Številka 44. TRST, v sredo 13. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja dan ■.mil ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pesamične Številke ne prodajajo po 3 nv«. (b »totinkj v »inoeib tobakarnah v Trstu i a okolici, Lj ubijam, Gorici, < ranit* rit. Peru. Sež-ni. Nvbrežini, 6v. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. • K NE OGLASOV be račnnajo po vrstah (široke 73 mm, visoke ■:"mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; u ocicrtn ce. zahvale, po.-lanice, oglase denarnih zavodov . ,t JiO <»tot. Za oela?e v tekstu lista do ?> vrst 5 K, vsaka na-- mljua irisu« K 2." Mali oglasi po il stot. besed«, najmanj pa 40 *tut. — Oglase Hprejcna Inseratni oddelek uprave Krfhioeti". — Plačuje Be izključno le upravi .,Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč laročnlna znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece ti K —, t a naročbe brez doposlane »aročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na are Ini&tvo lista Nefrankoviui» pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne rnrfajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 sta UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon^orcvn lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Oalatti ®t. 13. cs^ Poitno-hrantlnl«ni raiun St. 841*652. IS itov. 1157. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI.i Dr. Lueger. i DUNAJ 12. Zupan dr. Lueger je danes; koraj ves dan prespal. Proti večeru stai! itripanje in temperatura narasla in se je sta-.je zboljšalo. bolnik je bil svežeii nego po ilnevu. Vremensko poročilo zs Primorsko. DUNAJ 12. Večinoma jasno, zmerni -travi, zelo Iiiadno. Švedski kralj. sTOKHOLM 12. Kralj Oskar, čegar -uui.ie se je v zadnjem tednu bistveno zbolj-se je danes prvikrat peljal na sprehod. Grška zbornica. ATENE 12. Zbornica se jo zoprt sestala. Vluda razpolaga v zbornici z večino. Pva zdravnika ponesrečila. TAKI Z 12. I>va zdravnika pomorske bolnišnice v Berk-srs-Mer, Castagnac in Hubert eta fe na lovu v megli izgubila, pad a v merje in utonila. Otvoritev angleškega parlamenta LONDON 12. Kralj in kraljica sta sej popoludne podala v slovesnem sprevodu tia otvoritev zasedenja v parlanrmtno palačo. Vzlic deževnemu vremenu se jo po ulicah '.brala velika množica ljudi, ki je kralja in kraljico živahno pozdravljala-Nizozemsko ministarstvo odstopilo. HAAG 12. Na otvoritvi današnje seje j druge zbornice je izjavil ministerski predsednik Da Meester, da so ministri podali kra-jici ostavka ker je prva zbornica odklonila vojni proračun. Na to je Lila seja na predlogi miuisterstva na nedoločen čas odgodjena. Parnik se je potopil. NENVVORK 12. (Nemško-atlantski kab«*l) Med Block-Isiandom in Rode-Islandom je parnik Lacbmont lo-progi trčil skup s sku-nerjem ter se potopil. Bari se je, da t»e je potopilo 150 pasežerjev, ki s > bili na parniku. M mrličev je že priplavalo na obrežje. Rusija. Peklenski stroj v stanovanju grofa Witte-ja. PETROURAD 12. V stanovanju grofa ¥litte-ja, >o sinoči našli, kakor poroča „No-voje Vremnia*', v pečni cevi peklenski stroj. Witte-ja so bili prav tačas obiskali njegov zdravnik in dva prijatelja. Grofica je bila •♦daj v gledališču. Peklenski stroj je bil tako ustavljen, da bi bil eksplodiral dve uri potem, t« je. ko bi bila grof Witte in njegova soproga 7 postelji. Ni ZDano, kedaj, da je bil peklenski stroj položen na mesto, kjer so ga našli. Nap=d na francoski parnik PETROGRAD 12. V datumu so revo-iueijonarci napadli neki francoski parnik ter polastili 40.000 frankov. Volit?e za dumo. PETROGRAD 12. (Petr. br. ag.) Gla-•OBi do danes došlih poročil, je bilo doslej itoljenih 4838 volilnih mož. Od teh je 1250 raonarhistov. 770 zmernih. 1^57 levičarjev, nacijonalistov, :J28 brez stranke. Od 213 ni Se znana politična barva. Nesreča v radniku. BAHMUT 12. (Potr. br. ag.) V premogovniku Petromarjcv je izbruhnil požar, pri kater«.m je mnogo ljudi prišlo ob življenje. tO mrličev so že našli. PETROGRAD 12. Ministerski svet je sklenil zopet predložiti drugi dumi zakonske načrte, ki so bili že predloženi prvi dumi. i Prej hoče ministerski svet zakonske načrte še pregledati. Dementi PETROGRAD 12. (Petr. brz. ag.) Go-. vorice, da nakupuje Rusija v inozemstvu žito, so popolnoma neosnovane. Žito potrebno za j bedotrpeče prebivalce je vlada nakupila že v Rusiji. Parnik v ledu ODESA 12. Parnik rAsovu se nahaja v Ornem morju, zamrznjen v ledu. Na krovu je 300 potnikov in sto mož posadke. Ži~ež je pošel. Vsi poskusi, da bi se rešilo parnik. so bili doslej brezvspešni. Načrt o volilni reiormi — ka-moristično slepilo in atentat na tržaško Slovenstva Danes smo prejeli od deželnega odbora izdelani načrt o reformi tržaškega občinskega oziroma dežolnozborskega volilnega reda in kar sm*3 predvidjali glede istega in že par-krat v našem listu prorokovali, se je obistinilo v polni meri. ali prav za prav še daleč prekaša naša pesimistična pričakovanja. Volilni uačrt. ki leži pred nami, je naravnost kamoristična infamija in poskušano narodno nasilstvo nad tržaškimi, oziroma okoličanskimi Slovenci. Za danes se nočemo baviti s podrobnimi določili tega volilnega načrta, s katerim se bo imel pečati naš deželni zbor. ki se ima sklicati še tekom tega meseca, zadostuje naj, da našim čitateljem povemo glavna nova določila, ki podajejo sliko o načelih, katera so vodila pri tem kuhanju tega volilnega močnika gospoda Veneziana in njegove trabante. Ta glavna načelna določila so : 1.) Novi mestni svetovalci bi se imeli voliti na 6. mesto na 3 leta. kakor je bilo doslej ; število mandatov se poviša od 54 na 57. od katerih dobi mesto 48. a okolica 9. — 2.) Volitve v mestu bi se imele vršiti v 4 iočenih volilnih razredih, od katerih bi imel voliti vsalci razred kakor dosedaj po 12 svetovalcev. Istotako bi tudi okolica imela voliti odslej c } ločenih volilnih razredih, in sicer v prvih treh raziedih po 2 svetovalca, a v 4 razredu 3. Dosedanja volitev v okjlici po