Poštnina platana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 14. JULIJA 1927.
STEV. 29.
tlAQOČNlKlAZA)VCOSLA' VOO ČETRTLETNO DIN 15* CEL0LETN0-DIN-60/ZA-INOZEMSTVO JE DODATI POjTNlNO/OGLASIPO CENIKV/ POSAMEZNA
številka* po din• I 50,
POŠT. (EK. RAt 13.188
OB1UN
4
A
/A\
VREDNI JTVOIN-VPRAVA
vvčiteljjki-tijkarni/
bokopiJi Se ne vra-XA)0/AN0NIMNI-D0-. T>|J|-5ENEPRI0BČV-k lE10/P0i|TNlNAPLA-^ XANAV-GOTOVINI
TELEFON STEV. 906.
Likvidiralo.
Po vsem konglomeratu političnih prilik, v katerih živi Jugoslavija že vse kar obstoja, moremo z zadovoljstvom danes konstatirati, da se kalne vode čistijo odkar se je jelo po Rade Pašičevi aferi stopati z izvest-ne strani na prste korupciji in prepotentnosti partijskih šefov, teh ne-sudjenih diktatorjev Jugoslavije. Jaka roka, ki je počela s Pašičevo smrtjo tako odločno posegati v naše razrovane politične razmere more navzlic vsem še tako ostrim kritikam pokazati, da je i pri jugoslovenski gnilobi mogoča uspešna operacija s kirurškim nož^m.
Diktatura partijskih šefov, ki so-izgubili teren pod nogami in prepustili mesto novim močem, katerim ni mogoče poštenih namenov oporekati je v zatonu in z njo era vladanja ljudi, ki bi po svoji naobrazbi spadali v osnovno šolo, ne pa v Narodno skupščino. Za njo ne bo plakal nihče in silno se varajo oni„ ki mislijo reševati svoje gnile partijske fregate s parolami o ogroženi demokraciji in narodnih pravicah, katere poznajo le ti gospodje samo tedaj, ko apelirajo na narodne mase, da jim izrečejo svoje poverenje z gumijevimi kroglicami.
Iz diktature partijskih šefov pada tudi diktatura vsegamogočne radikalne partije, ki je danes po nastopu Velje Razdirača ob pričetku definitivnega razpada. Ako je v tej zemlji kdo vreden, da se ga zakoplje sedem sežnjev globoko v zemljo in mu potisne ošiljeni kolec skozi povampirjeno srce — potem je to radikalna stranka ki bo izšla iz sedanje volilne borbe zdecimirana tako, da bodo grenko plakali nad Kosovim poljem radikalije oni. ki še niso mogli doumeti, da jim propada carstvo. In kakor smo še v tako pasivnem zadržanju napram sedanji volilni vladi Voje Marinkoviča in Velje Vukiče-viča, tako pa menimo, da ima svoje pravo do obstanka vsaj v tem, da
Ah!
to je tovarniški znak tovarne
PLOČEVINASTE
EMBALAŽE
,URANUSa d. z O. z.
LJUBLJANA * TEL. 2622
bo temeljito razračunala z radikalno vojsko in jo po smrti njenega sede-ga šefa demobilizirati, ker sicer grozi opasnost, da bi s svojimi ma-roderji oplačkala zemljo še tega, kar je še ostalo po njenem dosedanjem »poslovanju«.
