06il° 2 7. VIH 1930, uublu gT E V Cena 38 Din vsako sredo. L E T O 43 35. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 27. AVGUSTA 1930 za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Uhaja t>pi»l in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Čast kmetskega stanu. Kmečkemu stanu ne manjka samo močne organizacije, manjka mu tudi časti. Ne da bi je ne imel sam v sebi, ampak ljudje mu je ne priznajo. Videti je nočejo. Kmečko delo in zato tudi kmečki stan imajo za zadnjega. Vse prej in vse drugo raje kakor kmet! In tudi to je velik vzrok, da kmečki stan nazaduje. Kako ne bo nazadoval, če je pa ta kmetih zmirom manj ljudi, če je na polju zmirom manj delavcev! Nedavno smo brali v »Slovencu«, da neki gospodar išče v njem hlapca. Torej šele po časniku je treba hlapca iskati! Pa tožijo, kako velika je med ljudmi brezposelnost. Le pojdite v Ljubljani, Celju ali Mariboru na borzo dela, boste videli, koliko možakov tam išče delal Tam pa pravijo, da ga vsem dati ne morejo. Iste borze dela pa imajo prostih polno mest na kmetih: hlapcev, dekel, delavcev. A tja nihče ne mara. In vendar so vsi tisti brezposelni doma na kmetih! A kmečkega hlapca je treba iskati šele po časnikih I Enkrat jfc bil en moder mož, Sokrat mu je bilo ime, ki je pri belem dnevu v lučjo v roki iskal ljudi. Danes bo treba pri belem dnevu z lučjo v roki iskati kmečkega hlapca. In dekel kmalu tudi. Seveda kdo bo pa hotel biti danes še hlapec, ko hoče biti vsak gospod! In dekla tudi ni nič več lepa, ko hoče biti vsaka gospodična. In vendar so to kmečki ali bajtar-ski sinovi in hčere I Raje francoski suženj kakor domači hlapec. — No, pa povejte, če ni res, kar smo že enkrat rekli, da kmečki otroci sami ne spoštujejo kmečkega stanu?! Vse beži s kmetov v mesto, v tujino, kamorkoli! Le doma noče biti! Ta prikazen ni škodljiva samo kmečkemu stanu in naši vasi, ki se vedno bolj prazni, marveč celemu narodu. Slovenske matere množijo le nemški, francoski, belgijski, holandski, ameriški, argentinski in kanadski narod. Kmečki stan je preziran in zaničevan. A prezira in zaničuje ga samo, kdor nima olike, pameti in srca. Kedor zaničuje težavni moj stan, ta nima al' srca, al' nima možgan. Tako poje že stara pesmica o kmetu, in tako je še danes res. Kmečki stan je prvi po času in prvi po potrebi. In bo ostal prvi do konca sveta. Brez marsikakega stanu bi se dalo na svetu še prebiti, brez kmečkega nikoli. Za dušno življenje in srečno večnost je neobhodno potreben duhovski stan, za ta svet, za telesno življenje pa kmečki. Ni čudno, da sta bila. ravno ta dva stanova, ki se med seboj spOpolnjujeta, od nekdaj med seboj najbolj prijateljsko zvezana. Duhovnik je imel v kmetu vedno najboljšo oporo cerkve, kmet pa v duhovniku in v cerkvi najboljšo pomoč in varstvo v težavah življenja. Je čisto prav, da tudi drugi izobraženi stanovi kmetu pomagajo — saj mu vsi skupaj ne morejo pomagati dovolj — a samo s tem, da bi kmeta odtujili in odtrgali od duhovnika, mu ne bo pomagano prav nič. Če trdi »Kmetski list«, da je za rešitev kmetskega vprašanja nujno potrebno raztrgati vez med kmetom in duhovnikom, se zelo moti! Kmečki stan je torej po času prvi. Prvi človek je bil tudi prvi kmet. Adam je obdeloval zemljo in njegovi otroci in otrok otroci. Noe, ki je zasadil vinograd, je bil tudi poljedelec. Tudi nasledniki Noetovi, očaki, ki so bili že nekaki knezi ali mali kralji, Abraham, Izak, Jakob in drugi, so bili še vedno kmetovalci. Glavno njihovo opravilo je bilo obdelovanje zemlje in živinoreja Res so morali začenjati kmalu tudi razna rokodelstva, ker so za obdelovanje polja potrebovali orodja. A sprva je bil kmet sam obenem rokodelec. Šele sčasoma so se razvila in od kmetijstva ločila razna rokodelstva ali obrti. Kmečki stan je oče vseh drugih stanov. In kmečki stan je še danes podlaga in steber drugih stanov Ne pravijo zastonj: če ima kmet denar ga imajo vsi. Če ga on nima, ga tudi drugim manjka. To velja posebno v deželah kakor je Jugoslavija, kt je večinoma poljedelska dežela., Mati-zemlja hrani v sebi vse, kar je človeku za življenje potrebno. In kmet je tisti, ki tej materi izvablja iz njenega naročja to, kar njeni otroci, ljudje božji, po- trebujejo. Kmet je najbolj zvezan z zemljo, z naravo. Zato je kmečki stan tudi najbolj naraven. In ker je najbolj naraven, tudi najbolj nepokvarjen, najbolj pošten, V vsakem stanu so seveda lahko dobri in slabi ljudje. A stan sam na sebi je kmečki najbolj pošten. 'J Toda ker izbija kmet kruh iz zemlje, je njegov stan tudi — težaven. In morda je ravno to tisto, kar mnoge žene s kmetov proč. To čast in odliko svojega stanu moramo mi sami vedno in povsod poudarjati. Kako se drugi stanovi bore za svoj ugled, za svoje pravice! Industrijci, trgoVci, obrtniki, zdravniki, advokati, inženirji i. t. d. imajo svoje stanovske zbornice, potom katerih vsi kot en mož nastopaj'o za svoje pravice. Edino kmet tega še nima! Mislili smo zadnje čase, da se bo Kmetijska družba preuredila v tako kmetsko zastopstvo. Pa kakor kaže, je vse zaspalo. Tudi strokovne organizacije nimamo tako čvrste, kot bi lahko bila. In vendar sta ravno močna stanovska organizacija, to je naša Kmetska zveza in naša stanovska zbornica dvoje sredstev, potem katerih bi si mi lahko priborili ugled, ki ga naš stan Slora imeti. Zato vsi kmetje v Kmetsko zvezo in potom nje zahtevajmo svojo stanovsko zbornico. Zadružništvo. Kljub dobri kmetijski zakonodaji, kljub dobri kreditni in davčni, carinski in trgovski politiki se ne bo dalo vprašanje povzdige kmetijstva, osobito vnovčevanja kmet. pridelkov ugodno rešiti drugače kakor potoim zadružništva. Dober vzgled zato nam nudijo posojilnice, katere so v državah, kjer obstoje v zadostnem številu, rešile vprašanje kmetskega kredita, dočim je to vprašanje v državah, kjer istih ni še dandanes nerešeno, še boljši vzgled nam nudijo mlekarne, zadružne klavnice in jajčarske zadruge na Danskem, katere so ugodno rešile vprašanje vnovčevanja kmet. pridelkov. Bolj ko kedaj prej so pri nas potrebne blagovne zadruge, katere bodo vzele v roko vnovčevanje in izvoz kmet. pridelkov. Zgodovina zadružništva nas uči, da le sila, potreba rodi posamezne vrste zadrug, zato bo tudi sila, težkoče pri razpe- čavanju kmet. pridelkov, privedla pri nas do tega, da bodo naše nabavne in prodajne zadruge bolj ko d c slej skrbele za vnovčevanje kmet pridelkov in da bedo večje zadruge izvažale kmet. pridelkov v inozemstvo. Zadruge v prvi vrsti so pa tudi poklicane, da bedo navajale kmete k standardiziranju in da bodo vršile tipiziranje blaga, namenjenega za izvoz. Imeti pa moramo vedno pred očini, da morajo zadruge uvaževati načela, da morajo imeti strckdvno in trgovsko izobražene voditelje, da morajo člani imeti zaupanje do »zadrug, istim ostati zvesti v dobrih, kakor tudi slabih časih in ne v zadnji vrsti —4 da morajo čl:ni tudi nositi del rizika, kateri obstoji pri prodaji kmet.1 pridelkov. Sirarske zadruge n. pr. plačajo mleko šele tedaj, ko ao razpečale iz mleka napravljen sir, vinarske zadruge v Nemčiji, Srbiji in drugod plačajo ob prevzemu grozdja le del dnevne cene za grozdje, ostanek še le tedaj, ko so prodale iz grozdja napravljeno vino. Zakaj pa mnogokrat ne morejo uspeti naše nabavne in prodajne zadruge? Zato ne, ker člani zahtevajo izplačilo oddanega blaga zadrugi po dnevni ceni, a cel riziko prepuste zadrugi. ■Če se pa zgodi, kakor lani, da je cena pšenici padla od približno 3.