ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK III. LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 2 MERKANTILIST FRANC RAKOVEC-REIGERSFELD (1697—1760) J0ŽE ŠORN Velika geografska odkritja konec XV. in v XVI. stoletju ter pozneje, razmah trgova- nja v svetovnem merilu, prenos trgovskega Ln prometnega težišča iz Sredozemlja na obale Atlantskega oceana, to so — povzeto v kratkem — dogodki, ki pomenijo odločilen udarec ozkemu srednjeveškemu načinu tr- govanja in gospodarstva sploh in ki v glav- nem označujejo začetek novega obdobja v življenju in mišljenju evro,pskega človeka. Gospodarska osnova srednjeveške Evrope se je rušila vse hitreje, predvsem v Zahodni Evropi; učinek je pojemal v smeri proti vzhodu. Posledica velike trgovine, ki ima svoj za- četek seveda že v času pred odkritji, je bilo hitro in močno osredotočenje velikih kapi- talov v rokah posameznikov, v rokah vele- trgovcev (trgovski kapital); ta pojav, ki ga splošno imenujemo prvobitna akumulacija, je bil časovno in vsebinsko predhodnik industrijskega kapitala. Šele ta se je v glav- nem lotil graditve industrije, šele njegov obstoj predstavlja osnovni pogoj za kapita- listično proizvodnjo. Prav odločilni in širo- kopotezni poseg industrijskega kapitala v industrializacijo dežel pa pojmujemo kot začetek novega, namreč kapitalističnega na- čina proizvodnje. Na Slovenskem opazimo, da se je pričel industrijski kapital živahneje uveljavljati nekako od prve četrtine XVIII. stoletja da- lje, če si seveda odmislimo idrijski rudnik živega srebra, nekaj železarskih fužin in še kak manjši obrat. Trgovski kapital se je zelo počasi preobražal v industrijskega ne- kaj zato, ker so skromnemu povpraševanju na tržišču v glavnem še vedno zadoščali cehi in druge oblik;e proizvodnje, nekaj pa zato, ker je bilo bolj donosno trgovati kot pa vložiti nakojpičeni denar v obrate in tu iskati dobiček. Da je celotna gospodarska zaostalost avstrijske države učinkovala pre- cej zaviralno, menda ni treba še posebej po- udarjati. Resnim podjetnikom je nudila dr- žavna oblast bolj malo opore in tuje uvože- no blago se je zato še naprej uveljavljalo na naših tržiščih. Prav v to začetno dobo pomembnejšega uveljavljanja industrijskega kapitala na Slovenskem sodi življenje in delo Franca Rakovca; njegovi spisi prav dobro kažejo težnje slovenskih gospodarskih krogov tiste- ga časa in pa Rakovca samega, ki je z bese- dami in dejanji dokazal, kaj je merkanti- lizem. KAJ JE MERKANTILIZEM? Merkantilizem ali merkantilni sistem (lat. mercator = trgovec) je iprva bolj ali manj načrtna gospodarska politika države in prva teoretična obdelava razvijajočega se kapi- talističnega načina proizvodnje. — Razglab- ljanja o merkantilizmu povzemajo vsi pisci gospodarskih zgodovin v trditev, da je afc- tiDna trgovinska bilanca, izražena v geslu »več izvažati in manj uvažati«, edina dog- ma, ki jo je postavil merkantilni sistem, in je osrednji pojem, okoli katerega se suče sleherni izmed številnih spisov one dobe. Oncken pripominja,* da niso merkantilistič- ni pisci nauka o trgovinski bilanci dogma- tično nikdar jasno razvili in da ta »sistem« pravzaprav ne more veljati kot znanstveno dovršeni sistem; razvojno predstavlja »pred- zgodovino« meščanske klasične politične ekonomije.^ Glede na metodo dela merkan- tilizem ni bil analitičen, pronicljiv in teore- tično dodelan »sistem«, pač pa bolj deskrip- tiven, empiričen, prakticističen; kapitali- zem je bil še vedno na ,prvih stopnjah raz- voja, ni pokazal še vseh svojih lastnosti in zato ni bilo moč spoznati njegovo bistvo. Kljub vsemu pa je bil merkantilizem za ta- kratne evropske razmere in čas v bistvu nekaj zelo naprednega, ker pomeni »preki- nitev odnosov« s srednjim vekom in začetek nezadržnega napredovanja kapitalizma.