v Uubliani Leto I. - Štev. 58. Spedizione in abbonamento postale 2° gruppo — Poštnin*! plačana v gotovini. Cena za Trst in Gorico 50 slotink „ onski list' izide vsaVo sredo iii sjfcoto zjutraj. — Uprava uredništvo v Gorici, Cosuu Verdi štev 47 -"<(lcton štev. 292 Ofjlasi se zaračunavajo o ceniku. - Raču pr* Cflssa di Risparmio Gorica. Gorica, dne 22. novembra 1944. Za mesto Gorica in Trst: posamezna številka 0.50 iir, polletna naročnina 26 — lir, celoletna 52.— lir. — Izven mesta Gorica in Trst: posamezna številka 1,— lira, polletna nf-očn. 47.— lir, celoletna 98.- m obletnica Mečna nemška obramba Junija 1941. jc izbruhnila vojna s Sovjetsko zvezo in tedaj je bilo izdano geslo, da morajo slovenski možje in fantje v gore. Priznamo, dosti jih jc šlo in precej pozne je uhajalo, ki so hoteli orno gočiti na slovenskih tleli kar nekakšno komunistično revo lueijo. Ostali pa so resno mj-sieči ljudje, pametni možje in pametni fantje, ki so se organizirali v tako z’ane »vaške straže«. Ljubljanska kavarniška gospoda jih je takoj pričela zmerjati z »belo gardo« in čeprav so ti fantje in možje branili svoje vaške domove pred komunistično drhaljo, jim savojski \Italijani niso dali skoraj nobene podpore, kvečjemu nekaj patron za zastarele puške. Toda, ko je Badoglio izdat svojega zaveznika Nemca, so po 8. septembru vkorakale na slovenska tla in še dalje nemške čete. Predsedstvo pokrajinske vlade v Ljubljani je prevzel general Rupnik, ki velja danes splošno za priznanega, narodnega voditelja. Poleg upravne /služb© je general Rupnik takoj pričel organizirati tudi vojaško službo in je osnoval slovenske domobrance. l’a to ni ostalo samo v Ljubljanski pokrajini, dosegli smo tudi to, da se je sloven- . ska varnostna služba razširila tudi na Primorsko. Eden najbolj odločnih častnikov, namreč g. polkovnik Tonči Kokalj, je lani, sredi novembra meseca prevzel v Trstu sicer težko in odgovorno, toda pomembno nalogo, da' organizira slovenske do-. mobrance na Primorskem. Sedaj, ko bi mogli slaviti obletnico tega dogodka, moremo le beležiti, da .polkovnik Kokalj takrat v rokah ni imel skoraj ničesar. V skrajni sili je zbral nekaj častnikov, sklical nekaj mož in kakor feniks iz pepela je vstala na Primorskem slovenska varnostna straža. Zgodovinska zasluga tega moža in njegovih sodelavcev je, da se je/ dvignila slovem ska narodna zavest in da so komunistični načrti *za Primorsko propadli. Od lanskega novembra pa do letos, je bilo doseženo na Primorskem mnogo; ne vse, kar bi si želeli, toda upajmo, da bomo dosegli še več, in morda prav vse, kar si želimo. Vendar bo bodoči zgodovinar, ki 'bo pisal zgodovino slovenske besede od leta 1943 do 1944, moral na prvem me> stu priznati zaslugo za obuditev slovenske narodne zavesti našim domobrancem in njihovim častnikom, ki jih vodi polkovnik Kokalj- 1 o pišemo brez laskanja, ki nam ni potrebno in zaradi čuta dolžnosti do resnice. Od lanskega septembra, st> je marsikaj spremenilo. Važno je to že to, da moreš iti da-nes v Gorici ali v Trstu v najbolj skrito prodajalnico in dobiš tam slovenski časopis ali slovensko knjigo. Važno je tudi, da smeš v Gorici govoriti slovensko, tudi če nisi berač. Važno je predvsem to, Odbiti napadi Severnoamerikancav pri Aachnu - Zavrnjene angleške divizije na južnem Nizozemskem - Srdite bitke v Lotaringiji - Boijševiški naval na Ogrskem brezuspešen -Reden pohod Hemcev z Balkana Iz zadnjih nemških vojnih poročil posnemamo med drugim naslednje: Na južno- vzhodnem Nizozemsken so nemške čete bile v srditi o-brambi ob Maasi ter so zavrnile angleške napade na iz-krcevališče pri Roermondu. Pri Aachnu že štiri dni traja srdita bitka in so nemške čete v trajni obrambi. Severnoameriške divizije so napadale ves dan in se jim je posrečilo na nekaterih točkah predreti nemški obrambni pas, toda večina napadalcev je bila uničena takoj pri poizkusu napada hkrati pa je bilo u-ničerrh 45 amerišbih oklepnikov. Pri Metzu vztrajajo nemške čete v odločni obrambi. Južno tik mesta so zavrnile napadajočega sovražnika. Tu di no ostali Lotaringiji so nemški oklepniki in grenadirji v srditi borbi z napadajočimi Severoamerikanci. Pri nekem protinapadu so Nemci zajeli 250 sovražnih vojakov. Med prekopom Rena-Mar-ne in med Badonvillers so severnoameriški polki sprva pridobili nekaj ozemlja, nato pa so bili zajeti. Ob Burgundskih vratih in blizu švicarske meje so se ponesrečili vsi sovražni nnr*«li. Veča se topovski c c en j na nemške trdnjave na zapadu. Posadka v St. Nazaire je razbila napad asovražnika na vzhodu obleganega mesta. Velemesti London in Ant-v.erpen sta bili ponovno pod ognjem nemških daljnostrel-nih izstrelkov. V srednji Italiji so gorski lovci vrgli sovražnika z neke Miome točke v dorah Gallica-na. Na vsej ostali fronti pa so boji omejeni na medsebojno srdito čiščenje pri čemer so Nemci zajeli mnogo sovražnih vojakov. Na Balkanu se nemška armada pod poveljstvom generalov Weichsa in Loehra v re- du umika, da došeže stik z nemško glavno fronto. Nemške čete so izpraznile mesto Kumanovo in prišle na črto Skoplje - Elbasan. Bolgari so pričeli napadati vzhodno črte Priština - Mitroviča, bili pa so odbiti. Napadii banditskih tolp so se izjalovili s krvavimi izgubami za sovražnika. V osrednji Ogrski pa skuša sovražnik z velcnapadi predreti nemške črte, toda bil je povsod odbit in so bili brezuspešni napadi oklepniških in pehotnih čet. Vdori vzhodno Budimpešte in južno Mist kolca so bili takoj zamašeni. Nemška obramba je uničila 21 sovražnih oklepnikov. Na prelazu Dukla so se ponesrečili napadi boljševikov. Na polotoku S\vorbe, in na otoku Ocscl so Sovjeti napadali s premočjo svojih oklep-niških in pehotnih: čet podpiranih po mornarici. Lahke nemške pomorske enote so uspešno posegale v bo.,- in o-nemogučile sovražite izkree-valne poizkuse na vzhodni strani polotoka. Na ozemlju samem pa boji še trajajo. Nemške podmornice so zo- pet potopile 5 rušilcev in 2 stražni ladji. Nemške podmornice vzbujajo ponovno velik preplah med sovražnim ladjevjem. Proti določilom ženevske konvencije, ki se jih Nemčija strogo drži, so angleške