— Din na 1.70 Din in imela zadruga izgubo, se ne pomisli nato, da druf; kmetje v obče niso prodali pšenice ali pa tudi samo po 1.70 Din, temveč zabavlja čez vodstvo zadruge, ne uvažujoč dejstva, da je Amerika merodajna pri določevanju cen pšenice na svetovnem trgu. V težavnih razmerah, ki vladajo glede vnovčevanja kmet. pridelkov, ne smemo mirovati, temveč vse storiti, da potom domačih zadružnih organizacij in privilegovane izvozne družbe vnovčimo kolikor mtgoče velike množine kmet. pridelkov, da izvažamo prvovrstno blago v velikih množinah enotne vrste v inozemstvo, da si pridobimo dobre in stalne odjemalce v inozemstvu. Novice iz Belgrada. -Po odredbi ministrstva prosvete je razdelitev verouka v nižjih razredih srednje šole sledeča: 1. razred zgodbe, 2. razred cerkvena zgodovina, 3. razred katekizem in 4. razred liturgika. Dnevniki so te dni poročali, da so vsled naredbe finančnega ministra finančni organi pričeli pregledovati knjige in liste članov nabavnih zadrug v celi državi. Izkazalo se je baje, da so nabavne zadruge prodajale tudi nečlanom. Vse nabavne zadruge, pri katerih bi se pokazale nepravilnosti, bodo kaznovane in ukinjene, i Trgovski list« je vsega tega močno vesel in pristavlja med drugim sledeče: »Upamo, da bo železna roka gospoda predsednika vlade poravnala krivice, ki so jih morali doslej z velikimi žrtvami prenašati trgovci. •— Od naše strani bi pripomnili samo to, da niti en trgovec, pošten trgovec namreč, radi konsumov še ni propadel. Pravilnik za izvrševanje zakona o vinn je stopil v veljavo v ponedeljek dne 18. avgusta. Po vseh banovinah so že postavljeni vinarski nadzor-2l nikL Namen nadzorstvene službe je pred vsem ta, da te prepreči ponarejanje in prodajanje razredčenega in pokvarjenega vina. Ti nadzorniki imajo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce in jih dostavijo strokovnjakom v kemijsko preizkušnjo. V gostilnah imajo nadzorniki tudi pravico, da zaplenijo celo vino, ki je že na mizah gostov, v svrho ugotovitve, če ni bilo pozneje razredčeno. Za najtežje prestopke znaša kazen sodem dni do tri mesece zapora adi 300 do 30.0C0 Din globe. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o svetovnem poštnem dogovoru, ki je bil sklenjen 28. junija 1929 med Jugoslavijo in drugimi svetovni poštni zvezi pripadajočimi državami. V ministrstvu za promet proučujejo gradnjo železnic in sicer naj bi pri gradnji prišla v peštev domača podjetja, kolikor je to mogoče. Na ta način bi se pametno izkoristil kapital velikih bank, ki držijo svoje denarne rezerve zaprte in neizkoriščene radi upravičene bojazni, da bi prišel denar v nezanesljive posle. Veliko učinkovitejše je, da ta dela prevzamejo domača podjetja, nego tuji kapital, če sama država iz svojega proračuna tega ne more izvršiti. Z ozirom na to bo poslalo prometno ministrstvo okrožnice na razne gospodarsko organizacije v tej zadevi, in bo prosilo za nujen odgovor, da bi se v najkrajšem času to delo izvedlo. Država bi se zavezala, da vloženo glavnico zavodom ali vsaj podjetjem odplača v 20 letih. Na ta način bi se dosegla zgraditev železniške mreže v vsej državi v najkrajšem času, V gradbenem in prometnem ministrstvu se izvršuje končnoveljavni načrt ureditve naših pristanišč. V ta namen je določen kredit poldrugo fnilijardo dinarjev. Uredila se bodo pristanišča v Gružu, Šibeniku, Sušaku in Splitu. Z delom bodo menda takoj pričeli. V ministrstvu za trgovino je končala strokovna komisija delo na zakonu o avtobusnem prometa v vsej državi. Zakon obsega vse predloge avtobusnih interesentov in bo do konca avgusta dostavljen zakonodajnemu svetu. ned. uiiiv. dr. Logar Irance specijalist za zobozdravništvo in ustne bolezni LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 15/1 zopet ordinlra Dr. Krek Milici javlja, da je odprl advokatsko pisarno v LiubljMii Miklošičeva cesta št. 21 nova hiša Vzajemne zavarovalnice Telefon št. »12 Telefon št. 2912 i po mm KatoIlSka cerkev. s Nekdanji voditelj soeijaldemokratov — novomašnik. Te dni je bila velika gotska cerkev v Freiburgu v Švici nabito pol-na ljudstva. Bivši voditelj socijalistov je daroval prvo sv. mašo. Pred obhajilno mi-zo so klečali novomašnikovi prijatelji, večinoma sami bivši protestantje, ki so presto-pili v katoliško cerkev. Med njimi je bil tudi nekdanji protestantovski voditelj socijalistov Leyvraz. Pri obedu je Leyvraz poudarjal, kako sta se on in današnji novo-mašnik, razočarna nad protestantizmom, vrgla najprej v naročje boljševiškemu so-cijalizmu. Toda srci sta bili nemirni, dokler se nista oba, vsak po svoji poti združila s pravo Cerkvijo. »In tako se je zgodilo,« je nadaljeval Leyvraz, »da je danes nekdanji socijaldemokraški voditelj mladine kot pater-dominikanec podal tovarišu, nekdanjemu socijalnemokraškemu voditelju — »v. obhajilo.« s V spomin na zlatomašniški jubilej sv. Očeta Pija XI. so sezidali don Boskovi sinovi salezijanci v Jeruzalemu novo cerkev in jo nazvali s>Martyrium« in sicer na kraju, kjer je bil prvič pokopan sv. Štefan. Italija. s Več npliva hoče Imeti. V pisarnah Zveze narodov v švicarski Ženevi je zaposlenih 650 uradnikov, med. njimi 175 višjih. Število gotovo ni visoko, če pomislimo, da se Zveza bavi s političnimi, manjšinskimi, socialnimi, zdravstvenimi, gospodarskimi in drugimi vprašanji. Vodstvo vseh uradov je v rokah glavnega tajnika, ki je Anglež. Njegov namestnik je Francoz. Ta dva dejanski vodita vse poslovanje. Ko so Zvezo ustanovili, so tajniku in namestniku samo v širokih potezah začrtali delokrog. Delo pa se je množilo in upliv je rasel. Zato je bilo sčasoma treba misliti na to, da se delo in oblast tajnika in njegovega namestnika natančneje določi. Posebna komisija je izdelala tozadevni načrt, ki so ga predložili vsem državam, članicam Zvo-ze, da povedo o njem svoje mnenje. Italijanska vlada je na to odgovorila, da je treba število odločilnega uradništva razdeliti sorazmerno na vse države, kajti zdaj imata Anglija ih Francija poleg tajnika in namestnika še skoraj polovico drugih uradnikov. Anglija in Francija pa svojih predlogov še nista javili. s Razno. V Trstu je 340 družin, to je 1170 ljudi brez stanovanja. — Prvi vatikanski novci bodo prišli v promet na dan pred božičem. — V Poadižju se zopet vršijo nemške ljudske predstave. — Toča je napravila hudo škodo v Gornji Vipavski dolini. Zlasti so prizadete vasi Planina, Slap in Gradišče. — V Sovodnjah je uničil požar senik Ambroža Petejana. — 18. in 21. septembra bodo v Idriji slovesno praznovali zlatomašniški jubilej tamosnjega zaslužnega gosp. dekana mons. Mihaela Ar-kota. — V Idriji so pokopali 77 letno Jo-žefo Jurjavčičevo in 83 letnega Jerneja Čopiča. — V Ozeljanu je umrla 51 letna Kata- Llrijetno in lahko brijahje ELIDA SHAVING STICK KAJ II NOVEGA fina Peršič. — Letos je minilo 300 let, odkar s6 v Šmarjah na Vipavskem sezidali novo cerkev. — V Ustju pri Ajdovščini je umrl znani mesar in gostilničar 66 letni Ignacij Štibilj. — Na Slapu pri Vipavi jo 16. avgusta uničila toča vse pridelke. — pisma za Vatikan