Bled - 30. avgusta - Danes so se s predtekmovanjem na 8. svetovnem prvenstvu v veslanju začeli prvi spopadi žensk in lahkih veslačev. V teh dveh konkurencah naslona dvestoosemdeset žensk z enainosemdesetimi čolni in stoosemdeset lahkih veslačev s triin petdesetimi posadkami. Jutri ob 10. uri bodo repasaii, v soboto ob isti uri oolfinalZ borbe in v nedeljo ob 10. uri finalni boji. (H. - Foto: F. Perdan) *" ' Leto XXXII. Številka 69 I •unovitelji: občinske konference SZDL Jeaenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ia Trii* — Izdaja Časopisno podjetje Claa Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCI Kranj, petek, 31. 8. Cena: 5 din 1979 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedenako, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Počitnic je konec Počitnice, dvemesečni odmor med koncem starega in začetkom novega šolskega leta, so sklenjene. Ostale bodo kot svetla, vedno manjša pika, it še v spominih otrok in učiteljev ter navsezadnje tudi staršev, ki so bili v tem času razbremenjeni skrbi za sinov alt hčerin uspeh. Vendar pa za vse učence in študente — ti bodo posedli v šolske klopi nekoliko kasneje - počitnice niso bile le čas lenarjenja. Veliko jih je bilo, ki bo odšli v tovarne, da bi si prislužili nekaj »žepnine* za šolske potrebščine ali kaj drugega, veliko jih je moralo trdneje poprijeti doma na polju m v gospodinjstvu, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so hoteli s svojim delom pomagati drugim in so zavihali rokave na svojih brigadirskih bluzah. še najmanj prijetno pa je bilo učencem, ki jim v minulem šolskem letu ni šlo najbolje. Če že niso prebirali zvezkov in učbenikov doma, jih je pa čakal dopolnilni pouk v šoli, ki se je začel pred štirinajstimi dnevi. Skratka, učitelji in šolarji se bodo v ponedeljek spet vrnili v razrede. Z novim poletom bodo podajali oziroma sprejemali zahtevno učno snov. Medtem pa bodo pomagali tudi oblikovati sodobnejšo osnovno šolo, boljšo po organizacijski in vsebinski plati, in se zavzemali za čim hitrejšo uveljavitev sistema usmerjenega izobraževanja. H. Jelovčan bled1979 Sklenjene tudi zvezne akcije Medtem, ko se je v soboto, U, avgusta, sklenilo vseh sedem mladinskih delovnib akcij republiškega značaja, pa bodo jutri, r/ziroma v nedeljo, za eno leto pospravili orodje tudi na zveznih a>lovi*čih v Sloveniji. Jutri bo zaključek akcije v Posočju, v nedeljo pa Se v Suhi Krajini in na Kozjanskem. Na vseh desetih mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji je letos v več kot sto brigadah sodelovalo prek pet tisoč mladih iz vse domovine. Opravili so okrog Sest tipaj delovnih ur in s svojim delom pomagali k hitrejšemu razvoju zaostalih delov Slovenije. H. J. V- 4 Od našega poročevalca z osmega svetovnega prvenstva v veslanju PRISRČNO IN SLOVESNO Bled, 30. avgusta - Bled se je predstavil v vsej svoji lepoti, obdan z zadnjimi poletnimi sončnimi žarki je bil s svojo okolico res pravi biser Gorenjske. Tak je bil na včerajšnji slovesni otvoritvi, ki si jo je ogledalo nad deset tisoč gledalcev in udeležencev osmega svetovnega prvenstva v veslanju. Med gosti te slovesne otvoritve so bili tudi Miha Marinko, član sveta federacije, Ivan Maček-Matija, član sveta federacije, Ivan Kučan, predsednik skupščine SR Slovenije ter druge visoke družbenopolitične osebnosti Jugoslavije, Slovenije in Gorenjske. Slovesno in prisrčno je bilo ob otvoritvi. Kot uvod v otvoritev osmega svetovnega prvenstva v veslanju so iz veslaikega centra v Zaki na start pod hotelom Park priveslali veslači in veslačice udeleženk prvenstva. Udeležba je rekordna, saj je tu zbrana vsa svetovna veslaška elita v treh konkurencah. Kar 1600 udeležencev je iz triintridesetih držav. Vsak dan se veča tudi številka poročevalcev iz prvenstva. Kar tristo dvajset jih poroča iz tega doslej največjega svetovnega prvenstva. Vse goste, udeležence prvenstva so na startu pozdravile fanfare jeseniške železarske godbe na pihala. Nato pa so iz grl pevskega zbora osnovne sole Josipa Plemlja izzvenele pesmi Po jezeru bliz Triglava in Triglav moj dom. Prvi slavnostni govornik je bil predsednik organizacijskega odbora Janez Zemljarič, ki je dejal: »Poleg Športno- tekmovalnih in telesnokulturnih spodbujevalnih motivov nas je pri tem vseskozi vodila misel, da takšna telesno-kulturna srečanja spremljajo in razvijajo ter hkrati tudi pleme-nitijo prizadevanja za zdravo rast, za humanejše odnose med ljudmi, za prijateljstvo in mirno sožitje narodov in ljudstev sveta. Vezi in medsebojna razumevanja, skovana v takšnih srečanjih postajajo čedalje pomembnejši dejavnik rasti novih in pravičnejših človeških odnosov v svetu.« Leopold Pernui, predsednik skupščine občine Radovjica je v imenu občine, gostiteljice prvenstva zaželel dobrodošlico vsem. V najsvečanejšem trenutku je na govorniški oder stopal predstavnik pokroviteljstva predsednika republike Josipa Broza-Tita, Stane Markič, član predsedstva SR Slovenije. Nadaljevanje na 24. str. Bled — 30. avgusta — Prisrčno in slovesno je bilo včeraj na prizorišču 8. svetovnega prvenstva v veslanju Bled 79. V čolnarski povorki so udeleženci te največje veslaške prireditve letos na svetu odveslali iz veslaškega centra Zaka na start pod hotel Park. Tu so na slovesni otvoritvi govorili predsednik organizacijskega odbora Janez Zemljarič, predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pemuš, udeležence, goste in gledalce je v imenu pokrovitelja predsednika republike Josipa Broza-Tita pozdravil Stane Markič, član predsedstva SR Slovenije. Prvenstvo pa je odprl predsednik mednarodne veslaške zveze FISA Thomas Keller. (H. - Foto: F. Perdan) Seja častnega odbora Bled - 30. avgusta. Pred svečano otvoritvijo osmega svetovnega prvenstva v veslanju je imelo v hotelu Park sejo tudi častno predsedstvo, ki ga vodi član sveta federacije Ivan Maček-Matija. V tem častnem odboru so družbenopolitični delavci Slovenije in Jugoslavije. Med gosti je bil Stane Markič — član predsedstva SRS in Thomas Keller, predsednik mednarodne veslaške zveze FISA. Predsednik organizacijskega komiteja Janez Zemljarič je častni odbor in goste seznanil s pripravami na to največje veslaško prireditev na svetu doslej in se jim zahvalil za pomoč. Prikazan je bil film o vseh novih objektih in vseh pripravah. O pripravah naših veslačev in možnosti za visoke uvrstitve pa je vse navzoče seznanil predsednik veslaške zveze Jugoslavije Vlado Petronič. Vsi člani častnega odbora so bili navdušeni z organizacijo in so prepričani, da bo prvenstvo uspelo, -dh DOGOVORIMO SE SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ V prilogi današnje številke Glasa objavljamo skrajšano gradivo za skupščine skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; seje skupščine bodo od 17. do 20. septembra. Delegati bodo razpravljali o vrsti pomembnih zadev, ki so na povsem enakih dnevnih redih vseh skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje. Najpomembnejši točki dnevnega reda sta prav gotovo obravnava analize razvojnih možnosti zaposlovanja in dejavnosti občinskih skupnosti za zaposlovanje v letih 1979 do 1985 in pa razprava o elementih in kazalcih za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za naslednje srednjeročno^ obdobje. Delegati bodo sklepali tudi o začasnem prenehanju plačevanja prispevne stopnje za zaposlovanje od 1. oktobra oziroma od 1. novembra letos pa do konca leta, ker so periodični obračuni po občinskih skupnostih za zaposlovanje v prvem polletju povsod pokazali presežek sredstev. NASLOV: O L* AS 2.STRAN PETEK, 31. AVGUSTU t Študentje o samoupravi Izvršni sekretar predsed stva CK ZKJ Milojko Drulo-vič je v sredo govoril na študentski tribuni v okviru 24. mednarodnega seminarja »Univerza danes«, ki poteka v Dubrovniku. Tema pogovora, ki so se ga udeležili tudi študentje 35 držav, je bilo bistvo samoupravljanja. Milojko Drulovič je govoril o razvoju ljudske oblasti, vlogi ZKJ in razvoju delegatskega sistema. Kdaj dražji premog? Pred slabim mesecem je začelo veljati določilo zveznega izvršnega sveta, s katerim je republikam prepuščena krojitev cen za tako imenovani komercialni premog, ki je namenjen industriji in široki porabi. Medtem ko so v BiH in v Srbiji že odobrili nove cene temu premogu, ki je za 20 oziroma 22 odstotkov dražji, se v Sloveniji o povišanju šele dogovarjajo. Vendar je že sedaj jasno, da podražitev, i katero bomo izravnali ceno komercialnega in energetskega premoga, ne bo smela prekoračiti podražitve v drugih republikah in prevoznih stroškov pri dobavi premoga iz drugih republik. 1200 ha sadnih nasadov Kmetijci iz okolice K nja-ževca, združeni s kmetijsko živilskim kombinatom Džer-vin, bodo jeseni in spomladi posadili plantaže sadnih dreves še na 1200 hektarih in vinsko trto na okoli 400 ha zemljišča. Nov hotel pod Lovčenom V Njegušah, vasi pod Lovčenom, ob cesti med Ceti-njem in Kotorom gradijo nov hotel B kategorije; to bo počitniški dom skupnosti za in validsko in pokojninsko zavarovanje Črne gore. Hotel bo imel 120 ležišč in je že pod streho. Pričakujejo, da ga bodo končali do konca leta. Gradbena organizacija »Primorje« iz Ulcinja zagotavlja, da jim bo to uspelo, saj ne zamujajo z deli, čeprav so gradbinci zelo zaposleni pri obnovi potresnega območja. Titov sklad Osem tisoč zaposlenih v negotinskih delovnih organizacijah in 1600 srednješolcev je postalo članov Titovega sklada. Kolektivni in individualni člani vlagajo v ta sklad okrog 270.000 dinarjev na leto. V Titov sklad je včlanjenih 85 od 102 kolektivov v tej občini. »Slovenija« med staro železo Tovorna ladja »Slovenija« z 9200 tonami nosilnosti, last reške Jugolinije, je namenjena za staro železo. Tako so sklenili na delavskem svetu te organizacije. Ladja je stara 28 let in je bila nareje na na Nizozemskem. V zadnjem času je ladja skrbela za servis na progi v Perzijski zaliv. To je tretja ladja Jugo linije, ki je odslužila v zadnjih dveh letih. Enako usodo sta doživeli ladji »Zagreb« in »Rijeka«. V srednje dopotovala na obisk v Slovenijo delegacija federacije italijanskih sindikatov (CISL, CIGL in VIL), ki združujejo delavce cestnih transportnih dejavnosti v pokrajini Veneto. Obiskala je več krajev in delovnih organizacij v Sloveniji. Včeraj seje mudila v škof ji Loki, kjer je obiskala Alpetour, kjer so se člani delegacije pogoi>arjali o samoupravni organiziranosti in o delovnih in življenjskih pogojih delavcev. Obiskali pa so tudi Dražgoše Krono in Bled. (lb) - Foto: F. Perdan ' Teritorialci na vaji Bitnje — Danes se je v Srednjih Bitnjah začela vaja mladincev — prostovoljcev iz enot teritorialne obrambe. V sodelovanju z občinskim Štabom TO je vajo pripravila občinska konferenca ZSMS, zasnovana pa je na predstavitvi osnovnih vojaških veščin, spoznavanje orožja, vojaških taktičnih vajah in zbornemu pouku. Življenje teritorijalcev na tridnevni vaji bo letos potekalo bolj samoupravno kot prejšnja leta. Mladinci - prostovoljci bodo v okviru aktivov ZSMS in ZK sodelovali pri vsakodnevnih dogovorih za izvajanje programov. Vaja pa poleg teh novosti prinaša še eno dobrodošlo spremembo, ki bo mlade kadrovsko okrepila in obrambno še bolje usposobila — med na novo sprejetimi mladinci v TO so tudi tisti, ki so se vaj že udeleževali, in ti bodo opravljali funkcijo mentorjev novincem. Seveda še vedno ostajajo mentorji oficirji Štaba TO, toda njihova vloga je ob okrepitvi mladih »veteranov« bistveno manjša. Vaja se prvič izvaja na prostovoljni bazi, udeležilo pa se je je kakih 100 mladincev prostovoljcev, kakor so upravičeno pričakovali, saj so morali maja zavrniti polovico prostovoljcev v enote TO in jih bodo preko 80 evidentirali šele septembra. Vaja mladih v enotah TO pa naj ne bi bila osamljeno prizadevanje za obrambno usposobljenost sredi celoletne brezbrižnosti na tem področju. Na osnovi ocen iz prejšnjih let je delo z mladimi na področju ljudske obrambe pomanjkljivo in nekontinu-irano. Zato v letošnjem načrtu neprestano delo na tem področju v sami bazi, osnovnih organizacijah ZSMS, družbenih organizacijah in društvih, ki naj preko pohodov, predavanj, obrambnih tekmovanj in drugih vidikov obrambne vzgoje mladih uresniči težnjo k čimpopol-nejSi obrambni pripravljenosti. D. Z. CERKLJE - V nedeljo, 9. septembra, organizirajo družbenopolitične organizacije Cerkelj, Planinsko društvo Kranj in Občinski odbor zveze borcev Kranj, 6. srečanje borcev, aktivistov in planincev pri spominskem obeležju na Kriški planini, s pričetkom ob 10. uri. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko in člani kulturno umetniškega dru- Mladi po Titovi poti Trtic — Stab mladinske pohodne enote KokrSki odred pri občinski konferenci ZSMS Tržič pripravlja v počastitev letošnjih jubilejev pohod po poti, ki jo je 1934. leta prehodil tovariš Tito. Pohod bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra. Po kratki svečanosti na Mahavovem griču v Sebenjah bo pohodna enota krenila po ilegalni poti skozi Tržič, Slap, Cadovlje do Kala in Kote. od tam pa na planino sijo, kjer bo tudi tabor. Drugi dan se bodo pohod niki pod vodstvom članov alpinističnega odseka pri planinskem društvu Tržič odpravili na 1876 metrov visoko Škrbino, kjer je tovariš Tito prestopil državno mejo. H. J. Itva osnovne sole iz Cerkelj. V soboto zvečer bodo na spodnji postaji Žičnice zakurili kres. Vsi udeleženci pohoda na Kriško planino naj s seboj prinesejo karton, kamor bodo prejeli tig. Letos bodo za petkratni pohod podelili udeležencem zlate spominske značke. Izdali pa so tudi serijo spominskih značk. J. Kuhar r Prekomorci Ob 35. obletnici formiranja V. Prekomorske brigade Ivana Tur-Siča — Iztoka v Splitu, prireja domicilni odbor proslavo v Celju 15. septembra ob 10. uri. Ob tej priliki vabi vse preživele člane in svojce, da se te proslave udeleže. Pododbor za Gorenjsko organizira skupni prevoz z avtobusi za vse člane Gorenjske. Odhod: z Jesenic 15. 9. od 6. uri s postankom v Žirovnici, Lescah, Radovljici, Naklem in v Kranju ob 7. uri. Za prevoz prispeva vsak udeleženec 125 dinarjev. Vse člane naprošamo, da se prijavijo pri svojih poverjenikih ali pa na občinskem odboru ZZB svoje občine najkasneje do 10. 9. 1979. Svet v tem tednu Krajani Orehka in Drulovke so se v soboto zbrali na proslavi v počastitev krajevnega praznika. V programu je sodelovala kranjska godba na pihala, moški pevski zbor s Kokrice, pionirji in breški gasilci. O pomenu praznika je krajanom spregovoril član krajevne konference SZDL Janez Frelih. — Foto: D. Dolenc V nedeljo slovesnost tudi na Kriški planini -J V pričakovanju Havane Številne pripombe na osnutek sklepne listm — Havansko srečanje odločilno za nadaljn: razvoj neuvrščenega gibanja — Nove člama\ — Izredno zanimanje v svetu in vsa podport tovarišu Titu Pripadniki IKA so v Severni Irski ubili osemnajst britanskih kov, več je bilo ranjenih, pripadniki irske republikanske vojske |H podtaknili tudi več min. IRA tako neusmiljeno stopnjuje teror 11 tako zabeleženi najbolj krvavi dnevi na Irskem. Tudi Izrael nadaljuj svojo agresijo in je prekršil dogovor o prekinitvi sovražnosti v L&V nonu po dnevu zatišja. Kljub pomembnim dogodkom, ki pretresti svet, pa so vse oči uprte v Havano, kjer se bo začela konferenca ve«, teljev neuvrščenih držav in vlad. V Havani vlada praznično vzdušje, tako na ulicah, na cestah, n*\ tem ko se delegacije intenzivno pripravljajo na začetek šestega vrhu> skega srečanja neuvrščenih držav. Vendar pa dežela gostiteljica | zadnjega ni pripravila delegacijam popravljenega osnutka sklepa listine, čeprav so številne delegacije — predvsem iz Afrike. Arij j Amerike — posredovale vrsto pripomb na prvi osnutek. Najbolj k membne politične teme ob gibanju neuvrščenih, ki bi jih morala k<* kretno vsebovati sklepna listina, so med drugim Bližnji vzhod. afrA jug, palestinsko vprašanje, Jugovzhodna Azija, Ciprsko vpraša;* Latinska Amerika s Karibi in druga. Sestavljavci so ta žgoča svetom vprašanja enostransko prikazali in seveda s tem še bolj razvneli i pravo. Opazovalci pričakujejo precej razprave tudi ob obravnavi kaw čije, predvsem zato, ker je gostiteljica precej naklonjena režimu Hw» Samrina, ki pa ga priznava le nekaj neuvrščenih. V Havani se torej obeta zanimiva razprava in usklajevanje ran« in stališč v prepričanju, da bo havansko srečanje odločilno za nadaj« razvoj gibanja. Spregovorili bodo tudi o ekonomskih odnosih. takiv sedanjih svetovnih ekonomskih razmerah, o vprašanju surovin, trp> vinskih, finančnih in denarnih odnosih, predvsem pa o zaostrovat; gospodarskega položaja najmanj razvitih dežel. Tudi o gospodarska opredelitvah ima sklepna listina precej šibkih točk, saj boj za rwy> mednarodno ekonomsko ureditev tesno povezuje z bojem narois proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu in rasnemu razl*> vanju, a le malo govori o konkretnem uresničevanju. Surovine so m pomemben svetovni problem, zato bodo tudi v Havani posvetili m vprašanju vso pozornost, enako dosledno pa se bodo lotili vseh dm^ vprašanj in sprejeli akcijski program — ki ga predlog sklepne lata* nima — saj bodo le tako plodno izpolnili čas med havanskim in nasto njim vrhom. V Havani so se tako že sestali člani koordinacijskega biroja pt* nja neuvrščenih na ravni veleposlanikov. To je obenem tudi tadju faza priprav na srečanje šefov držav in vlad, jugoslovansko delegacij na tem sestanku pa je vodil naš veleposlanik pri OZN Miljan K\v\. tina. Veleposlaniki so razpravljali o osnutku dnevnega reda in orpi zaciji dela tako ministrskega srečanja kot tudi vrhunske konferenc* * o sprejemanju novih, polnopravnih članic. Med kandidati za sprt?** so Iran, Pakistan, Bolivija, Surinam, Grenada, Nikaragva in Sa»^ Lucia ter patriotska fronta Zimbabveja. Za opazovalca kandio karibski otok Dominika, za gosta pa Španija. Veleposlaniki pa tvv izmenjali svoja mnenja med drugim tudi o nadaljnji demokratu*.-neuvrščenega gibanja, o čemer je v času od junijskega sestanka \ S lombu do Havane že razpravljala posebna skupina v New Yorku V svetu vlada za šesto konferenco, ki se bo začela šele čer netj dni, že zdaj resnično in vsestransko zanimanje. Vsi poročajo o zadnji intenzivnih pripravah, vsi poudarjajo predvsem izredno veliko vk*. tovariša Tita, ki se dosledno bojuje za potrditev bistvenih teženj gibV nja neuvrščenih, se bori za neodvisnost od blokov, za popuščanje naj* tosti, razorožitev in mednarodno sodelovanje. Številna glasila inm jejo srečanje neuvrščenih v Havani najpomembnejše srečanje šm nikov v svetovni zgodovini, saj se je prve konference v Beogradu uco? žilo 26 držav, v osemnajstih letih, do srečanja v Havani, pa jih SOM skoraj štirikrat več. Udeleženci konference predstavljajo dve milina ljudi Številni opazovalci sodijo, da bo šesta konferenca okrtaV enotnost neuvrščenih, potrdila njihova izvirna načela in njihovo* odvisno vlogo v mednarodnem gibanju. Ce se bodo o vseh vprašani o katerih vsi nimajo enotnega mnenja, odkrito in zaupno pomenih I poiskali skupne rešitve, potem bo konferenca doživela velik uspeh s dosegla vsa pričakovanja neuvrščenega sveta. D.Sedei JESENICE V ponedeljek, 10. septembra, ob 17. uri bo v jeseniški KatNH obeh zborov skupščine kulturne skupnosti Jesenice. Delegati bo«H drugim obravnavali poročilo o delu odbora med prejšnjo in ** sejo, predlog osnutka zakona o kulturnih skupnostih in poročilo: ničevanju načrta kulturnega razvoja v jeseniški občini v letih 1979 ter predvidevanjih do konca 1980. leta. Razpravljali bodo smereh in ciljih razvoja kulturnih dejavnosti v občini za obdobf do 1985 ter okvirni usmeritvi kulturnega razvoja v tem obdobju i republiki. Zatem ko bodo pregledali družbeni dogovor o skupnih nostih pri organiziranju ter sofinanciranju športnih in druph tev širšega družbenega pomena na Gorenjskem pa predlo* nega sklepa o nalogah jeseniške kulturne skupnosti na pc*\j ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa bodo pra\ <| razpravljali o predlogu za podelitev letošnjih Cufarjevih pisk« i ŠK. LOKA Predsednik Janez Krajnik sklicuje 5. sejo komisije za šport ia> acijo in sicer za ponedeljek, 3. septembra, ob 15. uri v prostorih.* skega sveta Zveze sindikatov v Skofji Loki. Za dnevni red psi pregled sklepov zadnje seje in obravnava programa za drupo n*§ 1979. V sredo, 5. septembra, ob 12. uri bo v prostorih komiteja *» dričevi 1, v Skofji Loki, seja komiteja občinske konference Zk I tar komiteja Lovro Gajger predlaga za dnevni red lnform* « ZKJ, predlog o imenovanju komitejev za SLO in DS, kjer ni >v organizacij ZK, obravnavo načrta aktivnosti ZK Skofja Loka nih razmerah, poročilo o sklepih komisije za organiziranost ki ter kadrovska vprašanja, obravnavo poročila in programa kW*» tičnega usposabljanja ZK, obravnavo realizacije sklepov rat^ konference ZK Skofja Loka po ugotovitvah delovne skupin* 1 Slovenije, obravnavo ugotovitev komisije za naloge ZK v iv*a i mi delavci v tujini, poročilo članov komiteja o ugotovitvah v 1 za katere so bili zadolženi na zadnji seji komiteja in razno. Lx PfTEK, 31 AVGUSTA 1979 3.STRAN G LAi Spodbudna krajevna prizadevanja Ob krajevnih praznikih Številne krajevne skupnosti na Gorenjskem izdajajo svoja glasila zato. ker si telijo, da bi bili krajani kar najbolj informirani o vseh pomembnejših dogodkih v kraju. Tako so dobili tvoje krajevno glasilo ob krajevnem prazniku v Ljubnem ter v Gorjah, obe glasili pa sta prva primera v radovljiški občini. V Gorjah je izšel Gorjanc, prinaša pa spomine na težke dni revolucije, govori o delu krajevne skupnosti in njenih organov ter aktivnosti posameznih druStev in organizacij. Ured-niSki odbor ob svojem prvem poskusu pričakuje odmev krajanov in njihove pripombe, saj bi želeli, da glasilo Gorjanc Se večkrat izide. V krajevni skupnosti Ljubno pa so gospodinjstvom poslali Krajana, bilten krajevne konference SZDL Ljubno. Dovolj zanimiva številka sporoča krajanom, kako deluje krajevna samouprava in kako se v krajevni skupnosti pripravljajo na novo srednjeročno obdobje ter še več drugih zanimivosti iz življenja in dela krajanov. Vsekakor sta obe številki spodbudna prizadevanja krajevnih skupnosti, da obveščajo krajane in da jih tako spodbudijo k še večji aktivnosti- D. S. Porast družbenega proizvoda Člani izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine so na svoji redni seji v ponedeljek, 27. avgusta, obravnavali analizo izvajanja srednjeročnega plana gospodarskega načrta občine Radovljica, za obdobje 1976-1960; predlog sanacije TOZD Hoteli Pokljuka, predlog organizacije pomoči krajevnim skupnostim pri izdelavi planskih dokumentov, poročilo o posledicah toče v območju Bohinja, poročilo veterinarske inšpekcije o ukrepih proti steklini in finančne zadeve. Iz analize srednjeročnega plana gospodarskega načrta občine Radovljica za obdobje 1976— 1980 je videti, da »mo v obdobju 1976— 1979 zabeležili porast družbenega proizvoda in dohodka, vendar pa čisti dohodek nmte počasneje kot sam dohodek. Delež aktivnega prebivalstva je manjši od planiranega, prav tako pa se je zmanjšal tudi delež kmečkega i^bivalstva, ki znaša v letošnjem k*tu le Se 7 odstotkov prebivalstva; prav gotovo velja v prihodnje posvetiti več skrbi razvoju kmetijstva v radovljiški občini. V tem obdobju smo zabeležili tudi velik negativni migracijski saldo, zaskrbljujoča pa je tudi neugodna kvalifikacijska Še letos otroško varstvo Podnart — V petek, 24. avgusta, je bila v domu kulture v Podnartu razAirjena seja skupščine krajevne skupnosti Podnart in krajevne konference SZDL Podnart, ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine občine Radovljica in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Potrdili so Janka Slivnika za možnega kandidata za predsednika občinskega izvršnega sveta ter razpravljali o možnostih otroškega varstva v Podnartu Se za letošnje leto je predvidena gradnja otroškega vrtca na OvsiSah in bo tako tudi v krajevni skupnosti Podnart poskrbljeno za varstvo najmljajših. Na aeji so sprejeli tudi dopolnilni statut krajevne skupnosti Podnart, ki je bil v javni razpravi že nekaj mesecev. Imenovali so strokovno komisijo za izdelavo smernic in plana razvoja krajevne skupnosti Podnart za naslednje srednjeročno obdobje Na zaključku seje so razpravljali tudi o osnutku samoupravnega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v občine Radovljica in se s predloženim osnutkom soglasno strinjali. Ciril Rozman struktura zaposlenih; še vedno imamo probleme z izvozno —uvozno bilanco. Kljub tem slabostim pa se je v tem obdobju povečala produktivnost in v splošnem smo planirane cilje tudi dosegli. V SOZD Alpetour Skofja Loka so izdelali predlog dolgoročnega sanacijskega programa za TOZD Hoteli Pokljuka, ta temeljna organizacija namreč že peto leto posluje z izgubo, čemur so poleg nekaterih objektivnih vzrokov krivi predvsem subjektivni vzroki, še zlasti pa neurejene kadrovske razmere. Sanacijski načrt ima dve fazi in prva predvideva prilagoditev pokljuških hotelov za zdraviliški turizem, kasneje pa ureditev smučarskih tekaških prog in dograditev žičnic za alpsko smučanje. Sanacijski načrt je sicer zelo dobro pripravljen, vendar pa omogoča rešitev šele v daljšem obdobju, za samo temeljno organizacijo pa so nujno potrebni kratkoročni ukrepi organizacijsko kadrovskega značaja. V razpravi so člani izvršnega sveta opozorili še na druge probleme, predvsem pa na to, da je nujno potrebno čimprej stopiti v stik z delavci prizadete temeljne organizacije. Zaradi obilice predlogov in pobud, ki so se pojavile v razpravi, so se člani izvršnega sveta odločili, da sestavijo komisijo, ki bo na podlagi teh predlogov sestavila sklepe. Glede organizacije pomoči krajevnim skupnostim pri izdelavi planskih dokumentov so člani izvršnega sveta menili, da bi bilo potrebno pripraviti konkretnejše predloge. Sprejeli so poročilo o posledicah toče v območju Bohinja, pa tudi predlog komisije, ki je ocenila škodo, da se prizadetim kmetom odobri davčna olajšava. B. G. Pozabili na obveznice Radovljica — Na svetu krajevne skupnosti Radovljica so ugotovili, da je strokovna služba zelo vestno opravila svoje delo, povezano za opravila pri evidentiranju plačnikov posojila za ceste, zbiranju denarja in obveznic, ki so jih vplačali predvsem upokojenci in zasebni obrtniki. Čeprav so že večkrat opozorili lastnike teh obveznic, da jih lahko dobijo na sedežu krajevne skupnosti, ni •pravega odziva. Zdi se, da so nekateri že pozabili, da so vplačali denar za posojilo, zato je svet krajevne skupnosti sklenil, da ponovno povabi vse upravičence; ki bi že lahko vnovčili prve kupone z obrestmi. Upokojencem vsekakor tudi obrestni znesek ne bi bil odveč. DOGOVORIMO SE RADOVLJICA SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Radovljica — Za ponedeljek, 3. septembra, je ob 13. uri sklicana v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica redna seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica. Za sejo so predlagali naslednji dnevni red: obravnava predloga za spremembo višine dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1979 in 1980 v občinski zdravstveni skupnosti Radovljica, obravnavo in sprejem ugotovitvenega sklepe o spremembi višine dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1979, obravnavanje predloga odloka o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdobju 1976 do 1980 za leto 1979. Zbor združenega dela bo zasedal skupaj s skupščino občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. Predsedstvo skupščine občine Radovljica je na svoji zadnji seji ugotovilo, da bodo zbori delavcev še avgusta in da se bo zato podaljšala razprava o predlogu občinske zdravstvene skupnosti Radovljica za zvišanje sredstev za zdravstveno varstvo. Ugotovitveni sklep o spremembi prispevne stopnje bi se tako začel uporabljati od 1. septembra letos dalje, kar sicer spremeni povečanje prispevka od 0,77 odstotkov na 035 odstotkov, ne spremeni pa skupnega zneska, ki ga je potrebno zbrati za zvišanje sredstev zdravstvenega varstva v znesku 9 milijonov 294 fXX) dinarjev. Prispevna stopnja za uresničitev programa občinske zdravstvene skupnosti Radovljica znaša za čas do konca letošnjega leta 7,07 odstotka iz bruto osebnega dohodka in iz dohodka 2,17 odstotka - osnova je bruto osebni dohodek. v D. S. Ob smledniškem krajevnem prazniku Želje obrobne krajevne skupnosti Smlednik — Pretekli teden so v smledniški skupnosti slavili krajevni praznik. Čeprav niso želeli, da bi se praznovanje spremenilo v »dolg sestanek«, kot je v govoru povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Andrej Carman, so vseeno opozorili na uspehe in težave skupnosti na robu območja ljubljanskih občin. Družbena skupnost Smledni-čanom pomaga, vendar ostaja skrb za hitrejši razvoj v glavnem njihova, le-ta pa je še večja, saj v krajevni skupnosti Smlednik ni organizacije združenega dela, nepogrešljive v prizadevanjih vsake krajevne skupnosti za razvoj. To pa ne pomeni, da Smlednik ne napreduje. Dobil je nov vrtec, ki pa ni zaseden. Starši bi morali malčke smeleje vključevati v organizirano družbeno varstvo. Asfalt je prekril nove kvadratne metre krajevnih cest, manjši pa je tudi problem odstranjevanja meteornih voda. Kraj odlikuje živahno družbenopolitično življenje, saj večina od 14 družbenopolitičnih organizacij in društev dela marljivo. Ko v smledniški krajevni skupnosti planirajo razvoj, najprej orne- Ob osnovni Soli gradi gradbena organizacija Graditelj novo telovadnico in kuhinjo. Z gradnjo prispevajo tudi krajani s samoprispevkom - Foto: b. Perdan Enotna politična dola za Gorenjsko