PHIHDHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 119 (1510) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 4. junija 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir Zasedanje Evropskega gospodarskega sveta OZN v Ženevi BLOKI PREDSTAVLJAl GLAVNO NEVARNOST ZA MIR IN MEDNARODNO SODELOVANJE Pismo jugoslovanske delegacije izvršnemu tajniku ECE - Komentar «Borbe» o delu komisije in o stališču Jugoslavije - Smešen položaj delegacije SZ in njej podrejenih vlad v Dr. JOŽE VILFAN M VODI DELEGACIJO FLRJ Na ZASEDANJU ECE v ŽENEVI: 2ENEVA, 3. — Pri nadalje 'Jblu dela Evropske gospodarje komisije OZN se je sovjet-“i delegat Arutinjan pri sploš-debati izmikal tako kakor Negovi predgovorniki inform-‘jajevskih držav, da bi sc do-vdtnu vprašanja stvarnega Ujednaradnega sodelovanja. Ni odgovoril na konkretno izraženo načelno stališče v govoru jugoslovanskega delegata, v katerem se obsoja pojmovanje, us države raznih gospodarskih •kteinov avtomatično pripadalo, ternu ali onemu bloku in zatrjeval, da je bo do-d(l je Jugoslavija ®toerialistil5ni tctTjor, lwf j 12z,valo smeh vseh prisotnih. „ °vJeUki delegat Arutinjan Je še pripomnil, da Jc 1^9* »skupno '■* Američani c ker njem delegati sedijo po-« ameriške delegacije. D JUfan je tu pozdravljen * ,iWaVzi. ko je nato odgovc.nl, iV, je jugoslovanski, delegacija Wla «a istem mestu na ka-^ je bila prej, a da sedi ameriške delegacije la I. bega, ker je sovjetska debija. ki je prej sedeia po-S jugoslovanske, zaprosila 1X1 ,'Kretariata, da dobi mesto p<*' ef> Ukrajinske delegacije, j,®e pred začetkom zasedanja J*opake ekonomske komisije cifN je jugoslovanska delega-poslala izvršnemu rajniku r°misije Mirčtalu piano, v km v« u omenja stališče j ugaslo ]“hske vlade do njegovih pr*»-8°v za okrepitev ekonomske S sodelovanja med evropski-J državami. Mirdal predlaga Jr^gostranski sporazum o tr •uVinj z ome lenim številom J^metov, konkretno: da o Zhodnoevropske države pro-zapadnim državami) kme-,ke pridelke-V).j° mnenju jugoslovanske ltwe *• ie rečeno v pismu JU-r^iovanske delegacije. «bi bi-rcfca najprej upoštevati L^retne težave in postopke, in-. *edaj zavirajo delovanje v “evropske trgovine. Odpra-C®m° nekaterih težav bi po-V,nilji že velik korak naprej, bi?®« FLRJ meni. da bi bila t,^v‘ina rešitev sprejetje ev-L ^e konvencije, ki b! utrdi v dekater« temeljna račela h. hiedsebojni trgovali HJo-Uale». h,,0s«bni doDisnik «Borbe» iw;«v Levi piše iz Ženeve, da L 9Jna debata o dosedanjem (►Jedočem delu Evropske go-CJ.®rske komisije ni niti naj-* v-' izrecno naglasila, da ima j komisija OZN važno vlogo V^voju mednarodnega sode- i“bja v Evropi. {(jilcujoč se na stališče Ju-©vije o vprašanju gospodi),i?sa sodelovanja med cv-tjj^kimt državami in o njiho-W Gospodarskih odnosih z iz-LJ^^ropskimi državami piše Gledišča Jugoslavije predjed1’1 vprašanje izmenjave JiJdf- boedlnimi državami važen 5?Sa za krepitev mednarodno ,5°delovanja in miru sploh. nanaša tako na gospo-Wc ,vezi držav enakega go-- ar'1'--- ■ ■ • akor z je tre narodi postavlja kot vprašanje spora med bloki, tedaj se s tem dejansko opravičuje nekaj, kar ruši mir, opravičujejo se težnje za vsiljevanje hegemonije «vodilne» države v vsakem poedinem bloku. Tedaj ni nobeno sodelovanje tisto, v katerem se bi države različnih sistemov sporazumevale po svojih «vodečih» državah, pač pa je resnično miroljubno samo ono sodelovanje, ki se ustvarja ne glede na gospodarsko strukturo in izven kakršnih koli blokov — sodelovanje vsake posamezne države kot suverene in enakopravne enote z vsemi drugimi državami z vzajemnim spoštovanjem neodvisnosti in obojestranskih interesov. V tem smislu je jugoslovanska delegacija izrazila svoje mnenje o konkretnih poteh, po katerih bi se tako sodelovanje razvijalo preko ECE, t. j. preko mednarodnega organa, navajajoč med drugim reševanje mednarodnega finansiranja, mednarodne izmenjave in dajanje preko OŽN tehnične pomoči manj razvitim državam. Nato poudarja Levi, da je bila značilna črta diskusije v komisiji ta. ds. so Sovjetska zveza in njene satelitske države, ki uporno skušajo dokazati, da je osnovno vprašanje sodelovanja sporazum cVzhoda« in «Zahoda», t. j. soorazum dveh blokov, poskušale preiti mimo jugoslovanskih argumentov in se na ta način osvoboditi težkih in neizvedljivih nalog za opravičile svojega nepravilnega stališča. Ni nobenega dvoma, pravi na koncu Levi, da molk kom-informovskih predstavnikov kaže, da jim je težko braniti tako stališče, ki nima nič skupnega z interesi narodov, stališče, ki Izraža sovjetsko težnio, da svojo silo vsili drugim. ustvarjajoč tako discipliniran blok, ki se zoperstavlja zahodnemu bloku. Delegacije Sovjetske zveze in njej podrejenih vlad so prišle v smešen položaj hinavcev tudi tedaj, ko so iznesle obtožbe nad ((ameriškimi diskriminacijami proti državam vzhodne Evrope«, v istem času, ko ves svet ve, da njihova diskriminacija proti Jugoslaviji ni samo v omejevanju trgovine ?. nekaterimi artikli, nego je i- davno dobila vse oblike popolne gospodarske blokade, s prekinitvijo vsakega sodelovanja z Jugoslavijo tudi na gospodarskem področju z namenom izvajanja pritiska na njeno vlado. Slovenski tržaški likovni umetniki razstavljajo v Ljubljani 400 svojih del Danes bo v Ljubljani otvoritev prve kolektivne slikarske razstave, ki pomeni nov dokaz nedeljivosti našega kulturnega ustvarjanja ne glede na krivične meje, ki bi nas hotele ločiti od svobodnih bratov v socialistični domovini (Od našega poseb- poročevalca) LJUBLJANA, 3. — Danes zvečer je prispela v Ljubljano skupina sedmih tržaških slovenskih likovnih umetnikov: Jože Cesar, Lojze Spacal, Av-relij Lukežič, Slavko Grom, dr. Robert Hlavaty in Saksida Ivan, ki razstavljajo v umetnostni galeriji v Ljubljani. Tržaške umetnike so sprejeli na ljubljanski postaji: zastopniki Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov, predsednik Zveze upodabljajočih umetnikov FLRJ Božidar Jakac, upravnik moderne galerije Zoran Kržišnik, zastopniki ministrstva za kulturo in znanost vlade LR Slovenije in mnogi drugi kulturni delavci. Svečana otvoritev razstave bo danes, v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Vsa slovenska javnost pripisuje tej prvi kolektivni razstavi skupine slovenskih tržaških umetnikov v Ljubljani veliko važnost in pomembnost. Tržačani razstavljajo veliko ZOPET RAZPOKA V ZAHODNEM BLOKU Velika Britanija odklonila pogajanja za Sokoma nov načrt število — 400 del. Razstava je p.ov dokaz tesne povezanosti in nedeljivosti kulturnega umetniškega ustvarjanja tržaških Slovencev s kulturnim ustvarjanjem in izživljanjem naših bratov v svobodni socialistični domovini ne glede na krivično mejo, s katero bi nas hoteli ločiti od naše domovine. Ta nedeljivost in povezanost je hkrati življenjske važnosti za narodnostni obstoj in kulturni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. J. KOREN Proces proti Petrifievidu in Dapčevidu Jutri verjetno razglasitev sodbe BEOGRAD, 3. — 14 prič je danes pred sodiščem kjer se vrš; proces proti dvema izdajalskima častnikoma, povedalo da sta general Petričevič in polkovnik Dapčevič skušala skrivaj odnesti iz Jugoslavije neko zemljepisno karto Glav- cerkve- Ustava srbske pravoslavne cerkve, ki je bila sprejeta leta 1947., določa, da je glasovanje tajno. Voli pa se eden od treh nadškofov, katere je predložil Sabor. Za patriarha pa je izvoljen oni patriarh, ki je dobil absolutno večino glasov. BEOGRAD. 3. — Ministrstvo za železnice FLRJ je odobrilo 50 odst. popusta na železnicah za vse udeležence in goste mednarodnega veslaškega tekmovanja na Bledu, ki bo 11. junija. Popust velja na vseh vlakih in postajah jugoslovanskih državnih železnic do postaje Lesce-Bled Jutri - v ponedeljek izide jubilejna številka & PRIMORSKI DNEVNIK pumo oi»o»ooiiN. .HOKT«. ■M>wiM»r.»vw»p^ v, ril—.m L——1 Tut. timj* 19jQ 194$* 1930 g. ■; v šuštiš . s*, v c N , - • DOBITE JO V VSEH ČASOPISNIH RAZPRODAJAL-NICAH IN PRI NAŠIH RAZNASALCIH (CENA 30 LIR). ŠTEVILKA JE V DVOBARVNEM TISKU IN OBSEGA 16 STRANI I Jugoslavija ie utelešenje idealov o katerih so sanjali borci za delavske pravice obtoženca3 bos°rŽ^daian's^jt Ejave pisatelja Etbina Kristana na letni skupščini Slovansko ameriškega narodnega sveta - Organizacija bo z vsemi silami podpirala Jugoslavijo V ameriških imperialističnih krogih že govorijo o sankcijah in s tem izvajajo pritisk na viado Velike Britanije PARIZ, 3. — Francija je danes sklenila, da bo brez Velike Britanije nadaljevala razgovo-re za izvedbo Schumanovega načrta. Razgovori z Veliko Britanijo, da bi se udeležila pogajanj med Francijo, Nemčijo, Italijo, Beneluksom- in Holandsko, niso imeli uspeha. Francija je smatrala namreč za nesprejemljive predloge v sinočnji britanski noti. Da bi nekoliko popravili neugoden vtis. ki ga bo ta odločitev zapustila, poudarjajo v Parizu, da bodo Veliko Britanijo kljub temu obveščali Q potekanju pogajanj in da bodo za Veliko Britanijo vedno odprta vrata, da se pridruži razgovoru. To francosko odločitev so danes zjutraj izročili britanskemu poslaniku v Parizu. Danes so objavili tudi skupno noto, v kateri je rečeno, da v seda- njem stanju stvari ne smatra britanska vlada, da se lahko :priključi ostalim šestim vladam. Angleško zunanje ministrstvo je objavilo danes v Lon. donu poročilo o dosedanjih pogajanjih s francosko vlado. Poročilo pravi, da je britanska vlada že od začetka ugodno sprejela francosko pobudo in da upa, da bodo mednarodni razgovori o tem imeli uspeh. Dalje pravi nota, da je britanska vlada «želina pridružiti se razgovorom«. Nato omenja nota francosko stališče v tem oziru in pravi, da se britanska vlada ne čuti, da bi v naprej sprejela načela, ki so podlaga francoskega predloga, in tudi jih ne želi v naprej zavrniti. Nieno mnenje je, da je podrobna diskusija, ki naj bi osyetlila značaš načrta in vse njegove Danes v Belgiji odločilne volitve Belgijci letos že tretjič volijo in današnje volitve bodo verjetno odločilne za rešitev vprašanja kraljevega povratka fštljl^kega sistema k; - “bsr^; ^nda T”4 tem ?6Qrt»’?d.di tendence, da se go-načujejo z . -hov - ak<> sp razdelitev ki predstavlja glavno »skl sistemi izenačujejo z Nnr> 1 za mir in medna jat nedelovanje — vzame . tJliiv. ^ samo po sebi ra t)°dar^89' Pa se podlaga go- BRUSELJ, 3. — Pet in pol milijonov belgijskih volivcev bo jutri vrglo v volivne skrinjice tri glasovnice, Prvo za izvolitev poslancev V spodnjo zbornicOj drugo za zgornjo zbornico ali senat in končno še za pokrajinske svetovalce. Predvidevajo, da bo volivna udeležba zelo visoka, ia sicer zaradi tega, ker je Y Belgiji glasovanje obvezno. Om, kj ne glasujejo, morajo namreč plačati 150 frankov globe (okrog 2 tisoč lih). Te volitve naj bi rešile vprašanje kraljevega povratka. Krščanski socialci so v svoji SžS “ESSL” pSSiS SHBt SSK napadla tudi skupni volivm nastop liberalcev in socialistov pokrajinah Luksemburg m Limiburg. S svoje sttaru P socialisti v svojem, programu postavili geslo: likvidacijo dl mističnega vprašanja s tem da se kralj odpove oblasti V ko rist svojemu sinu Baldovmu v programu imajo tudi s?piain in gospodarske načrte. Tudi d beralcl so ostali zvesti svojemu programu s prejšnjih volitev in zahtevajo odstranitev kralja ter znižanje davkov. Komuni-sti so. v svoj program postaviu ukinitev dinastije jn razglasitev republike. V prejšnjem razpuščenem parlamentu je bilo 105 krščan-sko-socialnih poslancev, bb so-cialistov, 29 liberalcev in 12 komunistov. V senatu Pa Je bilo 92 krščanskih socialcev, 53 socialistov, 24 liberalcev m 6 komunistov. ______ Japonske volitve TOKIO, 3. jutri bodo japonski volivci že 5etr P vojni volili. Izvoliti bodo mo rali polovico članov zgornje zbornice. V olivnih upravičencev je 44 milijonov in 500 tisoč, izvoliti pa je tre-ba 132 članov zgornje zbornice. Za vsak primer je policija pripravljena, da bi preprečila katerekoli nerede. Oblasti namreč obtožujejo komuniste, da bodo skušali vprizoriti nerede zaradi obsodbe 8 Japoncev. Okupacijske oblasti seveda mirno čakajo na izid volitev. Zavedajo se namreč, da je Jo-šidova vlada, ki jih je razpisala, dobra zaveznica in verna izvrševalka nalog ameriških okupacijskih oblasti. Proces proti osmim Japoncem, obtoženim, da so med demonstracijami 30. maja t. 1-napadli ameriške vojake, se je po štiridnevnem zasedanju končal. Sodišče je obtožence obsodilo na 5 do 10 let prisilnega dela. Proces se je vršil v skrajno napetem ozračju. Močni oddelki ameriške vojaške policije so stražili sodišče, kjer je bila sodna razprava. gospodarske in politične . sle-dice. bistveni pogoj, za sklenitev dogovora. Britanska vlada smatra, da obstaja temeljna razlika med stališčem obeh vlad glede podlage, na kateri naj' bi se pogajanja začela. »Nastal bi neugoden položaj, če bi hila britanska vlada, potem ko bi se obvezala, da bo spoštovala nekatera na.eia, ne da bi bila prej vedela, do kakšnih rezultatov praktično do- vedla, prisiljena ob posledici diskusij umakniti sg». Nato pravi nota, da želi britanska vlada napraviti vse, da se izvede ((praktičen, pravičen In primeren načrt za vse prizadete države« ter smatra, da jie najboljši način za dosego tega sklicanje sestanka ministrov prizadetih držav, na katerem bi se proučil in določil najbolj uspešen in najhitrejši način za razpravljanje o tem vprašanju. Ce je francoska vlada pripravljena na nov način načeti to vprašanje in sklicati konferenco ministrov, da pride do sporazuma glede postopka o pogajanjih. se bo britanska vlada konference udeležila Londonski uradni krogi pravijo, da objava skupne izjave brez podpisa angleške vlade še ne pomeni prekinitve franco-sko-angleških razgovorov. V angleškem zunanjem ministrstvu se tudi poudarja, da je bila ameriška vlada obveščena o lzmen-iavi not med Londonom in Parizom. «Daily Tele-graph« piše, da v Londonu smatrajo, da se ni dovolj upoštevala važnost dejstva, da ima Velika Britanija najbolj, razvito in uspešno industrijo premoga in jekla v Evropi, od katere je odvisen ves njen gospodarski obstoj. «Daily Worker» pa ostro napada celoten francoski načrt in poudarja, da ima namen razdeliti v Evropi tržišča jekla med barone jekla v Loreni in Porurju. Jasno je, da so v Washingto-nu britanski sklep sprejeli z nezadovoljstvom, kajti nobena skrivnost ni, da imajo pri vsej zadevi prste vmes ZDA. ki bo- OEEC. do s pomoč;0 svojega kapitala v novem trustu, obvladalo vso težko industrijo svojih satelij tov v Evropi. V Washingtonu predvidevajo, da bosta Acheson in upravnik Marshallovega načrta Hoffman podala izjavo, s katero bosta opozorila britanske voditelje «na gospodarska, politične in psihološke posle lice«, če bi Ve-lika Britanija .