morajo biti naslovljena v »Citta del Vatieano« in ne kot doslej v Rim. Tako je odredil italijanski minister za pošte. — V Trstu so te dni zaprli nekega dalmatinskega mornarja, ki je prispel v tržaško pristanišče na jugoslovanski ladji. iV neki gostilni se je prijateljsko razgovar-tjal z italijanskimi mornarji in razgovor je jianesel na položaj Slovanov v Trstu. Jugoslovanski mornar je prosto povedal svoje mnenje v tem pogledu. Eden izmed italijanskih mornarjev je še med razgovorom čel po karabinerje, ki so neprevidnega mornarja takoj zgrabili. Amerika. s Razne vesti. V Clevelandu sta umrli Uršula Gorišek roj. Stepic iz Primskov?ga pri Litiji in Franca Svetek roj. Markič roj. v Naklem pri Kranju. — V Enumclavv Wach. je umrl 84 letni Josip Pašič iz Se-miča na Dolenjskem. — V Pittsburgbu so pokopali Marijo Bevec. Kitafska. s Ruske podgane na potu v Mandžurijo. Nenavadno potovanje se je vršilo one dni v severni Kitajski. V nepreglednih mno^ žinah šo lazile podgane iz krajev okrog Transbajkalskega jezera v Sibiriji in^so poplavile vzhodno Mandžurijo in severno Mongolijo. Pokdnčale so vse, kar jim je bilo na poti. Šfe nikdar niso videli tamo-žnji prebivalci tolikih množic strašnih živali. Živdli in ljudje so bežali pred podga nami. Kitajci so hoteli tu pa tam podgan^ zaustaviti na ta način, da so izkopali jarke ter jih napolnil z vodo, da bi podgane utonile. Zaman, zakaj žive podgane so se plazile dalje po utopljenih kakor črez most. Ostudne živali so do smrti oglodale že več otrok. Mandžurska vlada je sedaj organizirala posebne oddelke, ki upajo zatreti to strašno živalsko nadlogo s posebnimi ognjemeti. Drobne novfce. 16. zasedanje Društva narodov se prične 5. septembra v švicarski Ženevi. Albanski kralj Zogu se bo menda zaročil z neko italijansko princežlnjo. Italijanska vlada je odklonila 500.000 čeških kron, ki jih je daroval po potresu prizadetim cirkus Kludsky. 90 romunskih kmetov so napadli in izropali na cesti proti Bezarziku cestni roparji. 3717 oseb so v letu 1929. do smrti povozili avtomobili v Franciji. Ženske stare več kot 35 let bodo mogle poslej voliti in izvoljene biti v občinske odbore na — Japonskem. Okrog pol milijona ton pšenice bo poslala letos Rusija na svetovni trg. Železnico od KaspiSkega morja do Perzijskega zaliva zopet grade, na severu Nemci, na jugu Amerikanci. Ostavko ie podala bavarska vlada. d Kraljeva zahvala. Osrednji odbor evharističnega kongresa je prejel od NJ. Vel. kralja na Bledu tale zahvalni pozdrav kot odgovor na pozdrav, ki je bil kralju odposlan z evharističnega kongresa: »Vsem katoličanom Jugoslavije, zbranim na velikem evharističnem kongresu v Zagrebu, izražam najtoplejšo zahvalo za izraze vdanosti in zvestobe v prepričanju, da bo pod vodstvom katoliških škofov kongres plodo-nosno delal za razvoj verskega in narodnega življenja. Želim mu srečen uspeh. — Aleksander.« d Predsednik vlade na Bledu. Takoj po krasno uspelem evharif.tičriem kongresu v Zagrebu je došel predsednik jugoslovanske vlade g. general Živkovič na Bled, kjer se je mudil več dni. Vršila so se razna posvetovanja ministrov in drugih bivših politikov^ Iz Zagreba je došel tudi bivši radičevski voditelj Karlo Kovačevič, ki je bil sprejet na dvoru, kjer je poročal o položaju na Hrvatskem. V teh dneh se je poslovil pri kralju naš nadškof dr. Anton Bon. Jeglič in je prisegel naš novi škof dr. Gregor Rožman. Na Bledu se je zbrala večina naših ministrov. Imeli so več važnih razgovorov s predsednikom vlade in z NJ. V. kraljem. 23. avgusta se je predsednik naše vlade zopet vrnil v Belgrad. d Naš minister pri našem nadškofu. Minister za šume in rude dr. Anton Korošec je v nedeljo 17. t. m. ob povratku z Mrzlega Studenca obiskal prevzvišenega nadškofa g. dr. Antona Bonaventure Jegliča v Gornjem gradu. Prevzvišeni stanuje v gornjegrajski graščini v II. nadstropju. 358 bikov so usmrtili nedavno v enem dnevu pri bikoborbah v celi Španiji. Največje mesto na svetu je sedaj ameriški Njujork; ima 9,860.000 prebivalcev. 238.800 motornih vozil so izdelali preteklo leto na Angleškem. Angleško vojno brodovje je pristalo te dni v Črnem morju v romunski Constanci. Rusi se jeze. Romunski kralj je odlikoval Mussolt-nija z najvišjim romunskim redom Karla I. Velikim vojaškim vajam na Krasu je prisostvoval vojni minster Gazzera. Ukrajinci v vzhodni Galiciji se Poljakom nekaj puntajo. Javno predavanje je imel te dni v madžarski Budimpešti bivši avstrijski kancler dr. Seipel. * Dvorane in sobe so še iz dobe, ko je škol grof Atems dal zgraditi ta knežji dvor. Dvorana ni opremljena. Druge sobe, ki so bile tudi vse brez pohištva, je opremil za časa svojega škofovanja dr. Anton Jeglič. Oprava je resnobno preprosta. Tik stanovanja je prelepa kapelica, ki je umetnina zase. Presvetli je ves živahen razkazal g. ministru in njegovima spremljevalcema graščino, tolmačil njeno zgodovino in zgodovino gornjegrajske cerkve. Za popoldne je povabil prevzvišeni nadškof g. ministra in spremljevalce na malico, ob kateri se je z mladeniško svežostjo zanimal za vse tekoče kulturne, državne in osebne zadeve v domovini. Po prisrčnem slovesu se je g. minister vrnil v Ljubljano in kmalu nato v Belgrad. d Spremembe pri oo. kapucinih. Provin-cijalno predstc>jništvo: p. Donat Zupančič, provincijal..— Dr. p. Odilon Mekinda, p. Karel Rauch, p. Rafael Bogataj, p. Vinko Desič, definitorji. — Samostansko predstojništvo: Celje: p. Jožef Lapuh; Krško: p. Rafael Bogataj; Varaždin: p. Odorik Ožeg; Osijek: p. Joahim Ferk; Škofja Loka: p. Kamil Požar; Karlobag: p. Karel Rauch; Studenci: p. Lav-rencij Novak; Ptuj: p. Jeronim Streminger; Split: p. Ludvik Trtinjak; Dubrovnik: p. Vinko Desič. — P. Linus Prah, eksprovincijal in p. Kamji Požar, generalna kustosa. d Vzoren katoliški duhovnik, bivši poslanec in dolenjevaški župnik g. Karel Škulj si prizadeva na vse načine, da bi pomagal kočevskemu delavstvu. Pred pol leta je odprl (pod okriljem živinorejske zadruge v Dolenji vasi) v Kočevju prvo V severnih ledenih krajih so našli truplo Andreja, ki je v balonu pred 33 leti raziskoval severni tečaj. Revolucionarno gibanje egiptovskih narodnjakarjev proti kralju Fuadu in vladi je doživelo polom. Okrog 600 ljudi so zaprli zadnje dni v Trstu. Vojaška revolucija je izbruhnila v pristanišču Arquipa v državi Peru. Ne bo hudega. Oster volivni boj je v Nemčiji. Posamezne stranke so se že do krvi in smrti spoprijele. Nemška vlada pripravlja nov volivni jakon, ki ga predloži novemu parlamentu v jeseni. Tri ruske torpedovke bodo septembra obiskale grška pristanišča. in doslej edino tako mlekarno, ki proda sedaj delavstvu na mesec že preko 4000 litrov dobrega mleka in mnogo mlečnih izdelkov. Poleg mlekarne je gospod Škulj otvoril tudi brezalkoholno gostilno. V ponedeljek, dne 25. avgusta pa je po zaslugi istega gospoda župnika bila otvorjena v Kočevju delavska ljudska kuhinja, kateri bo v doglednem času sledila tudi dijaška, Tako pridobiva delavstvo za narod in državo. To je pravo socijalno in nacšjonalno delo! Okrajna kmetska zveza za kamniški okraj priredi na Mali Šmaren 8. sept. ob 3 popoldne na Homcu v društvenem domu svoje vsakoletno zborovanje. Ob tej priliki se vrši tudi izredni občni zbor Okrajne kmetske zveze. Kmetski možje, fantje, žene in dekleta, pridite in z obilno udeležbo pokažite svojo stanovsko zavednost. Odbor O. K. Z. d O. župnik Karel škulj v Dolenji vasi pri Ribnici, bivši državni poslanec, je bil 9. avgusta t. 1. od okrajnega načelstva v Kočevju na podlagi bivšega avstrijskega državnega zakonika obsojen na 520 Din globe, ker vzel iz občinske pisarne obrtni list Oražma I. ter mu ga izročil v župnišču, pri kateri priliki mu je rekel: »Mor2te zi-nami držati«, in spraševal, je-li sin Franc pri Sokolu in s tem hotel indirektno vplivati, naj sin ne bo pri Sokolu, s čemer je omalovaževal Zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, in je s tem, da je 15. junija 1930 zaprl v župnišču šolarje Zbašnika I., Bojca I. in Mrharja R., ker so v slabem društvu, s čimer je mislil sokolsko društvo v Dolenji vasi, omalovaževal zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije.« — Kakor izvemo, je radi sličnih pregreškov obtoženih še več oseb duhovskega stanu, nekateri tudi po zakonu o zaščiti države. d Čiri lovi bratje v Tržiču, športni odsek »Ljubelj«, priredi v nedeljo avgusta t. m. na športnem prostoru za »Virjern« javne tekme iz raznih panog lahke atletike za odsekovo prvenstvo. Poleg drugih lepih nastopov bo najzanimivejši pač boj za prvenstvo v petero-boju, ki bo obsegal: 1. tek na 100 m; 2. met krogle; 3. skok s palico; 4. skok v višino; 5. skok v daljavo. Zmagovalec bo prejel lepo prehodno darilo. Za zabavo bo preskrbel nastop moderne vojske brez pušk in plinov. Sodeluje priznana tržiška godba. Po tekmah ljudska veselica, bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Pričetek ob 3 popoldne. d Preko 1000 udeležencev, večinoma rudarjev iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika z družinami je došlo 24. t. m. z več posebnimi vlaki na božjo pot na Brezje. Poleg drugih gg. duhovnikov se je romanja udeležil tudi presvitli škof mariborski g. dr. Tomažič. Na Brezjah so romarji zadostili svoji verski potrebi, nakar so se mnogi odpeljali na Bled, zvečer pa proti domu z najlepšimi spomini in iskreno prošnjo, da jim da Bog in Mati božja dočakati še več tako lepo in srečno uspelih romanj. d Kmetijska šoia na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev v svoj zavod. Letos jeseni se bodo sprejemali učenci samo v celoletno šolo. Celoletna šola traja eno leto: od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer so strogo nadzorovani in uži-41 vajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi Kmečkih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali fta kmetiji. Pogoji za .sprejem soj starost od 16 do 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z (knrih uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne sole. Vsa točnejša pojasnila daje ravnateljstvo. — Opozarjamo, da je letcs prostih le 20 mest. d Na evliaristični kongres v Zagreb je prišel iz Like na Hrvatskem Mato Anic, ki je že sto let star. Bojeval se je z Madžari že pod Jelačičem leta 1848. Mato je bil gotovo najstarejši udeleženec na kongresu. d 35.000 oseb je obiskalo zoo (živalski vrt) v Zagrebu ob priliki evharističnega kongresa. V treh dneh je bilo prodanih za 100 Din vstopnic. d Da si ogledajo razmere poljedelstva in zadružništva med Slovenci so prišli te dni srbski učitelji v Slovenijo. Povsod so bili lepo sprejeti, poučeni in pogoščeni. d Glede krošnjarjenja ostane pri nas za enkrat še vse po starem. Kar smo v tem oziru napisali v zadnjem »Domoljubu«, velja le za ozemlje predvojne Srbije. d Angleški pevci so pretekli teden obiskali Ljubljano in priredili tudi koncert, ki je lepo uspel. d Pevski zbor slovenskih učiteljev bo priredil spomladi številne koncerte po raznih večjih romunskih mestih. d Naši glavni odposlanci za september-sko zasedanje Društva narodov so: Minister dr. Voja Marinkovič, bivši minister dr. Andrej Gosar in bivši minister dr. Želimir Mažuranič. d Kako je z letošnjo tujsko sezono. Po dosedanjih podatkih, ki pa niso popolni, je bilo število posetnikov v južnem Jadranu v odnosu s preteklim letom za 5% večje. Toda tudi tu so nastopile izpremembe. Velika in draga mesta so slabše obiskana kakor prejšnje, leto; manjša in cenejša pa je posetilo čez 20% več obiskovalcev. Tega leta je bilo manj Nemcev in Avstrijcev, več pa Čehov in Poljakov. d Nove isastave bodo dobili jugoslovanski polki. Tozadevna slavnost 6e bo vršila v Belgradu dne 6. septembra, ko bodo nove polkovne prapore blagoslovili in jih dodelili polkom, dosedanje zmagoslavne pa razmestili v cerkvi na Oplencu. d Hrvatsko seljačko banko, ki se nahaja v konkurzu in katere predsednik je bil obsojen nedavno na 2 in pol leta ječe hočejo menda dvigniti k novemu življenju s pomočjo neke druge banke. V tem slu-času bi dobili vlagatelji do 10.C00 Din vrnjene polne vsote, onim z višjimi zneski pa bi se povrnilo le 33 odstotkov. d Sejem na Sv. gori (Sv. Pekr pod Sv. gorami). V 33. številki »Domoljuba* smo pomotoma poročali, da bo v sredo, 9. septembra t. 1. na Sv. gori sejmska sv. maša, kar popravljamo v toliko, da bo sejm, kakor tudi sejmska sv. maša v torek, 9. septembra. d Nova Batina tovarna. Zastopnik znane veletovarne za čevlje g. Kavec se je mudil te dni v Brodu ob Savi glede nameravane nove tovarne, ki potrebuje 500 oralov sveta za tovarniški obrat in 200 oralov za delavska stanovanja. G. Kavec si bo ogledal še druge kraje, nakar bo odšel v Zlin na Češko poročat. Tam b* tudi padla odločitev, kje bo tovarna stala. Upajo da bo začela nova Batina jugoslovanska' to varna z obratom že spomladi 1931. Naiprei bo zaposlenih 500 delavcev. ' d Novo tovarno pohištva grade v Koto-! ru. Tovarna bo opremljena z najmodernei"' šimi stroji in bo pričela obratovati že v le-tošnjem septembru. d Pomanjkanje domačega jedilnega olja se kaže na jugu Dalmacije. Cena je narasla v zadnjih dneh od 9 Din na 14 Din j za 1 kg. d Znani bivši radičevski poslanec inž. Košutič je hotel v Ameriko, da bi prevzel i uredništvo »Hrvatskega glasnikaKer pa ni imel pravilnega potnega lista, so ga ameriške oblasti zaprle na bližnjem otoku, Prijatelji so se zavzeli zanj, vendar še nf znano, se je li Košutiču posrečil dohod ali ne. d 120 milijonov posojila za razna javna dela hoče najeti občinska uprava v Belgradu. d Divje race so se že začele seliti na jug. Ali pomeni zgodnji odhod ostro zimo? d V Nišu so zaprli blagajnika mestne občine Spasoje Živkoviča. Je obdolžen, da je poneveril 1 milijon 300 tisoč občinskega denarja. d Koliko lokomotiv imamo. Koncem] 1. 