojno poročilo t Nekje v Italiji, 5. maja Al. Uradno poročilo št. 334 glavnega štaba italijanskih vojnih sil pravi: V noči na 4. maj bo oddelki nemškega letalskega zbora v zaporednih valovih napadali pomorska in letalska oporišča na M a 11 i in so povzročili požare, eksplozije in veliko škodo na vojaških napravah. Čez dan so nemška letala sestrelila dve sovražni lovski letali T letalski bitki nad Malto. V severi Afriki se naše operacije v odseku pri Tobruku nadaljujejo. Letalski oddelki so znova bombardirali te trdnjavske utrdbe. V vzhod niAfriki so v odseku Alagi naše junaške čete odbile sovražni napad in prizadejale sovražniku hude izgube. Med mrtvimi so bili številni Židje iz Palestine. [ Delovanje italijanskih padalcev ,r Rim, 4. maja. Način, s kakršnim so zasedli italijanski padalci oba otoka Kefalonijo in Zante in v hitrici zavzeli vse najvažnejše strateške postojanke, ki so jim bile določene, pokazuje prvi italijanski podvig v zasedanju ozemlja s padalci. Italijansko letalstvo je bilo eno prvih, ki si je ustvarilo padalske oddelke. V mesecu aprilu leta 1938, je imel maršal Balbo manever, kateremu je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj in Cesar. Takrat je bilo 800 padalcev, ki so poskakali na zemljo, poleg njih pa je letelo veliko letal, ki so v kratkem času prenesli na določeno ozemlje ti-eoče mož, popolnoma oboroženih. Nato je v vsej tišini začela tudi Nemčija vaditi svoje vojake za padalce, tisoče in tisoče jih je izurila, česar posledice smo vsi dobro videli v zavzemanju nemške vojske. Sedaj pa so italijanski letalci zavzeli dva otoka in tako prihranili orožje in vse žrtve, ki bi bile zvezane z bojem. Delovanje padalcev izpopolnjuje vojaško zmožnost in je velika pomoč vojski v zavzemanju ozemelj. Argentinski Črnogorci izrekajo veselje Buenos Aires, 4. maja. Zveza črnogorskih izseljencev v Argentini je poslala ministru Mazzoli-niju, visokemu komisarju v Črni gori, tole brzojavko: Narodne organizacije za osvoboditev Črne gore, veseleč se Vašega imenovanja za Visokega Komisarja neupogljive Črne gore, pozdravlja v Vas bojevnika nove Italije ter vztrajnega branilca naše stvari. Vaša navzočnost na Cetinju pomeni olajšanje našemu narodu, ki je bil ogoljufan po svojih laži-bratih v Belgradu, ter za nas pomeni nov dokaz Ducejeve nezmotljivosti. Zato blagoslavljamo Vašo nalogo. Tajnik Vujovič. Nj. Vel. Kralfica in Cesarica vnovič obiskala ranjence Rim, 5. maja. Njeno Veličanstvo Kraljica in Cesarica se je danes zjutraj znova vrnila v bolnišnico Rdečega Križa št. 3, na Sacche-tiju, kjer je s svojo vzpodbudno besedo in materinskim zanimanjem tolažila junaške ranjence, ki se tukaj zdravijo. Zaprisega novincev 22. topniškega polka V nedeljo ob U dopoldne je bila v topničarski vojašnici slovesna zaprisega rekrutov 22. artilerijskega polka divizije »Re«. Svečanosti so prisostvovali poveljnik'armadnega zbora general Robo 11 i, Kr. C iv. Komisar Grazioli, poveljnik divizije »Re« general Fiorenzolli, ljubljanski župan dr. A d 1 e š i č ter drugi generali in visoki častniki. Poveljnik artilerijskega polka je imel bo-drilen nagovor novincem, poudarjajoč in slaveč vojaške vrline in tradicije italijanske artiljerije ter slavne italijanske vojske. Nato je sledila slovesna zaprisega; po zaprisegi je bil mimohod, ki se ga je udeležil artiljerijski polk "topništva ter motoriziranega skupino lahkega topništva. Strumna vojska je defilirala mimo častnih gostov in polkov-ne zastave, ki je vihrala nad prostorom, določenim za častne goste. Kakor smo zvedeli, bo 9. maja povodom vojaškega praznika velika vojaška parada, ki jo bo priredil 22. artiljerijski polk divizije »Re«. Hitler o vojni na Balkanu in njenih posledicah Zaveznica Italija dobi ozemeljsko in politično nadvlado na svojem življenjskem prostoru, ki je le njen Berlin, 5. maja. a. Vodja Nemčije in državni kancelar Adolf Ilitlei je sklical za včeraj popoldne ob šestih sestanek nemškega državnega zbora. Pred polnoštevilno zbranimi zastopniki nemškega naroda je imel voditelj Nemčije obširen govor, v katerem je podal pregled vseb vojnih in drugih dogodkov od svojega zadnjega govora v R&ichstagu. Ob začetku je voditelj Nemčije omenjal govor, ki ga je imel 1. septembra 1939, ko se je vnela vojna s Poljsko. Vodja Nemčije je poudarjal, da se je vedno trudil za sporazum z Anglijo in da je bil zanj tudi pozneje, toda vselej so bili vsi njegovi poravnalni napori zaman. Večina vojnih hujskačev se je smejala njegovim pomirjevalnim in kompromisnim predlogom in smatrala, da so te ponudbe za mir le izraz nemške slabosti. Zato je končno moralo spregovoriti orožje. Začela se je borba za življenje in smrt. Vodja Nemčije je nato začel govoriti o vojni na Balkanu. Rekel je, da Nemčija do tega dela Evrope ni imela nobenih ozemeljskih zahtev, niti ni imela nobenih drugih namenov. Pač pa je bila na tem prostoru politično in gospodarsko zainteresirana. Ce je bilo kdaj med dvema trgovinskima partnerjema urejeno sožitje in sodelovanje, jo bilo to na Balkanu. S tem delom Evrope je Nemčija v miru trgovala in izmenjavala gospodarske dobrine. Nemčija je industrijska država in zato rabi surovine in živila. Toda Anuliji in Združenim državam to urejeno sožitje ni bilo všeč in zato sta spravili v tek vse svoje sile, da bi razdrle to enoto. Nemčija je vse svoje na Balkanu kupljeno blago plačevala s svojimi dobrimi industrijskimi izdelki, medtem ko so demokracije te trge pušča'e zanemarjene ali pa so vse skupaj plačevale s svojimi lažnivimi oblju- Nemško vojno poročilo f Eerlin, 5. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Več sto bojnih letal je preteklo noč bombardiralo ob različnih urah z najboljšimi uspehi luko Liverpool. Na zgradbah ob bregovih Merseya, na ladjedelnicah in na drugih važnih vojaških zgradbah je nastalo mnogo uničujočih požarov. Drugi veliki požari so nastali v sosednjih okrajih. Na obali zahodne in srednje Anglije ]e bil zadet važen kraj z bombo največjega kali-ora. Drugi uspešni letalski napadi so bili izvršeni na pristaniške in industrijske kraje v Middlesbo-rough, na vzhodno angleško obal, na tovarno orožja ter na neko nočno letališče v južni Angliji. V severni Afriki so čete nemškega zbora, ki so se zagrizle v tobruške utrdbe, vnovič odbile angleške protinapade, ki so jih podpirala oborožena vozila. Pretekle dni je bilo v teh bojih razdejanih 16 sovražnih oklepnih voz ter je bilo zaplenjenih več topov. V teku 2. maja so nemška in italijanska strmoglavska letala, podpirana po bojnih in rušilnih letalih, večkrat napadla važne luške naprave in utrdbe v Tobruku, kar je imelo očiten uspeh. Tamkaj so bombardirali topniške postojanke, oklepne vozove in zbiranje čet. V lobruškem Pristanišču je bila poškodovana velika ladja od ombe. V vzhodnem Sredozemskem morju je nemško letalstvo potopilo 3. maja, v zalivu Suda pri Kreti, trgovsko ladjo 10.000 ton ter je močno poškodovalo drugo ladjo. Nad Malto so formacije atrmoglavcev in bojnih letal napadle luko La Valetta ter so dosegle več polnih zadetkov med protiletalskim topništvom in na ladjedelnicah. . Sovražnik je preteklo noč poskušal s slabimi silami vreči nekaj malega razdiralnih in zažigalnih (Nadaljevanje s 1. strani) polno vzgledov in izkušenj o usodi majhnih narodov, ki mejijo na velesile. Čo ni podana možnost za popolno avtonomijo, tedaj se pa lahko doseže in izvede popolno spoštovanje etnične oblike, ki jo vsak narod ljubosumno čuva. Zaradi tega sta Italija in Nemčija ves problem tako uredili, da se upoštevajo krajevne težave in pripadejo Italiji in Nemčiji tisti slovenski deli, ki že sedaj bolj teže proti Italiji in Nemčiji. Slovenski del z Ljubljano je prišel pod vpliv Italije, bo v njej zaščiten in bo imel široke možnosti razmaha in sodelovanja. Italija bo svojim novim državljanom dala pomoč, da bodo lahko dvignili vero svoje dolele, njeno zmogljivost in njeno organizacijo in bo tako ostala neokrnjena v vseh svojih značilnostih. Madžarski glas o priključitvi zasedene Slovenije k Italiji Bndimpešta, 4. maja. Priključitev Ljubljansko pokrajine k Italiji je madžarsko javno mnenje sprejelo z velikim zanimanjem. »Pester Lloyd« piše, da bo po srbskem terorizmu, ki je slonel na versaillskem miru, prišel slovenski narod v zelo srečno razdobje svojega razvoja. Skušnja preteklih 20 let jte pokazala, da balkanski narodi ne morejo brez nadzorstva živeti po>?g drugih. Italija, skupaj z Nemčijo, je prevzela odgovorno nalogo, v tem delu Evrope obdržati mir ter zagotoviti miren razvoj. bomb po raznih krajih zahodne Nemčije, ne da bi bil s tem napravil kako škodo, ne vojaško ne gospodarsko. Med civilnim prebivalstvom pa je nekaj mrtvih in ranjenih. Nočni lovci in topništvo ob Kanalu pa je zbilo eno sovražno bojno letalo. Romuni bivše jugoslovanske vojske ne pojdejo v ujetništvo Bukarešta, 4. maja. Listi poročajo, da med vojaki, ki so bili v jugoslovanski vojski in ki so bili ujeti od Nemcev, ni mnogo ujetnikov starega romunskega pokoljenja, ki so doma iz rom. Banata, ki je bil pod Srbi. Vojaške oblasti, nemške in romunske, so se sporazumeme, da bodo ti ujetniki izpuščeni ter se bodo vrnili na romunsko ozemlje, kakor hitro bo dognana njihova istovetnost. Boji v Iraku Bagdad, 5. maja. rr. Po zadnjih poročilih iz Iraka doživljajo Angleži velike neuspehe v borbi z iraškimi četami. Slednje so zavzele vsa manjša petrolejska polja in so tudi na več krajih pretrgale odvodno cev proti Haifi, tako imenovano Pipe line. Ankarski radio je včeraj sporočil, da so vsa petrolejska polja okrog Mosula, ki so znana kot največja, poplavljena. Iraška vojska se povsod vojskuje proti Angležem, čeprav Londoa vztrajne zatrjuje, da je prišlo le na nekaterih mestih do grask, drugod, Kakor na primer v Bagdadu in asri, pa vlada popoln mir. Res pa je, da se je iraško ljudstvo povsod dvignilo proti napadalcu. Rim, 5. maja. Al. Iz raznih virov se je v zvezi s spopadom med Anglijo in Irakom izvedelo, da iraške čete vedno bolj obkoljujejo angleško letalsko oporišče Habania. Med poletom nad Roschid in Bagdad so iraška lovska letala sestrelila dve angleški letali. Boji se razvijajo ugodno za iraške oddelke in mnogo Iračanov, ki žive v Siriji, je odšlo, da bi se prijavili v svoje mobilizacijske oddelke. Newyork, 5. maja. AI. Listi, ki pripadajo Hearstu, objavljajo članek, ki ga je napisal von Wiegand. Člankar piše o razširitvi vojne na Irak in pravi, da je položaj na Bližnjem vzhodu za Anglijo silno resen. Trije činitelji so zelo odločilni za Anglijo: 1. Vedno bolj se bliža sovražnik Palestini in Suezu; 2. v nevarnosti so petrolejski vrelci pri Mosulu; 3. najbrž bo to vplivalo tudi na indijsko prebivalstvo, ki zahteva neodvisnost. Srbska vlada v Belgradu Nemške okupacijske oblasti so v Belgradu postavile tole srbsko vlado: Komisar za notranje zadeve: Milan Acimovič, bivši minister; njegov pomočnik: Tanasije Dimič, bivši poslanec; komisar za prosveto: Risto Jojič; njegov pomočnik: Djordje Perič; komisar za pošto: Dušan Pantič; njegov pomočnik dr. Stevan Ivanič; komisar za financo: Dušan Letira; komisar za promet Lazar Kostič, vseučiliški profesor; komisar za zgradbe: Stevan Jankovič, bivši poslanec; komisar za kmetijstvo: Milosav Vasiljevič; komisar z apravosodje: Momčilo Jankovi«1 bami. Angleški predsednik vlade Churchill je storil vse, da je preprečil mir na Balkanu. Toda pokazalo se je, da so bila vsa angleška jamstva ničeva in so drago veljale tistega, ki jih je vzel nase. Romunija je bila tista, ki je morala angleška jamstva najbolj drago plačati. Drago je angleška jamstva plačala tudi Grčija, ki ji ta jamstva prav za prav sploh niso bila potrebna. Toda, tako je nadaljeval vodja Nemčije, jaz delam razliko med grškim narodom in njegovimi voditelji, ki so bili pokvarjeni in v mreži angleških interesov ter angleške politike in ciljev. Nato je Hitler govoril o Italiji in njeni udeležbi v sedanji vojnL Italija je bila lani junija prisiljena opustiti svoje stališče nevojskujoče se države in vstopiti ob strani Nemčije v vojno. Italija je v začetku živela v miru z Grčijo. Ta čas pa je Nemčija storila vse, da bi dovršila svoje priprave in da bi zmogla v celoti izvršiti svojo največjo nalogo, namreč pognati Angleže z zadnjega kosa evropske celine. Italija se je morala zaradi angleških spletk zaplesti v vojno z Grčijo. Tudi Nemčija je bila letos prisiljena poseči na to bojišče. Toda Nemčija ni prišla jiomagat Italiji, ker slednja pomoči ni potrebna, pač pa je morala Nemčija izvesti vse preventivne ukrepe proti angleškemu nastopanju na Balkanu. Nemška vojska si je bila že poprej nadela nalogo, da bo pognala