Štev. 126.
f Ljubljani, v torek, dne 7. junija 1910.
Leto XXXVIII.
es Velja po pošti: =
Sa oelo leto naprej . K 28-— u pol leta » , » 13*— n četrt» » , » B-50 u en meseo » . > 2*20 m Nemčijo oeloletno » 29*— u ostalo Inozemstvo »35*—
— ? upravništvu: s
Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » 11*20 sa četrt» » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za po&iljanle na dom 20 v. aa mesec. — Posamezne itev. 10 v.
Inserati: i
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 t
sa dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . * 10 ► za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notioah stsne enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst.
i Izhaja:;
vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
tSC Uredništvo Je t Kopitarjevi idiot štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6. tai = Sprejema naročnino, lnserate In reklamaoije. = ■	Upravniškega telefona štev. 188. =====
Današnja Številka obsega 4 strani.
Iz tabora zadružnih gospodarskih sil.
Ljubljana, 6. junija.
Danes teden je zborovala »Zadružna zveza«, ki obhaja letos svojo desetletnico, tista organizacija, ki si je priborila v kratkem času, odkar obstoji, vodilno vlogo na zadružnem polju na našem jugu. Da je temu tako, dokazuje, ker so se udeležile občnega zbora najmočnejše zveze ne le na našem jugu, tudi druge slovanske zveze so bile zastopane na glavni skupščini »Zadružne zveze«. »Gospodarsko zvezo« za Istro je zastopal njen predsednik deželni in državni poslanec dr. Laginja, »Goriško zvezo gospodarskih zadrug in društev« njen predsednik deželni poslanec Fon, »Hrvatsko poljedelsko banko v Zagrebu« Artur Machnik, brzojavno je pozdravila skupščino »Srbska zveza« v Zagrebu, »Češka zveza« v Pragi, največja v Avstriji, ki drijiži 1900 zadrug, je bila zastopana po svojem predsedniku državnemu poslancu Dvo-raku. Dokazala in pokazala nam je glavna skupščina »Zadružne zveze«, da se je vkoreninila in da je postala mogočna med nami zadružna misel, mogočnejša, kakor so morebiti pričakovali tisti, ki so pred približno 16 leti -gradili danes že mogočno zadružno trdnjavo med Slovenci.
Danes je pa zborovala »Gospodarska zveza«, ki ji je namen in dolžnost, da osamosvoji naš rod na trgovskem polju. Kakor smo popolnoma iz nič ustvarili mogočno denarno organizacijo, ki osamosvoji naš rod izkoriščanja velikega kapitala, tako ima tudi naša »Gospodarska zveza« veliko nalogo, in priznati moramo, da krepko dela na osamosvojitev našega rodu na trgov-sko-gospodarskem polju.
Gospodarji sveta so poslali kar-teli, ker je velika blagovna proizvaja že malone popolnoma kartelirana. Karteli sami določajo visoke cene blagu, kon-zument ga dobi šele morebiti iz četrte roke in zato redi celo vrsto pijavk. Druge pomoči ni, kator da se konzu-ment gospodarsko združi, tako da dobi blago, ki ga potrebuje, naravnost od producenta. Kakor si v kratkem dobi naša izadružna organizacija krono v »Zadružni banki«,' tako mora stremiti tudi »Gospodarska, zveza«, naša velika nakupovalna in prodajalna zadruga, naš zadružni veliki trgovec, da postaja vedno mogočnejša in da nadvlada kot veliki trgovec na našem jugu, kakor že nadvladuje »Zadružna zveza« na zadružnem denarnem polju.
Proti karteliranemu velekapitalu druge pomoči ni, kakor samopomoč. Naša trgovina je danes odvisna od kar-telov. Žalostno, a resnično, naši trgovci niso nič drugega., kakor provizij siki posredovalci med karteliranim velikim kapitalom in proclucentom. Vedno večji mora biti tisti krog, ki se oklepaj »Gospodarske zveze«, čimdalje bolj prodiraj med našim ljudstvom zavest, da edino v mogočni gospodarski združitvi je zagotovljen naš obstoj.
Naše zadružništvo, dasi mlado, lahko kaže na lepe uspehe. Nikakor pa ne sme postati senilno in mora vedno stremiti po tem, da napreduje, da postaja vedno mogočneje. Veliko je že doseglo naše zadružništvo in tudi »Gospodarska zveza« lopo napreduje in tvori že danes gospodarsko moč, ki se že upošteva in ki se bo še bolj upoštevala. Agende »Gospodarske zveze« so vedno večje in bodo in morajo biti vedno večje.
Ni še naša gospodarska organizacija tako mogočna, kakor so n. pr. združena angleška konzumna društva, ki že dobivajo leta in leta kolonialno blago iz lastnih kolonij, da ga. prodajajo svojim članom, ki v lastnih tvor-nicah izdelujejo lastno blago.
Smotrenemu delu na gospodarskem polju se brezdvomno posreči, da postane tudi naša gospodarska organizacija na blagovnem kakor na denarnem trgu popolnoma samostojna. Za tem ciljem smo stremili, ko smo snovali pred leti in leti naše posojilnice, in naša gospodarska društva in naše konzumne zadruge, da osamosvojimo naše ljudstvo, ljudstvo slovenskih delavskih stanov.
Poročila, ki smo jih čuli ob današnji glavni skupščini »Gospodarske zveze«, nam kažejo, da se vedno bolj bližamo tistim idealom, ki smo jih imeli, ko smo stali ob zibelki naše gospodarske organizacije in da ni več daleč tisti čas, ko ne bo stalo na lastnih nogah le naše posojilništvo, marveč da postanemo tudi lastni gospodarji v veletrgovini. Počasi, a gotovo!
GLAVNA SKUPŠČINA »GOSPODARSKE ZVEZE«.
(.Šesto upravno leto.)
Skupščinarji zborujejo v dvorani S. K. S. Z. Zastopajo 1175 glasov. »Goriško zvezo gospodarskih zadrug« zastopa deželni odbornik dr. E. Lampe, »Zadružno zvezo« podpredsednik stotnik v p. Kump in načelstveni ravnatelj Traven, navzoča sta deželni odbornik dr. Pegan, deželni poslanec Hladnik, župana Belec, Stanovnik in drugi.
Skupščino otvori predsednik »Gospodarske zveze« J. N. Babnik, ki imenuje za zapisnikarja Palmeja, za ove-rovatelja zapisniku pa Stanovnika in Adamiča.
Prečita in odobri se zapisnik zadnje glavne skupščine.
Poročilo načelstva »Gospodarske zveze« za 1. 1909.
(Poroča predsednik J. N. Babnik.)
Zopet je minulo eno leto in prvo desetletje 20. stoletja se bliža koncu. V tej perij odi so se izvršile velike pre-membe na vseh poljih človeškega delovanja »znamenitega kulturnega in socialnega stvarjenja, katerih očiten smoter je: zboljšanje vseh življenjskih potreb ljudi, olajšanje dela, zjednača-nje razlike. Velike so poboljšave in izpopolnitve že obstoječih pridobitev, kakor je tudi ogromno naraščanje kapitalističnih sredstev. Koncentracija moči se je polagoma povspela do najvišje stopinje. Velikanske sile so se postavile v službo človeštva. Tisoči nadomeščajo milijone, milijoni, milijarde in milijarde se kupičijo na milijarde in se uporabljajo za največja podjetja. Noben načrt se ne zdi kapitalizmu neizpe-ljiv. Če so preprežene bogato obljudene dežele z železnicami, gradile se bodo železne ceste z enega konca Afrike do Perzijskega zaliva ter po brezmejnih pokrajinah rumenega plemena.
Zakaj omenjam to? Zato, ker sem hotel ilustrirati moč združenja, oziro-roma zadružništva. Oče slovenskega zadružništva je izprevidel že pred leti moč združenih sil in je neumorno deloval v tem smislu. Da se mu je zadružna misel posrečila, svedočijo zveze, zadruge in društva na slovenskem ozemlju.
Leto 1909 je bilo za trgovino nestanovitno. Bilo je leto draginje ter vzrok slabe kupčije. Trgovina profitira le o dobrih letinah, od visokih cen imajo dobiček le nekaterniki. Tudi naša kupčija z žitom in moko ni bila povoljna, pač pa ona s krompirjem zelo dobra. S tem deželnim pridelkom smo napravili lep promet. Nakupili in prodali smo v ljubljanski okolici in škofjeloškem okraju 149 vagonov krompirja. Tudi zelja jo bilo obilo, le žal, da se ni mogel ves izdelek spraviti v denar. Vprašanj po fižolu v tej upravni dobi ni bilo veliko in je bil izvoz zgubonosen, kar se je letos popravilo. Fižol, kar smo ga imeli v skladišču, prodal se je proti nabavni in inventirani ceni, z dobičkom. Posrečilo se nam je namreč konjunkturo v pravem čhsu izkoristiti kar najbolje, Mila zima jc bila vzrok, da je
bil eksport zelja in fižola tako minimalen. Kakor bodete izvedeli iz poročila je bil promet kljub temu precej večji, kakor prejšnja leta.