-'.končno odklonila udeležbo trustu. Politični opazovalci so tudi mnenja, da bo ameriški kor. gres kritiziral postopanje Veli-1 ke Britanije. Dalje zatrjujejo tudi, da bo Velika Britanija ((naletela na velike težkeče, te bo hotela v bodoče doseči od ZDA pomoč za rešitev svojih gospodarskih vprašanj«. Iz vsega tega je vidno, da nameravajo ZDA izvajati pritisk na britansko vlado, ki bo kakor pri vseh dosedanjih vprašanjih pač prej ali slej morala pristati na zahteve svojih prekooceanskih gospodarjev ter si bo skušala le zagotoviti kak privilegiran položaj. nnuega om Evropskega sveta PARIZ, 3. — Seja ministrskega odbora Evropskega sveta, k- je bilg danes popoldne v francoskem zunanjem mini* strstvu, je trajala 4' ure. Odbor je ^soglasno sklenil ustanoviti mešani stalni odbor ki bo v smislu osnutka, ki je bil izdelan v Londonu 8. maja, sestavljen iz 5 predstavnikov ministrskega odbora in 7 predstavnikov evropske skupščine. Razprava o sodelovanju Nemčije in Posarja v Evropskem svetu je bila odgodena na prihodnjo sejo odbora ki se bo sestal 4. avgusta v Strasbourgu. Odbor je končno odobril poročilo, ki ga je predložila komisija OEEC o ukrepih za olajšanje tesnejše koordinacije del _ Evropskega odbora in obtoženca bosta podala svoje končne izjave jutri, pravdo} ek in sodba f>a bosta verjetno izrečena v ponedeljek. Pričala sta tuol obmejna stražnika, ki sta ono n°c. ko sta oba obtoženca in Arsa Jovanovič na skrivaj hoteli zbežati iz Jugoslavije, našla ustreljenega Jovanoviča in nekega civilista — vodiča. Druge priče so povedale, da je Dapčeviču zbežal pred obmejno patrolo in se le nato zatekel v Beograd, k]er se je skrival y stanovanju svoje sestre. 2. septembra 1948 pa so ga dobili skritega v nekem vinogradu 40 m daleč od romunske meje, ko je skuša] zbežati Sovaščani obeh obtožencev so poslali vojaškemu sodišču brzojavke, y katerih zahtevajo strogo kazen za oba obtoženca. Dapčevič je doma iz Liubo-tinja, Petričevič pa iz Rijeke Crnojevič. '. Volitve novega patriarha srbske pravoslavne cerkve BEOGRAD, 3. — Sveti sinod srbske pravoslavne cerkve je za 10. junij sklical v Beogradu Sabor (cerkveni zbor srbske pravoslavne cerkve), na katerem bodo izvolili novega patriarha srbske pravoslavne LONDON, 3 — V Clevelandu v ZDA je bila četrta redna skupščina Slovensko-ameriške-ga narodnega sveta (SANS), osrednje organizacije Američanov slovenskega rodu. Skupščine so se udeležili poleg 24 članov SANS tudi številni delegati podružnic SANS in drugih slovenskih društev iz vseh krajev ZDA, kjer žive Američani slovenskega rodu. Udeležili so se je tudi delegati OF Slovenije Tone Seliškar, Frana Bojc-Bidovec in Drago Sega, ki so izročili v imenu slovenskega in jugoslovanskih narodov bratske pozdrave Američanom slovenskega rodu. Zahvalili so se za pomoč, ki so jo poslali in jo še pošiljajo našim narodom za zgraditev socializma. Napredni ameriški pisatelj slovenskega rodu Etbin Kristan je poudaril na skupščini, da je SANS v času svojega o-semletnega živahnega dela mnogo storil za popularizacijo osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in za širjenje resnice o Jugoslaviji v ZDA. Poudaril je, da je Jugoslavija utelešenje vseh tistih smotrov, o katerih sq sanjali napredni borci za delavske pravice. V. soglasno sprejeti resoluciji ugotavljajo udeleženci, da Ju- goslovani z velikim uspehom grade socializem. «Ponosni smo«, je rečeno v resoluciji, «da smo sinovi in hčere jugoslovanskih narodov. Ponosni smo na svojo staro domovino«. Življenje naših organizacij, «je rečeno dalje v resoluciji, ((življenje naših domov in kulturnih ustanov ter društev je v veliki meri odvisno ob bratskih stikov in kulturnih vezi s staro domovino. Kolikor bodo naše bratske vezi s staro domovino trdnejše in številnejše, toliko dalj bo trajalo naše življenje, življenje ameriških Slovencev. Zato morajo naše organizacije še naprej posredovati za stalno razvijanje čim ožjih in številnejših zvez s staro domovino, takšnih, ki bodo krepile življenjsko moč naše ameriške Slovenije. Naša organizacija mora z vsemi svojimi silami podpirati našo staro domovino z vsem tistim, česar danes ie ne izdeluje in kar težko kupuje na zunanjih tržiščih. Se naprej se mora spoznavati naše ljudstvo v Ameriki z dejanskimi razmerami v Jugoslaviji. Naša organizacija si mora ob sodelovanju s staro domovino še naprej prizadevati, da bi jo čim bolje seznanila z našim življenjem v Ameriki, V Italiji izdelovanje orožja za napadalni atlantski pakt? De Gasperijeva vlada podreja italijansko industrijo ameriškim trustom -Sindikalni sestanek v zvezi z načrtom CG1L za dvig industrije MILANO, 3. — Na državnem sindikalnem sestanku za industrijo je govoril glavm tajnik Splošne zveze Di Vittono. Govornik je poudaril smisel tega sestanka v primeri z državno gospodarsko konferenco .v Rimu, na katero je znanstvenike in tehnične strokovnjake pozvala Splošna zveza dela v imenu italijanskega delavskega razreda, da bi doprinesli svoj delež za znani veliki načrt, ki bi prinesel rešitev vprašanja zaposlenosti delovne sile v Italiji. . . Di Vittorio je izjavil, da ta sestanek za industrijo pomeni, da smatra delavski razred, da so zaključena pripravljalna de- la tega načrta in da se sedaj začenja borba za njegovo uresničitev. Di Vittorio je pokazal, da je v industrializaciji Italije edina možna rešitev vseh vprašanj, med temi vprašanje brezposelnosti. kajti poljedelstvo ne more zaposliti presežka delovne sile- Za uresničitev tega mora Italija trgovati z vsem svetom in voditi dejansko neodvisno politiko, ki ne bo podredila svojega gospodarstva ameriški svetovni gospodarski ekspanziji, ki je usmerjena v novo vojno. Podredila pa se ie> ko je pristopala k Schumanovemu načrtu, ogromnemu francosko-nemškemu kartelu, ki ga vodi- Nedeljsko branje za tržaške kominformistične čitatelje „l Unita" 2. Sedaj govoriči o miru, a hujskal je na vojno Še en članek Davida Lajola-Ulisseja, glavnega urednika „rUnit&" »Prispela je dopisnica -Vstopamo v vojašnico«, tako se glasi naslov članka, ki ga je poleg Članka »Dače, principe di giovinezza«, napisal sedanji kominformi-stični urednik «l’Unita» za časopis «La Sentlnella A-driatica« takrat, ko Je bil Mussolini še na oblasti, a Ulisse njegov oboževalec in ubijalec na njegov ukaz. Objavljamo nekaj vrstic iz omenjenega članka; ((Normalna, zelo privodna stvar je d teh dneh videti, da pride s pošto dopisnica s pezi-vom. Za dobre fašiste je v teh dneh to ena izmed najbolj pričakovanih poslanic, ki je bila tolikokrat * prošnjami zahtevana in celo — naj rečemo to grdo besedo — s priporočili. Da, v Italiji se je zateklo celo k priporočilom, da bi se šli vojskovat. Skoda, da niti priporočila niso večino uspel a. Z mojim letnikom je Ho k sreči dobro in ne samo enkrat, Ta dopisnica je prihajala če-sto celd od dni vojne za cesar- stvo do danes, urgirali smo vedno njen prihod, da bi se iznebili meščanskega življenja. Vračali so se čez en mesec, potem ko so komaj povohali vojno na zapadni fronti, medtem ko se je vojna nadaljevala, prava vojna, ki je še in vedno in predvsem vojna pešca, ki sestoji iz žrtev, krvi, odpora, borbe za kamen ali za topovsko lafeto- Bilo je poniževalno za nas, legionarje trdih kosti, ostati v meščanskem življenju po mestnih ulicah. Znašli smo se v neugodnem položaju. Manjkati sedaj, je pomenilo brisati vse tisto, kar se je napravilo. Prišla je ura, da dobro kronamo svojo vojaško mladost. Morali smo biti poleg za vsako ceno. In nekega lepega jutra, evo, pride dopisnica, ie dobro znana po obliki in barvi. Ven Z uniformo. Toda unifor ma je bila že zunaj z njenimi šarž,ami, z njenimi ^obledelimi toda, tako dragimi našivki, in celo z epoletami. 2ena je prejela lakoničen ukaz, da jo pusti zunaj, izven garderobe. In ona ni hotela vprašati niti zakaj. Saj lahko uganete sami; ne bi bila sicer žena legionarja. In drugi, vojni povratniki ali ne, vse sami vojaški možati obrazi, veseli in radostni za sestanek H sivozeleni uniformi, ki nam ga je dalo njegovo Veličanstvo Kralj. Tudi najstarejši, ki imajo že družine so prišli sem in so se hitro privadili. Nisem jim moral niti reči, naj malo pozabijo na dom. Nisem moral skrbeti, da bi se otresli domotožja. Vstopiti so do kraj a p novi duh, v nov p življenje z veselo disciplino in niso niti zamrmrali. Hodili smo po Italiji, dragi poročnik. Fašizem n as je napravil v resnici narod voj ;kot’- Tukaj se vidi, ako je ljudstvo militaristično, če ljudstvo odgovarja. S temi vojaki bomo zmagali v vojni za vsako ceno, pa naj bo sovražnikova moč kakršna koli. Jutri bomo marljivo začeli s poukom; in ko postaneš z vo a ki familijaren, bo prišla tista dobra ura odhoda, terbo na ramo, in — na streljanje. Medtem pa na travnikih že gleda pomlad. Moji vojaki jo imajo v očeh in na ustih pušk«. Tako je torej kominformistič'-ni ravnatelj glasila KP Italije fašist Ulisse hujskal italijansko ljudstvo, da je šlo na klanje 'n ubijanje, požigan-je in ropanje v Slovenijo, Dalmacijo, Bosno, Cmo goro, Rusijo, Ukrajino... Sedaj pa hinavsko isti fašis* Ulisse vpije in govoriči o miru, prepovedi atomske bombe, kakor da ne bi več vedel, da je treba prepovedati tudi puške in njihova ulissejevska usta, puške za katere tudi še danes pray dobro ve, da se z njimi lahko ubija ljudi kot je vedel leta 1942, ko je napisal gornji članek. Medtem pa kominformistični senator Terracini izpolnjujoč direktive sinajskih modrijanov iz Informbiroja prosi samega rimskega papeža Pia XII v tem svetem letu 1950, naj se solidarizira s kominformisti in naj podpiše zahtevo o prepovedi atomske bombe, pri čemer se tudi on prav dobro zaveda, da bo isti rimski papež blagoslovil vsako orožj.e ki bo služilo imperialistom v bodoči vojni kakor je blagoslavljal fašistično in načistično orožje in usta tistih pušk, 0 katerih je pisal sedanji Terracinijev urednik italijanskega glavnega ko-minformističnega glasila. (Nadaljevanje sledi) jo ameriški trusti, Italija se lahko povzpne in industrijsko razvije sanao. če ne bo že itak dovolj svojega omejenega trga dala na razpolago velikim monopolom, kakor je sedaj storila s pristopom, k tako imenovani liberalizaciji. Iz diskusije tega sestanka, je zaključil Di Vittorio, bo izšla platforma za boj in obrambo ter za utrditev italijanske industrije. Okrog te platforme pa bo poklicano vse delavstvo. Medtem pa se je v Parizu oglasil grof Sforza, ki je še nekam ponosno povedal, da je takoj sprejel Schumanov načrt in da ga je. italijanska vlada, v naglici sklicana, sprejela brez pridržkov in s tem obsodila na smrt domačo industrijo. Sforza je govoril, da ta načrt gre preko francoskih koristi in da bp od tega imela korist Evropa' in svet. Iz Sfor-zovih ust je prišlo priznanje, kaj pomeni ta Schumanov načrt, katerega so skuhali v Ameriki, in prav zaradi česar noče pristopiti Anglija. Stari Sforza je namreč poudaril, da se morajo države odločiti in nekatere dele svoje državne suverenosti povezati skupaj, ali skratka to, da se morajo narodi in države ukloniti ameriškim trustom in njim na ljubo odreči se svoji neodvisnosti. Sforza pa ne bi bil oni Sforza. ki je hodil po nasvete k pokojnemu Mussoliniju, če ne bi dodal, da ((italijanski narod živi od spominov na rimski imperij«. Vsekakor žalostna tolažba za odpoved suverenosti in gospodarske neodvisnosti! V Washingtonu pa se je oglasil Tarchiani, ki je seveda v imenu De Gasperijeve vlade ilustriral, kakšna naj bi bila v Italiji industrija, ki bi jo morda ZDA še dopustila. Tarchiani je namreč predlagal, da bi v Italiji izdelovali orožje namenjeno za «obrambo» držav atlantskega pakta. MADRID, 3. — Podpredsednik «Chase National Bank« Alfred VVtlliam Barth Je nocoj prispel z letalom v Madrid. Jutri pričakujejo Se predsednika upravnega sveta tega finančnega Instituta. z delom naših organizacij in življenjem slovenski!) izseljencev. Naša organizacija mora organizirati več obiskov staremu kraju. Ti obiski bodo pomagali, da se bodo utrdile in razširile naše vezi z ljudstvom V stari domovini. Naša organizacija m,ora tudi v prihodnje pravilno pojasnjevati težnje narodov Jugoslavije in se odločno boriti proti vsem tistim, ki blatijo in obre-liujejo to junaško ljudstvo«. Na koncu je skupščina sklenila, da se sedež SANS preseli iz Chicaga y Cleveland, kjez živi več ameriških Slovencev. Za predsednika SANS je bil izvoljen Frank Česen, za podpredsednika Endi Trukman in Milan Medvešček, za sekretarja John Polak, za blagajnika pa Josefina Zakrajšek. Ža člane centralnega odbora SANS so bili izvoljeni; Mirko Kuhelj, Jožef Zavrtnifc in Frank Smit. Za čas.nega predsednika je skupščina ob živahnem pritrjevanju izvolila Etbina Kristana in Louisa Adamiča. Po končani skupščini ie bilo v Clevelandu veliko zborovanje Američanov slovenskega rodu iz Clevelanda in okolice, "a katppern so govorili voditelji SANS; Vider, Mirko Kuhelj in Etbin Kristan. Zborovanje so pozdravili tudi delegati OF Slovenije. Na koncu so zbori slovenskih društev zapeli slovenske narodne in partizanske pesmi, predvajani pa so bili tudi krajši filmi o življenju v Jugoslaviji, Angleško-egiptska pogajanja KAIRO, 3. — Jutri se bodo v Kairu začela vojaška pogajanja med egjptsko delegacijo, Kateri bo načeloval poveljnik egipčanskih oboroženih sil Hai-dar paša, in angleško delegaci-10. katero bo vodil maršal Sir vvilliam Slim. Razgovorom, na katerih bodo obravnavali vprašanja obrambe na Bližnjem vzhodu, bosta prisostvovala ministrski predsednik Nahas paša ir. minister za zunanje zadeve Mohamed Šalah El Dine. Zadnjo besedo bo seveda imel egiptski ministrski svet, potem ko bo dobil V roke poročilo vojaških strokovnjakov, «Daily Telegraph« piše o an-glo-egiptskih stikih po polomu pogajanj za sklenitev novP pogodbe leta 1947. List piše o zadnji egiptski noti angleški vladi, ki zahteva umik angleških čet iz Nilske doline in združitev angleškega Sudana pod e-giptsko krono. Angleški list obžaluje, da noče Egipt priznati Sudana kot samostojno pokrajino. Pisanje angleškega lista je razumljivo, saj brani angleške pozicije v Sudanu, od koder angleški kolonialni impe-rializem lahko nadzoruje Egipt in njegovo letno proizvodnio bombaža, ker ima Anglija v rokah zgornji tek Nila in tako lahko odloča o količinah Nilo-ve vode, kj lahko poplavijo in namakajo nasade bombaža in drugih kultur v Egiptu, Do jeseni še ne bo angleških volitev LOmjoN, 3. — Sir Andrevv Mac iaoyau, predsedr.de organizacije liberalne stranke je smoči v Tauntonu v Si.merze-|u izjavil, da prav gotovo ne ho splošnih volitev pred Jesensko dobo. Imenovani ie še do-dol, da je prav tako m. goče, ua ne bo volitev pred letom 1951, kajti nobenega upau la. ni da bi morebitne bližoj,. volitve dale laburistom ali na konservativcem večje število glasov, kot jih pa imajo sedaj. Sir An-drew Mac Fadyan je izjavil, da so se liberalci pridružili konservativcem zato ker so ti nespravljivi nasprotnik; socializma, Ni pa s tem rečeno, da podpiramo konservativce, je dejal Fadyan. ar^8aa Psaodsecl0P^jag8nfed todo ^ušah ^rS^ne^ede sto celd od dni vojne za cesar- Ven i uniformo. Toda unifor- pravil v resnici narod vo jakov- kakor da ne bi več vedel, da (Nadaljevanje sledi) tega finančnega Instituta.