Tečaj XXXVI. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 12. junija 1878. Obseg: Velika vrednost tičjeka. — Pirnico na deteljiščih pokončati. — Da svinja po porodu svojih mladih ne požre. — Občni zbor slov. Čebelarskega društva. — Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji. — Na Pehlicah. (Dal.) — Turki pred Dunajem 1529. leta. (Konec.) — Književstvo. — Govor grofa Hohenwarta o glavni razpravi nove Avstro-ogerske pogodbe v zbornici poslancev 29. maja t. ]. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. - Gospodarske stvari. Gospodarske skušnje. Velika vrednost tičjeka. Po skušnjah je dokazano, da naš domaČi tičjek (kokoš, golobov, puranov itd.) ima toliko gnojivno moč kakor Peruvijanski guano, in le o tem ee razločuje od njega, da ima nekoliko vodenih delov v sebi. Zato naj naši gospodarji in gospodinje nikakor ne opuste s gip-80m ali suho prstjö potreeati tičjek v kurnikih ali kjer koli imajo kuretino, da se se bolje podela ta gnoj. Skušnje učijo , da kokos v enem letu okoli 20 funtov gnojd naredi, ki se prileze vsem poljskim pridelkom. Zato, gospodarji , ne zanemarjte toliko koristnega tičjeka ! Pirnico na deteljščih pokončati svetuje časnik Gornje-avstrijske kmetijske družbe žvep-leni kalcium ^Schwefelcalcium). Tam okoli, kjer se deteljšče pokosi, ^pokošeno mesto pa potrese s to soljo, v prah zmleto. Ce po naključbi še pohleven dež pomoči zemljo, je hipoma pirnica vsa pomorjeoa. 150 do 200 gramov žveplenega kalcija zadostuje za en štirjašk meter. Res, da tudi tista detelja pogine, na katero je ona sol padla, al to ni veliko škode memo tega, da je pirnica pokončana. — Tako poroča posestnik A, Mayr po lastnih skušnjah. Da svinja po porodu svojih mladih ne požre, ni ga po nasvetu si. gospodarske akademije v Hohen-beimu bolj pripro9tega pripomočka kakor je to, da se svinji, ko je storila, najmanj pol funta surove slanine (surovega špeha) dd, katero ona brž požre, pa se potem ne dotakne mladih. — No, pol funta slanine so pač vredni mlada praseta, katera se mnogokrat požrešni materi kar nič ne smilijo. Gospodarske novice. * Državnemu zboru že predloženi načrt nove postave za uravnavo zemljiškega davka, po kateri bi se imela vcenitev zemljišč samo vladnim referentom po zaslišanju zaupnih soseskinih mož v roke dati in zoper katero so tudi „Novice" v več listih glas povzdignile, je, kakor za gotovo slišimo, finančni minister nazaj potegnil, edaj ne pride v obravnavo. — Dobro! Slovensko čebelarsko društvo je 6. dne u. m. imelo svoj občni zbor, o katerem obširno poroča 5. list „Slov. Čebele", katero neutrudijivi družbeni predsednik preč. gospod župnik J. Jerič sam vreduje. V poročilu društvenega delovanja nahaja se precej ,,meduu, pa tudi „pelina" se ne manjka; kakor skor vsako društvo ima se tudi čebelarsko boriti z „ner-vu8om rerum gerendarum". Ker je nemila smrt društvu vzela izvrstnega odbornika gosp. p. Salvatorja P i n-tarja, je bil po nasvetu gosp. dr. Ahačiča na mesto njegovo izvoljen gosp. Jernej Jemec, trgovec in čebelar v Ljubljani; diplomo častnih udov pa je zbor podelil gospodu posestniku Fr. Souvanu v Ljubljani, gosp. župniku Antonu Jugovicu v Borovnici in pa dr. Jan. Bleiweis u. Po zboru si je več odbornikov ogledalo čebelnjak gosp. Souvana. * Čebelarsko društvo v Celji napravi 16. junija, to je, prihodnjo nedeljo, podučni shod v Smartnu v Rožni dolini, in sicer v šoli po popoldanski službi božji. Razlagalo se bode, kako naj čebelorejec ravnd s panji s premakljivim satovjem. Na ogled se bota razpostavila dva taka panja (po Dzierzonovi osnovi), eden z letošnjim rojem, drugi s praznimi okvirji; razkazovalo se bo tudi različno orodje, katerega Čebelorejec potrebuje. — Cebelorejci iz Smartna, Galicije, Dobrne, Nove cerkve, Vojnika, kakor tudi iz Celjske okolice, vdeležite se v obilnem številu tega shoda! ,,Slov. Gosp." * Konjska dirka v Ljutomeru 19. maja t. 1. je zopet več vrlim tamosojim konjerejcem donesla javno priznanje in odlikovanje. Deželno konjerejsko društvo je zastopal grof Henrik Attems. Svetinje so dobili: g. Blaž Babič v Branislavcih , g. Franc Kranjc iz Mute, g. Filip V a v poti č v Lukavcih, g. Andraš RajÖ v Pristavi, g. Mat. Županec v Brkovcih, g. Martin Skuhala na Cvenu, — pohvalno pismo pa je prejel gosp. Jože Strasser, oskrbnik v Branislavcih. Srenjam: Branislavcem, Lukavcem in Gajšov-cem se je odloČilo vsaki po 25 gld. za napravo okolov za žebeta. Pivarne — kako se dela pivo v njih in kako koristijo tudi živinoreji Večina ljudi je in gotovo tudi mnogo naših bralcev, ki pij6 pivo (ol), a nikdar jim ne pride na misel, po-zvedovati, kako se ta pijača dela, —kaj se godi, da 184 iz suhega ječmena dobimo dobro pijačo, in koliko > naredi se koreninica in cim trpi ubogi ječmen, predno je tako podelan , da se sok vsejanim ječmenom god v njegov v mokri obliki prilega suhim grlom. umetnem potu. Tako pripravlj zemlj ) Kdo je prvi kuhal iz ječmenovega zrna pijačo, se leni slad". Od tod se po posebnem vlak Kar se naravno z to se godi tukaj na zrno se imenuje )t Pač figurira tu neki G am brin, ka- za gotovo ne vč. terega so Nemci povzdignili do kralja do s u s i l n i co t spravi žena se ve da se po hudi gorkoti kal umori in ae „kralja pivcev"; al znano je, da Nemci radi vse po- zrno tako pripravi, da se zamore hraniti do tje, ko se porabi. Sušilnica ima dva oddelka, druzega nad dru- me nljive iznajdbe prisvojujejo sebi; isto tako jim je Nemec gem; tla so železna in prevrtana vsak, kdor je kaj koristnega iznašel, če prav je bil po velike, da bi t a zrnje koz padati mog ljuk ne tako o. Gorkota znaša rodu Siovan, Francoz ali celo Kitajec. Le čast iznajdbe 60 do 70 stopinj K. in prihaja iz peči pod sušilnico po m>m m m— mm m rA w » 1 ti • i « I & žganja prepuščajo Rusom, čeravno je gotovo } da železnih cevih in vzame zrnom mokroto pačijo ga oni in Francozi največ. Ruska ,,vodka" je se bolj posuši gotovo boljša od Nemškega „fuselnal< in Francoskega Da se pa slad se pusti čez kakih 24 ur iz zgornjega » likera". oddelka na spodnjega, se vsake 3 do 4 ure Čez 24 ur Pivo mora biti že starodavna iznajdba, ker stro- popolnoma posušen premeša m kovnjaki kakor uamug, xxaui i. vn. uuiju, vi« aiouuc , tt.1 je v i so ga že stari Egipčani zelö obrajtali, da tedaj ni- se ječmen imenuj Balling, Habicht i. dr. trdijo da kisline Po dosedaj popisanem ravnanji z ječmenom se iz adkornina in odslej ma več kalilne moči v v zrnu, naredi d ker kakor ni dokazano ) da bi ga bil iznašel Ga m brin t ki je bil neki Burgunški knez. To za uvod. sebi šice to Slad se d& narediti tudi iz ovsa (koruze), riža td t vendar > pšenic f tur č