1929. je štela Jugoslavija 2803 lokomotive. Na deset kilometrov proge pridejo 3 lokomotive. V Belgiji odpade na 10 km proge 10 lokomotiv. d Kam na Mali šmaren? Prelepa je cerkev Marijina na Topolovcu pri Boštanju. Letos je pa še veliko lepša, ko smo zvonik popolnoma na novo prekrili, da se sveti že od daleč po celi £ari. Pridite romarji na Mali Šmaren semkaj, pridite in naužijte se te nove lejiote in vnemite se nanovič pri tej lepoti za Marijo! Prinesite seboj kaj. več, da boste Mariji darovali, kajti zvonik je stal veliko denarja! Vabimo vse okoliške fare in vse Dolenjce in Štajerce. d Krško ob Savi. Ker je po cerkvenem koledarju za ljubljansko škofijo angelska nedelja šele prva v septembru, je običajni romarski shod pri Sv. Rozaliji v nedeljo, 7. septembra. — Zupni urad Krškot d Velik oblak kobilic se je pojavil le dni nad Zagrebom. V velikem številu so kobilice lezle v kavarne in stanovanja, prišle so celo do tretjega nadstropja in seveda prizadejale velike neprilike. d Dijaški zavod v Kranju. Starše, ki dajejo svojega otroka prvikrat od doma v šole, večkrat upravičeno skrbi, kam naj dajo fanta, da se ne pokvari ali ne zane' mari svojih šol. dolžnosti. Zato je bil lani v Kranju ustanovljen Dijaški zavod, da zbira v svojih lepih prostorih dobre, nadarjene in nepokvarjene dijake, ki vstopajo v prvo ali dmgo šoloi Tam je za mlade dijake vse vzorno preskrbljeno, vodstvo pazi, da vsakdo vestno študira in P0" rabi svoje zmožnosti, pazi pa tudi na moderno krščansko vzgojo, nudi dijakom pr' meren šport in jih skuša vsestransko iz- obraziti in vzgojiti. Hišni red je labej'' primeri z drugimi zavodi izredno lane . Dijaki se dobro počutijo in tudi vzorno « ' i se zlasti po po pravim terpentinovim milom Gazela. Stotuoče gospodinj pere samo ? Gazelo; gotovo je. da bo dobro slu-iilo tudi Vam. G4 skem vrtu pred novim domom, pozdravil še predsednik domačega Prosvetnega društva, nakar je začel s svojim govorom slavnostni govornik univerzitetni profesor dr. Viktor Koroš-ec iz Ljubljane. Poudarjajoč predvsem neomajno načelnost in zavednost katoličanov pa hkratu praktično izživljanje teh načel v smislu Katoliške akcije, je g. govornik nanizal V svojem globokem J govoru vse dobrine, vse smernice in vse vezi, ki naj resničnega katoličana vežejo s Cerkvijo in z vero, ki naj bo temelj vsega ustvarjajočega na zemlji. Popoldne je imel najprej gospod škof dr. Rozman v dekanijski cerkvi litanije, nato pa se je v veliki dvorani novega prosvetnega doma vršil koncert pevcev vsega trebanjskega pevskega okrožja. Nastopilo je skupaj 11 zborov, s Čateža, iz Tržišča, ; Št. Janža, Mirne peči, Trebnjega, Podgra-! da, Št. Ruperta, Trebelnega, Žužemberka ter Novega mesta, j. Stolni župnik ljubljanski kanonik dr. Klinar je imel po litanijah na množico i zbran, z duhovitimi riomisleki prepleten j govor, ki so ga. zbrani z zanimanjem po-j slušali in ob koncu govornika nagrandili z 'navdušenim ploskom. ! Po vsem tem se je ob vnetem igranju železničarske godbe »Sloge« Iz Ljubljane vršila na dekanijskem vrtu prav prijetna in živahna zabava. Ne moremo dovolj pohvaliti in ponovnokrat omeniti dejstva, da so vsi domači gostilničarji, sedem njih, v j znak solidarnosti s prosvetnim društvom i ter skladno z namenom prireditve, zaprli v ", nedeljo, popoldne svoje gostilniške lokale. Tako se je na veseličnem prostoru zbralo vse, kar je tega dne prišlo v Trebnje. Z večernimi vlaki se je ljudstvo po večini razšlo. Zobni zdravsUc-ipecijalist dr. Ivan Oblak zopet redno ordinira Ribnica. (Verski dan za fante in može.) V nedeljo, dne 81. avgusta, priredi ribniška' dekanija pri Novi Štifti verski dan za fante in može iz cele dekanije. Na predvečer zažare po okoliških gričih kresovi v pozdrav presvetlemu gosp. škofu dr. Gregorlju Roimanu, ki sam počasti naše fante in može s svojo navzočnostjo. V nedeljo bo imel g. škof pri Novi Štifti ob 9. uri sv. mašo in cerkven govor, potem pa govorijo pod starodavnimi lipami gg. .dr. Basaj in Terseglav iz Ljubljane in drugi. Med govori se pojejo s spremljeva-njem godbe Marijine pesmi, vse pa zaključi pesem »Povsod Boga!', ki jo poje z godbo cel zbor. Nekako opoldne bo vse končano. Fantje in možje, pridite v obilnem številu na božjo pot poklonit se svoji Kraljici in svojemu nadpastirju I Vljudno vabimo tudi bližnje sosede. Huda ura. (Smlednik.) Na Veliki Šmaren smo imeli silno nesrečen dan; pobila nam je toča vse, kar se je nahajalo še na prostem kmetijskih pridelkov. Po še precej lepem .'n solnčnem dopoldnevu se je okrog 2 popoldne začelo nebo oblačiti, vendar ni kazalo na prav kaj hudega. Začele so padati velike napo) zmrzle kaplje dežja, ki bo se pa pomalem sprenijb jale v točo, ki je nato padala nepretrgoma 85 nj nut. Po poljih je bilo videti kakor bi pobelil snet uničila je popolnoma ajdo, pobita je tako, da s« sploh ne pozna, kaj je bilo tam vsejano, utrašn. zbila proso, ki je ravno pred zorenjem, uničila koruzo, peso, repo; tudi sadje je-zelo poškodovano, kar ga ni zbila toča na tla. Občinska komisija j« takoj po neurju pregledala in precenila prizadeta polja v vaseh Smlednik, Sv. Valburga, Hraše, Za-poge in Dragočajni in precenila, da znaša škoda povprečno 1,600.000 Din. Gasilri. (Petrova vas.) Dne 10. januarja so potekla štiri leta, odkar smo ustanovili pri nas gasilno društvo. Kljub slabim gmotnim razmeram in težki gospodarski krizi smo si v tem času nabavili prvovrstno štiri-kolno brizgalno, večjo nmožino novih cevi in iui-stavek za hidrant najmodernejšega sestava. Letos smo pa napravili tik šole nov gasilni dom. Majhna, toda čedna, našim razmeram primerna zgradba te že od daleč pozdravlja. Nismo se ustrašili truda in težav, stroškov in ovir, ki nam jih stavijo mnogf. Pri nas imajo namreč nekateri čudne nazore o gasilstvu. Toda velika večina jih je za nami in z združenimi močmi bomo še marsikaj dosegli. Ponosni smo na svoj dom, katerega otvoritev bo v nedeljo, dne 81. avgusta; ob 2 bo blagoslovitev novega doma, potem1 vaja z brizgalno in nato velika vrtna veselica. Vabimo k obilni udeležbi. Prosvetno delo. (Raka pri Krškem.) Račani se ne držimo samo v »defenzivi< v javnem in kulturnem življenju, kakor nam festo očitajo, ampak stopamo vedno bolj na površje, np ono linijo, 8 katere bomo tudi mi lahko zrli v svet in pogledali čez domača ograjo, kjer smo tako rekoč Bogu za hrbtom. V nedeljo 81. avg. otvorimo letošnjo sezono na našem odru. Prosvetno društvo na Raki priredi pod režijo č. g. kaplana Alfonza Jarca prvo prireditev. S sodelovanjem reških študentov smo spravili na oder znano komedijo »Babilon«. Da bo pa učinek tem lepši, bodo pri prireditvi sodelovali naši tamburaši. Z igro smo imeli precej težko?, preden smo jo spravili v tek, sedaj gre v najlepšem redu in upamo, da bo odšel vsak z lepim vtisom iz naše skromne dvorane. Igra je nad vse zabavna, tako da se bo vsak prav in srca nasmejal. Začetek bo ob pol štirih. Vstopnice dobite v predpredaji v nedeljo po prvi sv. maši in po deseti sv. maši; popoldne pa pol ure pred začetkom igre. Vsi prijatelji veselja in prosvete «0 uljudno vabljeni. Pridite, ne bo vam .žal! Prihitit* na našo lepo Rako vsi domači in okoličani 1 Novega župnika imamo. (Mavčiče.) Eno leto smo bili brez župnika. 