^ “ rS^an. ^ >AN SLOVENSKE KULTURE na stadionu »Prvi maj“ v Trstu bo drugo nedeljo 11. junija t. L! Čestitke našemu listu ob petletnici izhaj a n j a Zgodovina našega lista del velike borbe vseh naprednih sil za enakopravnost in svobodo G LAN l OSVOBODILNE FRONTE IZ RICMANJ IN BORŠTA, zbrani na množičnem zborovanju v dvorani Prosvetnega društva «Slavec» v Borštu dne 27. maja, pošiljamo uredništvu «Primorskega anev-nika»' ob njegovi petletnici borbeni pozdrav. Zgodovina vašega lista je zgodovina slavne, revolucionarne borbe tržaških in istrskih množic v povojnih letih. Zgodovina vašega lista je del slavne borbe, ki so jo tržaške in istrske množice enotno in dosledno vodile za stmr miru in demokracije. Zgodovina vašega lista je del velike borbe, ki jo še dap.es vodijo naša partija, naša domovina ter vse re s nično napredne sile v svetu proti izkoriščanju, za enako pravnost in svobodo Zato bomo vašemu in obenem našemu dnevniku vedno hvaležni in mu želimo mnogo uspehov. Sporočamo vam obenem, da bomo skupno s sPri-morskim dnevnikom» vztrajali v borbi do dokončne zmage Za pravice, svobodo in enalco-pravnost vseh narodnosti na tem ozemlju. Smrt fašizmu-svobodo narodu 1 UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA ČLANI OF SEKTORJA SV. IVAN, zbrani na množičnem sestanku dne 1. junija, pošiljamo «Primorskemu dnevniku» iskrene čestitke ob 5. obletnim njegovega izhajanja. Zvesti načelom OF obljub. Ijamo, da bomo svojemu glasilu, kakor doslej tudi v bodoče stali ob strani v trdi borbi za dosego naših narodnostnih pravic na tem ozemlju, za izbah sanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva ter za zmago demokracije nad imper.altz-mam. UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA SLOVENSKE, ITALIJANSKE in hrvatske demokratične ZENE. DELAVKE IN GOSPODINJSKE POMOČNICE STO-ja ecTujamo tople in borbene pozdrave dragemu «Primorskemu dnevniku» ter mu ob njegovem petletnem jubileju iskreno čestitamo. Kominformovska velika zadrega Na torkovi občinski seji je velika kominformovska zadrega dosegla višek, tako da je moral stalne očitke večine glede njihovega stališče do Jugoslavije in Titu včeraj in danes gospod Pogassi z jokavim, obupanim glasom zavpiti: Toda ni smo Tita vendar zavrgli! S tem je gospod Pogassi dokončno povedal, kaj je on in njegova kominformovska druščina v občinskem svetu, kajti jutri bi se morda pokazala prilika zakričati: Saj mi smo vendar zatajili Stalina! Vzroki in razlogi pri tem ne. prihajajo v poštev. Vrli diplomat se danes lahko uveljavi le. s čim večjo politično elastičnostjo. S takšno miselnostjo resda ni lahko prepričati svoje okolice, še manj dovčerajšnje nasprotnike. ki upravičeno računajo: ob ugodni priliki bo izdal nas prav tako, kakor je izdal pred kratkim Tita. In tako ima gospod Pogassi, ki govori v imenu svoje skupine, te dni v občinskem svetu zelo težko stališče. Težko pač zato. ker ima nalogo vskladiti lastno politiko s politiko šovinistov in reakcionarjev v vseh vprašanjih, ki zadevajo Jugoslavijo. Sebe in somišljenike mora prikazati i-talijanski večini kot najbolj zagrizene patriote. katerih smernice se trenutno le malo ali nič ločijo od namenov pripadnikov miševcev in Italijanskega bloka. Ker pa so ti na zadnji seli nastopili proti Siorzovim namigom o nekakšnem sporazumu glede tržaškega vprašanja na etnični podiagi, s čimer se iredentisti, ki govore n Reki. Puli. Zadru in Dalmaciji seveda ne morejo sprijazniti, je kajpada tudi Pogassi napadel Sforzo. Zvit, res diplomatski način, menijo kominformovci, da se brez sumničenj udinjajo reakcionarni večini. Toda šovinisti so spregledali njihove namere in kljub temu. da si jih žele o lasten tabor za skupen nastop proti Jugoslaviji in tržaškim demokratom, so se zbali za prestižno vlogo prvo-bonteljev za italijanstvo in madre-palrijo. In tako smo imeli zadnjič in bomo imeli tudi v bodoče v tržaškem mestnem svetu priliko prisostvovati napeti borbi dveh zagrizenih tekmecev za politično nadvlado v Trstu, kakor se to dogaja že na sindikalnem področju med komin-formističnimi Enotnimi sindikati in šovinistično Delavsko zbornico. Se nadalje bodo spričo tega izigravanja zanemarjene socialne in gospodarske koristi občanov, kar bo tudi končno edini rezultat demago-ških prerekanj. Kajti čeravno se bosta zedinila v. skupni gonji proti Jugoslaviji, ne bosta nikdar uspela s svojimi smešnimi zahtevami. Hrast se nemoteno razrašča ob potoku, ne da bi se menil za umazano vodo, ki teče mimo njega! UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA VSI DEMOKRATIČNI UPOKOJENCI Tržaškega ozemlja kličemo: Naj živi Primorski dnevnik! UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA ČLANI OSVOBODILNE FRONTE GRETE ROJANA IN SKORKLJE, zbrani na množičnem sestanku 30. maja 1950 Vam pošiljamo, o priliki S. ob-jetnice izhajanja demokratičnega lista «Primorskega dnevnika« borbene pozdrave in čestitke. Prepričani smo. da se bo nPrimorski dnevnik» kot do sedaj tudi v bodoče boril z vsa silo za pravice slovenskega prebivalstva, za demokracijo ter interese delovnega ljudstva. Smrt fašizmu-svobodo narodu! SLOVENSKA GIMNAZIJA V KOPRU. Koper 30. V. 1950. Ob petletnici vašega lista vam Pošilja Slovenska gimnazija v Kopru iskren pozdrav in čestitke. Slovenska gimnazija v Kopru kot centralna slovcns.ua šolska ustanova v Istrskem okrožju gradi novega slovenskega ljudskega izobraženca. Pri tem najdemo v sPrimor-skem dnevniku» iskrenega prijatelja v borbi za resnico in pravico. Dijaki in profesorski zbor Slovenske gimnazije v Kopru Vam žele še več uspehov v vaših naporih za priznanje naših nacionalnih in kulturnih pravic. Bodite tudi dalje resničen tolmač težen: slovenskega ljudstva v Tržaškem ozemlju! PRIMORSKEMU DNEVNIKU TRST Podzveza SHPZ v Kopru čestita «Primorskemu dnevniku» ob petletnici njegovega izhajanja. V imenu 33 slovenskih prosvetnih društev v koprskem okraju se Podzveza zahvaljuje «Primorskemu dnevniku» za pomoč pri obnovi kulturnih organizacij v našem okraju in širjenju resnice o stanju v našem okrožju. Resnica bo zmagala, zato naj «Primorski dnevniku, ki jo razširja, živi med našim ljudstvom še mnogo let. Podzveza SHPZ - KOPER Stavkali ; so tudi uslužbenci delavnice SALTO Sindikalne organizacije zahte-I vajo novo delovno pogodbo za uslužbence javnih lokalov. V petek so stopili v enourno | protestno stavko uslužbenci mehanične delavnice SALTO; stavka se je vršila od 10 do 11 ure ter so se je udeležili vsi uslužbenci, s čimer so dokazali, da so proti ukrepom vodstva delavnice, ki je pred dnevi odpustilo z dela ponovno sedem delavcev. Na zborovanju, ki so ga sklicali za časa stavke, so delavci sklenili, da se bodo tudi v bodoče z vso odločnostjo borili proti uresničitvi nakan delodajalca ter da bodo zahtevali ponoven sprejem na delo vseh do sedaj odpuščenih delavcev. *** Konec meseca marca so sindikalne organizacije razveljavile kolektivno pogodbo za uslužbence javnih lokalov, ki je bila do tedaj v veljavi; pred dnevi so v zvezi s tem predložile združenju delodajalcev predloge za sestavo nove delovne pogodbe, ki naj bi vsebovala vse upravičene zahteve delavcev. Izboljšanja, ki naj bi bila vključena v novo delovno pogodbo, so: povišanje osnovne plače za 100 odst., povišanje draginjske doklade, podaljšanje rednega letnega dopusta od 15 na 25 dni ter priznanje nekaterih praznikov. Razen tega zahtevajo sindikalne organizacije, da se vsi lokali razdeie na tri skupine in ne na dve, kot je to doslej predvidevala stara delovna pogodba. Pogajanja za novo delovno pogodbo se bedo že v kratkem pričela. * * * V četrtek so se sestali na u-radu za delo sindikalni predstavniki ter predstavniki vodstva tovarne za testenine, da bi razpravljali o spornem vprašanju, zaradi katerega so stopili pretekli teden delavci te tovarne v protestno stavko. Čeprav so sindikalni predstavniki prikazali vodstvu tovarne vse posledice težkega položaja, ki je nastal po zadnjih odpustih z dela, je vodstvo vztrajalo pri svojem prvotnem stališču, zaradi česar ni prišlo do sporazuma. * * * V četrtek so bila na sedežu trgovskega združenja pogajanja za sestavo nove delovne pogodbe za trgovske uslužbence, ki pa uiso privedla do zaželenega rezultata. Za koliko časa imajo še delo majhne ladjedelnice Pred dnevi smo objavili vest | stopilo brezdelje. Naj omeni-o splovitvi nove motocisterne ] mo še ladjedelnico Blessi, ki MIRA PUCOVA ,OGENJ IN PEPEL" S to gledališko predstavo bo v soboto 10. t. m. ob 20.30 na stadionu »Prvi maj" Slovensko narodno gledališče otvorilo „DAN SLOVENSKE KULTURE" Koncert skladb J. S. Bacha Dirigent Vittorio Gui, pianist Giorgio Vidusso Letos se ves glasbeni svet spominja 200-letnice smrti, največjega mojstra predkl :-sične dobe, i.rav za prar glasbenega baroka Johanna Sebastjana Bacha■ Povsod prirejajo koncerte njegovih skladb, ki jih je mlik mojster zapustil lepo š evilo iz najrazličnejših področij glasbenega ustvarjanja. V n ao-vo počastitev je tudi t rž šk i Fiharmnnija priredila v potek zvočer koncert, pri katerem so Pclng simfoničnega orkestra pod vodstvom diri-genUi Vittcria Gni-ja nastopili še mladi pianist Giorgio Vidusso. mr-šani ,-bor ter pevci solisti: Luisa Ribacchi, potre Munteanu ter Sestn Bru-scantini Iz ogromne zakladnice Bachovih del smo sliša’! 4 kan-tate (uJaz ubogi grešnik«, «Gospod. naj se zardi, kakor idil«, «Gl jte, gr-mo v Jeruzalem« in «Pridi, sladka nra smrti«), v katerih se mn postranska ustvarjalna m č velikega -.enija najbolje odraža: iz njih odseva tisto / sflio o-ško obeležje, ki ie značilno za vse njegove stvaritve: globoko versko pr pričanje in predanost v nsedo. Kantata, ki nosi naslov po z četn i be sedah prvega stiha, je sestav Ijena »z solističnih partij (aria, arioso. recitativ). duetov itd., zborov ter instrumentalne spremljave, ki ra doloma tudi samostojno tolmači liturgični trkst Ed n 1 najvažnejših oblikovnih ele- v ladjedelnici Martinuzzi v Miljah. V zvezi s tem smo v našem članku naglasili, da se veselimo uspeha naših ladje-delniških delavcev, ki so z izgradnjo' nove ladje potrdili sloves, katerega uživajo v vsem svetu, ter smo jim ob tej priliki želeli tudi za bodočnost še obilo takih uspehov. Kako žalostno pa zvene naše čestitke in želje v trenutku, ko preživljajo tržaške majhne ladjedelnice, kot na primer Martinuzzi. Felszegy in Cantie-re Giuliano tako težko krizo. Danes stoje delavci teh ladjedelnic pred zelo težkim vprašanjem: koliko časa bodo lahko ladjedelnice ob popolnem pomanjkanju novih naročil nadaljevale z obratovanjem, oziroma koliko časa bodo glede na tak položaj delavci še zaposleni? V ladjedelnici Can- | tiere Giuliano je v delu na primer samo ena motorna ladja «Ariel» 1300 ton, katero bodo splovili že v prihodnjem mesecu; razen te ladje nima ladjedelnica nobenega drugega naročila. V ladjedelnici Martinuzzi je v delu motoci-sterna «Amazzone», ki so jo vodi popravljalna dela na parnikih «Achille» in «Iano». S tem smo prav za prav našteli vse, kar je že v delu in kar bo v kratkem tudi izgotovljeno. Toda kaj potem? Ali bodo lahke zgoraj omenjene ladjedelnice obdržale vso delovno moč tudi potem, ko bodo ta dela dovršena? Prav gotovo ne! Zato je tembolj utemeljen strah sto in sto delavcev, zapo. slenih v teh ladjedelnicah, ki lahko pričakujejo, da se bodo že v bližnji bodočnosti uvrstili v že ogromne vrste brezposelnih na Težaškem ozemlju. Meseca marca je bil v Rimu podpisan sporazum po katerem bi morale prejeti majhne ladjedelnice v izgradnjo več ladij s skupno 5000 tonami. Ce-e j prav je bilo v sporazumu sklenjeno. da bodo ladjedelnice prejele nova naročila v čim j krajšem času, je ostalo vse le pri obljubah. Odgovorne oblasti, ki se tako rade pohvalno izražajo o gospodarskem položaju na našem ozemlju, ki da se je izboljšal, bi morale predvsem proučiti položaj v zgoraj omenjenih pred dnevi splovili; ko bo ta j ladjedelnicah ter poskrbeti, da dokončana, bodo ostali delavci 1 bi se določbe omenjenega spo-brez dela. Ladjedelnica Felsze-! razuma čim prej uveljavile, s gy ima v delu motorno ladjo ! čemer bi bila zagotovljena vsaj 1200 ton; potem bo zgradila še začasna zaposlitev tako velike- motorno ladjo 600 ton, nakar bo prav tako kot drugod na- ga števila lavcev. ladjedelniških de- I Iz Sv. Ivana Gospodu župniku De Grassiju pri Sv. Ivanu Poslala sem svojega otroka k vam v župnišče, da mu napravite krstni list, ki ga rabi pri vpisu v kolonijo. Vprašali ste ga, v katero kolonijo gre, da rabi za to krstni list. Otrok Vam je odgovoril, da gre v Jugoslavijo. Tedaj ste se vi razburili nad otrokom, češ mar ni drugih kolonij kot prav jugoslovanske. Zakaj da bi hodil tja, kjer nimajo vere, kjer ni Boga in kjer preganjajo duhovnike in škofe ter jih zapirajo Povem Vam samo to, gospod župnik, da sem bila pred časom v Jugoslaviji, kjer sem o Piskala več cerkev in videla sem, da ljudstvo zahaja v cerkev n velike.m številu. Duhovniki opravljajo službo božjo «> miru in nihče jih ne preganja-Ce so pa tisti duhovniki, ki šibili med narodnoosvobodilno borbo izdajalci in ki/so pošilja-i li ljudi na morišča, prejeli kazen, kakor so si jo zaslužili, je to čisto prav in v redu. Kot zavedna slovenska mati bom poslala svojega otroku v kolonijo v. Jugoslavijo in tipam, da mi. bodo sledile še druge slovenske matere. Tam bo namreč moj otrok vzgojen v takem duhu, da bo znal cenit* in ljubiti svoj narod, pri tern pa tudi spoštovati druge narode. Mati KOLEDAR Q-iedaii6če - '?0m6- - 'Jladia NEDELJA 4. junija Frančišek Ks., Dika Sonce vzide ob 4.17, zatone °b 17.49 Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 23.53, zatone ob 8.02. Jutri ponedeljek 5. junija Valerija, Dobromil PRESKRBA Delitev bele moke. V pone-j deljek se bo pričelo z razdeljevanjem bele moke vsem potrošniškim skupinam mesta in podeželja. Vsak potrošnik bo prejel po pol kg moke na odrezek IV (farina bianca). Delitev se bo zaključila 30. t. m. Cena moki je 83 in 85 lir za kg. OF Množični sestanek OF v Nabrežini bo v torek 6. t. m. na sedežu ob 20.30. Množični sestanek OF v Sv. Križu bo v torek 6. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Množični sestanek OF za Sempolaj in Salež bo v sredo 7. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih, ZPP Zveza partizanov STO-ja s sedežem v Ulici R. Manna 29 v Trstu, obvešča vse, ki so se udeležili izleta partizanov v Lokovec pri Cepovanu dne 6. in 7. maja t. 1., da si lahko ogledajo slike z omenjenega izleta in jih naročijo na zgoraj navedenem naslovu. DAROVI IN PRISPEVKI IZ TRŽAŠKE OKOLICE IZ SAIEŽA IS M l men tov kantate je koral, s katerim je poudarjen liturgični značaj kantate ter običajno stoji na začetku in koncu. Od 300 kantat (50 po svetnih, 250 duhovnih), ki jih še nap šal slavni mojster, se jih je do danes ohranilo a-nja z orkestrom označujejo njegovo klavirsko igro. Zahtevne solistične partije d kantatah so vsi trije peid: mezzosopranistka Luisa Ribacchi, tenorist Petre Munteanu in basist Sestn Bru-scantini zadovoljivo rešili. — r V zgoniški občini je odgovoren za občinska javna dela odbornik Milič Anton iz Sale-ža, po domače Kovač, zagrizen kominformist in sovražnik QF. Svoje sovraštvo do pripadnikov OF pokaže, kadar le more in jim škoduje. Zadeva občinskega cestarja, ki. so ga ti gospodje «vrgli na cesto«, ker ni njihov pripadnik, je vsem dobro znana. Zdaj je kominformistični odbornik Milič ponovno pokazal svojo (rinternacionalistično prepričanje« in ((proletarsko zavednost«, ko je odstavil z dela še tov. Grudna Josipa iz Samo-torice, ker je pripadnik Osvobodilne fronte. Na njegovo mesto pa je postavil že zaposlenega Doljaka Josipa, ker je pač kominformist. Ko so nekateri domačini zahtevali od Miliča, da jim pojasni, zakaj tako postopa, je začel' jecljati, pljuvati, nazadnje pa je zbežal v zavetje k župan Pircu. Zgoniški župan kominformist Pirc pa je župan svoje vrste. Vsi občani zgoniške občine dobro vedo, da ima glavno besedo na občim odbornik Milič, verjetno zaradi svojih «zaslug» iz preteklih časov. Na vsak način zahtevamo, da Milič Anton pojasni to svoje delovanje čim prej na seji občinskega sveta in da se popravi krivica, ki je bila napravljena omenjenemu tovarišu. IZ DEVINA Gliha vkup štriha ali Lega in SDZ Svoj čas so Angloameričani rekvirirali za majhen denar pašnik domačemu kmetu Legi-ši Leopoldu. Sprva so na pašniku zbijali žogo oni sami, zadnje čase pa prihajajo tudi nadobudni «mladeniči» Lege Nazionale skupno z domačimi belčki, tako da je postal pašnik pravo igrišče. Lastniku povzročajo veliko škodo, saj imajo tu prave tekme, ki jim prisostvuje tudi občinstvo, katero povzroča na pašniku in okoli Se večjo škodo. Pred dnevi je prizadeti lastnik prišel na ((igrišče« in zahteval od frkolacov, da prenehajo s takim početjem. Takoj se mu je postavil po robu le-gist Miniussi in vzpodbujal o-stale igralce, naj le nadaljujejo igro. Pripadniku Lege sta priskočila na pomoč ie dva domača pripadnika dolarske zveze Legiša Drago in Pecika, po domače Kupčan in Kuzla. Ko niso vsi skupaj nič dosegli proti odločnemu nastopu posestnika, so stisnili rep in jo pobrisali s pašnika. Pa si belčki še drznejo trditi, da so le oni pravi Slovenci in edini zastopniki našega kmeta! IZ KRIŽA Javna razsvetljava po vasi Nevihta v nedeljo zvečer je razagnala vidalijevske «jtalia-nissime« kričače in njihove slovenske podrepnike. Toda napravila je tudi nekaj škode po vinogradih in sadnem drevju, ker je veter polomil veje ter po poteh, kjer je voda napravila jarke. Odkar je bila nevihta, pa nimamo v naši vasi več luči. Nekje se je nekaj pokvarilo, toda nobeden ne pride popravit. To traja skoraj Že en teden in bi bil že čas, da se javna razsvetljava po vasi popravi in poti zboljšajo. ’ Drva I* obmejnega pasu KMEČKA ZVEZA obvešča Člane in priz;.dete iz Bazovice v zvezi s prevozom drv iz obmejnega pasu, da so tukajšnje pristojne oblasti pristale na to, da ostane odprt obmejni prehod štev. 1 do 13. t- m. ter prehod šte. III najpozneje do 9. t.m. V primeru zapoznitve preko teh datumov bo možno podaljšati rok samo preko višjih zavezniških instanc, kar bi pa pomenilo znatno zakasnitev itd.. Zaradi tega priporočamo vsem onim, ki niso še dokončali odvoza omenjenih drv, da to napravijo v prihodnjih dneh, t. j. do datuma, ki je zgoraj naveden. Iz Barkovelj Padlim za svobodo dostojen spomenik Po petih letih odkar se je končala krvava borba, za osvoboditev našega ozemlja izpod fašističnega jarma so na našem pokopališču nekateri l udje postavili spomenik padlimbark v-Ijanskim borcem. Ta spom nil: Pa se v ničemer ne loči od navadnega nagrobnika, kajti na njem ni nikakega znaka ali napisa, ki bi povedal, čemu so dali ti naši padli svoja življenja■ Ko je bilo treba zadati srn-ten udarec nacifašizmu je večina V počastitev spomina Pahorjeva mame darujeta Dora in Anica Martelanc 2000 lir za Dijaško matico. * * Žene III. okraja so na svoji seji nabrale za počitniške kolonije 2263 lir. URADNE OBJAVE počitniški: kolonije POZIV STARŠEM Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok, ki so že bili vpisani za kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke na zdravniški pregled. Na pregled pridejo lahko otroci iz vseh mestnih sektorjev. Pregledi bodo dnevno od 9 do 12 in od 17 do 13 ure v Ul. R. Mannu 29. Starši naj prinesejo s seboj rojstne liste otrok. V torek 6. t. m. dopoldne pregledov ne bo. Za promet zaprta cesta. Jutri 5. t. m. bodo pričeli polagati telefonski kabel po Cesti del Friuli. Zaradi tega bo ta cesta zaprta za promet od št. 2 (Ul. del Cisternone) do transformatorske postaje. Vozila bodo lahko samo javno koristna vozila (avtobusi in vozila za oskrbo cone z živili). Za‘vsa ostala vozila je promet preusmerjen iz Ul. Udine v Ul. Tor S. Piero in Barkovlje ter od svetilnika v Ul. Perarolo v Barkovlje in Miramarsko ‘ cesto. Polaganje kabla bo trajalo približno teden dni. VA BILO na redni občni zbor Podpornega društva Jiiašb Osrednji odbor Podpornega društva ((Dijaška matica« v Trstu sklicuje redni občni zbor svojih članov, ki bo danes 4. junija ob 9 uri v Slovenskem dijaškem domu, Ulica Buonar-roti št. 31, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Tajniško poročilo; 3. Blagajniško poročilo; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Razno. ODBOR S Ml VK IVI S it n IV /IIIII DIV II GLEDALIŠČE za Tržaško uzuinlig V ponedeljek 5. t.m. ob 20. uri gostovanje v PIRANU z Molierovo komedijo: „TARTUFFE“ ROJSTVA SMRTI IN POROKE 3. junija 1950 se je v Trstu rodilo 11 otrok, poroki sta bili dve, umrlo je 10 oseb. Poročili so se: uradnik Espe-lino Comaur in šivilja Pia Po-launič, prodajalec Libero Be-nevoli in šivilja Jakomina Pi-ščanc. Umrli so: 37-letni Ivan Del-conte, 65-letna Agnese Ženko por. Vrabec, 39-letni Anton Abrami, 68-letna Marija Ferlu-ga Giovanni, 43-letni Marij Ostrogovič, en dan stari Robert Massari, 59-letni Ivan Marc, 47-letni Peter Bittesnig, 46-Ietni Oskar Pauc, 67-letna Bea-trice Orazietti vd. Giacomello. ■v CeMitaino Včeraj sta se poročila n?5 urednik tov. Slavko Stoka ‘ tov. Hlavaty Člani uredništva in uF111. jima najiskreneje čestitaj?’ želijo polno sreče v življenju. II RADIO 110 JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valov® 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 4. 6. 1950 7.00: Jutranja glasba; 7.15: F®, rečila v ital. in objava sporen«: 7.30: Napoved časa - poročila slov.; 7.45: Jutranja glasba; Operna orkestralna glasba; 8.15 9.00: Kmetijska ura (slov.); 9.30: K®i tijska ura (ital.); 10.00: FoUdo, na glasba; 10.45: Oddaja za ščino (hrv.); 11.15: Pester *°*L Slični sporea; 11.45: Našim zen« (slov.): Kam bo šel na P°čltnL moj otrok; 12.00: Glasba P? v ljab (slov.); 12.45: Poročila ital. in objava sporeda; 13-°,Izpoved časa - poročila v si?.:: 13.15 : Priljubljene melodJJ; 13.30: Pionirska ura (slov.); ‘ Glasba po željah (ital.); . ,ie 17.00: Oddaja za počezen (slov.): 18:30: Lahka . SlfS^S! 18.45: Poročila v hrvaščini;; l"-«! Glasbena medigra; 19.15: P°‘" . la v' ital.; 19.3U: Napoved časa poročila v slov.; 19.45: Sloven narodne pesmi; 20.15: Iz no'"e. italijanske simfonične Sl".,-20.45: Politični pregled (ll*Li 21.00: pevci; Pojejo italijanski . 21.30: Čajkovski: Violing. koncert v D - duru op. 35; Precejšen Dleit drznili vlomilcev Včeraj ob 11.30 dopoldne je 60-letna Cavalli Frančiška iz Ul. G. Gozzi 3 prijavila na glavni policijski postaji drzen vlom, ki so ga izvršili neznani vlomilci v njeno stanovanje. V Barkovljanov, tako mladi kot niega so se vtihotapili s po-stari, meški in ženske, storila, I >™čjo .ponarejenih ključev s kar je mogla za dosego ist ga j katerimi so odprli vrata v ku-cilja, za katerega so padle na- \ še žrtve- Zato se čutimo Bar kovljani močno prizadeti o1’ tem sprm niku, ki naj bi pred stavljal simbol tistega, za kar so naši vn-jdražii dali svoja življenja. Da bodo naši potomci vedeli, da so tudi Barkovljani prispeval s s roj mi žrtvami za svobodo vseh naredov in posebno če svojega, je treba zgraditi nov primeren in do sto en spomenik, na katerem naša slavna osvobodilna Oorba ne bo sramotno zamolčana. Za čebelarje Na. pobudo 9kupine čebelar- Otvoritev noveaa letovišča nlnnr,,, IZPt J . ^—m m --m — _ J za člane CP v Grljanu Včeraj ob 20 je poveljnik tukajšnje javne službe Richard-son otvoril v Grljanu novo letovišče za člane civilne policije. Na svečani otvoritvi je bilo navzočih okoli 2000 oseb s predstavniki tukajšnjih oblasti na čelu. Ob tej priliki so tudi podelili nagrade raznim slikarskim in kiparskim umetnikom iz vrst zbora CP ko, popolnoma novo srajco ter kravato iz njegovega avtomobila, ki je parkiral pred točilnico piva «Dreher» v Ul. Giu-lia. V obeh primerih je policija uvedla običajno preiskavo. hinjQ. Ko so tako prišli v notranjost stanovanja, so s silo odprli ročno blagajno, ki je bila na nočni omarici v spal- | Ko je privozil do križišča jev članov KZ, bo osnovana v okviru ustanove posebna komisija, ki bo skrbela za reševanje vseh zadev, ki se tičejo našega Čebelarstva. Tesnejša povezava med vsemi čebelarji našega področja je iz mnogih razlogov zelo potrebna. Naši čebelarji si bodo lahko izmenjali svoje izkušnje, tehnične pripomočke itd; ng skupnih posvetovanjih bodo lahko sklepali o ukrepih, ki so potrebni za dvig tukajšnjega čebelarstva kakor tudi za zaščito svojih interesov. Svoje probleme in potrebe bodo lahkp obravnavali tudi pred či-nitelji, ki so za to panogo odgovorni. Medsebojna pomoč pa bo pripomogla do večjih uspehov čebelarjev- Iniciativni odbor bo, čim bo to možno, sklical prvo posvetovanje, na katero oodo povabljeni vsi čebelarji našega področja in na katerem bedo postavili temelje za ustanovitev ((čebelarskega društva« v, okviru KZ. 2e zdaj opozarjamo čebelarje, ki nameravajo posiati svoje čebele na pašo v Jugoslavijo, naj se zglase čunprej v uradu KZ (Ul F. Filzi 10-1). da bo na ta način čimprej pre. skrbljeno za ureditev vseh formalnosti, k; so s tem v zvezi. Tajništvo Trošarina /.» vino Obveščamo naše člane, proizvajalce vina, da v poslednjem času prejemajo nekateri gospodarji od trošarinskega u-rada (Imposte q consumo) tržaške občing poziv za poravnanje trošarine, ki se nanaša na pridelano vino. Pojasnjujemo, da imajo proizvajalci pravico do oprostitve trošarine, če dokažejo, da je vino namenjeno njihovim družinam, in sicer 1 liter na dan in na osebo. Za oprostitev trošarine morajo, kakor je znano, prizadeti priložiti 10 dni po prejemu o-pozorila družinski list, v kolikor ga niso priložili ob priliki prijave pridelanega vina. 380.000 raznih dragocenosti ter denarja. V svoje malhe so zbasali: 79.000 lir gotovine, 2 zlati verižici z briljantnima obeskoma, 2 zlata prstana,, 1 par zlatih uhanov z briljanti ter hranilno knjižico za 180.000 lir. Policija je uvedla preiskavo *** Prejšnjo noč pa 'sta se v Trstu izvršili še dve tatvini, ki pa sta na srečo veliko manjšega obsega. Prva se je dogodila na škodo Pahorja Ivana iz Ul. Giulia 37, kateremu je neznani tat iz njegovega skladišča v Ul. Kolonja 22 ukradel aktovko v kateri je imel 8000 lir. Nočni gost je prišel v skla. dišče tako, da je razbil šipe v vratih skladišča ter se nato skozi tako' nastalo odprtino splazil v notranjost. Drugo tatvino pa je prijavil Rossi Marko iz Bielle. Njemu je neznani tat ukradel aktov- LUTKOVNA PREDSTAVA ZA PIONIRJE Zveza pionirjev iz Trsta vabi vse pionirje na lutkovno predstavo, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj«. Nova tarifa Benetke-Avstrija konkurenca Trstu? Okrog 16.50 je bilo včeraj, ko je kamion TS 7650, katerega je šofiral 24-letni Segulin Franc z Lonjerske ceste 241 vozil iz Barkovelj proti mestu. z Ul. Tor San Piero in hotel v njo zaviti, je z nasprotne strani privozil 25-letn,i kolesar Da-piran Franc iz Ul. Duca d’Ao-sta 4. Vsi poskusi obeh vozačev, da bi preprečila nesrečo, so ostali brezuspešni ter sta se kolesar ter kamion silovito zaletela. Pri trčenju je Dapiran Franc padel s kolesa ter pri padcu dobil tako hude poškodbe, da se zdravniki tukajšnje bolnišnice, kamor so ponesrečenca takoj nato prepeljali, niso hoteli izjasniti o njegovem stanju. Motociklist povozil 13-letno deklico 2rtev skrajno neprevidnega in še podlega motociklista je včeraj postala 13-letna Del Bo-sco Eva iz Ul. Zovenzoni 3. Nesreča se ji je pripetila na Trgu Sansovino, ko je s še dvema sovrstnicama popolnoma pravilno hodila po pločniku. Kar naenkrat pa se je v njo zaletel neznani motociklist, ki je nato hitro odpeljal naprej. Deklica se bo morala zaradi poškodb po vsem telesu zdraviti od 10 do 15 dni. 23.00; športni pregled (ital.); Lahka in plesna glasba; Zadnja poročila v ital.; Zadnja poročila v slov.; v Objava dnevnega sporeda za slednji dan; 23.15: Večerne dlje. LJUBLJANA. MARIBOBjJ rel. postaja NOVA GOR^ (Oddaja na valih 327,1; l8"' 212,4; 202,1 in.) NEDELJA 4. 