Podjetja, ki smo jih ustanovili začetkom leta 1909, so se splošno lepo razvijala, kar svedočijo njihove bilance. Družba z omejeno zavezo, tvrdka Kozina in drug vidno napreduje. Prva bilanca tvrdke je izkazala precejšen dobiček. Tvrdka podpira domačo obrt, posebno zobotrebcev veliko pokupi in izvozi. Izkupiček za zobotrebce pride v korist najrevnejšim slojem Dolenjske. Kozina in drug ima realizirati še drugo važno vprašanje glede na domačo obrt, o čemer vam bomo poročali na prihodnjem občnem zboru »Gospodarske zveze«.
Oddelek v Trstu je imel za prve mesece velik promet in bo prihodnjost pokazala, če se bo to podjetje tako razvilo in postalo dobičkonosno, kakor je želeti. Podružnica bo morala osredotočiti svoje delovanje na prodajo deželnih pridelkov, da nam s tem pomaga okupirati jug pri izvozu deželnih pridelkov, kar je naš glavni smoter.
Zeljarno v Tomačevern smo povečali, popravili in z najnovejšimi stroji opremili. Zaradi mile zima pa, kakor že omenjeno, vsega zelja nismo mogli prodati.
V	vsa ta podjetja, h katerim spada tudi mlin Količevo, smo investirali 442 055 K 66 h.
Blagovnega prometa je bilo s pomožno akcijo 8,052.925 K 94 h, brez pomožne akcije 5,858.015 K 45 h, torej več kakor v 1908. letu 1,599.147 K 37 h. Blaga se jc prodalo brez pomožne akcije za 2,761.534 K 33 h več 916.966 K 75 h.
Naj mi bo dovoljeno navesti število vagonov v zadnji sesiji prodanega blaga. Razen nekaj vagonov sladkorja, riža, olja in drugega se je spečalo 60 vagonov različnega fižola, 29 vagonov koruze, 149 vagonov krompirja, 416 hlebov bohinjskega sira, 26 vagonov mineralnega superfosfata, 17 vagonov kaj-nita, 4% vagona kalijeve soli, 100 vagonov Tomaževe žlindre, 16 vagonov smrekovih storžev, 7 vagonov bukovih drv.
Dobava volov za mornarico v Pulju je bila leta 1909 dobičkonosna, v letu 1910 nam pa preti zguba, ker so cene živine zdatno poskočile, mornarica nam jih je pa, ker imamo konkurenta, pred enim letom celo znižala.
V	najkrajšem času bo pričela »Gospodarska zveza« z izvozom in razpeča-vanjem živine. S tem bo posestnikom dana prilika svojo živino dobro prodati, kar bo gotovo našo živinorejo zdatno pospeševalo.
Trgovina z vinom se jo konsolidi-rala, ker smo pridobili stalne odjemalce. Primanjkuje nam le lepili prostornih kleti, čemur se bo odpomoglo z novim društvenim poslopjem.
Iz predstoječega razvidite, da smo kljub konkurenci in mnogih težkoč mogočno napredovali in upamo tudi v prihodnje najboljših uspehov.
Ker naš promet od leta do leta narašča, nedostaja nam zadostnih skladišč za blago in smo v vedni zadregi zaradi prostorov. Nadejamo se, da bomo imeli že takoj prihodnje leto s pomočjo obljubljenih podpor svoj lastni dom.
Splošno se organizacija dobro razvija. Izjemo delajo nekatera slabo vodena konsumna društva. Imamo tri do štiri take zadruge, ki jih bomo morali sanirati ali likvidirati. Sicer pa moramo pohvalno omeniti, da se druga društva previdno vodijo. Največja hiba društev so bili neizkušeni in trgovine nevešči poslovodje. Da se temu v prihodnje temeljito odpomore, ima skrbeti zadružna šola, v kateri §e bodo mladeniči poučevali v knjigovodstvu in zadružnih vprašanjih. Svetovali bi le, da se v to šolo odpošljejo kolikor mogoče take moči, ki imajo že znanje v praktični trgovini.
Kakor ste, cenjeni navzoči, razvid deli iz teh strogo stvarnih izvajanj, je »Gospodarska zveza« napredovala v vsakem oziru. Načelstvo se je trudilo vbiti kos nalogi, ki mu jo je poveril zadnji občni zbor. Če se nam je to povsem posrečilo, ne pristoji sodba nam, ampak današnjemu občnemu zboru.
Končno apeliramo, kakor vedno, na vse zadružnike, da se tesno oklenejo »Gospodarske zveze« in prepričani smo, da bomo z združenimi močmi prišli do zaželjenega cilja. V naših močeh ni, sedaj določiti, ali se bo vse posrečilo. Če pa storimo svojo dolžnost, nam vest ne bo očitala ničesar.
Blagajniško poročilo.
(Poroča ravnatelj S. Škrbinec.)
S predležečim obračunom zaključuje »Gospodarska zveza« svoje šesto upravno leto. V tej upravni dobi je izvršila »Gospodarska 7veza« sledeči promet: blagovnega prometa je bilo 1909. leta 8,052.925 K 94 h, denarnega prometa pa je bilo 1909. leta 15,682.001 kron 64 h, skupaj tedaj 23,734.927 K 58 h. Ta promet se na posamezne račune razdeli nastopno: Naša terjatev pri zadrugah znaša 362.966 K 41 h. V splošnem se je poslovanje z gospodarskimi zadrugami bistveno uredilo ter je opaziti, da so zadruge svoja poslovanja krajevnim razmeram in potrebam svojih članov prilagodile, vendar so posledice slabe letine iz leta 1908; posebno kar se tiče porabe koruze, otrobov in drugih pridelkov za krmljenje bile tudi v letu 1909 skrajno občutne ter je veliki del teh potrebščin preskrbela »Gospodarska zveza« potom po ministrstvu vpeljane pomožne akcije.
Poslovanje na račun dolžnikov zaznamuje vsesplošni napredek. Naša terjatev pri dolžnikih znaša 734.065 K 80 h. Ta izraba kredita na tem računu se opravičuje z velikim obratom, ki se je iz poslovanja pri tem računu dosegel. Izdatki znašajo v 1909. 1. 4,167.361 K 8 h, proti lansko leto izkazanim 2,086.612 K 29 h. Vplačila dolžnikov pa znašajo 3,706.573 K 56 h, proti lanskoletno izkazanim 2,129.088 K 97 h. Ta veliki napredek zahteva tedaj tudi večji kredit, katerega se je moralo dovoliti. Obenem pripomnimo, da je k temu računu priklopljen račun vojne mornarice v Pulju. Nadalje jc akreditirana iz tega računa združena tvrdka Peter Kozina & Co., katero je »Gospodarska zveza« v letu 1909 financirala. Nadalje naša investiranja v nakupu mlinskih produktov za mlin Količevo, kar v skupnem presega vsoto 440.000 K. Ako upoštevamo ravno navedeno, se naša terjatev pri dolžnikih proti lansko izkazanim saldom 273.278 K 28 h ni bistveno izpremenila, kljub temu, da smo na tem računu tudi dosegli skoraj trikratni promet.
Iz ravno navedenega razloga je bilo treba tudi izčrpati večji kredit. — Naš dolg na tekočem računu je znašal koncem 1908. leta 778.636 K 17 h. Prejeli smo v 1909. letu 1,972.259 K 60 h. Vrnili pa smo 1,277.653 K 20 h, tako da znaša koncem leta naš dolg 1,473.242 K 57 h.
Koncem leta 1909 dolguje »Gospodarska zveza« različnim upnikom z dne. 31. decembra 1909 še neplačane račune vsoto 131.094 K 34 h.
Naša terjatev pri poštni hranilnici je znašala konec decembra 1909. leta 121.913 K 46 h.
Lanskoletni obračun izkazuje vrednost hiše v Trnovem po stanju z dne 31. decembra 1908 54.676 K 80 h. Popravila v letu 1909 znašajo 276 K 50 h, torej vrednost poslopja koncem leta 1909 54.953 K 30 h.
Račun deležev je znašal koncem 1908. leta 8360 K, vplačila v letu 1 09 znašajo 114 K, tedaj znaša naš dolg na tem računu 8474 K.
Račun lastnih deležev. Naša terjatev iu) tem računu ie znašala konc m 1908. lela 720 K. v letu 1909 izplačali
smo deležev 48.500 K, tako da znaša naša terjatev na tem računu 49.220 K.