^ Prvotno merkantilizma niso imenovali s tem imenom; izraz »systeme mercantile«, »systeme commercial« so — po Onekenu* — pričeli uporabljati šele poznejši fizio- 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kratski nasprotniki. Takratna literatura je poznala samo »science de police«, :8System der landesfiirstlichen Wohlstandspolizei«. MERKANTILIZEM V NEMČIJI IN AVSTRIJI Ta novi gospodarski sistem se je zaradi okoliščin seveda razlikoval od dežele do de- žele, ne da bi bilo s tem načeto samo bistvo problema, namreč aktivna trgovinska bi- lanca. Pojem ka^pitala srečamo prvič omenjen menda v italijanskih trgovskih knjigah sred- njega veka.^ Zato se tudi ne moremo čuditi, če se časovno med prvimi merkantilisti — proti koncu XVI. stoletja — pojavijo v ita- lijanskili državicah bankirji, ki so s svojimi spisi opozarjali na valutne probleme v smi- slu merkantilizma.' Medtem ko se opaža v angleškem merkantilizmu, ki se je pričel uveljavljati skoraj sočasno z italijanskim, se je pa neprimerno bolj razmahnil in imel svetovnopomembne učinke, močna poteza agrarizma (»agrarni merkantilizem«), je bil francoski merkantilizem, ki ga po Jeanu Colbertu, ministru Ludvika XIV., imenuje- mo »colbertizem«, bolj usmerjen v izgradnjo industrije; španski in portugalski sta bila osredotočena na trgovanje z lastnimi koloni- jami, nizozemski na splošno prometno po- sredovanje in prevažanje blaga (»tovorniki Evrope«). Rusija je dala okoli leta 1725 pis- ca, ki je zastopal splošna načela merkanti- lizma in se je zavzemal za ukinitev tla- čansiva.' Nekaj svojevrstnega je merkantilizem v avstrijskih in nemških deželah: tu se je razvil zaradi posebnih pogojev in neposred- nih zvez s potrebami deželnega kneza v tako imenovani kameralizem,^ čisto prak- tično uradniško disciplino. — V čem se raz- likuje kameralizem od merkantilizma? V čem je bistvo funkcije kameralizma? Vse nemške in avstrijske dežele so bile po končani 30-letni vojni (1618—48) precej opustošene in izčrpane, tako državna bla- gajna kot blagajne številnih knezov so bile prazne, trgovina je zastala in vrednost de- narja je padla — z eno besedo — nastopila je revščina, kakršne na Zahodu ob istem času niso poznali. Zato ima kameralizem po eni strani funkcijo obljudenja dežel, po drugi pa značaj komorne vede, torej v ne- kem smislu državnofinančne in knežje- finančne vede. Kameralizem je seveda prav tako kot merkantilizem drugod po svetu protežiral glavne nosilce nove in napred- nejše gospodarske dejavnosti, se pravi me- ščanstvo, tretji stan. V nemško-avstrijskih deželah še toliko bolj, saj ga je dolgotrajna vojna gospodarsko izčrpala. Mir, ki je zaključil dolgotrajno morijo, je dokončno utrdil versko in politično dvotir- nost nemškega sveta: na jugu se je utrdila katoliška habsburška monarhija, na severu pa se je utrjevala protestantska hohenzol- lernska državica. Ta dvojnost se seveda kaže tudi v kameralistični literaturi; sever- na, protestantska, je miselno bogatejša in se deli v tri skupine — v kameralistično v ož- jem smislu besede, y filozofsko in statistično vejo. — V splošnem je kameralizem v Pru- siji najmočneje napredoval v času kraljev Friderika Viljema ^ (1713—40) in Friderika Velikega (1740—86). Katoliško literaturo pričenja J. J. Becher; njegov »Politischer Diskurs ...