zadnjega Angleža z evropske celine in zato je morala nastopiti. Mi se zavedamo — izjavlja Hitler — da zasluga za ta uspeh pripada večji del naši zaveznici Italiji, ki je v šestmesečni borbi v zelo težkih okoliščinah in samo z velikimi žrtvami proti Grčiji omrtvičila glavne grške formacije ter jih je predvsem oslabila na tak način, da je bil polom neizogiben. Na jugovzhodu sta bili dve državi, ki sta se znali v dogodkih orientirati. Turčija je znala s svojo trezno in stvarno politiko še danes ostati samostojna, dočim je Jugoslavija padla kot žrtev angleških spletk. Čeprav je nemški zunanji minister von Ribbentrop ponudil jugoslovanski vladi ngodne pogoje in čeprav ni bilo treba Jugoslaviji dati nobene pomoči državam Osi in trojnega pakta in čeprav ji je bil obljubljen prost izhod nn Solun in ji ni bilo treba sprejeti nobenih stvari, ki bi žalile njeno samostojnost, in čeprav je pod takimi pogoji potem Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu, je vendar čez dva dni prišlo poročilo o alarmantnih dogodkih v Belgradu. Državni udar v Belgradu je izvedla peščica angleških plačancev in vojnih hujskačev. Hitler je nato rekel poslancem, da spričo takšnega stanja, ki ga je ustvaril državni udar v Jugoslaviji, ni mogel ostati ravnodušen in ni mogel dovoliti tolikšnih žaljivk nemškega rajha. Moral je dati svoji vojski ukaz, naj napade. Hitler je rekel, da ni njegova navada, da bi sklepal pogodbe, od katerih bi imel izključno korist en pogodbenik, drugi pa bi imel samo škodo. Angleški ministrski predsednik Churchill je govoril, da je imela Nemčija na svojem vojaškem pohodu skozi Balkan ogromne izgube in je navedel celo število 75.000 mrtvih Nemcev. Toda resnica je drugačna. Nemška vojska je ujela v Srbiji 6280 častnikov in okrog 837.600 podčastnikov in vojakov, vse samo srbske narodnosti. Pri Grkih je bilo ujetih okrog 8000 častnikov in 210.000 vojakov. Toda poudariti moram, je dejal nemški voditelj, da bodo vsi grški ujetniki takoj poslani domov. Doslej je nemška vojska ujela nad 9000 britanskih častnikov, podčastnikov in vojakov. Med njimi je bila večina Avstralcev in Novozelandcev. Churchill je govoril, da je imela Nemčija na tem bojišču 21 divizij. Toda resnica je, da je imela Nemčija tam le dve oklepni diviziji, eno divizijo planincev in oddelke telesne garde. Celotne nemške izgube so bile sledeče: 57 častnikov In 1042 vojakov in podčastnikov je bilo ubitih, ranjenih pa je bilo 181 častnikov in 8571 podčastnikov in vojakov. Pogrešanih je 13 častnikov ter 372 podčastnikov in vojakov. V letalstvu je bilo ubitih 10 častnikov in 42 podčastnikov in vojakov, 36 častnikov in 104 podčastniki in vojaki pa so izginili Nemške izgube v balkanski vojni so bile torej najmanjše, kat jih Je Nemčija kdaj imela v vojni. Hitler je ugotovil, da je vojna na Balkanu sedaj končana. Promet je v vseb krajih Balkana obnovljen. Angleška sabotaža Je nemogoča. Nemčija nima nobenih ozemeljskih zahtev do Balkana, političen interes pa ima v tem. da na Balkanu vlada red in da se uredi redna in nemotena zamenjava blaga. Vojna na Balkanu je prinesla zavezniški Madžarski zadoščenje, ker so se ji popravile njene meje,_ ki jih ji je skrojil krivični mirovni diktat. Hrvaška je dobila svojo samostojnost, Bolgarija je dobila pravične meje. Naša zaveznica Italija bo dobila ozemeljski in politični vpliv, ki ji pripada v njenem iivijenskem prostoru. Italija, naša zaveznica, bo dobila ozemeljsko in politično nadvlado v njenem življen-skem prostoru, ki pripada samo njej, in katerega si je več kot zaslužila z velikimi in krvavimi žrtvami, ki jih je morala doprinesti od oktobra lan-razteza njen življenjski prostor. Grški in srbski narod pa bosta morala kmalu spoznati, kaj pomenijo posledice angleških spletk in vojnih hujskačev. Anglija ima največjo krivdo na tej tragediji. Nemška vojska je pa pokazala, da je najmočnejša in najbolje opremljena vojska na svetu. Njej se nihče ne more postaviti po robu in nihče je ne more premagati. Uradni razglasi Postavitev Narodne banke kr. Jugoslavije pod sekvester Kr. Civ. Komisar ia zasedeno slov, ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje Narodne banke kraljevine Jugoslavije, s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra dr. Aldo Panloni. Poslovanje so sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Privilegirane agrarne banke pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje Privil. agrarne banke, s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra rag. Umberto Tosoni. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba jo takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941 - XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Agencije Avale pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje Agencije »Ava-la«, s sedežem v Belgradu, s premičninami in nepremičninami, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra gospod komendator Carlo Tigoli. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in Be objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941 - XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Postavitev Jugoslavije, splošne zavarovalne družbe, pod sekvester Kr. Civ. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje »Jugoslavije«, splošne zavarovalne družbe, s sedežem v Belgradu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra gosp. Costanto Pessato. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za za-edeno slovensko ozemlje. Ljubl jana, 29. aprila 1941 - XIX. Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli. Turčija kliče pod orožje Carigrad, 4. maja. Vsi turški državljani ne-muslimani stari od 15 do 45 let so poklicani pod orožje, neglede na to, ali so prej služili v vojski ali ne. Vpoklicani so predvsem Grki, Armenci in Judi, ki se morajo javiti svojim poveljništvom 7., 10, in 13. maja. Vpoklic teh nemuslimanov pod orožje bo močno prizadel gospodarstvo, ker bodo morali številni izučeni obrtniki, delavci in ostali strokovnjaki zapustiti dosedanji posel. (Velebit.) Carigrad, 4. maja. DNB poroča: Včeraj sta prispeli v Črno morje dve transportni ladji z izseljenim prebivalstvom iz Carigrada. Od 2000 oseb, kolikor se jih je bilo javilo za to potovanje in ki so za potovanje dobile brezplačne vozovnice, jih je odpotovalo samo 600, ker se drugi niso hoteli preseliti v Anatolijo. (Velebit.) Velikanski požar v Manili Newyork, 4. maja. Poročila s Filipinov pravijo, da je v zelo obljudenem okraju v Manili nastal velik požar, ki je napravil tako Škodo, da je ostalo brez strehe 25.000 ljudi. Požar je zahteval tudi več človeških žrtev, in sicer 3 mrtve ter več ranjenih. Gmotna škoda znaša kakih 500 milijo-uov dolarjev. Požar se je zaradi tega tako strašno razširil, ker je pihal močan veter in pa ker ni bilo dovolj vode, da bi gasilci mogli uspešno gasiti. Gozdni požari v Ameriki Newyork, 4. maja. DNB: Medtem ko Je pretekli mesec v državi Nev Yersey divjalo več velikih gozdnih požarov, so to državo zopet zadeli slični požari, ki jih je povzročila velika vročina in suša. Dosedaj je nastal ogenj v 24 gozdovih. Gasilsko ravnateljstvo sporeča, da je položaj zelo resen, ker je požar zajel 3600 arov gozdne po-vršine, razen tega je pa tudi uničil več poslopij. Krompir prvovrsten po usrodnt cent dokler tra.ia zatoca, oddaja skladišče Niklsbacher, Tyr-fcova ceBta 36. 0 ITEU. 2 951 Pisalni stwj v kovčegu Se popolnoma nov, najnovejši model, poceni prodam aarndl odpotova-nja. Nasjov v uoravl. — 6675. ae novica Koledar Torek, 6. maja: Janez Evangelist pred Latinskimi vrati; Benedikta, devica. Sreda, 7. maja: Stanislav, škof, m.; Benedikt II., papež; Flavija, devica, mučenica. Novi grobovi + V Zagrebu, kjer je živela zadnja leta pri svojem sinu, je dne 21. aprila letos umrla gc«pa Margareta Zupančič roj. Jamšek, vdova po profesorju in šolskem nadzorniku Vilibaldu Zupančiču, ki je dolga leta deloval v Ljubljani. Rajna gospa je bila izredno blaga in plemenita žena, ki je uživala vseskozi splošno spoštovanje. Pokopali so jo začasno v Samoboru na Hrvatskem. Kako je bila [ljubljena, so pokazali številni venci, ki so jih tovatelji. prijatelji m s; Žalujočim na: globoko poklonili na krsto njeni Naj ji sveti večna luči sožalje! ■j- V Novem mestu je umrla gospa Amalija T r o š t roj. Cuček, stara 84 let. Pogreb bo v torek, 6. maja ob 16.15. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! f V Ljubljani je umrla gospa Marija Krek, vdova višjega uradnega svetnika. Pogreb bo v torek, 6. maja ob 4 popoldne z Žal, kapela svetega Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Bivši slovenski častniki, ujeti v Skoplju Bivši kapetan I. razreda g. J e r a j sporoča, da so ujeti v Skoplju naslednji gospodje: Apotekarski podpolkovnik Ludovik Medvešek; kapcjtani I. razreda: Rupic E. Anton, Celje, Ivan J. Prelog, Celje (živi v Skoplju), Drev I. Ivan, Šmartno ob Paki, trgovski zastopnik, Franc Košnik, Ptuj, Šimenc M. Vendelin, Kranj (živi v Nišu), Ogrizek Slavko, Slovenska Bistrica (živi v Prištini) kapetan II. razreda Gliha Viktor, Kumanovo, nižji voj. kap. II. razreda Zidar Tomislav, Kumanovo; rezervni poročniki: Bavdek Dušan, učitelj, Radomlje pri Kamniku, Juršič Maks, Celje (živi v Bitolju), Lav-renčič Anton, Murska Sobota, sodni uradnik, Po-žavko Jožef, Maribor, stavbenik, Miklič Ernest, hotelir, Ljubljana, Mirko Jagodic, Celje (živi v Ku-manovem); rezervni podporočniki: Molh Anton, asistent univerze, Ljubljana, dr. Brinar Franc, veterinar, Apače pri Mariboru, Kukovec Franc, Velika Nedelja (Užice), Arko Boris, učitelj, Maribor, Cerar Ciril, poštni uradnik, Št. Vid nad Ljubljano, Rosenstein Leo, cand. iur., Ljubljana, Kosel Ludovik, uradnik direkcije zunanje trgovine, Belgrad, Muhič Alojzij, Sv. Marjeta niže Ptuja (Kosovska Mitrovica), dr. Korošec Karel, zdravnik, Sv. Anton v Slov. goricah, Kašman Ernest, gradbeni tehnik, Trbovlje, inž. Derhovič Karel, banovinski uradnik, Ljubljana, Koblar Jože, strojni tehnik, Cačak, nižji voj. uradnik Mrčun Anton, Moravče, okraj Kamnik (živi v Skoplju). — Vsi so živi in zdravi v Skoplju in bodo verjetno skoraj izpuščeni. Majski sneg je vse presenetil Dež, ki se je začel v petek in ki vso soboto nI odnehal, je izredno shladil ozračje, vendar v soboto zvečer nihče ni mislil, da bo ponoči snežilo. Ko so v nedeljo zjutraj zgodnji Ljubljančani vstajali in se razgledovali po Ljubljani, nad katero je ležala megla, ki se je kmalu dvignila, so mogli ugotoviti, da je na grajski planoti in na strehi gradu zapadlo nekaj snega. Ker je pihal veter, je bilo prav hladno in vsi so uganili, da je moralo drugod v višjih legah zapasti precej snega. Ko so se oblaki dvignili višje, se je pokazal Ljubljančanom zanimiv razgled. Polhovgrajski hribi, zlasti Grmada, so bili zasneženi skoraj do dna. Prav tako so dobili belo odejo Krim in vse planine. S prostim očesom je bilo mogoče opaziti, da je na planinah zapadlo zelo mnogo novega snega in da je moralo skoraj ves čas, ko je v Ljubljani deževalo, tam gori snežiti. Na Gorenjskem so še v nedeljo popoldne na osojnih mestih ležale na Sorskem polju plahte snega, prav tako je bil v ranem jutru Kranj ves pobeljen. Višje gori je zapadlo za spoznanje več snega, medtem ko so bili vsi hribi, pa najsi tudi nizki grički, temeljito pobeljeni. To ni nazadnje nič čudnega, če upoštevamo, da je v prvih dnevih maja vsega skupaj padlo 72 mm dežja. V Ljubljani so v nedeljo zjutraj namerili najnižjo temperaturo + 2° C, medtem ko so v ljubljanski okolici namerili tudi nekaj stopinj pod ničlo. Vse kaže, da so nas znani ledeni svetniki Pankracij, Servaoij in Bonifacij, ki se jih sredi maja vedno bojimo, prehiteli in nam že sedaj poslali svoje pozdrave. Vsekakor je bolje, da se je shladilo vreme že v začetku maja, kakor pa da bi sredi maja dobili sneg ali slano, ki bi na polju napravila gotovo precej škode. Hladno vreme bo tudi nekoliko zadržalo poljska dela, vendar zaradi tega ne bo nobene škode. Saj pri nas navadno sadimo nekoliko prezgodaj. • — Univerza oživljena. Ljubljanska univerza je imela dober mesec počitnice in v soboto, 3. t. m. spet odprla vrata. Kakor je bilo že objavljeno, se prično redna predavanja 12. maja. Poletni semester pa bo 30. junija končan. Vpisovanje za ta semester je trajalo od 1. do 10. marca redno, do 25. aprila pa naknadno. V letošnjem smestru je bilo vpisanih 2197 slušateljev in slušateljic; za nekaj sto manj, kakor pa v zimskem semestru 1940-41, kar je navaden pojav, kajti mnogi izstopijo in prestopijo v razne službe. Ljubljanska univerza je v zimskem semestru dosegla od svoje ustanovitve naprej najvišje število