Slednjič moremo z veliko radostijo konstatirati, da se sporedr.o z upadenjem razpasenega partizanstva nahaja v stalnem nazadovanju i plemenski separatizem, ki je prekoračil svoj zenit. Nahajamo se sredi volilne borbe in vendar moremo ugotoviti, da je jedva še čuti odmeve nekdanjih separatističnih kanonad. Edino še federalistični generali brez vojske operirajo s samohrvatskimi in separatističnimi gesli ter skušajo na ta način pritegniti v svoje vrste s se-parastičnim šovinizmom prežete Radičevce. Sporedno s to linijo upadanja separatizma je pričel s svojo poznano akcijo i praemifer SLS in popolnoma likvidiral s svojo separatistično avtonomistično firmo, kar bi moralo zveseliti vsakega pravega Jugoslovena, če ne Di poznal vremenske spremenljivosti edinozveli-čavne slovenske ljudske stranke, ki je živela že V najrazličnejših blokih, zvezah in zajednicah, a ostala pri vsem tem vedno le in samo verna služkinja Rima. Mnoge je sicer to najnovejše pobratimljenje klerikalcev z radikali močno presenetilo, kakor tudi pomen katerega polagajo klerikalci na ta prijateljski sporazum med SLS in NRS. Poznavalci teh obeh prizadetih kontrahentov pa trdijo, da bo to prijateljstvo le bolj koruznega značaja in da so do njega privedle gospoda Veljka Lovca samo matematične formule, ki obetajo zanj in za njegove za 11. september viharno vreme.
Za nas nacionaliste ostane po vsem tem, kar se danes vrši v tej zemlji še vedno deviza paznega motrenja ob strani in pripravljenosti sleherni hip priskočiti v borbo ter založiti vse sile za zmago ideje in načel, za katere se bori Orjuna od onega momenta, ko je prvi orjunaški barjak zavihral ob modrem Jadranu. Iztreznenje med narodom prihaja počasi, ali tem gotoveje. Morda ne bodo bližnje volitve še znak tega izpre-menjenega kurza, in da bo še enkrat triumfiralo vse zlo, pod katerim ječi jugoslovenski narod od leta 1918. Toda, kakor je to mogoče, tako pa je gotovo, da naša ura prihaja in da ni več daleč čas, ko bomo stopili Orju-naši z mrtvih straž ter udarili v sredo boja za dobro in blagor jugoslo-venskg zemlje in nacije. Kako bomo izvedli ta udarec to bo zavisno od položaja, ali eno je gotovo, da bo bližnja prihodnost potrebovala celih In izgrajenih Orjunašev, ki bodo z dejanji dokazali, da so bile nade stavljene na Orjuno upravičene! A. V.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
Nov način pranja. Namoči perilo, pa ga 20 minut kuhaj v raztopini »RADIONA«, potem izperi in osuši. Pranje ni več težko delo, temveč zabava.
OBJAVA.
VSE gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega prfdatka h kavi, naše domače
kolinske Cikorije,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne. Pri nakupovanju PAZITE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvežbani domačini in ki zato zasluži, da se uporablja v vsaki slovenski rodbini.
Kako je v sovjetski Rusiji?
V S. S. S. R. vlada teror! Ustrelitve so na dnevnem redu, ječe se polnijo, GPU — naslednica zloglasne Ceke — je dobila izredna polnomočja in je s polno paro na delu. Puške in bajoneti — krvoprelitja, pred katerim naj se skrijejo vse žrtve velike francoske revolucije, so dale nadvlado v Rusiji, boljševikom. In sedaj čez deset let se že zopet oglašajo puške! Že zopet tečejo potoki krvi!
Ustrelitev 20-torice so boljševiki opravičevali kot maščevanje za umor sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi. Nadaljne ustrelitve opravičujejo s tem, da so bili ustreljenci vohuni te ali one države, zlasti pa Anglije, ki je pred kratkim prekinila odnošaje s sovjeti, ali pa banditje, ki so ogrožali mirno življenje sovjetskih oblasti.
Kakor vse kaže, je začel ruski narod oster boj proti sovjetskemu režimu, začel aktiven boj. začel odgovarjati na teror s protiterorjem in en mas pobijati sovjetske funkcijo-narje. In pričakovati je, da ne bo ostalo samo pri teh akcijah, ampak da bo prišlo do revolucije, ki naj strmoglavi sovjetski režim in osvo-
Nekaj o 2000-Ietni kulturi.
Da bomo mi, ki se ne moremo ponašati s tako staro kulturo zlasti še tem manj, če bomo dolgo ostali »svinjski pastirji« — spoznali vsaj malo bistvo te stare kulture, je potrebno, da odtrgamo od časa do časa kako cvetko iz vrta Benitove kasarne.