Skofja Loka - Na ponedeljkovi seji predsedstva so obravnavali izobraževanje sindikalnih delavcev — Predlagali so, da bi vse občinske zveze sindikatov na Gorenjskem pripravile skupno politično šolo aktivne sindikalne delavce pošiljali v to šolo. Poudarili so, da udeležba ne sme biti problem, saj ima jeloška občina 14 tisoč i sindikata. L. Bogataj V škofjeloški občini občinski svet Zveze sindikatov ne pripravlja lastne politične šole, vendar izobraževanju sindikalnih delavcev posvečajo veliko pozornost. V lanski sezoni so pripravili kar deset seminarjev in pet posvetovanj. Na seminarje so povabili člane delavskih svetov, sindikalne delavce, člane samoupravnih delavskih kontrol, predsednike osnovnih organizacij, občinskega sveta; delavce, ki se ukvarjajo z organiziranjem LO in družbene samozaščite, delavce, ki so v delovnih organizacijah zadolženi za pripravo samoupravnih aktov in druge. Obravnavali so predvsem novosti v zakonodaji in samoupravnem sporazumevanju, ki jih prinaša zakon o združenem delu in druga zakonodaja. Na posvete pa so največkrat povabili predsednike osnovnih organizacij. Z njimi so obravnavali aktualne naloge sindikata v tistem času in pregledali, kako izpolnjujejo zastavljeni program dela. Na seji so se dogovorili, da bodo čimprej pripravili program izobraževanja v jesensko-zimskem obdobju, ki bo deloma potekalo preko delavske univerze in deloma preko kluba samoupravljavcev. Ko so razpravljali o politični šoli za sindikalne delavce, ki naj bi jo pripravila vsaka občinska zveza sindikatov, pa so bili mnenja, da bi takšno šolo težko pripravili sami; oziroma, da bi bilo smotrneje razmisliti o enotnem programu za vso Gorenjsko in enotni politični šoli. Tako bi lahko bila šola bolje pripravljena, program bi bil skrbneje izbran in tudi razprave in predavanja v šoli bi bila lahko kakovostnejša. Predlog bodo posredovali medobčinskemu svetu za Gorenjsko. Obravnavali so tudi udeležbo v dvomesečni politični šoli, ki jo gorenjski sindikati organizirajo na Bledu. Do sedaj iz škofjeloške občine v tej šoli še ni bilo slušatelja. V prihodnje naj bi tudi najbolj Pri kulturnoumetniškem društvu v Smledniku domači slikarji, kiparji in grafiki - amaterji snujejo likovno skupino, katere člani so se pred leti skupaj z gojenci Vzgojnega zavoda že predstavili kraju. Za letošnji krajevni praznik sd v osnovni šoli pripravili ponovno skupno razstavo, na kateri sodelujejo Bogdan Jerič, Franc Zun, Slavko Stilec, Janez Lenardič, Lojz Tršan, Janez Vrhovnik, Janez Burgar in Ivo Jerala - Foto: F. Perdan nijo gradnjo telovadnice in kuhinje ob osnovnih šoli. Razgovor o vlogi osnovne šole v kraju pa ne more mimo problemov pri učnem kadru. Krizo rešujejo študentje in honorarni predavatelji, vendar to ne more trajati v nedogled. Krajevna skupnost sama problemu ni kos, zato lahko le opozarja, da so vzroki takemu položaju oddaljenost od Ljubljane, neprimerni osebni dohodki in pomanjkanje stanovanj za delavce šole. Prav tako želijo razširiti telefonsko omrežje, asfaltirati krajevne ceste in poti, urediti mrliške vežice in centralno ogrevanje v domu, odpraviti negodovanje zaradi neprimerne trgovine in asfaltirati cesto med Smlednikom in Vikrčami, kar je že dolgoletna želja krajanov. Na eni od skupščin krajevne skupnosti, je bilo govora tudi o obnovi zgodovinskega gradu nad Smlednikom. Grad je uvrščen med pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike, zato Smlednik pričakuje razumevanje ljubljanske kulturne skupnosti in regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Možnosti razvoja se ponujajo tudi turizmu. Obe turistični društvi, Smlednik in Dra-gočajna, želita tesnejšega sodelovanja s sosednjimi turističnimi društvi in tudi z Gorenjsko turistično zvezo, saj je prostor med Kranjem in Ljubljano na levem bregu Save enovit in ga je treba tako tudi obravnavati. Dogovori bodo še posebej potrebni ob izgradnji hidroelektrarne Mavčiče in se ne bodo smeli zožiti le na turistično področje, temveč poseči tudi na druga področja skupnega pomena. J.K ošnjek škof-članov Kranjska mladina pred programsko konferenco Kranj - Sezona mladinskih delovnih akcij se umirja, brigade so se vrnile. Kranjčani, ki so poslali na prostovoljno počitniško delo štiri brigade, so lahko upravičeno ponosni na njih, saj so vse prinesle številna priznanja akcije in udarniške značke. Znak, da družbenopolitično delo mladih med »mrtvo počitniško sezono« ni zamrlo, pa je tudi obisk gostov iz pobratenih mest, ki je zaposlil precej mladih Kranjčanov. Poletna družbenopolitična dinamika, kije bolj konkretno-zaznamovana, se zdaj zaključuje. Odpirajo se pisarniška vrata, iz predalov pa se vlečejo zaprašeni akti in programi, o katerih se moramo zdaj vprašati, ali smo jih uresničili. Stare načrte, ki ne držijo več, so na hitro zamenjali novi, ki bodo v uresničevanju skušali čimbolj zapolniti praznino med dvema programskima konferencama. Prva akcija, ki jo kranjska mladina načrtuje, še nekoliko diši po terenu, življenjskosti in manj po papirju, čeprav ima tudi velik teoretičen pomen. Gre za vajo mladincev prostovoljcev v enotah teritorialne obrambe, ki poteka pod geslom, da mora biti sleherni občan čim bolj obrambno usposobljen. Septembra, ko potekajo priprave na programsko konferenco, pripravljajo še eno obrambno akcijo, širše zasnovano -»Nič nas ne sme presenetiti« — v osnovnih organizacijah ZSMS. Spet je namreč treba zbuditi vodstva osnovnih organizacij in jih usmeriti na izvajanje spomladi začrtanih progra- mov. V krajevnih mladinskih organizacijah pa bo treba izpeljati tudi obravnavo smernic v družbenem planiranju. Sestalo se bo tudi vodstvo komisije za mednarodno in medobčinsko sodelovanje, posvet pa bo vseboval poročila o izvedenih akcijah, stališča in smernice za morebitne spremembe in izboljšave v nadaljnje. Previdevajo tudi, da bo v začetku septembra odkrit spomenik bazoviškim žrtvam. Po družbenem dogovoru o varstvu spomenikov in obeležij je namreč tudi občinska konferenca ZSMS Kranj zadolžena za obnovo in ureditev spomenika ter za pripravo prireditve v spomin bazoviškim žrtvam 6. septembra. Pred vrati je tudi zasedanje neuvrščenih v Havani, ki naj bi ga budno in ustvarjalno , spremljala kranjska mladina. Priprave na prireditve, razstave in predavanja, ki bodo poudarjale pomen konference, pravkar potekajo. Razširjeno predsedstvo ZSMS se bo predvidoma sestalo sredi septembra, tedaj pa bodo izdelani dokončni programi. V bodoče delo je zajeto prizadevanje za kontinuirano družbenopolitično izobraževanje, stanovanjska problematika mladih, kadrovska politika, vseobsežno informiranje, konkretnejša dopolnila pa bodo prispevale posamezne komisije. Dokumente, ki jih pripravljajo, je treba sproti vzporejati in usklajevati z napotki republiške konference ZSMS, zato se bodo predlogi in načrti do formalnega sprejetja Še precej dopolnili in spremenili. D. 2. «7 L, A S 4. STRAN. Zeleni bistro čaka kupca Zelenica zaradi kreditne nesposobnosti ne more kupiti Zelenega bistroja v trgovskem in poslovnem centru Deteljica TRŽIČ - Trgovski in poslovni center Deteljica Bistrici je, lahko bi rekli, ponos tržiskega gospodarstva. V njem predstavljajo svoje izdelke razen manjiih podjetij se Peko, Zlit, pa BPT, po cenah, ki privabljajo kupce ne samo iz domače občine, ampak tud iz drugih krajev Gorenjske in iz tujine, zlasti iz Avstrije. No, in v tem centru je izvajalec SGP Trtic načrtoval tudi gostinski lokal z 256 kvadratnimi metri celotne površine, v katerem bi bili gostje hitro postreženi z jedrni na žaru, s hladnimi narezki in podobnimi dobrotami ter s pijačami. Za lokal se je najprej zanimal kranjski Central, potem pa, ko je prišlo do dogovorov o združitvi s trti Ako Zelenico, je odkup prevzela domača gostinska organizacija. Poimenovala ga je v Zeleni bistro in ga lepo opremila. V njem je proaora za do sto gostov, od teh bi jih polovica lahko posedla za mizami. A bistro zaman čaka na lačne in žejne obiskovalce. Ti radovedno hodijo okrog njega, kukajo skozi sipe in ugibajo, zakaj neki se njegova vrata ne odpro. Prodajalec SGP Trtic trdi, da bi bistro lahko posloval te osem mesecev. Trikrat je te v tem času rasdrl pogodbo z Zelenico. Zdaj pa se je dokončno naveličal njenih obljub, da bo »takoj« zagotovila denar in išče novega kupca, ki mu je pripravljen dati 40-odstotni blagovni kredit za dobo dveh let. Bistro je vreden 55 let Bled — V tekstilni industriji, ki ima v občini Radovljica že dolgoletno tradicijo, so med drugimi delovnimi organizacijami tudi Vezenine z Bleda, ki praznujejo letos že 55-letnico obstoja. Vključili so se v praznovanje letošnjih partijskih in drugih jubilejev in na Homu nad Zasipom organizirali skromno tovarniško srečanje. Delovna organizacija, ki je sestavljena iz Šest temeljnih organizacij združenega dela, zaposluje okoli 740 delavcev in med njimi je več kot 90 odstotkov žena. Tako kot v tekstilni industiji nasploh se tudi v Vezeninah srečujejo s težavami, ki jih imajo zlasti zaradi nižjih osebnih dohodkov zaposlenih, saj so znatno nižji kot v drugih vejah industrije. Se večji je problem v dislociranih obratih, v Kočevju, v Ilirski Bistrici in v Vipavi, kjer je zaradi slabše strukture zaposlenih in narave dela povprečje izplačanih NA DELOVNEM MESTU Tončk« Poklukar - perica Pravzaprav vodja peric. Tončka se je izučila za šiviljo, pa je bilo takrat težko za službo in ie prevzela v blejskem Park hotelu mesto likarice in šivilje. Ze čez leto dni je bila vodja pralnice. 19 let je bila v Parku, zdaj pa je že 8 let v Krimu. Živahno je bilo ta dan na Bledu in v hotelu. Pričenjalo se je svetovno prvenstvo v veslanju in povsod se je dogodek poznal. Tudi v kleti hotela Krim, pri pericah, ki so se komaj videle iz gore perila, ki jih je čakalo za likanje. V eni izmeni po 200 rjuh, 1S0 prtov, 1S0 »nadprtov«, 100 velikih brisač, 150 malih brisač, pa se halje in predpasnike za kuhinje, p rtiče in perilo gostov če je treba. Oprati, posušiti zlikati, poravnati in spet spraviti nazaj v skladiftče. Tu ima »roko čez« Tončka, ki kot vodja pralnice sprejema v pranje umazano perilo in ga tudi isdaja: kolikor umazanega kdo prinese, toliko čistega dobi. Police so polne in skladovnice perila zložene, da bi se ure zal v robove... Na obešalnikih vise bole halje za kuhinjo in ae kosate bluze sa natakarje, zlikane in poikrobljene kot se za hotel, kot je blejski Krim, spodobi. Takoj zjutraj je na vrsti kuhinja, da dobi sveže perilo, po zajtrku prihajajo iz strežbe, sobarice pa po kosilu, ko je treba pripraviti postelje za nove goste. Trije ogromni pralni stroji perejo zanje: dva po 25 kilogramov in eden za 12 kilogramov. 3,7 milijona. To je velika gospodarska in družbena škoda, menijo pri SGP. Kaj pa v Zelenici? Kje tiči vzrok, da lokal ostaja zaprt, čeprav so v njegovo opremo vložili že 300.000 dinarjev? Pravijo, da je edini razlog njihova kreditna nesposobnost. Zakaj je tako, pa je treba pogledati nekoliko nazaj. Zelenica se nahaja v petletnem obdobju uresničevanja sanacijskega programa, sprejetega 1975 leta. Pred tem je poslovala le v starih objektih in zato na meji rentabilnosti. Lastnih sredstev za sanacijo in razvoj seveda ni imela. Restavracijo nad avtobusno postajo, ki je njen edini kolikortoliko solidni lokal, je dobila na 100-odstotni kredit; 4,2 milijona pri Ljubljanski banki in 5,4 milijona pri občinskem skladu gospodarskih rezerv. Razumljivo je torej, da je z odplačevanjem anuitet in obresti obremenjena do vrh glave. Za nakup Zelenega bistroja Zelenici manjka 1,7 miliiona. Blagovnega kredita, ki ji ga ponuja SGP Trtic, ne more sprejeti, ker ga v dveh letih ne bi bila sposobna vrniti. Slo bi edino z bančnim kreditom, ki bi ga sicer lahko dobila, vendar pa bi za to morala neka druga delovna organizacija dati jamatvo. Kranjski Central, ki se mu bo Zelenica pridružila z novim letom, noče biti dobri porok. Jamstvo je pripravljen sprejeti le, če bi Zelenico razbremenili sanacijskega kredita iz občinskih go- Bled osebnih dohodkov še nižje od povprečja v delovni organizaciji. V Vezeninah izdelujejo modne artikle, naročila so največkrat v manjših serijah, kar moti njihovo proizvodnjo in povzroča težave pri izpolnjevanju delovnih rokov. Ugotavljajo manjšo proizvodnjo zaradi izostankov z dela. največ je porodniške odsotnosti. Ženske še vedno delajo ponoči. Sami se teh težav zavedajo in jih poskušajo kar čimprej odpraviti. Zagotovili so že večjo varnost delavcev, uredili dohodkovne odnose, zadolžili posameznike, da ugotovijo možnosti za rešitve. Vendar pa se odsotnost z dela ne izboljšuje in zato bo potrebno več samodiscipline in volje zaposlenih, da se bodo pomanjkljivosti odpravile. Le tako bodo lahko povečali proizvodnjo in prodajo ter poskrbeli za višji standard zaposlenih. D. Rozman spodarskih rezerv. Izvršni svet skupščine občine Tržič, ki skuša domačemu gostinstvu pomagati kolikor se da, je tako priporočilo sprejel, vprašanje pa je, kako se bo odločila skupščina sklada. Dejstvo je, da se je vse skupaj precej zavleklo. Lokal miruje, izgublja SGP Tržič, izbublja tudi Zelenica. Ostaja pa pečat sramote in poslovne neresnosti. H. Jelovčan Nov proizvodni program Almire Kot je znano, je tekstilna industrija ne le pri nas, pač pa tudi in predvsem v razvitejših deželah, neperspektivna gospodarska panoga, saj so dohodki najbolj rentabilnih tekstilnih podjetij še vedno na repu dohodkov v gospodarstvu. Kljub svoji neperspektivnosti pa je tekstilna industrija nedvomno potrebna in zato sta republiški svet zveze sindikatov in gospodarska zbornica SR Slovenije zavzela lani stališča do problemov tekstilne industrije in dala tudi pobudo za preusmeritev. Tem pobudam so sledili tudi delavci Almire iz Radovljice, ki so se lani oktobra odločili za nov proizvodni program vrhnjih oblačil iz val-kanih pletenin. Valkanje je postopek pred polstenjem, ki daje pletenini večjo trdnost, lep površinski izgled izdelka in omogoča daljšo življenjsko dobo izdelka, predvsem pa je pomembno, da se s tem zmanjša vpliv ročnega dela. Nov proizvodni program pomeni za Almiro dejansko tudi umik iz klasične trikotaže, saj so vrhnja oblačila iz valkanih pletenin nadomestilo klasične konfekcije, s čimer se nudijo Almiri nedvomno velike možnosti na jugoslovanskem tržišču, pa tudi višje cene izdelkov in pa seveda bolj rentabilen izvoz na tuje tržišče. Nov proizvodni program je prišel na tržišče z zimsko kolekcijo za zimo 79/80 in je bil povsod sprejet s simpatijami, zabeležil pa je tudi dober poslovni uspeh. Almira iz Radovljice je delovna organizacija, ki v okviru tekstilne industrije posluje zelo dobro, kar pa še vedno pomeni, da zaradi specifičnosti panoge dosega dohodke, ki so nižji od slovenskega povprečja dohodkov v gospodarstvu, zato delavci nenehno iščejo možnosti, da bi svoj položaj izboljšali. Ena od možnosti je prav gotovo sodelovanje s Suknom iz Zapuž, s katerim so podpisali tudi samoupravni sporazum o po-slovno-tenhičnem sodelovanju, skupno bodo vlagali v predilnico in oplemenitilnico, njihovi skupni napori pa težijo predvsem k izrabi domačih surovin, s čimer bodo poleg pospeševanja ovčereje izboljšali tudi svojo uvozno izvozno bilanco. B. G. Manjšega uporabljajo predvsem za pranje za kuhinjo in za perilo gostov, kjer se večina lika ročno. Ta je tu ozko grlo in dostikrat mora katera »potegniti« čez ure, da je vse zlikano. Najbolj gre na tesno, kadar so v hotelu prehodni gostje, razne šole. Takrat se nabere rjuh in brisač, če pa je poln hotel stalnih gostov, zmanjkuje prtov in »nadprtov«. Prostor imajo lep, tudi dnevno svetlobo imajo, kar je redko za pralnice, vseeno pa morajo ponekod še imeti luč tudi čez dan. Morda je zdaj, ko so povečali zmogljivosti hotela z depandanso, že malo premajhen, posebno za umazano perilo ni pravega mesta. »Zdaj ae perica pri delu res ne more pritoževali, če ima le pogoje dela urejene,« pravi Tončka, »hudo pa je bilo včasih, ko so tudi hotelske perice prale ae vse na roko. Zidani kodi so bili, lesene banje in vse smo suiili zunaj. Kolikokrat nam je dež zmočil »žeh-to« — pa spet operi in spet sušit .. . Zdaj pa opere stroj, osuti stroj in tudi zlikamo s strojem. Zelo malo je ie ročnega dela. Morda je narobe le to, ker moraš delati vae sobote, vse nedelje. Le pozimi in pa v času, ko je hotel alabie zaseden, se da dobiti kakšen prost dan. Dopust pa izrabimo ves pozimi.« »Težko delo? Skoraj ga ni. No, težko je vleči perilo iz strojev, ker so vse prepletene, posebno rjuhe. Takrat se kar precej namučimo. Vendar pa nam ni potrebno več prenašati težkih banj. Uporabljamo poseben voziček, da prepeljemo »žehto« od enega do drugega stroja. Le likalnik bi rade nov. Velik, da bi lahko na njem delale dve. Ta, ki je tu, je zadostoval takrat, ko je imel Krim Se 60 ležiftč. zdaj pa jih ima 200.« D. Dolenc Vaj V Podlubniku gradijo veliko blagovno hišo. - Foto: F. Perdan Spomladi nova tovarna V Podlubniku gradijo nov trgovski center - M leg samopostrežne trgovine bo v njem tudi gostml ski lokal, banka, frizerski salon in kemična stilnica Gradnja nujno potrebne trgovine v Podlubniku v Skofji Loki bi se morala začeti že pred nekaj leti in bi krajani lahko v njej že nekaj časa kupovali, če bi Slo vse po prvotnih načrtih. Zal, pa se je gradnja zaradi nerešenih zemljiških, lokacijskih in drugih problemov močno zavlekla in so trgovski center začeli graditi šele maja letos, odprli pa naj bi ga pred 1. majem prihodnje leto. Objekt gradi SGP Tehnik iz Škofje Loke, načrte zanjo je izdelal Gradiš —biro Ljubljana in je montažna stavba. V novem trgovskem centru bo zraven samopostrežne trgovine tudi frizerski salon, kemična čistilnica, banka in gostinski lokal — restavracija z bifejem. V stavbi bo tudi zaklonišče. Trgovina bo dokaj razkošna, saj bo imela na voljo kar dobrih 900 kvadratnih metrov in to prodajnih površin, skladišč in oddelek za diskont prodajo blaga. V kleti pa bo imela še 57 kvadratnih metrov pomožnih prostorov za osebje. Samopostrežna trgovina bo na površini 450 kvadratnih metrov, 200 kva- dratnih metrov pa bo velika dut« trgovina, V njej bodo produ blago v večjih količinah in v ort nalni proizvajalčevi embalaži ui > zato nekoliko cenejše. V samopostrežni trgovini bo b cem na voljo celoten izbor h\ dopolnjen z vsakdanjimi ^ dinjskimi potrebščinami. V trjtvn* bo tudi klasična prodajalna m««« zelenjave. Gradnjo trgovine in gostin«^ dela financira ABC Pomurka LOKA Skofja Loka in bo zanjo odšteti 21 milijonov 610 t«* dinarjev, ostale lokale pa bod« nancirali uporabniki in sicer Lj*v ljanska banka, Bistra. Fn;t>\, podjetje Kranj itd. Ob tem velja poudariti, da ^ trgovina v Podlubniku prva r»vS samopostrežna trgovina v občin: sedaj so gradili le manjše, s povrhu manjšo od 250 kvadratnih meti* Nova bo tako velika, da bo Uk oskrbovala ves Podlubnik ae i sedaj, temveč tudi čez nekaj let L. Bogati Korak k sodobnosti V tržiški Lepenki so tik pred uresničitvijo zahtt ne naložbe, vredne 170 milijonov dinarjev Večja proizvodnja lepenke in papirja ter dv večji dohodek ob istem številu delavcev m Tržič - Lepenka, ena od devetih temeljnih organizacij Kartonažne tovarne Ljubljana, je bila ustanovljena skoraj pred sto leti. Lepa tradicija, manj lepa pa je razvojna pot Lepenke, saj ima nekatere stroje stare le nekaj manj kot je sama. Da je njena prihodnost večja produktivnost, pogoj za to pa je sodobna tehnologija, so delavci že zdavnaj sprevideli. Vendar pa izkopati se iz težav ni enostavno, posebno, če je denarja komaj za najnujnejše potrebe. Zdaj so se vrata v boljšo prihodnost končno odprla tudi Lepenki. Prvi korak k sodobnosti je storjen, saj so delavci tik pred uresničitvijo zahtevne naložbe, vredne 170 milijonov dinarjev. V okviru delovne organizacije Kartonažne tovarne Ljubljana so namreč sprejeli investicijski program, ki predvideva, da bo Lepenka slabo polovico potrebne vsote dobila iz združenih sredstev delovne organizacije, polovico na podlagi vloge za sanacijski kredit v banki, nekaj so uspeli prihraniti sami. medtem ko bodo strojno opremo v glavnem uvozili s pomočjo inozemskih kreditov. Razen tega računajo še na 3 milijone dinarjev i% občinskega rezervnega sklada. Zanimivo pa je predvsem to, da največji delež v naložbi predstavlja so vlaganje temeljne organizacije Papirkonfekcija iz Ljubljane, s katero Lepenka že več let najtesneje sodeluje, z njo ima usklajene tako investicijske kot razvojne programe, na podlagi tega pa tudi samoupravni sporazum o delitvi celotnega prihodka, ki ga bo ustvarila Lepenka. V Lepenki namreč načrtujejo, da se bo po letu 1981, ko bo investicija zaključena, njihov celotni prihodek in dohodek povečal za dvakrat, ob tem, da novih delavcev ne bodo potrebovali. Rok, prva polovica 1981. leta, ko tovarna praznuje 100. obletnico obstoja, je kratek. Zato bodo s pripravljalnimi deli začeli že to jesen. Trenutno zbirajo ponudnike za izdelavo vseh gradbenih načrtov, dogovori z banko in republiško skupnosti i ekonomske odnose s tujino, pa || tudi v kratkem sklenjeni. Velik del vrednosti naložbe , milijonov dinarjev, odpade na p* bena dela. Podaljšati bo na«* treba halo lepenčnega oddelka ( bodo vanjo lahko postavili no\ * penčni avtomat, ki bo omogočiln raj 90-odstotno povečanje prou\w nje lepenke. S tem bodo ročno dak celoti odpravili. Precej denar« I treba tudi za čistilno napravo. | mer bodo dolgoletni »občinski pv blem« rešili. S postavitvijo drufcv nega objekta pa bodo v Lepenki w dobili obrat družbene prehrane, a derobe in sanitarije s kopalnici* vanj pa se bodo preselili tudi upn ni delavci. Naložba razen a predvideva Se zunanjo umi* trafo postajo, in seveda nove. joav ne stroje: lepenčni avtomat, pi^ in ploski rezilec, lakirni in (rja** stroj ter obnovo papirnega stisk' čimer bodo proizvodnjo papt* povečali za 20 do 30 odstotkov. H. Jelovcr VA VIATOR SAPViator DO GOLFTURI8T TOZD Gostinstvo Gosd M.rtuijk objavlja prosta dela ia a*, loge RECEPTORJA z naslednjimi pogoji: — poklicna šola ali nepopolni srednja šola, — eno leto prakse, — pasivno znanje dveh tujth jezikov, — delo se združuje za eno lete s polnim delovnim časom. — poskusno delo je en mewt — rok za prijave je 15 dni pc objavi. PETEK, 31. AVGUSTA 1979 Tri nove razstave v Kranju 5 STRAN GLAS Razstava del italijanskega slikarja Giorgija Valvaaaorija, ki so jo pred dnevi odprli v galeriji Mestne hiše v Kranju, je rezultat sodelovanja med Pilonovo galerijo v Ajdovščini in Gorenjskim muzejem, sodelovanja, ki se plodno razvija-že tretje leto in se razširja tudi na oaUle galerije v Sloveniji. Tako bo VaJvassorijeva razstava, po zaključku v Kranju, prikazana tudi v Ljubljani in Ae kje. Giorgio Valvassori je študiral slikarstvo na Institutu d'Arte v Trstu in Gorici, kjer stalno živi in dela. Samostojno in kolektivno je razstavljal v najrazličnejših mestih Italije in Avstrije, v Parizu, Kairu in drugod. Valvassori pri svojem delu uporablja druge materiale kot smo jih vajeni gledati na slikarskih razstavah les, platno, vrvi itd. Prav s temi matenali skuša doseči drugačne ućinke kot s klasičnimi slikarskimi sredstvi, ki se sicer uveljavljajo v razstavljenih risbah. Slikarjeve risbe so pogosto le skica za kasneje, v drugačnih gradivih uresničene zamisli, vendar je rezultat obeh načinov likovne izvedbe bistveno drugačen: prva se razvija predvsem na slikarski ploskvi, druga se uveljavlja v prostoru, se spreminja v plastiko, postaja telo, otipljivo, ne samo optično zaznavno. Čistim likovnim rešitvam se v Valvassorijevem delu pridružuje simbolična vloga predmeta. Vendar umetnik pušča gledalcu prosto pot, da si o tem ali onem objektu ustvari lastno pomensko predstavo in razlago. Ne obremenjuje ga s podnaslovi. Morda nas razstavljeni objekti spominjajo na grozote vojne, morda na človeške usode in trplenje; nekomu vnašajo v zavest upanje, drugemu mračnost. Gledalec razvija umetnikovo zamisel naprej, postaja soustvarjalec njegove umetnosti, Antika — elektronika Ob razstavi del Ivana Razborška, ki bo od 3. do 8. septembra odprta v Iskri na Laborah Možnosti likovnega izražanja so - praktično vzeto — neomejene. Ne samo, da je naraslo število slikarskih matenalov, ki omogočajo nekdaj ne- ,**ne načine uresničevanja likovnih zamisli; z nenehnim množenjem vsakdanjih, kot pravimo, uporabnih proizvodov, se stalno večajo tudi možnosti njihovega prenosa v umetnost. Kaj vse so že sodobni slikarji uporabili kot izrazno sredstvo v svojih kompozicijah! Ni je stvari, pa naj bo na videz še tako neugledna in zavržena, ki je ne bi mogla živa ustvarjalna domišljija preliti v novo pomenskost in učinkovito likovno prvino. Ivan Kazboršek je segel po zavrženih materialih; odvrženo tiskano vezje, ki je neuporabno kot del živčnega sistema avtomatičnih elektronskih telefonskih central, ki jih dela Iskra, postaja prikupen material za njegove dekorativno ornamentalne kompozicije. Sama likovna zamisel je enostavna in neposredna: na rumenkasto ploščico, vso popolnjeno z nerazumljivimi šarami kovinskega vezja, domišlja Kazboršek posamezne okrasne like, največkrat iz umetnos-ne ostaline starih kultur. Tako denimo, kitajsko zornamentiranega ptiča in ribo, predkolumbijsko človeško obrazno masko iz Mehike, antično preoblikovano glavo psa, in podobno. Likovni videz vezja, ki s svojimi zlatosrebrnimi odbleski že samo močno bogati površino, ne dovoljuje pisano slikanih dodatkov. Cisto dovolj je že preprosta enobarvna tempera risba, ki naj kot živobarvni in oblikovni poudarek daje tej, zgolj uporabi namenjeni plošči, novo izraznejšo vsebino. Koliko je veljala tarifa na »pezenci« leta 1876? Zgodovinski arhiv Ljubljana je izdal publikacijo Zapiski in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skofja Loka od 1861 do 1918 — Pripravil in uredil jo je škofjeloški arhivar Franc Štukl — Izšla je le v 500 izvodih Dolžnost arhivov je, da hranijo pisane dokumente, ki polagoma izgubljajo praktično vrednost, a ostanejo pomembni za zgodovino. Napačno bi rnlo, če bi bili za vedno spravljeni na zaprašenih policah in zanimivi le za poklicne obiskovalce. Prav je, da arhivi stare spise približajo bralcu, ki ga zanima preteklost in bi se uteg-n,i iz njih tudi kaj naučiti. Prav to je .odilo Zgodovinski arhiv Ljubljana, da objavi posamezne zanimive arhi-valne iz starega občinskega arhiva v Skofji Loki. pri poslovanju škofjeloške mestne •jprave so se v stoletjih nabrali šte-dokumenti, ki so jih skrbno čuvali. Posebno se je število spisov povečalo po letu 1851, ko je izšel novi proraorichi občinski red za Kranjsko Občinski arhiv so imeli na rotov-h ja so ga skrbno varovali. Leta 1860 so popisali vse listine in druge pomembnejše dokumente od 16. stoletja dalje. V drugi polovici 19. stoletja so občinski inventarji že pogosto omenjali občinske spise, leta 1914 so morali okrajnemu glavarstvu v Kranj sporočiti, kakšne starine hranijo, zanje pa ae je večkrat zanimal deželni muzej iz Ljubljane. Arhiv je bil prvotno na rotovžu, dane* je to Mestni trg 35, verjetno urejen tako, kot je nastajal. Med one m a vojnama je arhiv uredil takratni občinski tajnik Jožef Zadnik, kj^ v urejanje vložil veliko truda. Takšen arhiv so dobile nemške oblasti, ki so ga velele znositi na podstrešje rotovža in tedanjega sodi-s/a sedanje občinske skupščine Skofja Loka. Po vojni so te arhivali-E uporabljali kot odpadni material. I ,pisi so pokrivali poribane stopni-ie Vendar pa je to pripomoglo, da sta pokojna odbornika Muzejskega društva v Skofji Loki Lovro Planina in Otokar Burdvch »odkrila« in odpeljala še ohranjene arhivalije v Pu-štalski grad. Ko se je muzej leta 1959 preselil na loški grad, so tja prepeljali tudi občinski ■arhiv. Tam so ga tudi uredili in izdelali popoln inventar fonda. Ze med delom se je porajala misel, da bi kazalo občinske zapisnike približati bralcem, vendar pa bi bili, objavljeni v celoti, preveč šablonski in dogajanje bi se izgubilo v posameznih formalnih delih zapisnikov. Zato se je avtor odločil za dobesedne izpiske. Iz zapisnikov je skušal izločiti najzanimivejše dele z različnih področij življenja v Skofji Loki. Zaradi boljšega razumevanja zapisniškega gradiva so tej seriji dodani pomembnejši dokumenti, sestavljeni iz raznega gradiva v obliki seznamov, pravilnikov, dopisov, oziroma pisem. Tako so objavljeni seznami županov častnih meščanov, občinskih odbornikov in svetovalcev, stanje občinskega premoženja, občinskih financ, razni zapisniki, poslovniki in ceniki, skratka dokumenti, ki naj bi čimbolj nazorno prikazali življenje in delovanje občine v obravnavanem obdobju. Da bi nekatere vrzeli v publikaciji dopolnili, avtor naproša stare Loča-ne, da pomagajo dopolniti podatke, predvsem bi želeli zvedeti poklice odbornikov. Objavo publikacije sta omogočili kulturni skupnosti Škofje Loke in Slovenije. Izšla je v 500 izvodih, kupiti pa jo je moč v muzeju na gradu, občinskem arhivu in v mestni knjigarni. L. Bogataj (pezenca je tehtnica - o. p.) včasih morda v svojih predstavah še bolj poglobljen, kot si je avtor kdaj upal misliti. Likovno gradivo, ki nam ga je avtor na razstavi predstavil, prav gotovo nima veliko skupnega s tradicionalno umetnostjo, toda z drugim jezikom nam govori podobne besede kot smo jih bili vajeni pri starih mojstrih. Ta jezik pa je v obeh primerih iskren in čuteč. V galeriji Prešernove hiše se, po posredovanju Združenja likovnih skupin Slovenije pri ZKOS, spoznavamo z deli likovnih amaterjev iz severovzhodne Slovenije, t. j. Štajerske in Pomurja. Predstavljeno gradivo tridesetih avtorjev je sestavni del razstave dveletnih prizadevanj in dosežkov likovnih skupin in društev na Slovenskem, ki smo si jih letos spomladi ogledali v Posavskem muzeju v Brežicah. Razstava kaže pomemben napredek v razvoju naše amaterske likovne kulture, ki ni več prepuščena naključju, temveč je po zaslugi republiške in občinskih zvez kulturnih organizacij in likovno-vzgojnih posegov, ki jih pripravljajo v povezavi z Združenjem likovnih skupin Slovenije in Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (večerne likovne šole, kolonije, seminarji, predavanja itd.) v stalnem porastu, tako po številu likovnikov kot po kvaliteti likovnih del. Marija Cerar se na razstavi v kletnem razstavišču Prešernove hiše s svojim fotografskim delom prvikrat predstavlja kranjski javnosti. Njena razstava je izrazito tematskega značaja, kar nam pove tudi sam naslov - HORIZONTI. Obzorje je tema, ki je razen v fotografiji, pogosto predmet sodobnega slikarskega izražanja, še posebej tistega slikarstva, ki se naslanja na fotografske predloge. Obzorje, ki se približuje in oddaljuje, obzorje, prekrito z oblaki, obzorje, ki ga režejo v nasprotno sončno luč ujeta drevesa ali črni pasovi vzpetin, so predmet fogoraf-skega oblikovanja Marije Cerar. Se zdaleč pa ni avtoričina fotografija samo posnetek naravnih danosti. Z različnimi izraznimi poudarki dosega Marija Cerar v svoji fotografiji tisto razpoloženje, ki nas s svojim pridihom simboličnega pritegne in ki je izraz občutljive narave in poglobljenega doživljanja upodabljal-ke. Cene Avguštin C NOVO V KINU V dvoranah kranjskega kino podjetja še vedno vlada poletno vzdušje, čeprav je nerazumljivo, zakaj so ravno poleti, razen redkih izjem, na sporedu le manj zahtevni filmi. Kljub temu pa velja omeniti francoski ljubezenski film Mračni predmet poželenja — vsaj v filmskem katalogu ga precej hvalijo — ki si ga bodo v soboto lahko ogledali Kamničani. Gre za nekoliko starejšega osvajalca, ki na vsak način hoče dobiti mlado Španko. Režiser Luis Bu njuel je umetniško prikazal boj med strastjo in odločnostjo dekleta, ki brani svoje devištvo. Erotične avanture Casano-ve, ki jih bodo gledali Tržičani, so lahkotna komedija o nepreko-sljivem ljubimcu Casanovi. Bogate scene in kostume dopolnjujejo lepe ženske, pa Tonv Curtis V naslovni vlogi. Premiera ameriškega akcijskega filma Razbijač pa bo v kranjskem Centru. Pripoveduje o šoferjih velikih kamionov, ki naposled premagajo sadistično skupino iz nekega mesteca v Kaliforniji. Zw konec omenimo še nemško indija-, narico V kondorjevem klancu, v kateri je zaigral naš Gojko A/h tič. To pa je tudi vse, kar bo v prihodnjem tednu novega na filmskih platnih, h. J. Skofja Loka - V puštalski kapeli bo v ponedeljek, 3. septembra, ob 19. uri nastopil klavirski kvartet, katerega stalni člani so: Gorjan Košuta — violina, Črt SiAkovič - viola, MiloA Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir. Kvartet, ki uspešno deluje že nekaj let, je deležen občudovanja pub like in priznanj domačih in tujih kritikov. Nič čudnega, saj ga sestavljajo pri' znana imena naše glasbene umetnosti: Gorjan Košuta je profesor na Visoki šoli v Kolnu, Črt Siškovič študira pri profesorju Igorju Ozimu v Kolnu, Miloš Mlejnik je solo čelist Slovenske Filharmonije, Janko Šetinc pa je profesor na mariborski srednji glasbeni šoli. Na ponedeljkovem koncertu bodo izvedli dela Schuberta, Mozarta in Faureja. — M. V. Jeseniška delavska univerza praznuje Četrt stoletja dela Delavska univerza na Jesenicah se je zaradi vedno večjih potreb po izobraževanju odraslih razvila iz ljudske univerze, ki so jo 1954. leta ustanovili pri jeseniški Svobodi — Sedanjo dejavnost univerze in načrte za njen prihodnji razvoj je v pogovoru pred dnevi predstavil direktor univerze Srečko Krč. »Predstavite Ae načrte delavske univerze za prihodnost!