vpojne ladje ponovno zajele nekaj nemških bolniških ladij in u-jele ranjene nemške vojake ter ladje zadrževale po tedne dolgo po egiptovskih pristaniščih. To nasilje pa je doseglo višek, ko so angleški teroristični letalci napadli nemško bolniško ladjo »Tiibingen«, ki je T8. nov. plula na privatni poti iz Aleksandrije ter jo po-topiii, kar pomenja težko kršitev mednarodnega prava. Anglo - ameriški bombniki in pa letala, ki lete nizko, so nadajevala svoje teroristične napade proti civilnemu prebivalstvu. Med drugim so bili napadeni stanovanjski predeli Bochuma, Muenstra in Duna-i1 ja, kjer so povzročili škodo na stanovanjskih poslopjih. Ka-| kor je do $edaj ugotovljeno, ie bilo sestreljenih vsaj 14 so-! vražnih bombnikov in drugih ' letal. DIKTATOR VIŠINSKI V ROMUNIJI da imamo sedaj v Gorici slo^ vvjuw»«u»«(io fctuo ;a ^»31- it S*...;«- Zasluga slovenskih domobrancev in njihovega polkovnika Kokalja je, da imamo v Gorici naš »Goriški list«, da imamo »Tolminski glas«, da smo imeli sijajno uspelo slovensko akademijo, na vse to ne smemo pozabiti. Naša do' mobranska četa na Primorskem je odločila že v naprej usodo. Takoj ko se je pojavila na Primorskem, so se otajala morda že otrpla srca in morda zamrle duše so se obudile k novemu hrepenenju po lepšem slovenskem življenju. I ako imamo sedaj obletnico, brez bučnega slavja in hrupa, toda vemo in moremo pokazati, kar smo v teku e-nega leta storili, tako mi domobranci kakor mi kulturni delavci na Primorskem. Ženeva. Kakor poroča »United Press« iz Bukarešte, je vplivala prisotnost namestnika sovjetskega zunanjega komisarja Višinskega v Romuniji na romunsko vlado »bodrilno«. Bukareška kapitulacijska vlada se na vse mogoče načine lrudi, da bi ugodila namestniku sovjetskega zunanjega ministra, medtem ko romunsko časopisje pod sovjetskim nadzorstvom naravnost obsipava Višinskega s hva*- lo ter ga slavi kot »pot k enotnosti«. Romunski časopisi pišejo, da je Višinski »poznavalec razmer v Romuniji«, zamolčujejo pa seveda dejstvo, da je Višinski oni človek, kaleremu je izročil Stalin v zloglasnem moskovskem procesu v lelu 1927. tisoče prominent-nih boljševikov, ki so prišli v nemilost ter jih je la strokovnjak za strel v tilnik likvidiral. Od Moskve imenovani pravosodni minister bukareške vlade, Patrescanu, deluje tako, da ni nobenega dvoma, da bo čim hi-Ireje odstranil vse one osebe, ki so Sovjelonr neljube, da bi tako povečal sodelovanje med Sov-l' Isko zvezo in Rorrurrjo«. Pa-lrascanu bo bre/dVomno ubogljivo izvršil vse Višinskijeve krvave ukaze. PEŠ v SIBIRIJO Sovjelski oblastniki so že začeli deporlirati letonsko prebivalstvo, kar ga ob odhodu Nemcev ni zbežalo iz dežele. O tem poroča Moskva s svojo čudovito ganljivo boljševiško frazeologijo takole: »Več ko 35.000 I.etoncev, moških in žensk, se je v soglasnem navdušenju javilo na delo v Sibirijo: Soglasno so vsi izjavili, da so pripravljeni peš prehoditi pot v Sibirijo«. * Vesli z vsega svela AMERIŠKO POSOJILO ANGLIJI Washinglonski dopisnik lista Wallstreet Journal« javlja, da razpravlja vlada, Zedinjenih držav o posojilu pet milijard dblairjev Veliki Britaniji, ki bo označeno kol izredlni kredit za izravnanje angleškega imperialističnega proračuna. Doslej znaša vrednost dobav Zedinjenih držav Angliji, ki so ji jih dbbavile na podlagi zakona o posojilih in zakupih približno 12 milijard dolarjev. LETOS ŠE NE Londonski »Observer« piše, da je zavzetje Vzhodne Prusije najtežja in najtrša naloga, ki so si jo Sovjeti kdaj koli zadali. Vzhodna Prusija je po sodbi lista ena od najbolj utrjenih postojank v vsej Evropi. Usoda vse sovjetske fronte tja do Karpatov je odvisna od tega ali se bo rdeči vojski posrečilo to postojanko zavzeti ali ne. V londonskem tedniku SundeY-Timesu pa razpravlja Scrutator o možnosti sovjetskega prodora skozi mogočno utrjeni obrambni pas Vzhodne Prusije. Pisec misli, da fajin ni pričakovali naglega prodiranja Sovjetov. Ko se je Nemcem posrečilo ustaviti sovjetski naval na Vzhodno Prusijo, pač ni računati, da bi rdeči armadi uspelo izvršiti letos uspešno invazijo v Nemčijo. Tega ne trdimo mi, ampak Angleži zavezniki Sovjetov. Uspehi primorskih stražarjev Večje komunistične skupine so se v strateškem premikanju«, zaradi katerega so si pridobile nič kaj časten naslov »bežibrigaide«, pojavite blizu Godoviča in Črnega vrha. Veharški fantje iz varnostnih slraž so v večjih patruljah šli iskat te »osvoboditelje«, vendar jih nikjer niso mogli več iztakniti, ker so komunisti tako hitro nadaljevali svoje »strateške operacije«, da so stražarji videli le še njihove hrbte in pete.., Iz Črnega vrha in Zadloga so komunisti odpeljali šest družin s 23 osebami. Med odpeljanimi so po večini otroci, nekateri stari šele po nekaj mesecev, žene, starčki in starke. Vse družine so morale napol gole in sredi noči zapustili svoje dtomove in niso smele vzeti s seboj niti plenic za dojenčke, kaj šele kaj drugega. Baje so jih komunisti odpeljali proti Ajdovcu. Vsem družinam so pobrali tudi obleko, perilo; živež in živino. Med prebivalstvom je to postopanje vzbudilo zgražanje in odpor, in to celo med tistimi; ki doslej še niso bili odločni protikomunisti. V odgovor na odgon in izropanje teh šestih družin je idtijska udarna skupina stražarjev izvedla večjo akcijo na Črni vrh in Zadlog. Komunisti, ki so še prejšnjega dne plenili po teh krajih so jo ob prihodu Idrijčanov pobrisali tako urno, dta jih niti svinčenke iz brzostrelk niso dohajale. Slabše sreče pa so bili domači terenci in lerenke. Nenadni prihod stražarjev jih je tako iznenadil, da niso imeli časa ubrati za svojimi »tovariši« v hoslo in tako so jih stražarji polovili. To je tem večjega pomena, ker si bodta komunisti sedaj, ko so njihovi terenci v stražarskih rokah, pač premislili, preden bodo odpeljanim družinam prizadejali kako novo zlo. šentpetrski stražarji so prav tako neumorno na delu. Nedavno so v Palčjem napadli večje komunistično taborišče in ga popolnoma uničili. Ob izviru Pivke je pred kratkim prišlo do boja z dvema komunističnima »brigadama«, pri čemer je padlo 60 komunistov, 40 pa jih je