bilo je vpisanih 1950 slušateljev in 524 slušateljic. Od slušateljic je bilo vpisanih: na filozofski fakulteti 370, na juridični 105, na medicinski 93 in na tehniški 04. Največje število, 849 slušateljev in slušateljic, je dosegla tehniška fakulteta. — Tečaji za italijanščino, nemščino in nemško stenografijo. Pojasnila trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Italijanščino poučuje profesor, ki je bil diplomiran v Rimu. — Vsi brezposelni delavci in nameščenci se opozarjajo, da se v smislu prvotnega razglasa prijavijo pri Javni borzi dela v Ljubljani najkasneje do 8. maja 1941. ker sicer ne bodo deležni nobenih ugodnosti niti s strani oblasti, niti s strani zasebnih dobrodelnih ustanov. — Službeni list Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje z dne 3. maja objavlja »Naredbe Kr. Civilnega Komisariata: Cenzura, vzporeditev in nadzorstvo tiska nn zasedenem slovenskem ozemlju«, dalje »Odločbo Kr. Civilnega Komisariata: Postavitev zveze za tujski promet v Sloveniji puu nadzorni vo; Freosnova radioodaajne službe na zasedenem slovenskem ozemlju; Postavitev Splošnega jugoslovanskega bančnega društva pod sekvester; Postavitev državne hipotekarne banke pod sekvester; Postavitev Zanatske banke d. d. pod sekvester; Postavitev Narodne banke kralj. Jugoslavije pod sekvester; Postavitev Priv. agrarne banke pod sekvester; Postavitev Elemen-tar, prej Comercial Union, zavarovalne d. d. pod sekvester; Postavitev Jugoslavije, splošne zavarovalne družbe pod sekvester; Postavitev Royal Exchange Assurance Corporation pod sekvester; Postavitev zavarovalnice La Nationale-incendie-vie pod sekvester; Postavitev Slavi je, jugosl. zav. banke, pod Bekvester in Postavitev Agencije Avala pod sekvester«. — Kdor kaj ve o Pečarju Jožetu, ki j© služil rok v 3. mehanizirani diviziji 2. eskadron. Novi Sad, se naproša, naj sporoči Lojzetu Koželju, Ljubljana, VVolfova ul. 12. — Ce se je kdo vrnil iz Vršea, kjer je služil kadrski rok in je poznal Lojzeta Erjavca, ki je služil pri 4. eskadronu 4. konjeniškega polka, naj to sporoči Rozi Zaje, Velike Kompolje 3, pošta Muljava. Stroške povrnem. — Vojaki, ki so služili v Zemunu pri 103. eskadrili 6. zrakoplovni polk in kaj vedo v Frani cetu Križaju, se naprošajo, da to sporočo Amaliji Križaj, Ljubljana, Mestni trg št. 13-11. Stroške povrnem. — Naprošajo se gg. cand. med. v Zagrebu, če je komu znano o Starcu Francetu, cand. med. v Zagrebu. Sporočiti na Sušnik Ana. Kralja Petra trg „ soba 144, Ljubljana (sodnija). — Na občinskem uradu v Rakitni se nahajati dve kolesi (bicikla), Prvo, ki je črne barve, ima tovarniško št. 333.540 ter je brez evidenčne tablice. Znamke je »Phiinomen«. — Drugo je modre barve, francoski sistem ter ima št. tablice 121.748. Lastniki dobe kolesi na občini Rakitni; izkažejo se naj e prometno knjižico. — Poiivedba. Naprošam vsakogar, kateri je bil po 15. aprilu v Sarajevu med ujetniki, če je komu kaj znano, kje so sedaj nahaja red. Anton Grobelnik, ki je bil dodeljen v Slav. Brod-varoš (23/4-Brod). Javi se naj pismeno ali ustmeno na naslov: Stanislava Grobelnik, Ljubljana, Droniko-va ul. 29. Stroški se povrnejo. — Prosim vse, ki kaj vedo o redovu Janezu Japeljnu z Drenovega griča. Bil je še na Veliko noč v Cačku, aerodrom, naj sporoče proti povračilu stroškov na naslov: Ana Japelj, Drenov grič 51, p. Vrhnika. — Šalamun Frane, rez. art. podnarednik-djnk, je odpotoval 1. IV. v Varaždin 7/8. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti povračilu stroškov na naslov: Trtnik L., Ljubljana-Moste, Malejeva 3. p L JII UHANA Uspet nedeljski koncert vojaške godbe Čmerno in hladno nedeljsko vreme se je v po- ! poldanskih urah nekoliko popravilo in okrog petih je pokukalo izza oblakov zopet sonce. Ljubljančani, ki so v nedeljo popoldne zaradi slabega vremena ostali večinoma vsi doma, so z velikim zanimanjem že pred peto začeli prihajati na Kongresni trg in v Zvezdo, kjer je bil napovedan koncert godbe armadnega zbora. Ljubljančani, ki so imeli priložnost, da so odlične godbenike poslušali že večkrat, ko so korakali skozi mesto, so se prav zaradi tega vsi veselili koncerta, ki je obetal vsem izreden glasben užitek. Že okrog tričetrt na peto so bila vsa pota v Zvezdi polna sprehajajočega se občinstva, ki se je zgrinjalo zlasti v sredi Zvezde, kjer so italijanski vojaki že pripravljali in postavljali stojala za note. Nekaj pred peto je skozi Šelenburgovo ulico prikorakala godba armadnega zbora ob zvokih strumne koračnice in zavila proti Zvezdi. Za godbo se je vila dolga in gosta procesija poslušalcev, ki so vsi hiteli, da ne zamude koncerta. Ko so utihnili zadnji zvoki koračnice, so se godbeniki postavili ob stojala v sredi Zvezde in točno ob 5. je godba začela koncert s koračnico drugega pešpolka RE. Več tisoč ljudi se je zgrnilo okrog godbenikov in z velikim zanimanjem poslušalo pisani spored, v katerem so zaigrali godbeniki simfonijo iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«, nato delirij iz Donizettijeve opere »Lucija Lam-mermoorska«, dalje dva Brahmsova madžarska plesa in končno udarno mornariško koračnico. Poslušalci so izvajanje koncertnih točk, ki je bilo vzorno, prav zadovoljno in živahno spremljali in so po vsaki točki nagradili izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. Vsi mnogoštevilni poslušalci so ob zaključku koncerta z zanimanjem ogledovali odhod godbenikov in se radovedni spraševali, če bo tudi prihodnjo nedeljo prirejen koncert. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. 18. la 20. ari! Največji alpinski film vseh časov! Bof za Himalajo Nanga Parbat. — Ekspediolja leta 1937 Film Je opremllen n hrvaškimi napisi! Kino Union, telefon 22-21 Prekrasno glasbeno veledelo Večne melodije (Melodie eterne) Gino Cervi, Wolfango Amadeo Mozart, Conchita Montenegro, AtoUia W. Lange Kino Matica, telefon 22-41_ Premiera fantastičnega filma Frankenslelnov sin Boris Karlov, Bela Lugosi. — Danes poslednjič. — Kino Sloga, telefon 27-30 1 Na 30. dan smrti ministra dr. Franca Kulovca, velikega pobornika niiru, bo v torek, 6. maja, ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi slovesna sv. maša zadušnica z Libero. Vsi prijatelji in častilci velikega pokojnika vabljeni. 1 Dosti moke v Ljubljani, že v nedeljo 6mo poročali o velikem veselju Ljubljančanov, ki je prevzelo vse mesto, ko so zvedeli, da je Kr. Civilni Komisar poskrbel Ljubljani velike množine lepe moke. Danes pa lahko že poročamo, da je vseh 1100 stotov bele enotne moke že v mestnih skladiščih, a pekom je mestni preskrbovalni urad že razdelil 170 stotov moke, 30 stotov je pa dobilo Združenje gostinskih podjetnikov. Tudi s kruhom, ki ga ljubljanski peki prodajajo celo brez kart, je prebivalstvo nad vse zadovoljno, saj že dolgo časa ni jedlo tako dobrega in okusnega kruha. Mogočni italijanski imperij je svoji najmlajši hčerki — provinci Ljubljani — res prišel naproti kakor prava mati — z velikim kosom belega kruhal 1 Vse gospodinje in sploh vse družinske poglavarje opozarja mestni preskrbovalni urad, naj zaradi natančne evidence potrošnikov takoj naznanijo vse spremembe, ki so nastale v njihovih družinah od 1. januarja letos, torej od dneva odaje vprašal-nih pol za dobivanje moke ali kruha, če teh sprememb še niso prijavili. Posebno je treba naznaniti vse izselitve posameznih članov družine, prav tako tudi vse umrle in tudi vse, ki so odpotovali, skratka: vse družinske člane in pod najemnike, ki niso več v Ljubljani. Vprašalna pola sleherne družine mora natanko ustrezati dejanskemu stanju v družini glede vseh podatkov, t. j. v vprašalni poli morajo biti pravilna krstna imena, rojstne letnice itd. Poglavar družine mora odjaviti tudi začasno odsotne osebe, če njihova odsotnost traja nad 14 dni. Odslej bodo morali družinski poglavarji naznanjati vse spremembe najf>ozneje 3 dni po spremembi. Opominjamo prebivalstvo, da so odjave obvezne. Kdor bi opustil odjavo družinskega člana, sorodnika, podnajemnika, gospodinjske pomočnice itd., bo strogo kaznovan. Odjave sprejema mestni preskrbovalni urad v II. nadstr. Mestnega doma med dojjoldanskimi uradnimi urami. 1 Med posebno zabavne Shakespeareove igre štejemo »Komedijo zmešnjav«, katere letošnja prva uprizoritev bo jutri, v torek, 6. maja, za red Premierski. Glavne moške vloge bodo igrali: Le-var, Kralj, Jerman, Sever in M S črnski. Glavne žen- ske vloge pa: Mileva Boltar-Ukmarjeva, Mira Danilova, Levarjeva in Gabnijelčičeva. Nadalje bodo sodelovali: Drenovec, Bratina, Lipah, Gregorin, Peček, Potokar in Prosetnik. Delo je zrežiral prof. Šest. 1 Red Sreda bo imel v sredo v Drami predstavo zalcmske veseloigre »Trideset sekund ljubezni«, ki je duhovito in humorno delo italijanskega pisatelja Benedettija. V tej veseloigri je prikazal na satiričen način, kako klone rodbinska morala v zvezi z denarnim vprašanjem. 1 Zaradi indispozicije gosp. Francla je operno ravnateljstvo prisiljeno nekoliko spremeniti re-pertoarni načrt in bodo abonenti reda Torek dobili za svoj red Puccinijevo opero (Madame Butler-Jly* z go. Zlato Gjungjenievo v naslovni partiji. 1 Violinist Uroš Prevoršek bo nastopil na prihodnjem koncertu Glasbene Matice ter igral naslednja dela: Beethoven: Krcutzerjeva sonata, Pa-ganini: Koncert v d-duru, Škerjanc: Intermezzo romanticjue, Samo Hubad: Vizija, Prevoršek: Španski ples. Na klavirju bo spremljal skladatelj L. M. škerjanc. Koncert bo v petek, 9. t. m., ob 20. v veliki filharmoničnj dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Maksimalne cene za zelenjavo na ljubljanskem živilskem trgu je dane3 spet določil mestni tržni urad na sestanku prodajalcev zelenjave na debelo in na drobno ter zastopnic ljubljanskih konzumentov, ki so jih predstavljale zastopnice Slovenskega krščanskega ženskega društva in Zveze gospodinj. Za ta teden so bile soglasno določene naslednje najvišje cene: berivka brez pec-ljev do 20 din kg, zeleni radič do 16 din, rdeči radič do 6 din, špinača s stebelci do 8 din, špinača brez stebelc do 10 din, regrat do 6 din, krompir do 2.50 din, uvožena solata do 22 din, grah do 17 din. Kdor bi zelenjavo prodajal dražje, bo občutili vse posledice strogo prepovedanega draženja, prav tako pa opozarjamo tudi gospodinje, naj same ne draže zelenjave z višjimi ponudbami. Maksimalne cene pomenijo torej le mejo, ki jo nikdo ne sme prekoračiti, pač pa seveda lahko prodaja po nižjih cenah in tudi mora, če blago ni prvovrstno. Cene veljajo do prihodnjega ponedeljka. 1 Moški, ki je v soboto, dne 3. t. m., zvečer v kavarni Union vzel moški in ženski dežnik obenem (ženski dežnik je bil obešen na moškem), naj blagovoli oba vrniti istotam. Sicer sledi prijava na policiji! 1 V prodajalnah mestne občine so v ponedeljek prodali 1« okrog 220 kg masti in za 400 din fižola. Krompirja, ješprenja m kaše niso prodajali. Tudi mast je bila zelo hitro razprodana in so mnogi odšli po nepotrebnem v skrbeh, ker so mislili, da občina masti ne bo več prodajala. V resnici pa bo občina v nekaj dneh zopet začela prodajati mast na krušne nakaznice. V torek in sredo masti najbrž še ne bodo prodajali, pač pa bo v torek naprodaj zopet krompir v zadostnih količinah. 1 Cene po izložbah. Ze poprej pred zadevno uradno odredbo so mnoge trgovine s čevlji, usnjem, manufakturnim blagom itd. označile cene v izložbah v ital. lirah in dinarjih, kar je bilo pač v dobro orientacijo kupujočega občinstva in italijanskega vojaštva. Na nekaterih trgovinah in gostilnah so bili že včeraj napravljeni dvojezični napisi, italijanski poleg prejšnjega slovenskega. Gledališče Drama. Začetek ob 19. uri: Torek, 6. maja: »Komedija zmešnjav«. Red Premierski. — Sreda, 7. maja: »Trideset sekund ljubezni«. Red Sreda. Opera. Začetek ob 19. uri: Torek, 6. maja: »Madame Butterfly«. Red Torek. Gostovanje so-p raniš tke Zlate Gjungjenčeve. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. Poizvedovanja V nedeljo, 4. t. m. se je izgubila od sv. Jakoba do magistrata zlata zapestna ura. Ker je drag spomin, prosim najditelja, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Dotični, ki je vzel v soboto dopoldne v sobi za prijave pri Dravski hranilnici v Knafljevi ulici moški dežnik, se prosi, da ga takoj oda v i6ti 60bi enemu izmed gg. uradnikov. Dežnik je vzel moški visoke postave in je bil obut v visoke čevlje. Bel plašč iz balonske svile je bil ukraden v II. nadstropju gimnazije na Poljanak. Oseba, ki ga je vzela, ie znana, in jo pozivamo, naj plašč prinese nazaj, kjer ga je vzela, sicer si naj sama sebi pripiše posledice. Ženska Iznajdljivost Neka kalifornijska zdravnica se je morala včasih voziti z avtomobilom v zelo oddaljene kraje k bolnikom. Večkrat je doživela na teh potovanjih kako neprijetnost. Zadeva je bila včasih tako mučna, da je že mislila opustiti daljše vožnje. Bolniki, ki bi ostali brez potrebno pomoči, so se ji smilili, in to jo je sililo k razmišljanju, kaj naj ukrene. V glavo ji je padla tale posrečena domislica. Iz voska je dala narediti moško figuro. Figura je predstavljala velikega gospoda atletske rasti. Tega »gospoda« je potem oblekla in ga posadila na sedež poleg sebe v avtomobilu, Odslej je imela mir. Nihče jc ni več na cesti napadel ali jo sicer nadlegoval. Kar je človeškega v Cerkvi S pogledom na današnje svetovno dogajanje se človek kaj lahko spomni, ali jo krščanstvo oslabelo spričo nalog sedanjih časov. Isto vprušanjo so v starem veku že Rimljani zastavili sv. Avguštinu, ko je tonila rimska država, ki je bila pravkar pokristjanjena, v vihrah preseljevanja narodov in se je dozdevalo, da jo konec mogočnega rimskega cesarstva. Sv. Avguštin je odgovoril na listo vprašanje tako, da je pojasnil, kaj jo država in kaj je krščanstvo ln je povedal, da je rimska država že več stoletij propadala. Povedal je, da krščanstvo nt poklicano, da bi rešilo po-zemsko kraljestvo, marveč je zato na svetu, da odroši ljudi. Če nimajo Rimljani sami toliko moči, da bi se rešili, jih tudi krščanstvo no bo rešilo in no bo obnovilo njih krvi. — Tudi v Jezusovih časih so Judje zahtevali, da naj zavlada Kristus kot vladar tega sveta in da je bil zato Jezus njim v pohujšanje, ker tega ni storil. Odrešenik ni prišel na svet kot pozemski junak, marveč, kot človek. Za krščansko vero jo ta človečnost Zveličana bistveno spojena z njegovim delom za odrešenje. Zato vidimo isto človečnost tudi v Cerkvi in njeni zgodovini, ko ni bila Cerkev nikoli brez trpljenja. Ker pa tudi Kristjani no pomislijo vedno nn to Jezusovo človečnost, zanemarjajo razno pojave in menijo, da so bistveni deli Cerkve, pa se v resnici spreminjajo ko vse, kar je človeško. Treba je le, da se zamislimo v srednjeveškega človeka, Če bi bil temu človeku kdo dejal, da bo prišel nekoč čas, ko se ne bo noben cesar dal v Rimu od papeža kronati za vladarja; da bodo taki časi, ko bo država razdeljena na toliko in toliko narodnostnih držav in do bodo po nekaterih deželah celo iztrebili krščanstvo in oznanili, da je opij za ljudstvo, bi tega srednjeveški človek sploh ne razumel, ker se mu je zdel ves tedanji svetovni red bistveno spojen s krščanstvom, čeprav je bilo vse to le posledica zgodovinskega razvoja, ne pa bistveno za krščanstvo. V svoji človeški podobi se veže Cerkev z mnogimi socialnimi in kulturnimi silami. Te se z zgodovino spreminjajo, saj ni nikomur obljubljeno. da s krstom izgubi tudi človeške lastnosti. Kakor je hotel postati Kristus resnični človek, tako tudi Cerkvi ne more biti tuje vse to, kar je človeško. Tuj bi ji naj bil le greh, kakor tudi Kristus ni mogel grešiti, saj je bil Bog-Človek. To pa kristjani kot ljudje niso in tako tudi ljudje niso bili v vseh teh letih cerkvene zgodovine brez greha. Bili so celo taki ljudje v Cerkvi, ki so po svoji osebnosti in svojih dejanjih prav za prav obtoženci svojih časov, ko je bila ljudem moč kako duhovne službe tako zapeljiva, da je niso prepustili tistim, ki bi jo bili zaradi svoje svetosti zaslužili. Kdo bi bil mogel tedaj ovirati to ljudi, da bi no zlorabljali Cerkve, ki je tudi v takih časih živela dalje v svetnikih in spokor-nikih, medtem ko se je za marsikake papeže in škofe izcimila pozemska oblast v neskončno zlol Evangelij pač obljublja, da bo Cerkev večna, ne obljublja pa, da jo bodo vedno vodili izvoljeni, vredni ljudje. To zavisi le od kristjanov samih, to se pravi, od ljudi, ki tvorijo v poedinih dobnh Cerkev in ki živijo zares kot kristjani in ki so zavedajo, odkod naj črpajo svoje moči. Italijanščina po radiu Vse naročnike in poslušalce radia opozarjamo, da bo E. I. A. R. Radio Ljubljana začel v torek, 6. maja, s tečajem italijanščine za začetnike. Ta tečaj smo že večkrat napovedali in so ga vsi naročniki in poslušalci radia že težko pričakovali. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak, vseuč. docent profesor dr. Stanko Leben. Kakor je naš list svojim naročnikom že obljubil, bomo prinašali k vsaki lekciji, ki jo bo prenašala ljubljanska radijska postaja, tiskano navodilo in izvleček. Prva ura tečaja bo v torek ob 7 zvečer. Tečaj bo trajal približno pol ure. Naslednja ura bo v četrtek, nato pa v soboto, tako da bo E. 1. A. R. radio Ljubljana imel tečaj v italijanščini trikrat na teden. Spodaj prinašamo navodilo in izvleček za prvo uro tečaja. Prva lekcija — Lezione prima. II vqnto e frpddo. — I£cco una bql!a mela. — Qupsto pane npro non e piii freseo. — Sq1 sqm- Ere allegro e contcjnto. — £ un psso duro. — a ministra e anepra calda. — Qu splošnem mnenju italijanskih kulturnih krogov danes še bolj jjereče. Ugotavljajo, da vlada med širokimi ljudskimi plastmi neko apriorisličtio nezaupanje o vrednosti novih del in pisateljev. Druga hiba je pa ta, da knjiga ne prodre daleč tudi zavoljo tehničnih plati. Takozvane ljudske izdaje so le povprečne kvalitete in nikakor ne zmorejo zbuditi ljubezni do lekc knjige. Dela večje vrednosti se pa tiskajo v Italiji v razmeroma majhnih nakladah. Dva tisoč izvodov je pri velikih založbah že dovolj. Knjige, namenjene za množico, se razpečavajo ob sejmih na stojnicah. Ta način bi nemara tudi slovenski knjigi odprl vrata še malce bolj na ste-žaj. Ne bi pa smeli posnemati načina tiskanja na najslabšem papirju in pa tudi izbor bi moral biti bolj umetniški. Ob tej napaki se bodo tudi v »stan-zali del libro« jx>menili. Knjige tudi bibliofilskih založb v Italiji ne manjka, a te so za srednje sloje, in ti bi najbolj radi segali po knjigi, skoraj nedosežne. »Nezaupanje« do knjige izvira torej iz slabe kvalitete mno-žen6tvenih izdaj in iz dragih eksemplarjev kvalitetnih izdaj, ki vrhu vsega tega imajo še premalo reklame. Založbe se od svoje strani pa plašijo žrtev, da bi dobra dela dala po nizki ceni. No, vrhu tega vsega ne smemo pozabiti tudi na naše čase, ki niso preveč naklonjeni duhovnim tvorcem. Podpovprečneži, in teh je na svetu nad polovico, govore le še o ceni živd, o izkaznicah, ne pa o bistvu lepe knjige, kamoli da bi se zanjo navdušili ali kaj žrtvovali. Vladni krogi v Rimu sami večkrat poudarjajo, da je danes treba podčrtavati prav tako kot premoč italijanskega orožja tudi premoč italijanske kulture, sicer čemu žrtve prvega. Duhovno višino je pa treba vzgojiti. Tu je duševni delavec in knjiga prav tako potreben kot general in kanon. Pod predsedstvom prosvetnega ministra Pavolinija se je zato že večkrat zbrala k jx>svetu posebna komisija »per bonifica libraria«. Ta svet izdaja ukrepe, kako naj se italijanska knjiga očisti peg, da bo res italijanska in da bo iz nje odseval izraz pristnega italijanskega duha. Posebno kritični so pri prevodih iz tujih jezikov. Da so prevodi iz angleščine več ali manj ukinjeni, ni važno, važno pa je geslo: več izvirnih del, čeprav nekoliko slabših, kot pa zgolj prevodi. Vladne pobude v tem smislu bodo nemara blagodejne. Vprašanj imajo tudi ti »pomenkovalci« o knjiga dolgo vrsto, marsikatero bi bilo vredno razmisleka tudi za ljubitelje slovenske knjige. Erjavec Fran: Pouk kmetijstva v ljudski šoli. Izdala Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1941, str. 48, cena 8 din. — Slovenci smo vso povojno dobo vse preveč brezbrižno in lahkomiselno gledali na visoko kmetijsko pasivnost Slovenije, kar 6e nam že in se nam bo še bolj otepalo. Bili smo tako brezbrižni, da spada danes Slovenija med kmetijsko najbolj zaostale dežele v Evropi. Zato je bila med nekaterimi dobrimi določbami našega dosedanjega ljudskošolskega zakona gotovo najnujnejša ta, da se uvede pouk kmetijstva kot poseben predmet tudi v šole. Žal je pa naše šolstvo posvečalo temu pred-mestu vse premalo pažnje, med nekaterimi šolniki ie bilo pa opaziti celo odpor proti temu pouku, v pričujočem delu razpravlja šol. nadzornik Fran Erjavec podrobno o tem vprašanju in prepričevalno dokazuje, da jc pouk kmetijstva v šoli več kot umesten že iz pedagoških razlogov, iz narodnogospodarskih pa neobhodno potreben. To nam glasno kažejo tudi prezanimivi grafikoni, s katerih vidimo našo veliko kmetijsko zaostalost. Navaja tudi primeren učni načrt zanj. Po delcu, ki je doslej edino te vrste na našem književnem trgu, bo moral poseči vsak šolnik, zanimalo bo pa tudi vse druge, ki se v kakršnikoli obliki bavijo z našim kmečkim vprašanjem, zato ga vsem toplo priporočamo. Indijci in govedo Hindujci časte govedo. Po določilih hindujske vere se goveda ne sme nihče dotakniti in ga seveda še manj poškodovati. Verska določila o svetosti in nedotakljivosti goveda Hindujci strogo izvajajo. Noben Hindu ne samo da nikdar ne bo jedel govejega mesa, marveč se goveda sploh ne bo dotaknil. Če pride kaka goveja žival na njivo ali vrt in dela škodo, bo to Hindujca sicer bolelo, toda živali ne bo nikdar pregrral, temveč bo mirno čakal, da sama odide. To spoštovanje goveda gre tako daleč, da Hindujci, ki so v službah po hotelih, niti nočejo pomivati krožnikov, na katerih je bilo gostom postreženo z govejim mesom ali z govejo juho. Hindujec rajši zgubi službo, kakor da bi se onečastil s takim dejanjem. Gospodarji si ne morejo pomagati drugače, kakor da najamejo za take posle drugo služinčad, katero pa vsi Hindujci zavoljo takega dela globoko prezirajo. Devetstotisoč let dolga pot Znano je, da je oddaljenost večine zvezd od naše zemlje tako velika, da je ne moremo meriti z našimi dolžinskimi merili, temveč s svetlobnimi leti. Svetloba se širi s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Najmanjša enota za merjenje oddaljenosti raznih nebesnih teles je ena svetlobna sekunda, ali v naših dolžinskih merah povedano 300.000 km. Ce pomnožimo to število s 60. dobimo eno svetlobno minuto, nadalje svetlobno uro, mesec, leto itd .Eno svetlobno leto je dolžinska mera za pet, ki jo naredi svetloba v enem letu. katera se. kakor že rečeno, širi s hitrostjo 300.000 km na sekundo. Ce bi hoteli vedeti, koliko kilometrov je dolgo eno svetlobno leto, bi morali najprej zračunati, koliko sekund ima leto, nato pa dobljeno število pomnožiti s 300.000. To lahko zračunamo. pravilno pa si te neizmerne dolžine sploh predstaviti ne moremo. Ce listamo po knjigah, ki se pečajo z zvezdo-slovjem, bomo kmalu videli, da je takih zvezd, ki bi bile oddaljene od nas samo eno svetlobno leto, zelo malo. Pravijo, da je najoddaljenejše nebesno telo. ki ga lahko še vidimo s prostim očesom, zvezdna meglica v ozvezdju Andromede. Ta meglica ni nič drugega, kakor velikansko vse- F. S. Finžgart Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 167. 168. 169. 170. 167. Temna noč je zakrila mesto in morje. Iztok gre na vrt ob drobnem svižu. Vse misli utonijo v eni samo neizmerni želji: »Irena, Irenal Kje se mudiš? 168. Medtem pa se je pripravljala despojna Teodora in si govorila: »Iztok se bo to noč naslajal z menoj in pozabi Ireno I« 169. Leži temna noč in Iztok nestrpno pričakuje Irene. Tedaj pripluje mimo ladjica in iz nje stopi postava v črni kapuci in z na-ličjem na obrazu. (Ni to Irena, temveč despojna Teodora, bivša pocestnica in cirkuška igralka, sedaj cesarica.) 170. Iztok razpne roke, misleč, da se mu bliža Irena: »Irena! Irena! prišla si!« Ona: »Pst! Iztok, govoriva o blagovesti povedi me v senco, da govoriva o blagovesti!