okrajih bi torej odpadla ter bi ista imela voliti kakor ena celota. — 3.) Volilci prejšnjih Štirih mestnih volilnih razredov bi se stisnili v prve tri razrede (z gotovimi premestitvami volilcev iz enega razreda v dmzega), pri čemer je uvedeno novo določilo, da v tretjem razredu, ki nekako stopa na mesto prejšnjega četrtega razreda, imajo volilno pravico le oni davkoplačevalci, ki plačujejo vsaj 20 kron davka, dočim volijo po še veljavnem volilnem redu v četrtem razredu vsi davkoplačevalci, ki so sploh plačevali kak davek (izvzemši osebni davek). Načrt uvaja v teh treh razredih novo kategorijo volilcev, to je, takih oseb, ki plačujejo osebni davek, ki so bile dosedaj izključene. V četrtem volilnem razredu bi bili zapopadeni vsi pripadniki občine in drugi državljani, ki so naseljeni v Trstu vsaj tri ieta in ki ne spadajo v nobenega prejšnjih razredov. S temi določili, ki se tičejo mesta, bi se dalo še kolikor toliko sprijazniti seveda s primernimi spremembami. Nečuveno je pa, da vohlni načrt ustanavlja za okolico Istotako 4 volilne razrede na povsem jednaki podlagi, ki r se tiče uvrščanja v ta ali oni razred, in celo visokost davka, ki naj bi bil odločilen za ta ali oni volilni razred, naj bi ostala ista za gospodarsko Sibkejo okolico kakor za bogato svetovno trgovsko mesto. Ako 3e ta volilni načrt glede okolice vsprejme ter uveljavi, bi se znalo zgoditi, da bi bilo v prvem in drugem razredu z volilnim cenzusom od najmanje 600 K, oziroma 100 K, le po par volilcev in še ti bi bili večinoma meščani, ki bivajo v okolici, ki pa imajo svoj gospodarski in trgovski delokrog c mestu, ki torej nimajo nikakega interesu sa gospodarske potrebe okolice, še manje pa za fodtu-relne in narodne. Tudi tretji razred bi i1 v nevarnosti za ogromno večino slovenskega ± e-bivalstva v oJcoiici, ker bi s [Kidali v ta razred tisti prosluU „cittadini". katere imenuje tržaški mestni svet, kolikor jih potrebuje na ! volitvah! Ostal bi torej za slovensko prebivalstvo v okolici le še četrti razred, v katerem bi volili vsi oni. ki niso zapopadeni v prvih treh razredih, tudi če ne plačujejo nikakega davka. Ta četrti razred bi predstavljal torej nekako splošno volilno kurijo. A v tem razredu bi se morala narodna stranka boriti z internacijo-nalno socijalno demokracijo za mandate. Iz vsega je torej razvidno, da je ta volilni načrt naravnost atentat na slovensko po-1 sestno stanje v tržaški okolici, katera bi imela vso pravico, da se jej zagotovi vsaj toliko število mandatov, kolikor jih ima vsaki razred v mestu, to je: 12. Kajti okolica šteje okolo 48.000 prebivalcev, dočim je v mestu okolo 120.000 avstrijskih podanikov. Po predloženem načrtu pa bi se moglo zgoditi da mesto 12 ne dobi slovensko prebivalstvo okolice niti — enega mandata. Glede glasovnic določa predloženi načrt, da so veljavne le uradno izdane glasovnice ; a glede pritožb proti uvrščenju oziroma izpu-ščenju iz volilnih list da odločuje v zadnii instanciji me=tna delegacija. Z drugimi besedami : postaviti se ima kozel za vrtnarja ! Toliko za danes o tem nesrečnem stvora kamore. ki mora izzvati ogorčenje in najskraj-neji odpor od strani tržaških Slovencev. Prepričani smo. da naši poslanci store svoje dolžnost ter da napno vse svoje sile, da tai načrt ne postane zakon, a od vlade pričakujemo z vso gotovostjo, da tudi ona stori svojo dolžnost s tem, da ne predloži tega načrta v najvišo sankcijo. Ako bi vlada pri trdila temu načrtu (česar si pa ne moreinc niti misliti), bi ta čin pomenjal za tržaške Slovence politično in narodno smrt, pred katero se moramo braniti z vsemi sredstvi — Napetost med Japonsko in Ameriko. Naš sotrudnik Adriaticus pri občuje v • „Tršč. Llovdu* : Pomorsko-trgovinsko gospodstvo na Mirnem Oceanu ne dajji ni trenotka miru dvema prekomorskima sosedoma, Zjediujenim državam ameriškim in mikadovo Japonsko. Med njima obstoji neprestana politiško-gospodar-ska napetost. Diplomatske note potujejo brzojavno in poštno neprestano iz Tokri v \Vashington in iz \Vashingtona v Tokio. Šolsko vprašanje v S. Francisco glede japonskih otrok se noče rešiti. Kalifornijanci stoje trdno na svojem principu, da v mestnih šolah v S. Francisco ni mesta za japonske otroke. Ali tudi drugod ne v Kaliforniji. Kalifornijanci gredo celo še dalje. Oni zahtevajo od zvezne vlade ▼ Washi.igtonu zakon, ki ima zabranit*, ▼sako daljno priseljevanje Japoncev iz Japonska ▼ S. Francisco in v Kalifornijo. Mi . Roosevelt, predsednik Zjedinjenih držav anu -riških je v največi zadregi se svojo vla lo zbog tega japonsko-kalifornijskega šolskega spora. Pa se zato tudi tnore razumeti velika skrb za ugodno rešenje tega šolskega vprašanja. In rešitev bo zelo težka. Kajti na strani Kalifornijancev stoje — četudi ie povsem javno — gotovo pa v svojem srcu in v svoji duši vsi severo-američanski republikanci brez razlike. Skrb in strah pred pomorsko-trgovinsko, in sploh politično gospodarsko konkurenco v vodah Mirnega Oceana silita z neodklonljivo močjo državljane Zjedinjenih držav v odločen odpor proti Japoncem. Silna gospodarska mržnja poraja v Amerikanci h tudi ae plemensko nasprotstvo 1 proti žolto mongolskim prebivalcem otočne države inikakadove. Mari se pa v tej mržnji kaže morda samo skrb za amerikansko trgovino in mornarico ? Ne, Amerikance tare še druga veča skrb. A ta skrb se nanaša na bodočnost. Ta skrb se vrti okolo strahu, da ne bi kdaj Japonci stavili oboroženo nogo tudi j na amerikansko kopno, na državo Kalifornijo, in da ne bi s tem izpodkopali vso temelje te ; velike panamerikanske politično-gospodarske zgradbe, ki jo je najprej zamislil Monroe. a jo hočejo danes postopno izvajati vsi politik; in gospodarji Zjedinjenih držav ameriških. In državljani Zjodinjenih držav invi-o popolnoma prav. da so previdni pred Japonci. Tudi Napoleon Bonaparte je osnovni ; veliko Francosko. Namerjal je, da bi iz vse j Evrope ustvaril in zgradil svojo impcrijali-stiško-vojašks državo, in to isto, kar je namerjal Nopoleon