« »V našo dejavnost si bomo prizadevali vključiti kulturno estetsko izobraževanje prebivalstva. Gre za organizacijo filmske vzgoje, poljudnoznanstvenih in drugih predavanj, predvsem pa usposabljanje delavcev v kulturno prosvetnih društvih. Načrtujemo razširitev naše tehnične dejavnosti, radi pa bi utrdili tudi določene standarde za izobraževanje odraslih, na osnovi česar bi dobili potrebna sredstva za posodabljanje učnega procesa. Seveda pa bo najpomembnejša naloga v bodoče iskanje ustreznih delovnih prostorov, saj lete zdaj najemamo v centru srednjih šol. Upamo, da se bo z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju uredil status delavskih univerz. Razumljivo pa je, da se bo naša univerza morala tudi v prihodnje prilagajati potrebam družbene skupnosti.« »Kdaj in kako boste proslavili delovni praznik vase ustanove?« »Proslava ob 25. obletnici delovanja ljudske in delavske univerze v jeseniški občini bo 26. oktobra. Udeležili se je bodo delavci univerze, slušatelji in drugi občani. Povabili bomo tudi vse dosedanje vodje: Joža Varla, Jožico Teppy, Ludvika 2orgo in Miha Cenca. Po kulturnem sporedu bomo podelili 12 priznanj dolgoletnim sodelavcem univerze. Pričakujemo pa tudi, da bo do takrat sprejet predlog o poimenovanju naše delavske univerze po predvojnem komunistu in prvoborcu Viktorju Stražišarju« S. Saje »Kaj bi lahko povedali o začetni in današnji izobraževalni dejavnosti ljudske oziroma delavske univerze na Jesenicah?« »V prvih povojnih letih je izobraževalna dejavnost potekala v okviru delovanja delavskih prosvetnih društev Svoboda pa kulturnih društev in organizacij. Med najbolj aktivnimi izobraževalnimi odseki v prosvetnih društvih jeseniške občine je bil odsek Svobode na Jesenicah. Ker se je njegova dejavnost vse bolj širila, so 1954. leta pri društvu ustanovili ljudsko univerzo. Za vodenje izobraževalne dejavnosti so dalj časa prostovoljno skrbeli kulturni delavci, zaradi vse večjih potreb po izobraževanju odraslih pa so na pobudo občinskega ljudskega odbora 1959. leta ustanovili delavsko univerzo, v kateri za razvoj izobraževalne dejavnosti skrbe poklicni delavci. Danes ima delavska univerza sedem delavcev in okrog 110 stalnih zunanjih sodelavcev. Deluje kot temeljna organizacija jeseniškega vzgojno izobraževalnega zavoda, in sicer za potrebe združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, sa-moupravljalcev, ki so organizirani v klubih samoupravljalcev, pa drugih porabnikov izobraževalnih storitev. Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje poteka v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami in klubom samoupravljalcev. Najbolj razvit sistem usposabljanja na tem področju ima občinska organizacija Zveze komunistov. Tako imamo do konca letošnjega leta v načrtu dva seminarja za kandidate za sprejem v članstvo Zveze komunistov, tri seminarje za novo sprejete komuniste, dva oddelka občinske partijske politične šole, dva inštruk-tažna seminarja za vodje idejnopoli-tičnega usposabljanja v osnovnih organizacijah in dopisno šolo marksizma. Za klub samoupravljalcev bomo pripravili 12 seminarjev za usposabljanje delegatov, tri seminarje o vodenju sestanka in tri o družbenem planiranju. Druge družbenopolitične organizacije svoje programe še pripravljajo. Drugo področje dejavnosti naše univerze je organizacija usposabljanja za delo in delovne funkcije. Med stalne oblike izobraževanja na tem področju sodijo tečaji higienskega minimuma, šivalno krojni tečaji, strojepisni tečaji ter tečaji za vratarje in čuvaje. Izobraževanje za poklic poteka v več šolskih oblikah: ekonomski srednji šoli, poklicni administrativni šoli, elektrotehniški šoli, gostinski poslovodski šoli in osnovnošolskem izobraževanju za odrasle. Splošno izobraževanje pa zajema predvsem družbeno vzgojo; šolo za življenje, izobraževanje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, tečaje za tuje jezike in kulturno vzgojo. Razen tega skrbimo tudi za usposabljanje pedagoških delavcev.« Filmi o vodnih športih Bled — Včeraj se je na Bledu sklenil prvi dan mednarodnega festivala filmov o vodnih športih, ki ga je za obogatitev svetovnega prvenstva v veslanju pripravil Mednarodni festival športnih in turističnih filmov iz Kranja. Celotni program vsebuje 22 filmov iz štirinajstih držav, ki pripovedujejo o plavanju, veslanju, vaterpolu, skokih v vodo in veslanju. Nekateri med njimi se ponašajo s pomembnimi festivalskimi nagradami in priznanji, tako, na primer, nizozemski film Jadranje, francoska Plavanje in Calanques, pa jugoslovanski Regata, posnet v času svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu 1966 leta. Drugi dan festivala filmov o vodnih športih bo to soboto, 1. septembra, ko bosta na sporedu francoska filma Svetovno prvenstvo Amsterdam 1979 in Plavanje, britanski film Svetovno prvenstvo, romunski Tehnika plavanja, ameriški Divja reka in jugoslovanski Močnejši od morja. Festival bo sklenjen prihodnjo soboto, 8. septembra, ko si bomo lahko ogledali kar sedem filmov: britanskega Veslaški trening, avstralskega Kanu, francoskega Calanques, jugoslovanska Vaterpolo in Po Uni pa še tunizijskega Metamorfoza in kubanskega La Drucha. h. J. O L,AS 6.STRAN PETEK, 31. AVGUSTI Umetno jezero bo segalo do Kranja Pod Mavčičami se bodo vrtele turbine Pred skoraj četrt stoletja je bilo slišati prve glasove o možnosti gradnje hidroelektrarne na Savi pod Mavčičami, sedaj pa to ni več ugibanje ali želja, temveč hitro bližajoča se resničnost — Proti koncu leta začetek gradnje, leta 1983 pa naj bi hidroelektrarna Mavčiče oddala v žice prve kilovate — Kranj soglaša z gradnjo, vendar mora investitor Savske elektrarne upoštevati njegove zahteve in pogoje, saj se položaj v kranjskem industrijskem bazenu ob Savi ne sme poslabšati, temveč kvečjemu izboljšati » »Ne« za kabelbagersko postajo v Savskem logu KRANJ —Kar se je bolj aLi manj glasno govorilo skoraj petindvajset let, postaja zadnji dve leti resničnost. Letos naj bi kanjon Save od Kranja do Mavčič postal veliko gradbišče nove hidroelektrarne Mavčiče, zapisane na prvem mestu programa gradnje vodnih energetskih virov v Sloveniji. Zastrašujoča energetska suša, ki se utegne v prihodnjih letih kot nalezljiva bolezen širiti po svetu, steguje kremplje tudi k nam in nas sili, da iščemo pomoči in trajne rešitve v vodah in premogovnikih. Elektrarna pri Mavčičah je ena od členov verige trajne preskrbe Slovenije z električno energijo in z načrtov in zamisli, ki so ležali v predalih, je izginil prah! HE Mavčiče naj bi začeli graditi že letos, prvi kilovati iz elektrarne z dvema agregatoma v kanjonu Save pa naj bi bogatili električno omrežje že leta 1983. Začetek umetnega jezerca bo segel do Kranja, malo nižje od savskega mostu. Možnost gradnje hidroelektrarne v Mavčičah je zapisana v urbanističnem programu kranjske občine iz leta 1975. Čeprav investitor Savske elektrarne iz Ljubljane lokacijske odločbe še nima, pa sporna vprašanja niso več takšna, da jih ne bi bilo mogoče rešiti v splošno zadovoljstvo in da odločba ne bi v planiranem roku prižgala zelene luči graditeljem. KOMBINACIJA Z MEDVODAMI Kot je doslej znano, bo hidroelektrarna v Mavčičah obratovala kombinirano z elektrarno v Medvodah. Kot »čelna«, oziroma prva elektrarna v verigi elektrarn na Savi, bo tudi vzdrževala vodni režim in vplivala na proizvodnjo v nižje ležečih elektrarnah. Prvotno je bila gradnja v Mavčičah planirana na koti 343, kot je tudi zapisano v urbanističnem programu kranjske občine, po lanskih in letošnjih razpravah pa je bila osvojena kota 346, kar pomeni, da bo zajezitev segla do Kranja, oziroma v bližino mostu prek Save, pri koti 343 pa bi bil začetek zajezitve nekje v Zarici. Za koto 346 sc se zavzemale predvsem Savske elektrarne, ker je to menda zanje ugodnejše, vendar takšna odločitev terja več naporov in sodelovanja prizadetih pri skrbi za prostor, ki ga bo jezero z elektrarno obsegalo. Kranj je in še v vseh pogovorih poudarja, da kakršnakoli odločitev ne sme biti enostranska, brez upoštevanja posledic, ki bi nastale na tem območju in spremenile, oz. poslabšale razmere na tem območju. Z vsemi, ki se pojavljajo v kranjskem industrijskem bazenu ob Savi in uporabljajo kanjon dalje proti Zarici in naprej, mora biti doseženo soglasje o spornih vprašanjih. Odrinjeni od dogovarjanja pa ne smejo biti tudi tisti, ki se utegnejo v prihodnosti še pojaviti in izkoriščati prostor, kjer bo elektrarna z jezom. To je bil cilj vseh dogovorov od leta 1978 dalje, v katerih so sodelovali' Savske elektrarne kot investitor, izvršni svet in drugi organi kranjske občinske skupščine ter organizacije in posamezniki, ki se že ali pa se šele bodo pojavljali na območju zajezitve, oziroma bo le-ta na njihov položaj posredno ali neposredno vplivala. Sredi lanskega decembra je sledila lokacijska obravnava in opozorila na nekatere probleme, ki jih je treba pred začetkom gradnje razrešiti. VODA NE SME BITI SE VEČJA NADLOGA Delovne organizacije v kranjskem industrijskem bazenu ob Savi zaradi gradnje elektrarne ne smejo imeti problemov z vodo, poplavami, črpal-nimi postajami in kanalizacijo, je bila ena glavnih pripomb na lokacijski obravnavi. Na škodljive posledice je opozarjalo brniško letališče (megla), ribiči in krajevne skupnosti ob Savi. Večino od teh so dopolnjene rešitve zadovoljile in ima investitor v žepu tudi že precej soglasij. Izvršni svet občinske skupščine Kranj je stalno odgovorno obravnaval zadevo in pogosto usklajeval med investitorjem ter uporabniki prostora ob Savi. Hidroelektrarna v Mavčičah problemov v kanjonu Save in industrijskem bazenu ne sme povečati, temveč zmanjšati, če že ne odpraviti. Zato Kranjčani opozarjajo investitorja in terjajo ustrezne rešitve za nemoteno delovanje kanalizacije in načrtovane čistilne naprave. Ako-mulacijsko jezero se ne sme spremeniti v mlakužo, obrežje jezera in okoliška krajina pa prav tako ne sme postati novo žarišče nesnage, temveč skupaj z jezerom površina, uporabna za turistične in rekreativne namene. Za vsa področja morajo biti izdelani ureditveni načrti in zagotovljen denar, saj izkušnje uče, da je kasneje, ko naprava že obratuje, težko računati nanj. Stopnja ogroženosti se zaradi poplav v industrijskem bazenu Kranja ob Savi ne sme povečati, temveč zmanjšati. Zato je investitor dolžan sporazumeti se s prizadetimi o regulacijskih in ureditvenih delih ter najti vire sredstev. Odstranjevanje proda mora biti trajno rešeno. Nad stanjem vode mora biti zagotovljen stalen nadzor in poskrbljeno za učinkovito alarmiranje in obveščanje. Gradnja elek- trarne bo povečala obremenitev okoliških in dostopnih cest, zato mora graditelj poskrbeti za njihovo obnovo in redno vzdrževanje v sodelovanju s samoupravno komunalno interesno skupnostjo kranjske občine. DA NE BO KASNEJŠE JEZE Na večini področij, pomembnih za gradnjo elektrarne, je doseženo soglasje in najden skupni jezik. Med takoimenovana »odprta«, oziroma »sporna« vprašanja, kaže še posebej uvrstiti način odvzema gramoza. Sava ga bo prinašala v velikih količinah in zasipala ter dvigala dno jezera, zato je treba zagotoviti najprimernejši način odvzema naplavin. Kranj za postavitev kabelbagerske postaje v Savskem logu ne daje soglasja, ker postavitev naprav na to območje ne sodi. Investitorje dolžan preprečiti zaprojevanje na druge načine, ki so znani po svetu. Kako bo rešil ta problem, za zdaj ni znano, vendar je to ena od njegovih osnovnih obveznosti, sicer vodni režim v industrijskem bazenu Kranja ob Savi ne bo zadovoljiv. Hkrati mora biti na tem območju zagotovljena uresničitev vseh že sprejetih planov gradnje v tem delu Kranja. Dogovarjanje o gradnji kanalizacijskih in čistilnih naprav med kranjsko komunalno skupnostjo in Savskimi elektrarnami obeta veliko in tu ni pričakovati resnejših ovir, prav tako pa mora biti tudi pri urejanju brezin. Predvideno nihanje vodne gladine bo okrog 1,70 metra in bregovi morajo biti temu primerno urejeni. V primerih narasle Save in poplav pa je predvidena dobra rešitev. Jez pri Mavčičah se lahko s posebnimi napravami zniža za več metrov. S tem se bo začetek umetnega jezera umaknil nižje v kanjon Save in omogočil reki normalen pretok. Vsa nerešena vprašanja je treba pred obratovanjem oziroma začetkom gradnje rešiti v splošno zadovoljstvo, menijo v Kranju, in zato vztrajajo pri dogovorjenem. Škoda bi bila, če bi hidroelektrarna v Mavčičah razen dragocenih kilovatov »proizvajala« tudi vročo kri in spore, za katerih rešitev je sedaj pravi trenutek! Jože Košnjek Slika: F. Perdan Iz pogovora s praktikanti iz Iskre Med teorijo in prakso Praktično sodelovanje v proizvodnem procesu je prav gotovo temeljni pogoj usposabljanja vajencev, dijakov in študentov za ustrezen poklic. V ta namen zaposlujejo organizacije združenega dela mlade kadre, ki jih bodo v prihodnjosti sprejeli na delo, in jih v okviru izobraževalnega procesa seznanijo s prakso. Določijo jim mentorja, le-ta je zadolžen za tehnološko pripravo, seznani jih z delovno operacijo, teoretično pa jim razloži tudi organizacijo in samoupravno strukturo, kajti v borih treh tednih »gostovanja« šolarjev v tovarni se mladi ne morejo vsebinsko vključiti v samoupravni proces. Ob priložnosti, ko se v vseh organizacijah združenega dela počitniške prakse zaključujejo in se spet odpirajo šolska vrata, smo med praktikanti ISKRE poiskali nekaj tistih, ki zadnje avgustovske dni še vztrajajo v oddelkih neposredne proizvodnje. Radi ali neradi so se nastavili objektivu in z nemalo obotavljanja, ocenili svoje počitniško delo. Vesna Okrilar. 1. letnik poklicne elektro ke, njihov zunanji videz in delo, vanje. To mi nudi osnovno prtj tično znanje za moj bodoči ^ klic. Imam tudi mentorja, ki o< je prvi dan popeljal po oddelka me predstavil sodelavkam in n* posadil na to delovno mesto . Samo Kacin, 3.letnik elektro tehnične: »Na praksi sem že dva tedna in sem že dodobra spoznal tovarno, videl, kako poteka delo, praktično spoznal telefonske centrale, o katerih se učimo v šoli. Da bi se vključil v delo mladine, družbenopolitičnih organizacij ali se seznanil s samoupravljanjem, ni niti časa; rad pa bi, da bi nam kdo podrobneje razložil vse o tem, kakor tudi o sami tehnologiji, delovnem mestu itd.« »Predstavljala sem si, da bom na praksi, na primer, sestavljala sestavne dele električnih aparatov ali preverjala točnost na merilnih instrumentih. Tako pa pregledujem magnetne izklopni- Brane Zontar, 1. letnik elektro tehnične »Na praksi sem štirinajst dni-vrtam luknje v kotve. Bil sem i* di na drugih delovnih mestih, aj, ali manj podobnih. Kako je treba delati, mi pokaže mentor, ki p* jasni smisel celotne delovne oj* racije. Delovno mesto, kjer bo* morda nekoč delal kot el< tehnik, sem že videl bolj od _ rad pa bi, da mi kdo kaj več o njem. Na splošno sem s kar zadovoljen, ker so me ie jatelji opozorili, naj ne pr jem kdo ve kaj«. Počitniška praksa za nekate« je, kar bi morala biti, drugi pa^ neredko nezadovoljni z neposn* no proizvodnjo, ki se ne pribl: kdove kako njihovemu nemu profilu. Tudi z mentor-stvom niso vsi najbolj zadovoljni vendar te njihove kritične pn. pombe kažejo na to, da bi rti čimbolj ustrezno in smiselno praktično delo, ki bi dopolni) njihovo teoretično znanje. D. Zlebir Foto: N.SladK' Predlog novega delovnega časa Važna je kakovost čas prodaje ne Slikoviti kanjon Save med Kranjem in Mavčičami ne bo več dolgo taksen Ze letos se bo spremenil v veliko gradbišče nove hidroelektrarne Mavčiče -Foto: F. Perdan Veletrgovina Loka Skofja Loka -TOZD Prodaja na drobno, je te dni obvestila izvršni svet občinske skupščine in družbenopolitične organizacije o težkem položaju v škofjeloški občini in s predlogi za izboljšanje gospodarjenja, med katerimi je za širšo javnost in za občane zanimiv predvsem predlog, da se skrajša obratovalni čas v prodajalnah. V LOKI namreč že nekaj let ugotavljajo, da promet v živilskih prodajalnah narašča veliko počasneje kot pretežni del druge porabe prebivalstva. Poleg tega se zadnjih pet let stalno znižujejo sredstva, ki ostajajo temeljni organizaciji za enostavno in razširjeno reprodukcijo. O tem govorijo naslednji podatki. V šestdesetih prodajalnah, kolikor jih je v TOZD - Prodaja, je bilo leta 1978 ustvarjenega 398.570.000 din celotnega prihodka. Za razširjeno reprodukcijo je temeljni organizaciji ostalo samo 504.159 din ali komaj 0,13 odstotka celotnega prihodka. Da je ostanek sredstev za razširjeno reprodukcijo tako skromen, niti ne preseneča, če vemo, da od šestdesetih prodajaln kar triintrideset ni ustvarilo dovolj dohodka nekatere niti toliko ne, da bi krile lastne stroške. Da tako skromni ali celo slabi rezultati niso odraz slabega dela ali pretirano visokih dohodkov, je razvidno iz podatka, da se je produktivnost lani povečala za 19 odstotkov, osebni dohodki pa so porasli za 14 odstotkov in so znašali 5.146 dinarjev mesečno v povprečju. To pa je precej pod povprečjem občine in republike. Prav nizki osebni prejemki so glavni vzrok veliki fluktuaciji. Delavci odhajajo tudi zaradi slabih delovnih pogojev, kot je naporno fizično delo, delo v izmenah in ne nazadnje, delo ob sobotah. Problem se pokaže v še slabši luči, če pogledamo strukturo zaposlenih. Od skupno 312 delavcev v TOZD je le 35 delavcev ali dobrih 11 odstotkov nekvalificiranih, oziroma pol-kvalificiranih. Vsi drugi so kvalificirani ali visoko kvalificirani. Če k temu dodamo, da je kar 95 odstotkov zaposlenih žensk, od katerih jih je skoraj 70 odstotkov mlajših od 35 let, med njimi pa veliko mater z otroki, vidimo, da delovni pogoji in prejemki niti zdaleč niso rožnati. Težki delovni pogoji in struktura zaposlenih pogojujeta visoko odsotnost z dela zaradi bolezni in porodniških dopustov ter nege otrok. Lani je bilo zaradi zgoraj navedenih vzrokov odsotnih vsak dan 33 delavcev. Veliko delavcev pa se ob delu tudi izobražuje za razna administrativna dela in tako odhajajo iz trgovine. Lani je odšlo 29 delavcev, letos v prvem polletju pa že 12. Težko pa pridobivajo tudi nove delavce, saj se je na razpis namesto 39, kolikor so razpisali prostih učnih mest, prijavilo le 20 učencev v gospodarstvu, pa še ti so povečini iz oddaljenih krajev, kjer se takoj pojavlja vprašanje prevoza na delo ali bivanja v dijaškem domu. Zaradi navedenih vzrokov, pri Veletrgovini Loka opozarjajo, da bo osnovna oskrba prebivalstva lahko prwv deio.N d, * tO lis že v bližnji prihodnosti motan, se prepočasi gradijo nove prnsW in obnavljajo sedanje, vedno a* pa je tudi trgovcev. Ker pa to ni niti v interesi4 nosti niti Loke, v temeljni orm» ciji prodaja na drobno pr*dW da bi za prebroditev kritičmpi nja in dokler se problem trgova drobno širše ne uredi, akrajtah«* tovalni čas v prodajalnah, fei predlog so se odločili zato. ket > večina prodajaln organizirano^ izmensko delo in je odprta 12 »v dan in to ne glede na višino ki ga dosegajo. Takšnemu _ mu času je prilagojeno tudi zaposlenih, čeprav bi lahko ni količine dela. ki ga je treba opnT delalo manj ljudi. Ce bi skril obratovalni čas. bi lahko zmaji število zaposlenih in dvigniti *9 nost. Ker pa obratovalni čas ni le zadeva zaposlenih v temveč predvsem potrošnikov, v LOKI s problematiko izvršni svet in družbene organizacije v občini z željo, di tem posebej razpravljali pot sveti pri SZDL. kakor tudi m občani. Informacijo je že obnv občinski svet Zveze sindikatov t menil, da je obratovalni ča.« krajši, vendar pa se s tem ik poslabšati izbira in ponudba i. ni pa ga je potrebno v dogouvv potrošniki. L. Bona 1 HT«. 31 AVGUSTA 1979 .7.STRAN.G LAS BOGINJA - MATI VETROV ANDREJ STREMFKLJ 5. nada(/evanje Po kosilu smo se odpravili v samostan. Temba je zelo veren, zato nas je nagovoril, da smo darovali samostanu vsak po 20 rupij. Glavni Lama je zato molil za nas, da bi se srečno vrnili s hriba. Samostan v Pangbocheju je najstarejši v dolini Khumbu, 200-300 let. Za turiste sta najbolj zanimiva Jetijev skalp in roka, ki ju hranijo v samostanu. Lama nas je peljal v samostan. Prostor je precej lepo okrasen in poslikan. Na steni je oltar, kjer so trije kipi Bude. Vse je zelo zaprašeno. Temba se takoj ob vstopu pnkloni, sname čepico, jo vrže na tla, potem pa še sam poklekne in se prične klanjati. Po stenah je vse polno mask in raznih kipcev. Potem, ko pride Lama, Mani - kamen, v katerega je vklesana molitev na« peljejo v zgornje prostore. Tu je vpisna knjiga, karrior se vpisujejo tisti, ki so darovali za samostan. Prostor je podoben spodnjemu, le da je manjši. Stene so poslikane z živobarvnimi rizbarijami iz Budinega življenja. Stebri, ki podpirajo strop, pa imajo glavo v obliki slonove. Glavni Lama je sedel za majhno črno skrinjico, levo od oltarja. S seboj je imel fantička, ki se je veselo sukal okrog njega. Na skrinjico je dal nekak velik kelih, vanj pa manjšega. Vanj je nalil čang, ki ga je Temba prinesel s seboj v čutari. Poleg keliha je imel skledo z rižem. Potem je drugi Lama prinesel posodo z žerjavico in nanjo natresel dišave. S tem je pokadil prostor, glavni Lama pa je pričel žlobudrati molitve. Fantič je vsake toliko časa udaril na boben. Zdelo se mi je, da to ne spada v obred. In res mu je L«ma kmalu vzel tolkalo. Potem je fantiček začel razbijati* a pokrovkami, ki so bile zraven skrinjice. Lama pa se ni več menil zanj in je kar naprej žlobudral molitve in po sobi potresal riž. Ko je končal, k polil po prostoru še čang. Obred je bil končan. Drugi Lama nam je pokazal še ostanke Jetija. To je »nežni človek, ki naj bi živel v Himalaji. Domačini so v njegov obstoj prepričani. Tako me je ob povratku trgovec v Kathmanduju, kjer sem kupoval, na vsak na<*)n hotel prepričati, da sem na vrhu srečal Jetija. No, ostanke snežnega človeka je vzel iz velike skrinje Zaviti so bili v umazano krpo. Slovesno jih je postavil na mizo. Skalp je zelo trd in poraščen s ščetinami. Znanstveniki so mnenja, da je skalp od kake antropoidne opice, roka pa je človeška. Ogledujemo a skalp, nakar ga vzame Lama v roke in ga posadi Mku na glavo. Ce bi to storil jaz, bi me grdo ozmerjal, tako pa je samo zardel od neugodja in vljudno kar ae da hitro snel skalp! Za ogled teh ostankov smo morali plačati še po 5 rupij na osebo. Tudi menihi so z> zastrupljeni s turizmom. Sicer ni čudno, saj gre po tej dolini pod Everest do 5000 turistov na leto. Večina ima dovolj denarja in pridejo zato, da bi od blizu videli najvišjo goro na svetu. V kotlini, kjer leži vas Periche, ni dovolj kamenja. Zato so nekatere hiše zidane tako, da se plasti kamenja menjajo s plastmi ruše. Tudi nekatere ograde so take. Tu je lepo zidana bolnišnica, kjer je v času sezone trekingašev zdravnik, ki proučuje višinsko bolezen. Ob 5000 turistih mu to res ni težko. V tej višini so noči že kar mrzle. Imamo samo najtanjše spalne vreče, zato nas ponoči zebe. Da bi noč hitreje minila, sva šla s Štefanom ven. Prisedla sva k majhnemu ognju, kjer so sedele štiri Serpani (Serpani je ženska iz rodu Serp), naše nosačice. Čez nekaj časa pride še Mk. Pogovarjali in šalili smo se dolgo v noč. Sprva smo bili sami in smo se le težko sporazumevali, kajti šerpovski jezik je drugačen kot nepalski. Potem je prišel še Temba, ki je bil za prevajalca. Serpani so bile zelo spogledljive in navihane. Za vsako malenkost so se smejale na ves glas. Najbolj smešno se jim je zdelo, ko smo jim povedali, kako nam je ime. Marko v njihovem jeziku pomeni tisto najtrše usnje, ki ga uporabljajo za čevlje. Ko jim je Mk povedal, kako mu je ime, je to izzvalo huronski smeh. Malo jim je bilo tudi nerodno. Spraševale so naju, če sva poročena, koliko otrok imava, koliko sva stara in tako dalje. Nazadnje pa se najmlajša skorajži in vpraša, s katero bi šel spat, da naj kar izberem. Sedaj pa je meni postalo nerodno. Nisem vedel kaj naj odgovorim. Sprva sem se hotel izvleči s šalo. Kar z vsemi tremi, sem rekel. Temba me je opozoril, da to pa ne gre. Serpani, da so močne dovolj, saj nosijo po trideset kilogramov in da bo ena kar dovolj. Šala ni uspela. Zato sem se začel izmikati, češ da imam doma punco in da me Mk lahko zatoži, da je punca zelo huda itd. Končno pa sva jo popihala spat, Serpani pa so še naprej sedele ob ognju in so bile kar malo užaljene. Kasneje mi je Temba pripovedoval, da preden se Serpani »poroči,« lahko povsem svobodno živi. Šerpe se tudi ne poročajo uradno. Dva, ki se imata rada, začneta živeti skupaj. Moški žensko lahko pusti, vendar, če ima z njo otroke, ima običajno težave. »Poroka« zgleda tako, da gre fant k dekletovim staršem. Očeta mora prositi za hčer. Če ta dovoli, spije-ta malo čanga in nato gresta mlada Šerpa in Serpani na svoje. Če pa ne dovoli, gresta pač proti njegovi volji. Ce potem nimata otrok, moški lahko zapusti žensko brez problemov in gre z drugo. V primeru pa, če ima z njo otroke, ima lahko precej sitnosti. Jak, najmočnejši med vsemi nosači SE NADALJUJE /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Po poteh herojskih FRANC ŠENK: (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pot nam je zelo hitro minevala in kaj kmalu smo prispeli do vasi Ko-zarac, od koder smo zavili proti legendarni Kozari. Naš obisk je bil namenjen kraju Mrakovica, kjer stoji spomenik kiparja Dušana Džamo-nja. Ta 36 metrov visoka železobe-tonska stvaritev, ki jo je septembra 1972 odkril tovariš Tito, je v celotnem sklopu le bled spomin na boje, ki jih je bilo tukajšnje prebivalstvo s premočnimi sovražnimi hordami. Ko beremo na bližnjem Memorialnem zidu imena 9864 padlih branilcev Kozare, ko gledamo spomenik, ki se v vsej svoji veličini dviga nad hribom, se šele zavemo, da je majhen, če pomislimo na vse tiste, ki še niso napisani, saj bi lahko pripisali še 35350 Kozarčanov, ki so položili svoja življenja na žrtvenik svobode po taboriščih. Zato naj bo veličasten spomin leta 1942 recitirana pesem »Stojanka, mati Knežopoljka« pesnika Skendera Kulenoviča vsem materam, ki so rodile 11000 otrok, ki se niso nikoli vrnili s Kozare. Po ogledu tega spomeniškega parka - vsa Kozara je danes nacionalni park - smo se napotili na kosilo v bližnji hotel Mrakovica, potem pa smo nadaljevali pot proti Banja Luki. Tu smo si v krajšem postanku ogledali mesto in džamijo Ferhadijo, zgrajeno 1579, ki jo je potres 1969 leta zelo poškodoval in so jo morali v celoti obnoviti. Naprej nas je pot vodila po kanjonu reke Vrbas do Jajca, kjer smo prenočili. Najprej smo si seveda ogledali stari del mesta, ki je kljub starosti, saj je bil že v 15. stoletju prestolnica bosanskih kraljev, dokaj lepo urejen in čist. Naša pozornost je nato veljala hiši, kjer se je 29. novembra 1943 rodila nova Jugoslavija. Hiša, v kateri je bilo II. zasedanje AVNOJ-a, je lepo urejena in ob obisku njene dvorane se šele zaveš, v kakšni skromnosti so se odvijali ti veliki dogodki. Tretja, ogleda vredna znamenitost Jajca, pa so slapovi na Plivi. Med njimi je največji traventinski slap, ki pada v globino 30 metrov. Kar prehitro smo morali zapustiti to staro, a zgodovinsko tako pomembno mesto, in se odpeljati ob reki Plivi mimo njenih jezerc, katerih slikovitost še poudarjajo znamenite Plivine »vodenice«, po cesti, ki se ob Uni vije med hribi do Bihaća. Ogled smo namenili muzeju prvega zasedanja AVNOJ-a, pa je bil žal zaprt, tako smo si ogledali le njegovo zunanjost. Mesto ima Še eno zanimivost iz NOV. Po bihaških operacijah, ki so bile od 2. do 15. novembra 1942, je mesto postalo sedež Vrhovnega štaba NOV in POJ, v mestu je bil sedež Bihaške republike. Potem nas je pot popeljala proti Slunju, starem mestu, v katerem smo pred leti imeli, v sodelovanju z zagrebškim RIZ-om, skupno tovarno, ki pa je pogorela, z njo pa tudi naše sodelovanje. Kaj kmalu smo preko Karlovca in Metlike prevozili tiste dolge klance čez Gorjance in že smo bili na pragu domačih hiš. Kljub utrujajoči vožnji smo hvaležni in zadovoljni, da nam je bilo omogočeno videti te zgodovinske, pretresljive in ponosne mejnike naše herojske dobe. Trgovska delovna organizacija GOLICA o.o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ZARJA o.sub.o. Jesenice, Titova 1 za potrebe novih prostorov RADIOSERVIS-TRGOVINA na Jesenicah, Kejžarjeva 7 objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. delavca za vodenje Poslovne enote 2. delavca za prodajno-administrativna dela Pogoji: pod 1.: zaključena srednja šola ekonomske smeri ali tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo pod 2.: zaključena šola za prodajalce, dve leti delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z dokazili o strokovnosti ter opisom dosedanjih del, pošljejo na naslov: ABC POMURKA - Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice - Kadrovska služba — Jesenice, Titova 1 v 15 dneh od objave. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Opazim več lepih hiš. Zgradili so jih podjetni Turki, ki so se vrnili z dela v ZRN. Prejšnji hlapci so sedaj spoštovane osebnosti. Zanimajo se it nakup orožja in drugega tihotapskega blaga. Franck se zmeni, da jim rx> drugič pripeljal whisky in cigarete Za nas, velike goste, priredijo ve-<*er, kjer se pije in je zastonj. Nekaj orientalskih lepotic na pol nagih plese po mizi. Moji Angleži jih otipavajo m ae pijano režijo. Ko se obrnem, opazim nekaj lopovskih turških pogledov. Spreleti me, nekaj bo naro-Skrivaj ae izmuznem iz hiše. Pri tovornjakih se smukajo postave. Slišim kovinske zvoke dleta in kladiva. Prosim Francka naj gre ven, pa me nadere in se zabava naprej. Obupan ga dvignem in nesem ven. Sence izginejo za gričem. Šele, ko vidi vlomljena vrata, se v trenutku strezni: Seveda, to je bila past. Preklete cipe. Potegne pištolo in ustreli. Turki se razbežijo, ven pa priletijo tudi še ostali šoferji. Ena kabina je popolnoma izropana. Manjka vse, kar so lahko odvili. V temi zaslišimo topotanje in rožljanje ' kovine. Franck mi v roko porine pištolo in hiti vžigatLmotor. Ves konvoj se zaleti na cesto. Kot trapasti drvimo nad robom prepadov proti Izmiru in prvič sem opazil, da mi lasje stoje pokonci. Cesto zamenja kolovoz. V vaseh stare zakrite babnice vrešče skočijo v jarke. Veliko je nevarnih situacij. Franck je vsak večer zbit, da tudi piti ne more več. In za povrh pride še Tahir. Tahir, ki se ga boje vsi šoferji. Tahir, ki je poln razbitih tovornjakov v prepadih. Tahir, kjer so bande Turkov v zasedah. Tahir je hudič, je rekel Franck in ni se zmotil. To je visoko pogorje, kjer se makadamska cesta vzpne na višino Triglava, kjer že v oktobru zapade sneg in vleče leden veter, da tovornjaki po cele tedne čakajo, da lahko prečkajo nevaren gorski prelaz. Nesreče se vrste vsakih nekaj ur. Bolnišnica je dan vožnje daleč. Policija se boji banditov in pride sem gor le z oklepniki. Franck mi daje navodila in smrtno resen opazuje zahrbtne griče »Če bo zapokalo, daj glavo med noge in se primi. Bo kar bo!« Na njegovi predzadnji vožnji čez prelaz je zvečer padel v zasedo. Sredi ceste je naletel na kup kamenja. Ko je vozilo ustavil, je krogla prebila vrata in stegno sovoznika. Le z naglo vožnjo je rešil prijatelja in tovor. Naslednji dan se smrtno zbiti pricincamo na iransko mejo! Iran! Takrat še Kraljevina s šahom na čelu. Dežela revščine in neizmernega bogastva. Dežela pu- ščav in nafte. Vroča dežela nasprotij ob Perzijskem zalivu. Srečujemo prve homoseksualce, ki jih je polno vse muslimansko področje vse do Indije. Množice razcapanih beračev in razkošne limuzine čez noč oboga telili milijonarjev. Nafta, nafta — črno zlato Arabcev, je spremenila deželo. Od Turčije se močno razlikuje. Cestaje boljša, redka naselja so bolje urejena, z velikimi parki za in pred mesti, z obveznim šahovim kipom v njih. Reza Pahlavi navadno jaha na konju, V Turčiji ne manjka podkupljivih policajev oblečen v uniformo z vso šaro odlikovanj in medalj. Iranci ga imajo radi in so ponosni nanj. Meni je všeč le njegova žena, ki se danes koplje v mleku in palmovem olju. Njuni portreti so povsod prisotni. Puščavo v zadnjem času precej namakajo in zasajajo z listopadim. drevjem. Hiše v primitivnih vaseh j)% so Se največkrat iz blata s slarnnato" kupolo. Pošta iz te vasi je potrebovala do doma tri mesece. V Teheranu se poslovim od prijaznih Angležev in s tem tudi izgubim njihovo varuštvo. Zavili so proti južnemu Iranu, proti Esfahanu, mene pa vodi pot še vedno proti vzhodu. Vedno le naprej, proti puščavam Afganistana in riževim poljem Pakistana. Simbol Teherana, prestolnice Irana, je ogromen stolp, s katerim hočejo konkurirati Parizu. Kaj predstavlja, ne ve nihče. Novi del mesta je zgrajen v ameriškem stilu. Široke ulice in visoke stavbe so zgradili ameriški arhitekti. Mimo razkošnih bank, zavarovalnic, predstavništev, letajo fletne odkrite Perzijke in se spogledujejo v čistih izložbah. 8E NADALJUJE 37 G LAS 8.STRAN PETEK, 31.AVGUSTA!^ J Bil je pravi pekel Gorski reševalec Marko Butinar Resnično moraš, če hočeš bitko na Poreznu vsaj malo razumeti, priti na njegov vrh. Ozek in dolg hrbet ima. In najhujša bitka je prav na najvišjem in najožjem koncu. Tu so se na najvišji točki zakopali Nemci z mitraljezi. Sami zagrizeni esesovci. Sneg, zameti. Obe pobočji, eno nagnjeno proti Davči, drugo proti Baski grapi, sta gladki, ledeni, zbičani od vetrov in dežja. Ko je zapokalo, so zavpili juriš . . . Stekli so v napad, toda sneg se je udiral pod njimi in ko se je spet in spet dvignila megla, jih je toča krogel prikovala k tlom Umaknili so se, pa spet napadli Toda vsakokrat več borcev je obležalo pod vrhom . . . Vhod v največji bunker, v katerega se je tisto usodno noč zateklo največ borcev, nemo zija. Kamenje leži vse naokrog. Borci, ki so ušli temu peklu, se po dvakrat na leto vračajo sem. Spomladi, konec marca, ko se je sama bitka odvijala in poleti, da pripeljejo s seboj tudi mlade, da vidijo, kje vse so se borili; kje so se odvijali najtežji boji, kje je padlo največ naših borcev. O 135 borcih smo pisali, da so padli v bitki na Poreznu. Najnovejša številka govori o tristo padlih, če bi sešteli vse, ki so padli, ko so se vračali s Porezna v vseh naslednjih dneh. Niko Jeaenovec iz Škofje Loke: »Komaj 16 let mi je bilo, ko sem jeseni leta 1944 iz ilegale šel v partizane. Najprej sem bil pri kuharjih na javkah nad Skofjo Loko, februarja 1945 pa sem se nekje nad Cerknim pridružil Kosovelovi brigadi. Tule, na Poreznu, sem bil spremljevalec komisarja. Ni bilo več prostora, da bi se tudi midva stisnila v zavetje bunkerja, pa sva se zato zavila skupaj v angleško odejo in zaspala kar v snegu. Ko smo zjutraj zaslišali strele z vrha, sva bila med prvimi na nogah. Hiteli smo v juriš, toda vsake toliko časa nas je razgalila megla in morali smo se umikati. Hudičev ogenj so na nas usmerili Nemci. Odličen položaj so imeli in bili smo jim kot na dlani. Prava tarča. Moj komandant, Andrej Rener-Drejče, je bil tu ranjen v trebuh, jaz pa v nogo. Skupaj sva se prebijala čez žične ovire in zdrsnila v dolino proti Davči. Prvo noč sva prespala v nekem potoku. V smrečje sva se zabila. Nemci so hodili okoli naju, pa naju niso našli. Potem nama je le uspelo priti do Mravljeta v Davči. Po kakšnih treh dneh je iz najbližje partizanske bolnice prišla zdravnica, ki je prevzela ranjenega Drejča. V tistem tednu se nas je zbralo okrog deset, dvanajst partizanov, ki smo se potem skupaj prebili do Bohinja.« Vinko Žagar, Vase pri Medvodah: »Prav takrat sem bil na poti v šolo za izgradnjo vojne oblasti, ki je bila organizirana v Beli krajini. S komande mesta Skofja Loka sem prišel na komando Gorenjskega vojnega področja. Zbrali naj bi se v Farjem potoku, ko nas je zajela ofenziva. S Črnega vrha smo se najprej Vse življenje sem rada delala »Leta so velika . . .«, se je oni dan zamislila Ana Grimšičar, Vorneževa mama iz Radovljice, ki smo jo ujeli sredi dela in zaprosili, naj sede in nam pove kaj o svojem dolgem in polnem življenju. 80 let je praznovala pred kratkim, kaže jih pa najmanj 20 manj. Morda ne po brazdah na obrazu, ampak z lahkim korakom in urnostjo, ki je ne bi prisodil vsaki mladi. Že je imela košaro v rokah, da bo Sla spet v vrt. Jagode mora danes presaditi. Crvi so požrli korenine. Kar za dve gredi so jih uničili, da so kar okrog ležale. Zdaj bo potrgala prve poganjke. Ti so najboljši za presajanje. »Ja, kaj bi povedala za mojih 80 let? Vse življenje sem rada delala. Veliko sem bila na zraku, vedno v gibanju. To je tisto. Pa nikoli nisem bila snedena. Domačo hrano sem vedno jedla. Zjutraj belo kavo in črn kruh, opoldne kosilo z malo mesa, pa polento sem imela rada, pa zelje. Velikokrat je bil na mizi govnač. Po lahki hrani lahko spil, ker ni teže v želodcu.« Toda fantje in dekleta, ki so stanovale pri njej — dolga leta je imela na stanovanju ljudi, ki jim je kuhala, prala — so povedali, da je niso videli nikoli niti jesti niti spati. Ko so zjutraj vstali, jih je čakala topla bela kava, že podrobljena, da je žlica pokonci stala. Toda mame Ane že nikjer ni bilo. Spat je hodila pozno. Polnoč je bila zanjo že zgodnja ura. In buditi je zjutraj nikoli ni bilo treba. »Vedno sem bila mnenja, da kar bom danes naredila, mi jutri ne bo treba. O, mož, ki je bil krojač, me je vedno podil spat, pa je bilo ie toliko za postorit, ko sem prišla domov s polja ali od gospodinj, kamor sem hodila ,pede-nat'. Takoj po soli sem s IS leti že hodila po domovih pomagat. V gradu sem služila. S 14 leti sem to kruh pekla. Vaa Radovljica me je hotela imeti, da sem jim kuhinje ribala, prala, žehte likala. Tudi po poroki sem obdržala se nekaj hi*. Potem je bilo treba seveda se doma vse ponaredit. Pa sem delala včasih tudi do dveh, treh zjutraj. In potem spet navsezgodaj na njivo. Delo na svežem zraku ti hitro prežene spanec. Če bi imela za pisat, kot vi, ne bi zmogla. Zunaj je pa šlo. Res, rada sem delala. Vedno je bil prekratek dan. Delo pri strankah, domač vrt, njive pri pokopališču, dva prašiča vsako leto - 80 sem jih zredifii v svojem življenju — pa kravo smo imeli, potem pa še hiša in ljudje na stanovanju in hrani... Veliko dela je bilo, pa sem vedno dober obraz kazala. Radi so me imeli ljudje. Zdaj, ob 80-letnici so se me spomnili skoraj vsi, ki so pri meni stanovali. Koliko čestitk sem dobila! Ja, res so dobri.« Tudi danes ima še njive pri pokopališču. Da ji preorjejo, pobranajo in zorjejo krompir, še vedno odsluži z delom. Vedno so vozno živino najemali in vse sta z mamo odslužili. Drugače ni nihče hotel. In dobro so vedno postregli delavcem. Mama so vedno pravili, da je hrana »ta pru Ion«. Za sosednjo gostilno ureja vrt. Take glave solate je priredila, da so jih še drugam oddajali. Ves dan je v vrtu. Za starost je najbolje, da se veliko giblješ, pravi. Slabo je, ko gredo ljudje v pokoj, pa počivajo. Ne bi smeli. »Želim si, da bi bila do zadnjega zdrava, da bi se človek ne mučil. Kako hudo je, če je človek bolan. Tudi takim sem pomagala. Sem čisto navadna ženska, usmiljena pa sem. Vsak se mi smili, ki mu je hudo, težko ...« Njej je bilo najhuje tik pred vojno, ko je izgubila sina. Štirinajst let mu je že bilo in v gimnazijo ie hodil. Pa se je bilo treba sprijazniti tudi s tem, čeprav je bilo zelo hudo. To ve le tisti, ki izgubi najbližjega . .. In kdaj ji je bilo najlepše? Ko je bila mlada, ko je hodila z dekleti in fanti zvečer pet. To je bilo njeno največje veselje, pa čeprav je od zore do noči trdo delala. Zdaj je v hiši sama. Pri njej doma je bilo šest otrok, sama je imela tri. Upa, da bodo vnučki kdaj prišli v njeno hišo in jo pomladili. Redko najdeš danes človeka, ki bi vse v življenju vzel tako za dobro kot Vorneževa mama iz Radovljice. Skromna, delovna, vedno z vsem zadovoljna. In ko jo takole poslušaš, kaj vse ima še za narediti, se ti zdi, da se nikoli v življenju ne bo utrudila D. Dolenc napotili v Selško dolino, pa smo se zaradi neke izdaje morali obrniti in smo še isto noč prekoračili Baško grapo. Spominjam se, da so se na vseh koncih videli sovražnikovi ognji — po Selški dolini, Davči, Baski grapi. Vlekli smo s seboj krave in bili smo precej glasni. Na vrhu smo počivali. Da bi nam bilo topleje, smo se zavlekli v bunkerje kar skozi topovske line, kajti vhodi so bili zasuti s snegom. Tiščali smo se drug drugega in Čakali komande. Železna vrata bunkerja smo očistili snega, da so se dala zapreti, da ni vleklo. In kako prav je bilo, da smo jih očistili. Zlepa ne bi ob napadu prišli ven in Nemci bi nas zlahka zajeli. Kako smo prišli gor, mi je še danes uganka. Krtina je ukazal juriš, da bi Nemce zbili z vrha in ga zavzeli. Imeli so veliko prednost. Z mitraljezi so bili utrjeni na samem vrhu in imeli so nas pod seboj, vse razgaljene. Strašen ogenj so usuli na nas. Prvi so jurišali komandanti z bredami. Videl sem, kako je padel Zvan. Za njim je padla bolničarka, ki so jo poklicali k njemu. V jurišu smo prišli v megli Nemcem zelo blizu. Naslednji trenutek pa se je megla že dvignila in imeli so nas na golem. Mitraljezi so tolkli, in imeli smo prav srečo, da nas ni v tisti toči krogel popadalo še več. Ko sem se hotel umakniti nazaj, sem se zapletel v žično oviro in padel na davško stran. Najprej sem hotel nazaj, toda proti tistemu ognju ni bilo kaj storiti. Pridrsal sem se do suhe zaplate in se zavlekel v grmovje. Slišal sem vpiti Nemce, ki so lovili naše. Šele proti večeru sem se odpravil naprej. Prvi večer sem spal na slami, kjer so si prejšnjo noč po-stlali Nemci... Po nekako desetih dneh se nas je skupina razbitih borcev s Porezna, z Davče prebila preko Sorske planine med dvema postojankama — ena na Sorici, druga na Petrovem brdu — čez Baško sedlo na Lajnar in naprej v Bohinj.« Andrej Babic, Kranj: »Tudi jaz sem prišel na Porezen s Črnega vrha in se z ostalimi borci zatekel v bunker. Bil sem pri obveščevalcih in me je Krtina že prej poklical ven, ko so zasumili, da so Nemci v neposredni bližini. Težko nalogo sem imel, ker tu nisem poznal obveščevalcev. Oddajnik na ročni pogon, ki sem ga imel, mi je razbila bomba v Črnem vrhu, vse zveze so bile pretrgane. Bil sem v skupini, ki je jurišala na vrh. Peklenski ogenj so usuli na nas Nemci, ki so držali boljši položaj. Kmalu so bile žične ovire polne trupel in nahrbtnikov. Ko sem videl, da ni pomoči in se je treba umakniti, sem skočil čez oviro v kritje. Ledeno pobočje Porezna pa me je za ostalimi potegnilo po strmini navzdol. Neka borka je bila pred menoj in se je po-greznila z eno nogo globoko v'sneg. Skušal sem ji pomagati, da se izvleče, pa jo je tisti trenutek zadela krogla. Z borcem, ki je bil z njo — izkazalo se je, da je bil njen fant — sva se zavlekla v neko luknjo in se zakrila. Nemci so hodili mimo, pa naju niso našli. Šele po veliki noči sem bil spet na Gorenjskem vojnem področju. V Zalilogu sem našel svoje. Hudo je bilo takrat na Poreznu. Nič nisi mogel proti nemški premoči tiste trenutke. Pa vendar ima človek še danes občutek, da ni naredil vsega, kar bi moral in mogel.« D. Dolenc Za akcijo je potrebna ekipa Jesenice — Čeprav je doma iz ravnine, ki jo obdajajo le nizki grički — rodil se je 1939 leta v Brežicah na »Dolenjskem — se je že zgodaj spoznal z gorenjskimi gorami. Prihajal je k stricu na Jesenice in skupaj z njim obiskoval hribe. Tako se je tudi po končani osnovni šoli odločil, da se bo naprej šolal v takratni metalurški šoli na Jesenicah. Izučil se je za kovi-nostrugarja. Ta poklic opravlja v jeseniški železarni že od 1956. leta in zadovoljen je z njim. Ob delu je končal tudi srednjo tehniško šolo. Živi v Ratečah s svojo družino, ženo in dvema sinovoma. Ko mu omeniš gore, se Marku zasvetijo oči in, ves nasmejan, postane še zgovornejši. O začetkih svojega planinstva rad pove: »Ko sem prišel na Jesenice, sem se pridružil tukajšnjemu Planinskemu društvu. Tako kot številne mlade, je k društvenemu delu pritegnil takratni načelnik jeseniškega alpinističnega odseka K rušio, tudi mene. On in njegovi sovrstniki so nas poučili o osnovnih planinskih veičinah. Pogosto sem s prijatelji zahajal v gore. Pozneje smo s poti prešli na ne-markirane dele, v steno; planinstvo je preraslo v alpinizem kot njegov logični življenski podaljšek. Plezanje mi je pomenilo vse, predan sem mu bil z vsem srcem.« Kot alpinist je dobro spoznal slovenske in druge naše gore. Leta 1955 se je udeležil mladinske odprave jeseniškega društva v Durmitor. Preplezal je veliko smeri v Julijcih in drugih ostenjih, med njimi tudi več prvenstvenih. Vrh njegovega alpinističnega delovanja pa pomeni sodelovanje v drugi jugoslovanski himalajski odpravi, ki se je 1965. leta povzpela skoraj pod vrh 7902 metra visokega Kangbačena. S prvimi reševalnimi akcijami v gorah se je kot vsak alpinist srečal povsem naključno. »Samoumevno je,« pravi Marko, »da pomagaš planincem in alpinistom, tj znajdejo v nesreči. Če si za a*/ usposobljen, ni težko priakt^ na pomoč. In alpinist mora ^ beti za pomoči potrebne v fo^> Zato mora vsak gorski resam dobro poznati gore in nevarna, v njih, imeti pa mora tudi dok^ no mero znanja o tehniki rea^ nja in nuđenju prve pomoti. ^ govorimo o reševanju v forak^ treba poudariti, da pri ten p^' meznik le malo pomeni. Za v«^ reševal no akcijo je potrebna cy, in dobro usposobljena ekipa.. V reševalni akciji je prvič sosk val pozimi 1958 leta na Lipanškij^ nini. Odtlej, ko je končal tehu gorskega reševalca, so se reševL akcije kar prepletale s tečaji »„ polnjevanje in preverjanje zni^ Marko je bil mnogokrat instruk^ na republiških in drugih tečajih „ reševalce. Čeprav v Ratečah ^ imeli Planinskega društva, je potrebe skupaj s tovariši osnova Z stajo Gorske reševalne službe, ki\ je vodil dobro desetletje. Med dolgoletnim organizacij^ delom v Gorski reševalni službi nabral mnogo izkušenj, tudi sli\, Zato mu je moč verjeti, ko potar^ da naša družba še vedno ne ceni^ volj prizadevanj reševalcev, akcijah nosijo svojo glavo napnj^ Čeprav se je v zadnjih letih marsjk izboljšalo — pri izobraževalni t reševalnih akcijah so v veliko pa*^ tudi organi milice — pa meni^ vprašanje financiranja dejavn^ ki je pomembna za našo obrart^ pripravljenost, ne bi smelo biti ^ problematično, kot sedaj večkrat* Čeprav je od številnih reSe\s-malo utrujen — doslej jih je bilo V' preveč — bo v reševalnih akcijah« deloval tudi v bodoče, ko bo v trebno. Da bo goram ostal zvest, pa lahko vsakogar prepo^ te Markove misli: »V hribih cl«^ doživi tudi veliko lepih trem' kov. Gore ga lahko osrečujejo rane mladosti do pozne starosti S.Sa* Šola v Vratih Dolina Vrat med svojimi številnimi obiskovalci gosti tudi 15 alpinističnih inštruktorjev in 30 učencev — PZS je pripravila alpinistično šolo za manj izkušene alpiniste in začetnike plezalskih spretnosti. Z ukom so začeli že v nedeljo, 19. avgusta, končali pa bodo naslednjo nedeljo, 26. avgusta. Šolo vodita Mlinar Vinko in Sazonov Tone-Tonač, ki skupaj z inšturktorji in učenci, zbranimi iz vseh kotov Slovenije — od Prek-murja do Primorske, Dolenjske in Gorenjske — trenutno bivata v Šlajmerjevi vili v Vratih. Program šole je bogat in obsežen: zavzema predavanja o zgodovini planinstva in alpinizma, zgodovini severne triglavske stene in razvoju gorništva pri nas, pa o opremi in prehrani ... Praktično se bodo izpopolnjevali v plezalni tehniki, reševanju padlega soplezalca in samoreševa-nju. Opravili bodo tudi nekaj vzponov v stenah okoliških gora — Ste-narja, Dolkove in Kukove Špice in Triglava. Med predavanji sta tudi taki, ki bi zanimali ne le bodeče alpiniste, ampak tudi mnoge izmed nas. Everestovec Viktor Grošelj, eden od inštruktorjev, bo z besedo in diapozitivi pričaral čas letošnje jugoslovanske odprave na najvišjo goro sveta. Američana Green in Culligan, ki prav zdaj v okoliških stenah premagujeta smeri v, za nas nenavadnem, prostem stilu, pa bosta predstavila tehniko prostega plezanja in prikazala še nekaj diapozitivov. In kako se počutijo udeleženci? Vstajati je treba kar zgodaj — ob pol petih in po zajtrku naveze že hite pod steno in plezat. Vračajo se v poznem popoldnevu in po kratki uri počitka jih kuhar Blejc Sašo skliče k večerji. Potem pa še dva predavanja in okoli devete ure se pričnejo odpravljati na spanje. Manj naporen dnevni red jih seveda čaka v dneh počitka, ko so ves dan predavanja, pa malce več prostega časa. Šolo bodo zaključili s preizkusom znanja, da ugotove napredek posameznika. Seveda to, kakšen plezalec bo kdo, ni odvisno le od te šole, pač pa od vrste drugih faktorjev med katerimi gotovo ni najmanjši posameznikova želja po plezanju in ljubezen do gora. Kot je navada, se bodo za slovo poveselili ob tabornem ognju, kajti med tednom je bilo take zabave bolj malo. Utrujenost po napornem dnevu jih je kmalu zazibala a*. v spanje. Starost udeležencev lična, najmlajši med njimi 13-letni Branko Jevremovič da mu je všeč, kljub temu, dajejo poln začetnik v steni in toliko ak ši od ostalih. Tudi ostali so x njem z zeleni dolini Vrat zadovoj^ še toliko bolj, ker je tudi vn?m*^ klonjeno uka željnim bodočim zal tem. Klepet Že tretji teden mineva Aj*^ Greenu in Cecilu Karlu Culliga*^ v spoznavanju naših gora in ^ bolj plezalnih smeri. Amenlt plezalca iz države Colorado obiskala Slovenijo, da bi svoj jC sti stil plezanja, v ZDA nadv* popularen, pri nas pa precej * znan, preizkusila v naših gvn> Zdaj ugotavljata, da se te pr I bolj zgovorni, ko so pripovedovi: drugih zabavnih in tudi manj ut* I nih stvareh v koloniji. Skrbelo nf I že, če bo sploh čas za vse, kar » skupaj z vzgojitelji in pedainA Študentka Krna: »Vzgojitelj mora biti vse: mama, čevljar, biolog, živa enciklopedija za rešitev tisoč vprašanj na dan.t Nasmeh za posnetek — Marjan in Tomaž, oba študenta, imata naj**\ skupini dečkov v koloniji na Stenjaku, pa jima — verjemite — ni vedno ki smeha, saj morata za svojo skupino narediti še kaj več, kot jo imeti k|j šteto »doglave« natančno. Pač šola za življenje tudi za njiju ... SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE ® 5. soja skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič 1 7. septembra, 1 979, ob 1 2. uri v Tržiču 18. septembra, 1 979, ob 1 2. uri v Kranju 1 9. septembra, 1 979, ob 1 2. uri na Jesenicah 1 9. septembra, 1 979, ob 1 6. uri v Radovljici 20. septembra, 1 979, ob 1 2. uri v Skofji Loki Dnevni red: 1. Pregled zapisnikov 5. seje skupščine. 2. Periodični obračun občinskih skupnosti za zaposlovanje v prvem polletju in predlog za začasno prekinitev zbiranja prispevka za zaposlovanje. 3. Obravnava Analize razvojnih možnosti zaposlovanja in dejavnosti občinskih skupnosti za zaposlovanje v letih 1979 — 1985. 4. Elementi in kazalci za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov za zaposlovanje za obdobje 1979—1985. 5. Informacija o gibanju zaposlenosti v I. polletju 1979. 6. Obravnavanje gradiva za 4. sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in izvolitev delegatov za sejo skupščine. DOGOVORIMO SE Razvojne možnosti zaposlovanja in dejavnosti občinskih skupnosti za zaposlovanje v letih 1979 — 1985 RAZVOJNE ZNAČILNOSTI KADROV IN ZAPOSLOVANJA 1976-1978 Institucionalne osnove in samoupravna organiziranost V skupnosti za zaposlovanje delavci usklajujejo tisti del potreb in interesov kadrovske politike in zaposlovanja, kjer je potrebno širše družbeno dogovarjanje in sporazumevanje. V ustavi in zakonu o združenem delu opredeljena izhodišča so konkretizirana v vrsti dokumentov, med katerimi so najpomembnejši: zakon o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju-za primer brezposelnosti* zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, zakon o skupnih osnovah, svobodne menjave dela ter več družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s tega področja, med njimi tudi samoupravni sporazumi o temeljih plana. Potem ko je prenehal obstajati Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj je bila na delegatski osnovi ustanovljena Samoupravna skupnost za zaposlovanje. Dopolnjeni zakon o zaposlovanju iz leta 1978 je opredelil tudi novo samoupravno organiziranost, tako da so bile konec lanskega leta ustanovljene občinske skupnosti za zaposlovanje in tudi medobčinska skupnost. V tem obdobju se je tudi formalno in vsebinsko izpopolnjevala samoupravna organiziranost izvajanja štipendijske politike. Razvoj politike in elementov zaposlovanja KRANJ Lani je bilo v kranjski občini zaposlenih 30 715 delavcev ali dobrih 48 odstotkov prebivalstva. Med zaposlenimi je bilo skoraj 49 odstotkov žensk. Poprečna stopnja rasti v obdobju 1976 - 1978 je bila 2,4 odstotka, zaposlenost žensk pa je rasla le malo počasneje — 2,2 odstotka letno. Struktura zaposlenih v kranjski občini nekoliko odstopa od republiškega poprečja: leta 1976 je bil delež srednje strokovnega kadra večji od republiškega, delež višjih in visoko strokovnih kadrov pa nekoliko nižji. Brez dela je bilo v tem obdobju 0,75 odstotka delavcev, med njimi nekaj manj kot polovica težje zaposljivih oseb. V letih 1976 — 78 se je na novo zaposlilo poprečno 1800 delav- cev, čeprav so delovne organizacije napovedale potrebe po 4574 delavcev letno. Kadrovski deficit se kaže v tem obdobju na vseh stopnjah strokovnosti, reševal pa se je z delavci iz drugih regij in republik. SKOFJA LOKA V družbenem in zasebnem sektorju je bilo lani zaposlenih 13.956 delavcev, od tega 47 odstotkov žensk. Delež zaposlenih v skupnem številu prebivalstva je dosegel 41 odstotkov. Poprečna stopnja rasti zaposlenosti v obdobju 1976 — 78 je bila 3,6 odstotka. Delavcev brez dela je bilo v tem obdobju 0,7 odstotka vseh zaposlenih. Delovne organizacije so prijavljale v tem obdobju letno 2600 potreb po delavcih, novozaposlenih pa je bilo poprečno 1011. Kvalifikacijska struktura novo zaposlenih v tem obdobju se ni popravljala, nasploh pa je na vseh stopnjah strokovnosti primanjkovalo delavcev RADOVLJICA Lani je bilo v radovljiški občini zaposlenih 12.186 delavcev, med njimi 52 odstotkov žensk. Zaposlenost je naraščala po stopnji 2,6, zaposlenost tensk pa celo vet — 2.9. Tako kot v drugih občinah je struktura zaposlenih po strokovnosti nekoliko nižja od republiike. V tem obdobju je bilo brez dela poprečno 1,2 odstotka delavcev. V letih 1976 — 78 se je zaposlilo poprečno 573 delavcev, kar pa Se zdaleč ni zadoščalo glede na potrebe, ki so jih najavile delovne organizacije. Poprečno je letno primanjkovalo 497 delavcev. Tako kot drugod, je bilo treba po nove delavce v druge republike TRŽIČ Občina Tržič je imela lani zaposlenih 5972 delavcev, kar je 45 odstotkov vsega prebivalstva. Delež zaposlenih žensk je bil tu najvišji in sicer 53 odstotkov Zaposlenost je v obdobju 1976 — 78 rasla poprečno po stopnji 3,9 odstotka. Struktura strokovnih kadrov prav tako ne dosega republiškega poprečja. Brez dela je bil v tem obdobju zelo nizek odstotek (0,7) delavcev Kadrovski primanjkljaj je za to obdobje značilen tudi za tržiSko občino. Medtem ko je bilo novozaposlenih delavcev poprečno 310, od tega kar 68 odstotkov ozkega profila, delovne organizacije pa so prijavile poprečno 722 potreb po novih delavcih Med novo zaposlenimi delavci je bilo v tem obdobju skoraj polovica delavcev iz drugih republik JESENICE V jeseniški občini je bilo lani 14.753 delavcev ali več kot 50 odstotkov vsega prebivalstva. Med zaposlenimi je bilo 37 odstotkov žensk, kar je najmanj med gorenjskimi občinami. Poprečna stopnja rasti je bila 1,9. Prav tako kot ostale občine se tudi kadrovska struktura zaposlenih na Jesenicah razlikuje od republiškega poprečja. Odstotek delavcev, ki so iskali delo je bil v tem obdobju 1,5 odstotka V obdobju 1976 — 78 se je na novo zaposlilo 982 delavcev, od tega 46 odstotkov iz drugih republik. Potrebe po delavcih so bile prav tako kot v drugih občinah večje, kot je bilo možnosti za zaposlitev, tako da je bilo pokritih le 55 odstotkov poprečnih kadrovskih potreb Razvoj _ temeljnih dejavnosti skupnosti za zaposlovanje Skupnosti za zaposlovanje se ukvarjajo same ali v sodelovanju z drugimi tudi s področjem poklicnega usmerjanja in štipendiranja V zadnjem času smo prav na tem področju dobili vrsto novih družbenih dokumentov, nekateri pa so še v pripravi, a bodo v veljavi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Najpomembnejši dokumenti s tega področja so: Konvencija, ki obravnava poklicno usmerjanje in poklicno usposabljanje v razvijanju človeških resursov; zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, osnutek zakona o osnovni Soli, osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniii in osnutek samo- upravnega sporazuma o Stipendiranju. Zadnja tri leta se je pri poklicnem usmerjanju največ pozornosti posvečalo v glavnem osnovnošolcem, manj pa srednješolcem in študentom ob delu. Pomemben napredek pa je opazen pri poklicni vzgoji, zlasti informiranju, zbiranju podatkov za poklicno usmerjanje, svetovanju in vključevanju osmoŠolcev v srednje šole. V teh letih je štipendijska politika doživela vrsto sprememb. Na Gorenjskem se je v tem obdobju zmanjšalo število štipendistov za 1 5 odstotkov, prav takrat pa so se začele tudi pripravljati spremembe štipendijskih dokumentov. V obdobju 1976 — 78 pa ni napredovalo strokovno izobraževanje to je priprava nezaposlenih oseb na zaposlitev Tako je bilo v strokovno usposabljanje zajetih manj oseb kot v prejšnjem obdobju. Del krivde je tudi v omejenih sredstvih, ki jih je bilo za te namene v letih 1976 in 1978 premalo, več pa jih je bilo že lani. Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov še vedno nastaja vrsta problemov, čeprav je bilo v lanskem letu že opaziti uspehe: na komisiji I. stopnje je bilo obravnavanih 110 oseb, od katerih je bila 68 priznana pravica do usposabljanja. Zakon iz leta 1977 namreč omogoča posebno varstvo duševno ali telesno prizadetim pri usposabljanju in zaposlovanju, kadar nimajo pravic invalidov po drugih predpisih. Področje posredovanja zaposlitve, ki naj omogoča delovnim ljudem, da uresničujejo pravico do dela, organizacijam združenega dela pa oblikovanje in izvajanje politike zaposlovanja brez dvoma sodi med najpomembnejše dejavnosti skupnosti za zaposlovanje. Ker je bilo v preteklem obdobju občutiti velike razlike med ponudbo iskalcev zaposlitve in potrebami združenega dela, bo treba v prihodnje zlasti kvalitetneje opravljati naloge predvsem tam, kjer se lahko vpliva na zmanjševanje razlike med ponudbo in povpraševanjem. Zavarovanje za primer brezposelnosti temelji na zakonskih določi- Ocena gibanj in problematika zaposlovanja Razvojne cilje na področju zaposlovanja opredeljujejo razvojni cilji družbenopolitične skupnosti — občine in republike, ki predstavljajo usmeritev v dinamičen in intenziven gospodarski razvoj. Dosegli ga bomo predvsem z vlaganji v kapitalno intenzivne dejavnosti ter nove tehnike in tehnologije na področju materialne proizvodnje, ob sočasnem zmanjševanju pomena delovno intenzivnih dejavnosti ter ohranjanju doseženega nivoia v storitvah terciarneaa sektorja \ih. S spremembami iz \anskecja Veta se je število upravičencev do denarnega nadomestila razširilo, že prej pa tudi število upravičencev do zdravstvenega varstva brezposelnih. Usmeritev analitične in planske dejavnosti se je ravnala v tem obdobju po sprejetih razvojnih dokumentih in delovnih programih ob upoštevanju aktualnih pojavov v razvoju družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih usmeritev glede problematike zaposlovanja. Celotna dejavnost, ki se je v minulem triletnem obdobju povečala, se je od leta 1976 izrazito oblikovala v dve temeljni usmeritvi: študijsko analitične naloge s področja kadrov in zaposlovanja ter plansko analitične naloge. V minulem obdobju je bilo uvedenih tudi več novih oblik informiranja, da bi delavcem v združenem delu, delegatom in drugim kar najbolj približali dejavnost skupnosti za zaposlovanje in oblike zadovoljevanja skupnih potreb s tega področja. Organizacija strokovne službe in kadri Strokovna služba skupnosti je bila v obdobju 1976 — 78 organizirana kot delovna skupnost (medobčinska) skupnosti za zaposlovanje Kranj. Od decembra 1978 pa je to skupna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Po statutu delovne skupnosti in statutih občinskih skupnosti za zaposlovanje opravlja strokovna, administrativna, finančna in druga dela in to kot izvajalec in kot delovna skupnost interesne skupnosti. Konec lanskega leta je bilo v strokovni službi zaposlenih 38 delavcev na sicer 39 sistematiziranih delovnih mestih. Koordinativno funkcijo med samoupravnimi organi skupnosti in strokovno službo opravlja vodja strokovne službe, ki je hkrati individualni poslovodni organ delovne skupnosti in, odgovarja skupščinam skupnosti, ki ga tudi imenujejo. ter družbenih dejavnosti. Pri planiranju zaposlovanja je treba ob začrtanih globalnih premikih upoštevati prednosti razvoja določenih gospodarskih panog ali celotnih sektorjev na osnovi smernic družbenoekonomskega razvoja občine in republike. Poprečna letna stopnja rasti v kranjski, škofjeloški in tržiški občini bo predvidoma 2 odstotna, v ostalih dveh občinah pa 1,5 do 1 odstotna. Nižja stopnja zaposlovanja se predvideva v industriji, višja pa v terciarnih dejavnostih in družbenih službah. V prihodnjih petih letih se struktura zaposlenih delavcev glede na dosedanjo dinamiko ne bo bistveno spre- ^ menila, prišlo pa bo do postopneoa m RAZVOJNE MOŽNOSTI 1981-1985 \ naraSčanja deleža strokovnih kadrov. Na spremembo strukture zaposlenih delavcev bodo vplivale tudi strukture investicij. Razen tega bodo morale organizacije združenega dela več storiti za izboljšanje kadrovske strukture ter dvig strokovnega in družbenopolitičnega znanja zaposlenih delavcev. Ob predvideni dinamiki gospodarskega razvoja in zaposlovanja ne bo kake obsežnejše brezposelnosti, saj je ta predvidena le od 0,6 odstotka do 1,3 odstotka (jeseniška občina). Glede na planirano dinamiko zaposlovanja lahko pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju prijavljenih v gorenjskih občinah okoli 12.000 potreb po delavcih, od tega 6500 potreb po novih delavcih. Ob izkoriščenih kadrovskih rezervah in razmeroma majhnem deležu začasno nezaposlenih bo najpomembnejšo ponudbo delavcev predstavljal priliv iz šol oziroma aktiviranje vsakoletnega naravnega prirastka. Ta se bistveno ne bo povečal, pač pa bo tudi v prihodnjih petih letih predstavljal od 35 do 52 odstotkov vseh novih potreb. Ta priliv bo treba v večji meri usmerjati v tehnično področje dela, medtem ko zdaj prevladujeta pravnoupravno ter ekonomsko — organizacijsko področje. Postopoma naj bi ob razvoju občin prešli na tako intenzivno zaposlovanje, da bi zadoščal naravni prirastek ob maksimalno izkoriščenih preostalih delovnih rezervah. Kljub takšni razvojni politiki in politiki zaposlovanja pa v bodočem planskem obdobju še lahko pričakujemo občutne kadrovske primanjkljaje, saj ukrepi za doseganje planiranih razvojnih ciljev ne bodo imeli takojšnjih učinkov. Realni okvir za pokrivanje kadrovskih primanjkljajev gorenjskih občin bodo še naprej delavci iz drugih republik. Ostala področja Slovenije nimajo rezerv delavcev, delavcev na začasnem delu v tujini z Gorenjske ni veliko, njihovo vračanje pa sedaj pomeni le majhen del kadrov. Ob upoštevanju ukrepov racionalizacije, drugih oblik zaposlovanja, izvajanju družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev ter koriščenja skromnih delovnih rezerv, je pričakovati, da se bo v gorenjskih občinah letno zaposlilo 2300 delavcev iz drugih krajev in republik. Vzporedno z gospodarskim in družbenim razvojem in oblikovanjem novih del in nalog pričakujemo pospešen proces sprememb v strukturi dela, ki se odraža preko strukture zahtevnosti novobdprtih del. V preteklem obdobju* jih je bilo med temi od 42 do 63 odstotkov za ozke profile,-kar pa ne ustreza pričakovani stopnji razvitosti, otežuje nadaljni razvoj ter vključevanje v mednarodno delitev dela. Delež ozkih profilov naj bi se zniževal in dosegal poprečno od 35 do manj kot 50 odstotkov letno Smeri razvoja dejavnosti skupnosti za zaposlovanje Poglavitni razvojni cilji na področju poklicnega usmerjanja in iti pen dimnja za obdobje 1981 — 85 so ob upoštevanju normativnih osnov in dosedanjega razvoja zlasti naslednji: — Poklicna vzgoja bo v celoti postala predmet šolstva. — V osnovnih šolah bomo poklicno usmerjanje še poglobili in razširili, pri čemer bomo predvsem razvili in utrdili sodelovanje med OZD in šolami. Naša vloga pri tem bo zlasti or-ganizatorska in povezovalna. Z OZD in PIS bomo tesneje sodelovali pri pripravi informativnega gradiva (prospektih, filmih ipd.) — Iz obveznega (zagotovljenega) programa bomo črtali obravnavo 5. razredov osnovne šole. — Delno sprostitev na ta račun bomo nadomestili in še presegli z vključitvijo vseh srednjih šol. — Kljub temu bomo zmanjšali število skupinskih obravnav (za cca 26 %) in povečali kvalitetnejše individualno delo, na cca 50 % do 70 % populacije osmošolcev in srednješolcev. Individualno pomoč bomo nudili tudi študentom ob delu oz. iz dela. — Za osmošolce in srednješolce bomo vsako leto pripravili najmanj eno kvalitetno publikacijo — Strokovni oz. kadrovski sestav gorenjskega gospodarstva se bo nekoliko izboljšal, vendar ne v »velikem skoku«. Zato bodo še neskladja med sorazmerno nizko tehnološko zahtevnostjo ter naraščajočimi izobraževalnimi ambicijami mladine in odraslih. »Borba za kader« se bo nadaljevala, če ne celo povečevala, pri čemer bo naša vloga zlasti v usklajevanju potreb in možnosti. Pri tem se bomo naslonili še v večji meri na ustrezne raziskave. — Obseg in kvaliteta storitev bo približno izravnana za vseh pet občin. — število štipendij iz zdiuženih sredstev bo še nadalje upadalo, krepilo pa kadrovsko štipendiranje. Delež štipendistov iz združenih sredstev bo pod 2,0 na 1000 zaposlenih, medtem ko bomo število Titovih štipendistov pomembno povečali. V prihodnjem planskem obdobju predvidevamo povečanje aktivnosti na področju strokovnega usposabljanja, za kar bodo morala biti zagotovljena sredstva vsaj višini kot v letu 1978 — V večjem obsegu bomo sodelovali pri pripravi programa za strokovno izobraževanje delavcev predvsem v manjših OZD, kjer nimajo strokovnih služb in kadrov za izvajanje te dejavnosti — Izboljšati bo potrebno spremljanje uspešnosti delavcev pri usposabljanju ter ovrednotiti izobraževalne akcije. — Prekvalificiranje delavcev s suficitarnimi poklici glede na potrebe združenega dela bo treba razširiti. — Sodelovali bomo z delovnimi organizacijami pri preusposabljanju viškov delavcev zaradi tehnoloških preusmeritev, modernizacij ipd. Na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov bodo prizadevanja usmerjena v kontinuiran proces, od pripravljalnega postopka, obravnave do usposabljanja in zaposlitve, ker je predvsem pomembno, da ne prihaja do časovnih prekinitev med posameznimi fazami in zaposlitvijo. — število obravnavanih kandidatov bo 110 — 1 20 letno, od tega v občini Jesenice cca 30, Kranj cca 35, Radovljica cca 20, Skofja Loka cca 1 5 in Tržič cca 10. — Vzpostavili bomo tesnejše sodelovanje z vsemi, katerih dejavnost je reševanje invalidske problematike: zavodi za usposabljanje, interesne skupnosti, društva invalidov, izobraževalne ustanove. — Potrebna bodo večja prizadevanja v dogovarjanjih z združenim delom za usposabljanje in zaposlovanje teh oseb. — Tri prava in sodelovanje. * napravi realizacije ustanovitve rehabilitacijskega centra na Gorenjskem. V okviru individualnih obravnav in posredovanje v zaposlitev moramo doseči popolnejše zajetje priliva iz šol: — Povečati zaposlitveno realizacijo iskalcev premestitve do 60 %. — V medrepubliškem zaposlovanju moramo v dogovorih z delovnimi organizacijami doseči večjo stopnjo organizacijskega zaposlovanja. — Spremljali bomo izvajanje samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih in opozarjali na ne-spoštovanje le-teh. — Vračanju delavcev z začasnega dela v tujini bo potrebno v prihodnjem obdobju posvetiti več dela, da bo potekalo načrtno, kar pa obenem pomeni voditi ažurno evidenco delavcev v tujini. — Sodelovanje z OZD in njihovimi kadrovskimi službami mora postati še kvalitetnejše. Pravice brezposelnih oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so zakonsko določene, se bistveno ne bodo spreminjale Gre za pravice, ki jih brezposelne osebe imajo na podlagi obveznega zavarovanja iz minulega dela. Njihov obseg se bo predvidoma povečeval v skladu s povečanjem oziroma razširitvijo dejavnosti na tem področju. Izdatki in dajatve, ki izvirajo iz teh pravic, se bodo povečevali zaradi: — večjega števila upravičencev v primeru, da bo prišlo do povečane brezposelnosti — višjega osebnega dohodka, ki služi kot osnova za izračun denarnih nadomestil — število upravičencev do zdravstvenega varstva bo v teSni odvisnosti od števila iskalcev zaposlitve (predvidoma 2 % porast). Na osnovi ugotovljenih značilnosti in problemov bomo v bodoče analitično in plansko dejevnost usmerili v naslednje aktivnosti: — tekoče (tromesečno) spremljanje gibanja zaposlenosti po dejavnostih: — kratkoročno analiziranje elementov zaposlovanja in kadrovske politike ter predlaganje ukrepov ob ugotovljenih odmikih od planskih predvidevanj; — proučevanje potreb po kadrih ter priliva v delovni kontingent ter priprava kadrovskih bilanc s proučevanjem strukturnih in poklicnih neskladij; — priprava mnenj v možnostih pokrivanja kadrovskih potreb pri investicijskih projektih; — priprava potrebnih planskih dokumentov v zvezi z razvojem občinskih skupnosti, medobčinske skupnosti in delovne skupnosti ter spremljanje njihovega izvajanja; — sodelovanje pri nalogah drugih institucij ter organov (posredovanje rezultatov analitično planskih nalog) ob vprašanjih kadrovskih politike in zaposlovanja ter sodelovanje pri usklajevanju planskih dokumentov v občinah ter med občinami; — približevanje nivoju občin ter temeljnih nosilcev planiranja z vsemi analitičnimi in planskimi nalogami; — graditev statistične in evidenčne osnove ter vključevanje v enoten informacijski sistem SRS in SFRJ; — publiciranje rezultatov strokovnih nalog. V informativni dejavnosti bomo v bodoče: — obdržali obstoječe oblike informiranja in jih obogatili z rešitvijo objavljanja v tovarniških glasilih; — redneje vzdrževali stike s sredstvi javnega obveščanja; — navezali stike z obstoječimi in novimi INDOK centri v občinah: — širili krog sodelavcev v informativni dejavnosti in — sodelovali pri dograjevanju informacijskih modelov na republiškem nivoju. i Bodoči razvoj samoupravne organiziranosti in strokovne službe V obdobju 1981 — 1985 predvidevamo na področju aamoupravne organiziranosti: — Praktično utrjevanje vseh sprejetih določil samoupravnega sporazuma in določil v ostalih dokumentih, ki urejajo samoupravno organiziranost na področju zaposlovanja. — Zakonsko in samoupravno dograditi položaj in vlogo Medobčinske skupnosti za zaposlovanje — Na osnovi izdelane analize o delovanju delegatskega sistema bodo morale delegatske skupščine in strokovna služba poskrbeti za uresničitev ugotovitev, priporočil in sklepov za odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti v delu delegacij in drugih dejavnikov delovanja delegatskega sistema Zato bo izdelan ustrezen program ukrepov — Novosti, ki se bodo nanašale na področje samoupravnega delovanja v zakonu o osnovah svobodne menjave dela in zakonu o usmerjenem izobraževanju, bodo vnesene v dokumente občinske skupnosti za zaposlovanje — Prizadevanja za racionalno samoupravno organiziranost bodo potekala tudi v smeri združevanja samoupravnega odločanja na področju zaposlovanja in štipendiranja, v kolikor bo to v skladu s splošnimi družbenimi cilji, v nasprotnem primeru pa bo treba najti druge ustrezne rešitve Organiziranost strokovne službe bo v naslednjem obdobju slonela na: racionalnosti, učinkovitosti in spoštovanju sprejetih dokumentov družbeno političnih skupnosti - V obdobju 1981 - 1985 ne bomo presegli stopnje rasti zaposlenosti 2,5%, kar absolutno pomeni, da ne bomo zaposlili več kot 5 delavcev. To pa seveda s predpostavko, da bo obseg dejavnosti dela količinsko ostal nespremenjen. Da bo ta cilj dosežen bo izdelan poseben stabilizacijski program, ki bo slonel na nadalj-nem odpravljanju notranjih rezerv v strokovni službi, boljši delitvi dela, ki bo začela »brisati« občinske meje ter na rezultatih stališč v okviru svobod- Na osnovi sklepov skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča (april 1979) je strokovna služba občinskih skupnosti Gorenjske skupaj s Strokovno službo Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije izdelala metodološke opredelitve za sestavo samoupravnih sporazumov o temeljih plana za zaposlovanje. Metodološka opredelitev je zahtevala tudi pripravo elementov, ki opredeljujejo vrsto izvajanja obveznega programa vsebinskih storitev zaposlovanja in kazalcev, ki pomenijo količino oziroma obseg programa dele akupnosti za zaposlovanje. Elementi za sporazumevanje so bili oblikovani na osnovi analize razvojnih možnosti zaposlovanja v najširšem smislu besede za obdobje 1981 — 1985. Analiza je pokazala, da lahko strnemo vsebino izvajanja programa v naslednjih elementih. Naziv elementa: 1. Ugotavljanje in zadovoljevanje potreb po delavcih organizacij združenega dela in posredovanje dela ter nuđenje strokovne pomoči pri zagotavljanju zaposlitve brezposelnim osebam in iskalcem premestitve. 2. Varovanje pravic, vzdrževanje stikov in informiranje delavcev na začasnem delu v tujini, pospeševanje njihovega vračanja in zaposlovanja v domovini 3 Zaposlovanje invalidnih oseb ter organizacija njihovega usposabljanja v skladu s potrebami organizacij združenega dela oziroma drugimi možnostmi njihovega vključevanja v delo 4 Organizacija usposabljanja in izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez predhodne priprave za zaposlitev ter organizacija preusmerjanja in preusposablja-nja presežkov delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnih procesov in dejavnosti oziroma prenehanja dela posameznim TOZD 5 Organiziranje in usklajevanje poklicnega usmerjanja v vzgojnoizo-braževalnem sistemu in OZD ter poklicno informiranje in svetovanje. 6 Strokovno delo za štipendiranje iz združenih sredstev in Titovega skladi. ne menjave dela. Ob istem obsegu dela bi z novimi zaposlitvami odpravili »ozka grla« in obstoječi primanjkljaj delovnih moči v računovodstvu, skupini za planiranje in analize, skupini za splošno pravne zadeve in zaposlovanju. Predvidevamo, da bo v strokovni službi ob istem obsegu dela in odpravljenih »ozkih grlih« v letu 1985 zaposlenih 43 delavcev. Izvajalsko dejavnost bo opravljalo 34 delavcev, »servisno« pa 9 delavcev, pri čemer dejavnosti organizacijsko ne bosta ločeni. 7. Zagotavljanje in usklajevanje priprave metodologije ter strokovno svetovanje in koordiniranje izdelave nomenklatur in profilov poklicev ter njihovo objavljanje. 8. Izdelovanje analitično-plan-skega in informativnega gradiva za pripravo, usklajevanje in spremljanje uresničevanja elementov politike razvoja kadrov in zaposlovanja v planih OZD, KS, občin in republike. 9. Organizacija priprave gradiva in sej za samoupravne organe skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje. 10. Raziskovalno dalo za potrebe dejavnosti skupnosti za zaposlovanja. 11. Zagotavljanje pravic in zavarovanja za primer brezposelnosti. Elementi 1, 2, 3, 4 in 8 temeljijo na zakonskih določilih, še posebno pa to velja za element 11, ki je natančno opredeljen v Zakonu o zaposlovanju. Elementi 5, 6, 7 in 9 pa temelje na družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Raziskovalno delo, ki se bo izvajalo po programu raziskav skladno s potrebami in možnostmi združevanja sredstev je opredeljen v elementu 10. Kvantifikacija kazalcev za planske elemente Enajst elementov opredeljuje 20 kazalcev, ki skupno izražajo obseg dejavnosti skupnosti za zaposlovanje in bodo pri nadaljnjem sporazumevanju osnova za ugotavljanje vrednosti dela po vrstah in zahtevnosti za posamezne storitve oz. celoten program dejavnosti skladno z Zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Pri opredelitvi količine pri posameznih kazalcih je bila deloma vzeta osnova na podlagi storitev opravljenih v tekočem planskem obdobju, v večji meri pa opredelitev temelji na ciljih, ki jih postavljajo v okviru posameznih družbenopolitičnih skupnosti razvojni dokumenti za področje zaposlovanja in na analizi razvojnih možnosti skupnosti za zaposlovanje. Elementi in kazalci za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov 1981 — 1985 C > S a 3 o £ 3 I I i s -0 I i > .s. i • mm »•» "C e S 00 00 O) o> LU d I r5 5» © 00 o oo m o 10 «- CN «- 00 po 00 «- «- po 00 po lO 1- 00 00 O) co 00 oj co »- »- «- 00«- o> cn 00 co po o»— o) CN po «- 10 co cn 00 00 cn id m 00 ■■i iN rf rv po co 00 po Oi 00 00 cm 10 po 00 cd o) po «— po po «- 00«- co Tf 00 co 00 po cn r^. cn r~»- 10 00 po TJ cn o cn 00 co o «- PO co 10 o m t- CN PO «-co PO PO IT) IO PO PO CN PO o CN PO r-P0 v co TJ PO 00 O* r» Tj CN CN PO i- «- PO Tj Tj «- 00 CO CO CN «- CN 0> CN CO PO CN lo 10 CO cn cn 00 Tj io cn PO cn t— co (o 00 O CN «-CN Tj co 00 po CN «- »- o) co •- «— CN CN o PO m 00 tj m t 00 t- 10 TJ po 00 cn tj 00 po po co 00 co tj cn r«. «- 10 PO CN CN tj o cn »-cn po tj- r» C0 Tj PO o 10 co 10 CN PO O PO PO «-PO cn pm 00 PO po 00 cn «- co 00 Tt 00«- «- o 10 «- 00 co o co t* r». m cn r~ pv ,- cn 5 8 t? CM W PO r-» o 5 * N: 00 m cn m o 10 00 00 00 tj m cn 00 cn «— m tO CN «- m g) 10 rv Lf> o co CO I Tj CO o cn 00 cn v co cn CN CN co 00 p co en 00 cn LO *1 - 3 p P 7- co io (o »-tt po po tj cn t- cn f- tj CO trii 1 »i 11 1 i 1 s lil It fiJflii Mtl"#11111 55 i 1 1 2 5 SrS JE--g. C fe| g > I cn .C >o « «o£ ■ „ c a.w g s č= C5 E 5 * lig-E-C • |i i3 t *^*-^^w---~*-^-*-*-- i/) > S > > > * t) 4) 9) D g g g 8 g iS > > > > S 2 2 S S o. a a a g 3 3 3 3 « o o o o "O > > > > >to Ciril Globočnik 9,32.60. 4 x 200« V mesto 7,56.00. V .AKt, Za občinske naslove TRŽIČ - Na letnem kopališču t Trt* je bilo pred dnevi v organizaciji kana. za rekreacijo pri telesnokulturni akata* in TVD Partizan letošnje občinsko sna stvo v plavanju. Tekmovanje je bilo v treh disrinhu prsni, kravlu in hrbtni. Udeležilo w p 50 plavalk in plavalcev, verjetno p* k t bilo še več, če bi bila vreme is toštr plejša. Občinski prvaki za leto 1079 so v s* disciplini postali: pri pionirkah Ttfc» Romih, pri pionirjih Peter Miklič. pr v dincib Bojan Pavšek, pri mlajših dal Miro Novak, pri članih Darko Trasa | pri starejših članih Franci Dobre. V kito disciplini je pionirski prvak Maki K: vec, mladinski Dušan Košir in bas Darko Truden, v kravlu pa so bili itA* ši: Matjat Lauseger med pionirji, Rt* Vrhovnik med mladinci, Lado Pni«* mlajšimi člani ter Janez Piakar tn*i ,v V Mošnjah novo igrišče MOŠNJE - V radovljiški kraje., skupnosti Mošnje so ie dolga l*u * grešali igrišče, ki bi prišlo prat a, učencem iz osnovne šole kot čUt* športnega društva Partizan. LŠnt * se odločili, da bodo igrišče ifrtav Denar za asfaltiranje in opremo k 2 spevale. krajevna skupnost Moa\t izobraževalna in telesnokultursa sh> nost, medtem ko so krajani ftr<#: močno zmanjšali s prostovoljni« š-lom. Slavnostna otvoritev igrišča s« šolo in kulturnim domom bo v tate*, septembra, ko bo košarkarska ttti SD Partizan Mošnje, ki letos asstsM' občinski ligi, na njem odigrala e.1-prvo tekmo. Cerklje — Preteklo soboto je Zveza rezervnih vojaških starešin 1; priredila v Poženiku tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ki $t s udeležilo 120 strelcev iz Cerkelj, Grada in Poženika ter loi>ci in pnpo*i teritorialne obrambe. Dobra je bila tudi kvaliteta tekmovanja. TeAmtnu**1 sodilo v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Ponovili ga bodo ob cerkljav** krajevnem prazniku. — J. Kuhar 17.STRAN G LAS NESREČE ■I'uS'thlovanHki zmajarji so na svetovnem prvenstvu v Grenoblu (Francija) j,nrgtt lepe uspehe. — Foto: F. Perdan Jeseniški hokejisti na ledu Konec prejšnjega tedna so se tudi je-tesiški hokejisti preselili na ledeno ploskev. Tako so po obsetnih poletnih u-esinfih zaceli z zaključnim delom priprav na novo hokejsko sezono, ki se U ss Jesenicah začela 1. septembra. Trener prvega moštva H K Jesenice Boris Svetlin je zadovoljen s prizadevnostjo igrslcev, ni pa zadovoljen z delam aa treningih. Igralci namreč se ni-maja urejene odsotnosti v Železarni, uko da pridejo trenirat kadar so protu: dopoldne ali popoldne. Sedaj priča kujejo, da se bo čimpreje v Zelezsrni uredilo glede odsotnosti, tako da bodo naj igralci čimprej zaceli z rednimi treningi dvakrat dnevno. Sicer ps letos v jeseniškem taboru aioo optimistično razpoloženi. Zavedajo ae, da bodo najtežje v zadnjih letih •estavili prvo moštvo, ki se bo moralo kosati z najboljšimi v državi. Na ledeni ploskvi ne bo več Rada Razingerja, bratov Košir in Silva Poljanika. V JLA pa so Snvsk, Štefan ftcap in Miha Horvat, zaenkrat pa za igranje nima potrdi- la tudi Drago Hiti, ki se je v lanski sezoni resneje poškodoval. Te igralce bo v novi sezoni zamenjalo deset igralcev Kranjske gore. Zaradi tako velike pomladitve seveda na Jesenicah letos ne razmišljajo o osvojitvi naslova državnega prvaka. Pravijo, da bo precej napora treba celo za osvojitev drugegs mesta. Ljubljanska Olimpija je imela letos veliko več treningov na ledu in tudi že težkih mednarodnih tekem. Od nedelje pa na jeseniškem ledu tudi že v popolni sestsvi trenirajo Celjani. Jeseničani si torej sedaj najbolj želijo, da bi čimpreje začeli z rednimi treningi na ledu, kjer bodo poleg uigravanja uvedli tudi nekaj novosti v igri. Do začetka prvenstva bodo igralci HK Jesenice odigrali tudi deset mednarodnih tekem, nekaj doma, nekaj pa tudi na septembrski turneji po CSHK Prva tekma na jeseniškem ledu pa bo 1. septembra in sicer za pokal Karavank med Jesenicami in Kafengergom. J. Rabič V nekaj stavkih Va 12. republiškem prvenstvu slepih in .Ubovidnih v plavanju, ki je bilo v nedeljo , Dolenjskih toplicah, so imeli v ekipni loakarenci največ uapeha plavalci iz Kraju aed moškimi posamezno pa je naibolj-I, {ja dosegel prav tako Kranjčan Zuke-rlt. , i//, ob Dravi je bil četrti mednarodni lokostrelski turnir FITASTAR. Nastopilo je 60 Ipfeptrekev iz treh držav. Med člani je z 2437 tođuvni prepričljivo zmagal Kranjčan Oblak skakalci ao se pomerili na 60-metrski ikafcalnici iz plastike v Berchtesgadenu M, Med mladinci je bil najboljši Glo-»oenik (Jugoslsvija). med člani pa Innauer fAratrijajTNorčičjebil 11. Rezultati republiškega prvenstva z MK pu-toaernske izdelave - člani: 1. Suligoj (Postojati 519. 2 Jager (Celjej 514, 3. Perftin (Kam-mši ekipno I Postojna, mladinci. 1. Malec Nogomet Prve točke? KRANJ - Kranjski nogometni se-^etfj se bosta v nedeljo, prvič v letošnji sezoni, predstavili domačim gledalcem Tokrat bo« t a naaprotnika enaj-tteriee Vozil iz Nove Gorice. Obe kranj-iii ekipi računata na prve točke, aaj so kot domačini favoriti. Poraz s Slova-■osa je pozabljen in ekipi se vneto prijavljata na nedeljski tekmi. Peta selekcija bo nastopila nekoliko ^labijena (Cotman, Jošt, Kužnik, r/vseask), kljub temu pa je vzdušje v *M dobro. Tudi mladinci računajo na t raaago V ekipi ne bo Žumra in Zupan-ea, zagotovo pa bodo nastopili Batistič, Ivnaaša in Pintar. kar bo prispevalo k pgaraosti napada. Mladinci bodo na-jiasflf v pred tek mi članov. Kadeti bodo sodelovali v ligi devetih ^ta, prvenstvo pa se bo zsčelo prihodnjo soboto. Ze po tradiciji sta obe kranjski selekciji kandidata za vrh. Uaaj razveseljivo pa je, da nekatere (pionirske) selekcije še ne vadijo To velja predvsem za ekipi iz . in s Kokri ce. Odbor za selek-grai aogoanet pri občinski nogometni ivnti bo nadzoroval delo posameznih tka* la trenerjev, aaj je za napredek M gesti"" nujno potrebno izboljšati 4pm> v šolah in predvsem v klubih. M Subic (Celje) 497, 2. Podgornik (Kamnik) 482, 3, God njavec (Trebnje) 479. ekipno: I. Trebnje; članice: 1. Matjašič (TurniSče) 473, 2. Sabo (Kranj) 432; mladinke: 1. Jager (Olje) 516 (rekord SRS za mladinke), 2. Hafner (Kranj) 445, 3. Bola (Velenje) 443. Rezultati tekmovanja i. vojaško puSko - člani: 1. Mihorko (Ljubljana) 171, 2. Jeram (Celje) 171, 3. Naglic (Kranj) 171. ekipno: 1. Kranj. Od 7. do 9. septembra bo na Ravnah drugi shod železarske mladine Jugoslavije. Udeležilo se ga bo 300 mladih iz 13 železarn, tudi iz jeseniške. Športna srečanja bodo na sporedu prvi dan, in sicer v petih panogah: namiznem tenisu, streljanju, šahu, odbojki in malem nogometu. Tenisko tekmovanje pionirjev za Bergantov memorial v Mariboru je bilo letos rekordno, tako po udeležbi - več kot 150 nastopajočih iz vse Jugoslavije - kot tudi po trajanju, saj so turnir končali po petdnevnih bojih. Največ uspeha so imeli Splitčani, dobro pa so se izkazali tudi nekateri domači tekmovalci in Kranjčani. Ekipa, ki bo na mediteranskih igrah v Splitu zastopala naše kolesarstvo, je že znana. Za Jugoslavijo bodo vozili: Ropret, Frelih, Udovič (Sava), Colig (Zagreb), Bo-rovičanin (Kragujevac), Polončič (Rog), Arsovski (Skopje), Bulic (Pulj), Novak (Dol), Moravec (Varaždin), v rezervi pa sta še Zagrebčan Fumić in Kranjčan Cuderman. Nogometni klub Triglav Kranj išče trenerja za pionirsko moštvo. Kandidate vabi, da se oglasijo v klubski pisarni na stadionu. H. J. DEŽURNE TRGOVINE Prehodni # pokal Poletu GODBSIČ - S finalnimi boji se je v ne-4,^1« končal dvodnevni nogometni turnir u prehodni pokal Godešiča Med šestimi taipaati j« pokal zasluženo osvojil Polet iz a. t Daaa. gaaaltsii: Reteče : Kondor B 5:0, Alpina Ptfct 4:1, Kondor A : Zbilje - preklnje-finale-. Reteče : Zbilje 3:0, Polet : Rete-i i,Polet: Zbilje Sil. J. Starman VELETRGOVINE ŠPECERIJE BLED V OBČINI RADOVLJICA IN JESENICE DNE 1 9. 