m j bol j za Moj namen nikakor ni, dražiti koga ali celö trditi f da je pivo iznašel kak Slovenec ali vsaj Slovan t drug > jaz ker ima v sebi veliko več sladkorja, kakor vse o žito. Pri sušenji že odpade od zrna koreninica in kal mislim le vstreči marsikomu s popisom, kako se na- vendar slad od tod gre po porivačih še do stroj 9 za na pravi j a ta dobra pijača v največi pivarni Kranjskem, v pivarni bratov Kozlerjevih v Ljub- V *y v • čisceni sladu se popolnoma očisti ljani, ki ni le na čast, temuč tudi na korist deželi. Tu odpadle slad kal so prav dobra piča za prešiče, še boljše pa za govejo živino ker so I "" -----------v . . « . —r * ~ « . , «V1JUV pc VJU ttW oy Pivarna bratov Kozlerjevih je bila zidana leta sladke in imajo v sebi veliko beljaka; ravno zati> so 1867. in napravljena po najnovejših iznajdbah in skuš- bolj krma ko otrobi. Po Nemškem in Ceskem živi njah ter je v tem obziru izgledna lahko vsaki drugi, norejci to prav dobro vedo, zato plačujejo sladne kali kar jih je v Avstriji. Poslopje obstoji iz srednjega dela, v katerem je varil niča (kjer se pivo kuha) d raz j ko otrobe Prag na pr daj velja 100 kil utjia, v tv c. L 11/ LU JO » «i I 1 u 1 u n V J p* » " cwiAuoy, i guiu« t/u Ckt. UU U &LVIU., UblUl zraven pa prostor za stroje (mašine), v katerem je parni cenejši. Za krmo je treba kali stroj in parni kotli, in iz dveh postranskih delov; v in slad in cimnica, v le- 4 gold. 50 kr. do 5 gold., otrobi pa so skoro za 1 gld o 10 do 12 ur v čisti vodi namakati, da začno desnem so hrami za ječmen vem pa kleti za ježanje ali madenje in nad temi hi a- zanico (škopo) zmešane vreti, potem se dajö prešičem ali same ali pa med drugo krmo, goveji živini pa z re- dil nice. Tik teh so podzemeljske kleti, kjer je pivo shranjeno v sodih, in ledenice. Podajmo se zdaj v te prostore in poglejmo po vrsti, kako iz ječmena postane pivo. slad, kar Vrnimo se nazaj slad Iz stilnice pride m ) ga je namenjenega koj za kuho, po porivaču nad varilnico; tukaj se zmečka ali prelomi ne Najprej je treba napraviti slad. Za to namenjeni tanj ki p^ipg^HHpHpHH melje), potem se spusti dol v čebre za žon- varilnici ali kuhinji (katero videti je prav h iznajdbah), zanimivo, ker je napravij po ječmen se po vlaku (ki se tudi po svoji podobi imenuje „pater noster") in po p o r i v a 1 ci h ali potiska- se prične še le" prava kuha. "Najprej se slad v obšir-čih spravi kviško do čistilnega stroja. To je sila nem čebru dobro premeša in raztepe , da ae naredi važen stroj , ki čisti ječmen in izvrže vse , kar ni pri- pravno za slad. ta, potem pride v kotel Da se more napraviti enakoličen in na hladilnice in slednj > v klet } ki dober slad, je treba le dobrega in težkega ječmena tehta 74 do 76 funtov vagan in ki je rastel ves v enem kraji, skoro bi se reklo, na eni i ali vre. se kuha s hmeljem, er se sam prekuha (Dal. prib.) njivi Čerav no se ječ- > } men že pri mlatvi očisti s prevejenjem in retanjem vendar ne odpadejo še vsa tako zvana gluha zrna. Taka ker niso popolnoma dozorela, majhna, niso za seme in ne kale, zato pa tudi za slad niso. Ta zrna mora previdni pivarničar odstraniti, in to opravlja čistilni stroj ki obstoji iz vreten in drotenega sita; vretena izmečejo ) Popotne črtice. Na Pehlicah. % (Dalje.) Naj pri vasi Rep n je nekoliko postojim Vas se vsa predrobna in snitjeva zrna in tako pridejo le de- razteza o podnožji griča, v čegar sredi je videti cerkev bela, težka in popolnem zdrava zrna v zgornje shrambe sv. Tilna. Obdana je še zdaj z močnim zidovjem f ki ali skednje (kašče) ) kar dobra krma za živino. Kar se ječmena za enkrat dene pa odpade, je v sladenje, mora biti vea iz enega kraja, da ves ob enem kali; če bi pa bil iz raznih krajev, bi ta kalil prej, oni po- dozorel tu ali tam, in tako Je v proti jugu znižano. Tudi tu je bil nekdaj tabor je bil vogel. Spo- brambo Turkov, močni zvonik mu zneje prav po bi se slad spridil. tem, kakor je dej pod cerkvijo je gradič, nekdaj gotovo pristava Re penjskega grada (Reitelstein), ki ae v Valvazorju Iz zgornjih shramb gre potem očiščeni ječmen po kamnjem si zidali hiše. še vidi narisan. O začetku tega stoletja je ta grad še stal pa so ga popustili, vašČani so zidovje razkopali in s Gradič pod cerkvijo je se cevih do namak > to ie ) kadi t do 48 ur v čisti vodi: voda se mora večkrat odtočiti kjer se namaka po 42 danja blaga posestnica Katarina Sporn (po domače Jerajeva) priredila za samostan oo. Jezuitov, zidala cerk in ječmen zaliti z novo. Iz kadi se spusti namočen vico tik njega in ga darovala jim v last, dokler bi v ječmen v cim nice pri tleh, kjer začne kaliti. namen se naspč na kupe po 30 do 40 cm. visoke ga je treba večkrat } preobrniti, da ves enako kali. ta pa To njem žele bivali. A „liberalna" era jih je pregnala iz de- y zdaj stojita gradič in cerkvica osamljena. traja po 8 do 10 dni, potem je zrno popolnoma ska- nega Kopitarja; rodovina se še zdaj tako piše Par sto korakov od gradiča je hiša Ocepkova, dom slav- Pod 185 vasjo je lepo rodovitno polje, po vasi veliko sadja v najlepšem cvetu. > vse ali cesarsko cerkev; tukaj je Sobieski bil pri sveti maši v Loretski kapeli. Po dokončanem tem opravilu polji Toda naprej proti „Šinkovemu turnu". Pot gre po hitro stopi pred včliki altar ter na glas zapoje kolovozna pot, na vseh krajih hrastovi logi ze!6 Deum"! j) ? šibka debla mole kviško z redkimi vejami, pesem do konca peli. izsekani Narava je lepa, vse zeleno , tiči pojč, da je veselje. Tud? Te Poljaki in nazoči duhovni pa so hvalno si hočem eno zažvižgati oko mi postane oblačno. Da Hudo streljanje in strahovito bombardovanje v mestu kar se mi žnabli slišalo se je noter v Dunajsko Novomesto, da! še cel6 smrtni udarec LIC uuiairiiu. c* , jc, jw jo ua ubajaiotvc piauiuc ^ auc moj brat. Napadel ga je ne- tihnilo, pa nihče ni vedel tu je, kjer je na Stajarske planine; zdaj pa, ko je nagloma vse po- , zakaj , prešinjala sta prebi-kdo zavratno in pobil ga s kolom. Ravno pri „Pavovi valce po deželi in po planinah strah in groza! Mislilo lipi"! da je nekdaj bila; iz štora pa poganja veliko mladik, mesto države, padlo je Turkom v roke. Neko veselo da je zagromelo 300 tudi te starodavne lipe več ni, le štor še priča, se je sploh, da Dunaj, pribežališče kristijanov, glavno r , r o—j ------ —-----; —, ~ , j^ j tudi te bodo padle, pokon- upanje preplašenim bilo je to želečih luči in življenja. čane po ljudčh ali živini. Stare lipe ni več, mojega edi- topov z nasipov ob enem, ko se je pela zahvalna pesem nega brata ni več. Obrisi si solze, brat, in idi dalje! T v ^ u V wv J V J/W4W OMLJ T U1UU |/VUV/ULI» Kralj in knezi njegovi