Cvetka, ki jo nameravam sedaj objaviti, ni sicer več ravno sveža, je pa pristna in prinesena direktno iz Goriškega. Znano je še vsem, s kakim pompom je prišlo več tisoč sinov italijanskih »Alma-mater« — posetiti našo ubogo Gorico in okolico. »Fanti« Italijani niso pili, niso razgrajali, 'skratko vedli so se kot jančki, tako so namreč listi poročali. Kmalu bi bil tem vestem sko-ro že sam verjel, ako bi se ne prepričal o resnici drugod. Kaki so ti sinovi 2000-Ietne kulture in cvet inteligence .»italianissime« — M vedela povedati naša dekleta, ako bi jim bilo dovoljeno govoriti. Marsikomu je znana Tržaška c. proti Mirni ^ri Gorici — Solkanska — Blan-če — itd. Te ceste so videle za časa bivanja italijanskih akademikov stvari, katerih se ne drznejo početi niti naši planšarji. Več slučajev je bilo, da je trojica akademikov vzela ubogemu dekletu, ki je peljalo na vozičku mleko v mesto — voziček sam, ga zapeljala daleč stran — mleka-
rico pa v kak kot ali za dvoriščina in vežna vrata ter po vrsti eden za drugim zadostila svoji poltenosti! V Gorici sami ni bil samo eden, nego več slučajev, da so ti italijanski pob-je dekleta omamili s kokainom in potem počenjali z njimi največje perverznosti. Veliko deklet so našli še drugi dan popolnoma omamljenih od kokaina. Naravno, da pri svoji znani vroči krvi niso štedili s čaščenjem boginje Venere. Marsikateri naš fant
m
Najboljša krema za čevlje
šuuiniiniuiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiininiiuiim
SVETLA
GLAVA
bodi zemljo jarma, ki ga tlači že celih deset let, ne da bi mu dal dihati.
Glede na te razmere v notranjosti pa se boljševiki najbolj boje kake tuje intervencije, ker se dobro zavedajo, da rdeča armada nima ofenzivnega duha in da bi bila v slučaju vnanje vojne kapitulacija SSSR neizbežna, ker bi doma izbruhnila revolucija, ki bi je ne mogli obvladati.
Seveda pa je treba zato tudi inozemstvu nasuti peska v oči in mu pridigovati% o moči rdeče armade, njeni pripravljenosti in navdušenosti, doma pa vzbuditi mnenje o resni »vojni opasnosti«, ki grozi Rusiji od zunaj.
Toda vse to je samo bluff, zato pa le nobene vojne, ker domače razmere tega ne dopuščajo, da celo zahtevajo, da se uporabijo vse sile, da se potlači vsako gibanje, ki bi ogrožalo sovjetski režim. Da li bo boljševikom tudi topot uspelo rešiti svojo potapljajočo se ladjo, bo pokazala bližnja bodočnost. Upajmo,. da bo sedanje krvoprelitje konec, kakor ie bilo ono pred desetimi leti začetek boljševiške strahovlade.	R.	K.
DrOETKER-
IEVIM
BACKINOM
NajboljSe In preizkušene recepte poillja na ieljo brezplačno in poštnine proato
Dr. OETKER, d. Z o. z.
MARIBOR.
se sedaj boji deklet, ker se mu lahko zgodi, da ga doleti čast sv. Jožefa. Italijanska oblastva so vrgle našim ljudem sicer nekoliko peska v oči in zaprla okrog 200 najbolj divjih žrebcev, toda jih tudi kmalu izpustila. Ljudem pa je prepovedano o tem mesenem pohodu govoriti, še bolj pa seveda listom pisati. Toda — ako mislijo, da je ostalo inozemstvu vse skrito, se zelo motijo, četudi vrše še tako intenzivno špijonažo nad vso pošto, ki prihaja v«Jugoslavijo.