bilo ujetih. KDOR SE BORI ZA KOMUNISTIČNO REVOLUCIJO, KO NAROD PREŽIVLJA ENO NAJTEŽJIH DOB SVOJE ZGODOVINE, SE NE BORI PROTI OKUPATORJU, AMPAK PREDVSEM PROTI LASTNEMU NARODU. BOLJSEVIŠKE ZVERINE so do zadnjega človeka iztrebile prebivalstvo galicijskega mesta Stari-Sacz, v katerega so Sovjeti začasno prodrli, pa so se pod sito nemškega protisunka morali umaknili. Od 5000 nekdanjih pre-bivalceo so Nemci našli le še nekaj sto starcev, ostale ljudi pa so boljševiki pobiti ati odpeljati. Ko so se morali umakniti so vse mesto zažgali, da bi zakrili svoj zločin. Po vesteh newyorškega radia je Roosevelt sprejel povabilo za obisk v Pariz. Vendar še niso objavili nikakih podrobnosti o tem. , Titova propaganda v svetu V prveift letu svojega deta. je OF uživala pra;v tnalo ugleda v sv-tu. Komaj t-io zanjo vedeli Junak tis'..h mest cev je bil Draža Mihajlovič, o-krog katerega so srbski emigrantski krogi znali pričaraiti tak legendarni nimbus, da je bilo svetovno časopisje polno člankov o njegovih vojaških akcijah, Iti stvarno niso imele nobenega posebnega strateškega pomena. Ta MiiihiajloviČeva slaiva je neprestano i mstla /ja vlade Simoviča ter m vlad Slobodana JovainoviiiSa. Mihajlovičeva [ osebnost je bite ena li&med najbolj popularnih v Severni Ameriki. Eno- | stavna^ ell eni en tarna miselnost Arne- ! riičamov, ki je nagnjena k romantiki, 'je z lahkoto in ugodjem sledila pisanju o M ilia jovičevih junaištvih. Ko je znani Galuppov zavod za preizkušanje javnega mnenja izvedel anketo o popularnosti zavezniških vojskovodij, je bil Mihajlovič takoj na drugem me- | stu brz za Tiimošenkom. Komunisti so kueli takrat med jugoslovanskimi emigranti že prav močno zastopstvo. V ečina študentov, ki so imeli štipendije, je bila levičarsko orijentiraindh. Vrh tega je Kominterna poskrbela, da so ob razpadu .1 ugo.-1 a'vi)je šli v inozemstvo številni levičarji. Vsi ti so uživali kar najmočnejšo ['odporu inozemskih komuni-sitiilčnih s:ri!i'( .n sovjetskih poslani-štev. V j a tai tvfnotek za nastop še ni bil primeren. Sovjetska Rusija je o-sredotočala vso pozornost na vojaško cbrsMiibo misel na obš.Vno vo- j at.šk o-di p lo i n ats k o ofenzivo, k> kor jo je začrtal Molotov letošnjega februarja1, je bila še prezgodnja. Vendar je taiila nnihaj loviiiSevska nac i onali st i 6n a propaganda komunistom trn v peti. Ko se je Sovjetom vojna sreča obrnila na bolje, doba, ki sovpada z na- , stopom šibkejše uradniške vlade Pu-riča, so jugoslovanski koraumiisti v inozemstvu prešli v protinapad. Njihove vrste so okrepile nove pošiljke agitatorjev in propagandistov, ki so prihajale iz moskovskih šol in pa tudi iz domačega terena, pri čemer jim je šla zelo na roko baidoglian.ska klika. Dragoceno pomoč in politično vodstvo so jim nudila sovjetska po-InaiiStva, med temii zlasti londonsko, ki je bilo že zdavnaj spremenjeno v veliko propagandno središče, ki v ni-Cemer ni spominjalo na normalna poslaništva v duhu zdravih odnošajev med narodi. V svetu je na splošno vladalo veliko nepoznanje domačega položaja. Emigrante je zadela usoda, ki so jo delili še vsi emigrant j e v zgodovini: zgubili so stnik z domačo, zemljo ii> poročila jim niso nikdar mogla nadomestiti plastične slike položaja, ki nudi le neposredno opazovanje in doživljanje. Nepoznanje položaja so komunisti na debelo izrabljali. Osebnost »maršala« Tita, ki je stopala na plan šele spomladi leto 1943., je polagoma stopala na mesto, ki ga je prej v anglosaške m javnem mnenju zavzemal Mihajlovič. O komunističnem značaju Titovega gibanja, je propaganda dosledno molčala ter se z vsemi silami trudila, da predstavi Titovo komunistično revolucijo kot koalicijsko delovanje vseh pozitivnih narodnih sil. Delo na terenu je moralo podpirati propagando, zato je bilo potrebno spraviti na vidik razne v svetu že znane politične osebnosti iz bivše Jugoslavije. 7,ato so privlekli na dan imena kot je Ivan Ribar, nekdanji Davidovičev demokrat in predsednik jugoslovanskega parlamenta, dalmatinski politik Smod laka, propadli ban Sernec itd. Čeprav so v svet prodrle vesti o krvavih pokoljih, ki so jih zagrešili komunisti, svetovni tisk ni reagiral nanje tako kot bi moral. Tisti redki pravični, l pravil, da ga Balantič povsem presega. Poslej se je Balantič neprestano razvijal. Kremžarjeva in Tr-šarjeva družba mu je nudila listo vzdušje resnosti in delavnosti, ki je za pesnikovo rast nujna. Kaj-li za umetnika je poleg naravnega daru potrebna še neka svojevrstna vzgoja volje, neko junaš-Ivo, neizprosen boj proti povprečnosti, kakor pravi slikar Verkade. Nikdar si pa nisem mislil, da bo nežni, tihi Balantič zgrabil za puško in da bo Kremžar padel kot domobranski poročnik. Ko sem v tujini dobil skoraj mesec dni starega »Slovenca« z vestjo o junaški in slrašni smrii Balantiča in Kremžarja, se mi je zameglilo pred očmi in sem se opotekel. F. B. Dr. Ježi Levrnčič: i i z 60P0VINA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU Slovenci one dobe pač razen svojega jezika, drugega niso poznali in zato si ne moremo misli ti, da bi oglejski patriarhi pošiljali med nje oznanjevalce Kristusove blagovesti, ki ne bi umen slovenske besede. Bodisi v Ogleju ali v belin,; skem, možniškem, rosaškem in štivanskem sa mostanu kakor tudi v Čedadu, kjer je bila posebna šola, so gotovo vzgajali duhovnike slovenskega rodu, ki so potem med svojimi rojaki oznanjali krščanstvo. Da so slovenski jezik tedaj upoštevali, nam izpričuje žc langobardski zgodovinar Pavel Diakon (725), katerega ded Lupih je moral znati slo venski, da se je v Panoniji sporazumel s Slovenko, ki mu je pomagala iz avarskega ujetništva. Prav tako pripoveduje isti zgodovinar, da je langobardskega vojvoda Gisulfa tretji sin Roduald govoril slovenski, kar mu je prav prišlo. Ko je namreč pobegnil s svojim mlajšim bratom iz Čedada v Benevent k stricu, ki je bil tam vojvoda, so dalmatinski Sloveni napadli apuljsko obalo in potolkli vojvodovo vojsko. Roduald je nato šel k Slovenom in jih nagovoril v njih lastnem jeziku, nakar so postali zaupljivejši in so več tako strogo opravljali taborske službe. To je Roduald izra- bil, jih napadel in pregnal. To sporočilo je jasen dokaz, da so celo na vojvodskem dvoru v Čedadu slovenski razumeli in govorili. In če se nam je ohranila vest, da je še let*. 