Račun inventarja se je dvignil od lansko leto izkazanih 14.214 K 9 h za nakupljeni inventar v 1909. letu 6239 K 14 h, skupaj 20.453 K 23 h; po odbitku 10 % odpisa 2045 K 32 h na 18.407 K 91 h. — Naša terjatev na računu ze-ljarne je znašala koncem 1908. leta 6052 K 37 h, v letu 1909 smo nakupili surovine za 24.735 K 40 h, iz zeljarne pa smo vzeli v letu 1909 za 20.940 K 27 h vrednosti, tako da znaša vrednost ta-mošnje zaloge 9847 K 50 h. — Vrednost poslopja zeljarne je znašala 31. decembra 1908 15.076 K, adaptacija in popravila zeljarne v 1. 1909 pa znašajo 3596 K 50 h. — »Gospodarska zveza« je izvršila leta 1909 v letu 1908 započeto, od • c. kr. ministrstva dovoljeno pomožno akcijo v korist po suši oškodovanim posestnikom ter je v letu 1909 imela izdatkov 1,136.763 K 45 h, po odbitku iz leta 1908 izvirajočega preostanka 29.353 kron 64 h, tedaj 1,107.409 K 81 h. Vrnitve od strani deželne vlade in interesentov pa so znašale 1,058.147 K 4 h, tako da znaša naša terjatev na tem računu koncem 1909. leta 49.262 K 77 h.
Splošni rezervni zaklad je narastel z v letu 1909 prištevšimi obrestmi na 7040 K 34 h, pokojninski zaklad pa na 3669 K 56 h.
Glasom 31. decembra 1909 sestavljene blagovne inventure znaša vrednost blaga, ki se nahaja na skladišču, 176.318 K 54 h. Knjižni saldo iz računa blaga pa znaša 128.165 K 19 h, tako da znaša kosmati dobiček na blagu 48.153 kron 35 h.
Kakor razvidno iz blagovnega prometa je »Gospodarska zveza« v 1. 1909 prodala za 3,898.297 K 78 h. Po odbitku prodanega blaga na račun pomožne akcije v znesku 1,136.763 K 45 h, torej za svoj račun prodanega 2,761.534 K 33 h, proti v letu 1908 izkazanim 2,049.101 K 70 h, po odbitku pomožne akcije 204.534 K 12 h, 1,844.567 K 58 h, v letu 1909 več za 916.966 K 75 h. Ako primerjamo letošnji dobiček na blagu po 48.153 K 35 h s prodanim blagom v znesku 2,761.534 K 33 h, razvidimo, da je »Gospodarska zveza« v blagovnem prometu delala z dobičkom 1 Iv 74 h pri 100 K prodanega blaga. — Na škonti je preostalo »Gospodarski zvezi« 25.478 K 23 h. Na vpisnini je prejela 28 K, prispevka je bilo vplačanega 665 K, najemnina hiše Trnovo znaša 3008 K 62 h, podpore po deželnem odboru kranjskem prejeli 3000 K, skupaj 80.333 K 20 h. — Nasproti temu pa je zabeležiti v izgubo: lOodstotni odpis na inventarju 2045 K 32 h, izguba na obrestih 3545 kron 76 h, stroškov 60.711 K 51 h, stroški hiše v Trnovem 1230 K 20 h, obresti rezervnih zakladov 606 K 24 h, izplačane provizije 1524 K 30 h, 69.663 K 33 h; torej čistega dobička 10.669 K 87 h. Ta čisti dobiček razdeliti je občnemu zboru v smislu § 10. pravil ter obenem razdeliti tudi iz leta 1908 še nerazdeljni čisti dobiček po 8086 K 41 h, tedaj pride do razdelitve vsota 18.756 K 28 h. Koncem leta 1908 je štela »Gospodarska zveza« 81 članic-zadrug, pristopile so v letu 1909 2 zadruge, skupaj 83, izstopila pa nobena, tedaj šteje »Gospodarska zveza« koncem leta 1909 83 zadrug. Stanje članov koncem leta 1908 je bilo 527, pristopilo jih je v letu 1909 25 članov, skupaj tedaj 552 članov; izstopil ni nihče. »Gospodarska zveza« je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani.
Predsednik nadzorstva predlaga, naj se podeli odboru absolutorij, kar obvelja.
Čisti dobiček iz leta 1908 in 1909 v skupni vsoti 18.756 K 28 h se tako-le porazdeli: 30 odstotkov rezervnemu zakladu, 20 odstotkov pokojninskemu zakladu, 50 odstotkov se pa prepiše na nov račun.
Novo podjetje »Gospodarske zveze«.
Na predlog deželnega odbornika dr. E. Lampeta se sklene po daljši razpravi, naj »Gospodarska zveza« ustanovi neko novo podjetje. Razprave so se udeležili stotnik Kump, Škerbinc, Babnik.
Eksportni trgovini »Gospodarske zveze«.
Ravnatelj S. Škerbinec poda nekaj podatkov o eksportni trgovini »Gospodarske zveze«. Glede na eksport domačih zobotrebcev ama »Gospodarska zveza« že malone monopol. Izdelujejo se po najrevnejših krajih Dolenjske. »Gospodarska zveza« ekspor-tira tudi v Levanto in sicer dela kupčije v Levanti le proti gotovemu denarju. »Gospodarska zveza« ima v Italiji 7, na Francoskem pa 4 zastopnike in iz-kuša, da se čimdalje bolj razširi eksport kranjskih kmečkih pridelkov. Kar se liče eksporta čevljev, upa, da postane eksport večji, ko se skleneta z Ru-munijo in Srbijo trgovinski pogodbi. y Ljubljani namerava »Gospodarska
zveza« napraviti poseben oddelek' za prodajo in za posredovanje kmečkih strojev. — Razprave še udeleže stotnik Kump, dr Lampe, ki naglaša potrebo napraviti tako izložbo kmečkih strojev, cla bi stroji delovali in bi zato kmet imel večje veselje, da si jih nabavi.
Kurat Abram priporoča »Gospodarski zvezi«, naj bi obrnila pozornost na nakup zgodnjega goriškega krompirja, ki ga imajo zdaj zgolj tržaški judje v rokah. Predsednik J. N. Babnik izjavi, da bo v tej zadevi storila »Gospodarska zveza«, kar ji bo mogoče.
Predsednik naglaša, da čakajo »Gospodarsko zvezo« velikanske naloge. Priporoča, naj se reorganizira »Zve-zino« notranje poslovanje, odbor imej vsaj vsak teden seje.
Deželni poslance Hladnik govori o nujni potrebi, da se bavi »Gospodarska zveza« s prodajo kmečkih strojev. Želi, naj bi fiksirala »Gospodarska zveza« cene.
Dr. Lampe želi, naj bi imela »Gospodarska zveza« več stika z ljudstvom, za kar naj skrbi po časopisju. Inseratov, kakor druge tvrdke, »Gospodarska zveza« ne potrebuje, ampak tega potrebuje, da ljudje znajo, kaj da »Gospodarska zveza« dela. Deželni odbor namerava razstaviti na Dunajski cesti tam, kjer je bil kinematograf, stroje za mali obrt. Podpiral bi tudi razstavo kmečkih strojev, če jih razstavi »Gospodarska zveza«.
Razprave se še nadalje udeleže Babnik, Stanovuik, ki želi, naj gleda »Gospodarska zveza« bolj na društva, s katerimi naj dela na sklepe, Babnik, Palme in Abram, nakar se vzame na znanje, da je odstopil iz nadzorstva nadzornik Ivan Podlesnik, ki mu izreče predsednik J. N. Babnik zahvalo vsled vestnega njegovega nadzorovanja, nakar zaključi J. N. Babnik glavno skupščino.
Kako ]e zmagal grof Khuen?
Khuenu - Hedervaryju ni treba sklepati kompromisov ali pa celo demi-sijonirati. Zmagal je. Hudobni jeziki sicer trdijo, da je presenetljivi izid ogrskih volitev samo vspeh grofa Tisza in nekaka opravičba staroliberalne stranke, vendar po imenu je le zmagovalec grof Khuen-IIedervary. Četudi je grof Khuen - Hedervary še v februarju, ko se je ustanovila nacionalna stranka in ko je bilo treba pridobivati volivne mase, celo povdarjal, da nova liberalna stranka ne bo nova izdaja stare liberalne stranke in četudi je to povdarjal naučni minister grof Zihy v svojem govoru v Stolnem Belgradu, vendar je sedaj razpoloženje v klubih vladne stranke popolnoma drugo. Nazdravljajo si v veselju, da vspeh volitev ni nič drugega kakor dokaz za upravičenost politike staroliberalne stranke. Torej te volitve niso potrdile programa Khuen-Hedervaryjevega, ki se v marsikaterih točkah loči od staroliberalnega, temveč so potrdile le slaroliberalno strankarsko politiko.