« (1668) za- stopa mišljenje, da je populacija dežele cilj deželnoknežje politike blaginje. — Njemu je sbčen F. W. Hornigk, ki je leta 1684 iz- dal knjigo »Osterreich iiber alles, wann es nur will«. Glavna njegova misel je, naj se lastno narodno gospodarstvo povzpne do neodvisnosti od tujine. — Tretji kameralist, W. Schroder, trdi v »Fiirstliche Schatz- und Rentkammer« (1686), da bogastva ali siro- maštva dežele ne povzročata uvoz ali izvoz denarja, pač pa ravnovesje (balanciranje) komercija. V splošnem moremo trditi, da vsa kame- ralistična literatura ni na višini zahodno- evropske; ta na prvo niti ni imela znatnej- šega vpliva in prav zato je prva ostala ne- kako osamljena ter brez večje povezave z ostalim svetom — torej tudi siromašnejša. Pri nemško-avstrijskih kameralistih ne opa- zimo pomembne širokopoteznosti. Ta malo- meščanskost, da jo tako imenujemo, je od- sev stanja nemškega oziroma avstrijskega tretjega stanu, stanu, ki iz stvarnih in oseb- nih razlogov ni imel take moči in veljave kot drugod v Zahodni Evropi. FRANC RAKOVEC-REIGERSFELD - ŽIVLJENJE IN DELO Reigersfeldi so slovenski Rakovci, po po- reklu gorenjski kmetje, doma z Rakovice blizu Kranja.' Enemu teh Rakovcev, ki se jc nekako sredi XVII. stoletja preselil v Ljubljano, Janezu Boštjanu, stanovskemu knjigovodji, proti koncu tega stoletja že plemiču von Raigersfeldt (von Adlershof- fen), se je v glavnem mestu dežele rodil dne 6. julija 1697 sin Franc (Henrik Jožef). Mladi Franc je bil deležen vzgoje in po- uka pri ljubljanskih jezuitih. Ta in domača tradicionalna krščanska vzgoja sta vtisnili vanj svoj pečat za vse življenje; nadaljnji 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Študij na Dunaju je vplival nanj v istem smislu. Po Dunaju je nadaljeval pravne vede v Lovvenu (Louvainu) v gospodarsko napredni in versko mešani Flandriji. Kot 18-letni absolvent je nato odšel na pot po industrijsko zelo razviti, kulturno razgibani in versko neenotni zahodni Evropi: bil je v Nizozemski. Holandiji, Angliji. Franciji, porenski Nemčiji. Tu je imel dovolj prilike, da se je seznanil z merkantilizniom v teoriji in ipraksi, da je občeval z ljudmi, ki so imeli drugačne filozofske in verske poglede na svet, da si je torej močno razširil obzor- je. Prav v dneh, ko se je mudil v Parizu, jo tu že delovala znamenita Mississippi družba, ki jo je pomagal ustanoviti Škot John Lam, znani finančni čarodej. Ko se je spomladi 1717 vrnil na Dunaj, se je v tistem času tudi Avstrija pričela močneje zanimati za merkantilizem. Tu je Rakovec zvedel, da obravnavajo na dvoru načrt, kako bi pomagali deželam in državni blagajni na noge na ta način, da bi uvedli boljši komercij, več manufaktur, pomemb- nejše pomorstvo itd. Ker je mladega Ra- kovca gospodarstvo privlačevalo, je name- raval oditi v Holandijo, da bi si pridobil še več izkušenj v kakem trgovskem uradu. Zaradi nasprotovanj verskega značaja pa je moral spremeniti načrt tako, da je odšel v Genovo, kjer je pri neki tvrdki opravljal trgovske, dopisniške in druge posle; tako se je spoznal tudi z italijanskim merkanti- lizmom. Po enem letu se je vrnil na Reko. Prvo pomembno Rakovčevo uveljavljenje je prišlo do izraza leta 1719 takole: Domi- nik Hingerle, ljubljanski trgovec na velike daljave, je hotel uresničiti zamisel, da bi se sukno za graničarje, branilce avstro-tur- ške meje, ne uvažalo več z Beneškega, pač pa bi se (pri Ljubljani zgradila suknarna, ki bi zalagala to vojaško tržišče z domačim suknom — torej docela v skladu z merkan- tilizmom. Znatne kapitale za podjetje sta hotela prispevati še Miihlbacher in Fran- cov oče Boštjan. Posel je bil dogovorjen, dvorna komora pa naprošena za izključni privilegij; mladenič se je napotil v Južno Italijo po volno. Ko se je vrnil, je zvedel, da privilegija niso prejeli — brez njega pa se podjetniki niso upali pričeti s proizvod- njo. Vrnil se je na Reko, za volno pa, ki jo je prodal, je ku)pil tu poleti 1720 ladjo in odpotoval z njo po trgovskih poslih v Sici- Zufemberški grad, pod njim nekdanji mlin za papir (ok. 1716 ; — ok. 1870), oz. poznejša usnjarna (B. Jakac, pastel, 1956) ; lijo, kjer je nameraval navezati ožje stike i s