prišli so iz cerkve močno Ob potu proti Mengšu stojite dve mali, a stari ginjeni veselja; kralj je poljubil vsakega, kdor koli mu vasi Ve see (Vasica) in Selo. Iz teh je nekaj ljudi je nasproti prišel. Čez več tednov so zvonovi zopet ve- domä, ki Kranjski deželi ne delajo sramote. Imenoval selo zapeli. Veselje je bilo nepopisljivo. H kralju hi-jih ne bom. Po tem ste vasi Utik in Sink o vi turn, telo je vse, poljubovalo mu roke, še čevlje in plajšč ; zadnji stara vas z gradom , ki je zdaj menda lastnina gnječa je bila tolika, da se je moralo to počenjanje pre- stavnega" Kamniškega župana K e cel j na ki ga je povedati pod smrtno kaznijo. Vojvoda Lotrinški se je preselil s svojo vojno iz ^oia v u tj g ct uk a um uicavg« jla w v v 4 J M ) »» O J boje podedoval po svojem očetu Kühnlnu, po katerem se je prej tudi imenoval. Zgodovina tega grada ni znana, okuženega Turškega tabora v Sent Marks; od tukaj so a moral je imeti mnogo posestva , ker je ne daleč od se čete razprostrle do Simeringa in Svehata in na večer njega še bajer (ribnik), ki je pa zdaj skoro popolnoma je tudi kralj k njim prišel. Vojvoda in Stahremberg bil 14. sep- zapuščen. Ves ta kraj je zaBajen z obilim drevjem; pa sta šla v Nusdorf cesarja sprejet, ki slišal sem mnogo slavčkov, kukavic, kobilarjev in dru- tembra zjutraj tje prišel; ko je jahal skozi Turški tabor gih drobnih tičkov , sadno drevje povsod v najlepšem gromeli so topovi; pri Štubenskih vratih ga je pozdra-cvetji. Cesta izvrstna, hvala novemu Vodiškemu žu- vilo mestno starešinstvo, izročilo mu ključe mesta, ki Tu sem nekoliko postal , ker mi je bil kraj je v toliki nevarnosti bilo in branilo se tako junaško f panu prelep. Tičice pevalice imajo res dober okus, da si zbi- ter ga rešilo Turškega barbarstva. rajo najlepše gaje za stanovanje svoje Na mestu, kjer sta se bila sošla in objela cesar Do zdaj ves dan nisem prišel z nikomur v kak Leopold in Sobieski, stoji piramida. poseben pogovor, ker so me noge gnale naprej in naprej. Dan je bil lep 9 nekoliko soparen > ker Drugi dan se je Leopold zopet v Line podal in je nekoliko časa ondi ostal, da so podrto cesarsko popoldansko solnce vleklo soparico iz namočene zemlje, slopje nekoliko pozidali, popravili tudi Ko pa se zavijem ob meji Vodiške fare proti Mengšu počedili. drugo, ulice popa v hosto , vstane ob cesti gospčsk človek , ki je menda Sobieski in Lotrinžan sta šla počasi za Tur- ondi počival. V roki drži torbo, kakor navadni trgovski kom do mesta Gjurovo na Ogerskem. potovalci. Če bi bil jaz boječ, bi bil marsikaj mislil o Dobri delavci so plačila vredni. Stahremberg Človeku, ki tako nenadoma pred mano iz zemlje zleze; je bil v čast maršala povzdignjen, je postal državni a ker to ravno nisem a aci t u lavuu uiot lu , ga OgOVOTim in prašam, uuiu uu lu iuio^ji , oioci pa oo j^t^jui iw»vw tuioi ju v, icp jj i o •«■» i >, se je namenil. Možicelj me debelo pogleda, potem pa v svoj grb — stolp sv. Štefana. Papež Inocencij XI. odgovori nemški (jaz sem ga namreč ogovoril slovenski): se mu je zahvalil v posebnem pismu v imenu vseh „Mar v tej čudni deželi ne zna nihče nemški — še taki zapadnih kristijanov. Poslanec iz Madrida , glavnega ne, ki imajo brado, očala in gosposko suknjo? kam da ) minister, sicer pa še prejel 100.000 tolarjev, lep prstan Prvi hip nisem vedel, naj u» luv» . j. wvu« utuc tucoo;. auui ±su se pa na ves glas zasmejem in pravim nemški: „Kako ker je oprostil njegovo kaj da se Vam zdi to čudno? Ce mesta Spanjske, prinesel mu je red zlatega runa (gol-mu odgovori . Potem dene Vliess). Tudi Dunaj se mu je hvaležnega skazal hišo davka za vse čase ; obda- p naši kjer ste Vi doma bodo ljudje pridejo tje, rili so ga na to se Avstrijski stanovi. sanje slovenski odgovor?' Naš jezik je nemški dobili na slovensko vpra- { mi odgovori kdor „VI Ck O JV> uvuiani LUI VM^V» vu »v»' nam na doljne Avstrijsko pride, mora znati nemški — — hodi u---" 1 če Vitežki škof Kolonič in ob enem tudi Ksimen in Karol Boromej dobili so iz Rima klobuk kardinala. Obdarjeni so bili še nekateri deležniki mestnega sveta z zlato verižico s cesarsko podobo ali pa so bili povi- ne, naj ne nam j; nam pa na) ne hodi > kdor ne znä slovenski" ) šani v žlahni stan. Sultan je v Beligradu željno pričakoval kaj se mu zavrnem tako smo si bot. Dovolite mi vpra- je z Dunajem zgodilo. Nadjal se je veselega poročila in že so se delale silne priprave v Drinopolji (Airia- slavnostno sanje: kaj pa vas je prineslo k nam?" (Dalje prihodnjič.) Zgodovinske stvari. nopelu) in Stambulu (Carigradu), kako sprejeli zmagovite Turke, ko se povrnejo domu. nada pa je Turčinu splavala po morji! Dolgo Lepa se niso upali sultanu sporočila poslati , ki je bilo došlo že 16. septembra, kaj se je 12. septembra pri Dunaji godilo. Ko pa se je zvedela bridka novica, se je po vsem Turškem cesarstvu pričela strašna morija. Poklati se je imelo vse, kar nosi kristijansko imč! Priljubljenec sultanov, Kara Mustafa, sam bil je v veliki nevarnosti. v------, Ko so Turki prišli do Bude (Ofen), je sultan ar- Tako sta šla od kraja do kraja, naposled sta prišla madi Turški zapovedal, naj se zoperstavi cesarskim in po Koroški cesti na „Novi trg" ter šla v Avguštinsko Poljakom, od katerih so se bile druge trume nemških Turki pred Dunajem. Priredil M, M o 1 e k. Turki v drugič pri Dunaji. (1683.) (Konec.) * 186 dežel že ločile. Slava, kateri se je bil vojvoda Lotrinški odpovedal, doletela ga je vendar-le. Poljaki so zmago na bregovih pri Döblingu sami sebi pripisovali, da-si jih je bil Lotrinžan rešil iz hude zadrege. Pri Ostrogonu na Ogerskem hotel je Sobieski, ponosen na lastno moč — pokazati, da Nemcev ne potrebuje, al prišel je vsled tega v grozno nevarnost. Skoraj ni je bilo rešitve. Umreti ali podati se: ta osoda pretila je njemu , njegovemu sinu Jakopu in prvakom vojvodom. Le s silo, z veliko silo je kralja iz te hude zadrege rešila njegova telesna straža. Vojvoda Lotrinški in Stahremberg , to videti, prišla sta prostovoljno na pomoč ter rešila Poljake; padel pa je ven-dar-le vojvoda Pomerelski (hud sovražnik Nemcev) z 2000 vojaki. Dva dni potem zahteval je Sobieski, ker si ni več toliko zaupal kakor poprej , naj se njegovi vojaki med nemške potaknejo, in res, z združenimi močmi priborili so si sijajno zmago, ki je Turke stala do 20.000 mož in je Turčija izgubila Ostrogon. Ta dan je smrt zadela tudi divjega Kara Mustafo; 25. grudna so ga v Beligradu zadavili. To je bila plača, po naših mislih čisto zaslužena kazen za grozovitosti zoper kri-stijane. 