Kakor vse kaže, se bo to vjemalo tudi z drugimi dejstvi. Staroliberalna jc bila sicer nagodbena stranka, toda temelj ji je bil liberalizem, po katerem se je tudi imenovala in kateremu je žrtvovala vse, tudi nagodbo. Vladna stranka do leta 1904. je imela v vseh tedanjih liberalnih oseminštiridesetih opozicijonalnih strankah skrivne in očite zaveznike — pomisliti je treba samo na proticerkveno politiko — ter se je borila proti vsem nagodbenim strankam 67. leta, ki so ji stale nasprotno v boju na nož. Ne zato, ker so bile stranke 67. leta, ampak zato ker niso bile liberalne.
Noben pameten človek pa se ne bo zgražal, ker je grof Khuen-Hed6rvary stranke 48. leta po njihovih težkih grehih naravnost decimiral. Te stranke so popolnoma zaslužile svojo usodo. Čudno pa se sliši, da je tudi uničil protili-beralne nagodbene stranke 67. leta. Grof Khuen-Hedervary je pri tem igral dvojno igro, ki gotovo ni korektna. Nasproti 48aškim volivnim masam in strankam je igral reševalca nagodbe, a protiliberalne 67aške opozicijske stranke je zadušil v imenu liberalizma. Na-godba Ogrske z Avstrijo ni nobeno kon-fesijonelno niti narodno vprašanje, kakor tudi sploh vprašanje liberalizma. Pvejšnja liberalna stranka je sicer to dvoje združila, a s tem je ustvarila največjo in najpogubnejšo laž v političnem življenju Ogrske.
Naravna posledica tega dejanja je bila, da se je mogla liberalna stranka 30 let vzdržati na površju z volivnim sistemom najslabše vrste z nepopisno volivno korupcijo. 30 let so bili liberalni državnozborski mandati ravnotako na prodaj, kakor krompir na semnju. Kupljeni volivci in mandati so pome-njali 30 let nagodbeno zvestobo Ourske.
Dosti drugače tudi sedaj ni. Novopeče-na novoliberalna stranka se ni zadovoljila s tem, cla bi se sklicevala na splošno nepriljubljenost 48aške frazerske politike med volivnimi masami ter potrebo miru in resnega dela v parlamentu. Delala je tudi s silo in denarjem. O teh sredstvih se je v avstrijskem drž. zboru že govorilo in besede, ki so se tam izpregovorile o ogrskem volivnem sistemu, so učinkovale prav dobro v klubu nacionalne delovne stranke. Pri tej priliki se je seveda pogrela stara liberalna fraza, ko je manjkalo drugih dokazov, da narodnosti »denuncirajo« Ogrsko na Dunaju. Pa z nasiljem se je tudi delovalo pri volitvah na Ogrskem v okrajih, kjer ni nobenih drugih narodnosti. Bog Trebuh je tudi pri teh volitvah sprejel mnogo žrtev. Mnogo pa jih je bilo, ki so v spremstvu bajonetov korakali na Volišče, ali pa ne, kakor je bilo ukazano vojakom in orožnikom.
Posamezni vladni mandati so veljali ogromne vsote denarja. Nek baron na južnem Ogrskem je plačal 200.000 K za volitev v svojem okraju. V Budimpešti je nek mandat veljal 80.000 K. Splošno so veljali po 60 do 100.000 K mandati. V nekem okraju, kjer je bilo samo 5000 volivcev, je dobilo samo 38 oseb 5000 K. V zgornjeogrskih, slovaških, sedmograških in rumunskih okrajih je bilo denarja kot ovsa.
Tako izgleda slavepolna zmaga nove ogrske nagodbene večine. Ali je v resnici nagodba tako draga, ali je res tako nepopularna, da se mora njene pristaše kupovati z denarjem? Krščanska vladna politika bi celo deželo Ma-žarov in Nemažarov pridobila za nagodbo, samo liberalna politika jo kompromitira s svojim sramotnim volivnim sistemom. Grof Khuen-Hedervary koraka v državni zbor kot triumfator. Čas miru in dela je nastal — čas miru kupljenega ljudstva in čas liberalnega dela.
Podpredsednik propale ljudske stranke Rakovszky se pogaja s predsednikom 1848-stranke, Justhom, da bi se opozicijonalne stranke združile in nastopale v parlamentu skupno.
Ogrski Slovenci in sedanje volitve.
(Iz Ogrske.)
Ogrski Slovenci so razdeljeni med Mažare v štiri volivne okraje: Murska Sobota, Bakša, Dolnja Lendava in Mo-nošter. Razdelili so jih Mažari nalašč tako, ker so se bali, da bi sicer tvorili v dveh okrajih večino. Zdaj so razdeljeni tako, da so v treh okrajih v manjšini, le v enem okraju, v Murskoj Soboti, tvorijo večino. V tem okraju bi pri dobri volji lahko volili Slovenca, a ljudstvo je tako zaostalo glede na narodno zavest, da se mu kaj takega dosedaj niti ne sanja.
V volivnem okraju Bakša, kamor spadajo volivci iz treh čisto slovenskih župnij, sta se borili za zmago vladna stranka in stranka 48, to je stranka Košuthova, oziroma Justhova. Kandidata 48. stranke so sprejeli v več vaseh z veliko slovesnostjo in so ga podpirali na vse mogoče načine. Tako so n. pr. v neki vasi volivce, ki so hoteli iti volit za vladno stranko, ustavili doma. V clrugi vasi so napadli kmeta, ki je obesil na hišo zastavo vladne stranke. Neki so celo molili za zmago Košuthove stranke itd.
Da so ogrski Slovenci nesamostojni, so pa krive razmere, v katerih živijo, zato se temu ni treba čuditi. Ubogi narod nima nobenega časopisa in nima nikakih zanesljivih voditeljev, katere bi z upanjem lahko ubogal. Pri-moran je zato verovati in za resnico imeti, kar učitelji in drugi uradniki pravijo. A ti učitelji in uradniki so večinoma mažarski nacionalci.
Kaj pa duhovništvo? Zalibog je po naših krajih mnogo takih, ki so prenapolnjeni z mažarskim duhom. Le malo je takih, katerih srce bi za narod gorelo, ker vlada skrbi pri nastavljanju, da pridejo k nam nacionalni mažari. Z veliko težavo je zmagala vladna stranka v vseh štirih okrajih. Seve Slovenci ne bodo imeli tudi ocl zmage vladne stranke nič, kakor bi ne imeli nič od Košuthovcev.
Dnevne novice.
-f Izobraževalnim društvom I Ona
izobraževalna društva, katera so pred kratkem prejela od tajništva S. K. S. Z. ljubljanske drugič vprašalne pole, se vljudno prosijo, da iste izpolnijo in jih takoj pošljejo S. K. S. Z. v Ljubljano, ker je sicer nemogoče pričeti s sestavo statistike za »DrpStveni koledarček«.
4- Nemcem se v Avstriji slabo godi,
5. t. m. so v Črnovicah otvdHli »Dom«, ki stane en milijon kron. Pri tem je značilno le to, da se je slavnosti udeležil deželni predsednik pl. Bleyleben in da je govoril bivši minister Schreiner, Ta je med drugim dejal, da »se Nemci v Avstriji sedaj nahajajo v precej bolj ugodnem položaju kakor pred leti, vendar pa ne sme počivati nacijonalno delo«. Veseli nas, da se Nemcem godi boljše, kakor smo dozdaj mislili, ko smo čuli njihove vedne pritožbe in so se nam skoro že smilili.
-f Protestantovska morala. Pro-testanti, ki se zdaj tako ogorčujejo zoper papeževo encikliko, pošiljajo v Avstrijo v masah brošuro »Wegweiser fiir Obertretende«, v kateri na nesramen način uče, kako katoličane zapeljavati na odpad, jih hujskati in ohraniti v novi protestantovski veri ter uče celo bojkot zoper katolike, sovraštvo med zakonskimi in podobno! Državno nad-pravdništvo v Pragi je moralo te dni zapleniti več tisoč izvodov te knjižure, ki si jo je naročil hetzpastor Hans Koch v Budjejevicah. Pravi sinovi svojih očetov!
+ Dež. poslanec Piber se mudi na oddihu v Kninu v Dalmaciji pri svojem bratu.
+ Predavanja na Goriškem. V nedeljo, 5. t. m. je v Solkanu pri Gorici v ondotnem društvu predaval zastopnik S. K. S. Z. visokošolec Virgilij Šček o Ciril Metodovi družbi, kako je prišla v roke liberalcem, ki jo izkoriščajo strankarsko. Pozival je navzoče na delo za »Slovensko Stražo«. Nasprotnikov je bilo ve"fc, a se vkljub pozivu niso upali ugovarjati. — V Orehovljah je zastopnik S. K. S. Z. predaval o ustavnih pravicah; v črničah pa g. Remec o francoskih vojskah. Povsodi je bila udeležba lepa.
+ Za namestnika državnega nad* pravdnika v Gradcu je imenovan dosedanji državni pravdnik v Mariboru, Rudolf Tschech.