1475 bila v Vidmu slovenščina domač jezik ljudstva, medtem ko je plemstvo govorilo nemški, in nam furlanski zgodovinar Vlarcantomo Nicolettl (u. 1596) poroča, da so za akvilejskih patriarhov več slovenhki govorili po furlanskih vaseh kakor furlanski, ker da je bil ta jezik — furlanski — ta krat še »neomikan in zlodoneč«, moramo pač sklepati, da so slovenski jezik upoštevali tudi patriarhi in duhovščina, ko je šlo za širjenje in u-trjevanje vere, zlasti na ozemlju, ki je bilo strnjeno slovensko. To domnevo potrjuje tudi namera patriarha Bertranda, ki je hotel v 14. stoletju ustanoviti v Čedadu univerzo, ki naj bi slu žila Italijanom, Slovencem — izrecno so navedeni — in drugim sosednim narodnostim. To bi bilo nekaj zgodovinskih poročil iz Po sočja o slovenskem jeziku. Teh poročil niso pisali naši ljudje, tujci so bili in zato pač ne more nihče dvomiti, da ni bila slovenščina že v onih davnih stoletjih ob Soči in njenem porečju prav do morja razširjen in upoštevan jezik — s pravo domovinsko pravico. Če bi pa kdo dvomil v ta poročila in jim ne bi hotel verjeti tčr bi zahteval pisane dokaze v samem našem jeziku — o, tudi potem nismo v zadregi. Narod naš dokaze hrani! Prvi tak dokaz je Svetoivanski evangelij. V slovenskem Štivanu, ob izlivu 'Timava v morje, je že v prvih krščanskih časih stal samostan, v katerem so pozneje živeli benediktinci. Cerkev svetega Ivana je postala imenitna božj? pot, ker so imeli v njej mnogo svetniških relikvij. Posebna dragocenost je bil Evangelij svetega Marka, ki naj bi ga bil evangelist sam spisal na nekem otoku blizu Gradeža pod Oglejem in ga izročil sv. Mohorju, prvemu oglejskemu škofu, učencu svetega Petra. Drugi postavljajo ta roko-nis v stoletje in ga pripisujejo sv. (Hieronimu, ki naj bi ga bil daroval nadškofu Hromaciju. Opis podobe sv. Marka, ki se nahaja v knjigi, je iz desetega stoletja. Ta rokopis je prišel ob ukinitvi štivanskega samostana pod patriarhom l lrikom 1120 v belinjski samostan blizu Ogleja, nato v 13. ali 14. stoletju v oglejsko zakladnico in potem v Čedad, kjer ie, vezan v en zvezek, še sedaj dobro ohranjen, čeprav ne v celoti. Cel evangelij sv. Marka v ožjem smislu so namreč dobili Benečani Jza svoje mesto, patriarh Nikolaj (1350-58), polbrat češkega kralja Karla IV. Luksenburžana, pa je dal svojemu bratu, ko je bil na poti v Italijo 1354 v Vidmu, tudi del tega starega rokopisa — 2 1 sešitka. (Dalje.) IN v (j oriška osemdeseta lela Obisk v vili Beckmann 1 'j. marca, lela Gospodovega 1883. je ob tri četrt na eno popoldne prispel z drugimi potniki na Goriško postajo mlad visoko-rasej gospod, ki bi mu človek prisodil, da je resen in delaven kmd, kajti imel je robate kmečke poteze v obrazu, po hoji, kretnjah m obleki pa se je videlo, da pripada plemiškemu stanu. Okrog ust mu je igral nasmešek in iz oči mu je sijalo zadovoljstvo. Prvi vtis, ki ga je dbbil v Gorici je bil nad vse lep. Tudi >oseb]e na postaji, postreščki so mu ostali v lepem spominu. V svoj dnevnik je še isti večer napisal: Ljudstvo je nadvse simpatično, dobro kakor lorensko kislo z rije.« Pričakoval je kočije, toda nikogar ni bilo, zalo se je peš podal proti središču mesta, spraševale po vili beckmann, kjer je takrat bival legitimni pretendent na francoski prestol grof Chambord. Chambordov oskrbnik se je ob prihodu mladega gospoda začudil in šele ko ga je la vprašal, ali je prejel brzojav iz Genove, podpisan / »Schmerlinger«, se mu je zasvitailo. Brzojav se je zakasnil, zato ni nihče prišel čakat gospoda na postajo. Sicer pa imena Schmerlinger ni nihče poznal, nili Chambor-dev tajnik markiz de Foresla ni wič vedel zainj in šele ko je pritekel v sprejemnico, je v mladem gospodu prepoznal dolgo pričakovanega gosta •/ Pariza, ki je prinesel za Chamborda zavoj zaupnih pisem in prišel na silo -važne posvete o bodočem delu in zadržanju francoskih rojalistov. Grof Chambord1, ki ga je, mladli prišlec nazival »Veličanstvo«, jc dotočil sprejem šele za prihod-nji den ob petih popoldne. Mladi gospod si je med tem ogledal Gorico in naredil obisk na Kostanjevici, kjer so bili pokopani, Karl X., Vojvoda Arigou-lemski m hčerka Ludvika XVI. Ustavil se je na terasi pred cerkvijo in se, kakor sam piše, zazrl v mesto in hiše, ki so imele čast sprejeti med se francoskega kralja. Le prekmalu je prišla pela ura, ki jo je mladi gospod z radostnim trepetom pričakoval. Soba v kateri ga je krali sprejel je bila čisto izgnanska, prazna, mrzla in brez vsakega spominčka. Sko/i ozka vrata je vstopil kralj. Mladi gospod se je tresel kot list v vetru, kakor priznava prijatelju v pismu. Chamboidov obraz je bil res kraljevski, poduhovljen. Govoril je lepo, klasično francoščino, poznal je podrobno francoske razmere, kljub temu, da je bil že devet let iz domovine. Pogovor se je sukal okrog poti v Rim in okrog obiska pri papežu Leonu XIII., ki ga je moral narediti mladi Parižan. Chambord je označil mlademu gospodu kot glavno nailogo, da prepriča Leona XIII. da rojalistična ideja v Franciji še ni propadla, ampak da živi in kar je naj-glavneje, da živi še med' mladino. * Čez dva dni je mladi gospod odpotoval v Rim, bil sprejet pri Leonu XIII., a njegova pričakovanja, da dobi pri Vatikanu oporo za delo proti Republiki, se je razblinilo v nič. Neizprosni realist na papeškem prestolu je jasno in kratko dal vedeti, naj francoski katoliki puste brezplodne misli na vrnitev preteklih dhi in naj se lojalno udeleže novega političnega življenja v Republiki. Za mladega kapitana, ki je svoje uradno bivanje v Italiji izkoristil za rojalistično delovanje, je bil to nepopravljiv udarec, ki ga ni nikdar mogel preboleti. Uda! se je in v Repuh iki, ki jo je do smrti na tihem mrzit, dosegel velike časti Bil je to ustvaritelj francoskega kolonijoilnega imperija — maršal Hubert Ivani ey. iAt A Pripravimo svoje kleti za zimo Prišel je zadnji čas, da si tiste Tfiletne prostore, ki jih nismo