kraljevino Neapelj. — Poleti 1721, ko je najbrž prodal svojo ladjo, se je zaposlil pri avstrijski Orientalni kompaniji. V tej službi ; je poleti 1723 vodil tri kompanijinc ladje ! in dve avstrijski vojni ladji na Portugalsko,, da bi tam prodal blago in navezal trgovske zveze s to deželo. Po enem letu se je vrnil domov in stopil iz službe pri kompaniji za- j radi neke neupravičene kritike. j Marca 1725 je postal prisednik pri ograj- nem sodišču v rodnem mestu. Toda neipri- : merno bolj tod ta pravTia ustainova ga je pri- vlačeval komercij, kamor se je vrnil maja 1731, koi je bil nameščen pri tržaški Intendan- za del Commercio. Toda ni še preteklo leto,; ko je bil določen za člana komisije, ki ji je bila dana naloga, da razišče in uredi notra- njeavstrijsko mitninstvo in tarife. To mu | je nudilo neposredni v^pogled v komorne za-! deve in povzročilo, da je napisal več spisov : o neredu in odpravi le-tega v mitninstvu ] ter o ukinitvi privatnih mitnic.'" Po nekaj ! letih je opustil to članstvo in se vrnil v ] priljubljeni Trst, kjer je opravljal razne i pomorske in trgovske posle. \ Spomladi 1747 je pri novo ustanovljenem i oblastvu v Ljubljani, pri reprezentanci in ; kameri za Kranjsko, postal svetnik — tedaj ] že kot baron; to je ostal do smrti konec marca 1760. Nekaj let prej, leta 1752, je še pričel po \ malem kopati premog v Zagorju ob Savi. j j RAKOVEC KOT MERKANTIUST Predvsem moramo poudariti, da Rakovec ni zapustil svojih merkantilističnih misli zapisanih v vsebinsko zaokroženem in enot- nem spisu bodisi v rokopisu bodisi v ti-1 skani obliki. Take misli moramo »loviti« ; po različnih rokopisih, raztresenih po nje-; govi ostalini. ] V času, ko je živel Rakovec, to je v glav- ; nem v prvi polovici XVIII. stoletja, so \ predstavljali na Slovenskem cehi še vedno i močno in domala edino proizvajalno silo — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO toda bolj in bolj je raslo nasprotovanje proti njim ipredvisem in zlasti v vrstah ka- meralistov. 2e v dvajsetih letih tega stoiletja je bila vrsta uglednih gospodarstvenikov na Slovenskem načelno proti cehom, češ da predstavljajo le-ti coklo v gospodarskem — še posebej industrijskem — napredku. Ra- kovec pa je storil še korak dalje, ko je trdil, naj nastajanje mojstrov, pomočnikov in va- jencev ne bo več notranja zadeva cehov sa- mih, pač pa stvar oblasti; ukinejo naj se vsi cehi razen pekovskih, mesarskih in po- dobnih. Iz tega moremo razumeti, naj bi bili odpravljeni vsi tisti cehi, ki nosijo v sebi znake industrijske proizvodnje. Drtigi ce- hovski ljudje naj bi se preobrazili v svo- bodne rokodelce in obrtnike, kot je tako res bilo v razvitem kapitalizmu. Seveda je bila tudi Rakovcu aktivna tr- govinska bilanca jedro nove gospodarske politike. Tudi njemu je trgovanje, komer- cij vir bogastva: »Brez njega je velika de- žela čisto majhna, majhno deželo .pa na- pravi bogato.« To se da doseči s pomočjo dobre policije, ki naj tudi sicer posega v vse veje javnega življenja: v pravosodje, v finance, vojaške zadeve itd., ne nazadnje v mitninstvo, češ da je treba pojmovati ure- jene tarife »als ein Meister-Stuck in der Po- licey«.** Naš pisec pozna celo dva komercija: prvi deželi koristi, drugi je tisti, ki ji prinaša škodo; prvi prinaša v deželo denar, drugi pa ga odnaša. Ysaka teh vrst pa se, po nje- govem, deli v dve veji: prva veja korist- nega komercija se ukvarja s tem, kako bi v deželi se zbirajoči denar in ljudi obdržali doma in oboje koristno uporabljali, draga veja pa je tista, ki prinaša ljudi in denar iz tujine v domovino. Obe veji škodljivega komercija sta seveda samo nikalno pove- dani gornji vrsti koristnega komercija, se pravi: prva veja izvaža iz domovine denar in ljudi, druga pa preprečuje dotok