5 let pozneje, po padcu Beligrada v kristi-janske roke (16. septembra 1688.) je vojevoda Lotrinški Kara Mustafovo glavo poslal škofu Koloniču, čegar glavo je hotel Mustafa poslati sultanu na sulici nasajeno. „Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade" — vresniČilo se je tu. Glava njegova je še zdaj v meščanski orožnici na Dunaji, z rudečo svilnato vrvico, s katero so ga zadušili; tudi slika (podoba) njegova se tu vidi s čudnimi napisi, ki naznanjajo, kako krvoločen je bil, naposled pa tak žalosten konec storil. — Dragi bralci! s zgodovino sva pri kraji; iz tega popisa lahko priznavate, da je oboje obleganje Dunaja velikega zgodovinskega pomena. Pri prvem obleganji leta 1529. je stari S al m s svojimi vrlimi vojaki strahovitega Turka, pred katerim se je tresla Azija, Afrika in Evropa, užugal na Avguštinskih nasipih ter mu pogumno zaklical: „brate Turče — do simo, a ne dalje!" Grozovitega Suleimana se je vse balo, bil je res eden najhujših sultanov, kolikor jih zgodovina poznd. Pri drugem pa je bila rešitev tem sijajnejša, čem veča je bila nevarnost za Dunaj. Suleiman je drl proti zapadu krščanski svet pokončat, nasprotno pa so prej hodili križanci svete dežele reševat Turškega robstva. Pri drugem obleganji je Osmane popolno zapustila sreča; polomesec je otemnel za včlikega vezirja Kara Mustafo in Turško cesarstvo; solnce je jelo kristijanom prijaznejše sijati. Zdaj vidiš, dragi čitatelj , da je bil posihmal Dunaj obvarovan Turške more. Turška mula menda ne bo več prišla „Reno pit", prej bi utegnila piti črno morje. Kristijanom za njo gotovo na bode žal. Imenitne dogodbe se ne pozabijo lahko in rade ohranijo se za potomce v marsikateri reči. Tudi Dunaj je obhajal mnogo mnogo let vsako leto 12. dan septembra s slovesnim obhodom iz cerkve sv. Petra k znamnju sv. Trojice „pri Grabnu", kjer se je zahvalna molitev opravljala. Ta spomin se je ohranil tudi v dveh ljudskih svečanostih in veselicah. V Hernalsu, pred mestom Dunaja so vsako leto v nedeljo cerkvenega Posvečenja neko prav smešno veselico obhajali, rekli so ji „oslovska ježa" (jahanje). Tudi peki, ki so se vrlo dobro držali in posadko s kruhom oskrbljevali, dobili so posebne pravice. Taka pravica je bila, da so smeli na dvoru kegljati. Toda te pravice so bili kmalo zgubili; le ena se je bila obra- nila do novejših časov, tako zvani „pekovski obhod*'. Leta 1809. je pa tudi to nehalo. Kar sem mislil svojim bralcem povedati, sem povedal. Slovenci, vi pa se iz tega učite, koliko britkosti je divji Turek krščanskemu svetu prizadjal, koliko nedolžne krvi prelil, koliko požgal vasi, trgov in mest, in iz sedanjih dogodkov na jugu lahko veste, da se v 400 letih prav nič predrugačil ni. To je tisti „izobraženi narod", katerega Magjari in nemškutarji tako prisrčno objemajo. Sram jih bodi! Književstvo. * Mineralbad Töplitz in Unterkrain und seine Umgebungen von P. v. Radics. Offizier des kais. Persischen Sonnen- und Löwenordens, Ritter des kais. Brasilianischen Rosenordens etc. Wien 1878. Pod tem naslovom je ravnokar Dunajska knjigarna Braumüllerjeva v nemškem jeziku na svitio dala knjigo, ki opisuje naše toplice na Dolenskem, katere, zavoljo velike zdravilne moči že v 13. stoletji svetu znane, so premalo obiskovane le zato , ker v kotiČu ležijo, do katerega žalibog še zmiraj ne pelje nobena železnica. Al tudi to je deloma krivo dozdaj še malega obiska, da je vnanji svet premalo izvedel o teh toplicah. Gosp. Viljem Braumüllerju gre hvala, da je svoji „Bade-Bibliothek-i" vvrstil tudi naše toplice v Toplicah, — P. pl. Radicsu pa, d* jih je tako zaoimivo opisal v knjižici 7 pol debeli. Knjižica se pričenja z zgodovino kopelj na Kranjskem. Ker je gosp. Radics strokovnjak v zgodovinstvu naše domovine, nam bralci naši smejo verjeti, da že ta del njegovega spisa, kjer govori o 4 Toplicah, o Studencih, o Slat-nikih Kranjskih, je jako mikaven. Potem popisuje vas Toplice in kopelj v Toplicah z zgodovino njeno ; tu nam pa le zopet pred oči stopa krvoločnost Tur ko v, ki so pogostoma v našo deželo privreli v 15. in 16. stoletji in je naša Dolenska veliko veliko trpela po njih. Se ve, da pisatelj v daljšem popisu pride na glavni del knjige, v Čem namreč obstaja zdravilna moč Dolenjskih toplic, o katerih boleznih so zdravilne, koliko stane kopanje tu itd. Dodan je knjižici naposled še popis okolice Topliške in pa bolj oddaljenih krajev, na pr., v Metliko in Črnomelj, kjer nekoliko popisuje naše „Bele Kranjce", in pa v Kočevje. Tako je knjižica na dvojno stran interesantna: za bolnega človeka namreč, ki v toplicah zdravja išče, pa tudi za zdravega deželana, ki marsikaj o krajepisji in zgodovini izvč iz teh bukvic, kar ni vedel. Dobivajo se pri vseh bukvarji. Politične stvari. Govor grofa Hohenwarta o glavni razpravi nove Avstro - Ogerske pogodbe v zbornici poslancev 29. maja t. 1. Pri vseh dolgotrajnih razgovorih o tistih vladnih predlogih, ki se skupno imenujejo „pogodba z Ogersko", zdrževal sem se besede, a ne, da bi bil s temi predlogi zadovoljen — moje glasovanje nasprotno priča, ampak le zato, ker sem bil od početka prepričan, da se na tej podlagi in na tej poti ne more do povoljnega konca priti. Prav rad, gospoda, bi bil videl, da sem se motil, in da se je stvar dobro razmotala, — danes pa, ko vsak vidi, kaj se je po skoraj triletnih dogovorih doseglo, danes spoznam jaz in spoznava ves svet, da sam prav 187 sodil } in da ta pogodba ne vstreza ne naj skromnejšim skrbj in k željam, ne najbolj opravičenim nadam. ampak pogodba dveh dušeno s tj o za celoto vnetih Če prav je državni zbor vladne predloge nekoliko lostno, pa ne čudno; vsaj mi od žni k To t .1« za obrnil tako, da je naše žrtve nekoliko zmanjšal, nevar- nosti in žrtev nam vendar še toliko ostane, da ga ni človeka v vsi državi, ga ni to naprej videli (desne) strani smo m d pravim, v obeh polovicah p p o ve li č so v poslednjih letih dual > i n loto drž rezirali, potem ni čudno, da si pol bi mu ta pogodba bila po volji. In celö po- nete in kot nasprotnici v dogovore stopite njenih, da krovitelji pogodbe nam je ne priporočajo zato tuj posta ker dobra, ampak t akoravno je slaba, ne godbi t ampak iz takih zunaj pogodbe ležečih, med ka- Ne napake, ki so se morda pri pogodbenih razgo iz vzrokov v po- govorih storile, ampak slaba politika prejšnjih let je kri srečnega izida. Deset let naprej se je terimi je glavni vzrok ona p o p o In a apatija in vtru- vedelo, da pride dan obaovljenja pogodb j eno s t, ki je nastala v vseh krogih po teh poltret- teh desetih letih ni nič pripra ) ker se v jeletnih dogovorih. Prej so rekli: „Ne krajcarja ne plačamo več", zdaj pa je to pozabljeno; zdaj pravijo: „rajši naj veče žrtve, samo zato, da