20. avgust« pa smo vendar dobili novega, v osebi g. Janez« Mikuža, ki je doslej župnikoval v Sorici. Župnij« mu je' priredila lep in prisrčen sprejem. Med slo. vesnim pritrkavanjem se je naš novi gospod v spremstvu gasilcev-konjtnikov pripeljal do slavo, loka, kjer je bila zbrana cela fara. Najprej g« j< pozdravil g. župnik iz Smlednika, ki je upravljal eno leto tudi našo župnijo. Po pozdravu mu je izročil ključ od središča in žarišča c«Ie župnije — od tabernaklja. V imenu občine ga je pozdravil g. župan Franc Tiringer, za šok) g. upravitelj Drago Kavčič, za župljane pa g. Franc. Sušnik. Solskft mladina se mu je predstavila po učenki Manci Habad. Marijina družba je bila navzoča z zastavo in Micika Sušnik je spregovorila nekaj lepih becea v pozdrav. Novi g. župnik je podelil nato v cerkvf blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer je pa pevski zbor poa vodstvom vrlega organisia g. Iv. Pišlarja pripravil g. župniku lepo podoknico. Pevci so lepo zapeli m tamburaši so neumorno igrali. Micika Zevnik pa je pozdravila g. župnika v imenu pevskega zbora. Našemu novemu g. župniku želim« mnogo veselih in srečnih dni med nami. Novo društvo. (Tremerje.) Med mestoma Celjem in Laškim je vas Tremerje, v lepem kraju, ob glavni cesti. Društveno življenje te vasice je tudi že znano po svetu. Sedaj smo ustanovili Prosvetno društvo, ki ima dve sekciji: pevsko in za predavanja. Pri ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 10. avgusta je P"" »topilo k društvu 90 članov in članic. Izvolili so lledeči odbor: predsednik Rudolf Božič, podpred-Bednik Ivan Cencelj, iajnik Franc Slander, knjižničar Karol Berger, blagajnik Jože Gotter, preglednika računov Joško Slander in Jože Ocvirk. Upamo, da bo novoustanovljeno društvo rodilo obitsn sad na polju kulture. Gasilci. (Globodol.) Gasilska prireditev v Globodolii se vrši ob vsakem vremenu dne 81. avgusta ob 1 popoldne, ne pa 27. avgusta, kakor smo v zadnjem >Domo-)jubu< napačno poročali. Vojaki iz Zagreba nam pišejo. Dolžnost naša je, da se enkrat tudi mi oglasimo, kako nam gre tukaj v vojaškem življenju. Ne gre nam preslabo; peč pa se tudi ne smemo preveč pohvaliti, je pač stroga disciplina, ker če bi je ne bilo, bi ne mogli junaško braniti naše Jugoslavije. No pa če nam ljubi Bog da zdravje in srečo, se v kratkem vidimo. Zal nam je, da se te dni nismo mogli udeležiti evharističnega kongresa v Zagrebu. Sedaj pa prisrčno pozdravljeni vsi čita-telji in čitateljice »Domojuba«, zlasti slovenska dekleta in iantje. Prejmite pozdrave od slovenskih fantov Savske Bolniferske čete Vojne bolnišnice v Zagrebu. Jos. Petrič (Crna-Prevalje), Lovrenc Lah (Trebnje),' Franc Grudnik (Šoštanj), Andrej Urih (Muta od Dravi), Alojz Kavšek (Ratize), Tcne Petrič (Laze pri Ljubljani), Andrejček Milavec (Planina pri Rakeku), Franc Mivšek (Pleviska vas pri Zireh), Tone Tramte (Ruhna vas pri Beli cerkvi), Ivan Sešel (Mislinje), Lojze Kleviša (Ratiže), Drago Cukiat (Št. Gotard pri Trojanah). Shod. (Visejc pri Hinjah.) Dne 7. septembra se vrši pri nas velik romarski shod. V romarski cerkvici pri oltarju Ma-rjje Pomagaj bo sveta maša ob navadnem času. Častilci Matere Božje, sv. Antona in sv. Florijana, pridite v obilnem Številu. Novi rvon. / ( .j , Resnici na ljubo bodi povedano, da (fre za novi zvon na Gori zasluga eeli soseekl, t. j. vasem llaka m Gabrska gora, ker so vsi enako prispevali razen par uboznih. Precej so pomagale tudi sosedne vasi, kar jim Bog plačaj) Radio. Radio program od 28. avgusta do 4. septembra. Vsak delavnik: 12.30 Plošče. 13. Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 22 Poročila. Četrtek, 28. avg.: 18.30 Harmonika — Magister. 19.30 Otroška ura. 20 Plošče. 20.15 Jugoslovanski večer: Koncert godbe »Zarja«. Petek, 29. avg.: 18.30 Kuharjev šramel kvartet. 19.30 Gospodinjska ura. 20 Koncert radio kvar-teta (gg. prof. Jeraj, Bravničar, Feršnik, Eržen), vmesne točke poje ga. Cirila škerlj-Medvedova. ' Sobota, 30. avg.: 18.30 Slovenski šramel kvartet. 19.30 Tedenski pregled. 20 Prenos iz Belgrada. 22.15 Prenos z Blega. Nedelja, 31. avg.: 9.30 Otvoritev lovske in šu-marske razstave (prenos z velesejma). 10 Misijonska in etnografska razstava — predavanje. 10.20. O poljedelstvu. 11 Promenadni koncert (prenos z velesejma). 12 Ogled lovske razstave: razstava psov. 15 Plošče. 15.30 Ljudska igra: Cerkvena miš (St. Jakobski gled. oder). 16.30 Samospevi g. Joža Likoviča. 20 jugoslovanski večer, izvaja radio orkester. 22.15 Prenos z Bleda. Ponedeljek, 1. sept.: 12 Sprehod po šumarski razstavi. 18.30 Radio orkester. 19.30 O jetiki pri otrocih. 20 Plesna glasba, izvaja radio orkester. Torek, 2. sept.: 12 Sprehod po lovski razstavi. 18.30 Radio orkester. 19.30 Zabavno lovsko čtivo. 20 Prenos iz Zagreba. 22.15 Prenos z Bleda. Sreda, 3. sept.: Opoldanski program odpade. 18.30 Radio orkester. 19.30 Jurčičevi zbrani spisi. 20 Rezervirano za prenos iz Prage. Rekord. »Vaš mož govori sedem jezikov, to je čudovito.« — »O, jaz znam še več.« — »Kako bi bilo to mogoče?« — »Obvladam moža z vsemi njegovimi sedmimi jeziki.« J. V.: Novi kazenski zakon. (Nadaljevanje.) Prostostne kazni so tiste kaz^ ni, ki vzamejo obsojencu trajno ali za določeno dobo osebno prostost. Te kazni so: 1. R o b i j a ; to je prav za prav nekdanja težka ječa. Robija je dosmrtna ali začasna. Začasna sme trajati največ 20 let, najmanj pa eno leto; le, kjer sme sodišče odmeriti kazen po svobodni oceni, sme izreči kazen robije tudi izpod enega leta; če pa so podane kake olaj-šilne okolnosti, sme sodišče tudi robijo izpremeniti v strogi zapor. Na robijo se obsodi storilec, katerega kaznivo dejanje je izviralo iz nečastnih nagibov ali pri katerem se kaže hudobni storilčev značaj. Kazen robije se prestaja v posebnih kazenskih zavodih. Obsojenec pride najprej v samotni zapor v celici, nato (po* preteku gotove dobe) v skupni zapor; odtod pride po preteku gotove dobe in pod gotovimi pogoji v oddelek za svobodnjake (t. j. poseben oddelek, ki je izven prejšnjega kazenskega zavoda ali pa celo poseben zavod); tako se kazen postopoma izvršuje vedno milejše, pričenši z najstrožjim načinom', pri čemer igra veliko vlogo zadržanje kaznjenca v zavodu. Zadnjo dobo trajanja kazni pa se kaznjenec pogojno odpusti na prostost; če se v tej dobi pogojnega odpusta dobro zadrži, se mu ta čas, ki ga sedaj prebije na prostosti, vračuna 25 RAZNO Vest jim ni dala miru. Župnik v Hieslingu je na prižnici oznanil, da mu je nekdo na nekem zborovanju ukradel dežnik. Tata pozna in ga bo, če še to noč ne vrne dežnika, naslednjo nedeljo z imenom razglasil občinstvu. Drugo jutro je našel župnik na župnijskem vrtu — štirinajst dežnikov. Oblečeni osli v paradi. Za propagando v bojkotirani u angleškega blaga so prišli Indijci v Bom-bayu na posebno misel. Zbrali so 111 oslov, jih oblekli v evropsko obleko in z njimi paradirali po ulicah. Namen tega je bil zasmehovanje zapad-ne mode, češ, da so Indijci, ki nosijo evropsko obleko, ravno tako smešni. kakor ti osli. Kačja nadloga. V vasi San Giorgio di Nogaro v Furlaniji so oni dan spravljali z nekega dvorišča velik kup na pol segnitega dračja in »la-Ko so ženske čistile nesnago, so naenkrat za-«li švigati izpod kupov Hector Malot: Brez doma. Roman. Gotovo pa je bilo, da je neka žival na svojih nadnaravno dolgih nogah hitela proti meni z naglimi skoki. Ta misel me je spravila na noge, obrnil sem se in spustil sem se v dir pi;oti Vitalisu. Toda čudno — bolj počasi sem bežal navzdol kot sem bil šel nar vzgor. Vrgel sem se v goeta bodičevja in praproti; in pri vsakem koraku sem se udaril ali opraskal ob trnju. Ko sem se ravno osvobodil iz nekega grma, sem sa previdno ozrl. Žival se je bila približala, šla je naravnost proti meni. K sreči zdaj planjava ni bila več porasla in lahko sem tekel bolj hitro po travi. Ce pa sem Se tako bežal, je šla žival še hitreje kot jaz. Ni se mi bilo treba več ozirati, čutil sem, da mi je za petami. Nisem več dihal, tako sem bil zasopeJ od tesnobe in od brezumnega bega. Tedaj sem se s poslednjim naporom vrgel svojemu gospodarju pred noge, vsi trije psi pa so se nenadoma dvignili m glasno zalajali. Drugega nisem spravil iz sebe kot te dve besedi: »Žival, žival!