denar- ja in ljudi iz tujine. — Ker vodijo ves ko- mercij trgovci, se morejo potemtakem tudi oni razdelili v dve skupini, v koristne in škodljive. Če že prvi preprečujejo izvoz surovin s tem, da ustanavljajo doma manu- fakture in tovarne, dovažajo iz tujine suro- vine, jih predelajo in izvažajo izdelke ter s predelavo zaposlijo domačine, pa drugi ne proizvajajo nič, pač pa vse, kar kupijo v tujini, doma drago prodajo. Na (prvem mestu omenjeni trgovci izvažajo blago celo z lastnimi ladjami in s tem pomagajo pri preobrazbi države v pomorsko silo, na dru- ge trgovce pa naletimo tam, kjer ni dobre policije.** Nekje je zapisal: »Salus Populi suprema Lex esto!« Po njegovem prejjričanju pa se »blagostanje v deželi more doseči edinole z dobro urejenim komercijem, financami in policijo«. Ze v času 30-letne vojne se je pričel av- strijski miininski in carinski sistem potap- ljati v nered, ki v splošnem ni bil bistveno izboljšan do terezijanskih reform. Zato je leta 1742 Rakovec predlagal (vpliv Schro- derjevih statističnih tablic!), naj se vsako leto sestavijo iz vseh mitninskih in carin- skih izvlečkov pregledi, da se bo videlo in vedelo, kaj in koliko blaga se v deželi po- troši ter kaj in koliko se izvaža in kolikšen je tranzit. Iz pregleda takih tablic se bo moglo razbrati, katere kanale je treba za- preti, da ne bo odtekal denar v tujino, ka- tere pa odpreti, da bo denar pritekal v do- movino." Te tablice bi šele omogočile pre- sojo, katere manufakture naj se ustanovijo, da bodo res donosne in da bodo uspevale. S tem se je Rakovec močno približal praski statistični veji kameralizma in pa misli o načrtnem gospodarstvu, ki jo je merkanti- lizem rad obravnaval. Naš kameralist je mogel povsod v Zahod- ni Evropi videti močne mornarice; v pri- meri z njimi je bila avstrijska zelo siro- mašna. Prav v zvezi s tem je leta 1730 zapisal v nekem ^isu, kjer govori o koristi pomorstva za državo, te-le originalne misli: Kranjska ima za poljedelstvo dovolj ljudi, da, še preveč. Tisti kmet, ki ima celo pose- stvo, pa bi hotel dati enega izmed svojih sinov služiti prostovoljno na ladjo, naj bi bil za ves čas. ko' bo sin na ladji, oproščen davka in kontribucije — lastnik ladje, na kateri služi mladenič, pa naj plača oboje mesto očeta zemljiški gosposki.'* V ostalem pa tudi zanj ni bil pomorski komercij nič manj važen kot kopenski, za kar so seveda pogoj dobre ceste. RAKOVEC KOT SOCIOLOG Kadar koli govorimo o Rakovcu in nje- govi dobi na Slovenskem, moramo misliti na tri stvari: prvič, da je takrat še vedno pre- vladoval v življenju in mišljenju tudi naše dražbe barok z vso svojo mentaliteto — dragic, da med meščani tedanje dobe ni bilo človeka, ki bi ga mogli označiti kot nosilca prosvetljenih, naprednih, kaj šele revolucionarnih misli, človeka, ki bi pome- nil v naši sredini nekaj novega, original- nega — tretjič, da sta bila industrija in de- lavski razred dobesedno še v povojih. Vse je živelo in delovalo v duhu tradicije, ki 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že sama po sebi ni mogla pognati iz svojega bistva novo miselnost. Za nas pomeni torej barok toliko kot -»duh časa« (pri Nemcih »Zeitstromung«), ki je dajal osnovni ton tako etiketi visoke družbe kot pobožnim opravi- lom cehovskih bratovščin, ki je dalje pre- žemal govore in spise cerkvenih gospodov od najvišjega do najnižjega, ki je končno z močno, čeprav nevidno silo narekoval tudi laikom, kako naj pišejo to, kar pišejo. Ta duh časa opazimo pri Vajkardu baronu Valvasorju v njegovi Slavi vojvodine Kranj- ske, pri Janezu Svetokriškem v njegovih pridigah, 'pri Francu Rakovcu pa v njego- vih spisih. Ta pripadnik tretjega stanu ni torej nič drugega kot otrok dobe, v kateri je živel — in ki je ni nikoli prerasel. Zanj