se temu morilnemu in dvomljivemu stanju konec stori". Ne bom vam našteval naših žrtev o ban- zato ie bila stvar že za naprej Važno ubij za pogodbeni boj f bom ne pozabili i da se o tem ne motimo, in ravno zato kaj omenil, kar so moji predgovorniki omeniti Poklical bom besedo v kini postavi, o postavi 80milijonskega dolgd o čolni tarifi z visoko colnino, pa tudi o tem ne sporn 9 ki jo je zapisal imeniten Avstrij s k državnik ob važni priliki v, v - . — ~ —, «— ~ „— —, Gospoda! Ko je leta 1812. Avstrijski kancelar grof koliko po nasvetu odsekove manjšine ima vsaka polo- Metternich pričel ono veliko delo, ki je rešilo Ev- vica države donašati za skupne potrebščine. tem se je že dosti govorilo , posebno je stvar jasno in prepriČalno razložil Častiti poslanec Hebske ropo z dep asilstva prvega Napol ) storil grudna 1812 na gospoda Fioreta v Parizu ta pričetek ) pisano dne jaouu in v^jvi luaiuu moiuttii uaoun ^uoiauuu v. uuua JlUiü. i^^pOSa 86 tako priCöD jCk . jjUU uuuc iu trgovinske zbornice (Plener), tako da menda ni uda te dogodki, ki odločujejo osodo držav kakor posamesnih So dobe iu si. zbornice ki 01. m ui ne bil o tej reči zadosti podučen. Pa tudi posamezne točke pogodbe obsodili so taki go- ljudi Vsaka slepotija tedaj postane smrtna > in treba spodj e, ki smo jih o vseh važnih vprašanjih vedno na dozdeva' resnici v obraz pogledati, če se to še tako težavno i vladni strani videli, tako ojstro, da smem vprašati: Zdaj gospoda, živimo v takem času, zdaj sto kaj neki ostane še opoziciji, da bi grajala? jimo pred dogodki, ki bodo odločili osodo monarhije. Pa pri vsem tem, da nam očividno in težko škodo nova Tukaj hvalisanje ni na mestu, treba je resnici odkrito pogodba donaša, bi je vendar ne obsodil, marveč pri- v oči pogledati, Če je še tako grda, ker bi vsako ne-pravljen bi bil, sprejeti jo z denarno škodo, ako bi si spoznanje učinilo smrtno nevarnost. (Klici na desni: prav natančneje raz l W f 1 j V U KJ A Uli j V J v- Vi J UVUUI LiV/ J j v v« w » & A vs U UJ l VUV/ Li kupili s tem le kak dobiček enake vrednosti, dobro!) Dovolite mi tedaj, gospoda, da ako bi nam s tem za celoto, za monarhijo kaka korist jasnim, kako je politika prejšnjih let zakrivila vzrastla. Pa zastonj pregledujete brezštevilne paragrafe slabi izid pogodbenih razprav. Pri tem mi ni želja Jaz > sem te pogodbe, ne najdete med njimi takega bisera, da bi nasprotovati sedanjemu ministerstvu. nas v nekoliko potolažil. Mi naj vse žrtvujemo za nič, mu nasprotoval, ko je še na čelu velike stranke orožje , dva- ali enomesečne trdno v rokah držalo; popustil sem pa to borbo skoraj le zato, da se postavi na mesto tri- zaČasne naredbe (provizorija) še slabeja desetletna na- popolnoma, odkar sem izvedel iz njegovih lastnih ust t redba. 1867. Vse napake in nevarnosti, ki leže v pogodbi od več, ampak Je le da ministerstvo ni voditelj sluga svoje stranke (na desni: prav dobro!) in ne Ko t naj odobravamo in vnovič za deset let potrdimo! pripušča mi vest, da bi umirajočemu zadnje ure se nam je leta 1867. Ogerska pogodba taČas smo jo sprejeli prisiljeni k temu po ministerstvu diktirala, grenil. (Veselost.) j ) katero je, rahlo rečeno, navidezni priboljšek više cenilo, nego vso prihodnost države. Naša polovica države pa sterstva Obračam se tedaj do stranke, ki je v preteklih letih imela vso moč v svojih rokah, in se bom mini spominjal, kedar je v tisto pogodbo le privolila s tem pristavkom } da je slim ne bo mogoče drugače. Mi- gospoda, da nobenemu državniku ne more biti s tem naših žrtev konec, in da se ne smejo do nas dvomljivo, da tako dolgo ne dobomo za oba dela Av-nobene tirjatve več staviti; upalo pa se je tudi, da se strijsko-ogerske povoljne pogodbe, dokler bo vsak del uuuouu injaivc vcu atctviki . upaiu oo jc luni , ok o vi «j cjevu-u^ci oao pu bodo dale v desetih letih napake tadanje pogodbe od- enostransko le praviti, in da se bo dala Ogerska zopet bolj trdo svoje koristi zagovarjal. pravi: „jaz ne morem več nositi bremen, ki mi državi prikleniti, ker se jej je po prenagljeni pogodbi klada pogodba od leta 1867." Mi pa Ogerska jib na- preveČ samostojnosti dalo. ne moremo pomagati, sami že odgovarjamo: „mi Ce pretežko nosimo. it Zdaj, ko je prišel tisti trenotek, ko smo upali pre- pogledamo v državne stroške obeh državnih polovic, vrata k boljemu, zdaj nas odlašajo za novih deset let f ter nam prigovarjajo: le še to privolite, potem pa prepričali se bomo, da ima vsaka polovica • t « je HlMBMHMMi prav Tako 9 tukaj ne pomaga nobeno barantanje; dogovori so nič več! Io kedar zopet pride tisti trenotek, da naj sklenjeni, predno so bili prav pričeti. .To stališče bi pokažemo svojo stanovitnost, potem pride zopet tisto se moralo odstraniti, in postaviti na njegovo mesto sta- podere domoljubje strahu (veselost), in nam vse podere, lišče celote, obče koristi monarhije. Potem se ne bo kar je domoljubje prepričanja zidalo. Ni potem več v tem pomoč iskala, da bo ena polovica skušala čuda 9 da je za nas zmiraj slabeje; pa tudi v drugem bremena na drugo zvaliti, ampak priznalo se bo 9 Obe ki da ste obe polovici preveč obteženi, in da je tega nesrečna sistema od leta 1867. kriva, ki zavira vsak oziru je za nas od leta 1867. sem mnogo slabeje. polovici cesarstva hirate na posledicah one pogodbe, „.v,^*.«. . —- zavira tako celoto, kakor posamesne dele. Oba dela, gospodarsk napredek, pa ob enem nas v politični moči slabi. (J I Wm„ HHRBH žava ne more obstati, ki se mora vsakih deset let vno- vtrujena , obupana, se težko borita vsak za svoje bitje in življenje , in to tem bolj , ker je prišel nad nas oni Nadalje se ne bo moglo zanikati, da taka dr- glasoviti denarni polom, in tako ste se odtujili Avstrija viČ za pogoje svojega denarnega in gospodarskega bitja in Ogerska, da iščejo zdravila za obe v popolni ločitvi boriti, in da v tako viharnih Časih ne more spolno- jn ne v tesnejši zvezi. vati naloge Evropejske velike oblasti. (Na desni: prav Pred nami ne leži pogodba dveh strank z enako resnično!) Da se Ogerska na to skupno stališče postavi, 188 to je bila imenitna in najvažnejša naloga Avstrijskega državnika. Vsakako težka naloga, gospoda, ki se pa, se ve da, ni dala v zadnjem trenutku rešiti, če jej ni bila dolgo poprej po previdni, doslednji politiki pot pripravljena. ((Na desni: prav resnično!) Al, gospoda, kaj se je v tem oziru storilo? Nič! prav nič! Nasprotno; še sami so pokvarili položaj. M a gjarski narod ima tako že previsoko, preživo narodno samo8vest in se samega previsoko ceoi; dvajset let tlačen zadobil je naenkrat take pravice, kakoršnih cel6 njegova ustava ne poznä; storilo pa se je