uporabili in predelali v /.aklanišča, preuredit" o za zimo, da bomo v njih kar najbolje lahko hranile zelenjavo, sadje, krompir im kar je danes še drugih taksnih dragocenosti. Ce nimamo svoje hiše, imamo pa prav gotovo tudi nekaj kleti ali pa vsaj drvarnice. Skoraj vsak kletni prostor iima pa ta ali oni ti wl ost a tek in tega je Se zdaj treba odpraviti. Gospodinje imajo grdo naivado, da hranijo razno navlako, ki je nikamor ne moreijo odriniti in ki zdaj tudi na podstrehi nima več mesta, v dervami-oi alfi v kleti. Prav ta navlaka pa zavzame izredno mnogo prostora. Vsega tega se moramo kakor koli odkriža’!, bodisi, da nepotrebno navlako sežgemo ali jo pa vsaj zložimo v en kot ali v velik zaboj, da nam v kleti nli drvarnici ni v napoto. Klet je treba nato temeljito prečistiti. S stropa in sten ometemo paj ! fevine. pometemo itilai, tako da bo lclet podobna čisti sobici, če je proslor vlažen, ga v hladnih zimskih dneh prezračimo s prepihom. Ce so ,v zidu ali na tleh razpoke, jih zapažiino, po tleh jih pa zasujmo s peskom. Okna se morajo dobro zapirati, ker bi sicer v klet prodrl pozinni strupen mraz in nam pomoril vso zelenjavo, Ce nam j manjka kakšno okno in če je v kleti vseeno dovolj svetlobe, zabijemo okno 1 /. deskami. Glavno je, aa je prostor vsaj nekoliko temperiran ko pritisne naj hujši mraz, Ob steni zložile drva, oglje za likalnik imejte pa v lesenem zaboju v bližini. Premog lepo ogradite z močnimi deskami, da se ne bo raztresa! po vsem proštom in mazal ta!. Ce nimate desk, ga pa skrbno zložite na kup v kotu, da ga ne boste raznašali s čevlji. Za sadje im zelenjavo odberite naj-svetlejši im naj lepši vogal kleti. Ct imate dovolj sredstev, si dajte napraviti močne zaboje ia starih zabojev in vanj e vložite police za jabolka. Otroci dobe večkrat po nekaj kili jabolk na nakaznice. Ce ta jabolka shranite za zimo, za zdaj pa sproti kupujete druga, slabša jabolka, bo9te takšne poličke nujno potrebovali. Morda še ne veste, da izgubi vsak sadež v temi več odstotkov vitaminov; Zato skrbite da bo sadje na svetlem prostoru, sicer ne spada v klet, temveč v shrambo. Ce je klet vlažna aii če ima vegasta tlai, jih zasujte s peskom im zapazite z deščicami!. Ce ne morete imeti zabojev, pa vsadite zelenjavo v ograjeno prst, da bo v prsti prezimila. Kajpak pa morate to lepo narediti, da se ne bo lepega dne vse skupaj uničilo. Predvsem je važno, da kar najbolje spravimo in shranimo krompir. Letos ga dobivamo na nakaznice dovolj, da si ob drugih živilih prihranimo nekoliko zaloge za zimske dni. Ce imamo krompir dobro shranjen, se nam prav gotovo ne bo pokvaril. Najbolje je, da je zaboj precej velik in nekoliko dvignjen od tal. Ne sme pa biti pokrit, da pride zrak do krompirja;, dno mora biti pa nekoliko nagnjeno. Spodaj napravimo loputo, da lahko dno — bolje predal — potegnemo ,k sebi in si naložimo krompirja. Višina zaboja je odvisna od količine krompirja!. Bolje je pa vsekaiko, da je zaboj nekoliko viišji. Takšen zaboj je najidealnejša shramba krompirja za mrzle dni. Polica za sadje mora biti prav tako smotrno urejena. Predvsem ne smejo biti police pregosto druga nad drugo, da dobi sadje dovolj zraka. Razen te-ja pripoi-nffl,j-pn, Jta jo sa*lj« zaiva-lovano z i?osto mrežo, da ne pride do njega mrčes Omara za ohrovt, zeljnate glave, kolerabo in podobno mora biitii prav tako zračna in mora imeti večje presledke med deskami, kakor polica za sadje, ker so ti sadeži precej večji in zavzamejo več prostora. Leno urejena, klet ni samo ponos vsitke go-podinj>, temveč tudi poroštvo za tiste di, ko je trg ob zasneženem. jutru tako prazen, da ni nobene stojnice, kaj šele vozička. Kako prijetno je tedaj, če nam ni treba hoditi okrog branjevk ali pa kuhati samo makarone, temveč stopimo v klet in si privoščimo trlavo zelja ali ohrovta. Ce imamo pramerno posodo, kad ali sodček, si zdaj jeseni nabavimo tudi kislo zelje. Res je, da nam pa najbrže ne bo začinjali a klobasa toda vseeno nam bo marsikdaj dobro došlo, bodisi s fižolom, žganci ali krompirjem. Jesenski obiski v Gorici Nekoč je bilo v Gorici ob tem času bolj živahno. Prihajali so naši samozavestni slovenski kmetje, kočarji in koloni ter so rožljali s srebrniki ali pa so kazali svoje listnice. Najbolj samozavesten je bit seveda Vipavec, ki je prodal svoje vino in iztirjal denar za iztrženo sadje, tukaj kupil sebi nov klobuk in nove čevlje, blago za vso družino, ponosno odštel morebitne cerkvene davščine, kolikor jih ni plačal v domačem trgu, se pošteno napil morda svojega lastnega vina, plačal za prijatelje nato pa se odpeljal domov, proti svoji ljubljeni Vipavski - dolini. Da tako je bilo včasih, ko so prihajali Vipavci v Gorico, ali še poprej ko so vozili svoje vino v Trst ali Ljubljano in za vsakega poznavalca, vipavsko sadje pa slast za vsakega otroka. Saj v bližini po slovenski zemlji ni bilo večje vasi še manj pa trga, kjer se nebi utaborila »Vipavka« nadvse prijazna in klepetava branjevka, ki je prodajala od m ni »i prvih češenj pa do poznih kostanjev vse leto otrokom. Vipavci so na ta način zaslužili nekoč lepe denarce. Pa je prihajal v Gorico tudi briški kolon. Ni imel svoje zemlje, samo v .nekakšnem stalnem najemu jo je imel in jo še ima. Vino, ki ga je prigaral z največjo težavo in z resničnimi žulji svojih rok, je imel še več goriškega sonca v sebi in še več bridkosti, kakor mehko vip.iv§ko. Toda l riški kolon je bil bolj skromen in si je v tem času manj ogledoval po izložbah goriških trgovin ter si kupil le najbolj po trebno. Ob tem času so prihajali v Gorico tudi Tolminci, Pod-krnčani, Bovčani, Trentarji, prihajali so celo Rezijani in vsi drugi Goričani. Kdor ni imel vina ali sadja je pripeljal živino. Kdor celo te ni imel, je pripeljal drva. Tako je bilo v Gorici pred zimo nekoč. Danes vidimo le medle odseve tega. Vemo na da bo nekoč, in sicer v kratkem zopet tako. Izkušnja je ponovno dokazala, kako odličen pripomoček za ga» šenje zažigalnih bnmb je pesek. Voda, če jo nimamo na razpolago v veliki količini bo služila te za to, da omejimo požar Zažigalne bombe so običajno narejene tako, da