-f Siidmarkovski shod za ustano-vitev podružnice v Wieseldorfu na Štajerskem so krščansko-socialni kmetje razbili; niti shod po § 2. se ni mogel vršiti, ker so bili celo orožniki proti ljudstvu brez moči. Katoliški Nemci spoznavajo vedno bolj pogubni svobo-domiselni protestantovski značaj »Siidmarke« in se je zdaj branijo.
+ Imenovanja. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani je ime-, novalo davčne oficijale Alojzija Str-mole, Jakoba Droll, Rudolfa Strnad, Edvarda Vencajz, Rudolfa Klacna in Vincenca Nedeljko za davčne upravitelje v devetem, davčne asistente Ivana Cirk, Alojzija Mazgon, Antona Praznik, Ludovika Jutraš in Ludovika Jelšnik za davčne oficijale v 10. činovnem razredu.
-f- Mare amarlssimo — zelo grenko morje — je, kakor znano, laški pisatelj D' Annunzio označil jadransko morje. Je v resnici zelo grenko za Lahe, ker se je zopet pokazalo zdaj, ko so v laškem parlamentu začeli posvetovanja glede vladne predloge o podpiranju trgovske mornarice. Avstrijska trgovska mornarica ima namreč v jadranskem morju 438 ladij s 456.047 tonami in 451.055 konjskimi močmi, laška pa šteje v Adriji le 75 ladij s 43.412 tonami in 40.065 konjskimi močmi! To dni se je dognalo, da Italija svojih projektiranih 4 dreadnougth ne bo niti do leta 1912 izlepa gradila, prvo so ko-mej začeli. Imajo običajne težave z ladjedelnicami. Res — mare amarisSi-mo! In kljub temu se nahajajo v Avstriji oficijozi, ki bi Lahom radi dali fakulteto v Trstu, da se ne bi zamerili »mladi in mogočni« Italiji.
—	Pri dopolnilnih občinskih volit* vah za tretji razred v Celovcu so bili izvoljeni Kari Haderer, Jožef Keusch-nigg, Adolf Worliczek in Raimund Klein. Ocl 3000 volivnih upravičencev se je udeležilo volitve le 178!
—	Nov češki državnopravni dnev* nik ustanove v Pragi. Financira ga centralna banka čeških hranilnic. Podpisanih akcij je za dva milijona kron. Eden med prvimi, ki so vzeli akcije, jo grof Lutzow, ki živi na Angleškem in podpira vsako češko akcijo.
—	Nezgoda. V soboto zvečer, dne 4. t. m. padel je z voza blizu kolodvora v Brežicah vozniku Zadniku iz Čateža ob Savi sod vina in se razbil, vino pa razlilo. Zgodilo bi se bilo kmalu, da bi se bil tudi voznik ponesrečil. Vozil je vino nadučitelju Ambrožiču iz Čateža, ki vino od kmetov prekupuje in za dobiček krčmarjem po Kranjskem oddaja.
—	Učenje slovanskih jezikov na hrvaških srednjih šolah. Hrvaška deželna vlada je zadnje dni razposlala vsem ravnateljstvom srednjih šol na-redbo za znatno razširjenje naučnega temelja v hrvaškem jeziku. Gre se za to, da bi se dijaki na podlagi staroslo-venskega jezika vzporedno učil; tudi
modernih" slovanskih jezikov. Ker so namreč razlike med slovanskimi jeziki — izvzemši leksikografsko stran — osnovane največkrat le na različnosti razvitka glasov ter se v slovanskih jezikih najde vrlo malo oblik, ki bi ne bile potrjene bodisi v staroslovenskem jeziku ali pa v zgodovini hrvaških oblik, in ker dalje sintaktične razlike med slovanskimi jeziki nikakor niso velike — zato poziva vlada profesorje hrvaščine, da se v VIII. raziredu pri razlagi razvitka glasov in oblik hrvaškega jezika na podlagi starosloven-ščine komparativno ozirajo tudi na današnje osnove in večje razlike med glasovi in oblikami modernih slovanskih jezikov: ruskega, češkega, poljskega in slovenskega. Na ta način se bo marši« katerega dijaka spodbudilo, da se bo vsaj privatno posvetil učenju kakega drugega slovanskega jezika. Za Slovence je pa navedena naredba še posebej zanimiva, ker nalaga profesorjem tudi, da dijakom od V. razreda dalje nujno priporočajo, čitanje najboljših slovenskih pesniških in pripovednih spisov (Vodnik, Pi*ečeren, Gregorčič, Jurčič) ter jim gredo pri tem na roko. S tem se hrvaške srednje šole vsporedi z našimi, kjer je tudi uvedeno čitanje Mažuraničevega »Čengica« in Gundu-ličevega »Osmana«.
—	Pil občinskih volitvah v Varaž-dlnu so zmagali včeraj v I. razredu kandidatje srbsko-hrvaške koalicije.
—	Nadomestne občinske volitve v Gorici. Včeraj so se vršile dopolnilne volitve za III. razred mestnega sveta. Glasovalo je 285 volivcev. Zopet izvoljena sta bila dr. Ahil Veničr z 276 glasovi in Josip Juch z 283 glasovi, na novo je bil izvoljen kmet Anton Bisiach z 284 glasovi.
—	Silna nevihta. Iz Ajdovca pri Žužemberku se nam piše: Dne 5. junija popoldne ob pol 5. uri se je vsula toča, debela kot lešniki in je tolkla skoraj osem minut nepretrgoma s toliko silo, da je lomila mladike s trt in dreves in vse žito oklestila. Med tem je bil hud vihar, lilo je kot bi se bil oblak utrgal, in ko je nehalo, je bilo vse belo po tleh. Žito bodo morali ljudje pokositi, sadež na trtah je za letos pokončan. Pobila je toča v vaseh Piano, Ajdovec in Brezova Reber, v drugih vaseh in v vinogradu Boršt se ne pozna dosti. Take nevihte še stari ljudje na.pomnijo.
—	O. Lintelova knjižica »Staršem tn vzgojiteljem«: Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu, naj se razširi med ljudstvom; vsi vzgojitelji in starši naj jo dobe v roke. Cena 25 v, 10 izvodov in več po 20 v. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
—	Razpisane učiteljske službe. Na enorazrednici v Rakitni (okraj ljubljanska okolica) voditeljsko in učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 20. junija t. 1.; na enorazrednici v Čemše-rtiku (okraj Kamnik) učiteljsko in voditeljsko mesto v stalno nameščenje do 25. junija t. 1.; na enorazrednici v Bev-kah (okraj ljubljanska okolica) učiteljsko in voditeljsko mesto do 20. junija t. L; na štirirazrednici v Sostrem (okraj ljubljanska okolica) učiteljsko mesto v stalno nameščenje do 20. junija t. 1.; v šolskem okraju novomeškem se razpisujejo v stalno nameščenje do 29. junija t. 1. sledeče učiteljske službe: nad-učiteljsko in učiteljsko mesto na novi dvorazrednici v Birči vasi; nadučitelj-sko mesto na dvorazrednici v Št. Petru; učiteljsko mesto na novi enorazrednici v Spod. Karteljevem; učiteljsko mesto na enorazrednici na Ajdovcu.
—	Pošteno dekle za gospodarstvo išče neki koroški župnik. Naslov pove »Slovenska Straža« v Ljubljani.
—	Slovenc ponesrečil v ameriškem rudniku. Dne 12. maja je nastala v odprtem železnem rudniku blizu mesta Buhl, po imenu Keeney Mine, velika sksplozija. Rojaka Josipa Smoleja je vrglo kakih trideset čevljev daleč in mu izbilo oboje oči. Prenesli so ga v bolnico v Buhl, kjer je dne 13. maja umrl v strašnih mukah. Pokojnik je bil rojen v Kranjski gori na Gorenjskem leta 1882.
Štajerske novice.
š Hoirat Ploj se sklicuje v svojem »odprtem pismu« na »Slovenca« tudi m pogajanje za združitev obeh jugoslovanskih klubov. O teh pogajanjih laj gospod hofrat raje molči — on že re zakaj. Ko bo prišel čas, bomo pojas-lili njegovo ulogo v tej zadevi.
š V Ježovnikovem volivnem okra-u nemškutarji nikakor ne mislijo po-itaviti svojega kandidata, ampak so iz-lali na svoje verne parolo, da se voli reletržcc in velekandidat Johan Katz )roti deželnemu poslancu dr. Karlu /erstovšeku. Če še kdo ne verjame, da ie nahaja pismena pogodba med Narodno stranko in »Štaicrčevo« šnop-
sarsko bando, pri tej volitvi se bo dovolj jasno prepričal o tem slovensko-nemškem pobratimstvu. Sicer pa, če tudi še rdeči internacionalci priskočijo Katzu na pomoč, propal bo on, kakor'je dolg in širok. Naša stranka je močna dovolj, da se ne boji svojih bornih nasprotnikov. Liberaliz6m in nem-škutarstvo bosta 14. junija tako korenito tepena, šc hujše kot bi ju oplazil rep IIalleycvega kometa. Vsi na delo!