1979, OD 13 DO 19 URE MARKET BOHINJSKA BISTRICA, Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA Bled, Prešernova ulica 48 MARKET, ZGORNJE GORJE 11 /a MARKET -DELIKATESA, BLED, Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) dežurni čas od 13. do 20. ure UMRL V BOLNIŠNICI V torek, 28. avgusta, je v jeseniški bolnišnici umrl Nikolaj Logar (roj. 1938) iz Škofje Loke zaradi posledic dobljenih v prometni nesreči 26. avgusta v Gozd Martuljku. TRČENJE V KRlZlSCU Skofja Loka - V torek, 28. avgusta, nekaj po 10. uri dopoldne se je v križišču Suške in Stare ceste pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Alenka Milic (roj. 1966) iz Škofje Loke je v križišču zavijala v levo proti Kranju, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem Janez Ferek (roj. 1956) iz Škofje Loke in trčil v njen avtomobil. V nesreči si je voznik Ferek pretresel možgane in dobil še druge poškodbe. ZAVIJAL LEVO Kranj — V ponedeljek, 27. avgusta, ob 17.20 se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem pri odcepu lokalne ceste za Zg. Brnik pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Lužovec (roj. 1955) s Poženika je peljal v smeri proti Mengšu in je v križišču zavijal v levo. V smeri proti Kranju pa je prav tedaj peljal voznik osebnega avtomobila Danijel Kos (roj. 1954) z Jesenic, ki mu je voznik Lužovec izsilil prednost. V čelnem trčenju je Kosov avtomobil odbilo s ceste, voznik Kos pa je bil na srečo le lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za 30.000 din. ZANESLO PRIKOLICO Kranj — Na lokalni cesti v La-hovčah se je v ponedeljek, 27. avgusta, nekaj pred 15. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Drešar (roj. 1956) iz Nasovč je peljal proti regionalni cesti. V bližini hiše št. 22 v Lahovčah mu je po levi strani pripeljala po njegovem voznem pasu nasproti "9-letna kolesarka Marija Galjot. Voznik Drešar je otroka hotel obvo-ziti in je zavil v levo, pri tem pa mu je začelo zanašati enoosno prikolico naloženo z deskami. Le-te so pri zanašanju zadele pešca Džordža Čiča (roj. 1955) iz Lahovč, ki je hodil po desni strani ceste. Ćič je bil na srečo le lažje ranjen. Avtomobil pa se je ustavil, potem ko je trčil v steber betonske ograje na mostu. Škode je za okoli 21.000din. L. M. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila - prodajalna PC Vodovodni stolp, Ulica Moša Pijadeja, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6, Samopostrežna prodajalna Planina I, Zupančičeva c. 17. JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici SKOFJA LOKA: Nama Skofja Loka TRŽIČ: Živila - Lipa, Koroška 1, poslovalnica Merkator, Ravne 9, poslovalnica Merkator, Kovor. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 15 din, cvetača 28 din, ko, renček 14,40 din, česen 36 din, čebula 12 din, fižol 15 din, pesa 12 din, kumare 10 din, paradižnik 12 din, paprika 14 din, slive 18 din, jabolka 19,60 din, hruške 20 din, grozdje 15 do 20 din, limone 27.80 din, ajdova moka 24,40 din, koruzna moka 11,80 din, kaša 17,30 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34 din, sladko zelje 10 din, kislo zelje 10 din, orehi 227,50din, jajčka 1,70 do 2,70 din, krompir 8,50 din. KRANJ Solata 20 din, špinača 28 do 30 dinarjev, cvetača 30 din, korenček 12 do 14 din, česen 40 din, čebula 12 din, fižol 20 do 40 din, pesa 12 din, kumare 10 do 12 din, paradižnik 6 do 10 din, paprika 18 din slive 16 do 18 din, jabolka 12 do 14 din, hruške 18 do 20 din, grozdje 30 din, buče 15 din, limone 28 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 11 din, kaša 25 din, surovo maslo 78 din, smetana 38 do 40 din, skuta 28 do 30 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 10 do 12 dinarjev, kisla repa 10 din, orehi 180 do 200 din, jajčka 2,50 do 3 din, krompir 8 din, med 70 do 80 din. Mopedšovarji pravijo, da je največja zanimivost Moped showa, da so imeli že petdeset oddaj. - Foto: F. Perdan Pri mopedšovarjih V ponedeljek smo se odzvali vabilu Vala 202 na snemanje jubilejnega, petdesetega Moped shovva, oddaje, ki jo vsak teden napolni Tof s svojimi pikrimi šalami. V studiu sta bila ob njem Janez Hočevar - Rifle in Brane Dmitrovič. Tokrat se jim je pridružila še Marta Pestator, ki sojo ujeli kar na hodniku, saj stalne igralke nimajo. Za oddajo skrbijo še: režiser in realizator Koks Bellotti, producent Božena Kokot, tehnik Helena Giacomelli in asistentka Saša Pavlic. Po tem, ko je Tof zjutraj napisal tekste - da so aktualni, če seveda so — jih je dal na sito urednik Vala 202 Dare Milic. Da ni preveč strog priča dejstvo, da jih še nikoli niso pisali dvakrat. Tof pravi, da ga že resno skrbi kvaliteta oddaje, saj urednik doslej še ni imel težav. Ob 10,30 so začeli s snemanjem, ki običajno traja eno uro. Ob 12,15 gre petnajstmi-nutna oddaja že v eter. Ponovijo jo v soboto. Menijo, da je oddaja poslušana. Tof pravi, da zato, ker jo ljudje poslušajo v službi. Da bi jih slišalo še več Slovencev, se že pogovarjajo, da bi jo uvrstili v soboto zvečer tudi v prvi radijski program. Ideja o oddaji se je Tofu porodila ob poslušanju plošče o znanih televizijskih lutkah, na kateri so zelo dobro uporabljeni zvočni efekti. Danes je za njimi že petdeset oddaj, zato nas je zanimalo, če bodo z njimi nadaljevali. O načrtih so skrivnostno molčali. Morda se bo Tof spomnil kaj novega, so nam odvrnili. M. Volčjak G 81 Gorenjski sejem Kranj Staneta Žagarja 27 razpisuje LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva: 1 MONTAŽNA HALA B 2 MONTAŽNA HALA C 3. MONTAŽNI PAVILJON »AGROTEHNIKA 4c 4. MONTAŽNI PAVILJON »SLOGA« 5 MONTAŽNI PAVILJON »SLOVENIJAAVTO« Licitacija bo 7. 9. 1979 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 11. uri za zasebni sektor v Savskem logu. Ogled montažnih paviljonov je možen isti dan od 7. ure dalje. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti kavcijo v visini 10% od izklicne cene. Plačilo takoj po končani licitaciji. Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o osnovnem sredstvu. LOTERIJA Srečka št. Srečka št. S Znak, ki ni v ponos - Na obeh straneh glavne gorenjske ceste stojita v bližini odcepa za Vrbo znaka, ki mimoidoče obveščata o dveh kul turnih spomenikih našega naroda; rojstnih krajih velikanov slovenske a slovstva. Prešerna in Finžgarja. Ja/ .sto oba znaka že dolgo zane marjena, tako da je z obledelih napisov komaj moč razbrati, za kakšno obvestilo gre. Razen tega je v znak na leski strani zavozil nek voznik in ga poškodoval. Ali bo to morda zadosten razlog, da bodo od govorni le obnovili oba znakai Prav gotovo bi bilo to prav že zaradi obiskovalcev Vrbe in Doslovč, če ne tudi zaradi pravega odnosa do naših literatov in kulturnih vrednot! (S) — Foto: S. Saje 0 20 17180 2.020 58510 2.020 75650 1.020 81980 1.020 316820 10.020 488290 10.020 21 40 31 70 51 30 91 30 4101 500 221091 10.030 312431 10.070 592931 10.070 22 50 772 80 4032 500 6472 400 316492 10.000 « 03 40 98103 1.040 75 85 405 79995 90165 545985 06 76 17006 96836 469006 7 13747 42967 54207 343507 505497 88 98 308 968 13598 140718 180828 318118 64 40 09 484 80 899 5694 400 07649 04584 1.000 63809 24304 5.000 85689 27944 1.000 93039 45934 1.000 284789 59904 5.000 320689 063854 10.000 .382949 352764 10.040 403029 30 40 100 1.000 2.000 10.040 30 50 5.030 1.000 10.030 20 2.020 1.020 1.020 50.020 10.020 30 50 200 100 1.050 10.000 10.000 500.000 30 80 1.000 1.030 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 CLAS18.STRAN PETtK, 31. AVGUSTA »j? r MARTA ODGOVARJA Zvonka — Kranj Prosim vas za nasvet, kako naj imam narejeno krilo iz blaga, ki sem si ga kupila in vam vzorček prilagam. Stara sem 26 let, visoka 166 cm in 58 kg težka. Odgovor Krilo je rahlo zvonaste oblike, sega preko kolen in se zapenja z gumbi po celi dolžini spredaj. Krilo ima dva žepa, med žepom in zapenjanjem pa so po 3 gubice. J Gladka in mehka bo8pet vaša kota, če si od ramen pa do peta vmasirate kremo, ki vam najbolj odgovarja. Sonce in morje sta namreč kožo močno osušila, lušči se in kar kliče po vlagi. ALPETOUR Skofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj Ta mesec na vrtu Kjer imamo v začetku septembra na vrtu prazen prostor, lahko Ae se-jemo mesečno redkvico. Por bo Se precej z raste 1 in se odebelil, če ga bomo septembra vsak teden zalivali z 0,2-odstotnimi gnojilnimi zalivki, kjer so vse glavne hranilne snovi enakomerno zastopane. Najbolje bo, če ga v septembru pognojimo vsak teden. Tudi listnati ohrovt bo veliko bolje naredil, če bo v septembru dogno-jevan: do mraza mora namreč ustvariti mnogo listne mase. Tudi zanj naj veljajo 2-odstotni zalivki, zelo koristno pa je, če mešanemu gnojilu dodamo pred raztapljanjem Ae nekaj dušičnega gnojila. Plodove kumar, ki smo jih namenili za seme, poberemo, ko so dozorele, toda Se preden začno kazati znake gnilobe. Mesnate stene kumar morajo biti Se čvrste, toda kumare že popolnoma zrele. Pri vseh sortah kumar se ne moremo zanaSati samo na barvo. Nekatere zrele kumare ohranijo zeleno barvo. Semena bodo lepo pozorela v plodovih, če jih shranimo na zavetrnem mestu, varne Dred dežjem. Za pomladansko nabiranje namenjen motovileč moramo sejati vsaj do srede septembra. Tako bodo rastline Se dovolj dorasle, da bodo spomladi hitro napredovale, in zima ga ne bo naSla prevelikega, da bi zaradi mraza utrpel večjo Škodo. mM, Ko belimo stanovanje Ste se tudi vi zagledali v stene in strope vaSe kuhinje, dnevne sobe ali spalnice in ugotovili, da so stene pre-potrebne novih, svežih barv? Včasih smo delali z apnom in skoraj vedno smo poklicali v hišo pleskarskega mojstra. Saj, kdo bi se spoznal, kdaj je belež ravno pravi? Sodobna kemija pa nam ponuja celo vrsto že pripravljenih kvalitetnih premazov, tako, da potrebujemo za delo samo ustrezno barvo, nekaj dobre volje in primerno orodje. Take barve so na primer disperzijske, ki jih pred uporabo ni potrebno posebej pripravljati, ker jih kupimo že pripravljene. Pri nas jih izdeluje JUB - Kemična industrija Dol pri Ljubljani. KAJ JE PRAVZAPRAV DI SPE RZIJ SK A BARVA? Verivo Snov za pleskanje imenujemo preprosto barva, oziroma disperzijska barva, kar pomeni, da je vezivo, ki je Nasveti Stročnice solimo vedno ob koncu kuhanja, sicer se ne zmehčajo popolnoma. Paradižnikova solata bo posebno okusna, če primešamo vanjo nekaj fino sesekljane bazilike in žajblja. Otrdel sir osvežimo, če ga položimo v sveže mleko. Pečen krompir bo okusnejši, če mu bomo dodali malce lovor-ja in kumine ali janeža. ■ in N r-Ul N UJ —J N uj —i N uJ -J N ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR grossglockner - 1 septembra 1979 - i dan put^c1kra^ " 2 . r li i vile rab — 15 in 1 6 septembra 1979 - 2 dni dunaj'opr'aga Am^TC->H0EN - 28 do3° w» dunaj in praga - 25 do 28 oktobra 1979 _ 3 dn. septembra — 1 dan 3 dni Sindikalnim skupinam organiziramo potovanj po Jugoslaviji' PRIJAVE IN INFORMACIJE Turistična poslovalnica ALPETOUR L|ubl|ana. Subiceva ul it 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR škof|a Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovl|ica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Krani 1,1 T, pVC,0Abnm Ah, P na 2 pohodih bronasto značko, na 4 poa* dih srebrno značko, na 6 pohodih značko in za udeležbo na 10 pohodih »toke to. HORTIKULTURNA RAZSTAVA GOZD - GOBE - CVETJE V Športni dvorani »Marof«, v Novem mestu, bo od S, do 10. septembra hortikulturna razstav« Organizirata jo Hortikultumo druStvo in Gobarska družina, ob razstavi pa bodo tekla tudi strokovna predavanja. Na razstavi si boste lahko ogledali: rezano cvetje, lončnice, sadike aranžmaje cvetja, sobne rastline, ikebane, okrasne rastline za vrt, lepotno drevje; vrtne garniture in igrala; semena, čebulice, gnojila in zaščitna sredstva; vrtnarsko orodje. V okviru celotne razstave pripravljajo Se nekaj posebnih, kot so: gobarska, ribiška, razstava zdravilnih zeliSČ, pogrinjkov, jamarske dejavnosti, gobolov in lovska razstava. GOSTIŠČE LEV V BOHINJU VRŠIČ Na VrSiču so odprte vse koce. pa tudi cw», . prevozna. ""■.» ................................»s VINO'79 Do nedelje je v Ljubljani na gospodarskem staviSču Se odprt mednarodni vmofrradmšk * narski sejem VINO 79. PO VINSKIH KLETEH V Kostanjevici na Krki ima unsko klet Am*. kombinat Kr&ko Za obisk vinske kleti h pet±. hodno potreben dogovor najmanj 10 dni pnf obiskom. Nudijo poskuSnjo vin s ceno potTtttt 10 din na osebo, prav tako pa se lahko Daš aV govorite za piknik, kosilo ali ifćerja. Lašas* ogledate tudi vinograde, v katerih rnišaam grozdje za lamelno črnino, kraljevino, aMsja frankinjo. laiki rizling in dolenjsko Mu raa Informacije dobite p<> telefonu Otfr H5 S35 Do gostinskega objekta, ki ga upravi ,a Hotel LEV Ljubljana, pridete po cesti na kater« zavijete takoj za mostom pn cerkvi sv. .Janeza na levo. če prihajate od Kibeevega laza. Poleg edinstvene lege gostišča tik nad jezerom in seveda prekrasnega razgleda s teras *» stiSča na jezero m okoliške hribe; Kod,, o. Crno prst. Vogel. Koran«.. . slovi gostiVe -L po dobri kuhinji. Poleg jedi. ki jih imajo v vsaki boljSi gostilni, v gostišču nudilo tud domačo klobaso, sir z maslom, domačo salamo s hrenom, fižol prebranac avei* postrvi, žabje krake, jedi z žar. . .. Gostišče je odprto .«1 I L>. do •_>. ure zjutrai Zammnv d« kuhinja obratuje dokler je gostišče odprto Po telefonu 76-361 sprejemalo uSVaT zervacije za ohceh, zaključene družbe ^ Goveji zvitki ali ptički brez glav Za 6 oseb potrebujemo: 6 tenkih govejih zrezkov, odrezanih od stegna, težkih po 125 g, 6 debelih rezin nemastne slanine, 6 debelih rezancev surove Sunke, 50 g svinjske masti, 2 korena in 2 čebuli, oboje zrezano na kolesca, 1 dl belega vina, 500 g debelo zrezanih otupljenih in iztrebljenih paradižnikov. Zvitke dušimo približno poldrugo uro. Zrezke nalahko potolčemo, denemo na vsakega rezino slanine in rezanec surove šunke, jih zvijemo in povežemo. Zvitke denemo na vročo mast in jih skupaj s korenjem in čebulo okoli in okoli popečemo. Nato mast odlijemo, zvitke pa zalijemo z belim vinom, jim dodamo paradižnik, jih pokrijemo, denemo v zmerno razgreto pečico in dušimo do mehkega. Potem jih poberemo iz posode, odstranimo z njih sukanec in jih zložimo na ploščo. S soka od dušenja odlijemo maščobo, ga precedimo in polijemo z njim zvitke. Prvi porcelan je prinesel v Evropo okoli leta 1300 benečanski pustolovec Marko Polo z daljnjega Vzhoda. Stoletja je porcelan veljal za luksuzno blago in z njim so se ponašali le po dvorcih. Skrivnost, kako se izdeluje porcelan, je dolgo ostala na Kitajskem in vsak kos tega redkega blaga so angleški, francoski ali ho-landski trgovci prinesli s Kitajske. Le dekorji so bili včasih napravljeni od evropskih slikarjev, poslani na Kitajsko in tam so potem poslikali porcelan po poslanem vzorcu. Prav zaradi tega je na starem porcelanu, ki ga še danes lahko občudujemo v muzejih, mešanica vzhodnih in zahodnih motivov. V Evropi je bilo svoje čase najti le eno vrsto mehkega porcelana, ki pa ni imelo finoče, prosojnosti in trdote kitajskega porcelana. Tudi poznana delftska fa- Porcelan — belo jansa s svojim čudovitim tuo^s dekorjem na beli podlagi « j noben porcelan, temveč obcij^V porozna kamenina. Sele leta 1708/09 je uspelo i|sw ju in alkimistu J. F. Bottgeriu v T brechtsburgu pri Meissnu prvi evropski porcelan. Posrečik mu je namreč zmešati tako co kaolina, živca in kremena, Kitajci kopljejo v naravi, to celanko. Angleži pa so pri izdelavi pow lana ubirali drugo pot. Iznajti »kostni porcelan«, ki je bil pot«L sti nekoliko slabši. Baje so zanjtv rahljali kostni pepel, poleg oM sestavin seveda. Poznan p« i -njihov porcelan v svetu po čud«* dekoraciji. K MESU ODLIČNA £ KAMNIŠKA GORČICA Sveže in mlade bomo izgledale s takole nekomplicirano pričesko. Potegnite prečo na sredi in potem z glavnički pripnite zgornje pramene las, spodnje pa le zavihnite s »figarom«. PETEK. 31, AVGUSTA 1979 19.STRAN GLAS TELEVIZIJA 1 SEP IS 15 Porodila 1520 Moja ljubezen - poljski film 16.50 Na* kraj 17 00 Svetovno veslaško prvenst vo. reportaža z Bleda 17 2*1 Risanka 17 25 Nogomet Hajduk Budućnost — prenos 19 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2005 L N Tolstoj: Ana Karenina - TV nadaljevanka 21 00 Kako se oblačimo 21.06 TV kažipot ti 25 TV dnevnik 2140 Velika dežela - ameriški film Oddajniki II. TV mreže 1756 Test 18.10 Poročila 18.15 Narodna glasba 18 45 Dokumentarna oddaja 19.10 TV dnevnik 2000 Glasbena oddaja 2100 Porodila 21 10 Feljton TV Zagreb — I. program: 16 10 Poročila 16 15 TV koledar 16 25 Otroška oddaja 17.25 Nogomet Hajduk : Budućnost - prenos 19JO TV dnevnik 2000 Celovečerni film 22 15 TV dnevnik 22 JO V soboto zvečer 2. SEP. 8J5 Poročila 8\40 S Stojanovič: Več kot igra, nadaljevanje in konec 9 JO Priljubljene zgodbe: A lice v čudežni deteti 9J5 Svetovno veslaško prvenstvo - prenos z Bleda 12 55 Kmetijska oddaiaTV Novi Sad 13.55 Svetovno veslaško prvenstvo — prenos z Bleda vmes pribl. ob 14 .50 Beograd, 3. del oddaje iz cikla Karavana 17.00 Poročila ; 7 06 Kako se oblačimo 1710 Športna poročila 1715 Samo angeli imajo krila. ameriški film 19 \i Risanka 19JO TV dnevnik 2006 D Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka 20 45 Moč in nemoč G veri le - oddaja iz cikla Latinska Amerika 1 i.40 TV dnevnik 21.5.5 Risanka 2100 Portreti: Andrej Sifrer 2215 Nogomet Dinamo: Crvena zvezda — reportaža 22 45 Športni pregled Oddajniki II. T V mreže: 15 00 Poletno popoldne 17JO TV dnevnik 17 45 Mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj.danes, jutri 21.05 Film tedna TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Kapetan Mikula Mali 10.30 Skrivnost pletenega kosa 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 14.05 Turnir duhovitosti 15.00 Poletno popoldne 17.30 TV dnevnik 17.45 Mladinski film 19.30 TV dnevnik 20.00 TV igra 21.00 Potovanja 21.40 TV dnevnik 22.00 Portreti: Andrej Sifrer 22.15 Nogomet Dinamo: CZ. repor. 22.45 Športni pregled PONEDELJEK 3. SEP. 17.20 Poročila 17.25 Vrtec na obisku: V jesenskem gozdu 17.40 Domovina belih medvedov, dokumentarni film 18.00 Znanost mladini, izobraževalna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 A. Hieng: Večerja za milico, drama 21.35 Kulturne diagonale 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroci poj o 18.30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualnosti 21.05 Poročila 21.20 Celovečerni film TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Otroci poj o 18.30 Živel je car 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 A.Senoa: Ljubica - TV drama 21.25 Glasbeni trenutek 21.30 Mozaik 22.15 TV dnevnik 22.30 Glasbena oddaja 4. SEP. 17.15 Poročila 17.20 Tuja folklora: Turčija 17.50 Pisani svet: Gibanje 18.35 Obzornik 18.45 Ukradeni in okradeni, odd. iz cikla Čas, ki živi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Aktualna oddaja TA TEDEN NA TV Sobota Poljski režiser Janusz Sasfeter se v filmu MOJA LJUBEZEN osredotoča na dogodke v septembru 1939 leta. Proučuje predvsem posledice, ki jih vojna prinaša odraščajoči mladini. Vsak prizor v filmu ima svoj pomen, sicer pa so najlepše lirične scene. Lastnika dveh rančev ita v neprestanem sporu zaradi živine in vode. Ta nasprotja pripeljejo do novraštva in strelskega dvoboja, ki se konča v krvi. Gregory Peck, ki pripotuje na ameriški zahod, da bi $e poročil s hčerko enega •si obeh rančerjev, posku-ia doseči mir, toda njegovi napori so večinoma brez uspeha, saj je zlobnežev na obeh straneh veliko. Igral-tka zasedba VELIKE DEŽELE zagotavlja lahko gledanje in priljubljenost, ki jo je film požel ob svojem nastanku. Nedelja Hovvard Hawks je »motku režiser, ki je svojo ustvarjalnost posvetil izrazito akcijskim filmom. Njegovi filmi so postali v svoji zvrsti klasika ameriške kinematografije. To velja tudi za fUm 8AMO ANGELČKI IMAJO KRILA, ki predstavlja napeto zgodbo o tveganih poletih prek andskih gora. Seveda je zgodba o pogumnih letalcih primerno začinjena z ljubezenskimi in drugimi pustolovščinami. Ponedeljek Za dramo VEČERJA ZA MILICO pravi njen avtor Andrej Hieng, da je Urška komedija o odnosu med življenjem in umetnost/o. V središču dogaja-nja je upokojeni profesor glasbe, skladatelj, ki mu družba ni priznala prave prednosti, zato se je umaknil v samoto. Nenadoma pa v njegovo življenje vsto- pita mladi inkasant in njegovo dekle Milica. Srečanje z njima rešuje mnoge profesorjeve dvome, tako da se nazadnje le odloči vrniti v življenje. Dramo je pripravila beograjska televizija. Torek Današnja dokumentarna oddaja CRNA VZMET bo skušala prikazati bogastvo in možnosti nerazvite avtonomne pokrajine Kosovo. Zgodovinsko breme nerazvitosti, ki ga nosi ta mala, pa pomembna pokrajina, rešujemo ob pomoči prebivalcev cele Jugoslavije. Četrtek Film GOSPOD TOSHI pripoveduje o predstavniku japonske gradbinske firme, ki pride v neko afriško državo, da bi tam kot model za novo naselje postavil montažno hišo. Njegov prihod med domačine povzroči najprej nekaj preplaha, predvsem pa precej zmede. Japonec ne zna afriškega jezika, zato je vsakršno sporazumevanje z domačini skoraj nemogoče. Počasi pa pregrade med črnci in tujcem padejo. Film Gospod Tosni dokazuje, da se japonska kinematografij' ukvarja tudi s sodobnostjo in ne posega samo v samurajske čase kot bi utegnil kdo misliti. Petek Številni ljubitelji doma čih viž bodo prišli na svoj račun ob 18.05, ko se bo s spletom nekaterih priljubljenih skladb zadnjih dveh let predstavil ansambel bratov Avsenik. Oddaja je bila posneta na blejskem gradu. Nočni kino tokrat predstavlja ameriški barvni film THX 1138. Postavljen je v čas, ko naj bi stroji uravnavali naša življenja. Toda taka prihodnost za družbo ni sprejemljiva; ljudje se upro nemogočemu načinu življenja. 21.15 H. de Balzac: Cesar Kirotteau TV nadaljevanka 22 1(1 Baletne miniature - oddaja 22.35 TV dnevnik Oddajnik: II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Pustolovščina 18.45 Narodna glasba 19 30 TV dnevnik 20 00 BitefnaTV 21.05 Včeraj, danes, jutn 21.25 Znanost 22.10 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pustolovščina 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Odprt ekran 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 5. SEP. 17.05 Poročila 17.10 Z besedo in sliko — F. Forstnerič: Jabolko 17.25 Svetovno veslaško prvenstvo — reportaža z Bleda 17.45 Risanka 17.50 Od slike do slike 18.20 Obzornik 18.30 Ne prezrite 18.45 Risanka 19.00 TV dnevnik 19.57 Reportaža pred začetkom iger brez meja 20.05 Cascais: Igre brez meja — prenos 21.30 Žabe, zadnje lastovke — kratka filma \ 21.50 Nogomet Hajduk : Dinamo, reportaža 22.20 Športni pregled 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Pesmi in upor 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Znanost in mi T V Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje 18.45 Pesmi in upor 19.30 TV dnevnik 19.53 Reportaža 20.05 Cascais: Igre brez meja - prenos 21.35 TV dnevnik 21.50 Nogomet Hajduk : Dinamo — reportaža 22.20 Športni pregled 22.40 Dokumentarni film ČETRTEK 6. SEP. ■J 16.00 Svetovno veslaško prvenstvo — reportaža z Bleda 16.20 Poročila 16.25 Nogomet Velež : Rijeka - prenos v odmoru propagandna oddaja 18.15 Risanka 18.20 Mala čebelica - otroška oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Nadobudneži — oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Film tedna: Gospod Toshi, japonski 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.25 Poje Arsen Dedič 22.55 Propagandna oddaja 23.00 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 18.00 Test 18.15 Kapetan Mikula Mali 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.00 Poročila TV Zagreb - I. program: 16.10 Poročila 16.15 TV koledar 16.25 Nogomet Velež : Rijeka -prenos 18.15 Kapetan Mikula Mali 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 79 20.50 Dolgo potovanje v belo — TV drama 22.20 Akcije 22.25 TV dnevnik 22.40 Baletna oddaja 7. SEP. 17.20 Poročila 17.25 Usoda nekega Charlieja, ot roška oddaja 17.40 Raznaftalci časopisov, ot roška serija 18.05 Ansambel Avsenik 18.35 Obzornik 18.45 Spekter — izobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Kar bo, pa bo — zabavno glasbena oddaja 21.15 Junaki serijskega filma: Pregon 22.05 U. Krek: Simfonia per archi, balet 22.25 TV dnevnik 22.55 Nočni kino: ThX 1138, ameriški film Oddajniki 11. T V mreže: 17.25 Test 17.40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.15 Mali svet 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20,20 Zapisi 0 kulturi neuvrščenih 21.20 Včeraj, danes, jutri 21.40 Portreti 22.10 Zabavno glasbena oddaja 23.00 Koncert zagrebške filharmonije na dubrovniskih poletnih prireditvah 79 TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Mali svet 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.20 Kar bo pa bo — zabavno glasbena oddaja " 21.10 Junaki serijskega filma: Rockfordovi spisi 22.00 TV dnevnik 22.15 Nočna premiera 2e veste, da imamo spet nekaj novih ARGO juh ns tržiaču? Pri ŽIVILIH Ns klancu v Kranju smo jih poslikali: ribja krem juha, zdrobova ter kokoija in ribja juha a testeninami. Cena: 4,33 do 7,40 din IZBRALI SO Z*. VAS In se nekaj prijetnega sa nase otroke smo videli te dni: celo Barba papino družino. Na Kokrinem otroškem oddelku v GLOBUSU imalo poaamesne člane te velike in priljubljene družine, v njihovih trebuščkih se pa skrivajo vatirane paličice, peneče kopeli in tamponi. Uvoz is Italije. Cena: M,12 in «6.21 din Za jesen in zimo so nam pri ALMIRI sesili tople in modne kostime iz čiste volne, Is valkanega shetlanda. Kot nalašč za močnejše postave! Na voljo so velikosti od 40 do 48, barve pa kamel, sive in temno modre. Cena: 1670 din V samopostrežni trgovini 2IVIL Na klancu smo našli sila bogato ponudbo rasnih solat in delikates v litrskih kozarcih: kislo zelje in repa, rdeče zelje v kisu, čebulice v kisu, zelene in črne olive. Pri taki izbiri res ne bo zadrege. Cena: od 4,20 do 42,60 din (olive) Posebej za sadno kalo so pripravljene te otroške stekleničke. Plastične so, da se ne razbijejo in plastičen je tudi nastavek. V Murkinem ELGU v Lescah smo jih videli. Cena: 62,26 din FILM 1^21 FILM EM3 FILM E2BEI FILM Kranj CENTER 31. avgusta angl. barv. thriller V VRTINCU ZAVESTI ob 16., 18. in 20. uri 1. septembra angl. barv. thriller V VRTINCU ZAVESTI ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv. akcij. RAZBIJAČ ob 22. uri 2. septembra amer. ital. barv. pust. GUSARJEVA VRNITEV ob 10. uri, angl. barv. thriller V VRTINCU ZAVESTI ob 15., 17. in 19. uri, prem. ital. barv. erotič. kom. EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 21. uri 3. septembra amer. barv. akcij. RAZBIJAČ ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. akcij. RAZBIJAČ ob 16., 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. akcij. RAZBIJAČ ob 16., 18. in 20. uri 6. septembra prem. franc. barv. ljub. TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke. Kranj STOR2IĆ 31. avgusta prem. franc. barv. krim. GROŽNJA ob 16., 18. in 20. uri 1. septembra franc. barv. krim. GROŽNJA ob 16., 18. in 20. uri 2. septembra amer. barv. glasb. kom. HVALABOGU, DANES JE PETEK ob 14. uri, franc. barv. krim. GR02NJA ob 16. uri, ital. barv. TO JE RES LJUBEZEN ob 18. uri, prem. nem. barv. pust. V KONDORJEVEM KLANCU ob 20. uri 3. septembra nem. barv. pust. V KONDORJEVEM KLANCU ob 16.. 18. in 20. uri 4. septembra nem. barv. pust. V KONDORJEVEM KLANCU ob 16., 18. in 20. uri 5. septembra ital. barv. krim. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 16.. 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! 6. septembra amer. barv. krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 16., 18. in 20. uri Trtic 1. septembra amer. ital. barv. pust. GUSARJEVA VRNITEV ob 18. in 20. uri, prem. ital. barv. EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 22. uri 2. septembra jap. barv. fant. VOJNA V VESOLJU ob 15. uri, amer ital. barv. pust. GUSARJEVA VRNITEV ob 17. in 19. uri, prem. amer barv. akcij. RAZBIJAČ ob 21. uri 3. septembra amer. barv krim. VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE ob 18. uri. prem. franc. barv. ljub. TA MRAČNI PREDMET P02ELENJA ob 20. uri 4. septembra amer. barv. glasb. kom. HVALABOGU. DANES JE PETEK ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. barv. glasb. kom. HVALABOGU. DANES JE PETEK ob 18. in 20. uri 6. septembra franc. barv krim. GROŽNJA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 1. septembra amer. barv. srhljivka PIRANHA ob 18. in 20. uri, prem. nem. barv. pust. V KONDORJEVEM .KLANCU ob 22. uri 2. septembra ital. barv. krim. KAM BO PROTI UGRABITELJEM ob 15. uri, amer. barv. srhlj. PIRANHA ob 17. in 19. uri, prem. franc. barv. ljub. TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA ob 21. uri 3. septembra amer. barv. srhlj. PIRANHA ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. ital. barv. pust. GUSARJEVA VRNITEV ob 18. in 20. uri 5. septembra amer. ital. barv. pust. GUSARJEVA LJUBEZEN ob 18. uri. ital. barv. melodrama TO JE RES LJUBEZEN ob 20. uri 6. septembra ital. barv. melodrama TO JE RES LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Duplica 1 septembra franc. barv. ljub. TA MRAČNI PREDMET POŽELENJA ob 20. uri 2 septembra hongkon. barv. karate GOSPODAR SMRTI ob 15. in 17. uri. ital. barv. krim. KOCKARJI DRUGE VRSTE ob 19. uri 5 septembra ital. barv. erot. kom. EROTIČNE AVANTURE CASANOVE ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! 