povzročijo v prostoru, kjer so se razpočite, mnogo majnih pnžarov, katere se najlaže zaduši s peskom. Pesek moremo nametati z lopato a'i kako drugače tudi od daleč in izza zaklona na žarišča razvijajočih se pažarov. DOPISI BANIšKA PLANOTA Pisanje »Goriškega lista« o naših razmerah očividno učinkuje. Ofarji se silno bojijo, da bi resnica prišla na dan. Zato so sedaj prepovedali iti iz vasi v vas brez posebnega dovoljenja, ki pa ga daje samo najbolj zanesljivim osebam. Tako skušajo preprečiti, da bi prišla poročila v svet. To se jim seveda ne bo posrečilo. Čas je, da se zopet spomnimo tov. Soča. ki je pomladi prešteval živino in zlasti prašiče po naših vaseh. Dejal je, la bi rad zvedel, koliko živine manjka; partizansko vodstvo jo bo potem dalo kmetom, ki je nimajo dovolj. Sedaj jc tov. Soča pozabil na obljubo. Obetane živine pa tu- c!ii ni od nikoder, še iisti prašiči, katere smo re imeli, so ^piuli v lačne ,Vr:dr<“ rdečih komisarjev. Mesto da se je brigal za živino, naj bi tov. Soča poskrbel /a o-butev svojim ljudem, ki bosi zmrzujejo po gmajnah. ŠT. V1DSKA GORA Naši »osvoboditelji« so razpisali novo posojilo. Pobirajo ga že pri nas, na Cerkljanskem in v Idrijski dolini. Pravijo, da bo laška lira izgubila v kratkem vso veljavo in da je bolje, če imajo kmetje partizanske bone, ki da so menda najboljša valuta na svetu. Ljudstvo pa je dovolj pametno in ne naseda takim bedastim besedam. Vprašuje se rajši: če bo lira prišla ob vso vrednost, čemu bo služila potem ofarskim veljakom. Vsakdo ve, da je to navadna in prav otipljiva zvijača, da bi izvlekli ljudem iz žepa še tiste zadnje denarje, ki so jim ostali. Vpitje, sprehajanje, prerivanje neumestne šale ne soadajo v zaklonlšfe. ZaklQn'šfa je treba od časa de (asi orezraliti. Dko imate v zaklonišču stalne nameščene ode|e, ]ih je treba redno izteoatl. Pitno vodo menjati vsak dani Ne pozabite vzeti v zaklonlšfe odele, ker je prostor hladen in je potrebno vžasih prebiti v njem precej čas«. Marie Velikonja : ‘Uesefe zgod6e z Goriške SNAŽENJE CILINDRA © pustu so vaščani pripravljali vesele maškare. Vse je šlo po sreči, samo cilindra, ki so ga nujno potrebovali, ni bilo. Spomnil se je glavni prireditelj Solar, da ima cilinder samo vikar Flan-der. Zato se je oglasil v župnišču, ko je vedel, da vikarja ni doma. »Nežka,« je rekel kuharici, j »gospod so rekli, naj osnažim i njegov cilinder.« Nežka ga je dala. Kmalu je prišel vikar domov in Nežka mu je pripovedovala, kako je dala Solarju po njegovem naročilu cilinder. Vikar je sicer trdil, da ga ni on poslal, toda če ga že hoče osna-žiti, naj ga pa osnaži: potreben je bil krtače in vsega, kar spada Zraven. Popoldne je gledal vikar no cesto, ko so se pripodile maškare. Ena je imela cilinder na glavi, a prav pred farovžem ga je zavihtela v zrak in ga kot žongler zbijala s palico. FI and er pa ves jezen po Nežko: »Se*n pridi, Nežka, boš vsaj videla, kako Solar cilinder sna-zi!« »SANJE« DIVJEGA LOVCA Nekoč je priicl Lazkar ves po-tan in žejen v gozdarski hospic Predmejo. »Dajte mi hitro kaj piti? Žejen sem. Človeka že sama misel na cvrček užeja, pa bi ne pil. Veste, srnjaka sem ustrelil in čvrček ccvrl.« Pri sosednji mizi je sedei! in nategoval vrat*in špičil ušesa o-rožnik, ki mu je bil Lazkar po-| sebno gorak. Cim bolj je Lazka« pripovedoval, kje in kako ie dobil srnjaka, kje in kaj jc bilo po t' m tem bolj je rastel orožnik. Lozkar še ni vse končal, ko je poškilil na eno oko čez mi/o in zinil: »In potem sem se zbudili Pa bi človek ne bil žejen'k Trde, da se jc zlaigal samo ta zadnji stavek SONCE Munih in Fon sta bila v seme- I nišču, sicer je bil Fon samo dva | letnika pred njim, a bil jc vsaj ; šliri leta starejši in mnogo večji. Imel je naivado, da je vsakega ! naslavljal s smrkovcem. Nekoč jc Munih kadil na seme-niškem vrtu cigareto, mimo jc prišel Fon in mu oponesel: »Ti, smrkovec, pa boš kadil!« Munih pa: »če ti kadiš, zakaj ne bi jaz?« »Zakaj, zakaj?« se je obrnil Fon; biil je velik in rejen: »Le poglej, preden se vse to ocvre iz hlač, bo nekaj časa trajalo, tebe bo po kar sonce sto?- I pilo.« ZAPOR V Ajdovščini je bil znani sodnik F. Na Dol Otlici — visoka planota v Trnovskem gozdu nad tem trgom — pa dobri drvarji. Treba je bilo v trgu nekomu: n. pr. nekemu trgovcu ali zdravniku ali stražmojslru cepiti drva, pa so pripeljali orožniki tega ali onega Gorjana. Sodnik ga je zaslišal in dejal: »Tri dni!« Gorjan se je upiral in trdil, da ni kriv. »Ah kaj! Čc nisi tega našpičil, si pa kaj drugega. Tri dni!« In tako so imeli človeka, ki je zastonj scepil drva. REZIJANKA Vad. učit. Kutin pripoveduje, da se Rezijanov kot otrok ni nič bal, pač pa Rezijank, ker mu je mati zmerom grozila, do ga bo vzela Rezijanka. Tako je prišla nekoč tudi neka črno oblečena ženska, ki je bita j škrbasta in pa ruto je imela I spodvezano kot Furlanka Gledal je izza vrat žensko, gledal in sopihal: »Samo bliže naj pride, pa ji zalučam kamen. Rezijanka rezija-nasta, najprej je požrla svoje o-troke, zdaj bi pa rada še mene!« MERA Pokojni Solar v Trgu je izdai-no pil. Spovedal se je svoje napake za veliko noč. Spovednik ga je karal zaradi te nezmernosti: »Še žival ima mero!« »O, seveda, seveda, ker pije vodo! Pri vodi jo imam jaz tudi!« je menil. Miši Dekan Kunšič ni mogel trpeti, da njegova kuharica tako rada pije kavo. Ženska se ga je seveda bala in zato je šla mlet v klet, da je ne bi slišal. Toda Kunšiču se je zdelo šumenje sumljivo, zato je glasno zavpil v klet: »Kaj pa je?« »O nič, miši preganjam!« »Pa jih tudi melješ!