š Zadružna Zveza«. Pododbor za Štajersko v Mariboru vabi k glavni skupščini pododbora za Štajersko, katera se vrša v četrtek dne 16. junija v prostorih katol. delavskega društva (Flossergasse 4) v Mariboru. Začetek ob 10. uri predpoldan. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju. 2. Poročilo o revizijah in nasveti za poslovanje. 3. Predavanje gospoda dež. živinorejskega nadzornika M. Jelovšeka. Stanje živinoreje na Spodnjem Štajerskem, razne pasme, sredstva za povzdigo živinoreje. 4. Predavanje g. VI. Pušenjaka: Zadružna prodaja živine. 5. Slučajnosti. Vse zadruge naj pošljejo zastopnike, vabijo se pa tudi vsi, ki se zanimajo za gospodarski napredek na Spodnjem Štajerskem, k skupščini.
š Zveza Narodne stranke & Štajerci janci se bo zopet jasno dokumentirala pri nadomestni volitvi za državni zbor v slovenjegraškem volivnem okraju. Narodna stranka kot ledična punca je začela koketno snubiti štajercijan-skega vdovca. Zakon se bo izvršil dne 4. julija. Oklicalo se bo parček postavno po trikrat v »Štajercu« in »Narodnem Listu« in dodatno večkrat v »Dnevniku«.
š Slov. katol. izobraževalno društvo »Kres«v Gradcu priredi v nedeljo dne 12. t. m. veselico. O uspehu poročamo.
š Umrl je v ponedeljek, 6. junija v Pavlovcih Matjaž K e č e k , oče župnika v Stopicah Andreja Keček. Bil je velik prijatelj duhovnikov in zaveden Slovenec. Bil je naročnik »Slovenskega Gospodarja« od njegovega početka. Jeklenemu katoliškemu značaju blag spomin. N. v m. p.!
š Taščo ubil. Pri Sv. Štefanu pri Žusmu je v soboto 4. junija oženjeni lastninar Martin Pistivšek v prepiru ubil svojo 56 let staro taščo Lizo Kocen. Nato se je sam javil sodišču.
— Iz Savinje so potegnili v soboto, dne 4. junija mrtvo truplo Ivana Pirca iz Topovelj. Ker je bil primoran zapustiti službo v polzelski tovarni, je popival s svojimi prijatelji ter se pripravljal za odhod v Ameriko. Vračal se je vinjen iz Št. Petra domov ter se ponesrečil nad grobelskim mostom.
š Umrl je v Celju bivši finančni uradnik in hišni posestnik, 80-letni g. Šelander. Bil je vedno zaveden Slovenec.
š Poneveril je tajnik S. K. S. Z. O. Šimonc privatnim osebam nekaj denarja in nato zbežal iz Maribora. Policija mu še ni prišla na sleci.
š Obesil se je pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26-letni Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok čina je baje nesrečna ljubezen. Leopold Tičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišnici.
KATOLIŠKA ORGANIZACIJA NA LAŠKEM.
Te dni je 30.000 beneških kmetov v Citadelli osnovalo kmečko strokovno zvezo. Pospešuje jo zlasti škof pado-vanski, beneškim Slovencem dobro-znani monsignor Pellizzo. Socialiste in liberalce je vsled tega prešinil velik strah.
Telefonska in brzojavna porotila.
VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 7. junija. V »Slovenskem Narodu« se bere:
»Vseučiliško vprašanje. Zagrebškemu »Obzoru« poročajo z Dunaja zanimive stvari o stanju vseučiliškega vprašanja. Vsled nastopa južnih Slovanov, zahtevajočih junktim med italijansko in slovensko pravno fakulteto, dalje vsled ostrih nasprotstev med Poljaki in Malorusi zaradi vseučilišča v Lvovu so postale razmere za vlado jako neugodne. Prej je vlada smela računati, da bodo razen vseh Nemcev in Italijanov tudi socialni demokratje, Poljaki in Malorusi glasovali za italijansko pravno fakulteto brez ozirov na želje Slovencev. Zdaj pa je vlada vsled bojev na Ivovskem vseučilišču prišla v drug položaj. Posredovalni predlog ju/nih Slovanov, naj se ustanovi italijanska pravna fakulteta, obenem pa naj se sklene, da se brez obveze kdaj ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani in v principu prizna Malorusom pravica do lastnega vseučilišča — je tak, da bi zanj glasovali tudi Poljaki in Malorusi, Ker pa sc Bienerth takega
sklepa boji, saj bi znatno vplival na konstelacijo strank v parlamentu ter zbližal elemente, ki so si danes še nasprotni, zato hoče vprašanje o ustanovitvi italijanske fakultete za nedogle-den čas odložiti. »Obzor« končuje: »Pravi uspeh akcije južnih Slovanov je torej siguren, da se namreč prepreči ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, pa naj ostane do boljših časov nerešeno tndi vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. To bo vsekako velik uspeh.«
Tako torej »Obzor« in liberalni slovenski listi. V resnici pa ta notica ni nič druzega, nego poizkus gotove strani, rešiti se iz zadrege, ker je prišel čas resnega boja za kulturno zadevo vseh Slovencev. Tega boja se pa osobito boji izvestni slovenski štajerski poslanec, kakor je bilo že nedavno napovedano. Zato hoče odložiti zahtevo Slovencev za nedoločen čas ter pomagati Lahom in vladi. To in nič drugega ne pomen j a ona notica, ki jo je izvestni možakar v prozornem namenu sprožil v »Obzoru« in razširil po liberalnih slovenskih listih. Cela notica od začetka do konca je gola izmišljotina. Na Dunaju nihče nič ne ve o »posredovalnem predlogu južnih Slovanov« in vse skupaj je pesek v oči, da se slovensko ljudstvo zopet enkrat temeljito vara in — da se gospod hofrat Ploj izmuzne v trenotku resnega boja za pravice slovenskega naroda.
KONFERENCA ITALIJANSKIH POSLANCEV Z BIENERTHOM.
Dunaj, 7. junija. Danes je imelo odposlanstvo italijanskih poslancev v zadevi laške pravne fakultete daljše posvetovanje z Bienerthom.
SVOBODOMISELNA BLAMAŽA V ZAGREBU.
Zagreb, 7. junija. Včeraj se je vršila skupščina svobodomislecev. Katoliškega občinstva se jo je veliko udeležilo ter je bilo v večini. Tudi ta skupščina svobodomislecev je bila razbita. Pokre-taši in vodje socialistov so bili vsi besni. Po shodu so priredili demonstracijo, ki je bila pa velika blamaža za pokretaštvo. V petek zopet shod.
GROF KHUEN NA DUNAJU.
Dunaj, 7. junija. Ogi'ski ministrski predsednik grof Khuen se je danes pripeljal na Dunaj, ker bo popoldne od cesarja sprejet v avdijenci. Khuen bo imel razgovor tudi z zunanjim ministrom Aerenthalom.
OGRSKA VLADNA STRANKA.
Budimpešta, 7. junija. Ogrska vladna stranka bo imela vprvih dneh prihodnjega tedna strankarsko konferenco, da nominira predsedstvo. Dezi-der Perzel bo skoro gotovo predsednik stranke.
IZ PRORAČUNSKEGA ODSEKA DRŽ.
ZRORA.
Dunaj, 7. junija. Danes je bil sprejet v proračunskem odseku proračun justičnega ministrstva s 25 proti 18 glasovom. Od slovanske in soc. dem. opozicije je manjkalo šest poslancev. Sprejeta je bila z 22 proti 16 glasovom Plojeva resolucija, ki poziva vlado, naj izpremeni § 27. štatutov najvišjega sodišča v tem smislu, da vse one zadeve, ki se v prvi instanci obravnavajo slovenski tudi najvišje sodišče obravnava v slovenščini in izda slovensko razsodbo. Za so glasovali tudi Poljaki in Rusini.
Dunaj, 7. junija. Proračunski odsek razpravlja proračun finančnega ministra.
AVSTRIJSKI PARLAMENTARIZEM.
Dunaj, 7. junija. Danes je prišel v zbornico predsednik japonske gosposke zbornice Takugava, ki je prišel sem proučavat avstrijski patriotizem. Predsednika obeh zbornic sta mu razkazovala prostore
SLOVENCI IN REŠITEV JEZIKOVNEGA VPRAŠANJA.
Praga, 7. junija. Na shodu čeških agrarcev v Strakonicah je bilo povdar-jano, da je ideja za jezikovni načrt čeških radikalcev izšla od Slovencev.
VELIKANSKI POŽAR.
Lvov, 7. junija. V Busku je zgorelo 100 hiš in drugih poslopij.
BOLGARSKA BREZ TOBAKA.