I. B.
Dopisi.
Škofja Loka. Z Regino Levični-kovo legla je v grob žena in z njo desetletja trdih, težkih dni v katerih je kot odločna nacionalno zavedna delavka, odlična naprednjakinja in inteligentna Jugoslovenka stala v prvih vrstah narodnega pokreta. Cei niz zanimivih in bojapolnih prjgod lega z njo — le kratki, redki spomini bodo še priča njenih neustrašenih in zavednih del. Tam za škofjeloško cerkvijo je bil njen skromen dom. Prijazna, dobrohotna in vljudna napram vsakomur je sprejela tudi nas, ki smo ji prišli izrekat zahvalo za ljomoč ob razvitju orjunaškega prapora. Kljub visoki starosti 85 let se je z mladeniško navdušenostjo zavzemala za jugoslovenski gokret, nam zgovorno pripovedovala o ustanovitvi Nar. čitalnice, ter šegavo pripomnila kako boječi so bili Škofje-ločani ob prihodu Sokolstva, češ, mnogi, mnogi so stali za vratmi, ogli in okni ter pritajeno »kukali« kako prihajajo prvikrat preko Puštala v mesto rdeče srajce — Sokolov. Bridek nasmeh ji je šinil preko obraza, ko je izjavila, da ne bo mogla prisostvovati razvitju. Želela nam je vse sreče in napredka, kajti bila je vseskozi mladostnega duha, polna živ-ljenske energije in duševne mladosti. Ko smo jo zapuščali smo si bili edini v mnenju, da je takih dam le malo med nami in da je pač vzor narodno zavedne, jugoslovensko orientirane žene. Pokoj ji v zemlji, ki io je tako zelo ljubila! Mi pa jo ohranimo v častnem spominu.
Podrožčica. Sem so priredili izlet dijaki montanistične visoke šole
je aajnaderaejie arejena ter inriaje m tlikinltka dela od najpripr*-itejiefa do ■ajmedernejlefa. • Tiska ioiske, mladtaike, leposlovne ia maitrene kajige. Ilnstriraae kajlge v eao- ali večbarvnem tlaka. — Breiare t malik in tudi največjlk aakladak. čaeopise. revije, mlad. liste.
Okna opira Mr. katalogn, nnlkoi li reklam. Mn. Lastna Mia Mili zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole
- - ■	— - -  ......
Risanke, dnevniki in beležnice.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUK1Č IN DRUG
LJUBLJANA
Bohorlieva ulica St. 24
Stran 2.
**** >0 R J U N A«
Štev. 29.
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
iz Leobna in društvo »Verein fiir das Auslanddeutschtum«. V gostilni Mač-nlk blizu kolodvora se je vršila slavnost, pri kateri so nastopili domači »nemški« pevci, znani repegat učitelj Perkovnik in stotnik Kaibitsch, predsednik društva »Karntner Hei-matbund«. Slednji je v svojem govoru vzbujal spomine na boje 1. 1918 do 1920, pevci pa so zapeli »Deutsch-landlied«.
Laško. V našem trgu se še vedno nemčuri, je pa tudi še nekaj Nemcev,
ki se pod i 1_________
med slovenskim ljudstvom; treba je, da se do dobrega spoznamo , in kar ni jugoslovensko, ni naše. O našem Fretzetu vemo, da hoče ostati Nemec, kar mu ne zavidamo, a čudimo se, da kljub temu peče žemljice za naše ljudi. Pa tudi naš Vivod še vedno šteje: finfe, sekse itd. Čemu ne slovensko? Če je šlo nekdaj tako, pa danes ne pojde, sicer pokličemo tretjega, ki bo shajal bolje, nego oba skupaj. Toliko za danes in če ne bo pomagalo, sledi obljuba! Na uho nam je prišlo, da eden izmed naših slovenskih trgovcev dopisuje nem.-slov. tvrdki. Stara navada, železna srajca in tako je tudi pri nas, zato pa več naših ljudi med seboj nemškutari, pa tudi naša*dekleta mislijo, čast izjemi, da so le tedaj olikana, če ne govore slovensko. Kaj pa »Laškemu slovenskemu športnemu klubu (tako ga nazivajo na vabilu), ali se ne dozdeva čudno, da se imenuje »slovenski«, ko se vendar na igrišču govori nemško! Kratko povemo, da tega ne bomo trpeli.