« se je za* smejal. Vesti iz Trsta in okolice S/oVensI^o šolstvo V 3rstu pred 30 teti Narodna /uvest tržaških Slovencev pred 30 leti je bila izredno razvita, dasi ne bi mogli reči, da so jo javne oblasti vedlno podpirale. C) upravnih državnih o-blasteh moremo reči, da so Slovence v Trstu vsaj tolerirale in jim priznavale nekakšne državljanske pravice, mestna občina, ki je imela po avstrijskih navadah skrb za osnovno šolstvo, pa je slovensko šolstvo kar ovirala, oziroma — da nekako izpolni svoje moralne obveznosti, ustanavljala nekakšne utrakvistične šole, to se praivi polujčevalnice, kjer je otrok dobil pouk samo nekaj ur v prvem razredu, poten« pa so ga učitelji že navadili, da je govoril dhig jezik in sc pouk v slovenščini — in sicer v kakšni' — nadomesti s poukom v drugem jeziku. Slovenci srno pred več kot tremi desetletij pričeli s samoobrambo in snovali iz zasebne ! inicijative lastno šolstvo, neod-visno od tržaške mestne občine, pa tudi neodvisno od držaive. Zalo si jc pridobila Ciril-Metodo-va družba ogromno zaslug, saj je zgradilo krasno šolsko poslopje pri sv. Jakobu, to poslopje so sedaj angleški bombniki uničili. V začetku 1. 1914. jc to šolo, ki je bila nedvomno največja v listu, obiskovalo nad 2000 slovenskih otrok obojnega spola. Ta šola je bila sploh največja slovenska šola in nikjer na slovenskih tleh nismo imeli niti javne niti zasebne šole, ki bi se po obsežnosti mogla primerjati z njo. Prvovrstne moči so poučevale naše otroke in sedaj, po tridesetih letih, moremo že reči, da je ta šola vzga ata otroke pošteno, v slovenskem, krščanskemi in v moralnem duhu. Na tisoče slovenskih življenj je bilo po zaslugi rešenih pred potujčenjem, pa tudi pred brezni, ki jiti ima velemesto v obilici. Naša dekleta so bila rešena pred' nevarnostjo prostitucije, naši fantje so bili vzgajani v poštene, delovne mladeniče in poznejše družinske očete. Kakor znano, imajo polujčevalnice vedno nasprotne učinke. Manjša, toda prav tako dobro obiskovana, je bila šola na Vodovodni cesti, na Akvedotu. Bila je nameščena v nekem zasebnem poslopju, ki ga je najela Ci-ril-Metodova družba. šola je krasno uspevala ter se razvijala. Ciril-Metodova družba je že pomišljata, da bi kje v Irstu kupila še eno šolsko poslopje, da bi jo moglo obiskovati še več slovenskih otrok, saj je ljudsko štetje v 1. 1911. izkazovalo, da živi tam nad 70000 Slovencev s slovenskim maternim jezikom in je torej veljal Trst kot največje slovensko mesto. (Drugo po številu Slovencev je bil ameriški Cleveland in Ljubljana je bila šele na tretjem, Gorica na četrtem mestu.) Ciril-Melodova družba pa je skrbela tudi za mladino v najbolj nežni mladosti. V sredi mesta, še bolj pa po predmestjih, seveda pri Sv. Jakobu, pa tudi v Rojami in drugod, je snovala o-troške vrtce, kjer so poučevale prijazne otroške vrtnarice malčke med tretjim in šestim letom ter jih pripravljale za vstop v sloven- BESEDA MATERNA JE MATI SLAVE SVOJEMU LJUDSTVU. V DOMA5EM JEZIKU SE NAROD JAME UČITI: PO MATERNI BESEDI SLOVIJO ČASTITI MOŽJE. KDOR TEDAJ PO-ŠTUJE SVOJ NAROD, IMA POŠTOVATI TUDI BESEDO MATERNO, TER SKRBETI ZA NJENO ČAST, KAKTI ZA DIKO SVOJE NEVESTE. * * # VLOM SKOZI PODZEMSKI PRF.DOR Trst je znam kot mesto bogato raznih kanalov in poczci: skih predorov, te večkrat se je pripetilo. da so tržaški zločinci izrabi- li te podcestne komuiukč:ci>r bodisi za tihotapstvo, pa tudi za vlome. Tako so te dni vdr*i po podzemskem kanalu ali predoru v neko prodtajalno živil v Bor-kovliah in od tam od lcsli približno 50.000 lir živil. TRIJE OTROCI ZRTVF. RAZSTRELIVA V ZGONIKU V soboto so trije dečki našli blizu Zgonika na Krasu mino ter se z njo pričeli igrati, pri čemer je mina eksplodirata. Vsi trije so dobili več ali manj hude poškodbe. tatvini: koi.f.s sl mno?i- Kakor posnemamo iz poročil nemškega dnevnika v Trslu, se tam stalno množe tatvine koles. Tatovi koles pridejo nepričakovano, se vsedejo na kolesa, ali jih odpeljejo za »ušesa«, to se pravi na roko, včasih jih kar odnesejo, pripeti pa se tudli, da pride tat, vidi kje kolo, ga dene na rame in se potem odpelje na ske ljudske šole. Požrtvovalnost tržaških Slovencev, pa tudi naših ljudi iz drugih krajev, je bila skoraj brezmejna. Otroci so bili pogosto obdarovani z jestvinami, revnejši so dobivali celo obleko, čevlje, šolske potrebščine brezplačno. Tudi vzgoja je bila primerna in pogosto se je zgodilo, da je učitelj ali vrtnarica obljubil nadarjenemu otroku: Če boš pridna, se pridno učil, dobiš za Božič novo suknjico, čevlje, kdor ne bo priden ne dobi nič, še koščka lorte nel« Tako je bit« krasno se razvijajoče šolsko slovensko življenje pred 30 leti v Trstu, no potem pa je prišla prva svetovna vojna, za njo njene posledice in slovensko šolstvo je pričelo v Trstu usihati, dokler ni docela usahnilo. Upajmo, da bo morda nekoč vstalo izpod sedanjih 'ruševin! C. K. svojem; morda prej ukradenem kolesu. Tako je seveda težko pojasniti pogoste tatvine koles, ki se zadnje čase dogajajo v Trstu. Z ASTRI 1P L JEN JL S PLINOM V njunem stanovanju v ulici S. Sergio 2 so našle javne oblasti te dni mrtva 75-letnega Petra Faiduttija in 44-letno Marijo Via-torijevo, ki sta bila zastrupljena s plinom. Ni še znano, ali gre za nesrečo ali za dvojen samomor. POZOR PRED ŽEPNIMI TATOVI Na tržaških tramvajih in drugih javnih vozilih vlada neprestana gneča, kar so spretno izrabili svetovno znani tržaški žepni tatovi, ki še sedaj niso izumrli, morda jih je sedaj še več, kakor v mirnih časih. Tako je bila te dhi stisnjena v umetno gnečo na tramvaju neka gospa, pri čemer ji je izginila torbica z vsebino 3000 lir in še drugi predmeti. Torej pozor pred žepnimi tatovi v gneči na javnih vozilih, pa tudi v zakloniščih! Nasveti za hišo SADNA RIŽOTA Z MAIIMELADNO OMAKO Na maščobi zarumeni 2 kavni žlički sladkorja, dodaij štiri na listke zrezana jabolka ali hruške in duši r • mehkega. Operi 8 pesti riža, ga stresi med dušeno sadje, »alij in kuhaj kot rižoto. V drugi kozici napravi sladko prežganje, in sicer nai maščobi zarumeni 2 žlici sladkorja in dve žlici moke, dodaj 2 žlici marmelade in zaliij z mrzlo vodo. To naj dobro prevre, potem dodaj še 1 nageljnovo žbi-Čko itn skorjico cimeta.. Omaka naj bo gosto tekoča, osoljena in osladkama po okusu. Končno daj sadno rižoto na krožnik im jo oblij z omako. Ta količina zadostuje za tri osebe. Odgsverni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica OTROŠKI KOTIČEK Iz Alenkine torbice Prebrisani služabnik Gej (Konec.) Pod mizo se je lahko oziral na vse slrani brez skrbi, da bi ga kdo opazil in lahko je opazoval, kaj vse se godi v dvorani. Na koncu dvorane so se odprla velika vrata in vstopili so služabniki v