Sofija, 7. junija. Vsi prodajalci tobaka stavkajo ter zahtevajo od vlade neke ugodnosti. Tobaka že dva dni ni mogoče dobiti.
POTRES V ITALIJI.
Neapelj, 7. junija. Danes ob 3. uri zjutraj je bil (u močan potres. Ljudje so bežali iz hiš. Tudi iz Južne Italije poročajo o močnem potresu, posebno iz Avelina, zlasti je trpel kraj Calitri, kjer se je podrlo več hiš in je devet mrličev. Tudi v nekaterih drugih krajih so človeške žrtve. V Povino ima slavna katedrala razookline.
VREME.
Dunaj, 7. junija. Vremenska opazovalnica naznanja semtex*tje nagnjenje za viharno vreme.
Ljubljanske novice.
SLOVENSKIM PEVCEM V LJUBLJANI!
Napredek slovenskega glasbenega društva »Ljubljane«, so v zadnji številki »Narodnoobrambnega Vestnika« navdušeno pozdravili voditelji Vse-slovenske Ljudske Stranke z beseda' mi, ki naj bi bile merilo vsem našim gg. pevcem: »Naj bi to vseskozi naše društvo vedno bolj podpirali naši so mišljeniki in sodelovali za dosego le* pih njegovih ciljev: v naših vrstah po vzdigniti do vrhunca glasbeno umet nost.« Te k nadaljnemu, smotrenemu delu nas spodbujajoče besede, laskav« ocene zadnjega koncerta v ugledni! listih, posebno zadnja ocena v odličnem našem leposlovnem listu »Dom ii Svetu«, nas naj vse ohrabri, da pc kratkem odmoru, ki je sledil zadnjemi koncertu, pričnemo z novimi silami de lo za slovensko glasbo. Vabimo vse so mišljenike pevce v zbor »Ljubljane« ki bodi osrednje naše glasbeno društvo! Vstrajnost, odločnost, požrtvovalnost za dobro stvar naj nas vodi! Akc tudi semtertje kdo ni redno zahajal h skušnjam, naj v ravnokar započeti no vi dobi zvesto postavi svoje moči i službo velikim, lepim ciljem. Pevski vaje moškega zbora bodo vsako sred« in vsak petek točno ob osmi uri zvečer Prihitite vsi k jutrišnji pevski vaji \ sredo, 8. t. m., da si združeni začrtam« bodoče delo in ker bo pred vajo odboi podal svoje izjave. Povabite v naš krog Svoje prijatelje pevce somišljenike 1 Častna naša dolžnost bodi sodelovati pomagati pri »Ljubljani«, Na mnogoštevilno svidenje!
Pevski pozdrav!
Za odbor slovenskega glasbenegE društva »Ljubljana«:
Dr. V. Pegan, predsednik.
Pavel Gorju p, tajnik.
Anton Svetek, pevovodja.
lj V nedeljo k desetletnici podpor* nega društva tobačnega delavstva na Šmarno goro! Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice vabi na desetletnico, ki jo praznuje v nedeljo, dne 12. junija 1910. na Šmarni gori. — Spored: a) Na šmarn: gori sv. maša ob 9. uri dopoludne ir cerkveni govor. Daruje profesor poslanec dr. Krek., b) Po obedu delavske zborovanje pri Cebavu v št. Vidu pri Ljubljani. Na zborovanju poroča prof poslanec dr. Krek. — Delavci, delavke in delavski prijatelji, vabimo vas, ds se udeležite slavi ja naše desetletnice! Alojzij Čatar, predsednik; Ivanka Kocmur, zapisnikarica.
lj VIII. zborovanje društva za prisilno vzgojo in oskrb se bo na povabila deželnega odboi'a kranjskega vršilo v Ljubljani v deželnozborski dvorani od 12. do 17. junija t, 1.
lj Seja »Rafaelove družbe« bode v četrtek, dne 9. junija t. 1. ob petih po« poldne v odvetniški pisarni družbine-ga predsenika. dr. Vlad. Pegana. — Vsi člani odbora naj se te seje zanesljiva udeleže, ker je na dnevnem redu mno« go zelo važnih predmetov. — Posebna vabila se ne razpošiljajo
lj Dijaška gledališka predstava v korist »Podporne zaloge za revne dijake c. kr. prve drž. gimnazije v Ljubljani« bo v sredo, 8. junija t. 1. v telovadnici c. kr. prve drž. gimnazije (poleg »Narodnega doma«) v Ljubljani. —-Uprizori se starogrška klasična igra »Antigona«. Grški spisal Sofoklej; poslovenil Cv. Golar. — Začetek ob osmih zvečer. — Vstopnina: I.—IV. vrsta po 2 K; ostale vrste po 1 K 40 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice zvečer pri blagajni. Dohocl iz Kolizejskih ulic.
lj Ali je že Rejčeva zadeva končana? Dve Rejčevi žrtvi, Vončina in Razpetova, sc bosta morali šc zagovarjati zaradi krivega pričevanja pred sodiščem. A tudi v drugem oziru ni še izključeno, da doživimo še eno senzacijo Rejc, saj še ni znano, kdo da jc igral takrat harmoniko v Rejčevem stanovanju, ko so ljudje videli Rejca na zadnji žalostni poti z ubogo Rejčevo ženo, ki jo je peljal, da jo vrže v vodo. Obtožnica proti Rejcu domneva, da je bila Razpetova tista, ki je igrala harmoniko lakrat, ko so ljudje videli Rejca na cesti. Mogoča je sicer šc neka druga domneva, a omenjati jo nočemo, ker se tisti, ki jo zagovarjajo, le lahko motijo. Vsekakor je pa skoraj gotovo, da je Rejc imel sokrivca pri svojem groznem činu. Zakaj je Rejc usmrtil
svojo ubogo ženo, je neposredno sam priznal v svojih izpovedbah pred poroto, češ, da ni maral zanjo. Lahkoživo je živel morilec Rejc, zelo lahkoživo. Zanimivo je tudi, da je bil Rejc dolgo časa član socialnodemokraške rudarske »Unije« in torej socialni demokrat. Izključena nikakor niso v Rejčevi zadevi kaka nova presenečenja. Kakor se nam poroča, je Rejc v zaporu še enkrat omedlel, joka neprestano in pravi, da ostane pri tem, kar je že pripoznal, da je namreč ženo vrgel v vodo, druzega pa da nič ne pove. Morda sc mu bo .vendarše jezik razvozljal.
lj Rabljatna prisiljenca. Včeraj popoldne sta se prisiljenca Fran Špiček in Ivan Šuligoj pri zgradbi obrtne šole tako upijanila, da sta bila za delo popolnoma nezmožna. Ko ju je paznik od-vedel proti domu, sta se mu po poti začela ustavljati iu ga zmerjati. Na Marijinem trgu mu je prišel na pomoč policijski stražnik iu tudi ta je naletel na tak odpor, da je morala priti še tretja moč. Edeu se je med potjo vrgel na tla, je bil okoli sebe, kakor besen ter upil kakor zver. Ker so ga potem s hudim naporom le spravili na stražnico, so poklicali »zeleni voz«, s katerim so potem oba odpeljali v prisilno delavnico. Pri tem prepiru se je nabrala cela množica občinstva, ki se jc naravnost zgražala nad tako podivjanostjo. Oba prisiljenca sta laške krvi.
lj Pobalinstvo. Danes ponoči so neznani zlikovci na Opekarski cesti polomili pri hidrantih 5 železnih drogov ter s tem napravili občini 50 K škode.
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj popoldne v Latcrmanovcm drevoredu pekovskemu pomočniku Jakobu Ježu. Kolo je torpedo, model IV, ima tovarniško številko 35.221 ter je vredno 140 kron. Storilec je znan in se je baje odpeljal proti Dolenjskem.
lj Ptičji sovražniki. Po Mestnem logu, Golovcu in tudi drugod se pojavljajo tajni tičarji, ki love razne tiče na limanice, a tudi streljajo jih. V soboto je čuvaj konfiskoval v Mestnem logu nekomu samokres, s katerim je streljal ptiče. Že z ozirom na to, da ptice sedaj gnezdijo, naj bi se tičji lov opustil. Preskrbljeno pa je, da bode zasačenec vsled tega pri pristojni oblasti občutno kaznovan. — V trnovskem predmestju je nek paglavec razdejal ščinkovčevo gnezdo, mladiče pa pometal na tla. Stara sta milo čivkala in iskala svoje mlade toliko časa, da je gnezdo popravila usmiljena roka in dejala mladiče nazaj. Stara sta bila na ta način poto-lažena.
lj Javne produkcije gojencev »Glasebne Matice«. Da pokažejo gojenci glasbene šole, koliko so se tekom leta naučili, koliko so napredovali, priredi »Glasbena Matica« kakor vsako leto tudi letos tri javne produkcije, in sicer četrtek, dne 9., v soboto, dne 11. in v sredo, dne 15. junija, vsakokrat ob šesti uri zvečer v dvorani hotela »Union«. Vstop bode vobče prost, le nekaj sedežev po 1 K bode rezerviranih za ono občinstvo, ki želi kaj prispevati ,v pokritje stroškov. Letos je toliko in tako izvrstnih gojencev in gojenk, da morajo biti tri produkcije. Zelo mnogovrstni sporedi se bodo objavili za vsako produkcijo posebe.
lj »Društvo« delavskih prisednikov pri obrtnem sodišču snujejo socialni demokratje. Naši somišljeniki seve pri socialno-demokraškem društvu ne bodo sodelovali.