«, katere sem neprestano ponavljal. Zdajci sem zaslišal med pasjim vpitjem glasen smeh. Obenem mi je gospodar položil roko na ramo, me obrnil in smeje rekel: . . x »Ti sam si žival. Le ozri se, če si upaš.« Njegove besede, še bolj pa njegov smeh so mi vrnili pogum. Odprl sem oči in pogledal v smeri njegove roke. Prikazen, ki me je bila spravila v blazen strah, se je ustavila in nepremično stala na cesti. Priznam, da sem se še enkrat stresel od strahu, toda ker nisem bil več sredi poljane in je bil Vitalis tukaj ter so me psi obdajali, me ni vec navdajala groza pred samoto in tišino. Opogumil sem se torej in jo pogledal naravnost. Je bila žival? Je bil človek? Imela je človeško telo, glavo in roke. Kosmata koža pa, ki jo je popolnoma pokrivala, je bila živalska in stala je na dveh dolgih suhih nogah. Čeprav je bila temna noč, sem vendar te podrobnosti razbral, ker se je ta velikanska senca kot črna slika odražala od neba medlo razsvetljenega od ne-številnih zvezd. ^ Dolgo bi bil najbrže čakal z vprašanji; tedaj pa je moj gospodar nagovoril prikazen. Vprašal jo je namreč: »Ali bi mi mogli povedati, če je še daleč do prve vasi?« Ker mu je govoril, je pač moral biti človek. Toda v odgovor je zazvenel suh smeh, podoben ptičjemu kriku. Bila je torej žival? Vseeno je moj gospodar nadaljeval svoja vprašanja, kar se mi je zdelo popolnoma nespametno, saj nam živali ne morejo odgovoriti, čeprav včasih razumejo, kaj jim rečemo. Koliko je bilo tedaj moje. začudenje, ko je ta žival rekla, da v okolici ni nobeni hiše, pač pa ovčja staja, kamor nam je svetoval, naj gremo. Kako da je govoril, ko je vendar imel tace? Ce bi se drznil, bi stopil bliže, da bi videl, kakšne bo te tace. Čeprav ni bil zlohen, se vendar nisem 6" v kazen in s potekom tega roka je kaz njenec prost. Če pa je v tem času obsojen radi kakega novega kaznivega dejanja, se mu pogojni odpust ukine in čas, katerega je bil prestal na prostosti, se mu ne vračuna v kazen, pač pa mora izdržati kazen do konca poleg kazni za novo kaznivo dejanje. Pogojni odpust pa sc mu ukine tudi v slučaju, da ne izpolnjuje še drugih pogojev, pod katerimi je bil izpuščen na svobodo, n. pr. da ne prijavi oblasti izpremembe svojega bivališča ali da se ne drži prepovedi obiskovanja krčem itd. En primer pogojnega odpusta: tisti, ki so prvič v kazenskem zavodu in niso bili že kdaj prej obsojeni radi zločinstva, se smejo že po polovici izdrža-n e kazni pogojno odpustiti, pod pogojem, da se more z razlogom upati, da so se poboljšali oziroma da se bodo odslej dobro vedli in so po svojih sredstvih in močeh povrnili vso škodo, ki so jo bili prizadejali s svojim kaznivim dejanjem. Če je bil torej tak obsojenec obsojen na 5 let robije, more že po dveh in pol letih na svobodo; seveda se mora v tej dobi (v nadaljnjih dveh in pol letih) strogo držati pogojev, pod katerimi je bil odpuščen. — Strožje pa je za tiste, ki so drugič v kazenskem zavodu ali se niso držali predpisanih pogojev ter jim je bil pogojni odpust ukinjen, — Celo tisti, ki so obsojeni na dosmrtno robijo, se morejo, če so prvič v kazenskem zavodu, po 15 letih, če pa so drugič, po 18 letih pogojno odpustiti na prostost. Tisti pa, ki so bili obsojeni na smrtno kazen, ka jih je kralj pomilostil in se jim je izrekla prostostna kazen, se mo- rejo pogojno odpustiti po 20 letih izdržane kazni. Iz povedanega vidimo, da morejo celo tisti, ki so obsojeni na dosmrtno robijo, priti slednjič vendarle na prostost; namen pogojnega odpusta je, uvesti kaznjenca polagoma v pošteno življenje ter ga prilagoditi človeški družbi tako, da ji odslej ne bo več nevaren. Tak, vedno milejši postopek izvrševanja kazni privede polagoma kaznjenca k rednemu življenju na prostosti, da sam ne ve, kdaj je bila kazen prestana. Kaznjencu, ki je sicer pošten človek, ki pa je storil zločin v kaki posebni priložnosti (n, pr. v razburjenju), je na ta način dana možnost, da prav krtiaiu prestane pravo kazen, saj lahko že po polovici prestane kazni zopet pride na prostost (glej zgoraj!). 2. Zatočenje je prostostna kazen, ki je do letos pri. nas nismo poznali. Podobna je ta kazen kazni robije, a izvrševanje kazni je blažje. Na zatočenje se ob- Lovske puške kupite najceneje pri F. K. KAISEH. puSkar, Ljubljana Kongresni trg §t. 9 Z našo UMETNO meSfovo esenco ..Plosfin" si lahko vsakdo s malimi etroJkl' pripravi hvnrino obsiojao in zdravo doma pUa6o. Cena 1 stokU-nlol m 1M litrov Din Str—, po poŠti Din M'—. Dobi aa samo v dcogariji A. Kaas. Ljubljana in drogerlji M. Kane. (Wolfr»m) Maribor, Go-MMska ulica n. sodi storilec za težka kazniva dejanja ki pa niso storjena iz nečastnih nagibov ' katera ne kažejo storilčevega hudobij« značaja. Primer: ranjen vojak na bojnem polju se bori s smrtjo; v neznosnih mukah prosi tovariša, naj ga reši s tem, da ustreli, kar mu drugi, kateremu se ranjeni tovariš smili, ugodi. Dejanje, ki ga je iz. vršil ta vojak, je kljub temu kaznivo -a ni storjeno niti i z nečastnega nagiba niti ne kaže hudobnosti storilčevega značaia' kaj drugega bi bilo, če bi ga ustrelil zato' da bis se polastil njegovega denarja. ' Zatočenje ne sme trajati več kot 20 let in ne manj kot eno leto (razen v slučajih, ki sem jih navedel pri robiji). Zatočenje ni nikdar dosmrtno, temveč le začasno. Izvršuje se na podoben način kot kazen robije, vendar je to izvrševanje blažje; izvršuj« se v posebnih kazenskih zavodih, na vsak način pa ločeno od robije, 3. Strogi zapor je prav za prav nekdanja ječa, dasi ni povsem istoveten ž njo. Na strogi zapor se obsodi storilec kaznivega dejanja, ki izvira iz nečastnih nagibov, vendar pa to dejanje ni tako težke, vrste, da bi zaslužilo robijo. Strogi zapor ne sme biti daljši od petih let, ne krajši od sedmih dni. Če traja eno leto ali več, se prestaja v posebnih kazenskih zavodih, krajši pa v sodnih zaporih. Vse, kar velja za strogi zapor, velja tudi za 4. zapor (t. j. navadni), le da se na to kazen obsodi storilec za manjša kazniva dejanja oziroma za taka, ki niso storjena iz nečastnih nagibov, vendar niso tako težka, da bi zaslužila zatočenje. Če so.podane olajšilne okolnosti, se upal; molče sem pobral svojo torbo in sledil svojemu gospodarju. »Ali vidiš zdaj, česa si se tako bal?<; me je vprašal spotoma. »Da, ne vem pa, kaj je to. Kaj so velikani v tej deželi?« »Da, kadar imajo nogače.c In razložil mi je, kako imajo prebivalci planjave dva dolga droga z ostrogo, kjer si privežejo noge, da prehodijo svoje peščene in močvirnate kraije. »In tako postanejo za strahopetne otroke velikani s kilometrskimi škornji.