6. 1950 8.00 - 9.00: Veder jutranji »Ra, red; 8.15: Napoved časa, po^jva vremenska napoved in °"‘ \v dnevnega sporeda; 9.00: Tak? -j ve in delajo...; 9.30: Pol ur r željah pionirjev; TTJ.OO: DcP°lu^ ski koncert - na sporedu dela . skih skladateljev; 11.00: Za v, matere in otroka; 11.20: rv študentski zbori; 12.00: Igr« ,stz kester mariborske radijske P0'^ '2.30: Napoved časa in 9^1 12.40.: Zabavna glasb:': '"'a ......................... !cit>a.r je; : čila; Dne 1. t. m. je pričela veljati nova zvezna železniška tarifa Avstrija - Benetke (čez morje), ki vključuje tudi nekatere železniške obmejne postaje avstrijsko-nerr.ške, švicarske, češkoslovaške, madžarske meje. Tarifa je skoraj prepis avstrijsko-tržaške z dne 15. marca t. 1. Benečani poudarjajo, da nimajo namena z novo tarifo oškodovati tržaške interese marveč podpreti našo luko v boju za pridobitev sred-nje-evropskega prometa, češ da bi mogel odpasti del prometa, ki je danes usmerjen proti Antverp-nu, Rotterdamu. Amsterdamu in Bremenu, na Benetke brez škode za Trst. To zlasti poudarja beneška pristaniška uprava. Toda v drugih, prav tako beneških krogih, pa priznavajo, da obstaja nevarnost poseganja v Interese Trsta, Zaradi tega predlagajo, naj bi se sestali predstavniki obeh pristanišč in ustvarili nekakšno oJadransko zvezo«, kot protiutež hanseatski. ki da jo pripravljajo severno - evropska pristanišča. V okviru te .zveze naj bi sl razdelili zaledje na posamezne prometne cone. določili odhajanje in prihajanje ladij, ze-riačili stroške in luške pristojbine in tudi prešli na skupno propagando v zaledju. Prav tako naj lil skupaj intervenirali pri italijanski vladi zaradi gradnje dveh železniških zvez, namreč «zilske-ga spoja« in zveze preko Aurin-skih alp (Belluno). Tarifa, o kateri poročamo, določa nasproti sedanji tarifi popust 25 odst, in uvaja možnost plačanja prevoznih stroškov od Benetk do avstrijskih postaj In obratno v Urah ali v avstrijskih šilingih. Dopušča tudi priznavalnine na razdaljo, n. pr. običajnih 5 km za zvezo v pristaniščih, in velja v korist okrog 600 blagovnih razredov, ki vsebujejo nad 1000 postavk. Beneški trgovski krogi mislijo, da bo tarifa ugodno vplivala bodisi na avstrijski promet, zlasti iz Tirolske in Vorarlberške, bodisi na bavarski, švicarski in zapadno-češki tranzit. Tarifa sicer res velja le do avstrijske meje, vendar pa je n. pr. za ves promet, ki gravitira od Muenchcna proti Kufstelnu in ki je trenutno usmerjen proti nemškim In Benelux - pristaniščem, kljub nemškim preferenčnim tarifam, ugodnejša kot stroški prevoza od ondot proti Severnemu morju, Razdalja proti severu Je nedvon.no mnogo večja Poudariti je treba, da je nova tarifa mnogo ugodnejša od tiste, ki je veljala v korist Benetk od leta 1925 naprej. Izrecno velja za oba prihoda pri Brennerju in pri Trbižu. Pri oceni o pomenu te nove tarife za tržaškt promet, se je treba brez rezerve strinjati s sodbo, ki je niti resni Benečani ne taje, da pomeni nevarnost za Trst. Ne glede na to, da so bile Benetke doslej skoraj 100 odst. notranje italijansko pristanišče, je tudi spričo sedanjega položaja Trsta jasno, da ga vsako najmanjše odvajanje prometa proti drugim lukam, močno prizadele. Bolje kot poslušati beneške predloge bi bilo opozoriti, naj se sosedno pristanišče še naprej posveti In specializira izključno notranjemu prometu in naj ne tekmuje glede inozemskega s Trstom. V lem oziru stori lahko zlasti glede avstrijskega in nemškega prometa ZVU prav za prav vse, ker so prizadeta zaledna področja pod vplivom istih zastav, ki plapolajo na poslopju tržaške ZVU. U. ? Izšla je 5. številka Razgledov z naslednjo vsebino: Boris Zajec: Položaj’ uža-ške plovbe; Rihard O/ei: Rezija; Peter Skalar: Pomlad na jugu; Marička Žnidaršič Pomladna iz leta 1944. I- n ce Kidrič iMiroslav Ravbar). Spacal, O-c/.a m. m gr fi.j (Fr. Stele); Najnove ša dela Lojzeta Spacala (Vladimir Bartol); Slikarska razstava Pavla Klodiča (Vladimi: Bartol); Sl karska azstrv . Lojzeta Spizzapana (Vlndl mir Bartol); Gostovanje tržaških gledaliških umetnik r v Mariboru (Duii" Metl a): Ljubljanska drami: Tri premiere (Vladimir Kralj): Tržaška opera v letcšnj’ sezoni (DG). V prilogi slike Jožeta Cesarja in P.tvla Klodiča. Pol ure za pionirje in cicib■ 13.30: želeli ste - poslušaj L 15.00: Napoved časa in porcij: 15.30: Oddaja za podeželje; lj".e; M. Musorgski: Slike z razsc^j; 19.00: Napoved časa in Por°,„Ke; 19.15: Novosti iz naše diskotfjj. 20.00: Oddaja za zamejstvo; 2«- r. Operna oddaja; 21.00: Fizkdi ■ na poročila; 21.10: Plesna Sla 0c-22.00: Prenos poročil Zvezne ,, staje Beograd: 22.15: Lahek ni koncert; 23.30: Poročila- = &U&SSO «Vulkan», krali^ Rossetti. 15.00: Magnani, Excelsior. 16.00: «V nebes«. Fenice. 15.00: aRosanna«. .ift Filodrammatico. 14.30: «Toto ženo«. Aiabarda. 14.30: ((Lisičji V*'"'* Tyrone Power. vjr> Garibaldi. 14.30: ((Zaklad v Cruzu«, R. Mitehun. . „11* Ideale. 14100: «Nikdar nisi • tako lepa«, R. Haywort. ,A> Impero. 14.30: »Vsaka mlap' si želi moža«, Gary Grafl'- «(e Italia. 14.30: «Mr. Belvcdete v kolegij«. Viale. 14.30: «Pesck». Vittorio Veneto. J5.00: begun«, Alan Ladd, Helen ker. ♦ Adua. 14.00: ((Tatovi koles»-,onte-Armooia. 14.30: «Pirati reya», M. Montez. ve(' Azzurro. 14.00: ((Trubadur«. dijeva opera. D- Belvedere. 15.00: ((Mama*’ Gigli. „da10»- Sv. Vid. 18.30: «Temno 0Sle , Olivia de Havilland. ... 1 Lumiere. 16.30: ((Nepoznan stan' tiii San Marinu«. »Ob morju«. 14.30: «Kon- Zaslan«. Marconi. 15.00: «Beg v CaSA.o'r0v? Massimo. 15.00: ((Kristalno Ajpa«1 Je«, Valentino Cortese, Denison. t0j)f Novo Cine. 14.30: «Lepa d°a ščina«, Robert Mitchum. jpolj Odeon. 14.30: ((Devica iz r.cC'* sa», Yvonne De Carlo, r • Brent; . If' Radio. 14.00: »Odkar te '■ J" Colbert, Janniinr -cteil 14.00: ((Dvojne P®* Claudett nes Savona. Joan Bennett, Miša Aueru». Venezia. ((Konjenik v šte Vittoria. 16.00: »Mož z zae^pj- Ljudski vrt na prostem-»Princ Azim«, ,„rije c Kino na gradu. 21.00: *• balleros-). W. Dlsnev. MALI oglaI! “SCSTANOV.^ s ' ste“n 'druži'1 SOBO ZA SOSim-- (eventuelno enega B()SP sre ^ kopalnico in telefonom« ‘ mesta, odda slovenska Naslov pri upravi. »r. r. 11 x <« ° /»OltO/,|>|{ A VIS I 14 izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kaven n uk11 in pluHtiki. - Največja garancij«*^ ^ do Sprejema od 10 do 12 in od 15 IGovori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducc 4. junija 1950 : Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico TflL nadst. - Telefon 11-32 Pod strogim varstvom policije Daries De Gasperi v Čedadu, v ponedeljek v Vidmu DEUOKIMIIČNIFHOIUTE SIHVIIUCIV zborovanje goriških brezposelnih KlIC« razgovor z ministrskim predsednikom Laskave obljube in stvarnost • Kdo uživa koristi proste cone? -! Spekulacije v zvezi z izsuševanjem krminsko - gradiščanskega zemljišča - Nesramen nastop zastopnika „svobodnih“ sindikatov ' € e d a 0el tudi sejo z župani Nadi-! e doliše, Oslanjajoč se vedno vire iz italijanskih listov bo Ministrski predsednik ba-n. neiakšrn sestanek tudi v I t Razlogi, ki so dovedli tako jflsokega funkcionarja italijan-f* vlade do sklepa, da je skle-j obiskati eno najzapadne jših »Pijanskih pokrajin, kjer je »v'lo slovenskega ljudstva |rcej močno, nam trenutno še znani. Vsekakor pa smo mnenja, da le8ov prihod ne moremo šteti *°t navaden obisk teh krajev, A/i je ifali/anskemu pinistrskemu predsedniku znano, da kaznujejo s'ovenske učence v Be-n®č//7, ki mora/o obisko-Vflii italijanske šole, za ^ako besedo, ki jo iz-fsče/o v materinem jeziku, po eno liro? vladni prvaki črsto de-' i°> ampak Se mora za plotom iliri 'Vati drugega, česar I ■ “i-i neita-j “hutno še ne vemo. uo tem dogodku se nam nekaljeno vsiljuje ugotovitev, . postaja vprašanje Sloven-ev V Italiji, naj si bo to Slojev na Goriškem kakor tu- Slovencev v Benečiji, vse "“'i Važnejše in predmet razbijanja, če ne že razgovorov, naj višjih državnih organih "Masti. politična aktivnost najširših “Venskih ljudskih množic v §®iiji ter nenehno razkrmko-Nje raznarodovalnih manev-^ italijanskih oblasti, ki ga l"avlja naš tisk, -je prav goto-Zdramita italijanski reakcio-*rni svet, da se je pričel su-i*ti okoli vprašanja, ki ga podstavljajo Slovenci v itali- II Koliko se bo ministrski prednik v tem kratkem času bi. v naših krajih prepričal s banskem stanju, v katerem ^ haši l-judje, o tem si upamo v0jQftlniti, da se bodo odgo-n& iiiudje dobro pobrigali, da Venst-^0 Pustili k njemu sl°' Zal- * ljudi, ki bi mu prika-Pren rpljer»je, ki ga morajo n£>sati pod njegovo oblastjo. aradi tega si štejemo v dolžnost, da ob tako važnem trenutku, kakršen je prav obisk, napišemo nekaj misli, ki se nam vsiljujejo. Gospodu ministrskemu pred sedniku si prav gotovo nihče od prisotnih ne bo upal predložiti vprašanja beneških Slovencev, in to kljub dejstvu, da bodo govorili o vprašanju prebivalstva videmske pokrajine. Beneški Slovenci so v beneških hribih kakor tm’i po dolinah reke Ter, Nadiže itd. avtohtono prebivalstvo, to se pravi, da prebivajo v teh krajih od svoje naselitve dalje. Ljudje so od samega začetka sprejeli težko borbo z naravo in se vse od takrat proti n-je, borijo z na j večjo, upornostjo. toda že od nekdaj, zlasti pa po prihodu Dalije v Ben ško Slovenijo, je postalo to ljudstvo žrtev italijanskih oblasti, ki nobena ni prizanašala. Bilo to za časa liberalne Italije, 'bilo to pod fašistično tiranjo, beneški Slovenci so bili vedno grdo gledani in temu primerno so tudi z njimi postopali. Nešteto kletvic je bilo izrečenih na račun pokojnega režima, ki je stregel po življenju slehernemu prebivalcu teh hribov in dolin. Tekla je kri. v kateri se je kalil lik novega človeka. In ta človek jč znal z lastno silo stresti raz sebe stoleten jarem. Toda borba za svobodo in pravico se še ni zaključila. Zaključilo se je samo prvo de- dli je italijanskemu ministrskemu predsedniku znano, da so fašistični zločinci ubi li m Slovenski Benečiji zavednega Slovenca in aktivista Juša Andreja? kazal, da so mu razmere v Pu-adižju, kjer prebiva avstr.liska manjšina, zelo dobro znane in da je celo sam predlagal za te kraje dvojezičnost, ljudstvu šole v materinem jeziku, ki so od države priznane itd. Vprašamo ga, ali o Beneški Sloveniji ničesar ne ve, ali pa trdovratno kljubuje prepričanju in molči? Demokratična fronta Sloven cev za Benečijo se je včeraj zglasila pri videmskem prefektu, da bi ga prosila za kratek razgovor s predsed ikom. Ker je bil prefekt odsoten j-h je sprejel šef kabir.eta, ki je kategorično odklonil kakršno k~li možnost, da bi jih ministrski predsednik sprejel. Ali je to Ali je italijanskemu ministrskemu predsedniku znano, da so šovinistični Brezposelnost je vzrok bede, ki vlada v našem mestu. To je ugoditev brezposelnih, ki so se včeraj zbrali in sklenili, da bodo odslej enotno nastopali za dosego tistih pravic, ki so vsakemu človeku zajamčene v italijanski ustavi, člen 1.. ki se glasi: »Italija je demokratična republika, ki sloni na dclu» Zato imajo brezposelni vso pravico prisiliti oblasti da jih rešijo lakote. Nikakor ne smejo več verjeti laskavim obliu-bam. Njihova naloga je strniti Se in ž enotnim nastopom priti do kruha. Toda vsak brezposelni naj se zaveda, da je pot borbe dolga in nikar naj ne misli, da bodo oblasti po tem zborovanju u-krenile, kar bi morale že pred letj ukreniti, da bj odpravile to socialno sramoto. Vendar pa se mora zvesto držati cilia da je treba brezposelnost, ki že pet let greni življenje tisočem, enkrat za vselej odpraviti. Po razmejitvi, ko je bil gospodarski propad Gorice očiten, so se razne ustanove zveze, politične stranke itd., ki so videle kako se nad našo pokrajino steguje roka najbolj Črne bede, obrnile na "iado °-prošnjo, naj odpomore naraščajoči krizi. Vlada ie po dolgih prošnjah vzpostavila pri nas prosto cono. Ukrep proste cone je vlada izdala samo za to. da se v naši pokrajini odpomore brezposelnosti. V prosti coni nastalih industrijah so do sedaj zaposlili skupno 370 ljudi, in sicer po večini deklic od 15 do 20 let. katere delajo po od 24 do 40 ur tedensko in se morajo zadovoljiti z zelo nizkimi plačami. To je vse, kar je doslej prosta cona odpomogla brezposelnosti. Vlada se zaradi proste cone odpove letno 2 milijardam do-hodkov. Toda denarja, ki je namenjen brezposelnim, brezposelni do danes še niso videli. Steka se v žepe skupinice desetih kapitalistov naše pokrajine. Brezposelni so na tem zborovanju odločno sklenili, da se mora prenehati s takim izkoriščanjem in da je treba koristi proste cone pravično razdeliti med najpotrebnejše, V tej zvezi so sklenili, da če n*, bodo oblasti za to poskrbele, da se bo sami obrnili na vladne organe. Po obravnavanju problema proste cone so brezposelni razpravljali o načrtih zn izsuševanje močvirja med Gradiško in Krminom, izvedba katerih bi lahko privedla do zaposlitve nekaj tisoč delavcev. Čeprav ta dela zanimajo predvsem občini Krmin in Gradiško, bi vendar bila v veliko olajšavo tudi brezposelnosti v našem mestu. S temi deli j>e prefekt tolažil brezposelne že leta 1947. Takrat jim je namreč obljubil, da bodo z izsuševanjem pričeli že poleti ali jeseni 1948. leta. Toda ti. načrti so še danes samo na papirju Mali in veliki zemljiški posestniki. lci so zainteresirani pri izsuševanju omenjenega zemljišča, so pred časom ustanovili konzorcij, izvolili začasno Reputacijo in odobrili statut za ta dela. Po teh korakih je bilo naravno pričakovati, da bo ministrstvo za poljedelstvo ta dela odobrilo. Ker pa so v statutu zajamčene malim posestnikom večje koristi kot