Laško. V tovarni mavca na Laškem je zaposlen kot nek faktotum inozemec, rodom Dunajčan — No-wotny — ki se je priučil toliko slovenščine, da jo res lomi. Mož nima morda niti dovoljenja za bivanje v
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“
Jugoslaviji, in bi mu bilo prav lahko najti namestnika pri njegovem delu. Inšpekcija rada naj ta slučaj preišče in moža, ako se izkaže, da neopravičeno odjeda kruh našim delavcem in nameščencem, odslovi v njegovo pravo domovino, — Pobrskali bomo še po drugod, da se otresemo takih prišlekov, ki odjedajo našim tako silno brezposelnim kruh.
Kronika.
Italijanska izzivanja v Dubrovniku. V Dubrovnik je prispela posebna fašistovska deputacija, sestoječa iz uniformiranih miličnikov, ki so pod vodstvom jugoslovenskih orožnikov obiskali peščico dubrovniških Italijanov. Ker so se pri tej priliki vedli nadvse drško in izzivali jugoslovensko čuteče Dubrovčane, so le ti pod vodstvom Orjune organizirali velike kontrademonstracije. katerih se je udeležila tisočglava množica. Ob priliki teh spontanih demonstracij je bilo ranjenih par Dubrovčanov, med njimi tudi nekaj Orjunašev. Po ponavljajočih se odločnih nastopih Dubrovčanov izgleda, da le ti prav odločno odgovarjajo na italijanske fanfaronade o neodrešeni Dalmaciji in da bodo razne italijanske iredentistične organizacije prav slabo opravile svoje — vzvišene posle.
Dvomljive napovedi. Med proti-jugoslovenske govornike in jezične osvobojevalce Dalmacije je vstopil i predsednik dobrovoljske fašistovske organizacije Pescosodilo, ki je dejal svojim mamelukom: »Mussolini ob-preporod italijanskega naroda in ne bo tisto uro, ki pride v sta-nas zaustaviti, da ne bi pohiteli danes trpe naši dalmatinski Pričakujemo obiska silnih fašistovskih dobrovoljcev in se trdno nadejamo, da ne bodo napredovali proti Dalmaciji tako počasi, kakor so v svetovni vojni proti Trstu in Gorici.
Naš poslednji članek »O nepremišljeni izjavi gospoda železniškega ministra« je povzročil mnogo pozornosti v Beogradu in naletel na odmev i v slovenskem časopisju. Tako je med drugimi i »Jutro« citiralo naše ugotovitve s primernim komentarjem.
Kršenje javne morale ie bilo po mnenju nikšičke policije vest »Slo-bodne misli«, da bo postavljen velikim županom odvetnik Vidoje Mi-šovič in da je pričakovati večjih premeščcnj političnega uradništva. In na podlagi člena tiskovnega zakona o kršenju javne morale je potem slavna nikŠička policija zaklenila »Slobodno misel«.
Pravična obsodba. V Beogradu se je zaključil senzacijski pjroces proti šefom finančne uprave, ki je dvignil v prestolici dokaj prahu. Razprava se je vršila tri dni in je bil glavni obtoženec Sava Stojanovič Qbsojen na 20 let robije, ostali šefi in uradniki pa so bili nagrajeni z od-
pustom iz službe in nekateri celo s 15-letno ječo. Oproščeni so bili samo štirje. Izgleda, da bo jela pravica govoriti i s privilegiranimi pljačkaši državnih blagajn, ki so do sedaj nemoteno kradli in goljufali.