6. septembra amer. barv. srhlj. PIRANHA ob 20. uri. Film ni primeren za otroke! Jezersko 31. avgusta amer. barv. srhlj. PIRANHA ob 20. uri. Film ni primeren za otro ke! Česnjica v Bohinju 2. septembra amer barv. west. BIVSl PRIJATELJ KID ob 17. uri, amer. barv. pust. PEKEL NA FLORIDI ob 20.30 Radovljica 1. septembra panam. barv KRALJEVIČ IN BERAČ ob 18. uri, amer. barv KERIob20. uri 2. septembra amer. barv. KERI ob 18. uri, ital. barv. PREISKAVA POD STRAHOM ob 20. uri 3. septembra panamski barv. KRALJEVIČ IN BERAČ ob 20. uri 4. septembra amer. barv. KERI ob 20. uri 5. septembra panamski barv. KRALJEVIČ IN BERAČ ob 20. uri 6. septembra angl. barv BREZKONČNA NOC ob 20. uri Bled 31. avgusta jugoslov. barv. OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 20. uri 1. septembra ital. barv. SAFARI RALLY ob 18. uri, Mednarodni festival filmov o VODNIH ŠPORTIH ob 20. uri 2. septembra ital. barv. SAFARI RALLY ob 18. uri, panamski barv KRALJEVIČ IN BERAČ ob 20. uri 3. septembra ital. barv. PREISKAVA POD STRAHOM ob 20. uri 4. septembra panamski barv. KRALJEVIČ IN BERAČ ob 20. uri 5. septembra amer. barv. KERI oh 18. uri, Mednarodni festival filmov o VODNIH ŠPORTIH oh 20. uri 6. septembra ital. barv. PREISKAVA POD STRAHOM ob 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 1 septembra nem. barv. ROMEO IN JULIJA - ANTI BABY PILULE ob 20. uri 2. septembra jugoslov. barv. OKUPACIJA V 26 SLIKAH ob 17. in 20. uri 6. septembra amer. barv. KERI ob 20. uri Skofja Loka SORA 31. avgusta franc. komed. ČLOVEK, KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 18. in 20. uri 1. septembra angl. avant. KORAKAJ ALI UMRI ob 18. in 20, uri 2. septembra angl. avant. KORAKAJ ALI UMRI ob 18. in 20. uri 4. septembra ital. komed. CANTER-BURYSKE ZGODBE ob 20. uri. Otrokom ^ie dovolimo ogleda filma! 5. septembra jugoslov. barv. TIGER ob 18. uri, ital. komed. CANTER-BURYSKE ZGODBE ob 20 uri Otrokom ne dovolimo ogleda filma! 6. septembra amer. barv. drama SIMON IN SARA ob 20 uri Železniki OBZORJE 31. avgusta angl. avant. KORAKAJ ALI UMRI ob 20. uri 1. septembra amer. groz. PSYCHO ob 20. uri 2. septembra jug drama TRENER ob 18. uri, franc komed. ČLOVEK. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 20. uri 5. septembra ital. krimin SMRTONOSNO CVETJE ob 20. uri Jeaenice RADIO 31. avgusta amer barv. drama MESTO GROZE ob 17. in 19. uri 1. septembra amer. barv. pust. MO RILSKI AVTO ob 17. in 19. uri 2. septembra amer. barv. pust. MO RUSKI AVTO ob 17. in 19. uri 3. septembra amer. barv. akcij. CLO VEK PAJEK ob 17 in 19. uri 4. septembra amer. barv. akcij. CLO VEK PAJEK ob 17. in 19. uri 5. septembra amer. barv. pust. STIR JE MUŠKETIRJI ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ 31. avgusta amer. barv. MALO MESTO V TEXASU ob 18. in 20. uri 1. septembra amer. barv. ČLOVEK PAJEK ob 18. in 20. uri 2. septembra amer. barv. ČLOVEK PAJEK ob 18. in 20. uri 3. septembra amer. barv MORILSKI AVTO ob 18. in 20. uri 4. septembra amer. barv. MORILSKI AVTO ob 18. in 20. uri 6. septembra amer. barv. MESTO GROZE ob 18 in 20. uri Dovje - Mojstrana 1 septembra amer. barv. MISTER MILIARDER ob 19.30 2. septembra amer. barv. KASIM ob 19.30 Kranjska gora 1. septembra amer. barv. KASIM ob 5 septembra amer barv. ČLOVEK PAJEK ob 20. uri j G L A S 20. STRAN PETEK, 31. AVGUSTA RADIO TRIGLAV JESENICE RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje oh 4.30. 5.00. fi.30. 8 00, 6.30, 7.00, 8.00. 9 00, 10.00 (danea dopoldne). 11.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00. 23.00. 24.00. v nočnem aporedu ob 1.00. 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radij-aki dnevnik), 22.00 23.00, 24.00. 1.00. 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30. IS.00, 16.30. 17.30. 18.30 in 19.00; na tretjem pro gramu pa ob 10.00, 18.00 in 19.55. l.SEP. Prvi rogram 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 845 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.05 Z radiom na poti 10.06 Sobotna matineja 11. 05 Zapojmo pesem MPZ OS Trnovo - Ljubljana 1 1 20 Svetovna reportaža 11.40 Domače viže 1 2.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v septembru 12.40 Veseli domači napevi LUK) Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obv est lit 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam ... 14.06 (llasbena panorama 15 tO Zabavna glasba 16 00 .Vrtiljak« 17.05 Kulturna panorama 18.(K) Iz pravljičnega sveta .. . 18.30 lz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noć, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s PlanSarji 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za nafte izseljence 23.06 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 1400 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Marjano Deržaj 16.00 Nas podlistek J. Jovkov: M lajša sestra 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni casino 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 NaSi kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20.30 Glasba ne pozna meja 21.30 Ples v soboto 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Promenadni koncert 10.90 Stihi in note 11.30 Na ljudsko temo 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno — Vladimir Horovvit/ igra Chopina, D. Scarlattija in Schumanna 16.45 Glasba je glasba 1805 Jugoslovanski feljton 18.26 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.(K) Minute stare glasbe — Dvorne arije in satirične ehansone 16. in 17. stoletja 19.30 V ljudskem tonu 20.00. Halo Montemc/i Ljubezen treh kraljev, opera v 3 dejanjih 21 45 Sobotni nočni koncert 23.50 Literarni nokturm 15.55 Pn nas doma 16.20 Gremo v kino 17.06 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra Marjan Mannc: Nevidna smrt 18 25 Godala v ritmu 19.30 Obvestila m zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT — Studio G lashena tribuna mladih 23.05 Lirični utnnki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ntmov 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — Aport, glasba in se kaj 19.30 Prenos nogomet ne tekme Celik - Ohmpija 20 15 Kitara vritmu 20 30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.66 Glasba za konec programa Tretji program 19.06 Karta več za večer s Simfoničnim orkestrom RTV Sovjetske /viv.e 21.06 Sodobni literarni portret Stein Steinerr 11.26 Modest Musorgski: Odlomki i/ opere »Hovanščina« 22.16 Iz violinskega opusa Pavla S ivica — igra violinist Tomaž I.orenz . PONEDELJEK 3 SEP. NEDELJA 2. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Albert Papler Jadransko morje 8.40 Skladbe /m mladino l» 05 Se pomnite, tovariAt... 1005 Panorama lahke glasbe 11.(Ml NaSi poslušala čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna SUtaba a kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz noteaa 15.30 Nedeljsks reportaža Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40 Počitniški pozdravi 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za . . 12.10 Veliki revijski orkestri 12 30 Kmetijski nasveti — ing Silva AvSič: Jesenska setev m saditve vrtnin 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 10.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 171«) 18.(X) NaSa glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 M inute z ansamblom Maksa Kumra 2000 Iz naSe diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8 00 Ponedeljek. na valu 202 13.IM) Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II programu Art Farmer — Zoller-Konitz- Mangelsdorff 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra Mantovani 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Iz zakladnice jazza Orkester Count Basie 21.00 Popularnih dvajset , 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba zakonec ' programa Tretji program 1005 Aktualni problemi marksizma 10.26 Plesi m spevi 11.00 Človek in zdravje II .10 En sam, za dva, za tri ... 16.00 Aktualni problemi marksizma 16.20 Tako muzicirajo . . . 17 35 Jugoslovanska vokalna ustvsrjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja — Ljudmila Frajt 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom dr. VitoTurk 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji Slavko Osten in Karol Pahor 20.00 Literarni večer Veliki sanjači — VII Leopold S Senghor 20.40 Z našimi opernimi pevci 2145 Razgledi po sodobni glasbi: VVittenski dnevi nove komorne glasbe 78 22.50 S Simčič Romanci 8IHH Z glasbo v dober dan 8.30 Mladi kontertant Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 12 10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing Jana Pintar Napotki za pridelovanje dobrega vina I 2 40 Po domače 13 00 Danes do 13.00 - I z našiti krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 V korak z mladimi 1530 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 1800 Minute s sopramstko Zlato Ognjanovič (S.Osterc. M. LipovSek) 18.15 Iz opusa Josepha Ha.vdna 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času — Anton Lajovic 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute z ansamblom Milana Kerleža 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.06 Radijska igra Ludvik ASkenazv To je bilo na vaš račun !.2() S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 1.06 Lirični utrinki 23.10 S jx>pevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8 00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja diriclanda Revi val Jazz-band - O Id MerrvTale jazz-band 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.06 Lahke note 16 40 Disco čez dan 17.15 lz partit ur orkestra RTV Zagreb 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za disco novitete 22.00 Glasba neuvrščenih 22.30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 1335 Znano in priljubljeno 14(10 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 I z naAih sporedov 14.35 Z vami in za vas 16 00 Tokovi neuvrAčenosti 16.10 Moderni odmevi 1640 I z jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17 40 Iz partitur orkestra Hans Carste 18(10 Kam in kako na prepih 18 40 Koncert v ritmu 19.25 Prenos nogometne tekmeOlimpija -Napredak 20.15 Igra orkester .. . 20 M Melodije po poŠti 22.15 Zvočni portreti Anthonv Braxton - Richard Teitelbauni 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Se pomnite. tovariši . . 11.00 Na krilih petja 11.40 L. van Beethoven: Sonata ftt.30 v E-duru, op. 109 16.00 Zborovska glasba našega preporoda 16.20 Arsantiqua 1700 Komorni koncert v paviljonu J. Havdn. S. Rahmaninov 18 05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19.30 Izbrana proza G. Apolinarie PraSki vtisi 19.45 Glasbeni predah 20.00 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigenta Samo Hubad. Vasilij Sinajski soi]st Aci Bertoneelj — klavir 21.40 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno I* 20 Recital pianista Andreja Gavnlova 19 45 L M Skerjanc: Trije samospevi 20.00 Glasbeni klub Dirigent Thomas Beecham 21 35 Vabilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK 4 SEP. Prvi program 4.30 Dobro tuln Tretji program 10 05 Radijska šola za srednjo stopnjo Anton Ingolič 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Radijski operni list Georges Bizet: C a imen 16.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Anton Ingolič 16.30 Operni koncert 18.05 Družba in čas -mag. Janko Prunk: Delavsko gibanje po II. svetovni vojni 18.20 Minute za Arturja Rubinsteina 19.00 Z naši mi solisti Franc Avsenek, viola Miha Plajbes, bariton 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Berlinski festival 1978 21.45 Tri novoklaaicistične partiture 22 20 Skupni program J RT Studio Beograd Jugoslovanska glasba t 6. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Počitniško popotovapje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12 10 Veliki zabavni orkestri 12 30 Kmetijski nasveti - Jože Bregar Cebelarjeva opravila v septembru 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 -lz naSih krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . 14 25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18 80 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Kaj radi poslušaje 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.86 Lahko noč. otrot i! 1945 Minute z ansamblom Bonsa Franka 20.00 NaS gost 2(1 15 Madrigali Jakoba Gallusa 20.40 Bela Bartok: Sonata za dva klavirja in tolkala 21.05 Odlomki iz VVagnerjeve drame »Rensko zlato« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Grupo Biafro — Dave Pike set - El Babaku Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPZ RTV Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti ing. Aleksander Kravos: Obnova sadovnjakov 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.06 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18 00 »Vsa zemlja bo z nami zapela . .« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 J. Brahms: Sonata za klavir in klarinet op. 120 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarftiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukevcedaji - VI. 21.45 Lepe melodije 22 20 Plesna glasba iz jugoslovanskih študijev 23.05 Lirični utrinki 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori Ali smo te tako učili? 16.20 Instrumenti v ritmu 16.45 Jazz klub King Curtis — Ksther Phillips -Association P. C. 17.40 Iz partitur orkestra Carmen Dragon 18.00 Danes vam izbira 18 40 Koncert v ritmu 19 25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22 oo Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22 56 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za vnSjo stopnjo Makedonija — l.del 10.35 Orkestrski utrinki 11.00 Tekoča repriza 16.00 Radijska Sola za viftjo stopnjo 16.30 Narodne za koncertni oder 17.00 Ura z A rt uro m Honeggerjem 18.05 Zunanjepolitični feljton 7. SEP. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 08 Z glasbo v dober dan H 30 Glasbena pravljica Miča in Borut Lesjak: Obisk v živalskem vrtu 9 00 Vremenska napoved in poročila 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 12.10 Z orkestri in solisti 12 30 Kmetijski nasveti — dr. Sla vica ftikovec: Priprave na trgatev 12 40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 13 50 Človek in zdravje 14.05 G.Biet: Arležanka — suita z.a orkester št. 2 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15 35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 86 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.10 Lirični utnnki 21 10 Prostor za reprize 00.05 N očni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu Kvartet Andre 6. SEP. I Previn 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.45 Vroče — hladno 17 35 Odmevi z gora Boro Jerabek: Oprimki in valovi 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 19.25 Stereorama 20.30 Stop popa 20 2145 Novosti iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Vi'/i HP K0UNSKA Koonska Ljubljana UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza - Gorrtje-savska dolina 103,8 megaherza - Jesenice in okolica 100.6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja -Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in ploSČ RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila, Tretji program 10 05 Radijska šola za nižjo stopnjo M. Vogelnik: »Mi vsi otroci sveta 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Iz romantične zborovske literature 11.30 Iz slovenskih suit Matija Tome, Marjan Kozina in Ivan Sček 16.00 Radijska šola za nižjo stopnjo M. Vogelnik: »Mi vsi otroci sveta« 16.30 Pota naše glasbe 17.15 Iz operne diskoteke 18.05 Šestnajst strun 18.45 Variacije na temo — dekle 19.00 Radijska igra Jovan Ristič: Orest 19.47 Glasbeni intermezzo 20(10 M Ravel: La valse — plesna pesnitev za orkester 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Slovenski komorni orkester v Križankah dirigent Anton Nanut. solista: M iloš Mlejnik, violončelo Drago Golob — oboa 21.40 »O/arlena noč« . 22.15 Danilo S vara: Dva odlomka iz opere »Slovo od mladosti 22.50 Literarni nokturno poročila 16.30 Kam danes in jutri - Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame -Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna — Obvestila -Oddaja za mladi Morda vas bo zanim^, Sreda: 16.03 Lokalna pon\V - Obvestila - ;g,y Stop zelena luč - ijV da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna |sj)sji - Obvestila -NaS obzornik -vas bo zanimalo -domače za vas VODORAVNO: 1. znanstveni delavec v muzeju, 7. psoglavec, 13. v počasi, lahno, 15. francoski dramatik romunskega rodu, Eugene. 16. šest, 17. potapljaška obleka s pripravami za dihanje, podobna oprava soljce, 19. kratica za tega meseca, 20. ptič pevec z rumenim kljunom., grški mitologiji sin Agamemnona, ubijalec svoje matere Klitamnestre, k Egistom umorila svojega moža, 23. morje v angleščini, 24. madžarska imena Anton, 26. šport trdih pesti, »plemenita veščina«, 27. ogaba. ost 28. angleška reka skozi Shakespearov rojstni kraj, 30. žival iz družine tarjev, pol tič pol miš, 32. starogrško mesto na Halkidiki, Aristotelov tv^ kraj, 34. malik, 35. nesporazum, nesloga, 36. znameniti angleški filmskipi^ cent, umrl 1972., Arthur Joseph, 38. ročno orodje za dolbenje lesa, ki s/ končno, čelno stranjo, 41. psevdonim češkega književnika J. Kavane, 4i na pozdravljanja, vzklikanja, glasna priznavanja, 44. oblika rastlinske« la, 45. ploskovna mera, 46. jadrnica z dvema oglavnima jadroma in prse' znak za kemično prvino iridij, 49. junakinja, 51. center, središče. 53 na. gospodar, vodja gospodarskega obrata. NAVPIČNO: 1. vrana golobje velikosti, 2. ljubljanska tovarna piva, | tica za Slavistično društvo, 4. Tovarna avtomobilov v Sarajevu, 5. rdn strokovnjak za onkologijo, 6. nekdanja votla mera; korec, mernik, niščni presledki, navadno na zavojih, podnožja, 8. muslimansko moško ujeda, ki živi predvsem na Balkanu, brkati .. ., 10. Josip Stritar, 11. fr* beseda za akter, 12. potujoči pastir, kdor se pogosto seli, 14. pri starih odrasel in skladno grajen mladenič, 15. indike, modrila, plavila v \y izrazu, 18. ponavljanje glasovnih figur v kaki glasbeni misli, v metriki glasniški stik, 21. mirujoči del električnega stroja, 23. kratko bodalce, i s trikotnim rezilom, 25. Ober, 27. skup anatomskih, fizioloških in psih znamenj, po katerih se razlikujejo moški od žensk, 29. mistični bi ideal, najvišja blaženost, prenehanje vseh zemeljskih želja, 31. o* enota, skupina, prostor, 32. program, vrstni red, 33. nemški pisatelj in povesti iz province in malih mest (»Kronika vrabčje ulice«), VVilh sinova žena, 37. spodrsljaj, napaka v žargonskem govoru, 39. kraj v padski dolini, severovzhodno od Torina, 40. žarjiica z nitmi od volf osmija, 42. risarija, kar kdo oriše, 43. ime hrvaškega pesnika, dramau rarnega zgodovinarja Kaštelana, 46. reka v državi ZDA North Carol ime slovenskega pevca in glasbenega pedagoga Dariana, 50. Rajko veznik. Rešitve pošljite do srede, 5. septembra na naslov: Glas, Kranj, Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. n 60 din, 3. nagrada 50 din. Rešitev nagradne križanke z dne 24. avgusta: 1. trava, 6. Strp, 10. tabu, 14. nomad. IS ' 17 amil, 18. Foggia, 19. Ane, 20. La, 21. jard, 23. Avdo. 25. TN. 26. one, 28. Sees, 30 Ara»at dlar, 35. Aztna, 36. Kimon, 38. alumnat, 40. Onatas, 42. osek. 43 Tot. 46. LD. 47. Anka, 4* Po. 52. Ain. 54. Cibona, 56. Avar, .58. Prijatelj, 60. kvari, 61 Sato. 62. Ilia. 63. Malta Prejeli smo 102 rešitvi. Izžrebani so bili: 1 nagrado (160 din) prejme Matej Starr j c. 12, 61240 Kamnik, 2. nagrado (120 din) prejme Jože Ožek. Delavska 19, 64000 Kranj, i (100 din) prejme Janez Križaj, Trata 9, 64220 Skofja Loka. Nagrade bomo poslali po pošti Slikopleskarstvo p. o. Skofja Loka Komisija za delovna razmerja Delo skupnosti objavlja prosta dela in naloge računovodje Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kan: izpolnjevati se naslednje: - višja šolska ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri m delovnih izkušenj v finančno računovodskem poslovanju Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in«V kazilih o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pti ljejo v 16 dneh na naslov: Slikopleskarstvo Skofja Loka, J«s> rovo predmestje 6 — komisiji za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po iitrtt prijavnega roka. PfTEK, 31. AVGUSTA 1979 21. STRAN G L, A S Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o. KRANJ Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. strojnega knjigovodje 2. knjigovodje — likvidatorja Pogoj: dokončana srednja izobrazba ekonomske smeri Delo pod 1. se združuje za nedoločen čas, pod 2. se združuje za določen čas, zaradi nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom. Poskusno delo pod 1. in 2. traja dva meseca. Kandidati naj prijave o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o., Kranj, Gospoevetska c. 10, kadrovska služba. H Gorenjski sejem Kranj, p.o. vabi k sodelovanju delavce, ki bi želeli opravljati dela in naloge: 1. komercialista za domači in tuji trg 2. vodje tehničnega sektorja 3. obratnega elektrikarja in 4. črkoslikarja Pričakujemo, da imajo kandidati za opravljanje del in nalog: pod 1.: končano srednjo šolo in 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, poseben strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov aktivno znanje enega tujega jezika; pod 2.: končano visoko ali višjo šolo gradbene smeri z izpitom za nadzorstvo; pod 3.: končano srednjo strokovno šolo in usposobljenost za delo z močnim in šibkim tokom; pod 4.: končano ustrezno poklicno šolo in delovne izkušnje v črko- slikarstvu. Vai moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Staneta Žagarja 27, in sicer do 15. septembra 1979. DELAVSKA UNIVERZA Radovljica, Linhartov trg 1 V sodelovanju s Pedagoško akademijo Ljubljana in IS Gorenjske, razpisujemo za šolsko leto 1979/80 višjo šolo za učitelje glasbene vzgoje Pogoji za vpis so: uspešno končana srednja šola, že osvojeno glasbeno predznanje, zaposlitev. Prijave sprejema Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, telefon 75-265, vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure do 14. septembra. Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli JANKO IN STANKO MLAKAR 8ENCUR objavlja proste delovne naloge in opravila PREDMETNEGA UČITELJA slovenskega jezika in srbo-hrvatakega jezika za določen čas RAZREDNEGA UČITELJA ali VZGOJITELJICO za delo v celoletni mali šoli Delo se združuje za določen čas (oktober 1979 - maj 1980) s polovičnim delovnim časom. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na zgornji naslov v roku 15 dni po objavi. od 21. avgusta 1979 dalje STALNA RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME v Kranju Sejemska hala Savski log odprto od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure v soboto od 9. do 13. ure telefon 28-390 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! novo prodajalna m ur-U šport BLED S4iia MURKA I LESCE Tekstilna tovarna Zvezda, p. o. Kranj, Savska cesta 46 Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pri DS objavlja za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za naslednja dela in naloge: 1. vodenje finančno-računovodskega sektorja 2. vodenje komercialnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. - visoka izobrazba ekonomske ali finančne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na finančnoračunovodskih delih m nalogah, - višja izobrazba ekonomske ali finančne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskih delih in nalogah, . •• , - moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja 2. - visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju pri enakih ali podobnih delih in nalogah, - višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na komercialnem področju pri enakih ali podobnih delih in nalogah, - znanje enega tujega jezika - moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja < Kandidati bodo izbrani oziroma imenovani za mandatno dobo 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi splošni sektor DO TT Zvezda Kranj, Savska cesta 46. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. Pogoji: pod 1.: pod 2.: pod 3.: Modna konfekcija KROJ Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. šoferja 2. skladiščnega delavca 3. administratorja v komercialnem oddelku vozniški izpit B in C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece; nedokončana osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj, delovno razmerje sklenemo za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu; S stanovanjem DO ne razpolaga. Rok za vložitev prijave je 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in tete KATARINE VIDIC roj. Kemperle se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalie pomoč in podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kuharju za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Golnik duhov.ščini za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke Zahvala tudi Društvu upokojencev in delovnima organizacijama Merkur Kranj in Iskra Kranj. Vsi njeni! Ovsiše, 28. avgusta 1979 OBLETNICA Minilo je leto dni odkar sta nas zapustila draga mati in oče JULIJANA in JAKOB BERTONCELJ Hkavsčova iz Laja Tako dobra sta bila z nami, le vas prerani grob je priča, da vas ni več med nami. Hvala vsem, ki ju še obiskujete na njunem grobu. Žalujoči sinovi! V 83. letu starosti je 24. avgusta 1979 dotrpela naša ljuba mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča IVANA VIDMAR p. d. Bričeva mama iz Šenčurja K zadnjemu počitku na šenčursko pokopališče smo jo spremili 26. avgusta 1979 Zahvaljujemo se vsem, ki so ji v življenju storili kaj dobrega, se je spomnili v času hude bolezni in jo z lepo besedo tolažili in se poslovili od nje. Veliko hvaležnost Čutimo do osebja Splošne bolnice na Jesenicah in do dr. Stenšakove za njeno prizadevnost. Iskrena zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in sočustvovanje, za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni poslednji poti; zlasti č. duhovščini, pevcem za tako lepo petje, sodelavcem tehničnih izdelkov Sava Kranj, Strojnemu ključavničarstvu VI-VI Šenčur, finančnemu sektorju Tekstilindusa Kranj in DU Šenčur. Družine: Vidmar, Gra.