je v veliki meri značilno stagniranje, če moremo tako imenovati pomanjkanje notra- nje težnje po tem, da bi zavzel kritičen odnos do družbe in njene baročne konser- vativnosti, da bi jo' opazoval realno in dajal svoje pripombe ter mišljenje k vidnim ma- nifestacijam javnega življenja (n. pr. razvoj industrije in proletariata, agrarni problemi, prosveta množic, duhovni tokovi časa ipd.). Rakovec ni bil niti izrazit filozof niti merkantilist-mislec in pisatelj v najširšem smislu besede. Bil je in ostal je kameralist- praktik, višji in ugleden državni uradnik, človek, ki so mu globlja razmišljanja o se- stavu družbe in O' spremembah v njej še ne- znana stvar. Njegove zapisane misli so nepri- merno bolj dokument splošnega mišljenja dobe in okolja kot pa rezultat kritičnega duha. Sicer pa — kar se tiče domačih raizmer — se ni imel pri kom učiti in ni nikogar na- daljeval pri njegovem delu; on sam pa tudi ni začetnik tradicije prosvetljenstva v naj- širšem pomenu besede. Res je, da Rakovec ostro kritizira ne- vzdržno stanje državnih financ ter gospo- darsko politiko dvora, toda to dela vedno kot kameralist in načelni pristaš knežjega absolutizma; nikdar ni kritiziral iz naspro- tovanja do dvora in državnega sistema, pač pa le kot človek, ki se trudi zboljšati to, kar se da zboljšati brez revolucionarnih posegov. Kot monarhist povzdiguje svojega vladar- ja zelo visoko: »Vse, kar se dogaja, se do- gaja v imenu kneza; dobro in slabo, vse je pripisati njemu... Njegova dolžnost je, da vlada, da ve, kaj se dogaja in kaj naj se zgodi. Njegova dolžnost je, da pazi na bla- , Armin Landcck (ZDA), Colosscum. jedkanica. 1954 //Prvona- grajenec na I. mednarodni grafični razslavi v Ljubljani ' poleti 1955) : ginjo svojih dežel in podložnikov.« Mož, ki je mnogo potoval po Evropi in ki je — kot sam trdi — bral v originalu vsaj razne francoske pisce, mož, ki je vedel, da novo. duhovno valovanje na zahodu potiska v ospredje ljudstvo, narod, ki naj bo nosilec suverenosti, ta mož torej se sam v sebi ni povzpel do te miselnosti, do tega prepri- čanja. So mar ozke avstrijske in domače razmere vplivale nanj, da je to prepričanje »opustil«? K obravnavanju absolutizma se povrne še večkrat. Znano je, da je povsod v Evropi našel merkantilizem močno oporo v vla- darju, saj je le-temu služil, in vladai ga je ščitil in pospeševal, saj mu je merkantili- zem koristil. Knežji absolutizem in merkan- tilizem sta sočasna in soodvisna družbena pojava. Zato se seveda ne čudimo, če trdi tudi Rakovec z drugačnimi besedami isto: »Nagrajevanje dobrega in kaznovanje sla- bega je edino sredstvo, ki z njim vrši knez svojo dolžnost... in odvrača od podložni- kov vse zlo. To sredstvo je edina in prava lastnost žezla, to je zanesljiva in trdna opo- ra krone.« Kako si je Rakovec zamišljal uresničitev gesla, ki ga je zapisal, da namreč »so boljši KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Časi odvisni od boljših ljudi«? Po njegovem jevseto' »odvisno zgolj od kneza«. Toda če je knez slab vladar, kot je bil n. pr. Kari VI., katerega vlado je Rakovec posredno močno kritiziral? Na to nam naš pristaš absolutiz- ma ne odgovori naravnost: »Knezom da Bog moč, oblast, da z njo vladajo in da niso odvisni od ministrov in drugih služabnikov. To je prava, prirodna in najboljša vlada.