Amerika in Mussolini. Zadnji govor železnega Benita je naletel na velik odmev v Ameriki, kjer ga komentirajo amerikanski listi na zelo odločen način. Tako ga imenuje »Newyork Times« »Izbruh narašča-joče besnosti Mussolinija in pogrebno pesem pobesnelega fašizma, ki misli zatreti demokracijo celega sveta!« Vladi bliizu stoječi »Wa-shington Post« nazivlje zopet govor Potsdamovca »preopasna grožnja, na katero bodo prizadete nacije gotovo odgovorile in preprečile zasnovani napad fašizma.« »Philadelphia Ledger« prihaja po tem govoru do zaključka: »da se često porajajo dvomi, da li ne ubira Italija prave poti, da si pridobi meri narodi njej primemo mesto. Fašizem je dosegel marsikaj, kar vzbuja občudovanje, toda način njegovih podvigov ustvarja nujno slutnjo resne opasnosti!«
Čehoslovaška vojska šteje 150 tisoč mož. Poleg teh še 126 generalov, 255 generalštabnih oficirjev, 362 polkovnikov, 848 podpolkovnikov. 627 majorjev, 2808 kapetanov, 8216 nadporočnikov in poročnikov.
Ministri kandidirajo kot en mož v Južni Srbiji, kar nudi zopet dokaz več, da bpdo volitve v Makedoniji svobodne in zakonite.
Italijani so najboljši gospodarji in blagi delodajalci trdijo italijanski listi in za njimi seveda tudi naši ofi-cielni krogi. Dejstva govore povsem drugače. Tako je bilo v Dalmaciji v Dugetn ratu izborna organizacija »Orjunašev«, ki je štela preko 60 članov. Jedva je jela ta organizacija delovati že so se pričela preganjanja Orjunašev po »Sufidu«, ki je v najhujšem času odpustilo v££ naše ljudi razven 5. Kako je to vplivalo na jadne Dalmatince si ni težko misliti. Je pa ta primer samo en sam slučaj v nizu drugih neštetih, še bolj v nebo vpijočih. Tako postopajo vsegamo-gočni Italijani že danes, kaj bi bilo šele, ako bi bile sprejete zloglasne nettunske konvencije, ni težko predvidevati.
V dalmatinskih lukah tožijo naši špediterji, da predaja država vse posle pri razkladanju državnih tovorov prihajajočih iz Francije ali Nemčije samo Italijanom. Proti ta-
kemu postopanju moramo protestirati ne samo zavoljo nezaposlenosti naših ljudi, nego tudi radi omogočanja nadzorstva laških špijonov nad tovori, ki prihajajo v našo zemljo, kajti, da ne bi Italijani pri vsem poslovnem poštenju do dobra izrabili takih prilik sigurne spijonaže, l^r ni moči misliti, osobito še spričo pisanja »Giornaie d’ Italia« o tovorih za našo vojsko odpremljenih preko dalmatinskih pristanišč.
Ljubljana je izpregovorila in izvolila za nosilca liste ceremonistov premifera SLS dr. Antona Korošca. In to na način, ki je. zadivil vse Ljubljančane. Vsaj tako ve povedati modri »Slovenec«. Nas kandidatura zelene veje Prlekije prav malo inte-resira, četudi ne 'morejo njeni blagi propovedniki brez »orjunaških nasilij« podpreti le to. Kot Ljubljančani in volilci pa bi samo radi zvedeli, kaj je storil dr. Korošec za Ljubljano poleg spopolnitve ljubljanske borze, ko-je pomen more tako bedasto precenjevati samo kak Slovenčev uvodničar in da li se je položaj Ljubljane izboljšal samo za las po njegovi zaslugi.