velikim, se ministrstvo še vedno obotavlja z juridičnim priznanjem tega konzorcija V Rimu so mnogo napravili, da bi popravili ta statut v korist velikim posestnikom. Brezposelni so odločno proti takim nizkotnim manevrom in zahtevajo, da se statut v korist malih posestnikov in njih samih činv-prej odobri. Ob zaključku poročila je govornik pozval brezposelne k aktivnosti, k organizirani borbi in enotnosti, ki jih bo edina lahko privedla do dela, zaslužka in dostojnega življenj« Po tem poročilu je predsednik Odbora za pomoč brezposelnim povabil k besedi najprej sindikalne predstavnike. Prvi se je oglasil tajnik Delavske zbornice Trlppi, ki je podčrtal nujnost, da se brezposelni organizirajo in od oblasti zahtevajo delo. Za njim je hotel na oder predstavnik »svobodnih sindikatov«, kj je že predno je prišel do zadnje stopnice očital, da je to zborovanje organizirala Delavska zbornica in da zato «svobodni sindikati« no bodo na njem sodelovali. Taka izjava je med navzočimi vzbudila upravičeno ogorčenje, ki so razdorniškega «Yeron»ka Oeseniška» v Mandrežu Dramska družina Prosvetnega društva #Oton Zupančiču bo imela danes, v nedeljo 4. t. m. ob 20. uri prvo letošnjo prireditev na prostem, ki bo pri zadružni gostilni v Standrežu. Na sporedu je Zupančičeva VERONIKA DESENISKA drama iz zgodovine celjskih grofov. Za to priliko so postavili lep nov oder z novimi kulisami in tudi igralci so se temeljito pripravili ter bo ta kulturna prireditev velik užitek za vsakega našega človeka. Vabimo k številni udeležbi. Koncert mladinske pesmi Mladinski pevski zbor učencev in učenk priredi v četrtek 8. t. m. ob 18. uri v Standrežu svoj vokalni koncert, za katerega vlada med ljudstvom veliko zanimanje. Na sporedu so eno in večglasne pesmi, od katerih nekaj s spremljeva-njem klavirja. Prav tako so m sporedu mladinski sulospevi. Na programu So zastopani sledeči skladatelji: Emil Adamič, Marij Kogoj, MatijaTomc, Božidar Kunc, Stanko Premrl, Ciril Pregelj in Saša Santeli. sindikalista, ki bi ga ne bilo sram špekulirati tudi nad naj-bednejšimi, pahnili iz dvorane. Ob zaključku zborovanja so sc oglasili k debati še nekateri brezposelni. Po debati so vsi brezposelni soglasno odobrili predlog predsednika Logresti-ja, ki je predlagal, da se med njimi sestavi komisija, ki se bo v najkrajšem času zglasila pri prefektu in mu predočila nujnost, da podvzame čimprej vse potrebne ukrepe za rešitev brezposelnosti, ureditev vprašanji proste cong in izvedbo načrta za izsuševanje krmin-sko-gradiščanskega močvirja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 V korist Tedna matere in otroka danes po vsem okraju nabiralna akcija /i z Naša mladina se pripravlja na kongres sta u*' kongres Zveze antifaši-iL, mladine Svobodnega trža-Mjj" ozemlja, ki bo dne 25. juto ,*• ni pomemben samo za-"išp ko razpravljal o delu V(, mladine v obdobju od pr-k(r Ruugresa, temveč tudi zato, »h*0 dal naši mladini nadalj-<"*Pektive za okrepitev mla-e organizacije na vsakrš-VJforaku. Se posebej pa je ltf0ž. “eu za mladino našega )f»v,;a- sc "a ta kongres pribij 3 1 novimi delovnimi zrna- ti j Rougresno tekmovanje, ki V* ra?Pisai okrožni odbor tega 3l>tifašistične mladine na-SJ?kro*Ja, Je že zajelo širok »št . med našo mladino. Ka-“aša mladina delala v ^'"esl *e*‘movanJib in v vsakem hiši-.3 n°ve zmage tako pri Cij* /3°Ju mladinske organiza-HJ 3kor ideološko političnem htju S^ra*ka na vsakršnem pod-'i prav gotovo uspela tu- *em in tako l>v»ib No zmag bila deležna v borbi za iz- jih v ob- 5 -'o socializma. • Ha?°Sled3mo uspehe, ki H},, 3 mladina dosegla v °d prvega kongresa do Sini "3m bo Jasno, da niso to W /raze ali brezplodno be-. »s- kakor nam očitajo oni srio kričeči kominformi-sj tako širijo usta z praz-SL 'aimi, ki pri uas ne bodo Nv uašle odmeva, marveč Jv zapisana z žulji naše (jS v borbi za boljše in življenje. Naj le kri- bi^ n!,?a^.si Se b°IJ širijo usta, ji1) ». • si zapomnijo to, da je ?•» iasa mladina tista, ki je jN svojih vrst najboljše si-tj dtža 'zgon okupatorja iz na-k, o ttrte i“ stoji danes ravno u, sv-nk®3 l(ot takrat na brani-t,'»iCdolJubnib ljudi, ki si z gradijo sebi in Pokolenju lepše in inŽ"to kV‘VllCnJe Si ve >r,i aaSa mladina razume 'tli zakai ?' bj V°Jii> ... ...... .No1?-'51 b° še tako težavno. Dk1u Dr« ,ahko na dejstvih, na i“»,V Dalet!ri<:a 0 teJ “Švari. Ce-I,Nitju- naSa mladina še ua .'"bil , re težave, vendar muh "cva v dan sc organizacija ivom! 23 kl,*a dela’ V'pa sil pri nobenem de- krepi vzpo- stt)ena CvtU*«i 'dm rasteJo 23 nJo nov' k "3»jsk« . nov‘‘ šole, ceste, stala "3ni itd., skratka vse, k,„v Bet,n«‘stlina Italija ni da-C"'etlh VaJietib 'etih, Je v dl-, »aša ,"“Vcta življenja zgra-ki krepka mla- raka skupno po poti z ljudsko mladino Jugoslavije v borbi za socializem. Poglejmo samo nekaj konkretnih primerov, ki jih je naša mladina opravila na čast 58. letnice velikega borca, voditelja in učitelja narodov Jugoslavije, tov. Tita, da bomo laže razumeli njen ustvarjalni polet. 18.425 ur prostovoljnega dela na raznih gradbiščih v koprskem okraju na čast Titovega rojstnega dne so ookaz in znamenje predanosti naše mladine svojemu vodstvu in Komunistični partiji, ki nas je vztrajno vodila že v borbi proti okupatorju in nam že takrat začrtala pot, po kateri hodimo danes. Vedno nove in nove delovne zmage so tudi odraz borbe in revolucionarnosti naše mladine proti vsem tistim, ki bi hoteli danes zavirati nov razvoj, razvoj, kakršnega zahteva novo življenje in nova družbena ureditev. Naša mladina ne le, da je dobro skovana in prekaljena v tej borbi, marveč tudi pozna perspektive njenega razvoja, ki ne morejo bit: drugačne, kakršne so. V takšnih pogojih, kakršne ima naša mladina, je mogoč njen nadaljnji razvoj brez nobene zapreke, ki bi ga zavirala. Kaj vse to pomeni? Ni dvoma, da so to zasluge ljudske oblasti in naše mladine še posebej, kar pomeni, da tudi ljudska oblast pravilno gleda na perspektive ratvoja naše mladine in da Je za to pripravljena dati vse za našo mladino, za našo mlado generacijo. To tudi pomeni, da naša mladina pravilno gleda nato, torej na njen razvoj, na njeno bodoče življenje, ki si ga danes sama kuje in gradi. Ni »a mladinca v Istrskem o-krožju, ki bi ne vedel, kaj bo 25. junija. To uaši mladinci in mladinke prav dobro vedo in se za ta veliki, zgodovinski dogodek naše mladine vsi pripravlja-Jo, toda tako da bodo s svojim delom ponovno dokazali vsem sovražnikom novega življenja, da nočejo več nazaj v tiste čase, ko nas je teptal kruti italijanski fašizem, temveč naprej po poti za zmago resnice nad lažnivimi in revizionističnimi ideali, kakršne uganja v Trstu Vidali in njegovi pajdaši. Drugi kongres naše mladine bo ponoven dokaz utrditve demokratične mladine v Trstu. Ni dvoma, da bo ta kongres tudi utrdil enotno demokratično fronto mladine v svetu. V predkongresnem tekmovanju si je mladina Istrskega o-krožja zadala, da bo organizacij- sko utrdila svojo organizacijo, s tem da bo razširila svoje vrste, sklicala redne mladinske masovne sestanke po vaseh in bazah, zboljšala evidenco nad svojim delom in redno plačevala mladinsko članarino. Dalje se je mladina Istrskega okrožja obvezala, da bo v tem tekmovanju, dala vse sile za razširitev kampanje za mladinske delovne brigade, ki bodo med tem časom delale na raznih gradbenih in melioracijskih objektih. Organizirala bo tudi mladinsko delovno brigado, ki bo odpotovala na eno izmed gradilišč v novo Jugoslavijo. Tudi delavska mladina v mestih bo dala vse, da bo pritegnila čim več mladine v bri-gadni način dela. Za počastitev VI. kongresa ZAM STO bodo organizirane po mestih razne razstave naše delavske mladine. Tudi za ure prostovoljnega dela in njihov učinek bo naša mladina tekmovala. V »Tednu matere in otroka« bo vsa mladina našega okrožja tekmovala za čim ožje sodelovanje z organizacijami ASIZZ za čim boljšo izvedbo, to se pravi organizacijo počitniških kolonij za otroke, urejevanje parkov in otroških igrišč ter za čim boljšo izvedbo dneva naših pionirjev. Tudi na športnem področju bo naša mladina tekmovala v tem predkongresnem tekmovanju. 18. junija bo na čast kongresa organizirala fizkulturni nastop. V tem tekmovanju se bo več mladine našega okrožja vpisalo in s tem sodelovalo v klubih Ljudske tehnike. Naša kmečka mladina pa se bo borila, da bo čim več kmečke mladine vstopilo v kmečke delovne zadruge. Tudi na kulturnem področju bo naša mladina dala vse od sebe, tako da bodo v tem predkongresnem tekmovanju organizirane razne kulturne prireditve itd. Toda vse to bo naša mladina, kakor je do sedaj, celo prekoračila svoj program v predkongresnem tekmovanju. Za vse to delo so si mladinski aktivi že napovedali tekmovanje. Z dobrimi izidi tega tekmovanja bo naša mladina ponovno dokazala vsem našim sovražnikom, da noče več tistih temnih in mračnih časov, marveč novo, napredno in človeku udobno življenje. Zato si je naša mladina nadela geslo: VSE SILE ZA CIMBOLJSO IZVEDBO PREDKONGRESNE' GA TEKMOVANJA! G. Ba Naše množične organiza.cije imajo zopete polne roke dela. Pred nami je pamreč Tede ; matere in otroka, tekmovanje počastitev okrajne partijske konference in okrajni izlet šolske mladine. Ce se le malo zamislimo "a obseg in pomen vseh teh akcij, spoznamo orga-nizatorično mos in sposobnost SIAU, ASIZZ, ZAM, ZDTV in ES. Uspeh celotne nabiralne akcije bo šel v korist potrebnih in revnih mater ter otrok. Vsaka mati mora imeti zavest, da ni v primeru potrebe sama m zapuščena na svetu, marveč da stoj; za njo vsa skupnost, ki zasleduje njeno usoao in ji noče rade volje priskočit; na pomoč. V še večji meri velja to za potrebne maše. e .' roki, ali za otroke-sirote same. Sedanja akcija v korist otroka bo stremela tudi za tem, da dobi otrok v svoji než : mladosti v roke primerno igračo. V tem pogledu bedo zlasti j„«ii. otroški vrtci in tudi otroški od- glede vzgoje in negovanja otrok v času zaposlitve. Vzporedno z že določenim tekmovanjem na čast okrajni partijski konferenci, bo danes po vsem koprske^ okraju tudi splošno udarniško del0 v počastitev okrožne skupščine ki se je sestala danes y Kopru. Vse to intenzivno delo SIAU bo prav gotovo rodilo velike uspehe. Pri odboru za izvedbo Tedna matere in otroka smo zvedeli, da je nabiralna akcija v Portorožu dosegla v gotovini že nad 9000 din, prav tako pa se je znatno zvišala tudi nabrana količina raznih živil, kot bele moke, masti, sladkorja jajc itd. Portorož je s tem uspehom pred vsemi ostalimi bazami. Precejšnjo pomoč nudijo celotni akciji tudi razni delovni nešteto sestankov za čim popolnejši uspeh Tedna, potem se prepričamo, da v našem okrožju ne bo družine in sko-ro ne človeka, ki ne bo opozorjen na ta dogodek. SIAU je organiziral med tem sejo okrajnega frontovskega aktiva. Pri tej so bili izvoljeni po vseh bazah odbori, ki bodo poleg drugega dela izvedli ravno danes po vsem okraju nabiralno akcijo živil in gotovine. Tako delujejo ti odbori v vasi: Sečjole, Dekani, Ankaran, Ko-štabona, Puče, Kampel-Salara, Korte. Malije, Boršt Os Sv. Anton, Tinjan, Bertoki-, S. Tomaž, Pobegi-Cežarji. Semedela. Lopar, Gažon-Sergaši, Sv. Peter, Strunjan, Šmarje, Pomjan in v mestih: Izola, Portorož, Piran in Koper. Odbori so se takoj sestali in kolektivi."'Tako' izdelujmo"pri! priželi z delcmJ kavlja jih do devet članov iz vseh množičnih organizacij in po en član iz krajevnega odnosno mestnega ljudskega odbora. «STILU» v korist Tedna matere in otroka več komadov obešalnikov, zabojčkov s sedeži in igrač. Tamkajšnji sindikalisti so sklenili, da bodo naj- delki v bolnicah ter vse druge j kasneje do prihodnje srede iz- pcclobne ustanove opremljeni igračami. SIAU bo v Tednu matere in otroka sondirala v mestih in na deželi teren, da ugotovi kje so dani pogoji za ustanovitev otroških igrišč, novih jasli in otroških vrtcev. Zlasti na deželi in v krajih kjer so kmečke delovne zadruge in imajo matere »bilo opravila za hišnim in poljskim delom, je treba naše družine osvoboditi skrbi gotovili vse te predmete. Enako požrtvovalno delata v ta namen kolektiva Ampelea in Arrigoni v Izcli. Trdi : kaj pripravljajo razne igrače, deske za guganje, lestvice in podobno. Ce dodamo, da so p0 mestih in tudi po vaseh izložbena okna okrašena, da se na ta na- Današnje nogometne tekme v Kopru Danes popoldne 4. junija ob 16. uri bo na stadionu v Kopru tekma za mladinsko prvenstvo Slovenije. Igrala bosta «Slovan» iz Ljubljane in «Pro-leter« iz Kopra-Uro kasneje in sicer ob 17. uri pa bo ravno tam nogomet- čin dvigne pomen Tedna ma- I na tekma med moštvom Odre tere in otroka, da imajo mno-' da iz Portoroža in sindikalno žične organizacije v teh dneh 1 reprezentanco iz Kopra. «Proleter» priboril v treh tekmah v Sloveniji 5 točk Ze v nedavni tekmi proti ((Korotanu« je na« domačin — «Proleter» pokazal precejšnje vrline. Na svoji sedanj; turneji po Sloveniji ja opravičil upanje, ki smo ga od vsega začetka stavili v to skladno enaj-storjeo. «Proleter» je nar.ireč igral v Celju, Mariboru in v Murski Soboti. Kljub dolgi vožnji in neznosni vročim, k, je ravno zadnje dni pričela pritiskati v Sloveniji je eokazal ((Proleter« svojo oadmoč nad vsem; treuni nasprotnnci. Prvo tekmo je odigral v Celju no, čeprav je bil «Proleter» ves | eas v prem'c; in narno zaradi velike smole ni dosegel v svojo korist dveh golov. Toda že v Manooru je v srečanju 7. ((Branikom« pcKaza! svojo spretnost ter jrončal igro z razliko 3:1 v svojo korist. Publika je naše mlade nogometaše nagradila z navdušenim ploskanjem. Z enakim elanom je nastopil ((Proleter« v Murski Soboti proti ondotnemu moštvu po zaslugi svoje tehnične nadmoči zmagal z 2:0. Po teh uspehih smo prepričani. da ima ((Proleter« najboljše i zglede tudi za bodoče tek-me, ki jih bo moral š,« v tem letu odigrati. Zato bo tudj današnja igra, ki j0 bo imel s ((Slovanom« iz Liufcljane, zanj precej pomembna, za gledalce Pa zelo zanimiva SV. PETER V uspešno tekmovanje Sklepi sektorske partijske konference V sredo 31. maia je bila v Sv. Petru partijska konferenca za sektor Sv. Peter. Ves čas je vladala živahna diskusiia. V okviru tekmovanja na čast okrajni partijski konferenci so zborovalci sklenili, da bo sektor Sv. Peter pripravil iz vseh vasi svojega območja mesečno po 16 tovarišev za