še vse drugo, da se je ta magjarski ponos še bolj podkuril, tako, da so Magjari mislili, da vse dosežejo, samo, če resno hočejo. (Dobro, dobro! na desni.) Niso namreč umeli, složnim Ogrom nasproti postaviti složnih Avstrijcev (na desni: to je, to!) in tako je prišlo , da so pri delegacijah v vseh važnih stvareh Ogri odločbo v rokah imeli. Pa ne še zadosti. Dala se je Ogrom tudi v vnanji politiki izven delegacij taka moč, kakoršna vsaj po pogodbenih postavah ni opravičena. (Dobro, dobro! na desni.) Da, še več, celo v Bu- dapešto dol so romali in Magjare vabili, naj bi se vendar v naše cislajtanske zadeve vtikati hoteli. (Na desni: prav dobro!) Gospoda! Ne bi bil tega omenil, če bi ne bil nekdo unidan tega dogodka v tej si. zbornici prestavljal, rekši, da mi revni Avstrijanci smo Ogrom za to še hvale dolžni. (Dobro! na desni.) Nočem še pripovedovati zgodovine zadnje ministerske krize na Ogerskem, in kako se je tačas naša vlada obnašala , ker mislim , da je to vse predobro znano. Toda kdo bo pri teh okoinostih Ogersko obdolžil, saj so jej vedno toliko kadili, da že sama sebe ni več poznala in da je pozabila , da se ima za vse, kar ima, le Avstriji zahvaliti, in da si sama svoj grob koplje, če Avstrijo slabi, ker le pod njo more svoj kulturni poklic izpeljati. Mi imamo še eno in to največo opoviro, ki nam brani, tesneje zve-zati se z Ogersko. Nedavno je imeniten govornik v drugi hiši državnega zbora to opoviro dobro označil. To je strah Ogerske, da ne bi pri tesnejši zvezi z Avstrijo izgubila svoje samostojnosti, da ne bi postala provincija. Obžalujem, gospoda, da oni gospod govornik pri vplivu, ki ga ima pri ustavoverni stranki, ni še povedal, kaj iz tega resničnega izpoznanja sledi. Mislim, da to-le sledi: odstranite to Magjarsko bolezen s tem, da spoštujete tudi pravice drugih dežela, potem bodo spoznali, da ste pripravljeni vsako pravo spoštovati. (Dobro, dobro! na desni). To je bila po mojem mnenji pripravljajoča naloga za našo politiko v zadnjih letih; zdaj si pa oglejte, kake odnošaje so v naši polovici vsfcvarili! Sest let je preteklo, šest dragih let, v katerih se je ravno nasprotna politika uganjala, — v katerih se je državna modrost iskala v tem, prezirati pravice deželd in uničiti vsako samostojno življenje (dobro! na desni); storilo seje vse, da se s k up n a velika Avstrija pristudi različnim narodom. (Dobro! na desni.) , Zahvaliti se imamo slavni preteklosti Avstrije in upanju v boljšo bodočnost, zahvaliti zvesti ljubezni do vladarske rodovine; da se želja po razpadu Avstrije med narodi naše polovice še ni v t r-dila. Nikar pa ne mislimo na to, da bi si pridobili simpatij med tujimi narodi; britko bi se varali; ne mislimo na to, da bi se ponosna Ogerska tesneje z nami zvezala. Ta dežela še ni pozabila dobe 1861. do 1867., in se ne bo zvezala z državo, ki samostojnost svojih delov ne pripoznava , da cel6 šiloma uničuje (dobro! na desni), da zagotovi vlado enemu narodu, in v njem ie eni stranki. (Dobro, dobro! na desni) Ce vam je, gospoda, v včerajšnji seji gospod poslanec iz Bukovine z „domoljubjem strahu" žugal, rekoč, da ne bo centralizem, ampak federalizem prevzel dedšino dualizma, potem nekaj tacega, kar se zgoditi mora. Ne bom vam ponavljal tega prerokovanja , vendar to rečem , da se Ogerska ne bo z nami tesneje zvezala, dokler ne bomo spoštovali pravic drugih dežel k. (Tako je! dobro ! na desni.) To je tudi najboljša centralizacija, ker se le po njej vse moči države za visoke in za najviše namene monarhije vkup zbrati dad6. (Na desni: dobro!) Za tako, ne samo v „svobodne oblike" stlačeno, ampak v resnici na svobodno podlago postavljeno državo bodo vsi narodi z enako ljubeznijo in udanostjo vse storili; pridruževale se jej bodo rade druge deželice, in mogla bo Avstrija svojo zgodovinsko nalogo iz- polnovati. (Dobro! dobro! na desni.) Danes, gospoda, pa vidimo ravno nasprotno podobo, to je tako, ki je vsakako morala izvirati iz slabe politike prejšnjih let. Tisti, ki so to politiko dozdaj podpirali, naj zdaj le pripognejo svoje hrbte pod kavdinski jarem. Od nas pa se kaj tacega ne sme zahtevati. Mi smo tej politiki od početka nasprotovali, mi smo pred njo svarili, dokler je bil čas. Ne moremo tedaj za vami na tej žalostni poti. ((Dobro! na desni.) in če nas v to silijo z opominom na v nan j o nevarnost, odgovarjam le to: Res, da ta čas ni pripraven za notranje zmešnjave in prepire; pa pri takih okoinostih je bilo pričakovati, da bodo vitežki Magjari k nam stopili in rekli: „pustimo za sedaj tirjatve in prepire, in naj ostane pogodba, kakoršja je bila dosedaj , dokler ne pridejo mirnejši Časi." To pa se ni zgodilo, Ogri so mislili, da je ravno pravi čas, da nas na-padejo, in nas k novim koncesijam prisilijo. Zoper tak napad imamo le eno orožje: to je: odbiti ga z enako odločnostjo! (Dobro! na desni.) Tako nam ostane ie ta prevdarek: če že ne moremo za naše ljudstvo, ki se v vedno hujšo revščino pogrezuje, nič druzega storiti, hočemo nasprotovati vsaj predlogu, ki na korist Ogrov hoče nam nova bremena naložiti. (Dobro! na desni.)" To zabraniti svetuje predlog odsekove večine, in za ta predlog bomo tedaj glasovali. (Živahno ploskanje in živio-klici na desni.) Mnogovrstne novice, --^•fwvfi'.t cp jj,1 «.i -E ' ■ JC \ * - * Jetnisnico v Kraljičinem Gradcu na Ceskem je 2. dne t. m. deželne sodnije svetovalec Klaudi vpričo on-dašnjega sodniškega predsednika preiskaval, gotovo ne zato, da bi videl, ali se s hudodelniki dovolj ostro, ampak nasproti zato, ali se ne ravna premalo mehko ž njimi, — pa kaj se zgodi?— neki na 5 let obsojen hudodelnik zabode z nabrušenim koncem železne žlice sodniškega svetovalca v trebuh tako, da je kmalu potem umrl; tudi sodnije predsednik bi bil tako skupil, ko bi ga ne bil jetniški paznik otel. — Ta žalostna dogodba spada med drugim v naraven nasledek tistih liberalnih novošegnih postav, po katerih se moras hudodelniki, če tudi so krvoločni trinogi, kolikor mogoče mehko in „human" ravnati. Ta humaniteta sega res že tako daleč, da v današnjih jetnišnicah vidimo ravno narobe svet: namesti da bi tat, ropar, ubijavec se bal sodnikov in paznikov, se jih morajo sodniki in pazniki bati in rešpekt imeti pred lumpi, katerim se v zaporih veliko bolje godi kakor tisočim in tisočim poštenih kmetov in delavcev! 