Vzdrževanje našega voznega parka pri železnici. K vsem našim tozadevnim razpravam dostavljamo, da se nahajamo v tekočem letu na nekako najnižji stopnji popolnosti. Medtem ko se je do sedaj pri vzdrževanju voznega parka delalo precejšne nedostatnosti, kar je dovedlo ta park na najnižjo stopnjo od počet-ka svetovne vojne pa do danes., se je
pričelo v zadnjih časih pod pritiskom novih j-azmer obračati na bolje. Značilno za to je dejstvo, da se je pretf nekaj leti plačalo za glavno popravilo enega tovornega vagona okoff 50 tisoč dinarjev, dočim se le plačevalo v zadnjih mesecih za enaka popravila in v istih podjetjih okoli 12 tisoč dinarjev. Torej štirikratna pocenitev. Iz tega dejstva se da sklepati, da se je pri; večtisočih popravil potrošilo mnoge milijone brez pozitivnega haska za državo. Dalje smo obveščeni, da se bo v najugodnejšem slučaju spravilo naš strojni in vagou-ski park v dobi kakih osmih let na isto višino kot je ono bilo in je v modernih državah z ozirom na ekonomijo in varnost presneta.
Načelnik mašin. odelenja:	Inž;
Anton Dolinšek — tako stoji napisano v »Red vožnje« službeno izdanje
naših saobračajnih ustanov. Ne bi se spodtikali ob to zadevo, če ne. bi vedeli, da se isti organ stalno podpisuje s sch t. j. Dolfnschek. Nepoučeni ljudje, ki prebirajo »Red vožnje« bi si morda mislili, da je omenjeni organ Jugosloven in da je vse vr redu, če taki ljudje sede na merodajnih mestih. Temu pa ni tako. Po našem mnenju bi moral biti načelnik mašin-skega odelenja vsaj sposoben sestavljati sam referate v službenem, jeziku in da se taka neznanja ne da uspešno zakrivati z jugoslovenski tiskanimi imenu
Podešta za Trst. Kakor je že znano, ne- bodo več vodili upravo nobenega mesta v Italiji izvoljeni župani
in izvoljeni občinski svetu temveč od osrednje vlade imenovani pode-štati. Ln sicer kot pravi državni uradniki, ki se tudi lahko premestijo od ene občine k drugi. Za vse občjne Julijske Krajine so brli že imenovani podeštalti, le Trst /in Reka sta še vedno čakali na imenovanje, dasi je pred časom potekel rok, ko bi se morala odpraviti prejšnja uprava, sicer moramo omeniti, da je uprava obeh omenjenih mest že več časa v rokah komisarjev. 7. t. m. je tržaški prefekt izdal vest, da je imenovan podešta za Trst in sicer v osebi vojaškega generala na razpoloženju in aktivnega generala milice, Jurija Nobile, ki, če se ne motimo, pozna Trst le po imenu. Čudno se je zdelo to imenovanje Tržačanom, dasi sta mu obe italijanski glasili izapeli kakor običajno vsem novo imenovanim organom največji slavospev. Čudno pa se je moralo zdeti tudi drugim faktorjem, da so postavili na čelo Trsta generala, 'ko zavzema že tudi toliko drugih podeštatskih mest večje število bivših višjih častnikov.
Te dni se je vršila v Rimu seja proslulega društva »Dante Aligheri«, katere so se udeležili razni znani voditelji boja proti Slovanom pod Italijo, tako Tamaro, senator Pitacco in admiral Thapn de Pevel in drugi. Razpravljali so seveda kakor vedo povedati časopisi predvsem o vprašanju drugorodcev v obmeinih pokrajinah. 13aje so prišli tudi do zelo važnih sklepov, o katerih pa poročila molčijo.
• •
CARL POLLAK D. D. • LJUBLJANA
m
Detajlna prodaja čevljev po tovarniški ceni na DUNAJSKI CESTI štev. 33 na dvorišču
Za tata velesejma od 30. junija do 15. julija
Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev i. t. d., po izredno nizki ceni. Moških in ženskih čevljev od Din 60'— ter fantovskih, dekliških in otroških od Din 20 — navzgor.
Velika zaloga sandal iz rjavega blank usnja od štev. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in
nogometne žoge.
mm®
<£)
H
®
as
®
Za konzorcij lista »Orluna« odgovarja Drejče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože Spa°'