krasnih črnih frakih, prinašajoč na srebrnih in zlatih pladnjih sama izbrana jedila. Vonj teh jedi je prihajal prav do Goja in ob misli na vse pečenke in sladčice, ki jih bo pojedla zbrana družba, so se mu kar sline cedile. No, pa mu ni bilo treba cediti samih slin, kajti gostje so metali kose mesa kar pod mizo. Videli so zajčje tace in mislili, da je pod mizo pes in dali so še njemu masten prigrizek. Goj se je pečenke dobro najedel, kosti je pa spravil v žep, misleč, da čez sedem let vse prav pride. Njemu je pa še preje prav prišlo, kdaj in zakaj pa bomo slišali pozneje. Ko je obed minil, je prišel v dvorano zbor godbenikov. Goj je kar zijail od začudenja in kmalu bi bil pozabil dihati, a se je pravočasno spomnil, da bi potem kašelj izdal njegovo prisotnost. Pa ni nič nenavadnega, če se je začudil, kajti godbeniki so bili sami majhni peklenščki. V rokah, kosmatih kot mlinsko kolo, ki se vrti noč in dan v vodi, so držali vijoline, citre, kitare, trobente, piščali in druga godala. Nazadnje je prihitel v sobo krasen mladenič, se priklonil zbranim gospem in gospodom ter s paličico zamahnil, da se je naenkrat oglasila zbrana godba. Bil je dirigent in dirigiral je tako izvrstno, da so glasbeniki igrali brez najmanjše napake. Kako se je radoval naš Goj! Pa ga je zdramil iz prijetne zamaknjenosti lahek šum. Hitro je pogledal po ostali dvorani in videl plesne pare, kako so se hitro vrteli po svetlem in gladkem parketnem podu. In kmalu je ugledal svojo gospodično, ki je plesala z najlepšim gospodom. Vedno bolj hitro je igrala godba in vedno hitrejše so plesali gostje. Ples je postal kmalu tako divji, da so švigale iskre plesalcem izpod čevljev. Kaj takega služabnik Goj še svoj živ dan ni videl in nili v sanjah mislil, da se more tako hitro plesali. No, o Uršiki in povodnem možu, ki sta se tako hitro vrtela, da sta zaplesala kar v Ljubljanico, o teh dveh je res že slišal, a skoro ni verjel besedam. Zdaj se je pa na lastne oči prepričal, da je res. In Goju je bila sreča tudi tedaj mila. Gospodična Danica je med plesom izgubila svoj zlati čeveljček in na srečo je priletel vprav pod mizo, kjer se je skrival Goj. Hitro in previdno ga je pobral. Ubogi čevelj! Peta je bila tako obrablje- na, da se je ni niti videlo več. Spravil ga je v žep in se smehljal. Gledal in gledal bi ptesajo-če pare, a naenkrat ga je nekaj sunila pod bradlo. Bila je palica njegovega prijatelja psa, ki se je obrnila proti vratom. Goj se je spomnil pasjih besed in se pripravil, da bi smuknil skozi v»ata. ioda bal se je, da bi ga ugledali in tako bi bil ves dosedanji hud zaman, pa še ob glavo bi bil. Baš o pravem času se je spomnil petelinove rože. Hitro jo je po-, gledal in naenkrat je stal pred vrati. Začel je teči, kar so mu dale zajčje tace in kmalu je srečal psa: »Prijatelj, kako si opravil?« ga je pobaral dobri pes. »Vse v najlepšem redu«, je odvrnil služabnik Goj, »in tvoji pali-i d se imam veliko zahvaliti, pa tudi tebi. Zdaj ti jo vračam in so ti za uslugo najlepše zahvalim.« Ni tekel dolgo, ko je ugledal petelina. I udi ta ga je ogovoril rekoč: »No, prijatelj; ali je šlo vse po ! sreči?« »Lepše ni moglo iti in tvoja ro-i | ža me je vedlno rešila iz zagate, j Lepa ti hvala za posojilo in za uslugo.« Vrnil mu je rožo in ste-j kel dalje. j Skoraj pred dbmom je srečal zajca. Niti ta ga ni pustil mimo j brez pozdrava. J »O, prijatelj, že nazaj? In s kakšnim uspehom?« »Z zelo zadovoljivim«, se je nasmehnil Goj. »In tvoje tace so zlata vredne. Vse svoje življenje te ne bom pozabit. Zdaj ti jih vračam, malo utrujene sicer, a še vedno dobro tečejo, še enkrat hvala in nasvidenje.« Vrata v Daničino spalnico so se kar sama odprta in Goj se je hitro vlegel na tla. Ko se je vrnila grajska gospodična, ga je znova nabila s šibo, da se prepriča, ali se pretvarja. Toda Goj le tudi zdaj tiho prenesel udarce in bolečine. Zjutraj pa je povedal grofu kje je bila njegova hči ponoči in zakaj je raztrgala čevlje. Gospodična je sicer trdila, dla to ni res, a ko je Goj pokazal kosli pečenke in njen obrabljeni čevelj, je resnico priznala. Teden dni pozneje pa so imeli poroko. Poročila sta se Goj, ki je postal poveljnik vseh vojakov in pa grajska hčerka. Na ta veliki dan so povabili vse kmete. Gostili so se tri dini in tri noči, dokler jim ni zmanjkalo smeha in dobre volje. Potem so se vrnili vsak na svoj dom, grof in orofica, pa sta se odpeljala na poročno potovanje s postnim vozom. In poštni sel je od same radosti hupal na trombento celo pot, da so vsi vedeli, da se peljala novoporočen-oa. Povsod so ju pozdravljali in jima želeli sreče prav do smrti. Jerzy lulcevski: 58 Tla sre6rni 06 (i Br/Sae mi je Marta, tako sem odločil fcaim pri seibi, nakl onjema 6aimo uto, ker nikoli nisem stopil med njo in rajnika, ker nikoli nisem oskrunil svetosti njenih čustev, ker se nisem nikoli dotaknil njenega telesa ali zahrepenel po njenem srcu, ki ga je večno darovala njemu, M leži pokopan v pesu na Morju mraza. Brž ko bi zahrepenel po 8em ve«, pa... Ta rečni, brezupni krogi Vsemu nakljub pa mi je manjkalo le za las do blaznega dejanja... Sli samo na izlet k žrelu 0’Tamora. Dekletca smo pustili doma pod varstvom Toma, M smo mu jih mogli brez skrbi zaupati. Od morske strani smo se pretaknili skoz goščavje o-gromnih, odrevenelih listovcav in prišli na pobočje, podobno široki senožeti, ki je bilo poraslo z velikoli-sttni/i mahovi-plazilci. Večkrat smo že bili tu, zdaij pa smo želeli splezati na sam vrh, če bi le bilo mogoče, da bi se naužili veličastnega razgleda, ki se mora odpirati z vrha te daleč naokoli jnaijvišje gore. Nadaljnja pot ni bila lahka, saj se je bilo treba vzpenjati navzgor po žlebu, ki je vsekan globoko v skale ugasle in preperele lave in v gornjem delu do roba zvrhan snega. Vendar smo bili čez nekaj ur že pod van ožjem samega kraterja. Toda više se ni dalo priti na noben način; sneg je sproti kopnel zaradi vroče sopare, ki je puhtela neprestano iz orjaškega lijaka.; njegovi grebeni so štrleli tik nad našimi glavami kakor skalna; veriga; vodne kaplje so zmrzovale v vetru in pokrivale skalne ste-