Bonaparte v Evropi, snujejo danes Japonci v vodah Mirnega oceana. Prvi del svojega načrta so izveli že z japonsko-rusko vojno. Drugi del mislijo izvesti z ja-ponsko-amerikansko vojno. Ostale*dele svojega načrta namerjajo Japonci izvajati postopna. Njih načrt je zvit in veličastven. Ru3ijo že izstisnili iz Mandžurije. A sedaj mislijrj odtisniti z Filipinov in s Havajskih otokov Zjedinjene države ameriške. Potem bodo jn-tovi s Ho!andci in z vsemi drugimi, ki imajo v Mirnem oceanu kako otoško posest. Središče Mirnega oceana za proinet in trgovino tvorijo Havajski otoki; Havaii, Mai«\ j Honululu. Kanai in Oahu. Ti otoki so osrednje otočje ali Sandivička skupina v Mirnem oceanu. Za to prihajata drugi dve otočji skupini. To sta otoka Viti ali Fidži in otok Samoa. Preko Havajskih otokov teče ves pomorsko-trgovinski promet Mirnega oceana. Promet gre prek« sandwičke luke Honolulu. V tem pristanišču ' se križajo japonske, angležke in amerikanske paroplovne proge. Angležko-avstralsku proga spaja Sidney s Honolulu, a ainerikansko-kalifornijska proga veže Honululu s S. Fran-ciscom. Japonska vzdržuje parobrodarsko progo med Yokohamo in Vancouverom (Kalifornija) z jedne, in med Vokohamo, Sangu-Ijem in Honkongom z druge ztrani. S tretje j strani ima Japonska posebno progo iz Yoko-hame v Honolulu. oziroma na Havajske otoke. Kalifornijsko-avstralska proga spaja Vancouver preko Honolulu in otoka Fidži s Sidneyem. Iz tega se torej vidi, kako veliko važnost ima Honolulu z ostalimi Havajskimi otoki na Mirnem oceanu. Honolulu je veliko skladišče oglja za vse parobrode, ki plovejo po Mirnem oceanu. A gospodarji so danes v Honolulu in na havajskih otokih — Amerikani. Zato bo — dokler bodo ti poslednji razpolagali s PO D L 1 STEK.__ UU se da doseCi večje soglasje; med domačo in šolsko nzgojo? i'itol na okrajni u<\ konferenc: St. Fertuga. Na vseh njegovih potih in delih naj ga; Hpremlja tudi ljubezen, ki je ena glavnih pospešiteljic soglasja med šolo in domom. Med drugim naj ljubi tudi svoje predstojnike, a nikdar naj se jim ne hlini. Učitelj, ki si iioče pomagati s prilizovanjem, hlimbo in če *reba z obrekovanjem in denunciranjem, ta ni vreden imena „človek". Da se te grde lastnosti ne ugnezdijo v tvoje srce, spolnuj vedno svojo dolžnost, in će te tudi ta ali oni izmed viših ne gleda s prijaznim očesom, nič ne de ; le da si spol-nil svojo dolžnost; saj si s tem pridobil ljubezen in spoštovanje onih, med katerimi delat, za katere delaš in med katerimi ti je širiti soglasje med domom in šolo. Soglašajo oni s teboj, soglašajo tudi se šolo. — Da pa odkrito ljubi svoje predstojnike, naj pokaže učitelj tudi v dejanji, in tudi ljudstvo, katero on odgaja, se mu ne bo lili-nilo, ampak ljubilo in spoštovalo ga bo odkritosrčno, ter vsled tega skušalo ravnati se po njegovih lepih izgledih in zlatih naukih še tedaj, ko bo njegovo trudno telo in le po dobrem koprneče srce že „Davno krila Urna gomila*. Na tak način je pač dosegel lepo soglasje med šolo in ljudstvom. Ljudski učitelj na deželi naj umeje poljedelstvo in se žnjim b&vi. Svoj vrt naj ima v lepem redu, da tako prednjači z izgledom drugim, a pri tem naj ne zanemarja svoje šolske dolžnosti. — Vrt snažen, sadovnjak izgleden, okoli šolskega poslopja vse v čistoči in snagi: upliva na ljudi, daie izgled, popravlja slabo šege in navade, plemeni čut in razšiija izobrazbo med ljudstvom in s tem seveda : blagostanje in srečo. Vse to pa deluje na krepko ukoreni-nenje soglasja med šolo in domom. Pospešuješ tudi to soglasje, ako si otrokom pravi prijatelj, — kar je prvi pogoj dobre odgoie. Zato nadomestuj pri otrocih dobrega, modrega očeta in skrbno, ljubeznivo mater. To pa je povsem naravno: „ker je prevzel učitelj odgojiteljsko nalogo stari&em, jo mora on soglasno se stariši izvrševati; torej naj gleda na to, da živi ž njimi v dobrih odnošajih, in se ž njimi večkrat sporazumi ja o raznih prilikah, katerih ni časa tu naštevati. Na ta način mora soglašati šola z domom. Iz tega pač sledi, da mora učitelj, ka- : kor že omenjeno, vladati v šoli 6 pomočjo svete, ves človeški rod osrečujoče boginje —! ljubezni. Uči torej ljubezni do Boga, do doma, do ožje in širje domovine, do različ- : nih stanov in do vsega človeštva. — Ti pa ljubi vse otroke, izrečene ti v odgojo, z enako ljubeznijo. «Bogati in revni, nadarjeni in nenadarjeni, — vsi so bili tebi izročeni, da nadomeščaš pri njih stariše, ki goj6 vsi, bogati in revni, —- enako vročo ljubezen do svoje krvi. Otrokom se bo pač zdelo, da so doma pri skrbnih in ljubeznivih stariših. Ne pospe-: Šuje-li to soglasja med šolo in domom ? , — Tako ljubezen je gojil do svojih učencev najgenijalnejsi pedagog devetnajstega veka — ! Jan Pestalozzi. Ljubezen učitelja do otrok in njih starišev rodi v srcu teh ljubezen in spoštovanje do učitelia. Ni dosezano s tem soglasje med šolo in domom? Ako si učitelj, po dveh letih bivanja in pouka v enem in istem kraju ni zamogel pridobiti spoštovanja, naklonjenosti in ljubezni ne «amo pri otrocih, marveč tudi pri stariših,! je to zanj slabo znamenje. Dogaja se res večkrat, da se ljudje začetkoma va-nj zaletavajo, ali skrb njegova bodi, da sam ojp -more tem nedostatkom in da se njihova mržnja spremeni v spoštovanje in ljubezen do njegru Zato je treba, da se učitelj včasih zglasi v tej ali oni hiši, ter kaj povpraša po svojih gojencih in če treba se pritoži pri stariših zaradi vedenja otrok. Oe si je pa pridobil srca občanov, radi bodo sledili njegovim besedam ter mu bodo že s tem veliki pomočniki pri odgoji. Ako ne škodi lastnemu poklicu in ugledu, udeležuj se učitelj občekoristnili ustanov, naprav ali podjetij, kakor so: hranilnice, bralna, kmetijska. pevska1), učiteljska in podobna društva. - Naše pevsko druStvo, ki mu je pevovodja domaći učitelj, ima lepo in hvalevredno navado, da na „Vernih duš danu poje na pokopališču žalo-stinke umrlim dragim. Oh, kako se ob tej priliki ljudstvu oko rosi, kako ee mu duša topi in srce vskipeva blaženo — tolažilnih občutkov, ko posluša pesem-molitev, ki naj splava v siaje višave, tja nad neštevilo svitlo migljajočih zvezdic, pred prestol neskončno Usmiljenega, pro9e Ga. naj podeli umrlim »večni mir in pokoj-1. — „Oh kako je to lepo, kako to sega v jadno srce, kako to dviga in tolaži otožno, človeiko dušo 1!" Tako slišiš govoriti ginjeno ljudstvo. Ni-li 8 tem dosežen lep de: soglasja med učitelji in ljudstvom, torej med šolo n domačo hišo ? Stran U »EDINOSTc fiter. 