« Gospodarstvo Izvoz iz zasedenih ozemelj v Italijo »Uradni list« v Rimu objavlja odlok št. 290 z datumom 30. aprila, ki ureja carinska vprašanja za promet blaga med Italijo in zasedenim ozemljem. Odlok se glasi: Čl. 1. Blago, pridelano na zasedenem ozemflu in ostalega izvora, ki se je nahajalo ob dnevu zasedbe na lem ozemlju, je smatrati za nacionalizirano z zasedbo in ga je dovoljeno izvažati na italijansko carinsko ozemlje, ne da bi bilo treba zanj plačati kakršnekoli carinske in druge dajatve. Izjema pa velja za monopolske predmete in za predmete, ki so podvrženi internim labrikacij-skim konzumnim dajatvam in drugim uvoznim dajatvam, za katere velja še nadalje uporaba zakonov in naredb, veljavnih v Italiji. Cl. 2. Blago, pridelano na zasedenem ozemlju in tuje blago, nacionalizirano z zasedbo, za katero so bile plačane manjše dajatve kot one, ki veljajo v Italiji, je podvrženo plačilu razlike pri uvozu v Italijo, ki je seveda dovoljen. Čl. 3. Blago, ki izhaja z italijanskega carinskega ozemlja in se izvaža na zasedeno ozemlje, se smatra za izvzeto od dajatev in drugih dajatev, ki so določene in veljavne v Italiji. Za to blago ni mogoče dobiti vrnitve dajatev, ker ostanejo še nadalje v veljavi določila glede notranjih dajatev. Čl. 4. Ta odlok stopi v veljavo en dan po objavi v »Uradnem listu« v Rimu. (Odlok je bil objavljen dne 3. maja v Rimu in je torej stopil v veljavo dne 4. maja.) Plačevanje uvoznih fn izvoznih dajatev V »Uradnem listu« v Rimu je objavljen dekret Duceja z dne 29. aprila 1941-XIX, ki vsebuje določila o carinah na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski. Cl. 1. Na zasedenem ozemlju ostane v veljavi poraba carinskih tarif in ostalih zakonov ter carinskih naredb, ki so veljale na prejšnjem jugoslovanskem ozemlju. Tudi ostanejo v veljavi vsi predpisi glede monopolov, notranjih fabrikacij-skih davkov, glede prodaje in konzuma za uvoženo in izvoženo blago. Cl. 2. Blago, uvoženo iz neitalijanskega ozemlja, je podvrženo pri uvozu na zasedeno ozemlje plačilu uvoznih dajatev po prejšnjem členu. Isti postopek velja za blago, ki pride iz carinskih skladišč, prostih pristanišč ter prostih con Kraljevine Italije, če ni znan njegov izvor ali imajo pravico do povrnitve dajalev ali služijo začasnemu uvozu ali zopetnemu izvozu. ČL 3. Blago, namenjeno izvozu na neitalijan-sko ozemlje odnosno tudi izven prostih pristanišč Trsta in Reke, je podvrženo pri izvozu v zasedeno ozemlje plačilu izvoznih dajalev po čl. 1, vjvoštevajoč odredbe čl. 3 uredbe od 24. aprila (ta člen dovoljuje izvoz samo s predhodnim pooblastilom Kr. Civilnega Komisarja). Cl. 4. Blago italijanskega izvora (ne pa nacionalizirano v Italiji) je pripuščeno k uvozu na zasedeno ozemlje, ne ba bi bilo treba plačati uvozne dajatve po bivših jugoslov. zakonih. Isto blago, ki je bilo že podvrženo na italijanskem ozemlju plačilu mcinopolskih dajatev ali notranjih fabrikacijskih taks ali trošarin po kvotah, ki so nižje, kot so določene v čl. 1, je dopuščeno k uvozu na zasedeno ozemlje s tem, da se plača razlika. Cl. 5. Blago, namenjeno Italiji ter prostim conam v Kvarneru in Zadru, je pripuščeno ob izhodu z zasedenega ozemlja plačilu dajatev po čl. 1. Pri tem blagu je dovoljena povrnitev morebiti plačanih dajatev za surovine, ki so bile porabljene za njih izdelavo. Cl. 6. Civilni komisarji morejo v sporazumu z vojaškimi in carinskimi oblastmi s svojimi na-redbami na osnovi izjeme od krajevno veljavnih odredb urejati mali krajevni promet z nezasedenimi pokrajinami bivše Jugoslavije, ki meje na mirje za sebe, sestoječe se Iz neštetih zvezd. — Svetlobni žarek od Andromede do nas potrebuje okoli 900.000 let. Kaj se to pravi? Svetloba, ki je odšla iz Andromede pred 900.000 leti, je šele sedaj prispela — ko je v vsaki sekundi prehitela 300.000 km — do naše zemlje. Z drugimi besedami: ozvezdje Andromede mi sedaj vidimo v takšnem stanju, kakršno je bilo v resnici pred 900.000 icii one kraje, katere je zasedla italijanska vojska, v skupnem radiu 15 km od okupacijske črte. Cl. 7. Dajatvena urediev mesta Reke je v celoti razširjena tudi na mesto Sušak. (Slede še podrobna določila.) Cl. 8. Ponovno so uveljavljene odredbe glede prostih con po Kvarneru in v Zadru, in sicer one, ki so veljale pred začetkom sovražnosti. Cl. 9. Kr. Civilni Komisarji so pooblaščeni, kadar gre za uporabo tega razglasa zlasti glede zopetne obnove carinske službe, izdajati potrebne ukrepe. V ta namen se lahko porabi tudi carinsko osebje bivše Kraljevine Jugoslavije, ki se lahko pokliče nazaj in nastavi v službo. V vsakem primeru in pri vsakem uradu bodo tudi delegati Kr. Italijanske carine, ki bodo kontrolirali in skrbeli za interes italijanske uprave. Carinski uradi bodo delali in bodo plačani iz računa Vrhovnega Poveljstva. Varnostna služba in pregled sta zaupani Kr. Italijanski Finančni Straži. V mejah službe in v mejah njih pooblastil je poverjeno tudi tem organom zasledovanje in kaznovanje prestopkov te naredbe. Čl. 10. Pričujoča naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« v Rimu (dne 3. majal Diplomatski protest zaradi slike Pred nedavnim je bila v severnoameriški državi Texas, in sicer v mestu Dalas večja razstava umetniških slik. Zastopani so bili slikarji različnih držav. Na tej razstavi je bila razobe-šena tudi neka slika s sledečim prizorom: velik praznik mehiških Aztekov je. Zbranega je mnogo ljudstva. V ospredju je naslikan žrtvenik, pri njem pa stoji azteški svečenik in žrtvuje bogovom mlado dekle. Amerikanci so seveda takoj mislili, da so Mehikanci v prejšnjih časih bogovom redno žrtvovali dekleta. Tako so pisali tudi nekateri amerikanski časopisi, ki so prišli tudi Mehikancem v roke. Ko je mehiška vlada to zvedela, je takoj sestavila oster protest, ga poslala v Texas ter v Washington in je zahtevala takojšnjo odstranitev dotične slike. Kajti — tako ie napisano v protestu — Mehikanci, oziroma Azteki niso nikdar ubijali nedolžnih deklic, da bi jih žrtvovali bogovom, temveč so le v časih največjih stisk žrtvovali vojne ujetnike. To pa da se je dogajalo tudi pri drugih narodih in zalo • nihče ne more Mehičanom ničesar očitati za 1000 ' do 2000 let nazaj. ItalijanSilna brez uiiteUa Preostajajo nam samostalniki, ki se v množini sploh ne spreminjajo. Le-ti so vsakemu začetniku najbolj všeč. Vam tudi brez dvoma. Takoj za njimi pa pride skupina samostalnikov, ki je bolj sitna: samostalniki z nepravilno množino. Ne bojte se jih. Malo več truda — in naučili se jih boste. a) V množini se ne spremenijo enozložni samostalniki: il re — i re, potem samostalniki, ki imajo naglas na zadnjem zlogu: la cittžk (mesto) — le citta, nato samostalniki na -i, -ie: leclissi (mrk) — le eclissi, la specie (vrsta) — le specie, in naposled redki samostalniki, ki se končujejo na soglasnik: il lapis -r i lapis. b) Nepravilno množino imajo neki samostalniki, ki Vam jih v naslednjem kar naštejem: Dio (Iddio, Bog) — i dei (bogovi) l'uomo (mož, človek) — gU uomini la moglie (žena) — le mogli 1'uovo — le uova (jajce) il bue (vol) — i buoi il frutto (sad) — le frutta (sadje) poleg i frutti il paio (par) — le paia il dito (prst) — le dita (prsti skupaj), poleg i diti (posamezni prsti) il muro — le mura (obzidje, zidovje), poleg i muri (zidovi) Tarma (orožje) — le armi. Nekaj drugih samostalnikov te vrste boste spoznali Še pozneje. Razveselil Vas bom z zagotovilom, da je poglavje o množini samostalnikov za nas zaenkrat opravljeno. Spišite si zdaj v beležnico še tiste nove pridelnike in samostalnike, ki sem jih spet navedel, in jim dodajte naslednje besede: questo, -a (kuesto, -a) — ta celebre (čelebre) — slaven aperto, -a (aperto, -a) — odprt poco mn. poehi, -e — malo mn. maloštevilni, -e contento, -a (kontento, -a) — zadovoljen il mercante — trgovec non — ne (nikalnica) il vicino (vičino) — sosed troppo (troppo) — preveč, pre- 1'esempio m.* (lezempjo) — vzgled per chi (per ki) — za k6ga? pieno, -a (pjeno, -a) — poln grasso, -a (grasso, -a) — debel il bugiardo (budžardo) — lažnik nuovo, -a (nu6vo, -a) — nov sempre (sempre) — vedno felice (feliče) — srečen americano, -a (amerikano, -a) — ameriški visibile (vizibile) — viden che. Queste tavole sono larghe. Quei medici sono celebri. Le botteghe sono aperte. Pochi uomini sono contenti. Questi mercanti non sono Turchi, sono Greci. II vicino ha due porci. I manichi sono troppo lurghi. Questi fichi non sono fresehi. Quei eolzolai sono vecchi. 1 buoni esempi sono utilL Gli zii sono ricchi. Črnilniki so polni. Zrcala so svetla. Grški templji so stari. Kresovi (= ognji) so rdeči. Svinje so debele Zdravniki so dobri. Ročaji so prekratki (= preveč kratki). Jezera so velika. Astrologi so lažniki (brez spolnikal). Čolni so novi. Tovariši so bogati. Srajce so bele. Kovčegi so preveliki (= preveč veliki). Lekarne so odprte. Kralji niso (:= ne so) vedno srečni. Ameriška mesta so velika. Mrk ni (= ne je) viden. Jajca so sveža. Zdaj si pa oglejte naslednje stavke, jih preskušajte — vesti v svoj zvezek: berite in jih poskušajte — tudi pismeno — pre- Gli amici sono fedeli. Queste lettere sono lunghe. Abbiamo poehe sedie. Le oche sono bian- * Za naprej bomo označevali z m. (masehile — moški) moški spol, z f (femminile — ženski) pa ženski spol samostalnikov, pri katerih spol zaradi apostrclirancga spolnika si takoj razviden. k Če ste vse te 6tavke prebrali, razumeli in irevedli, se Vam lahko dobro zdi. Nekaj že znate, aj ne? Temu ali onemu pa se le vsiljuje misel, da je prav za prav presneto malo, če znaš reči samo »je« in »ima«. Res je. S samima glagoloma »biti« in »imeti« ne bomo dolgo izhajali. Če hočemo količkaj povedati, moramo poznati tudi druge glagole vsaj v sedanjem času. Glagol nam naznanja, kaj kdo dela ali kaj se godi. Delam pa lahko jaz, dela on ali ona ali ono, delajo oni ali one itd. Govorimo zatorej o raznih osebah. Razne osebe je treba zaznamovati. Temu služi osebni zaimek. Preden torej kaj več govorimo o glagolu, nam je treba spoznati osebne zaimke. Ti so: v ednini: Jaz lo (izg. ijo) ti tu (izg. tli) on egli (izg. elji) aH esso (izg. esso) ali v pogovoru lui (izg. luj) ona ella (izg. ella) ali essa (izg. essa) ali lei (izg. lej) v množini: ml noi (izg. noj) vi voi (izg voj) oni essi (izg. essi) ali loro one esse (izg. essel Pri vikan j u se izraža Italijan različno. Do nedavnega veljavni način vikanja z Lei (= »ona«) in glagolom v 3. osebi edine (Lei ha = slovensko: vi imate) se je danes umaknil vikanju z Voi (= Vi) Za Slovenca, ki se italjanščine Seie uči, je ta način mnogo preprostejši kakor prejšnji. Glagol stopi kakor v slovenščini v 2. osebo množine. Opomba in popravek. — Tiskarski škrat je zagrešil v našem tečaju naslednje napake: V 4. nadaljevanju, 1 stolpcu, 37 vrstici (od zgoraj šteto) popravite la gromma v la gomma: v istem stolpcu je treba brati v opombi: V besedah ... kratko in malo okrajša v . Manjše napake »te popravili samil — V 5. nadaljevanju, 2. stolpcu, 4 vrsti (od spodaj šteto) popravite gignore v signers! Z bivšo jugoslovansko vlado na Palah pri Sarajevu Jutro je bilo megleno in pusto. Kakor vsa taka jutra, ki jih ne more obsijati sonce. Ponoči je zapadel tudi sneg. Šoferji so bili zelo v skrbeh zaradi težavne in nevarne vožnje, ki so jo imeli pred sabo po znani, serpentlnasto izpeljani cesti proti Sarajevu. Po cesti sem se vozil skozi te kraje prvič kljub dolgoletnemu bivanju v Belgradu. Z železnico sem pa potoval pred leti, ko je pokojni dr. Spaho na tej progi uvedel promet z motornim »ludim Sarajlijonu. Tedaj so potovali z nami tudi številni italijanski in nemški časnikarji, ki se z nami vred niso mogli načuditi divji romantiki teh krajev. Pravili so nam, da.tako lepih pokrajin niso videli še nikjer na svetu. Potovanje z avtomobilom po tej tako lepo izpeljani cesti je moralo poleti nuditi še več užitkov. Gotovo se nihče izmed nas ni želel ustavljati Bredi gostih smrekovih gozdov in občudovati v zgodnjo pomlad poslanih zimskih čarov. Šoferji so podili svoja vozila z največjo mogočo brzino, ki so jo mogli sploh razvijati motorji na tako težkem in nevarnem terenu. Težava je bila stuno v tem, ker je bilo v koloui avtomobilov tudi nekaj vojaških kamionov, ki jih ni bilo mogoče obiti, njihovi šoferji sami se nam pa tudi niso hoteli umakniti. Takšni so pač šoferji. Vsak bi rad vozil najlepše in najmodernejše vozilo, če pa tega nima, nagaja vsakomur, ki ima boljši avtomobil, če mu le more. Tako so nam pripovedovali sami naši vozniki. To nas ni niti malo vznemirjalo. Bili stno veseli, da smo lahko potovali. In kar je važno: udobno potovali. Tudi proti mrazu smo se bili zavarovali s steklenko klekovače, ki smo jo kupili v Užicah. Priznati moratn, da nas je precej dobro grela. V takšnem razpoloženju so šoferji gonili svoje avtomobile na klance, se nato spuščali v doline, drveli naprej in se zopet in zopet dvigali na sosednje grebene. Med potjo smo naleteli na sarajevske dnevnike. Objavljen je bil tudi proglas dr. Mačka. Tudi iz Slovenije je bilo nekaj vesti, v glavnem poročila ljubljanske in zagrebške radio postaje. Na Pale, kamor je iz Užic potovala vlada, smo prišli po celodnevni vožnji šele v mraku. Ustavili smo se pred okrajnim načelstvom, kjer je okrajni načelnik odrejal sobe za ministre, njihovo uradništvo in ostale. Tudi mi smo jih dobili in smo bili veseli, da bomo zopet lahko spali. Prav nič nas ni motila in vznemirjala njegova pripomba, da se bomo do stanovanja morali voziti še 8 km. Mislili smo si: Ce smo jih ta dan prevozili ne vem koliko sto, jih bomo prenesli še osem. Poskakali smo hitro v vozila, šoferja so jih pa veselo zapodili proti Slambulčiču. Prvič v življenju sem slišal ime tega kraja, čeprav ima tam lep dom bolniški sklad prometnega osebja. Veselo razpoloženje nam je pa