« X. Pred sodniki. Prijetno mi je v spominu mesto Pau, kjer veter skoro nikdar ne piha. Razumljivo je, da mi je prijala ta ugodnost, kar smo tam ostali preko zime in živeli na cestah, na javnih trgih in na sprehajališčih. Vendar nismo zaradi te prijetnosti tako dolgo ostali v istem kraju, temveč zaradi okolnosti, ki je bila pri mojem gospodarju vsemogočna — mislim namreč obilnost naših dohodkov. In res smo imeli celo zimo otroške poslušalce, ki se niso naveličali našega vzporeda in ki niso nikdar kričali: »To je vedno ista stvari« Večinoma so bili to angleški otroci, debeli dečki rožnatega lica in ljubke majhne deklice z velikimi rožnimi očmi, skoro tako lepimi kot jih ima Dolce. V tistem času sem spoznal piškote in kekse in drugo suho pecivo, s katerimi so si doma nabasali žepe in katere so potem velikodušno razdelili Joli-CoJuriu psom in meni. ' 5« Ko so topli dnevi oznanjali prihod pomladi, je postalo naše poslušalstvo redkejše in večkrat so po predstavi prišli otroci in so stisnili roke Joli-Cocurju in Capi ju. Bilo Je to za slovo, naslednjega dne jih nismo več videli. Skoro smo bili osamljeni na javnih trgih in tedaj smo tudi rili začeli misliti na to, da zapustimo šeta-lišča v drevoredih in parkih. Nekega jutra smo se torej znašli na poti in kmalu smo izgubili iz vidika stolpe Gastona, Phoe-buaa in Montausetja. Zopet smo pričeli prejšnje cigansko življenje in hodili smo na slepo srečo po daljnih pctlb. Dolgo časa, sam ne vem koliko dni, da, koliko tednov smo hodili kar naprej po dolinah in gričih, tako da smo vedno na desno videli sinje vrhove Py-renejev, ki so sličfli nakupičenim oblakom. Nekega večera smo dospeli v veliko mesto, le-aece na bregovih reke sredi rodovitne planjave. Hiše so bile večinoma grde in zidane iz rdeče opeke. Ceste so bile tlakovane z ostrim kremen jem, ki je bilo trdo za potnika, ki je prehodil čea dan kakih deset milj. Gospodar mi je rekel, da smo prišli v Toulouae in da bomo tukaj ostali dalj časa. Drugo jutro je bila kot po navadi naša prva skrb, tla si poiščemo primerne kraje za naše predstave. Nagli smo jih precej, ker šetališC ne manjka t Toulousei, zlasti ne v sosedni botaničnega vrla. Tukaj je velika trata, obsfenčena od lepih dreves, kamor se steka več velikih drevoredov. V enem teh drevoredov smo se ustavili in že koj po prvi predstavi smo imeli številno občinstvo. K nesreči je redar, ki je imel službo v tem drevoredu, nerad videl našo predstavo in je hotel doseči, da zapustimo ta kraj, bodisi že da mu psi niso bil veliki modrasi, ženske so jele vpiti, pritekli so moški^ in začel se je boj m(d ljudmi in golaznijo. Toda kač je bilo vedno več, čeprav so jih kakih 50 pobili. Ljudje so se prestrašili in se začeli zaklepali v hiše. strupeni tia se je pa za lezla po poljih. Vaščani so v velikem strahu. Koliko bojnih ladij imajo velesile. Anglija 16 velikih bojnih ladij, 52 križark, 140 rušilcev, 52 podmornic; Amerika 18 velikih bojnih ladij, 32 križark, 309 rušilcev, 122 podmornic; Japonska 6 velikih ladij, 34 križark, 10« rušiiec 6Q podmornic; Franci;* 9 velikih ladij, 15 križark, 54 rušilcev, 52 podmornic; Italija * velike ladje 14 križark, 65 rušilcev, 45 podmornic; Rusija 4 velike ladje 4 ki* žarke, 32 rušilcev, 15 m tnoruic; Nemčija 8 velikih ladij, 8 križark, 24 rušilcev m nobenih podmornic. Anglija in Japonska imat« razen tega še po 4 bojne križarke. Anglija «ra<« 9 križark in jih namerava graditi še 3. Amerika p» gra Domoljuba«: pod »Mala hiša« št. 0641. ei.nt za izdelovanje ulPOJ cementne opeke se proda. Cena po (logovom. PoUve se pri Franc Turk. Bršljin pri Novem mestu. V«»4m fl» leP' rcsesivo 3'/, orala, zidana hiša, hlevi leseni, vse z opeko krito, njive travnik, vinograd, gozd in sadonosnik. prodam u ceno 45 tisoč Din.-Franc Kanka, Manosko št. 30, p. Poljčane. V VSAKO HIŠO .DOMOLJUBA«! ^ ri svojem trgovcu le pravo železno kino vino Za okrepitev odraslih 2—6 steklenic »ENERGINA«, 3 žlice na dan; Otrdk 3 steklenice »ENERGINA«, 3 male žličke na dan. Pred jeHjo, C »ENfRGlN« železno Kina vino v lekarno« 1 pol Merska steklenice Mu 40-. 3 steklenice »ENERGINA« Din 128--.-Po pošti pošilja Laboratorij »ALGA«, Snšak 6 steklenic »ENERGINA« Din 248 - in I zastonj. V 1 12 steklenie »ENERGINA« Din 492"- in 2 zastonj. Zdravo ta močne kri Zdrave in močne živce izvrsten fek Laboratorij „AL6A" -SnSak. Radi Vam priznavamo in dolžnost nam je, da smo si z Vašim preparatom „ENER-GIN" železnim kina vinom povsem opomogli. Kot raz-vidite 8 slike, smo zdaj zdravi, teka dobrega ter se popolnoma dobro počutimo. S tem lahko najtopleje priporočimo otrokom in odraslim Vaš preparat „ENERCUNtt železno kina vino, komurkoli je potrebna krepitev krvi. , S spoštovanjem družina Rajni »ml. GRATIS IN FRANKOI 7/MTfv/mr mm IL_JJ1M1LUMIHWIII I limilll lil llllll IIIIIIIBIIIIH« lllllll H. SDTTNER - LJUBLJANA 1 PREŠERNOVA ULICA 4 - POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE -NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE. - LASTNA TOVARNA UR V 8VICI 1 GRATIS IN FRANKOI Ure za dečke od Din 44.— naprej. Zapestne ure, srebrne o-i Din 152'— naprej. 14 karat zlato od Dia 296.— naprej. Srebrn« vrata« verižice (Collier) od Din 20'— naprej Zlat« vratne verižice (Collier) od Din 85'— naprej LJUBLJANSKI i/ELElEJEM 31. avgusta - 15 septembra 1930 VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA RAZSTAVA ŠUMARSTVO, LOVSTVO, LESNA INDUSTRIJA IN OBRT STROJI IS ORODJE ZA OBDELOVANJE LESA MISIJONSKA ETNOLOŠKA RAZSTAVA POHIŠTVO. HIGIJENSKA RAZSTAVA INDUSTRIJSKI IN OBRTNI IZDELKI ITD. Ogromna razstava obsega 40.000 m» prostora Na železnicah polovična voznina. Legitimacija Din 30' . Dobe se pri bankah, biljetarnah tujskoprometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine OKOLICA ŠKOFJE LOKE IN KRANJA Kmetovalci, pozor) Sporočam, da imam v zalogi vedno najbuljio suho ln o k o , katero Vam takoj zamenjam za plenico, katero pripeljete v mlin. Tako ti prihranite dvojno pot. Na zalogi imam vedno po najnižji ceni iz-borno moko iz I.a suhe banaSke pšenice, kakor tudi vsakovrstna sveža krmila za živino in druge mlinske izdelke. Postrežba točna in pozornal -litotam naprodaj zaradi pomanjkanja proitora dobro ohranjena kočija. - Se priporoča: Josip Koiir, valjčni mlin, Škofja Loka, Kapucin. predmestje 3. PREKLICI' Podpisana Burgar Frančiška, po-»eitnika hči, Podreče, p. Smlednik, prcklicujem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izrekla o g. Zcvnik Frančiški, Šivilji v Podrečah, ter se ji zahvaljujem, da fe odstopila od kazenskega postopanja^— Kranj, 25, avg. 1930. Burgar Frančiika. Kovači! Na'cene!ii koks <«AA 1 ^ T"* n . 'loo kg r I BLJA < Pri večjem naročilu popust! ;A MESTNA PLINARNA. Naznanjamo, da otvori 1. septembra t. 1. tvrdka A. ŽLENDER Mestni trg 22 LJUBLJANA Mestni trg 22 NOVO MANUFAKTUBNO TRGOVINO ter priporoča za predstoječo sezljo v veliki Izberi in po izredno nizkih cenah: različno moško sukno in kamgarn, žensko volneno blago za obleke in plašče, svilo, pliš, perilni baržun, modni in perilni barhent, Sifone in kretone za žensko in posteljno pe- rilo znamenite tvrdke SCHROLL in drugo belo tkanino, cefirje za moško perilo, gradi za žimnice, posteljne garniture in odeje, raznovrstno podlogo za krojače in šivilje i. L d. Geslo tvrdke bode: Dobro blago, mali dobiček in velik promet! Kupujte pri Mah, hi inserirajo v »Domoljubu"! »SPLIT« A. D. ZA CBMENT POBTLAND, SPLIT S ieneralno tastopatr« cALPEKOc TRS izda/ateij. Dr. Frani K L loteč. Uredniki lože Košičelc. ZA POKHIVAN3E fTREH-- ZA oblacanic ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE— -CEVI za—-: kanalizacije rit. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarj-kor* i Za tagoalovanako tiskarno: K»f«1 c,<-