frontovsko ki se je končala neodloče- brigado Poieg tega pa bodo postavili v posameznih krajih tega sektorja najkasneje do 8. junija frontovske brigade, ki bodo pomagale domačinom pri njihovih opravilih. Delovno moč bodo nudili zlasti tam, kjer so se člani družine odzvali udarniškemu delu v brigadah. Na konferenci navzoči člani Partije so nadalje sklenili, da bodo v svojem sektorju razvijali agitacijo za plačilo zaostalih davkov še za leto 1948, tako da bodo najkasneje do 10. junija zamudniki izpolnili svoj (j obveznost. V vseh teh točkah zlasti še tudi v tem, da bodo še nadalje poglobili svojo ideološko izgradnjo, je partijska konferenca za sektor v Sv. Petru napovedala tekmovanje vsem ostalim sektorjem v koprskem okraju. Zelo razveseljivo je bilo na konferenci tudi poročilo o pridobitvi novih stalnih naročnikov na ((Istrski tednik«. Tako bo imel na ta list Sv. Peter 20, Padna 15, Krkavče 30 in Nova vas 25 novih naročnikov. Z razširitvijo demokratičnega tiska v vse te vasi bo prišel tja tudi gospodarski in kulturni napredek. UKRADENA OSEBNA IZKAZNICA Tulliach Karmeli iz Izole je bila v Trstu ukradena osebna izkaznica. S tem jo razglaša za neveljavno. Za promet zaprta cesta Okrajni ljudski odbor — Poverjeništvo za promet — Uprava cest obvešča, da bo cesta KOPER - ŠKOFIJE zaradi popravila mostu na reki Ri-žani zaprta za ves promet dne 7. VI. 1950 od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Kamioni s prikolicami lahko gredo po omenjeni cesti pred ali po omenjenem času. Ves ostali promet se prenese na cesto KOPER - SERMIN - AN. KARAN - KRI2ISCE - DEKANI in obratno. Nove zveze ee evttn progi Koper - Divača - Sežana S 5. junijem t. 1., to je jutri v ponedeljek, bo avtopodjetje «Adria» vpeljalo novo avtobusno zvezo na progi Koper - Divača -Sežana in nazaj. Vozni red te Tam na desni sredi sadovnjakov, vinogradov in pašnikov je zraslo v 4 letih nad 20 velikih in lepih poslopij. KAKO NOV, KAKO ŽIVLJENJSKI, KAKO SOCIALISTIČNI VTIS. Stara Gabrovica je tam pod skalovjem kot živa in govoreča priča velike borbe, ki so jo ti novi ljudje prestali. Ostali so živi brez vsega na razvalinah požgane vasi, Samo zemlja, tista zemlja, ki je vsako pomlad kot nevesta, ki čaka ženina, je čakala pridnih rok, ki jo bodo po viharju zopet obdelale, da jim bo rodila vina, sadja, krompir, ja in kruha. Bili so ti ljudje prvi, ki so razumeli klic zemlje naj se združijo, da bodo laže delali. Bili so pionirji zadružne miselnosti. Nova Gabrovica bi videla naravnost v Trst, če ne bi bilo Osapskega prelaza. Kako velikanska razlika. V Trstu je delovne sile, je možnosti stokrat, tisočkrat več. Toda za delavca se malo ali nič ne gradi. Tu pa ni biZo ničesar, samo polno dobre volje in zaupanja v lastne ustvarjalne sile, pa so zgradili celo vas. Postavili so socialistično delovno skupnost in postali še sami-novi ljudje. V Osapski dolini sta se srečala stari in novi svet Nič se ne bojijo konkurence Trsta, nič ne gledajo, da jim bo Trst kaj dal. Tovariš, ki je z mano, je ves prevzet od tega Ugotavljanja. Iz nove vasi odmeva vesela poskočnica harmonike. Plešejo. Tej se pridružujeta kukavica in udeb, ki neugnano ponavlja: «Up, up, upu. Nič se ni zmotil udeb. Z upanjem, odločnostjo in delom sc ti ljudje uspeli v kratkih letih napraviti velikanski razvojni korak naprej. Dva obraza V Ospu se pozna bližina Trsta, ki moti ljudi. Skoro vse so imeli tam. Vse, kar so pridelali, so oddali tja tn za gotovino, Danes težko razumejo, da je komaj dobra dva kilometra od njihove vasi nekaka meja. Njihova življenjska stvarnost je taka, da so tu doma in da hočejo dobro ži- veti. V Gabrovicg vidijo vsak dan, toda ne vem, če so kdaj mislili na to, da bi jih posnemali.. Stara Ana Deško je dejala: »Kako pa naj mi izvažamo na Kras naš radič in drugo, ker ga tam ne jedo?« Seveda naša 4ua in tudi kdo drugi rte ve, ia je Za. Krasom obširna Slovenija in še druge ljudske republike, ki porabijo veliko radiča, solate, paradižnika, grozdja in vsipa drugega kar še pridelajo Osapci in vsa. Istra. Pastir, ki le prav nad vasjo tostran doline p.icel krave nama je dejal, da Ospa. ni potreba graditi r.ovega, ker ni bil tako požgan k-t Gabrovica Res, hiš ni treba g'adili, graditi pa je treba ljudi. Kako lepo nama je povedala že pre■ omenjena 64 letna IJeško Ana; «Vsaka barka ima krmarja, vsaka dežela gospodarja. Mi pa imamo tovariša Tita, kateremu moja duša vzklika«. Mislim, da ni potreba podčrtavati pomena te preproste misli. Tam pod Ustim skalovjem se je usidrala misel krmarja, ki je tako dobro vodil za časa borbe in tudi danes vodi jugoslovanske, narode v izgradnji socializma. Preprosta ženica je vse to doumela in širi med svoje vaščane v obliki vezane besede V tej vasi se občuti tiste borba, katero s0 namerno ustavili s črto, ki s0 jo potegnili tako, kot je takrat kazalo prav — za njihove kapitalistične račune. Seveda so pri tem računali tudi na ljudi, da bodo postali zaradi teh mej nasprotni svoji ljudski oblasti. Tu je bil račun prozoren,- Na eni strani vsega v izobilju, na drugi strani pa samo skalovje, požgana Gabrovica in zadaj kameniti, pusti in opustošeni Kras Prav na sredi teh dveh tako različnih slik je Osp, Kam, se je postavljalo pred ljudi te'vasi vprašanja. Seveda jih je začetkoma vleklo tudi v Trst. Teda ne vse. Samo tiste, ki bolj lahko mislijo. Danes pa vedo vsi: Nova Gabrovica je Zrasla tam sredi doline, Poln0 rabijo tam moči zn delo, v Trstu pa je vedno več takih, ki dela nimajo. Kje je torej novi svet?! Osapcem ra težko uganiti. Od časa dg časa jih obiščejo dobri aktivisti, da jim pojasnujejo položaj. Svoje najmlajše - pionirje so prav v soboto poslali na izlet v Slovenijo, S tovarišem sva videla kako navdušeni in veseli so se vrnili, V očeh Hm je bilo zelo svetlo od vsega tistega, kar so videli na izletu. Povedali bodo doma po otroško in preprosto očetom in materam: Vse drugače je v Jugoslaviji kot pišejo in govorijo tisti, ki tam za prelazom čuvajo mejo. Grdo lažejo in obrekujejo naše ljudi in našo zerAljo. S to otroško resnično mislijo sva tudi s tovarišem odšla nazaj čez Tinjanski hrib proti Kopru, vesela nad vsem, kar sva videla. A. OGAREV proge je sledeč: Odhod Koper 15.00 Ankaran - Križišče 15.10 Dekani 15.15 Rižana 15.25 Mostič 15.55 Crni kal 16.05 Petrinje 16.25 Klanec 16.35 Kozina 16.50 Kačiče 17.05 Divača 17.20 Divača 17.30 Lokev 17.40 Lipica 17.50 Sežana 18.00 V nasprotni smeri pa je ur sledeč: Odhod Sežana . 8.45 Lipica 8.55 Lokev 9.05 Divača 9.15 Kačiče 9 30 Kozina 9.45 Klanec 10.00 Petrinje 10.10 Crni kal 10.30 Mostič 10.40 Rižana 11.10 Dekani 11.20 Ankaran - Križišče 11.25 Koper 11.35 Ta avtobus ima po prihodu v Divačo zvezo z brzovlakom, ki pripelje iz Trsta za Ljubljano ob 18. uri. Poleg te zveze pa ostane še nadalje v veljavi dosedanja avtobusna zveza iz Portoroža skozi Koper v Divačo in Sežano. Ta avtobus odpelje, kot do sedaj, iz Portoroža ob 23.30, iz Kopra ob 0.15, in pride v Divačo ob 2.45. odkoder odpelje ob 7,40 v Sežano, kamor pride ob 8.20. Nato se vrne iz Sežane ob 11.35, odpelje iz Divače ob 12.15 in pride v Koper ob 14.25 ter nadaljuje zvečer po prihodu avtobusa iz Ajdovščine vožnjo dalje v Portorož, kamor prispe ob 20.45 Pri tej progi ima avtobus v Divači zvezo z brzovlakom, ki pride iz Ljubljane. L / / SiljH fe&llj mater in Za otroka Mednarodni dan otroka ne bo v svetu nikjer tako motno odjeknil kot v Jugoslaviji. Teden matere in otroka je tam teden vsega jugoslovanskega ljudstva, ker vse jugoslovansko ljudstvo v okviru množičnih organizacij sodeluje skupno z organizacijo AFZ pri njegovi izvedbi. Otrok naj uživa srečo svojih otroških let in naj v drutbi sebi enakih dorašta v premočrtnega. odločnega, resnico in pravico ljubečega človeka, ki bo znal ceniti in spoštovati vrline svojega in vrline drugih narodov. To je eno izmed temeljnih pravic vzgoje, ki se prične te v otroških jaslih, v domovih igre in dela ter gre skozi vso dobo šolanja in učenja• Mnoge naše tovarišice so si mogle same ogledati različne otroške ustanove ter so se pogovarjale z materami delavkami in iz razgovorov z njimi spoznale skrb ljudske oblasti za najmlajše in za mater delavko. Toda tudi tistim, ki niso imele še motnosti, da bi videle otroške ustanove v Jugoslaviji, se ta motnost pravzaprav nudi z vsakim dnem. Se nekaj korakov, bi rekli• jim je treba narediti do. jugoslovanskega področja Trta-škega ozemlja■ Tudi tam bodo našie isto skrb za mater in otroka, zakone-odredbe in otroške ustanove, ki jo pretvarjajo v stvarnost. Kot dopolnilo k zakonu o zaščiti matere in otroka je bila prav pred tednom matere in otroka sprejeta nova uredba- Po tej pogodbi ji ne pripada več samo 75 odst. plače za porodniški dopust, temveč polna- Ce nima motnosti, da bi dala otroka v jasli, lahko dela le 4 ure dnevno, toda plačana je za 8 ur dela. V primeru potrebe se to podaljša tudi do 3 let otrokove starosti. Plačana je za toliko. kolikor napravi, toda zavarovana je za 8 delovnih ur. V primeru otrokove bolezni ima poleg rednega dopusta še 14 dni izrednega plačanega dopusta, ki se lahko raztegne za dobo treh mesecev neplačanega dopusta. Delovni odnosi se seveda nadaljujejo. Tri mesece pred porodom in tri po porodu dobiva tudi 600 din mesečnega dodatka za priboljšek k hrani. Tako izpopolnjenega socialnega zavarovanja matere in otroka nima nobena napredna drtava in z njim Jugoslavija prednjači tudi pred Sovjetsko zvezo. To pa tudi v Istrskem okrožju še ni vse in so le temelji vsega tega, kar se tudi tam ustvarja za olajšanje takih materinskih skrbi in za radost in vzgojo otrok, Vzornim otroškim jaslim v Kopru se bodo pridružile otroške jasli v Izoli, na podeželju pa v obdelovalnih zadrugah igrišča za otroke. Tako bodo otroci v okolju, kamor spadajo in ki je njim najprimernejše in najlepše. Vse drugačno sliko imamo pri nas na Tržaškem. V kolikor socialna zakonodaja tudi ščiti mater delavko, ostaja kmečka tena popolnoma izven nje- Tudi skoraj nič ni storjeno zato. da bi se olajšalo življenje materi delavki. V takem velikem mestu, kakr- šno je Trst, je število otroških jasli kaplja v morje-Tovarne jih nimajo in tudi v njihovi bližini jih ni, pa vendar bi bile prav tam najnujnejše. Tudi število dnevih zavetišč ne ustreza. Boleč je n. pr. primer matere vdove delavke, ki da 12 tisoč lir mesečno, polovico svoje plače zavodu, v katerem ima svojo punč. ko, ker je drugam nima kam dati. To je velika Žrtev, ki jo zmore samo iz strahu, da bi tudi njenega otroka ne pokvarila ulica. Obenem je to primer nesocialnosti in mati delavka, ki take Žrtve pod nobenim pogojem ne zmore, je prisiljena izročiti svojega otroka ulici. S telkim srcem odhaja na delo in s teZkim srcem se vrača domov. Poleg misli, da se mu le ni kaj zgodilo, jo prevzema misel na vse ono. kar otrok nehote pobere na ulici Tako se dva svetova, ki se stikata na tem koščku Tržaškega ozemlja, javljata tudi v skrbi za mater in otroka in v različnem pristopu k njej. Nam Tržačankam pa narekuje ta razlika borbo, da bi bili pridobitev na socialnem svetovnem polju zaščite matere in otroka deležni-tudi naši otroci. RESNICA O JUGOSLAVIJI si tudi med delavkami iz konopljarne vse bolj utira pot Pred časom je bila prva skupina delavk iz tržaške ko-mopljarne na izletu v Sloveniji. Od tega izleta so jih ko-minformistke skušale na vse načine odvrniti. V onemogli jezi, ker jim to ni uspelo, so si ob njihovem povratku izmislile provokacijo. Na vsem lepem je pričel krožiti glas, da se je ena izmed skupine izrazila, da so bile slabo sprejete. Cim je prišel do njih, so se dvignile, kot bi bila ena sama in obračunale tako, kot je pač treba obračunati s provokatorji. Povedale so v tovarni resnico o novi Jugoslaviji, to kar so same videle in doživele. Pripovedovale so o delovnih odnosih v jugoslovanskih tovarnah, o pravicah in ugodnostih, ki jih tam imajo delavci. Prav te stvari so tudi njih najbolj zanimale, ker jih najbolj u živo prizadevajo. «S 55 letom starosti dobijo polno penzijo, če pa ostanejo še nadalje na delu, še plačo in 20 odst. povrhu zaradi starostne dobe«. O tej stvari so se dobro poučile. Primerjale so tamkajšnji položaj s svojim. Na starost jih ne čaka drugega kot delo v tovarni, ker ni 3000 lir beraške penzije, ki jo dobivajo BLED na mese.c, niti za teden dni. Kominformistično besedičenje in natolcevanje o Jugoslaviji je izzvenelo v prazno. Zelja za resnico je bila tudi med njimi močnejša od njega. Tako se je preteklo nedeljo odpravila že druga skupina iz konop-Ijarne v Slovenijo. To pot so šle na Gorenjsko, tja gor do slapa Savice. Se prej pa so bile v Ljubljani in si ogledale papirnico v Vevčah. Zanimal jih je proces izdelave papirja, toda vse ono drugo, kar imajo delavke in delavci je bilo za nje še veliko bolj važno. Krasna oblačilnica, kopališče na prostem, bazen za odrasle in dva manjša bazena za otroke, v katere dovajajo po potrebi tudi toplo wdo, šola za vajence. Vsega tega one nimajo in niso | priča boljših dni, ki si jih videle še nikjer. Nemogoče je ustvarja Vse jugoslovansko de-vzporejati menzo v vevški pa- lovno ljudstvo. Za nje je bilo pirnici z menzo v njihovi to- vse to veliko doživetje, ki ga varni. In tista skrb za mater delavko, za njenega otroka v domu igre in dela nima primere. V tovarni Iskra v Kranju so bili delavci ravno pri sestanku. Slišale so, kako s g o vsem pomenijo in pokažejo na napake, da se potem o njih razpravlja in delo izboljšuje. Delavec ima vpogled y obratovanje tovarne in tovarna ni tuja zgradba, v katero hodi samo zaradi tega, da se preživlja. Tovarna je njihova skupna last in kar v njej s svojim delom ustvarjajo, ne gre v žepe lastnika kapitalista, temveč ima le skupnost o.d tega koristi. Jugoslovanski delavec ve, da dela zase in tu je tista druga in osnovna razlika med tržaškimi delavci in delavci v Jugoslaviji. Iz nje pa izvirajo vse pravice in ugodnosti, ki jih imajo delavci v. Jugoslaviji in vse. gorje, ki ga na lastnih plečih in plečih svojih družin nosijo delavci v Trstu. Kot sanje je bil zanje Bled s svojo prekrasno okolico, potem elektrarna v. Žirovnici, živa 0 VADITELJICI, KI JE PRIPRAVILA FOLKLORNO SKUPIMO ZA PRVOMAJSKI NASTOP Pogovor z Olgo Folklorna skupina bo pod vodstvom tov, Olge nastopila tudi II, junija