kmalu skalila ugotovitev, da smo 8 km že davno prevozili, Stambulčiča pa le še ni bilo nikjer. Pred prvo hišo, kjer so še bdela, smo se ustavili in jih povprašali za nadaljevanje poti. Povedali so nam, da moramo iti še dalje, naito zavoziti na hrib in se potem spustiti v dolino. Tako smo tudi napravili in se kmalu zaustavili na hribu pred gozdarjevo hišo, ker so nam svetovali, da sami zaradi slabe poti ne bomo mogli priti v dolino. Ponudili so nam za kažipota domačina. Ta je bil res pravi Bosanec in je odgovarjal čisto po bosansko Kakor koli si mu postavil vprašanje, vedno ti je dal prav. Ko se je nad njim šofer večkrat zadri in ga nahrulil, je mirno in hladnokrvno odgovoril, kakor da se ni prav nič zgodilo. Po polurnem in težavnem spuščanju vozila v kotlino, smo se vsi oddahnili pred lepim postajnim poslopjem. Postajenačelnik, Hrvat in katoličan, je bil nad vse prijazen in je pozval k sebi upravnika omenjenega doma, s katerim, smo odšli na prenočišče. Preden smo odšli v sobe, smo se še pogreli v kuhinji. Upravnikova žena, Hrvatica iz Zagreba, je bila vsa vesela, ko se je z nami lahko pogovorila čisto po kajkavsko in domače. Obojestransko smo se pričeli tudi gostiti. Gospa nam je ocvrla nekaj jajc, skuhala čaj, mi smo pa domačim postregli s kajmakom in klobasami. Upravnik nam je medtem pripravil postelje, ki so nas kmalu zazibale v sladek sen. Dobro spočiti smo se zjutraj zopet zbrali v kuhinji. Ljubezniva gospa nam je zopet postregla 9 čajem. Plačali smo predpisano pristojbino za prenočišče, za gospo smo pa odmerili posebno nagrado. Saj smo bili res vsi srečni, da smo naleteli na dobre ljudi. Pa smo ji morali teh nekaj dinarjev kar vsiliti, ker se jih je branila. Takšni so pač dobri, revni ljudje. Nič nimajo in ti v stiski pomagajo s tem, kar imajo. Pred postajo nas je pa čakalo precej neprijetno presenečenje. Motor večjega avtomobila se ni hotel vžgati. Šofer je skakal okoli in se na vso moč trudil, da bi ga popravil, pa ni imel vsega potrebnega orodja pri sebi. Pa ni šlo in ni šlo. Zato je kar avtoritativno odločil: Manjši avtomobil naj odpelje, on pa ostane v Stam-bulčiču in bo popravljal počasi avtomobil. Tako smo tudi napravili in smo potem vrnitev v Pale plačali z naporom, ki smo ga imeli pri vožnji navkreber. Vso pot smo namreč morali po polzki, blatni in razriti cesti, po kateri so bile tudi vse vprek razmetane treske, potiskati avtomobil zdaj od zadaj, zdaj zopet od desne strani proti levi, da nam vozilo ni zdrčalo v prepad. Vsi umazani in .Greenf 8 Luč in tema 0 v. Strokovnjakova izjava. V sredi največje napetosti, v kateri smo 6e nahajali, je zapel hišni zvonec. Takoj" je vsakdo uprl oči v vrata, ki so se tiho odprla. V sobo je stopil redar, katerega je bil koroner poslal z mladim gospodom visoke postave, inteligentnih potez in zaupljivega vedenja, v resnici zaupnik in strokovnjak znamenite trgovske hiše. Čeprav so bili vsi pogledi uprti vanj, nI bil najmanj v zadregi, temveč je naravnost stopil h koronerju, kateremu se je spoštljivo priklonil. »Vi ste pcslali po Bohna in druga, gospod?« je vprašal. Takoj so se vsi vznemirili, vedoč, da je Bolin in drug znana trgovina orožja iz Brodwaya. »Da, gospod,« jo odgovoril koroner. »Tu je krogla, katero lahko preiščete.< Mladi gospod je resno pregledal kroglo ter je na dlani določil njeno težo. »Ali bi nam mogli povedati iz katere tovarne je revolver, iz katerega je izstreljena ta krogla?« Strokovnjak je parkrat preobrnil kroglo med prsti, in nato jo je mirno položil na mizo. »Krogla ima številko 30 in se navadno prodaja z majhnim revolverjem v tovarni Smith in Welson.« »Majhen revolver!« je vzkliknil hišnik in poskočil s svojega mesta. »Gospodar je imel navadno v delavnici majhen revolver; jaz sem ga večkrat videl, in mi vsi ga poznamo.« Zopet so se vsi vznemirili, posebno družina. »Tako je!« se je čul neki glas. »Tudi jaz sem videla, ko ga je nekoč gospod očistil,« je dejala kuharic* poškropljeni od snežnega blata, ki so ga v na9 metala zadnja kolesa, suio prispeli na vrh in smo si oddahnili, ko smo se lahko kot sardine stlačili v avtomobil. Mislim, da nas je s potiskanjem po brozgi hotel šofer tudi malo »kaznovati«. Na Palah pa niso bili prav nič zadovoljni z našo nezgodo in se je eden od tajnikov moral vrniti takoj nazaj in za vsako ceno spraviti avtomobil v Pale. Ker nisem imel prav nobenega opravka in je bilo prav vse-enio, kje postopam, sem šel z njim tudi jaz. Odšla sva na postajo, od koder sva telefonično naročila šoferju v Stambulčič, da naj najame par volov ali pa še več, da bodo z njimi spravili avtomobil na vrh hriba. Na vlak sva čakala dobre pol ure. Pri musliinanki v postajnem bufetu sva si šc privoščila dobro črno kavo, ker uaju je zeblo kot psa. Medtem je pa na postajo zavozil vojaški transportni vlak. Bili so sami odprti vagoni, natovorjeni z bosanskimi konjički. Stopila sva na prostor, ki je določen za zaviruče. V njem je bilo prostora za dve srednji osebi. Ko sta naju opazila železničarja, sta nama takoj povedala, da je ta prostor določen samo za nju. Pa sva jih le pregovorila. Ostalo so pa še opravile cigarete in povrnile dobro voljo. Srečna sva bila, da sva dobila vsaj ta prostor, ker je zunaj bril mrzel sever in no^il sneg. V sosednjem in ostalih vagonih je bila živina. Železničarja sta nama povedala, da iz Nikšiča v Črni gori vračajo nazaj v Bosno konjičke, ker jih tamošnja komisija ni mogla sprejeti. Baje niso ustrezala zahtevam. Uboga živina, ki se jo potem morala v takem mrazu sestradana vračati domov! Med vožnjo do Stambulčiča sva srečala še dva vojaška transporta, ki sta vozila proti Sarajevu in dalje na jug. V Stambulčiču naju je že čakal par voličkov, za katere smo pa takoj ugotovili, da težkega avtomobila ne bosta mogla potegniti na vrh. Zato stno najeli še dva para in pričeli vlačiti avtomobil naprej. Pa ni nič pomagalo. Zadnja kolesa se prt vožnja naprej niso hotela vrteti in so samo drsela dalje, pri vračanju so se pa prav dobro obračala. Tako smo se mučili skoraj eno uro. Vse zastonj. Plačali smo najete voznike, šofer je pa dejal, da mora za popravilo avtomobila dobiti orodje iz Sarajeva. Postajenačelnik naju je nato povabil še k sebi in nama je po vsej sili hotel postreči s kosilom. Pa kljub nasvetom, ki smo jih večkrat čuli od vojakov, da je treba v vojnem času jesti tedaj, kadar je kaj, spati pa, kadar kdo more, tega nisva mogla. Tajniku je pa vendarle vsilil nekaj ocvrtih jajc, meni prodal konzervo sardin, brezplačno pa dal velik ko« finega domačega kruha. Medtem mu je postajenačelnik iz Sarajeva telefonično sporočil, da so v mestu dali znak za nevarnost pred letalskim napadom ln da ljudje beže v zaklonišča. In smo res kmalu nato visoko v zraku začuli brnenje letalskih motorjev. Priznam, s tajnikom sva se za- čela mulo preplašeno ozirati po sobi in siliti k vratom. Postajenačelnik se nama Je pa od srca nasmejal in naju potolažil, da je v tem kraju vsak dan tako, pa še nikjer v bližino nI padla nobena bomba. Vreme je pa bilo tudi res slabo, da bi letalo sploh kaj moglo zadeti. Postajenačelnik naju je nato še z deresino vrnil na Pale. Kes dober Človek. Avtomobil je ostal v Stambulčiču do Velike noči, ko je nastopilo zopet toplejše vreme. Tedaj se je motor brez težav vžgal in ga jo šofer nalo z lahkoto spravil v Pale. Na Palah smo ostali tri dni. Na Veliki petek, soboto in nedeljo. Toliko ljudi se jo zbralo v tem malem kraju, da smo bili drug drugemu na poli. Vsak je pa seveda mislil, da je tu neobhodno potreben. Vsi ti razni državni funkcionarji z ministri vred so zato posedali v edini tamošmji gostilni ob cesti, naročali črne kave, pili žganje, pivo ali vino. Malenkost se je dobilo tudi za prigrizek. Večina ministrov je v tej gostilni tudi prenočevala, drugi so pa imeli sobe v hiši hrvaških sester ali pa pri kakem domačinu. Vreme je bilo slabo. Megleno, pusto in mrzlo. Ceste vse blatne in razvožene. Vse Je puč bilo v skladu s celotnim stanjem in razpoloženjem. Videli smo, kako so se ministri vsak dan sestajali na seje na okrajnem načelstvu. 0 čem so sklepali, nismo poizvedovali. Ne mi, pa tudi ne drugi. Vse so zanimale samo novice z bojišč. Eden od ministrov, ki v krog tedanje vlade prav nič ni spadal, nam je zaupal, da je položaj zelo težak, naravnost obupen, da je katastrofa neizbežna in to V najkrajšem času, da so se uprli hrvaški polki in razorožili ostalo vojsko na Hrvaškem, da so v Zagrebu proglasili svobodno državo Hrvatsko in da se je poglavnlk dr. Pavelič vrnil v Zagreb, da so nemške čete že v Zagrebu, da- »o jug. armada umika povsod in da jo stalno zasledujejo močni italijanski in nemški oddelki, ki so se v Makedoniji že združili in'so na ta način dosegli najvažnejši uspeh, da so presekali odstopnico bivši jugoslovanski armadi, ki je mislila iti v Grčijo. Razsulo je tudi v Hercegovini in Dalmaciji. Spričo takih vesti ljudje pač niso mogli biti veseli. Ne ministri, ne generali, ki smo jih tudi nekaj videl, ne ostali ljudje. Jasno je bilo ko dan ,da je vse že izgubljeno. Toda kljub temu se je še vedno našel kak minister, ki je še vedno pričakoval kako rešitev in tolažil ljudi, da so to samo strategični umiki, da se bo armada branila v goratih delih Bosne in Srbije in bo lahko lam vzdržala vsaj mesec, dva. Medtem bo pa prišla angleška in ameriška pomoč. Ta minister nam je tudi dejal, da je ameriška ladja z orožjem za Jugoslavijo že odšla iz Amerike. Eden iz naše družbe je dotičnemu ministru odgovoril: Gospod minister, kaj pa, če se bo medtem adresant že izgubil? Minister ga je ošvrknil s ka-rajočim pogledom ter mu odgovoril: Gospod, to je malo pregroba šala. In je imel ta gospod prav in je njegova umeslna pripomba postala resnica. Jožko Krošelj. Seznam lajvh konj hi se nahajajo v občini Vthniha Bevke: Kržmanc Anton, h. št. 12: konj Fuks z belo liso na glavi, 4 leta; Kržmanc Janko, h. št. 42: črna kobila, 7 let; Smuk Janez, h. št. 73: kobila Šimla (hudobna), 16 let; Vehar Stanko, h. št. 17: Pram, črn konj, zadnja desna noga bela; Kržmanc Jakob, h. št. 28: kobila Šinila Blatna Brezovica: Lenarčič Janez, h. št. 20: konj Pram, 12 let; Jeraj Jože, h. št. 1: konj Pram, 12 let, žig 40; Lenarčič Franc, h. žt. 51 :• kobila Fuksa, na stegnu III, 6 let; Hladnik Anton, h. M. 9: kobila Prama, 10 let, žig 351. Drenov grič: Baje Franc, h. žt. 13: konj Pram, 3 bele noge, rapo na desni nogi; Permoser Elizabeta, h. št. 15: konj Fuks, 7 let, žig 9. Lesno brdo: Čepon Lovrenc, h. št. 43: konj rdeč Pram, 8 let; Kucler Franc, h. št. 40: kobila Fuksa, mala, žig 594/7. Mala Ligojna: Kovač Franc, h. št. 22: konj Pram z liso, žig 475; Kovač Matija, h. št. 13: konj Pram, temne barve, 13 let; Kovač Jože, h. št. 17: kobila Prama, z liso in m. zvezdo; Japelj Anton, h. št. 6: Pram, rdeč, žig 306. Vel. Ligojna: Bradeško Franc, h. št. 15: kobila Prama, noge bele, žig 476; Novak Martin, h. št. 25: rdeč konj, žig 306. Sinja gorica: Gutnik Franc, h. žt. 13: konj Fuks, žig 169; Gregorka Franc, h. št. 19: kobila Šimla, 8 let, žig 175; Demšar Anton, h. št. 4: črn Pram, z majhno zvezdo na glavi, na hrbtu rana, 7 let star. Staf-a Vrhnika: Rode Jože, h. št. 27: konj Fuks, žig 31; Ogrin Martin, h. št. 56: konja Pram, 15 let; Nagode Frančiška, h. št. 37: kobila Fuksa, 10 let, žig 27; Ogrin Jakob, h. št 66: kobila Fuksa, 12 let, žig 52; Verbič Ivan, h. št 59: konj belec. P od lipa: Petkovšek Franc, h. žt. 24: kobila Fuksa, vse noge bele; Jurca Ivan, h. št. 10: konj Fuks, 8 let; Grbec Miha, h. št. 18: Šimel, 10 let, žig 87; Mole Antonija, h. št. 42: kobila Fuksa, z liso na glavi, 7 let; Buh Jože, h. št. 1: kobila Prama, z liso na glavi, žig 179. Verd: Leve Janez, h. št. 38: konj poni, črn, 15 let; Leve Jože, h. št. 119: kobila Fuksa, 15 let; Pirnat Janez, h. št. 4: konj Šimel, siv, mali, 20 let. Vrhnika: Grom Janez, Podlipska 17: kobila, črna, 15 let, in kobila, rdeča, 16 let; Sieger-hofer Jože, Tržaška 20: kobila, črna, žig 54/9; Opeka Andrej, Petkovškova 16: sivkast Šimel, 10 let, žig 560, in konj Pram, griva postrižena, kratek rep; Štirn Franja, Tržaška 12: konj rdeče barve, 12 let; Petkovšek Anton, Raskovec: črna kobila z liso na glavi, zadnji nogi beli, 6 let; Rožmanc Janez, Podlipska cesta: rdeč Pram, na glavi liso, sivkasta glava, 15 let: Turšič Vinko, Idrijska 8: kobila, modra Fuksa; Arhar Janez, Petkovškova cesta: konj, žig 229; Fuksa, žig 87. Zaplana: Mivšek Leopold, h. št. 4: Pram, 8 let, žig 217; Prani, žig 159; Petkovšek Jože, h. št. 10: konj Švarc, 7 let, žig 1819; Pivk Jakob, h. št. 46; konj Šimel; Petkovšek Karol, h. št. 5: rjav konj, nizek, zadnji nogi beli; 5 let; Bogataj