«'' (Podčrtal J. Š.) Po mnenju našega pisca se družba deli v naslednje tri skupine (drey Classes): prvo skupino ljudi sestavljajo itisti, ki skrbijo samo zase in vedno' razmišljajo o tem, kako bi to, kar jim ne ugaja (kar jih inkomodi- ra), odrinili od sebe, hočejo pa imeti to, od česar pričakujejo korist; druga skupina ne išče to samo zase, pač pa tudi za svoje bližnje; tretja skupina ne skrbi samo zase in za svoje bližnje, pač pa za splošno do- bro in se poteguje za to, da odkloni od družbe zlo in ji skuša zajamčiti vse dobro. — Prvo skupino ljudi ožigosa kot sebične- že, drugo imenuje krščanske ljudi, tretje pa ljudi, ki imajo na sebi nekaj božanskega. Nedvoumno klasificira Rakovec družbo po moralnih vidikih, obdeluje jo s prijemi kr- ščanskih meril, torej z nečim, kar je bilo takrat in še dolgo potem močna tradicija. Pisec je bil sodobnik velikega tolminskega kmečkega punta; videl je, kako beže tlačani z dežele v mesto in vedel je za vzroke tega družbenega pojava; vedel je, da se zaradi pomanjkanja manufaktur in drugih obratov ne morejo zaposliti niti poklicni delavci; bil je priča nezadržnega kopičenja proletari- ata v mestih — toda odvečne delovne sile ni mogel strpati nikamor drugam kot v pri- silne delavnice in vzgojevalnice, kajti to je bilo tako po njegovem prepričanju kot po mišljenju vse takratne družbe edino sred- stvo, da se spravijo s ceste »pohajkovalci in berači«.*' »Kjer ni prisilnih delavnic in vzgojevalnic, je to znak lenobe, kjer ni za- stavljalnic (montes pietatis), je to znak pre- majhne pozornosti do ljudi, ki so v stiski, kjer pa ni sirotišnic, je to znak šibke lju- bezni za bližnjega in za lastne otroke.« Problem populacije in demografije so ka- meralisti resda poznali, toda razvoj te veje znanosti je bil še tako šibak, da rezultatov niso znali analizirati in izkoriščati v znan- stvene namene. Popis prebivalstva v Ljub- ljani, izveden proti koncu Rakovčevega življenja (leta 1754), bi mogel nuditi socio- logu mnogo snovi za teoretična razglablja- nja, saj je precej točno pokazal družbeni sestav prebivalcev;*^ le-ta je odseval precej malomeščansko, da, proletarsko lice. — Od šiudiranja družbenega sestava pa do vpra- šanja, zakaj tako, pa je samo še en korak, čeprav zelo velik korak; tudi Rakovec ga ni znal napraviti. Kaj nam pomagajo nje- govi številni številčni podatki o prebival- stvu raznih mest, tako slovenskih kot tujih, če pa so vsi brez razlage, brez tolmačenja, kaj naj si za temi podatki predstavljamo? Kmečkega vprašanja se Rakovec komaj kaj več kot dotakne. Pridružuje se tradi- cionalnemu mišljenju, naj ostane podložnik samo podložnik in naj zvesto izvršuje svoje obveznosti: »Podložnika, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, je treba pred Bogom in pred ljudmi bolj ceniti kot pa kneza, ki svojih dolžnosti ne izpolnjuje. Srečnejši je podlož- nik, ki si nima kaj očitati kot pa knez, ki ima svojo vest obremenjeno.« Ce že naš kameralist ponavlja priljub- ljeno prispodobo klasičnega Menenija Agri- pe in jo nekoliko ipreoblikuje, češ da se more država ali corpus politicum kar dobro primerjati mikrokozmu ali človeškemu te- lesu, kjer je treba skrbeti za to, da bodo vsi členi pri moči in zdravju, če naj bo glava (= vodstvo države), od katere zavise vsi členi, sposobna opravljati svoje funkcije, če že trdi to, zakaj ni dovolj pozoren do zdravja rok, do zdravja kmeta? — Pozor- nost kameralistov je bila usmerjena v zdravje nog, se pravi prometa in trgovanja ter se s problemom tlačanstva niti v celoti niti v podrobnostih ni ukvarjala prav iz- datno. Za Rakovca je važnejše reševanje problema mitninstva in tarif kot pa vpra- šanje kmetovega zdravja. Šele fiziokratizem se je bolj poglobil v kmečko vprašanje, toda Rakovec že ni več utegnil vsrkati no- vega gospodarskega gibanja; ostal je kame- ralist do konca življenja. RAKOVEC KOT MISLEC Tudi kot mislec se drži naš svetovljan že ustaljenih oblik razmišljanja. Da je po sve- tovnem nazoru idealist, ne razberemo samo iz njegove trditve, da so izvor vseh dejanj ideje, pač pa tudi iz celotnega osnovnega tona njegovih spisov filozofske vsebine. Kot bi poslušal pridigo Janeza Svetokri- škega ti zveni v uho Rakovčeva