Tov. Olga Gorju pova med vadbo folklorne skupine pred 1. majem. Tov. Olga Je zadnje dni izgubila tudi glas in si je pomagala z majhnim bobenč-kom v veliko veselje plesalcev «Kaj bi ti pravila o sebi«, me je zavrnila, ko sva bili takole v neprisiljenem pomenku ob skodelici kave. «Razumem te, toda vsai meni osebno povej, kaj je bilo, kaj te je pritegnilo s tako silo k plesnim kreacijam in k folklori«. Tako sem jo ujela, da mi je pričela pripovedovati nezadržano ln sproščeno. kot bi bila nekje na odru in bi vsa živela v ritmu gibov in melodij. Mahoma obe nisva ve® v sedanjosti. Zatopili vsa se V čase, ko smo še lahko hodili v Narodni dom sredi mesta. Tam je nastopala v aStirih letnih časih«, ki jih je uprizarjala Ciril-Metodova šola ob zaključku šolskega leta in kot vila v vilinskem kolu Ribičičevih palčkov. Se poprej pa se je kot mala deklica doma v Rojanu najraje umišljala v igre, y katere je vpletala svoje plesne domisleke. «Doma v Rojanu v potoku v Ul. Dodiči (nureri«, ki je zlaj pokrit, so bila naša največja dognanja v otroških letih. Mami smo doma izmaknile kakšen bel pajčolan ali kaj podobnega, si ga nadele na glavo in se okrasile s cvetjem. Bile smo trobentice, vijolice, marjetice. Sezule smo si čeveljčke in nekoč je potoček tako narastel. da jih je odnesel eni izmed nas. ki jih je tam pozabila. Ko sem prvič nastopala na odru Konsumnega društva v Rojanu sem imela pet let. Od takrat sem vedno zbežala od doma, ko je bila kje kakšna šagra. Nekaj, čemur se nisem mogla upirati, me je gnalo tja, kjer je bila godiba. Morala sem jo slišati. To so spomini iz prvih otroških let. v katere se človek rad povrača. Ko sem pričela hoditi v šolo, se je pričel tudi moj pouk v glasbi. Prvi učitelj mi je bil Srečko Kumar v Glasbeni matici. Pozneje sem hodila v Ateneo Mu-sicale, večere pa prečepele pri vajah v rojanskih društvenih prostorih. Neka tovarišica je pred nastopom nenadno imela tremo in ni je bilo spraviti na oder. Bila sem za odrom in takoj sem pričela moledovati, naj pustijo mene. Režiser se je obotavljal, ker pa ni bilo drugega izhoda, je privolil in mi zapretil, da me bo pretepel, če bom pokvarila. «Taka sem, taka, kot dekle je vsaka«, sem odpela tisti del vloge in potegnila za seboj vse občinstvo. Pretnja je padla v vodo in od veselja nie je dal na rame. Takrat m^ je bilo 15 let in od takrat naprej sem vedno pela v kupletih in v zboru. Vse to pa n; moglo potešit; hrepenenja, ki se je razraščalo v meni. Odšla sem v Ljubljano, pozneje pa v Beograd in se tam učila baleta. Bolj so me zanimale karakterne stvari in groteske kot Pa čista klasika, ki zahteva mnogo tehnike. Tehnika Pa ni vse.' V srcu moraš čutiti, y tebi mora vse trepetati. V tistih mehkih prizvokih je upornost, ljubezen, obup, življenje, kakršno je v vseh svojih niansah. Preliti se ti mora v vse gibe tvojega telesa in samo tako ga lahko posreduješ drugim. T0 je bistveno tudi pri plesni umetnosti. Moja učiteljica Britt Schellandrova mi je pomagala do tega spoznanja. V tisti beograjski dobi mojega življenja sem tudi sama že učila otroke balet. Ne moreš si misliti, koliko zadoščenja in sreče mi je to prineslo. V pesmi in plesu sem bila v nekem svojem notranjem svetu in mnogo težkih ur mi je olajšalo«. Ohranila je tudi v tem, kar je pravkar rekla, tisto svojstveno razigranost, ki je njej tako prijetna in dela razgovor z njo topel in domač. «Kdaj pa si se vrnila domov, v Trst?« «1941. leta je bilo, po okupaciji Jugoslavije, ko smo morali inozemci na svoje domove. Dobila sem zvezo s Fronto in vse se je zasukalo na partizansko stran. Po vojni pa sem pričela z baletno šolo tudi v Trstu najprej v Vicolo Ospedale, nato pa v Domu pristaniških delavcev. Imeli smo nekaj prav uspelih nastopov. Moram pa ti reči, da sem šele sedaj prišla do tega, kar sem si želela leta in leta, skoraj vse življenje«. «Do tega, da ljudstvu daješ, kar si kopičila vase in da prenašaš na mlade moči«, sem jo prekinila. «Da, prav to je tisto, pomisli, 62 parov že imam za fol-klorne skupine. Osem parov je v Plavjah, 9 parov Borštu, 4 v Barkovljah in Dolina sprašuje za formiranje svoje skupine«. Ali bodo nastopili vsi za dan slovenske kulture? Ne vsi. 52 parov pa mislim, da b0 nastopilo. Navdušili so se že ob lanskem nastopu v Mrčjem dolu, prvi maj pa je bil prava preokretnica«. Je bila za prvi maj čista folklora ali stilizacija?« «Ne, to ni bila čista folklora. Pri čisti folklori se ohranijo vsi gibi. Ustrezno melodiji sem pripravila koreo. grafijo. Cista folklora s0 tradicionalni stari plesi in njihov značaj mora ostati nedotaknjen, čeravno je treba vedno nekaj koreografirati. V Istri imajo «balun«, ki st ga gotovo videla. Pri nas na Tržaškem imamo «monfruze», «sto ljudi« in «sette passi«. Originalen folkloristični ples je tudi v Plavjah. Te plese sem odkrila V okolici Rojana, Piščancev, Skednja in Doline. Jugoslavija ima neizčrpno bogastvo folklorističnih plesov, v Italiji jih imaš i.ekaj v Furlam.i: v , količi Neaplja, na Siciliji in Sar-dimj i«. «Ali imaj v svoji plesni družini tudi Italijane?« «Seveda, že za prvi maj sq bili tudi italijanski tovariši in tovarišice, tako sem morala učiti vse dvojezično«. «Pravijo, da si pri pouku originalna in jih tudi ošteješ, če je treba«. «Moti me, ko vidim, da mislijo le na gibe rok in nog. Saj ne pleše z rokami in nogami. V plesu morajo živeti čutiti morajo, da plešejo in šele tako se ustvari tisti stik med njimi in ljudstvom. To je bilo, kar sem hotela doseči pri nastopu za prvi mai in v veliki meri ge mi je tudi posrečilo. Da si jih videla! Niso mogli strpeti, da pridejo na vrsto. «Kdaj bomo nastopili? Ma quando ballere-mo?» so me hodil spraševat«. S kakšnimi plesi boste nastopili na dan slovenske kulture? «Z našimi okoličanskimi in pa srbskimi ter hrvatskimi kot li. «Mislim. da bo ta dan v našem ljudstvu samo še poglobil zanimanje za folklorno plesno umetnost«, sem pripomnila. «0 tem ni dvoma«, je rekla Olga. «Tud; pri nas na Tržaškem moramo dvigniti zaklade ljudske umetnosti, ki jih nimamo le v narodni pesmi, temveč tudi v plesu. Pri tem nam bo rado pomagalo vse naše ljudstvo. Jaz pa bom srečna, če bom lahko k temu kaj več pripomogla in dala zraven nekaj svojega. MARA SAMSA ne bodo nikdar pozabile. Bilo pa je še več kot to, kajti prepričale so st, kaj vse delovno ljudstvo lahko doseže s svojo borbo za pravice, ki mu gredo in z delom za socialistično stvarnost, ko je u tej borbi zmagalo. Trudnosti niso prav nič čutila ob povratku v Trst, čeprav ie bila vožnja dolga. Vse piolne vtisov so šle naravnost v tovarno na delo. Kaminformistke so jih prišle takoj vprašat, če so bile v Ljubljani, nobena pa si ni upala reči ničesar, kaj šele da bi izzivala, kot prvikrat. vPa pravijo, da nas tako sovražijo», je pripomnila ena me.d njimi. uT.orej vse to le ni res». Da, vse to o sovraštvu ni res, je grda podla laž, tako kot so podle in grde vse laži, ki si jih kominformisti izmišljajo o Jugoslaviji. Tudi tržaške delavke si skupno s tolikimi poštenimi in naprednimi ljudmi v svetu vedno bolj prepričujejo, kako, je v Jugoslaviji, zakaj si ljudstvo tam s toliko zavestjo gradi socializem. Socializem pa je napredek, je kultura, so pravični odnosi med ljudmi in narodi. Vse to. je tudi tržaški ženi delavki blizu, za vsem tem tudi ona teži. Kako priti do tega bo spoznavala vše bolj in bolj, kot bo spoznavala resnico o Jugoslaviji in o njeni pravični borbi. Krojaška «lelavni<*a TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah. Mizarji I Deske smre podjetniki Lr,-kmetovalci! Si.”” šče, jurmr, parkete in drva nudi najugodneje IRST vialeSonninn?4 lel. wu PLETIUA izdeluje ženske obleke, Jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1. Spnice, kuhinjeal ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6 CENE UGODNE Slavni plezalec Jeseničan sedi v svojem kotu v koči. Ostre poteze na njegovem obrazu hočejo ostati resne, pa se zdaj pa zdaj razlezejo v nasmeh- Pri tem vzame svojo pipico iz ust, jo drži v roki toliko časa, da mu ugasne in jo treba zapalitl znova. Zopet jo vtakne med ustnice, pa se mu zopet razlezejo v nasmeh. zopet vzame pipico iz ust in mu zopet ugasne v desnici. Po sobi, sedaj razsvetljeni še samo s petrolejko, donijo pesmi, vriski butajo v šipe majhnih okenc, da kar zazvene. Mladinska brigada je končala svoje delo in sedaj raja Najtežje delo je napravila ona. — «Sedaj pa pridejo za nami specialisti z žico in izolatorji,« kriči nekdo, «oni bodo plezali po drogovih, mi pa po stenah, specialisti po drogovih!« Veseli smeh zaori vsepovsod. — «Tudi oni se bodo potili po bregovih, tudi oni so potrebni, da zasije tukaj luč, toda oskrbnik bo moral skriti vino pred njimi«, zakliče drugi in zopet smeh ijmj(pinti lllinjuinu ■.V,V.V.V.V.VM‘.V.V.V.V.-.V.V.,,%V.SSV\SWVAW, vsepovsod in zopet petje, vriskanje in ples. Jeseničan strmi zavzet in zamišljen v mladino Misli mu potujejo v tiste čase, ko je sam tako mlad pioni-ril po gorah. Takrat ni bilo še klinov po Mojstrovki, Razorju in Prisanku. Treba se je bilo biti stopinjo za stopinjo, da sl odpiral nove poti, Se nikdar dotak-njene od človeške noge. Takrat so bile gore Se polne samote, deviške Se in grozeče. Nič nisi vedel, kje te lahko doleti smrt in le malo je bilo takih, ki bi sl upali v črne razpoke orjaških sten po truplo ponesrečenca. Drug za drugim se vračajo v Jeseničanov spomin tovariši in prijatelji, ki so izgubili svoje življenje .na pionirskih poteh v gorah ln tistih, ki so izgubili po gorah svoje življenje v borbi za svobodo- Z njimi je včasih posedal v tej koči ln koval načrte za nove naskoke po stenah. Sedaj ti pa naenkrat pride mladina in napeljuje elektriko sem pod nebo. Ali ni vse to čudno človeško življenje le kot pravljica? Ali ni vse kot velike čudne sanje? Zopet Je ugasnila pipica, sedaj pogorela do dna. Jeseničan potrka z njo po mizi, obrise z žuljavo roko pepel z nje na tla, potem jo nabaše znova s tobakom- jo prižge, stisne vivček med zobe in že zastrmi na mladino. Tam ob tisti dolgi mizi sedi Vlasta, vsa vesela in razigrana, skoraj razposajena. Po vrsti ji dvorijo mladci, ona pa potresa svoje kodre in tiho prepeva neko pesem, katerih besed v hrupu ni mogoče razumeti. Po vrsti odklanja Vlasta vse, ki Jo prosijo za valček in polko. Nihče ji tega ne zameri. Ko pa zbirajo plesalce tovarišice same, plane Vlasta zdaj po enega, zdaj po drugega in ga zavrti naokoli, da mu zmanjkuje sape ter se potem zapodi sama nazaj na svoj sedež. Harmonikar jo gleda ves zamaknjen in hudo mu je. da ne more Vlasta po njega, ker ni drugega, ki bi znal na harmoniko. Nevoščljiv je vsakemu, s katerim Je zaplesala. Pa mu šine misel v glavo, dvigne se in zavpije na ves glas: «Vlastanaj zapleše sama ;en ples samo za njo!!« Vsi so navdušeni • Tonček zakliče: «Naj zapleše ples umirajoče planike!« ~ «Naj zapleše ples planinske meglice.« zavpije Milan. — «Naj zapleše ples porajajoče se zarje nad Prisankom,« zavpije Lojze. — «Naj zapleše ples snežink nad Jalovcem,« zavpije Luka. — «Naj zaplešem ples triglavske bele žene,« zakliče Vlasta sama. — «Ples triglavske bele žene,« zavpijejo mladinci in mladinke v en glas-Vlasta se dvigne, se približa počasi po prstih harmonikarju Slavcu in mu dolgo strmi nepremično v oči. v sobi popolna tišina. Jeseničan se dvigne s sedeža in sc nasloni s komolci na mizo. Harmonikar Slavec Je čisto zbegan; nič ne ve, zakaj strmi Vlasta tako nepremično vanj s ti- stimi svetlimi očmi, potem mu začno prsti počasi počasi potovati sami po sebi, zasliši se prečudna godba, tiha in bajna kot iz daljne pravljične dežele- Vlasta skoraj dc kraja zapre oči. Temne trepalnice ji visijo skoraj do samih lic. Počasi se dvignejo roke in telo se napoti naprej, lahno, kot bi ne bilo tal nikjer. Obstoji sredi sobe, minuto dolgo nepremično, le lahen trepet je opaziti na njenem telesu ob zelo čudnem drhtenju harmonike- Hipoma planejo roke na široko, kot bi hotele objeti daljna obzorja, nato zavriska godba v divji igri, Vlastino telo se zavrti kot v besnem vrtincu; bliskovito se vrsti gib za gibom. Odprla je na široko oči, katerih bliski prodirajo duše vseh naokoli. Rahel krik ji plane skozi pol odprta usteča. Oči sijo sedaj strahotno živo, da se navzočih polašča strah Lasje ji poskakujejo kot pri čarovnici. Nadaljevanj^ sledi ■ HECCHI B.U. pri TULLIO NOVI M za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipke, cikcakaste šive. Ta dela Se izvršujejo brez okvira. Pouk za vezenje brezplačen ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV — RAUIOAPARATI najboljših znamk NA OBROKE TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 TR2IC, na Korzu FODERAMI A. PERTOT TRST - Ul. Ginnasiica šl.22 ,*e\ Oglejte si bogato izbiro ženskih in moških podlog> stalno novepošiljke po absolutno konkurenčnih cenah URE NAJBOLJŠIH ZNAMK. ■■■A ■ BV& MM M VERIŽICE, DARILA po VClnsHffi mm. nižjih cenah pri e* NORb*“ 9 K B Iffg - Ulica Roma 19. Kupuje«1 m zlato, srebro in dragulje- MEHANIČNA DELAVNICA H Jtm trst ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in plin GRADBENIK SPHEJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška & 7-UL.0RIANI-7 Trg Garibaldi ima- v zalogi pn zelo ugodnih eenah veliko izbiro moških srajr., žensko in moško perilo, nogavice, tkanine itd. OBIŠČITE NAS IN SE BOSTE PREPRIČALI1 URE za IJ1UMU, vsakovrstne izbire P najnižjih cenah pri ex NORP* Ulica Homa 19. Kupujem srebro In dragulje. TRGOVINA Oglejte si zalog0 UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1, St. b, lil, nad. — Telefon Stev. #3 808. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St, 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI- od 8 30-12 ln od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Sirim 1 stolpca. trgovski 60. flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Slrtne 1 stolpes za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco MI., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. Ulica vasari 10 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zalo2nlšt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči raču*> pri Komunalni banki v Ljubljani tisk* Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^g-f 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska u.£°-z-