šiČ, Pifko, Zibert, Gorenec in ostalo sorodstvo Šenčur, Britof, 26. avgusta 1979 ZAHVALA Ob bridki izgubi najine ljubljene mamice EMILIJE CRNKO se prisrčno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so me v teh težkih dneh tolažili, naredili mnogo uslug, darovali prelepo cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala zdravnikoma dr. Ćrnetu in dr. Kuharju, č. duhovščini, organizaciji ZZB in mojim sodelavcem iz lekarne. Še posebej se zahvaljujem za toplo izrečene besede na grobu moje drage mame in očeta. Hvaležni hčerki Ljerka in Božena! Radovljica, 27. avgusta 1979 Ce bi solza in žalost te budila, gotovo tebe danes črna zemlja ne bi krila. ZAHVALA V tretjem letu starosti nas je nepričakovano zapustil sinko, bratec, vnuček, nečak, bratranec in pravnuček GREGOR VREČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrazili sožalje in ga obsuli s tolikim cvetjem, ter ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom, stanovalcem novega naselja Velesovo, Tekstilindusu — adjustirnica II., pevcem, gospodu župniku za pogrebni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh. Žalujoči vsi njegovi! Velesovo, 27. avgusta 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam dobro ohranjeno športno KOLO favorit. Zupane Roman, Kontno 19, Bled 64260 6772 Prodam KRAVO z mlekom, po prvem teletu. Ljubljanska 23, Radovljica 6773 TELETA za zakol ali rejo, nov ELEKTRO MOTOR in dolgo belo POROČNO OBLEKO št 44, poceni prodam. Janša, Ribno 27 6774 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Lancovo 25, Radovljica 6775 Prodam STREŠNO OPEKO špi-čak. Kovač, Moša Pijade 7, Kranj, ali telefon 25-717 6776 Prodam KOKOŠI, enoletne nesni-ce in STREŠNO OPEKO špičak. Cegelnica 1, Naklo, tel.: 47-226 6777 Vsak dan popoldne lahko dobite eno leto stare KOKOŠI, nesnice ali za zakol, pri Pavlinu, Pivka 45, Naklo 6778 Prodam droben KROMPIR. Hra-še 28, Lesce 6779 Prodam KRAVO po izbiri. Stra-hinj 63, Naklo 6780 Poceni prodam rabljeno POMIVALNO MIZO. Šifrer, Kocjanova 12, (Kalvarija) Kranj 6781 Prodam PEC za etažno centralno. Krničar Francka, Zg. Gorje 19 6782 Prodam dve OVCI. Smrekar Anton, Kropa 88 6783 Ugodno prodam SAMSKO SPALNICO (postelja z jogijem, dvodelna omara in omarica). Pot na Jošta 11, Stražišče, Kranj 6784 Prodam otroško POSTELJICO in VOZIČEK. DragojloviČ Dobrinka, Savska c. 18, Kranj 6785 Prodam 7500 kg CEMENTA. Ponudbe po telefonu 064-82-782 6786 Po ugodni ceni prodam OPRAVO za v dnevno sobo. Ogled od 16. do 18. ure. Kranj, Moša Pijade 11, stan.20 6787 Prodam termoakumulacijsko PEC AEG, 3kW in trajnožarečo PEC kUppersbusch. Luštrek Francka, Ladja 28, Medvode 6788 Prodam barvni TELEVIZOR montreal in nov TONSKI PROJEKTOR (8 mm). Britof 34, Kranj 6789 Prodam tri mesece stare kratkodlake istrske GONJlCE z rodovnikom. Telesna ocena staršev prav-dobra. Informacije na naslov: Kna-pič Slavko, Predoslje 135, Kranj, telefon: 064-24-906 6790 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Zabnica 1 6791 Prodam 10 mesecev starega BIKCA simentalca, okrog 300 kg težkega. Koder, Sp. Duplje 45 6792 Za polovično ceno prodam globok VOZIČEK in varnostni avtosedež za otroka. Moškon, Stošičeva 4, Kranj 6793 Prodam KRAVO simentalko, ki bo septembra drugič telila in štiri mesece staro TELIČKO frizijko. Podbrezje 27, Duplje 6794 Prodam visoko brejo KRAVO, pred četrto telitvijo. Podbrezje 7 - 6795 Prodam BIKCA za rejo ali zakol. Škrjanc, Novake 4, Golnik 6796 Prodam »PUNTE« in »BANKI-NE« za gradnjo hiše. Suhadole 13, Komenda 6797 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE, težke 17 kg. Podreča 4 6798 Ugodno prodam VVINDSURF, letnik 1977, za 1,2 SM. Markič Miran, Bistrica 15, Tržič 6630 Prodam motorno SLAMOREZ-NICO z dvojnim vetrom, zadnji traktorski NAKLADAC in dvo-brazdni taktorski PLUG. Zg. Brnik 26, Cerklje 6851 PRODAM BELO OTROŠKO POSTELJICO na kolesih, z jogijem, za 1300 din, ter starejši KAVČ, po dogovoru. Vprašajte na tel.: 28-613 6852 Poceni prodam SPALNICO. Stritarjeva 8, pritličje levo 6853 Poceni prodam POMIVALNO OMARICO (50 cm). Jamnik, Stritarjeva 4, telefon 064-23-922 6854 Prodam dobro ohranjeno KOLO na tri prestave, z dolgim sedežem. Bakovnik Tomaž, Visoko 98, Šenčur 6855 Ugodno prodam DNEVNO SOBO Florida. Brinovec, Ul. Gorenjskega odreda 2, Kranj 6856 Prodam KOMBAJN za siliranje koruze mex 2 pbtinger. Krč, Jezerska c. 92/a, Kranj 6857 PRODAM VEC NOVIH gajbic. Boštar Janez, Visoko 32, Šenčur 6858 Prodam rabljeno PEC za central-jio ogrevanje. Numar, Mlaka 13/a, Kranj 6859 Prodam KRAVO po teletu. Šimenc Ciril, Ovsiše 7, Preddvor 6860 Prodam PRALNI STROJ, še v garanciji. Krivec, Visoko 91, Šenčur, Kranj 6861 Prodam TRAKTOR pasuali, 21 KM in PRIKOLICO. Cvenkelj Andrej. Begun ie 128 6862 Prodam 20 kub. m suhih hrastovi DRV. Posavec 159, Podnart Prodam 80 kg težke PRASKI Posavec 16, Podnart Prodam nekaj rabljenega POjTI ŠTVA. Bled.Gozdarska 6 fA Ugodno prodam POMIVAM STROJ indesit in barvni TEL|\ ZOR Gorenje. Telefon 23-708 Prodam dve KADI za namakaj Zg. Bitnje 24 Prodam več ton CEMENTA L| tar Pavle, Sv. Duh 41, Skofja lok» Prodam KRAVO križanko pred telitvijo. Prezelj, Podlonktj,; lezniki Po ugodni ceni prodam litrski BOJLER in PEC ček«, na trdo gorivo. Bajt, vas 161, Ziri Prodam 120 cm levo dvojr MIVALNO KORITO z kom, pretočni BOJLER ter schmiedel. Satler, Demšarjev* Skofja Loka Prodam 700 kg SENA. PuMtlfcl Skofja Loka Prodam dve KRAVI: mesecev brejo, eno po teletu ga 6, Duplje Prodam malo rabljeno dirkalno KOLO. Sp. Brnik kije Prodam KOMBAJN »Si lec za gnojilo in NAKLADA( dravliko. Zalog 52, Cerklje Prodam SLAMOREZNK 3, z verigo. Grad 17, Cerklje Prodam jedilni KROMPIRJI Lahovče 67, Cerklje Prodam dva nad 30 kg tei ŠICKA. Stiska vas 1, Cerklje Prodam tri tone suhe DI iz kozolca. Sp. Brnik 30. Cerk Prodam silazno KORUJ metre dolge »PUNTE«. Sp. 54, Cerklje Prodam KAVČ, FOTELJE «£1 DILNI KOT. Ogled od 14. ure«W Tušar Rozi, Planina 1, Kram \v Nov CIRKULAR, Železne jj strukcije, z motorjem. 4 K.M,aN rez »klaftrskih« drv ter GINU/ 13, na vzmeti, z dero, ugodno^ dam. Smarca 56, Kamnik Prodam 200 kom. STKE^N;, novoteks (siv) ter trajnožarečo^ na drva in premog. Sp. Besnica \ Prodam KRAVO s teletor šica 39, Zg. Gorje Prodam raztegljiv dvosed TELJ (120 x 95 - goba), v oglasnem oddelku. Zaradi selitve prodam raVvi SPALNICO z jogiji, ročno SLAjJ REZNICO in »GARE - kinp-J gumi kolesi. Informacije po 24-027 Ugodno prodam OJAtvE\ 120 VV, z efekti za kitaro in lefon: 25-414 Prodam popolnoma nov ran ŠTEDILNIK Gorenje. Boršnik, Veljka Vlahoviča fon: 27-539 Prodam novo STREŠNO z zaključki in slemenjaki (t Dravograd), rdeče barve. Francka, Industrijska 14, Jesenic«'v Prodam KRAVO po teletu Lipnica 17, Kamna gorica Prodam KABINO za traktor son 35. Burja, Za gradom 7. Bled Prodam trajnožarečo PEC no dve t sezoni. Telefon 28-234 18. ure dalje Prodam trajnožarečo PEC ppersbusch, SUŠILNIK peni« u 20 in KMEČKO PEC. Golnik i. KUPIM Kupim dobro ohranjen $fll NI K kUppersbusch, širine 42 „> Novak, Vojkova 1, Lesce Kupim BETONSKO OPEKO bloki, širine 30 cm. Telefon 60>M Kupim rabljen ŠIVALNI STK\\ Naslov v oglasnem oddelku. \\ Kupim SKOBELNI STROJ ^ na 40). Naslov v oglasnem oddftt Kupim dobro ohranjeno tjfl žaganje. Tupoliče 11, Preddvor Kupim levi prednji blatnik ir N krov motorja za R-4. Zorman,{ sposvetska 17, Kranj. VOZILA = Prodam ZASTAVO 101. ta 1973. Telefon dopoldan tl«W poldan 25-203 Prodam ZASTAVO 101. ^ 1977. Grenc 24, Skofja Loka % Prodam GOLF. Belak DtfN i ša Pijade 44, Kranj Prodam AUSTINA 1300 ftji ob delavnikih od 15. do 18 ut* / nedeljah od 10. do 13, ure Zorko, Planina 10, Kranj Prodam osebni avto \ uv BURG, limuzina, letnik 197a j*, za Puharja 4, Planina. K Gogič PTTOl, 31. AVGUSTA 1979 .23.STRAN G LrAS Ugodno prodam FIAT 850 special. letnik 1971. Bobovek 8. Kranj 6899 Ugodno prodam OPEL KADET, letnik 1970. Voklo 70, Šenčur 6900 Prodam AUSTINA 1300, letnik 1971, registriranega do marca 1980, lahko tudi na kredit. Davidovič Sto jan, Ljubljanska 6, Kranj 6901 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, registrirano do avgusta 1960. Ogled v petek in soboto. Kristan, Krožna 19, Kranj 6902 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Dragan, H rastje 50, Kranj 6903 Prodam ZASTAVO 101. Cesta na Belo 5, Kokrica, tel.: 24-038 6904 Poceni prodam MOTOR V — 15 (5 prestav), dobro ohranjen. Luže 22, Šenčur 6905 Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, v voznem stanju, za 5.000 din. Bizjak Viktor, Šenčur, Stefetova 26/a 6906 Prodam MOTOR CZ 350. Hote-maie 54, Preddvor 6907 Nujno prodam italijanski FIAT 125. Gogič, Veljka Vlahoviča 5, Planina 6908 Prodam odlično ohranjenega GOLFA 1500, ccm, 70 KM, letnik 1975, prevoženih 70.000 km. Informacije po telefonu 064-25-201 1. in 2. septembra 6909 Prodam TOMOS CROSS 50 junior Kavčič Janko, Grahovše 7, Tržič 6910 Prodam MOPED na tri prestave. Poženik 41, Cerklje 6911 Prodam odlično ohranjen FIAT 750, letnik november 1973. Miklavže, tel.: 25-710 (064), Gorenjesavska 44, Kranj 6912 Prodam FIAT 850. Križnar, Kidričeva 18, Kranj 6913 Prodam OPEL ASCONO 19, letnik 1974. Ilavka 11, Kranj 6914 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, ali za menjam za »FlCOTA«. Žiganj« vas 43, Tržič 6915 Prodam OPEL KADET B cara-van, dobro ohranjen. Snedic Peter, 3r Bela 24, Preddvor 6916 Prodam FIAT 850, letnik 1968, registriran do konca leta. Ogled v nedeljo dopoldan. Britof 356 6917 Prodam avto VW 1300, starejši letnik. Drulovka 12, Kranj 6918 Prodam FIAT 850, registriran do 7 7.80. Grenc 15, Skofja Loka 6819 Prodam MINI MORIŠ 1300, v voznem stanju, registriran do 9. maji 1980. Demšar Vine, Kopališka 24, Skofja Loka 6920 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Suha 17, Skofja Loka 6921 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letni 1973, z manjšo napako. Stupu - Oblak, Cerklje 171 6922 Prodam popolnoma nov MOTOR APN. Velesovo 14, Cerklje 6923 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, CITROEN GS pallas, letnik 1976 in ELEKTRIČNO KITARO. Glinje 8, Cerklje 6924 Prodam avto LADO, letnik 1972. Stumberger Janez, Mladinska 1 pri kinu Center 6925 Prodam dobro ohranjen VW 1500, Ko« Anton, Kokrški log 21, telefon 26-045 6926 Prodam nov AUDI GLS, neregistriran, metalno rdeče barve. Kličite po tel.: 24-140 v soboto in ponedeljek od 7. do 13. ure 6927 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, parno, cena 2,6 SM. Makse, Rateče 92, tel.: 88-537 6928 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Prešeren Jože, Begunjska 13. Lesce 6929 . Dobro ohranjen avto AMI 8, letnik 1971, pocei.i prodam. Kern Ciril, Gora 4, Komenda 6930 prodam ZASTAVO 1300. Lesce, Alpska 44 6931 Poceni prodam celo SIMCO 1000 tpecial za dele. Zg. Gorje 26 6932 prodam FIAT 850, celega ali po delih. Motor je po generalni. Lotrič ioU, Dražgoše 4, Železniki 6512 Prodam ZASTAVO 750, LETNIK 1970, »troj 1975, generalno obnovljen Zupan, Prešernova 3, Radovlji-r, 6513 Ugodno prodam AUDI 100 S, letnik 1970, tudi na kredit. Kokra 3, Preddvor 6744 Prodam KAMP PRIKOLICO s iotororn, lahko na kredit. Leban, Moša Pijade 17, K ran j 6799 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do februarja 1980. fobar, Zapute 37 6800 Prodam osebni avto NSU 1200, letnik 1971, v voznem stanju. Tišler, Lom 11/a, Tržič 6801 DEŽURNI VETERINARJI od 31. 8. do 7. 9. 1979 RUS Jole, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-01« SOKLIC Drago, dipl. vet., Strahinj 116, tel. 47-192 za občini Kranj in Tržič PIPP Andrej, dipl. vet., Sk. Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice led*j« ĆP GIm, Kranj, Ulica Mote Pijadeia 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljadaka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Niilov uredništva in ■prava lista: Kranj, Mote Pijadeja I - Teko«i račun pri SOK v Kra-a,u številka 51&O0-SO3-31S99 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni sredaik In uprava 23-341, uredništvo J1-S35. novinarji 21-8S0, malo-ogjsloi in naročniški oddelek «3.341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 173 din, cena za 1 številko v * »iporta* i t dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem sju 411-1/72. Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Cinkole, Ribno 105, 64260 Bled 6802 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1978. Šturm Aleš, Na kresu 15, Železniki 6803 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Sutna 16, Zabnica, tel.: 44-523 6804 Prodam NSU 1200. Predoslje 60/a, Kranj 6805 Prodam dobro ohranjeno »KA-TRCO«, letnik 1976. Lipce 42, Jesenice 6806 Prodam ZAPOROZCA. Ogled popoldne. Krnica 15, Zg. Gorje 6807 Prodam avto NSU 1200 C, letnik 1971, registriran do maja 1980, z neparno registrsko številko, za 28.000 dinarjev. Marklej Franc, Kovor 123, Tržič 6808 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 28.000 km. Mavčiče 90, Kranj 6809 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Partizanska 37, Kranj (stadion) 6810 Prodam FIAT 750, letnik 1967, neregistriran, v voznem stanju. Preba-čevo 28, tel.: 49-040, Kranj 6811 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 7. julija 1980, z neparno številko. Vari, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj — Primskovo 6812 Prodam ŠKODO, letnik 1971, za 1,2 SM. Naslov v oglasnem oddelku, ali tel.: 24-963 6813 Prodam ZASTAVO 750, novejši letnik. Podbrezje 81, telefon 70-095 6814 Poceni prodam dobro ohranjen MOPED. Šenčur, Beleharjeva 33 6815 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Virmaše 12 (za Gradisom), Skofja Loka 0816 Prodam MINI MORIŠ 1000, cena 5,5 SM. Potoče 5, Preddvor 6817 Prodam FORD ESCORD deLux, 1971. Ogled po 15. uri. Zupane, Vo-dopivčeva 8, Kranj 6818 Prodam registriran AMI 8 break, 1971. Informacije vsak dan od 18. ure dalje. Grm, Bistrica 157, Tržič 6819 Prodam dobro ohranjen VVV 1200, letnik 1969. Cesta na Brdo 51, Kokrica, Kranj 6820 Prodam R-12 dacia. Gorenjesavska 56, Kranj 6821 Prodam ZASTAVO 101 in dva BLATNIKA. Milje 26, Šenčur 6822 Ugodno prodam AUSTINA 1300. Kranj, Kocjanova 22, pritličje 6823 Ugodno prodam dobro ohranjeno SIMCO 1100 GLS, 1970, garažirano in registrirano. Korsič, Kranj, Reše-• va 4/a, Primskovo 6824 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano za eno leto in razne dele za MINI AUSTINA. Trata 18, Cerklje 6825 Prodam dobro ohranjeno DYANO 6, letnik avgusta 1977. Ogled možen v soboto od 8. do 13. ure. Grobov-šek, Kidričeva 10, Kranj 6826 Prodam nov karaniboli.au 126-P. Naslov v oglasnem oddelku. 6827 Prodam dobro ohranjen PZ-125, registriran do aprila 1980. Satler, Kranj, Kalinškova 35 6828 Novo motorno kolo JAVA 350, poceni prodam. Istinič, Zg. Bitnje 175 6829 Prodam MINI 1000, letnik 1977. Ovsene'- Miro, Kidričeva 17, Kranj 6830 Prodam osebni avto VVV 1200, starejši letnik. Potočnik, Struževo 47/b, Kranj 6831 Prodam avto R-6 TL, letnik 1972. Bergelj, Pot na Jošta 11, Kranj, telefon: 21-877 6832 Prodam spredaj karamboliran FIAT 750, celega ali po delih. Ogled v petek ali soboto od 16. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 6833 Prodam MOTOR CZ 250. Krstič Žare, Vrečkova 11, Kranj — Planina 6834 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Telefon 49-005 popoldan, Kranj 6835 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Mraz, Pot na Jošta 25, Kranj 6836 Poceni prodam VVv 1200, starejši letnik, karamboliran. Govekar, Sto-šičeva 5, Kranj 6837 Po delih prodam SIMCO 1100. Be guš, Pristava 80, Tržič Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 750 F - kombi (vozen tudi v torkih in četrkih). Kern, Partizanska 5, Kranj 6839 Prodam NSU 1200, po delih. Is-met, Vidmarjeva 12, Kranj 6840 Ugodno prodam ZASTAVO 750 L. Ogled popoldan. Dobrin Milan, Pristava 69/a, Tržič 6841 Prodam odlično ohranjen R-12. Mokorel Tončka, Križe 20/a, Tržič 6842 Prodam osebni avto R-17. Krek Slavko, Trebija 19, Gorenja vas nad Skofjo Loko 6843 Prodam VVV, letnik 1962. Mlaka 17/b, Kranj 6844 Prodam ZASTAVI 101, letnik 1973 in 1974. Toman Srečko. Lesce, Tovarniška 10 6845 Ugodno prodam 125-P, letnik 1978. Telefon 26-237 po 19. uri 6846 Prodam PEUGEOT diessel, letnik 1970. Ogled vsak dan razen srede v restavraciji Texas v Lescah, Hra-še 13 6847 ZAPOSLITVE V redno delavno razmerje takoj sprejmem delavca za delo pri izdelavi plastičnih predmetov, OD 8000 dinarjev. Ponudbe pod: Delo na Bledu 6692 Frizerski salon OBLAK, Mestni trg 14, Skofja Loka, zaposli FRIZERKO. 6694 Zaposlim kvalificiranega ali pol kvalificiranega MIZARJA. Pogoji so zelo dobri. MIZARSTVO JERAJ, Komenda 6759 V redno delavno razmerje sprejmem KUHARICO in SOBARICO. Stanovanje in hrana preskrbljena. OD po dogovoru. Dom pod Trebijo, Gorenja vas nad Skofjo Loko 6947 Strojni KLJUČAVNIČAR nujno išče kakršnokoli honorarno delo, ali sprejme delo na domu. Cenjene ponudbe po tel.: 064-74-167 ali naslov v oglasnem oddelku 6948 Poučujem nemščino in srbohrvaščino učence osemletke. Kakšno uro na dan bi varovala tudi otroka, v slučaju da starši morajo hitro od doma in nimajo varstva. S. Pretnar, Podbrezje 67, 64203 Duplje 6949 Takoj zaposlim žensko v kemični čistilnici. KEMIČNA ČISTILNICA, Amol Tone, Cesta talcev 5, Skofja Loka 6950 V začetku septembra iščem ZIDARJA (za notranji omet hiše). Turšič, Smledniška 83, Kranj, telefon: 22-104 6951 Zaposlim MIZARSKEGA pomočnika in delavca za priučitev. MIZARSTVO, Hafner, Zasavka c. 2. Kranj 5952 HIŠNI SVET, Ul. XXXI. divizije št. 5 in 7, Kranj, takoj zaposli Cl-STILKO. Informacije tel.: 28-721 popoldne 6953 V uk sprejmem učenca za izučitev AVTOMEHANIKA. Stritar Franc, Cirče 33, Kranj 6954 Honorarno zaposlimo KURJAČA, za kurjenje peči na premog, kvalifikacija ni obvezna, honorar po dogovoru. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1979 osebno ali po telefonu 22-214. HIŠNI SVET, Nazor-jeva 12, Kranj 6955 MESARSKI POMOČNIK ali mlad fant z veseljem do dela pri predelavi mesa v mesne izdelke, takoj dobi službo. MESARIJA - Mlinaric Jože, Lesce, Železniška 1 6956 Stanovanjski blok Sorlijeve 6 in 8 v Kranju išče SNAŽILKO, za čiščenje skupnih prostorov. Pogoji so ugodni. Informacije po tel.: 28-702 ali 24-341 6957 STANOVANJA Mladoporočenca iščeta STANOVANJE z dvema prostoroma v bližini Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. Družinska upokojenka — vdova, s hišo in vrtom, nedaleč od Kranja, želi vzeti na stanovanje mlajšo upokojenko, zaradi skupnega gospodinjstva. Ponudbe pod: V dvoje je lažje 6762 Trem samskim osebam oddam dve opremljeni in centralno • ogrevani SOBI ter GARAŽO Ponudbe pod. Predplačilo 6936 Samski moški išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite pod: Soba - nujno 6937 GASONJERO ali ogrevano SOBO s kopalnico v Kranju išče profesorica, takoj. Ponudbe: Anica Košak, Kadrovska komisija pri OSNOVNI SOLI SIMON JENKO Kranj razpisuje dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE za določen čas (za čas porodniškega dopusta) Prijave oddajte takoj. Razpis velja do zasedbe del. Nujno iščemo garažo za osebni avto v Skofji Loki oziroma v neposredni bližini centra. Ponudbe s ceno pošljite Skupnim službam Skupščine občine Skofja Loka, Poljanska cesta 2. OBVESTILA Studentsko naselje, Blok 3, Ljubljana 6938 Brat in sestra — študenta iščeta ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe pošljite pod: Predplačilo takoj 6939 Brat in sestra — študenta iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe pod: 15. september 6940 Tri študentke iščejo SOBO ali GARSONJERO. Ponudbe po telefonu 067-76-708 6941 Na stanovanje vzamem dva študenta. Cankarjeva 4, Kranj 6942 Oddam SOBO dvema študentoma. Kranj, Ul. XXXI. divizije 56 6943 Družina z enim otrokom išče prazno SOBO s kuhinjo v Kranju ali okolici. Pripravljena pomagati v gospodinjstvu. H rastje 6, Kranj 6944 Takoj oddam lepo opremljeno SOBO snažnemu dekletu, v bližini Radovljice. Šifra: Pri Radovljici 6945 Na Gorenjskem oddam dve na novo opremljeni SOBI dvema mlajšima upokojenkama. Šifra: Lahko takoj 6946 Mlada vzgojiteljica z otrokom, iz Maribora, išče SOBO s 1. septembrom. Informacije - tel.: 064-28-040 6972 ZSAM TRZlC organizira tečaj iz cestno-prometnih predpisov za in-štuktorje in za pridobitev C, E in I) kategorije voznika motornih vozil. Predavanja bodo ob petkih in sobotah od 17. do 20. in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Informacije daje in prijave sprejema do 10. 9. 1979 tajnik Jože Go-ričan, Ročevnica 35, 64290 Tržič - 6714 Lesne balkonske ograje, vzdolžne in pokončne, različnih profilov, izdelujem in montiram. Cena od 400 do 700 din — meter. Vzorec prinesem na dom. Šifra: Jeseni in pomladi 6958 AVTOMOBILISTI! Odprta je nova delavnica za popravilo zavor, kranj, Kurirska pot 6, Primskovo 6959 Zaradi dopusta je zaprta gostilna na vasi ZUPAN CIRIL, Grad 14, Cerklje, od 1. do 17. septembra 6960 Vabimo upokojence in tudi ostale krajane Šenčurja z okoliškimi kraji in upokojence tovarne Sava Kranj na prijetni IZLET 22. septembra v Podčetrtek — Kumrovec — Brežice — Šentjernej. Prijave sprejema za vse samo Pajer Francka, Srednja vas 31, do 7. septembra, cena izleta je 230 din 6961 75-LETNIKI POZOR! Po želji, kakor ob 70. letnici, se se-stanemo v soboto, 8.9. ob 15. uri v salonu ali na vrtu hotela JELEN. Prijave sprejema tudi recepcija hotela ob plačilu. Organizator 6962 Posodim nove OPAZNE PLOŠČE. Ponudbe pod šifro: Lesce 6963 PRIREDITVE POSESTI Gospodarsko POSLOPJE v bližini Kranja, kupim. Ponudbe na Glas pod: Za delavnico 6455 V najem oddam prenovljeno KMEČKO HlSO na deželi, 10 km od Kranja. Ponudbe pošljite pod šifro: 5 let 6964 Takoj kupim GARAŽO na Planini v Kranju. Ponudbe pod šifro: Plačilo takoj 6965 V Kranjski gori prodam HlSO (2X dvosobno stanovanje, kleti in vrt). Ponudbe pod: Kranjska gora, 120 kvadratnih metrov 696fi TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi v nedeljo, 2. septembra ob 15. uri na VELIKO VESELICO s srečelovom in keglanjem za kolo. Igra ansambel TRGOVCI. Dobrodošli 6967 ROKOMETNI KLUB JELOVICA - Skofja Loka prireja dne 1.9.1979 ob 18. uri VESELICO na rokometnem igrišču v Puštalu. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni 6968 GASILSKO DRUŠTVO PODBREZJE priredi v nedeljo, 2. septembra 1979 ob 15. uri VRTNO VESELICO s srečelovom in kegljanjem za kolo. Igra ansambel SELEKCIJA. Vabijo GASILCI! 6969 00 ZSMS Hotavlje prireja v soboto, 1. septembra 1979 ob 20. uri VESELICO. Igra ansambel PLAZ. Vabljeni 6970 NAJDENO Najden je bil PONY EXPRKSS, ob cesti proti Besnici. Dobi se v Sp. Besnicill3 6935 Podjetje za ptt promet Kranj, n.sol.o., Kranj, Poštna ul. 4 obvešča učence in učenke, ki se še niso opredelili za nadaljnje izobraževanje, da ima po skupnem razpisu štipendij v Delu, dne 7. 3. 1979 še vedno na voljo naslednje štipendije: 3 STIPENDIJE ZA POKLIC PTT PROMETNIKA (sa območje Kranja in Tržiča) 3 STIPENDIJE ZA POKLIC TT MONTERJA 2 STIPENDIJI ZA POKLIC TEHNIKA -smer iibki tok Kandidati za navedene štipendije morajo predložiti naslednje dokumente: - rojstni list, - zaključno spričevalo osemletke, - obrazec za vpis v šolo (dobite ga v knjigarni) - potrdilo o premoženjskem stanju (izdaja ga davčna uprava), - o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta. Po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij pa sklene: • UČNIH POGODB ZA POKLIC VZDRŽEVALCA TT LINIJ OZIROMA TT KABLOV Kandidati za izučitev tega poklica pa morajo predložiti: — zaključno spričevalo 6. razreda osnovne šole in — rojstni list. Interesenta naj se osebno javijo organizatorju izobraževanja na sedež Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ul. 4, Kranj (telefon 22-580) v roku 7 dni od objave. PRISRČNO IN SLOVESNO Nadaljevanje s 1. strani »V imenu pokrovitelja predsednika republike Josipa Broza-Tita pozdravljam vse udeležence in goste svetovnega prvenstva v veslanju. Želim, da bi se pri nas dobro potu tili, da bi prvenstvo potekalo v vsestranskem zadovoljstvu, ie zlasti v plemenitenju športnih odnosov, v medsebojnem spoznavanju in utrjevanju prijateljstva med športniki in mladimi in tako prispevalo k Še nekaj prostih mest za Kornate Kranj, 31. avgusta - Pri Alpe-touru so nam včeraj povedali, da imajo še nekaj prostih mest za naš tridnevni izlet naročnikov Glasa na Komate. Ce se želite pridružiti, pohitite s prijavo. 1.700 din stane vse skupaj. Naj vas še spomnimo, kje vse bomo hodili. Cez Gorjance do Karlovca in Plitvic, kjer bo daljši postanek z ogledom jezer, pa spet naprej skozi LUto do Obrovca in čez paški most do Zadra. Tu se bomo vkrcali na ladjo in odpluti na otok Iž, kjer se bomo nastanili v hotelu Korinjaka. Naslednji dan bomo spet na ladji; tokrat bomo pluli med Komati, si izbrali otoček in na njem priredili piknik in se seveda tudi kopali. Se naslednje dopoldne se bomo kopali na Ižu, popoldne se pa po jadranski magistrali vrnili domov. Vse informacije dobite pri Alpe-touru v Kranju, v hotelu Creina, telefon 23-883 in 21-022. Odhod bo v petek, 7. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. utrjevanju zaupanja med ljudmi in raznimi narodi, h »krepitvi miru na svetu.« Osmo svetovno prvenstvo v veslanju je odprl predsednik mednarodne veslaške zveze FIS Thomas Keller. Ob igranju državne himne so vojaki nase mornarice dvignili na drogove državno zastavo in zastavo FISA. Z Blejskega gradu pa so v čast prvenstva izstrelili osem mornarskih strelov. D. Humer Omilitev posledic toče Več pomoči kmetija: KRANJ - Izvršni svet skupščine občine Kranj je na svoji seji v torek sprejel predlog ukrepov za omilitev posledic toče, ki ga je pripravila komisija za pospeševanje kmetijstva. Izvršni svet je že na eni svojih prejšnjih sej sklenil kot prvo pomoč kmetom dodeliti 500 tisoč din, medtem, ko bodo preostali znesek 1 milijon din pomoči morali odobriti delegati na septembrski seji občinske skupščine. S tem bo seveda mogoče nadomestiti le majhen del škode po toči 4. avgusta letos, saj je samo pri zasebnih kmetovalcih uničeno za 13 milijonov novih din poljščin. V želji, da bi pomagali predvsem ohranjati stalež živine v hlevih, je izvršni svet sprejel predlog razdelitve, po katerem je osnovno merilo za razdelitev sredstev silazna koruza. Pomoč bodo dobili kmetje, ki silazne koruze niso imeli zavarovane pri zavarovalnici, ocenjena škoda na koruzi pa je presegla 20 odstotkov pridelka. Prav tako naj ne bi dobili pomoč vsi oškodovanci enako, pač pa naj bi kmetje v hribovitih predelih, kjer bodo še težje nadomestili uničene poljščine, dobili za polovico večjo pomoč kot nižinski kmetje, ne glede na zavarovanje in odstotek škode. Sem pa seveda niso vštete že tudi davčne olajšave, ki so običajne ob takšnih nesrečah. Za polovico nižjo pomoč naj bi dobili tudi pol-kmetje, medtem, ko naj bi čisti kmetje, to je kmečki zavarovanci, dobili celoten znesek pomoči po sprejetih kriterijih. Kmetje, ki so imeli posevke zavarovane, pa bodo iz teh sredstav dobili povrnjene zavarovalne premije za koruzo, če je škoda na koruzi bila večja od 20 odstotkov. Zavarovalne premije naj bi povrnili tudi družbenemu sektorju kmetijstva. Kmetom - tržnim proizvajalcem, ki nimajo posejane koruze, pa bo škodo po toči ocenila in izplačala Kmetijska zadruga Gorenjske. r DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Na cestah bres gneče - VcerajSnji dan, ko je polovica avtomobilov morala polivati. je bil promet na gorenjskih cestah obAltaO redkejši. Tudi turistična reka, ki je konci prejšnjega tedna zaradi slabega vremena kar prebudo narasla, ze povsem prehaja v normalnejsi tok. Glavna turistična sezona je dokončno mimo. Tudi promet preko mejnih prehodov je bil. kot so nam povedali na stalni sluihi UJV. ze povsem normalen Konec tedna pa bo na cestah proti Bledu prav gotovo bolj živahno, saj si bo gotovo ob lepih vremenskih obetih veliko ljudi hotelo ogledati najboljše veslače na svetu v boju za kolajne v vodah Blejskega jezera. Mednarodno leto otroka - V mednarodnem letu otroka so jugoslovanske založbe doslej izdale ze okoli 1000 raznih knjig namenjenih otrokom, predvidevajo pa. da ho Številka do konca leta Se enkrat viSja Hud orkan - Na otoku Martinique v Karibskem morju je te dni divjal tako hud orkan, da podobnega ne pomnijo že 100 let Vihar, ki so mu namerili hitrost tudi do 225 km na uro, je ruSil hifte in podiral drevesa O morebitnih človeških žrtvah Se ni vesti. Športnemu Bledu športu prodajalna Tako delovnega Bleda, kot je bil ta torek, pa še ne. Na vseh koncih je vse mrzlično hitelo, da bo postorjeno vse do srede popoldne, ko bo uradno odprto svetovno prvenstvo v veslanju. Najhuje je bilo okrog prenovljene Kazine, kjer so hiteli z zadnjimi deli pred otvoritvijo. Tu bo vrsta majhnih prijetnih lokalov in prodajaln: turistična agencija Generaltu-rista, Filigran, Borovo, Delo, Murka s svojo prodajalno športne opreme in drugi. Toda, le Murki je uspelo do časa dokončati prodajalno in jo odpreti takrat kot so obljubili: 28. avgusta ob 9. uri dopoldne. Prijetno novo prodajalno je z njo dobil Bled. Ze prvi dan jim je uspelo založiti jo do vrha z vsem, kar bodo športniki in turisti v teh in prihodnjih dneh potrebovali. Polna je ribi- škega probora, palic, blinkerja mrež, plovcev, toplih športnih ptk verjev in jopic, vetrovk, pokms majic, pulijev, trenerk, nofm obutve za razne športe, nahrbt.nl* in še in še. Za vse vrste športov,bi doma na Bledu in okolici bo pnijif pravi čas vse pri roki, obljubljajo, g? drsanje, za golf, za smučanj«, ii hokej, za planinarjenje, kol«,-jen je, kampiran ie in tako nap«* 60 kvadratnih metrov men Mi Murkina Prodajalna MURU SPORT in je v sklopu PLBT» Murkine prodajalne v hotelu Pan Da se bodo potrudili, da bodo v** dobro založeni in da bodo znali p sluhniti željam kupcev, domača i tujih turistov, obljubljajo. In iat mo, da bodo obljubo tudi drlali. D. Dok« Odprt vinogradniško-vinarski sejem - V ponedeljek, 27. avgusta, se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel 25. sejem Vino 79. Letos sodeluje kar 423 razstavljalcev iz 27 dežel, ki predstavljajo alkoholne in brezalkoholne pijače in vina. Sa ogled je tudi oprema, stroji in reprodukcijski material za vinogradništvo in vinarstvo ter gostinska oprema. V paviljonu Jurček so na pokušnjo nagrajena vina, jubilejni vinogradniško-vinarski sejem pa spremlja vrsta predavanj in prireditev. Posebno priznanje letošnjemu sejmu je pokroviteljstvo tovariša Tita. Ta mednarodni sejem je v petindvajsetih letih svojega razvoja dosegel precejšen ugled v svetu in postal ena največjih in najpomembnejših prireditev na tem področju. Razstavljalci so doslej predstavili prek 22.000 vzorcev vina in drugih pijač z vsega sveta, pri ocenjevanju je sodelovalo okrog 600 mednanxinih strokovnjakov. Tudi iz Jugoslavije odhaja v svet vse več kakovostnih vin z originalnimi imeni, tako bomo letos izvozili v petdeset držav milijon hektolitrov kakovostnih vin. — M. V. - Foto: F. Perdan Ta simpatična dekleta vas bodo postregla, ko boste prišli v novo M vit trgovino s športno opremo na Bledu. Vsak dan bo odprta od osmih m* do sedmih zvečer, ob sobotah pa do enih. — Foto: 01 PRTLJAGA ODVEČ Kranj - Minulo nedeljo, ob 14.45 je bilo. Cesta Kokrica —Naklo, lepa, čista, svetla »lada« KR 77... (številko si je zapisal od čistoče vneti sodelavec) je počasi spešila od Kokrice. Tam nekje na sredi, kjer je gosta gmajna, je to-oarišica, ki je sedela za volanom, malce zaustavila in skozi okno Ocenili škodo Radovljica - Posebna komisija inšpekcijskih služb pri občinska skupščini Radovljica je pred dnevi ocenila škodo, ki jo je povzročilo veliko neurje s točo v začetku avgusta v Bohinju. Najbolj so bila prizadeta kmetijska območja v vaseh Stara Fužina, Stu-dor, Srednja vas, Cešnjica, Jereka in tudi Koprivnik ter Gorjuše. Škodo cenijo na okoli 700.000 dinarjev. Komisija je zato predložila izvršnemu svetu skupščine občine Radovljica, da prizadetim kmetom prizna davčno olajšavo v višini 30 odstotkov. avtomobila na hitro odvrgla x padke, vrečo odpadkov. Nato je, jasno, odpebu peljala naprej v Naklo. kjer« zavila levo, nazaj v Kranj, h Ijala se je občutno lažja, 6re<»| večne prtljage, ki zdaj krasi p\\ in obcestje, nam vsem mun^ čim in mimovozečim v svani. \ v opomin, da ne bi smeh &» ravnati. Ko res ne bi bilo nukjer šča! A je vendarle v nepu^, bližini, v Tenetišah. Ali je tor** šica v »ladU pozabila ali & t enostavno ni ljubilo, in ttk ravna že po navadi, kije |a£9 srajca? Kdo bi vedel? A csj sm* pač edini, da je tako enostmt odmetavanje odpadkov res mm huda zddeva ... ODeteica vam nudil Lm Y*,!koW»"> veliko izbiro čevljev za jesenski šolske dni