trditev, da imata »dobro in slabo svoj izvor v Adamo- vem grehu in božji milosrčnosti«. — Toda le-ta se pokaže tudi kot dialektik, ko trdi, da »se nič ne zgodi, kar ne bi bilo posle- dica nečesa, kar se je zgodilo že prej in že prej imelo svoj vzrok in pogoje za to — in kar bo spet imelo neke posledice ter bo prej ali slej povzročilo nadaljnje učinke«; ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA to pomeni, da vse, kar je, je posledica ne- kega prejšnjega učinka in je istočasno vzrok za nove, poznejše učinke — kajti »svet obstaja zgolj iz zaporednosti dogod- kov, ki povzročajo neprestane revolucije ..., ki jih razumemo pozneje, pogosto šele v drugi ali tretji generaciji. Zato se v jpre- sojanju ne smemo prenagliti, kajti najvišji voditelj sveta je v dejanjih nepojmljiv«. — Dolga razglabljanja o sreči in nesreči ter o smislu obojega, namreč da bog s tem preizkuša ljudi, zaključuje z znano maksi- mo: »Nič se ne zgodi brez vzroka in vse ima svoj zakaj in zato ..., kajti vse izha- ja iz Boga ..., svet pa je poln hipokriz.«'* Zelo verjetno je, da se Franc Rakovec ni nikoli utegnil zaradi gospodarskih poslov poglobiti v takratno zahodnoev- ropsko filozofsko literaturo, čeprav vemo, da je prelistaval dela, ki so prišla iz Pariza na Dunaj. Toda to je delal morda bolj iz potrebe po Siplošni izobrazbi kot pa z ozko določenim namenom. Mož je bil za takratne čase in razmere zelo razgledan in izobražen, ostal pa je pristaš absolutizma in teokratizma, človek, ki ima dober namen, da izboljša, kar se izboljšati da — vse to pa spet za večjo moč vladarja in pa, ker »vse vodi Bog«, tudi v večjo slavo božjo. Te svoje misli je povzel v neki svoji fran- cosko zapisani maksimi takole: »La meil- leure morale est de se rendre utile au public et a son prochain pour plaire a Dieu.« OPOMBE 1. August Oncken, Ceschichte der Nationalokonomie, I', Leipzig 1923, str. 157. — 2. D, Rozenberg, Istorija politiCke ekonomije, Beograd 1949, sir. 39. — 3. Ib., str. 38—40. — 4. Oncken, op. cit., str. 148. — 5. H. Sieveking, Die kapita- Ijistische Entwiicklnng in den italienischen Stadten des Mit- telalters (Vierteljahrschrift fiir So2ia}- und Wirtschafts- geschiclrte, VII/1, 1909), str. 64. — 6. Oncken, op. cit., str. 237 si. — r. Ib., str. 159 si. — S. Izraz kameralizcm iahaija iz besede die Kamjner, koimora, zibornica; vendar pa se pojem komorništvo, komornik bistveno razlikuje od pojma kame- ralizcm, kameralist. Rakovec sam uiporablja že leta 1750 v nekem spisu izraz scameralisten«. — 9. Arnold Luschin-Eben- greuth, Dio Freaherren von Raigersfeld, GMS XI, 1950, str. 36—42; XII, 193,1, str. 18—52. — 10. Rakovčevi spisi, fasc. II, ovoj št. 20, spis z naslovom >Mautwesen« iz leta 1752. — II. fasc. III, ovoj No 8: »Wie das Policey und Commercien Wesen mit gutten success anzugreifen ware . . .« z dne 26. nov. 1746. — 12. Fasc. XXVI, ovoj G No 16: >Politische Reflexiones iiber das Policey- und Commercien Wesen«. Rokopis nosi da- tum 50. inovember 1744. — Fa&c. II, ovoj št. 29 aMautvvesen«. — 13. Fasc. XXVI, ovoj G No 4: »Pro memoria< z dne 1. marca 1742. — 14. Fasc. II, ovoj D 18: >Raisonement iiber Commercien, Fiinanzen und Policey weesen< iiz leta 1730. — 15. Vir v op. 16. — 16. Fasc. XXVI, ovoj G No 2: >Rap-fl- dien, Gedanken, No.tat«n<; prim. tudi moj članek v ZC VI—VII, 1952-53 (»Kosov zborniki), str. 671—675. — 1?. Vlado Valenčič, Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti; Kronika, čiasopiis za slov. kraj. zgodovino, II/3, str. 191^198. — 18. Fasc. XXVI, ovoija z naslovoma: *Rapsodie verschiedener meiner Gedainken iiber den jetaigen Lauf der Welt . . .< in pa >Vicissitudiines Mundi«. Vsi Rakovčevi spisi s? nahajajo v Dolskem arh.ivu (Ljub- ljana. Državni arhiv Slovenije). 87