189 Nasi dopisi. Iz Koroškega 6. junija. — Zdaj je gotovo, da dobimo železnico iz doljnega Dravburga v Volfsberg, kajti vsa dela, ki spadajo v tako imenovani „Ober- uod Unterbau", so razpisana za 846.000 gold, in kdor jib prevzeti želi, naj se oglasi do 22. dne t. m. Naj bi ta železnica bila na korist ne le obrtnijstvu, temuč tudi kmetijstvu našemu? Vsaj vse bira dandanes tako, da je groza. Kako se kmetijstvu godi, to najbolj kažejo eksekutivne dražbe malih posestnikov. Dosti bolje pa tudi obrtnijstvu ne. Tako, na primer, gre našima dvema aajvečima rudnikoma: žeiezniku Hü 11 e n b er š k e m u in svinceniku Plajberškemu prav slabo, posebno prvemu , ki že tri leta svojim delničarjem ne more ne krajcarja obresti odrajtati. Hiittenberška družba je res velika nesreča za našo deželo; ne le, da je male fuži-narje vničila, ie tudi sebe in delničarje svoje, ki so jej v zaupanji svoje premoženje zaupali, na kant spravila. Po mnozib dolinah , kjer so nekdaj veselo ropotala kladva , vlada zdaj mrtvaška tihota! Bolje gre Plajberškemu rudniku, fci svojim delničarjem plačuje po 4 gold, dividende, kajti njegov svinec ,,Belaški svinec" imenovan, je po vsem svetu na dobrem glasu. — »Novice" so že poročale, da ima Celovška ženska pre-parandija 1. 1881. nehati. Mestni odbor je v seji 28. dne u. m. prošnjo ukrenil do si. ministerstva nauka, naj bi se ostala pripravnica za učiteljice , in tudi ono društvo „Deutscher Verein" , ki smo ga že za mrtvega imeli, ostal je 27. dne u. m. iz groba in sklenil enako prošnjo -do ministerstva. Teško pa, da bi navedeni peticiji imeli kak vspeb, kajti „frajlic učiteljic" je v naši Avstriji že toliko kot listja in trave, in stroški državni so veliki. Leta 1876. so znašali namreč: za žensko prepa- randijo na Dunaji 39.640 gold., za Linško 15.680 gold., za dve Tirolski 25.511 gold., za dve Staj a r- ski 19.570 gold., za Ljubljansko 14.315 gold., za Goriško 28.204 gold., za Dalmatinsko 4548 gld«, za Praško 42088 gold., za Brnsko 31.816 gold., za Trop a v s ko 20.568 gld., za tri Gališke 48.853 gld., za Bu ko vinsko 9688 gold, in za Celovško 11.370 gold. — skupaj tedaj se je za ženske pripravnice potrosilo 311.831 gold. Lepi novci! Od SV. Pavla pri Celji 7. junija. — Naj se zopet enkrat oglasim dragim našim „Novicam" zvesti prijatelj in jim povem, da, kakor iz druzih krajev slišimo, da povsodi se kaže vesela letina, tako je, hvala Bogu, tudi tukaj pri nas v Savinski dolini. Le potrebovali bi zdaj stanovitno lepega vremena, ker dežja imamo že čez in čez dosti in že preveč. Pa res je tudi potreba, da se Bog usmili ubozega kmeta, ki veiiko pomanjkanje trpi in je posebno v veliki stiski za denar. Živa priča temu so mnoge kmetije, ki jih je gosposka po dražbah prodala, pa jih še več bode. Ne spominjam se, da bi kmetje bili še v takih nadlogah, kakor so današnji čas. Ves potrt hodi sosed soseda popraševat: „prijatelj, ali imaš kaj denarja, da bi ga mi posodil, ali pa morebiti veš, kam bi šel na posodo ga iskat"? Taka in enaka se zdaj kmetu godi na svetu. Ce ne bo skoro boljše, sam Bog vedi, kaj bo. Ce so nemški gospodje na Dunaji, ki so nam postave delali, mislili, da so kako dobroto kmetijstvu naredili s tem, da denar, ki ga kdo komu posodi, ni zavoljo činža pod nobeno tarifo stavljen in da posodnik sme tudi 10, 15 in še več goldinarjev od posojenih 100 tirjati, so se grozno zmotili in za kmeta prav slabo postavo naredili pa le bogatinom vstregli, ki imajo denarja dovolj, da ga dajejo na posodo; ubogi kmet in rokodelec pa, ki denarja na posodo iščeta, morata strašanske činže} plačevati. Ce ne znate boljih postav delati, pojte se solit! BI. Winter. Iz Ljubljane. — Le malo dni še in — če ne pride med tem kaj druzega vmes — je dualize m za 10 let zopet gotov, in to v 2. novem natisu, ki bode, brez druzih nadlog, naši Cislajtanski polovici po preračunu „Polit. Fragm." vsako leto še za 4 milijone in 200.000 gold, na več o škodo, ki jih Cislajtanija bode morala vprihodnje odrajtovati Ogrom. In da se je dosegel tak nesrečni cilj in konec, treba je bilo pravdati se celi dve leti z „gospodi" Magjari in njim žrtvovati še našo staro solidno Dunajsko banko, da dobimo zdaj bankovce po eni strani magjarske! Glasovati za tako pogodbo tako, kakor so glasovali Dežman, Hotschewar, pl. Langer, dr. Sup an, grof T h urn, And. Winkle r? Dalmatinski Ljub i š a, Isterski dr. Strady, Tržaški Te use hI, vsi Poljaki iti. res, da je zato treba veiiko poguma. Imena onih 164 poslancev, ki so nasproti grofu Hohenwartu in državopravni stranki, pa tudi nasproti dr. Herbstu in njegovim sodružnikom glasovali na korist Magjarom, ostanejo zato — „zgodovinska" za prihodnje čase. Kdor morebiti po vse tega Še ne verjame, naj bere govor grofa Hohenwarta v današnjem listu. — Ce se zdaj še enkrat ozremo na obširne obravnave nove duaiistične Avstrijsko-ogerske pogodbe in si v spomin kličemo govore, s katerimi so cel6 nekateri ustavoverni posianci in njim na čelu njih veliki kofta dr. Herbst ostro karali vladni predlog in sedanje ministerstvo, dobro de srcu vsacega federalista, da ni eden od nasprotne stranke si ni upal ne najmanjšega kamenčka vreči na čisto poštenje in politično ne- omadežnost ministerstva Belkredijevega, Potoc-kovega in Hoheuwartovega. In tako se je prvo dualist i čno desetletje končalo s tako sijajnim mora-ličnim triumfom za branitelje federalističnih načel, kakoršnega Avstrija še ne pomni. In taka slava kaže nam, da — jutri še pride dan! — O čemur se že dolgo govori, zgodi se zdaj : naša armada se na noge spravi j a ali, po vojaško rečeno, mobilizira. To je zdaj gotovo, kajti tudi vojaki Kranjski, ki so domd na dopustu (urlaubu), morajo nagloma, to je, 15. dne t. m. (v soboto) vsi v Ljubljani se zbrati, da gredo — kam? ne vemo še. Brž ko na proti jugu, pa čemu? — tudi še ne vemo. Morebiti še sam Andrassy ne vč. Radoveden Čaka zato ves svet, kako se Avstrija vstopi o Rusko-turškem vprašanji. — (Iz seje deželnega odbora 8. junija.) Predlogu pomnoženega krajnega m okrajnega šolskega sveta, da naj se učitelj Janez Peruzziv učiteljski službi na ljudski šoli v Logu na Kočevskem definitivno potrdi, je deželni odbor pritrdil. — Na vlogo županstva oziroma krajnega šolskega sveta v Tržiču za vpeljanje nemškega učnega jezika v Tržiški ljudski šoli je deželni odbor sklenil, da on nikakor ne pritrdi, da bi se v podučevanji jezikov v Tržiški šoli kaj predrugačilo, kar bi nasprotovalo učnemu načrtu za štirirazredne ljudske šole, kateri je vpeljan z ukazom deželnega šolskega sveta 10. decembra i. 1874., in kateri je dosedaj o tem edino merodajna postava. — Zarad oddaje izpraz-nene Jak. pl. Selenburgove ustanove za sprejem v Terezijansko akademijo na Dunaji je deželni odbor storil predlog s priporočilom trčjice prošnikov. — (Imenovanje). V Ljubljano prideta k deželni sodniji za adjunkta: dr. H. Dolenec iz Loža in Gvido Schneditz iz Celja; — g. Jan. Volčič gre iz Vrhnike k