Franc, h. št. 1: kobila Šimla, belorjava, 8 let; Modrijan Jože, h. št. 61: kobila Fuksa, 10 let; Mesec Franc, h. št. 52: vol, rdečebel, žig 6/5. Kolesa, ki se nahajajo na občini Vrhnika: Leskovec Franc, Tržaška 13: kolo ev. št. 102.239; Mole Franc, St. Vrhnika 79: NAG RAD Chemnitz, ev. št. 203.953/18; Kenk Alojzij, St. Vrhnika 82: kolo ev. št. 98.704; Mesec Martin, St. Vrhnika 12: kolo ev. št. 122.294; Kražna Franc, St. cesta 37: Diamant, tov. št. 82, ev, št. 112.812-16. Prašič je najboljši plavač Vsi sesalci na splošno znajo plavati. Le ži-rafa in lama med sesalci nista plavača. DrugI salci prilično vsi plavajo, nekateri bolje, drugi slabše. Še mačka, ki se izogne vede, če le more, precej dobro plava. Če je sila, tudi lev dobro zaplava. Opica, ki je na suhem tako spretna in nas očarjuje s plezanjem po drevju, je v vodi sila nerodna. Vode se izogiba. Pri plavanju vzdrži le kratek čas, potem pa omaga. Prašič pa, ki je na zemlji kaj neroden, je najboljši plavač med vsemi sesalci. Debela odeja masti ga drži na površju vode. Prašič pa je ludi za čuda vzdržen plavač. Drobne iz Spodnje Štajerske Nove krušne karte ▼ Mariboru. Vojaške oblasti v Mariboru so že pričele z organizacijo prehrane v Mariboru. Izdaue so bile že nove, dvojezične karte za moko iu kruh. S temi kartami bo vsn-ku oseba upravičena kupiti mesečno 8 kg moke ali temu odgovarjajočo količino kruha. Stroga kontrola pri nakupovanju čevljev in obleke. Da bi preprečili prekomerno nakupovanje čevljev in oblek, so nemške oblasti prepovedale vsako prodajo čevljev iu obleke, dokler to vprašanje ne bo urejeno s posebnimi kartami. V primeru nujne potrebe sme občinski politični komisar izdati nakaznico, proti kateri sme trgovec to blago prodali. Vsako zlorabo zelo strogo kaznujejo. Živilski trg v Mariboru je zelo živahen ln je dobro založen z zelenjavo, tako da je za prehrano prebivalstva dobro preskrbljeno. Cene so ostale dosedanje in je vsako izrabljanje prebivalstva izključeno. Na živilskem trgu je omejena le prodaja jajc in smejo prodajalke vsaki stranki prodati le 2 jajci. Na ta način je preskrbljeno za pravičuo porazdelitev med vse prebivalstvo. Dva nova lesena mostova v Mariboru. Kakor znano, so oddelki bivše jugoslovanske vojske pognali v zrak oba mostova in studenško brv. Nemške čete so takoj po svojem prihodu v Maribor zgradile na mestu, kjer je bil brod, pontonski most, kmalu nato pa so začeli graditi tudi leseni most na kraju nekdanjega starega lesenega dravskega mosta. Tudi zasilni vojaški most, ki so ga položili na gumijaste čolne, so kmalu nadomestili z lesenim. Oba porušena železna mostova sedaj demontirajo. Na njih mestih bodo zgradili nova mostova. Politični komisar v Celju je pričel izdajati svoj »Mltteilungsblatt«. List objavlja vse odredbe mestnega političnega komisarja in komisarja za Spodnje Štajersko. Odredbe so objavljene v nemškem in slovenskem jeziku. .Vsak izvod lista stane 1.50 din. Minimalne in maksimalne mezde. Politični komisar za Spodnje Štajersko je izdal Prvo odredbo o začasni uravnavi mezd v obratih javne službe, Industrije, rokodelstva, trgovine in gozdarstva. Ta odredba vsebuje minimalne in maksimalne mezdo in predvideva za neizučene delavce nad 21 leti minimalno urno mezdo 7 din, za izučene delavce nad 21 leti 9 din in za ženske nad 21 leti 5.25 din. Mladoletnim delavcem od 18 do 21 let se odbije 10%, od 16 do 18 let 25% in mladoletnim pod 16 let 40% od mezdo, ki jo prejemajo odrasli delavci iste kategorije. Te minimalne mezde se smejo za 20% brez posebnega dovoljenja prekoračiti pri posebnih delavčevih sposobnostih in pri zelo težkih delih. Akordne mezde in premije so morajo določiti tako, da se pri storitvi, ki preseže povprečno delo, doseže višja mezda, kakor je časovna. V primeru, da akordni ali premijski zaslužek kakega delavca v dveh mezdnih periodah preseže minimalno mezdo za več kakor 35%, jo to treba prijaviti političnemu komisarju. Dva brezmesna dneva za Spodnje Štajersko je odredil politični komisar Uiberreiter. Ob petkih in torkih v svrho enakomerno porazdelitve zalog mesa med vse prebivalstvo trgovine z živili, gostilne in restavracije ne smejo prodajati in razdajati mesa in mesnih izdolkov. Ob teh dnevih pa je dovoljena prodaja perutnine. Kdor zna, pa zna... K nekemu Škrtastemu bogatašu sta prišla dva kmeta in prosila, naj bo tako dober in jima posodi vsakemu po eno vrečo žita. Drugo leto osorej mu bosta žito pošteno vrnila. Skopuh je peljal kmeta v žitnico in pokazal na manjši kup žita. »To žilo vama lahko posodim. Dam pa vama ga edino pod pogojem, da z njim napolnita obe vreči žita in da mi čez leto dni vrneta dve polni vreči.« To je rekel, ker je bilo na kupu samo za eno vrečo žita. Prvi krnet je ponudbo odklonil. Njegov tovariš je ponudbo sprejel. Vzel je svojo in tovariševo vrečo, iu napolnil do vrha z žitom in reke! skopuhu: »Tako, obe vreči sta polni in lako jih bova čez leto dni tudi vrnila.« Skopuh je naježil obrvi, jezno gledal in spoznal, da ga je kmet prevejal. Iznajdljivi kmet je ravnal točno po njegovih določilih in je izpolnil vse njegove pogoje. Zato skopuhu tudi ni preostalo drugega, kakor privoliti. Kmeta sta se zadovoljna vrnila na svoje domove. Kako sta pre-vejala skopuha? Čitatelj je gotovo že sam uganil, kako. Kdor rešitve ni uganil, naj jo prečila. — Kmet je najprej vtaknil prijateljevo vrečo v svojo in je tako obe vreči napolnil z žitom. Obe vreči sta bili polni, čez leto dni pa ju je v enakem staiiiu vrnf »Ali je perica, ki ste ml jo priporočili, zelo draga?« »Ne. Računa od vsakega kosa posebej. Ker pa navadno polovico poslanega ji perila po-zgubi in pokvari, so njeni računi vedno zmerni.« »V svoji pisarni?« je vprašal koroner. »Da, kraj svoje postelje.« Takoj so poslali policaja, da preišče pisarno. Čez malo časa se je vrnil in položil pred komisijo majhen revolver. Vsi so vstali, ko so zagledali morilno orožje. Koroner ga je podal strokovnjaku z vprašanjem, če izhaja iz imenovane fabrike. »Seveda, iz fabrike Smith in VVelson!« je odgovoril brez obotavljanja... O tem se lahko prepričate.« »Kje ste našli revolver?« je vprašal policaja. »V najvišjem predalu toaletne mizice, ki stoji pri zglavju Leavenworthove postelje. Revolver je bil v škatlji, obloženi z baržunom obenem z naboji, kakršnega enega sem prinesel,« reče redar ter položi naboj kraj revolverja. »Ali je bil predal zaprt?« »Da. a ključ je tičal v ključavnici.« Pozornost naša je dosegla višek in vsakdo je vpraševal: »Ali je revolver nabit?« Koroner je nabral čelo in dostojanstveno je dodal: »Tukaj smem spraševati samo jaz in predvsem moram prositi za mir.« Takoj je zavladala grobna tišina, čeprav je vse navzoče mučila radovednost, da bi kaj vprašali. »Prosim, gospod,« je dejal koroner. Strokovnjak je potegnil vali in rekel\ »Revolver je na sedem strelov in vsi so nabiti.« Šepet in mrmranje razočaranja sc je razlegal po sobi. »»No,« je pristavil strokovnjak, pregledavši točnejše cev, »vsi niso enako dolgo nabiti. Eden naboj je bil pred kratkim izpraznjen.« »Kako to veste?« je vprašal nekdo. »Kako to vem?« je odvrnil ta, »izvolite pregledati revolver!« In podal ga je gospodom. »Naj-prvo preglejte cev, kako je čista in svetla, in ne bodete našli no sledu, da je bil skozi njo ravno- kar izstreljen strel. A to prihaja odlod, ker je bila po strelu čiščena. A sedaj poglejte cilinder! Kaj opazite?« »Majhen madež v cevi.« »Ta madež v cevi v cilindru priča, gospoda moja, da se je pred kratkim streljalo z revolverjem, ker vsaka krogla pušča za seboj majhen madež. Oni, ki je streljal s tem revolverjem, je vedel za to, pa je očistil cev, a pozabil je na cilinder.« Mladi strokovnjak je stopil na stran in prekrižal roke na prsih. Koroner je velel policaju, da podrobno opiše položaj in mesto toaletne mizice. »Miza v knjižnici stoji v eni, toaletna mizica v drugi sobi. Da prideš od ene do druge, moraš iti diagonalno preko Leavenvvorthove spalnice, nato skozi hodnik, ki loči obe sobi in .,.« »Nehajte za hip! Kako stoji miza napram vratom spalnice,« »S teh vrat se lahko gre naravnost k postelji in toaletni mizici in nazaj na hodnik, ne da bi to kdo opazil iz knjižnice.« »Mati božja!« je zavpila kuharica in ei pokrila glavo s predpasnikom, kakor bi so bala strašne prikazni. »Hana tega ne bi mogla nikdar storiti!« Gryce je položil svojo težko roko na njeno ramo ter jo prisilil da so je vsedla in umolknila. On jo je znal potolažiti. »Prosim, oprostite!« je dejala, »ali Hana tega gotovo ni storila — prav gotovo ne!« Potem ko je bil izvedenec Bohnove trgovine odpuščen, so zopet zavzeli člani komisije prejšnja svoja mesta in zopet je prišel tajnik Harwell na vrsto. »Gospod Harwell,< prične koroner, »pravili so nam o pokojnikovem revolverju, katerega smo našli v njegovi sobi. Ali je vam bilo znano, da je iinel Lenvenvvorth orožje?« »Da.« >Ali so za to vedeli tudi drugi stanovalci?« »Zdi se mi.« »Kako to? Kaj je pokojnik puščal revolver zunaj, da ga je vsakdo videl?« »Tega vam ne morem povedati. Samo pripovedovati vam morem, kako sem jaz zvedel zanj.« »Dobro. Pripovedujte!« »Nekoč sva se pogovarjala o strelnem orodju. Jaz se nekaj razumem o tem, ker vedno sem nosil s seboj revolver. Ko sem to povedal svojemu šefu, je ta vstal in šel po svoj revolver, da mi ga pokaže.« »Kdaj je bilo to?« »Prd nekoliko meseci.« »Torej ima on revolver že več časa?« »Skoro gotovo.« »Ali je bil to edinokrat, ko ste videli njegov revolver?« »Ne,« je odgovoril težko tajnik, »potem sem ga še enkrat videl.« »Kdaj?« ■ »Pred kakimi tremi tedni.« »Ob kaki priliki?« Tajnik je pobesil glavo, in neki poseben izraz bo je pojavil na njegovem obrazu. Sisnil je krepko roke in ostro pogledal koronerjevo lice, in nalo je dejal: »Gospoda moja, ali mi moreto ohraniti to vprašanje?« »Nemogoče,« je de|al koroner. IIarwell je močno pobledel. »Moram povedati ime neke ženske,« je izustil jecaje. »Mi smo zelo radovedni na to,« je odvrnil koroner. Harwell se je dvignil in odločno dejal: »Gospodična Eleonora Leavenworth!« Ko je Izgovoril to ime, so se vsi stresli, sama Qryen jc mirno in nepremično sedel, kakor da bi se ga vsa stvar prav nič ne tikala- Mali oglasi Mrlut * dla. Debele dvojno. Najmaa •claal «• plačil i voljo vsake koMda 1 dla: teeltovaafckl belo tlakaao aaolovao beeede M računajo ■Ml uaook ia mali eclaa U dla. • Mali dele tako! »rt naročila. • Prt ofllilfc ...čaja M radona enoknlnnoka. I mm visoka •outna vratloa po I dla • b pismeno odgovore glede malih wl>Mt treba prliotlU aaamke. mrmra M suižte M Dobe: Šivilja vešča v prlkrojovanju In Šivanju moškega perila, dobi stalno mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestna« št. 65,19. (b Tekstilno podjetje večje, na Spodnjem Štajerskem, išče za takojšen nastop: barvarskega mojstra, tiskarskega mojstra, gro-verja in dve kontoristinji. Ponudbe poslati na Toxtil-werke Mautner A. G. post-lagor Cilli. Uradnik družinski oče, ki zna per-fektno italijanščino, pouču-je italijanščino za primeren honorar. Priglasite so na upravo »Slovenca« pod »Firence«. (u Poučuje italijanščino profesor v pokoju. - Uspeh gotov. Prevaja iz Italijanščine tudi za tvrdke, kar žele za svoje posle. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dr. profesor A, R.« Trgovsko hišo s tremi lokali in šestimi stanovanji, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« 6423. (p Hišo in zemljišče prodam, kupim pa hišo v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pri Ljubljani« št. 6153. (p Hišo v Spod. Zodobrovl, t dvema sobama, pritiklinami, pripravno za velikoi- skladišče, oddam takoj v najem. Potzve se pri I. Ora-žem, Moste—Ljubljana. gStanovanjal Oddalo: Dvosobno stanovanje kabinet, kompletno, se odda 1. Junija. Nasproti bežigrajske cerkve. Naslov pove uprava. 6683. Jttclo: Komfortno stanovanje obstoječe iz 3 sob, iščem. ■ Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mala družina« št. 6654. (S za živali 1000 din nagrade dobi, kdor ml sporoči, kje se nahajata moja dva konja, voz ln komat. — Konj »Pram«, 7 let, žig 3112, vis. 158/174, kobila »Fuksa«, z belo liso na glavi, žig 8111, 158/176. Oddana na Ježlcl i. aprila. Treven Janez, Rovte št. 91 pri Logatcu (e Iščem kobilo kostanjevo s cvetko smr ftkom, desna zadnja bicelj bel, leva zadnja svltek bel, visoka 15.5 pesti, stara 12 let, < žigom 382. Dam nagrado 500 din. Sporočiti na naslov Matija 2itko, Verd, Vrhnika. Katera občina Ima konja šlmelna št. 85, žig T: z nekoliko upognjenim hrbtom, starost 12 let. Nagrada E00 dinarjev. — Lastnik: Setlna Franc, gostilna, Smarno-gorsko sedlo, p. 8t. Vid nad LJubljano. Pogrešamo sledeče konje ln opremo: konj »Sokol« star 11-12 let, vranec, 165/182 cm. nosi žig 110, konj »Lubl«, star 12-13 let, ne čist belec, rujavo šprlcan, oddan v Skofjl Loki brez žiga; kobila • Llnda«, zelenec brlj. desna usta bela, 161/178 cm, nosi žig 139; 6 komatov. 