44. V Tretu, dne 13 februvarija 1907 temi otoki posest Filipinov za Amerikance prilično zagotovljena. Vojno-političuo-gospodarski načrt Japon-ccv gre za teui, da si najprej osvoje Havajske otoke in onemogočijo amerikanskim vojnim ladijam redno preskrbljevanje z ogljem. Prvi naval Japoncev bo torej na Honolulu in na Hawaii. Drugi naval bo na San Prancisco in Vancouver pomorski pristanišči v Kaliforniji. Tretji naval bo na Filipine. Ali vsi ti navali se bodo izvrševali istodobno. Ako bo vojna mornarica Zjedinjenih držav imela enako srečo, kakoršnjo sta imela Roždestvenski in Ne bogato v s svojimi ladijami v Cušimi, potem je usoda amerikanske trgovinske in politične premoči na Mirnem oceanu — zapečatena. Ko bi Japonci srečno izvršili svoje vojno-politično-^ospodarske načrte, bi bila skoro določena usoda otokov : Sunda Jave. Sumatre, Bornea, Colcbce, Flores. Holandija ne bo mogla nič pomagati. A tudi otokov Samoa in Karolina Nemčija ne bi mogla doigo držati. Ostala bi še v Mirnem oceanu Avstralija z Novo Zelandijo. Radi teh otokov bi prišlo do velike vojne med Anglijo in -Japonsko, ki bi mogla prinesti razsulo za veliko svetovno kolonijalno gospodstvo Anglije. A tedaj bi azijatski imperijalizem Japonske zasijal nad Kitajem in nad vsemi mongolskimi narodi velike Azije. To bi bi bil zadnji del: japonskega načrta, ki bi se zares mogel oživotvoriti morda v vsej svoji veličanstvenosti,1 ako Amerika in Evropa ne bosta znali o j pravem času zaklicati Japoncem : H a n d s 0 H"! (Roko proč !) Pripomba uredništva. Zadnje vesti se glase sicer, tla pride skoro do poravnave japonsko-ameriškega šolskega konflikta, i Ali, kakor je razvidno tudi iz gornjih izvajanj, so vzroki ameriško-japonski napetosti veliko globlji in se ne dado odstraniti ker tiče v velikanskih trgovsko-gospodarskih iute-! re&ih ; na drugo strau pa treba 6e uvaževati 1 neizmerno narastlo samosvest Japoncev vsled zmage v sadnji vojni. Lahko se reče torej z gotovostjo, da bo poravnava sedanjega kon-Hskta le začasna in le — diplomatsko ofici-jaina. Ker se vzroki ne dajo odpraviti, tudi napetost ost31 a, dokler ne odločijo — puške. Drobne politične vesti. Afera patrijarha Branko vica. iz Novega Sada poročajo, da bo radikalna stranka na srbskem cerkvenem kongresu imela več shodov proti patrijarhu Brankoviću, na katerih se odloči, ostane li patrijarh na svojem mesta ali ne. Potrjena obsodba v kraguje-vaški aferi. Iz Belegagrada javljajo, da je najviše sodišče potrdilo razsodbo prvega sodišča v kragujevaški aferi, s katero je bilo 35 častnikov in podčastnikov obsojenih v ječo od 1 do 20 let. Gibanje opozicijo nalni h strank v Bolgariji. Bolgarski opozicij onalni blok je pričel veliko akcijo proti vladi. V nedeljo so bili v nekaterih mestih protestni shodi, a za prihodnjo nedeljo je sklican v Sofiji velik protestni shod, taki shodi se bodo vršili tudi po drugih bolgarskih mestih. Novkaudidat zapoznanjsko n a d Š k o f i j o. Iz Poznanja poročajo : Med kandidati, ki jih je poznaujski stolni kapitelj predlagal za nadškofijsko stolico poznanjsko in gnezenjsko, je tudi znani deželnozborski poslanec prelat dr. Jazdzewski. Na zadnji -iržavnozborski volitvi niso Poljaki več kandidirali Jazdzewskega, ker se jim zdi pre-meren. Govor ministra P r a d e j a. Minister Prade je imel v Gleichenburgu govor, v katerem se je dotaknil tudi ogrskega vprašan;*-. je naglašal, da bo prva na loga novega parlamenta ureditev odnošajev med obema državnima polovicama. Izrazil je nado, da bo nova zbornica pravi narodni parlament, ki bo lahko podpora vladne akciie. Izrekel je željo, naj bi se spor rešil na način, la bi se obvarovali interesi obeh držav in da bi bila ohranjena monarhija. Narodnostne šole na Ogrskem. Bclovarska „Nezavisnostpiše. da je bilo l^ta 1881 na Ogrskem: 761 nemških šol, izvzeinši politična ; a to ne zaradi pohvale m častilakomnosti, ampak zato, ker ie stvar iobra, poštena in koristna človeštvu. — Pri tem — se ve — ne zanemarjaj svoje • loižnosti kakor učitelj. — V enem ali dru-zem tacih društev imej tu pa tam kako predavanje®) o odgoji, gospodarstvu, kmetijstvu, i-ploh o tacih predmetih, ki imajo namen izobraževati ljudstvo in mu gospodarsko koristili. Vodijo naj te na tem zlate besede na-;"ga Gregorčič a : ,.Ne le. kar veleva mu stan. Kar more. to mož je storiti dolžan Na tak način prihajaš najlažje v dotiko z ljudstvom, kjer se nudi lepa prilika izustiti marsikatero zdr.. o oi.0.a proti blagajniškim potrdilom na ime t kronah: v Napoleonih: po 3•/.*/, proti 4 dnevni odpovedi po 3*/. proli 30 dnevni odpovedi . 3V/. .» 30 i " 3 V/* ** 4684 ,nese«e? staIno na leat mesecev stalno < „ 3na «o leto stalno ; LO na bančni širo plačevaje brez nikake omejitve zneaka a\,*/„ letnih obreetij, ievzemli slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila s dnem zvriiviega vplačila. Iivritajs ma avsjs kerantlate inkaeo računov na tukajšnjem trgu ineujic aa Trat, Dnnaj, Buda pest in za druga glavna mest monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržiič* ter jih ovlaičuje, da domidlirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto kat> rih-koli troskov Izdaja la kapnje po dnevnem kurzn, pro«to vsakorinlh trcSkov. menjlene vredaete IteUjaaske bačke (Baaea d' ltalla), neapeljske banke (Banca dl IfapoU) ln aa sieilijaasko banke (Banes dl Slellin). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnu Rrtflltaln listin drlavaa renta, delnice, obveznice, »rečke, naj se iste kvolirajo na tr*a*kl borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vreda st. Odpira takoča račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti za«tav-Ijeisju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredita proti listinam » »krcanju sa triiSča v Londonu, Paritu, Hamburgu, Berolinu itd. po pf eebnih pogojih. . Izdaja ln prejema men iee in nakaznice oa katero-koli evropsko ah tzven-evropsko tržišče ter prevzemn izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditn i pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržiiče. Depozitu! oddelek Prejema in hrani depozite, seatoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vredno3tij kakorfne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejsimi pogoji, Filijalka Banke Union — oddelek za blago — preskrbljujfc nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, {police o nakrcanju, warrante itd ln jamči ea a plačilo carine. I i___________-TO 3utija jtfeinla jftaltin - Cacao prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jih zdravniki napravili pri uživanju M A LTIN-C A C AO. so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti jo zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek, je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena ga priporoča za ljudsko živilo. — v, kg MALTIN-CACAO extra-kakovost 90 stot. Na stotine priznanj in zahvalnih piaem. Dobiva se v vseh boljih prodajalnicah. Giuseppe Gartner & Co., Via paiaina 4 i i -ose c Podpiral mo „Dijaško podp. društvo" v Trstu ooooooooaoaooooaooo Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad nad 23 milijonov K nad 800.000 K jtiestna hranilnica ljubljanska >5» BB S ® 11 s t> h MC bi SU <0 N« O »a »i p p S a> m «*> P O B r*> •1 0ila na licu mesta sodna komisija iz Trsta. Potem, ko je preiskovalni sodnik vzel na zapisnik vse podrobnosti, sta bila oba mrlička precešena v mrtvačnico na Opčinah, kjer cta dra zdravnika izvršila obdukcijo in kon-,-tatovala, da sta otroka vmrla vsled zaduženja. Gmeinloa. Dobra lekcija skopuhu, ki se je rali L, kako si je znal napraviti premoženje. On ,e vedno rekal : „Ko sem prišel v Trst. sr^rn imel v epu 5 kron, a sedaj jih imam 1OU.000". — Nekoč srn je nekdo odvrnil: „To ni še nič, jaz sem po-1 /cal nekoga, ki ni imel v žopu, koje prišel v Trst, j irur.ega nego par starih ključev, a par tednov j o/.neje jo odprl veliko trgovino !" — Skopuh je akoj vprašal: ,A kjo je sedaj ta človek?' — JV ječi!' j .} dobil v odgovor. Zamenja -a samoglasnika, ['omislite čitatelji: do zdaj še n je bil, t;i Kaučič z gospico Ano Bradač K 4.50 omenjeno besedo „Srečno bilo !** Ravno o isti priliki se je nabralo za tko diuštvo ».Zvonimir" K 4.G0. Za moško podružnico družbe sv. Ci-| i' i iu Metodija na Greti jo daroval g. L. t r2ir.a 2 K in to radi konflikta o Pcrdp.no-..i vžigalicah. ■- ¥esti iz Kranjske. Himen. Včeraj se je poročil gospod sip S k r k. posestnik v Trnovci. z go- 1 co Peiuco Brati na. I • i Redek lovski plen. Pri Trebnjem jc :ii luvec Fiiip Klemenčič ustrelil velikega - iv mačka, ki je tu pač redka prikazen. Poskušen samomor. Kakor so nam iz Ljubljane p«-roča, po^ku^ila se je grofica :ili Ti i c h t e n b e r g z revolverjem ustreliti, 'acii-la fee je v čelo. Grofico so prepeljali v if/.ehio bolnico. Da li je rana smrtnonevarna li ne, še ni znano. Vzrok poskušenemu sa-• oiiioru je baje nesrečna ljubezen. Imenovanje v davčni službi. Straž-u-šter pri 12; orožinškem poveijništvu v Ljubljani, Ivan S t u p a r jc imenovan davčnim r>tavom na Kranjskem. Vesti iz Goriške. Dijaške deželne podpore na w Goriške m. „Omladini** pišejo i« Gorice : Ze lanska leto smo opozorili javnost na nezdrave armere, ki vladajo na Goriškem pri podelje--Jiijjdeželnih ustanov in podpor. — Naj-,>th strok prav tako | in morda fie bolj potrebni. Znano je, da Slo-i vencem ne bo tako hitro nedostajalo filozo-| fov, primanjkuje nam pa, posebno še na Go-riškem in Primorskem, slovenskih medicincev, | tehnikov, veterinarcev itd., katerim podelja deželni odbor le drobtine, ki ostajajo filozo-' fom. Še celo juristom, katerih večina študira doma ter ima včasih kak stranski prislužek, naklonja deželni odbor večje podpore, nego onim dijakom, katerih stroka zahteva stalno bivanje v vseučiliškem mestu. — Dalje se goriški deželni odbor v premnogih slučajih premalo ozira na resnično potrebo prosilcev. Znan nam je n. pr. slučaj, da vživa neki go-| riški filozof, ki je dobil največjo deželno podporo, ob enem brezplačno stanovanje in polovico vsakdanje hrane v „Studentheima-u, da dobiva podporo nek jurist, ki študira že šesto leto in so njegovi stariši kakor sorodniki premožni, na drugi strani so nam pa tudi znani goriški dijaki, ki vsled žal >stne perspektive v bodočnost s tugo in gnjevom opazujejo, kako se bližajo dušnemu in telesnemu propadu ; kljub temu jim je deželni odbor i podelil najmanjšo, oziroma nobene podpore. | Ni nam še znano, ali je vzrok tem razmeram politična barva, ali morda razne protekcije. Pomagali bomo pa na vsak način resnici na dan. - lfesti iz Štajerske. Brežiški okrajni zastop pride pri prihodnjih volitvah, kakor piše „Domovina"4, zopet v slovenske roke. Shod obrtnikov vse Spodnje Štajerske skliče „Obče slovensko obrtno društvo v Celju" na nedeljo dne 10. marca 1907 v „Narodnem domu" v Celju. Na shodu bodo go-vori'i različni govorniki iz vseli slovenskih obrtnih krogov. Gospodarstvo. Balkanska razstava v Londonu. Londonska trgovinska zbornica je sklenila podeliti podporo balkanski razstavi, ki se to leto otvori v Londonu. Ta korak je dokaz, da se vplivni krogi zanimajo za to razstavo. Razne vesti. Rodbina zgorela. V Steinachu pri Arbonu y Švici je pogorela pivarna in hiša, v kateri je bivalo devet družin. Pri tem zgorela je tudi vsa rodbina, obstoječa iz očeta, matere in petih otrok. Načrt sa prevrtanje Montblanka. Milanska „Perseveranza* poroča, da se je ■ sklenilo vstanoviti francosko-italijansko tehniško komisijo za prevrtanje Montblanka. Jesuitje ▼ Kraljevici se iuele. Reška „La voce del popolo" javlja, da hočejo Jezuitje v Kraljevici prodati svoj samo- ! stan (bivši grad Frankopanov) ter se izseliti v Italijo. Samostan so ponudili na prodaj hrvatski vladi, ki se sedaj pogaja radi nakupa. Velikanako jajce izumrle ptičje vrste Epiornis na Madagaskarju hrani ravnatelj zoologičnega muzeja, profesor dr. Reichenow v Berolinu. Dal je za to jajce 2400 K. Jaj-čja lupina je 2 cm debela, snežnobela in drži 6 in pol litra — toliko kr;kor ISO kokošjih jajc. Šolske zdravnike uvedejo baje v Avstriii- Šolski zdravniki bodo morali nadzirati zdravstveno stanje šolske mladine in jo opozarjati na možne nevarnosti. V ta namen bodo morali pregledavati mladino v šoli in ukreniti, kar je potreba. Šolski zdravnik bo dolžan prei-kati začetkom šolskega leta vse ctroke in določiti, kateri naj st- oprosti n. nr. telovadje, petia, ročnih del itd. Med letom ho moral večkrat obiskati šolo in ob nenavadnih nesrečah priskočiti takoj na pomoč. Zn te posle se mu odkaže 40 K za vsak razred, ker je v Avstriji okolu 60.000 razredov, bo stala ta nova naprava okolu 2,400.000 K. Viharji počkovadali dela v barskem pristanišču Iz Cetinja poročajo, da so morski viharji napravili pri delih v barskem pristanišču zelo veliko škodo. Ogromne mase zasutega materijala so odplavili valovi. Med podjetnikom M. Segvićem in italijanskim kon-sorcijem so vsled tega nastale težkoče, ki utegnejo najbrž dovesti do pravde. Za sedaj so ustavl.ena vsa dela. L'-'^-': ^mmmm^^^m^^^^mmmm^^ in1■ pV/3 iU I*"" 2» mm: „SIDRO" pJLiniment Capsici C0.!^ 5 nadomestek za j Anker - Pain - Expeller I' je splošno prizoiino kakor najixvratneje bolu-blafcuv-če mazilo pri preblajenju itd. — C^na 80 su>u. K 140 iu K 2; tlobiva se v vseli lek&roflh Pri nakupovanjn tega. povsod priljubljenega domaćega sred« t v« naj f»e jemlje le originalna steklenice v £k&tljali v- na£o zaščitno zuaiuko: ,.SIDRO", ^oteui je kupo-o prejel orig:ca!m izde!»-k. — — 1 Richterjeva lekarna pri Zlatem levu J J~| v PRAGI 1-4 W n I ELIZABET1>'A UUCA šict B (nora) j/, Ji^j It I i I H Dnevno razpošiljanje. OB I ^TlJ r MALI OGLASI. ! I Mali oglasi računajo se po 3 sto t. besedo; I tnestnouskane besede k računajo enkrat j več. Najmuijfia pristojbina 40 stotink. I ==£ Plača »e takoj. ===== ' Kdor ima Trst« pU»*a* rbtočI kak „UU 00LAS MtiJ« <(tv v Basral. kar «rv«a£a aa ka njafov afiaa ak|avl|en ća al aaaka ya<*aaa Ufravl Hata. Tartfk Ja aatiaajaaa aa «ala „IALIN 00LAS0V la v«U«a aftka prarmčanU kallka ■■ Ja plača« a tam, da praitaja »aaa«a Ofllaaa traka aaalavltl aa JlftERATai ODOELEK" „£il»oa«". Na vpraiaaja Htm Mm ka dajal „laSERATBl ODDELEK" ! nfermaclja ailaa la. £a ka alaaia artlaiaaa (Maka za adtavftr I UaqLa se dajo v najem. Velika izbera koatu-md^Ro mov za puat. Paži, pierot^es, domino, j bebe, elftns, albanski kostumi, ciganke, pierota in ' doaiino iz atlasa. Ulica 8. Caterina št. 1, III. nad«t., nad kavarno Metropol". 99 Ženitna ponudba. : okolice, gotovine K 35.0U0, c. kr. uradnik, se želi ! seznaniti z gospodično staro 20—30 let, pošte ie j družine, tudi brez premoženja. Na ponudbe brez pra-| vilnih naslovov in brez slike se ne odgovarja. Slike se gotovo vrne. Ponudbe i>od „B o d i v a srečno združena", poste restante 28—30, Trst, Centrale. I6f> Male in velike parcele ! s hišami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-; ugodnih cenah. Naslov pove ,.,Inseratni oddelek j Edinosti *. 14 * +ičnf* uajboljžib cepljenih h r u § e k, Y CU ll^UI/ jabolk in čreScnj odda po ' nizki ceui takoj ,,Vinarsko sadjarsk > društvo" v . Itihenberku (postaja državne železnice). 114 Gostilna „Ai due Gemelli" na„^ trgu v Trstu se je otvorila na novo in ima izvrstna vina vipa pka, istrska, furlanska in teran. Kuhinja ; domača, jedila gorka in mrzia. Postrežba t«>čna. Ima na razpolago tudi sobe za prenočišč* v prvem, d u-gem in tret em nadstr » 20 »» „ mešani „ „ ... „ „ aa „ VELIKANSKA ZALOGA ! maj, nogovic, volnenih rut, Banelnlh SaIOt, \y~xzxz volnenih in svilenih preve*. Trgovina z manufakturnim blagom ILo^sit sl Kaucioh Nasledniki Luigl Rlcel-ja Trst - ulica Malcanton St. I O - Trst Gianoni Giovanni 'STmJH* Izkljnčno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk Graetzin - Licht D. R. P. 126135 (Mannesman) Beložarna luč, takozvani električni plin, lOO sveč svetlobe, prihrani se 40°/# na plinn, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tnlipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popirja, apaniranega stekla in vnetnega pahljača, macole iz jekla za kamnoseke. L------ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO KATALOGI BREZPLAČNO. S-rhii IV ^EDINOST c siv. 44. V Trstu, . felmvarija 1 HOTEL BALKAI 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne. PočkaJ & J(3gft HOTEL HAL14AA Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej Odhod Iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pu!a (Danaj) 5 iO 0 Herpelje—Rovinj—Pala. 7-20 0 Herpelje Divača—Dunaj. 8-50 0 Herpelje—Rovlcj—Pola. 4.— 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divaća — Dunaj). B Herpelje—Divača—Dacaj. _(Kanfanar—Rovinj : 6-50. 9*20, 3. 8'IS)_ t*b nedeljah in praznikih: 2 26 Bor*t—Draga -Herpeljr—Divača.___ Trst—Baje—Poreč. 6* 10 0 Koper—Baje—Poreč in medpostaje. 3*i® 0 Koper—Bnje—Poreč in medpostaje. 6*3 0 Koper in medpostaje (le dO Buj) Tr» —Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak—Monakevo. 6*— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9-57) 7-35 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9"57) Jesenice— Beljak—Celovec—Praga. - 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak — M onakovo. 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Je»enice-Beljak-Celovec-Praga 4**2 0 do Gorice in medpostaje. 7-3 0 opčine- Gorica (Pivačina—Ajdovščina : 9*« Jesenice—Beljak— Monakovo. Ol nedeljah in praznikih : 1'J® 0 do Gorice (Prva- Č aa—Ajdovščina : 4'Sg*_ Ol HOD iz Gorice v Ajdovščino: 9-1 S, 9*gg. Prihod v Trst. Pala—Roviaj—(Danaj) 7*45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9*46 D iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. 