okrajni sodniji v Lož, na njegovo mesto na Vrhniko pa pride Viktor Globočnik. V Kočevje pride za sodnika V. Hoke iz Velkovca. — V Postojnski jami je bil po večletni navadi zopet letos binkoštni pondeljek veliki shod ljudstva različnih dežel in narodov. too Najmlajša närodna čitalnica Kranjska v spod- zamasena Šiški prične prihodnjo nedeljo popoldne samica ostane, je pogubn Politika Andrassyeva, ker po njej A v stri j za nas. Prava politika je nji svoje delovanje s s 1 o v e s n o veselico, pri kateri bodo edina ta, ki se trdno drži tricesarske zveze in si pri prijateljsko sodelovali tudi gospodje pevci čitalnice Ljub- svoji B m in Herceg Rusij ljanske. Ako bode vreme ugodno, bode närodna vese- je Avstriji dobra; če se povekšat lica gotovo živahna. kaj hoče to Avstriji škodovati Srbij drassy ves svet gleda Žalibog pokazala, da in Črnag skozi magjarsk pa, da grof An * očala in Zopet nam je nemila smrt vzela velecenjenega rodoljuba. Gospod Josip Debevec, posestnik, mest- *an Ljubljanski, odbornik družbe kmetijske, prvo-mestnik likvidacijskega odseka banke „Slovenije prejšnja leta mestni odbornik, odbornik trgovinske da njegova politika je po vse ciganska politika. Se ve da tudi to postavo je večina vladna sprejela Mobilizacija 5 divizij naše armade je zdaj gotova. Kam gre in čem gre > je danes še zastavica zbornice in dežel, poslanec vrnivsi binkoštno nedeljo iz Bleda dolgi bolezni Nemčija. Iz B e r o 1 i n a. Ranjeni cesar Viljem nadejal v mrzlih kopeljah še enkrat kakor prejšnja leta zdravje doseči dne m. sv. sakramenti rosti umrl. umirajoče Rajnki , previden letu svoje sta- leta 1848. vrsti rodoljubov slovenskega borili prvi ostal svetinje naroda značajin narodnjak malo tacih do zadnjega diha, ud vseh narodnih dru- štev. Danes popoldne mu spomin uri pogreb njegov se še zmirom dobro počuti, čeravno niso še vseh šre teljnov mu mogli iz roke vzeti. Za čas bolezni ga v vodstvu državnih opravil zastopa sin njegov cesarjevič Friderik Viljem. Tudi hudoaelnik No bil ing se nekoliko zaveda. Sicer pa v Berolinu in drugej čedalje več tacih ljudi zapirajo, ki so sumljivi prekucijskih nakan, katere je liberalizem po vseh deželah v srce za-sejal socijaidemokratom in katerega sad se zdaj naj očitnejše kaže v Nemčiji, ki zdaj v prvi vrsti stoji nad vulkanom socijalnega prevrata. Rusko-TurŠkih zadevah. Jutri 13. dne t. m. se začne kongres v Berolinu. Rusijo bodo zastopali (Razglas). Iz listnice srečk Marijinega društva v Lincu naznanjamo, da od sreček, ki so jih gospodje vredništva Novic" prejeli, ste srečki 26084 in 29433 ta pa „einen kleinen una j „einen Handkorb", P° » dobile: Wandspiegel". Po dobitke naj pošljejo v kancelijo tega društva v L i n c „HafFerlgasse Nr. 5." knez Gorčakov, grof Suvalov in pl. Oubril Avstrijo grof Andrassy, grof Karolyi poslanec pri Nemški vladi, in baron Haymele, (tedaj dva Ma-gjara) ; z Andrassyem so šli pa še sekcijski načelnik baron Ž ve gel j (naš rojak), baron Hü b ne r in še štirji Novičar iz domačih tujih dežel. Dunaja. obravnave; Avstrijska ja zadnjo sejo imela v petek, 6 i j o: Safvet in drugi viši uradniki. Angleško zastopajo: lord Bea- consfieid, Salisbury in lord Odo Rüssel Francosko: minister vnanjib zadev Waddington in poslanec pri Nemški vladi grof de St. Vallier, Italijo: minister vnanjih zadev grof C or ti in Itali- Tur- pa: Delegaciji ste dovršile svoje janski poslanec v Beroiinu, grof Lau nay • i • • • t . i r • • . p j • n i • i v • XT a dik pasi Nemčijo Ogerska v soboto. Proračun skupnih potrebščin Bismark in državni minister Bülow. Rumunjska je ustanovljen na 106 milijonov in 673.465 gold. Obema vlada je poslala na kongres Bratiana in Cogoini delegacijama je Andrassy izrazil v imenu cesarjevem če an a ~ zahvalo in priznanje za pridno in patriotično delavnost. h o s a Grška ministra Dejijanisa in pa V 1 a-Srbija Rističa in Crnogora misli menda Zbornica gosposka je po sprejetih druzih poslati Božo Petroviča. Podoba je po takem, da se pogodbinih predmetih razpravljala postavo o tem, ko- v kongresu tudi zaslišijo male države. Vodja proto- - """da lik o naj Avstrijska polovica donese k skupnim držav- kola bo tajni svetnik Radovič. Izprva seje mislilo nim potrebščinam. Pl. P len er in grof Leon Thun kneza Gorčakova ne bo in da se je nalašč zato bol- sta krepko govorila zoper predlog, ki naklada nam nega delal; to, da pride, je očitno znamenje, da se bode veča bremena, in sta ostro šibala dualizem, ki ko- Rusija krepko potezala za svoje pravo na podlagi se- nečno more peljati do osobne unije Ogerske, to je, do danjega stanja (status quo). — Kaj se bodo popolnega proppda Avstrije. Finančni minister ba- rili i kaj sklenili in bo dogovo s tem kongresom prevažne ron Pretiš odgovarja, da tudi on ni entuzijast za dua- Turške zadeve rešene, vsega tega danes še nihče ne pri teh obravnavah se izvedela And ras- ve. Bodi lizem, al zdaj je podlaga, po kateri se more priti do boljega; sicer pa taji, da ni res, da bi se Avstriji na- syeve uganjka: „kaj so Avstrijski (ali njegovi ložila veča bremena, in prosi zbornico, naj odobri po- g j ar s k i) )) „interesi", to tudi sam Bog ve. Ma- Vrh tega stavo. Veči na jo sprejme. se bo v tem kongresu neki tudi razpravljalo vprašanje Zbornica poslancev je v seji 5. dne t. m. kako zatreti nakane velikih prekucij svetä ; ki jih med drugim v drugič obravnavala colno in trgov- nameravajo socijaldemokrati s tem, da strežejo po s ko zvezo z Ogri, med katero je visoka colnino za življenji vladarjev, začenši z napadi na Nemškega ce i « •» i . • i i«« « • T7*l 1 1 • 11 n • ■ • , • • v kavo s 24 gold, za čolni cent izbudila živahno razpravo sarja Vilelma. Se ne bode B i s m a r k pri tej priči med večino in manjšino poslancev, katera je hotela spomnil pregovora: „kdor veter seje, zane vihar t< in 20 gld. colnine, se ve pa, da je padla. Se živahnejša ne bo pa je bila v petek razprava o postavi, kako naj se dobi onih 60 milijonov gld., ki jih grof Andrassy hoče imeti za vojne potrebšine in katere ste dovolile maxima skesan se tolkel na prsa: , mea culpa culpa" ) mea obe dolegaciji. Pri tej priliki sta slovenska poslanca dr. Vošnjak in Herman z ostro pa zasluženo besedo pretresala vzlasti vnanjo politiko ministerstva. Dr. Vošnjak pravi, da mora pri tej priliki spregovoriti o vnanji politiki, ker v delegaciji so Slovanom usta Žitna cena v Ljubljani 8. junija 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 fl. 10. 10 fl. 5. turžice 6 fl. 20. sorsice 6 fl. 80. rži 6 ječmena 5 fl. 63. prosa 7 fl. 3. ajde 5 fl. 85. banaška fl. 34. ovsa 3 6 25. Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.