1 lojtrskl voz na štange, 2 lojtrska voza na ojntce. Naprošam vse, ki bi kaj vedeli o Istih, da ml proti dobri nagradi sporoči na moj naslov Fr. Dolenz, lesna Industrija Škofja Loka, ali »Lesna«t Beethovnova ul. 6. 1000 din nagrade dobi, kdor mt sporoči o kobili »Ceza«, Je tomna fuksa, mirna, srednje velikosti, s podolgovato liso na glavi, zadnjo desno nogo Ima malo belo, Je lepega širokega križa, stara 6 let, mera 152/180, žig na kopitu slabo viden s št. 132. — Hočevar France, Zg. Hrušlce 3, p. Dobrunje prt LJublJ. Pogrešam sledeče konje: konj šimel, žig 1526, srednje velik, desno oko ribje; konj žig 4-145, šargo (rot-šimel), na desni nogi liso; kobila šimla. žig 4-143. Naprošam vse, ki bi kaj vedeli o teh konjih, da mi sporoče proti dobri nagradi. Nastran, mlin, Radomlje. Konj z žigom 1698 črn, star 8 let, na čelu bela lisa, zadnjo kopito belo, prednje kopito znotraj počeno, za prednjem kolenom mala buška. Najditelj prejmo dobro nagrado pri Miško Belec, Radomlje. 700 din nagrade kdor ml pove za mojega konja »flarca«. Vis. 160, obseg 175 cm, žig 1842. — Sporočiti na naslov Skvarče Jakob, Rovte, Logatec. 1000 din nagrade kdor ml pove za mojo kobilo fukso, staro 10 let. Visoka 167/185 cm, Ima rujavo grivo, močan rujav rep. žig št. 1891. — — Merlak Anton, Rovte, Logatec. Kdor pogreša konja prama, ki je bil v Drav-ljah I. bat. 125. divizija art. polka, štev. 2576 ali pa 2516 izve naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6632. Iščemo vola montafonca na rogu št. 450. Obvestiti proti nagradi. — Martinčič, Cerknico št. 199. Imam konja temen pram, bolj mišje barve, visok 175 cm. zadnja leva nogo v biclju bela, na levi nogi žig 170/16. — Lastnik dobi naslov kje se konj nahaja v upravi »Slo-venco« pod št. 6633. Iščem konja prama z dolgo grivo, nn levi nogi večje kopito, žig 206, Sporočila proti nagradi na: Strgor Ivan, Peruzzijevo št. 56, Ljubljana, Fuksa rjovego, z dolgo liso na čelu, št. 22, oddam lastniku. Molek Franc, Veliko Lipje 8, občina Hinje. Iščemo belega konja št. 3533, prama št. 3513. prama št, 2186, rjavca št. 2187 in št. 3507, 3508, 2192, 2193, 2194 in 324 proti nagradi. Naslov: Su-hadolnik, Borovnica 37. Iščemo konja in kobilo konj pram 159 cm visok, na glavi Ima liso, zadnja des na noga bela, star 7 let, žig 209. Kobila prama, visoka 154 cm, levo oko belo, zadnja leva noga bela, stara 8 let, žig 219. Javite proti dobri nngradi: Ivan Žižek, Ljubljana 7, Verov-škova 22-1. Bel konj št. 259 (Eisenšimel) star 13 let, bolj lahek, se išče. Razpu-ščen okoli Ribnice. Kdor sporoči, kje se nahaja dobi lepo nagrado. Skrbe Jože, Žužemberk 78. Kdo pogreša konja belega šimla, bolj tankega, visokega, starega od 10—16 let. Na kopitu Ima štev. 1591. Dobi Be pri Kastellcu Ivanu, Predole pri Grosupljem. 1000 din nagrade plačam dotlčnemu, ki pripomore, da dobim nazaj konja, črnkastega fuksa, velikega, z Ubo na smrčku in belimi zadnjimi nogami, starega 12 let, številka žiga 539' ali tudi brez nje; 500 din za kobilo, fukso, srednje veliko, staro 15 let, z žigosano št. 338. — Špedicija Turk, LJubljana. Iščem konja pramo, kostanjeve barve, malo tolarast, zadnje noge po životu lmo posiljene s vincljem, prednja leva noga ima počeno kopito, povitega života, brez žiga, visok 163-184, oddan v Goli vrh pri Lučnah ter lahek voz in komat. — Sporočiti proti nngradi: Alojz Šifrer, Letnik 22, Polhov gradeč. Iščem kobilo šimlo žig št. 40, z vozom ln opremo, oddano P. Bolnico. Kobila ima na desnem očesu belo hunčico. Ako bi kdo kaj vedel o njej, noj sporoči na naslov Alojz Slljan, Boh. Bistrica št. 39. - Nagrada 1000 din. Iščem konja »Šimel« sivega, št. 1512. — Ignac Leveč, vas Pristava 4, Mengeš. Iščem konja temnega prama, razume na Ime »Miško«, na glavi belo liso, zadnji nogi spodnji deli boli. Star 16 let, št. 43 ali že morda nima navedene številke, s komatom vred. Oddan 4. aprila t. 1. v Bitne na Gorenjskem. Konj Ima na obeh ušesih poseben znak (oba ušesa natrgana), pri čiščenju Je plašen. Pojasnila proti nagradi. Kušar Ivan, Dobrova 3 prt LJubljani, Iščem dve kobili »Fuksi«. Prva jo stara 14 let, visoka 152 cm, čez pas 178 cm, na prvi levt nogi visoko kopito, no dosni pa majhno ln široko, z malo zvezdo no glavi, z žigom 137 na kopitu. - 8IiSi na ime »Male«, Oddana je bila k Sv. Duhu nad Skofjo Loko, 22. vod. • Druga je stara 5 let, mera 162-190, no glavi Ima majhno zvezdo, glavo nosi zelo pokon-cu, rep pristrižen do kolen, z žigom 2350 no kopitu. -Oddona Je bila v 16, puk v Ljubljani, šla je v Koseze. Kdor zanesljivo pove, kje se nahajate kobili, dobi po 500 din nagrade za vsako, naj sporoči na naslov: Golob Janez, Iška vas St. 33, p. Ig pri Ljubljani. (e Iščem konja »Fuksa« B let starega, na čelu z belo liso, št. 3065, ln prama, na prvo nogo šepa, na glavi bela lisa, štev. 3066, 7 let starega, proti nagradi. Ludvik Urbiha, Podgora, p. Stari trg pri Ložu. Iščem konja, žig ^57 rdeč pram, ima črn rep ln grivo, star 4 leta, na čelu Ima belo zvezdo, na nosu majhno liso, vso štiri nogo Ima malo spodaj bele, oddan v drugo baterijo v Dravlje, visok 164 cm. Razpuščen na Mokrem polju pri Novem mestu. Kdor kaj o njem ve ali ga Ima, dobi 1000 dinarjev. Sporoči naj na naslov: Ivan Oražem, Sušje, p. Ribnica, Dol. Iščem konje fuksa, lisasta glavo, št. 226, Milan, šimel, št. 227, oba staro po 9 let, s komati in vozom. Pubi, rjav, jahalni s sedlom, št. 40, Btar 7 let. Dam dobro nagrado, sporočiti na naslov: Pospišil Kari, Draga pri Cabru. te 1000 din nagrade dam onemu, ki mi najdo kobilo Fukso s št. 1358. Fr. šerko, Cerknica pri Rakeku. Iščem konje Kobila prama »Luca« z zvezdo na glavi, 164/186, z žigom 1214; kobila prama, visoka 163/180, sliši na ime »Mica«, ima žig 309 ; konj fuks, Ima liso na glavi ln obe zadnji nogi beli do kolen, z žigom 1213. Dotični, ki jih izsledi, dobi nagrado qva tisoč dinarjev. — Karpe Franc, Moste pri Ljubljani, Zaloška cesta 133. ZAHVALA. Zn mnogoštevilne izraze sočutja in sožlja, katera sem prejela ob bridki izgubi mojega moža, gospoda JOSIPA URBASA žandarmerijskega narednika v pokoja zahvalo sem dolžna tukajšnjemu intzu, kateri mu je lajšal trpljenje, vsem darovalcem pre-cvetia, ter pevskemu zboru Prosvetnega društva za ganljive žalostinke. Posebno zahvalo pa sem dolžna tukajšnji gasilski četi, ki je tako lepo oskrbela in uredila njegovo poslednjo pot. Končno se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili pogreba ter so mi na kateri koli način lajšali bol. Vsem in vsakemu prav prisrčna hvalal se vsem prav iskreno zahvaljujem. Najlepšo zdravniku dr. Worintzu, kateri mu je lajšal krasnih vencev in —' ' Dol. Logatec, dne 5. maja 1941. Žalujoča Neža Urbas. Rešena dolgega trpljenja in previdena s tolažili sv. vere, nas je danes v starosti 71 let za vedno zapustila naša nad vse ljubljena, predobra mamica, babica in tašča, gospa MARIJA KREK vdova vilfega uradnega svetnika Na njeni zadnji poti bomo pokojnico spremili v torek, dne 6. maja ob 16. uri iz Žal, kapela Sv. Andreja, na pokopališče, kjer bo pokopana v rodbinski grobnici. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 7. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana-Wien, dne 4. maja 1941. Žalujoča rodbina prol. Kreka iščem dve kobili srednje postave ln srednje debelosti, fuksl, široke lise na glavi, žig 642, vlBočlna 154/172. — Drugi žig 449, vlsočlna 154/173. Sporočiti proti lepi nagradi Francu Novaku, Smrjanje 12, p. Ig pri LJubljani. 500 din nagrade dam onemu, ki mi sporoči, kje se nahaja konj fuks, z žigom na kopitu 1530, belo dolgo liso na čelu, na vratu močno grivo, zadnji nogi nad kopitom beli, mera 160-170 om, star 9 let. — Znpan Janez, Preserje 7, p. Radomlje pri Domžalah, (e Vsem županstvom in privatnikoml Za konja-fuksa, ki sliši na »Sargo« (153/173—1933), z žigom štev. 346, oddanega 3. aprila na Ježicl 8. bateriji, plačam najditelju 1000 din nagrado. Avgust Rode, Suhadole 22, p. Komenda, okr. Kamnik. 500 din nagrade dam onemu, ki ml sporoči, kje se nahaja, odnosno 1000 din, če prižene 6-letnega vola sivo-bele barve, podkovanega, težkega 700 kg, z žigom št. 540. - Vidmar Anton, Begunje št. 2 pri Cerknici. (e Konj »Fuks« z veliko belo liso na glavi, št. 313, se dobi pri Francu Peterki, Kokoš-ne, p. Moravče. Prosim onega, ki ima komat št. 1675, da sporoči. iščem kobilo rdečo pramo, žig 1600, na glavi Ima malo belo liso. Zadnja desna noga malo bela, mera 160/180, rojena 1934. Prldeljena v 10. baterijo 16. polka. Nagrada 500 din. Franc Klopčlč, Sp. Loke 16, p. Krašnja. Iščem konja črn pram, tolarjast, visok 160 cm, v pasu 180, 10 let star, brez znaka. Sporočiti proti nagradi 600 din Janezu Bltencu, Breg, Križe pri Tržiču. iščem kobilo . temna prama, dolga lisa na glavi, zadnja leva noga do vlncelna bela, stara 10 let, visoka 154 cm. 21g na kopitu 560 (če ga še Ima). Kdor pove, kje se nahaja, dobi 600 din nagrado. Naslov: Kastelic Jože, Velika Ilova Gora, p. Krka pri Stični. 1000 din nagrade dam onemu, ki ml sporoči, kje se nahaja moja kobila, slrkasta šimla, vl-Boka 159/175. Na desnem stegnu ob lakotnlcl rana zaraščena z malo rjave dlake. — Naj sporoči na naslov: Tilka Iskra, Mestni trg 3, Ljubljana. Hflvto-motorg Iščem motorno kolo znamke DKW, Tip RT3, št. motorja 971-160, ev. št. 2-2551, ki Je bil oddan štabu E. posadnega bataljona v Selcah nad Skofjo Loko. Najditelj naj sporoči proti nagradi tvrdk! Franc Dolenc, lesna Industrija Škofja Loka ali pa »Lesna«, Beethovnova 6. (e Moško kolo prvovrstne znamke, še popolnoma novo, zaradi odpotovanja prodam za 1000 din. Kovačič, Cigaletova 11. >HH'!!II!J Kupujemo stare metale baker, bron, medenino, nikelj po najvišjih dnevnih cnah. Unltas, Celovška 90-a. nmm: Vojake 1. baterije I. težkega motor. artilerijskega polka lz Slavonske Požege, ki Je odšla koncem marca v Kumanovo, naprošam, če kdo kaj ve o redovu šoferju Valentin StrekelJ Iz Škofje Loke, ki se po 2. aprilu nI več Javil. Sporočila prosim na Fr. Dolenc, Škofja Loka ali »Lesna«, LJubljana, Beethovnova ulica 6, proti povrnitvi stroškov. (o Janko Limoni rodov, se išče. Nazadnje se je nahajal v SmederevBki Palanki, 6. svetioniški vod, prva vazduhoplovna bazo. Sporočila proti povrnitvi stroškov na Lonica Jeraj, Turniše 2, p. Dob pri Domžalah. (o Lojze Jeraj redov, so išče. Nazadnje je bil v Kumanovem, 114. puk težke artilerije, 7. baterija. Sporočila proti povrnitvi stroškov na Jeraj Frančiška, Turniše 2, p. Dob pri Domžalah. (o Barvanje las ln trajna ondulaclja strokovno Izpopolnjena Salon »Strgar«, Miklošičeva pri kolodvoru. Parcelo clrca 700 kv. m, blizu Stadiona, prodam .Ponudbe pod »Proga«-6G69 na upravo »Slovenca«. Bazno Pulecim zoper bolhe in stenice Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfo-va 3-1, telefon 34—73. (1 Oniscin lepenko zoper molje ln ribice med knjigami, slikami, v različnih zbirkah itd. Ing. Prezelj, Ljubljana — Wolfova 3-1, telefon 34—73 Družabnica-co s kapitalom 30—80.000 dinarjev, Iščem za prometno trgovino na deželi. — Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Polovico čistega dobička« g Vnlcml B Mesarskega vajenca sprejmem v mesarijo na deželi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6585. (v Semena domače črne detelje, banaške lucerne, grahore in trave nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 83 (Javna skladišča). Fige za žganjeku'^o, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26-07, Kdor rabi žgano apno bo od 6. maja naprej spet na razpolago. Naslov Al. Podržaj, apneaioe, Cušperk pri Grosuplju. (I Športni voziček prodam. Podjunska 4, nasproti Sokolskega doma • Sp. Šiška. <1 Naša ljubljena mama in stara mama, gospa Amalija Trošt roj. Cucek se je danes popoldne v svojem 85. letu ločila od nas. Pokopali jo bomo v Novem mestu. - Pogreb bo v torek, dne 6. maja ob 16.15 izpred hiše na Ljubljanski cesti 30. Novo mesto, New Vork, Knežak, dne 4. maja 1941. Sinovi: prof. Mile, Rude, Slave, dr. Joži; hči: Marija; vnukinji: Neda, Božana, ita ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki i; očeta, brata, tasta in strica, gospoda Vinka Deb prisrčni Bog plačaj! Iskrena hvala tudi vsem, ki so spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje v slovo i Ljubljana, dne 5. maja 1941. Žal ega dragega moža, ca ragega pokojnika užina Debevec Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž vuajaieij; inž. Jože Sodil inik: Viktor Cenlil i i