11*05 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 6*3" 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj io tat dpostaj. t0*2ž B jz Pnlr, Rovinja (Divače-Dnnaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih ; iz Herpelj in Divače. Poreč—Baje—Trat. 9*20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 0 iz Poreča, Bnj, Kopra in medpostaj. 9*» 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Notakovo—Praga—Celovec—Jeaeaioe—Scrica—Trst 5*— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 2'* 5 0 iz Gorice in medpostaj, 12,— 8 iz Prsge, Dunaja, Celovca Gorice. J2JJ 0 iz CeJovca, Trbifa (Ajdovščine) Gorice, Opčin. B-M .) [z Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 8-f* U iz Prajje, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gorice. f-JJ I) iz Celovca, Trbiža, frorice, Opčin. j Ob 1 ed« ijah in praznikih : 9"*® 0 iz Gorico (zveza z j Ajdovščino) in mejpostajami. 1 Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Itaiijo prt ko Ćirvinjana In Benetk 3-50 B preko Červinj^na v Beuetke, Rim, Milan, Vi- dem, Poutebo, Čedad in B do Kormina (Cor-mons) preko Nabrežine. 11-50 0 preko Ćeivinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). B preko Červicjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo ca Videm). V Ualijo preko Kormina in Vidma £.•25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. 8-55 0 v Koi :iin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Ben ke. 4-žo 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm- Milan itd. Do 6or.ee—Kcrmlna—Červinjana. 0-25 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) rjjj) 0 do Kormina preko Bivia. B do Kormina (se zvezo na Červinjanj. Trat—I jabljana—Dun?j (Reka-Zagreb-Badinpešta) Ostende. 7'55 B v I.jubljano, Dnuaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9*55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 0 v I.jubljauo, De naj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 5-m B v Ljebljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 11* 0 ▼ Ljubljano, Dunai. Zagreb, Budimpešto. Prihod v Trst ht I alijo preko Červinjana In Kernina. S'40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. 9*— B Iz Kormina preko Nabrežine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajčovlčino) in iz Čer-\i ;jana. 1 1*28 0 iz Kormina preko Nabreiiue. 4-15 (j jx Kormina (zveza z Ajdovščino; in ia Čer vit juna. 7-15 0 ii Červinjana. 7*2J; B iz Kc rmina (zveza z AjdovšČ.) preko Nabrežine. 3*J B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 ji Kormina in B iz Červinjana. 2 Dunaja Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bacimpeš e in Reke. t>'JO B z 1 un.xja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7-20 0 z I unaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte — B z I unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Rele. 10*25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5*22 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. g-66 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane Številke zoačijo popohidtu:. G — Osebni vlak in B —- Brzovlak. Električna železnica. <*»H0l> 12 T KfcTA : 6.02**, 7.20**, 8, 8.42,9.07**, 9.56 10.44, 11-30» 12.20, 12-52** 1.32*. 1.26, 2.12* 2.2S*, 1,44, 3 08*, 3 32**, 3.56*, 4.32*», 5.07 5.56, 6 28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9.56**, 11.20 «i>UOD iz OPČIN: 5.30, 6.26, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19» 9.57. 9-5°**» 9.56, 10.44. 11.42**» 11-47 i s.20, 12.44*, 1.08, 1.32*, 1.44**, 1.49, 24)4' 2.20% 2 44, 3,08*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5-07,5-31* 5.59", 04, 6.44, 7.32, 8.07**, 8.12, 9.07, I0.39**. IO.44. • Kuao ob se^eljah In pruaikih ter ob lepem romana. ** Do kolodvor* driaTnr železnic« orir. odhod z iMe poruge. ■V Najbt Ijša reklama za trgovte, Obrtnike, rokodelca in zasebnike splob so „*AU OGLASI" v „Etfuiesti" "VI Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Pa m i ki odpotujejo vsaki duu) TEST-M1LJE: (par. „Epulo" in „Gianpaolo") S —, 12'is 2*3°. 6*-^ *) S. MARCT) MILJE "(ob "nedeljah in pravnikih) 8-—, 12 —. 2*2". G M1LJE-TRST: 7*^5, 9*30, 3*^, 5*^. MILJE-8. MARCO: fob nedeljah in praznikih) 7 05, 8*30, TRST-KOPER: (par. ..£artorio\ „S. Giusto" in „Ca-podiPtria-) 7 20. 1*2*— 43 (on ne- nedeliah in praenikili); 7*50. 11*—, 12.^. 2-]=, 5. KOPER-TEST: 6*45, 7*45, fr—, (ob nede- ljah rn prazn.): G* 15, 7*45, 9*—,T—, 4*—. TR8T-l!*OLA PIRAN : 10 30, 4 —. PIRAN TRST : 6 30, 12 TRST-UMAG: (aarao ob delavnikih) UMAG-TRST * 6"_ TRS 1-ROVINJ: (Vstavi ae: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittinovi Poreču in Versaru} torek, Četrtek io »oboto: 6-—. ROVINJ-TRST: v ponedeljek, sredo in petek 7*30. TRST-PULJ : Poštni parnik. (Vstavi ae : v Piranu, Salrore, Umagu, Oitthnovi, Poreča in Versarn. vs> ki dan : 7*30. PUU-TR5T: (Poštni par.) vsaki dan : 6*30. TRST-PULJ : Trgov, paraik (Vstavi se v Poreča, Versaru in Rovinja) v ponedeljek sredo in petek: 5*—. PUIJ-TRST : (Trg. par.) v torek četrtek, soboto 5*— * Eventuelno. Furlanska proga. TRfcT-MIUAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.30 in 3*—. GR1NJAN-MTRAMAR-TRST : I—, «*—. TRST-SESLJ AN-TRŽIČ (Monfalcone): 3*—. TRŽIČ-(Monf.VTRST: 7*—. TRST-GRADEŽ : (parnik „Magdala") v torek, četrtek in soboto : 12* —. GRADEŽ-TRST: ponedeljek, uredo, petek: 7—. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand-) v četrtek: 8*—, vstavi se: v Pulju, M. LoSinja, Zadaru, Spljetu, Gružu. V Kotom v petek 11* 5. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trst v so*x>to 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v l?ulj ob 9 45. V Kotom sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU: r torek 8—, vstavi se^v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadra, beDiku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegn;.vi, Teodu, Risanu, Kotom. Dulcinju. Medui. Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfii drugo sredo 9*30. Nrzaj iz Korffc v Četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6'—. TRST-aiETKOVIČI (A): v sredo 8-30. fDotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj it Metkovića v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30. V Metkovičih pripravna zveza po železnici z Mostarjetn. odhod z Metkov i če v ob 5 04. TRST- METKO VIČI (B): v Soboto S 30, v Metković v ponedeljek 4 30. Nazaj iz M. v sredo 8-30; v Tmt petek 6*—. Zvezo z MoBt. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TR5T-KOTOK: (p. „Petka") v ponedeljek 4*30 vstavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, Dubrovniku, Ercegnovi (molo Giuseppina) 4*30. TRST-KOTOR: (p. „Dubrovnik ) v petek 4*30 vstavi pe: Zadra, Spljetu, Trsteniku, Dubrovniku, Kamenari iu Risan. Zvezo v Dubrovniku (par. rBojana") z Obotti (Skudsr). TRST-KOTOR: (Ug.-brv. par. društvo, p. „Salona") v pohoto 6*—; vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnovi. Nazaj v Trst v sredo 4*50. TRST-REKA-fcETKOVIĆI-KOTOR: četrtek 12— (opoldne (p. dru«. To^ić), vstavi se: Ižolu, Piranu. Rovinju, Reku. Zadra ii od Zadra do Kotora vse n«jglavnije kopnene iuke in otoka ViBa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — TRST-METKOVIĆI: (hism. ndo) (poštni) v četrte:; 4*—. Nazaj v Trst v četrtek 815. Beneška proga. 1RST-BENETKE: (Lloy a.) iz Trsta ponedeljek in četrtek o polnoči; iz Benetk v torek in soboto ob 12. Carigradska prc$;a. TRST-SMIRNA-CARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4'—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6-—. Iz Carigrada (po l okt.) vsaki dragi ponedeljek ob 8*50 in pride v Trst v nedetjo 11 —. Aifksandrijska proga. TRST-ALEKS \NDRIJA *. (brzoparnik) vsak tedeu u. 1 rtsta v četrtek 11*30, v Bricidisi pride petek I*—, v Alek?andrijo ponedeljek G*—. Iz Alek-sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvtzo t ekspresnim I rzovlakom Ostenda Trst. (Llovdovi paru i ki vož jo tudi uied J7. bosta stavljena v službo dva najmodernejša tr» *- ♦>. : TVRDKA €milio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) ■ ■ KOHKVSSSOIIE CENE. - - Hočete se prepričati ? obfš«!te Teliku ^Udi^j. J^arife vdove Salarini i i i FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli* Aequedotto ž t. AstomoTin elektrotetmičia đelalsiea s Dridefaio mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razaTvUJave, svoneef, telefonov, itrrloTodar, kakor tudi mehanična dela, ki so t rrezi s elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev in preomove avetiljk kakor#nogaai bodi ■totema. Cen« Jaka zmerne In izvršitev popolna. Ponte deli« Fabra a i ji ul. Poste Nuove 4 (vogal Torrente). f|| ,.Alla CHtA di I.fHKfea Velik izbor izgotnvljenih oblek za meSke, deSr-kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope. kožjt-ii i raznih paletotov. Obleke za di>m in delo. obleke. Tirolski loden. Nepre.uočljivi plašći (-■ ri-..: angeški). Spaoljaliteta.: blago tu- in mout• ovis?-n. Jrgotovljajo na f>bleke po ineri po naju* j v p"odi. toćno, Kohdno '.n elrgautno po nizkih te. VaaJco zohobol, vnako neprijetno sapo ust odstranjuje hitro ii trajao balzamično-etenčca « voda za usta. čisteča istočasno zobe, osveinjo«'.* zobno meso, učvrlčujoča in zabranjujoča votlof zo*\ 1 stekleničica 40 n*č., s po3to 20 uč. omot. Dobiva se -amo v itikarni PRAXMAREB (.Ai d u e mori') TRST, Municipalna palnča. Telefon štev. 72.--------- Zsloia ovsa iu tli Prodaja tudi koruzno perje za postelje. ME. ud. ZEBQUENIa| Misa LMe da Pa.sstrlaa 2 (opl al. Co'oasa) o- < JI' Velika »aloga ietrijanskega in dalmatinskega vina. belega in črnega i* najboljih kleti, maršala I vrste na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Treta franko postaja Ti st po konkurenčnih cenah. Ul. (Hov. Boooaoolo H FRATELLI de GIOIA, Trat ' - v-i- rfjJi Slovenci! Po dpir aj mo „Dijaško j»9ponto drast vo" v Trstu Podpisani cen v mllol Laz zaratto va«ebio štev [ na vogla ulica car. Oiorjfioj o', ori i j IT ZALOGO VENA H ! za domafo rako, pridelek i r. mojih vinogradov v Eolu <#l-/ t -; in ga prodajam v «oa raano<-.-i]t ro> odjeir.alc m jamčiti tux pritiliio vino. »-ru »k!i»- i), >Li ga «I< • > v ort|inaluih Bodi. kib nara- nost iz »nojih k]o»J v «*) bel%*aim -i- lanaje IVAN CVITAMC Gnerino Maroc ulica Tivarnella štev 3 Priporoča svojo zalogo oglja irodaja na ^ebe^ drobno. Pošiljanje na dom. Tolefo:» štev. 16t54-. Corso štev. 17 II. nadstr. Avto riz ova na ZA Corso štev. 17 II. riadst-. priprarjjavna Čol.i SZPIT ENOLETNEGA DOBROVOLJSTtffc ki jo vodi profenor komunalne gimnazijo B dr. do Layk. Hednl tečaj od oktobra do prih. junija. 3rzi tečaj od srede novembra do srede febru t arij jejo profesorji koniiualue gimnazijo. m->»tae realke, <;. kr trgovinske in pomorske ukHdt»:n'j". i'.ju. v italijanskem in nemškem jeziku. lufo-.racije in vpisovanja vsaki delavni din od d. ure naprej. Corso štev. 17 II. nadstr . HMN Corso štev. 17 II. nadstr. VE1A je najbolja tinktura za lase. v isti ni nikakih škodljivih strve^. Dobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Emkarvi Steklenica 3B— K v odlikovani lekarni PRENDIBH *PoftUJatra po poitnam povaatj«. Trst N©w-Yorii Austro - Američa na — — Anonimno oarobredno društvo. Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter meti !nii ii ?ai ilaiiii Mali Airilfi 2 najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč za prevažanje izseljencev. 'IVatu dobivajo potnici pre^l odhodom parnikov hrano in stanovanj o novo- b.de preje j I zgrajenem iiotvlu: „PENSION-AUSTRO-AMERIČANA". Iz. TS.MA odhajajo p urniki vsakih 8 onL — Brsi la elegantni novi parnik mm Sofia ^Cohenberg mmam odpotuje v NEW-YORK dne 16. februvarja 1 907. — - Cene jako nizke. =--- I Za natančneja navodila Ireba sc j« obrniti na npravo >rn§hra: Trst nI* >hlin piccala Z