CERKVENE VESTI.
Cesar je resignacijo zadrskega nadškofa Dvornika, ki je vsled bolezni prosil, da ga odstavijo, vzel na znanje. Obenem se je imenoval za njegovega naslednika šibeniški škof Vincenc Pulišič.
ZOPER PORNOGRAFIJO.
Rim, 7. junija. Pri obravnavi proračuna notranjega ministrstva je ministrski predsednik Luzzatti izjavil, da bo vlada pornografske publikacije z vso strogostjo preganjala, da varuje mladino po krščanskih in klasiških tradicijah. To pot bi ne bilo napačno, če bi tudi Avstrija, zlasti pa obljubljena dežela, Ogrska, Italijo zdaj posnemala.
PAPEŽEVA BRZOJAVKA NEMŠKEMU CESARJU.
»Perseveranza« poroča, da je papež osebno brzojavil nemškemu cesarju, ko je obolel, cia se informira o njegovem stanju. V brzojavki je izrazil željo, da bi cesar kmalu ozdravel.
ENCIKLIKA.
V Vratislavi so protestanti priredili štiri protestne shode zoper papeževo encikliko. Tudi v Berolinu se bo vršil tak shod. V poslanski zbornici bo
moral državni kancclar odgovoriti na več tozadevnih interpelacij. V Rimu so popolnoma mirni, ker je enciklika religiozen čin, ki Prusijo nič ne briga. Papež ne bo vprašal protestantov za svet, kaj naj in kako nuj iuisli o »reformatorjih«.
JURIJ.
Princ Jurij srbski se je 6. t. m. podal v inozemstvo. Ne kralj Peter, ne prestolonaslednik Aleksander ga nista na kolodvor spremila. Baje je za vedno iz Srbije izgnan. Poda se zazdaj v Vichy.
»SVOBODNA ŠOLA«.
Odkar vlada na Španskem ministrstvo Canalejas, so zopet dovolili Ferrerove »svobodne šole«, ki so baje edino sposobne za napredek in kulturo. Taka šola je bila tudi v Puebla Daljni-cen blizu Barcelone. To šolo so pa kmetje te dni napadli in hoteli učitelje lin-čati, ker so anarhisti. Orožniki so šolo in učitelje varovali, nato pa so šolo preiskali in res — našli so v njej načrte mesta Barcelone ter modele za bombe in peklenske stroje. Res lepe svobodne šole!
TJRMOK OJEIViCi.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 7. junija.
Pšenica za okt. 1910.....9 53
Rž za okt. 1910.......7"23
Oves za oktober 1910.....6'88
Koruza za jul. 1910......5 53
Koruza za maj 1911......5 79
Efektiv: 10 višje.
Meteorologijo poročilo.
Višina n. morjem 306*2/7/, sred. zračni tlak 736*0 tum
D M. S	Čas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
61 9. zveč.		7311	155	sr. szah.	pol. obl.	
	7. zjutr.	733-0	14-6	si. jjvzh.	megla	31
	2. pop.	733-4	233	sr. jzah.	sk. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 17 23. norm. 16 7°.
Eahvala.
Zahvala. 1648
Ob smrti našega preljtibljenega očeta, ozir. tasta in starega očeta, gospoda
Antona Mavrija
izkazalo se nam jc toliko sočutia kar nam je v veliko tolažbo v teh britkih trenot-kih. Ker ne moremo se vsem osebno ali pismeno zahvaliti, zahvaljujemo se tem potom vsem, kateri so izkazali zadnjo čast pokojniku in izrazili svoje sožalje. Posebno se pa še zahvalimo preč. duhovščini, p. n. gg. uradnikom, gospodu poslancu m županu s slavnim starešinstvom, gg. orožnikom, gg. fin. stražnikom, gg. pevcem za ginliivo petje, dragim sosedom in vsem drugim za vse. Bog povrni!
V Cerknem, 6. junija 1910.
Družine Mavrl-Ravnlkar.
Učenec
iz boljše rodbine in ki je dovršil vsaj nekaj gimnazijskih razredov sprejme se takoj v drogeriji iinton Kanc-a, Ljubljana Ži~ 1605	dovska ulica št. 1.	4-1
3;
f
»5
5;
m f
slov. filharmonije
se vrse
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
1651
Knezoškof dr. flnton Bona-ventura Jeglič izreka s tem najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu ob nenadni smrti njegove sestre
/nanje jeglič
izrazili ali sporočili svoje sožalje. Nadalje se zahvaljuje vsem, ki so s svojim trudom, udeležbo ali kakorkoli pripomogli, da se je pogreb tako lepo izvršil. Posebna zahvala veljaj prečastitim in vele-častitim gg. duhovnikom za mnogoštevilno asistenco. Bodi vsem Bog plačnik!
Pokojnica pa bodi še enkrat priporočena v pobožno molitev,
V Ljubljani, 7. junija 1910.
Zahvala.
«
Povodom smrti preč. gospoda
Mihaela Plešnika
župnika ln duhovnega svetovalca 1.1, d. v Št. Pavln pri Preboldu
izrekamo iskreno zahvalo preč. duhovščini za nenavadno častno in številno spremstvo pri pogrebu, posebno še mil. g. opatu Ogradiju, ki je vodil pogreb, č. g. dekanu Hribrniku za ganljivi govor in č. g. licu, ki je stal nepozabnemu pokojniku v zadnji uri ob strani ter tudi vodil vse priprave za pogreb. Zahvaljujemo se nadalje si. učiteljstvu v St. Pavlu in domačemu pevskemu zboru za pretresljivo ža-lostinko, ki jo je zapel ob grobu. Lepa zalivala tudi domači požarni brambi, ker se je udeležila mrtvaškega sprevoda ter vzdržavala red. Presrčno se zahvaljujemo tudi onim, kateri so blagovolili pokloniti krasne vence, in konečno vsem, ki so v ogromnem številu spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku.
V Št. Pavlu pri Preboldu, 7. junija 1910.
Žalujoči sorodniki.
Kot pisarniški sluga
išče službe 18 letni mladenič z dobrimi izpričevali, sposoben za vsako tozadevno opravilo. VeSč je obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Naslov pove uprava lista.	16't6
Se nekaj let davka prosta ■ \s>
s travniki, velikim dvoriščem, vrtom in dobro idočo trgovino na najživahnejšem mestu v Ljubljani se proda. V njej se lahko vrši poljubna ali tudi več obrti. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo lista.	1591 3—1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Mikiauc
LJubljana, Stritarjeva (Spitalska) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maijavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
kakor tudi koncesija za prenočišče se
odda takoj v najem. Naslov pove uprava.
1654 1
z gostilniško koncesijo, s prostori za prodajalno, zraven pripadajočimi gospodarskimi poslopji, ledenico, sadnim vrtom, njivami, se zaradi družinskih razmer dne 19. junija proda na prostovoljni javni dražbi v Travniku h. št. 93 (Loški potok). 1653 2—1 Hiša je na lepem prostoru, tik pošte, v bližini dveh tovarn, ob glavni cesti z velikanskim prometom.
Kontoristinja
zmožna slov. in nem. jezika, z dobrimi izpričevali, vešča tudi stenografije in strojepisja želi premeniti službo. Cenjene ponudbe pod >Kontoristinja« na upravo »Slovenca«.	1649 3—1
v krasni, gozdov bogati savinjski dolini s 4 krasnimi sobami, 2 kuhinjama, velikimi svetlimi kletmi in podstrešjem, dalje zelenjadni, sadni in cvetlični vrt ter za perutnino se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Zelo cena živila, lovišče in ribolov. Ponudbe na Schwarzmeier, Prebold pri Celju.
1650 3-1
Za stalno delo sprejmem
Andrej Kržišnik, krojaški mojster v Železnikih štev. 2.	1596 6-1
Železnato vino
©
K
lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2'—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'60. Naročila po povzetju. 3281
Več dobro izvežbanih
ključavničarjev
za ključarska dela in nekaj pomožnih delavcev sprejme v trajno delo in proti dobri plači	1609 (3-1]
jsna tovarna za zeiezmno v Kantin.
Dr♦ Demeter Bleiweis~Trsteniški
strokovni zdravnik za notranje bolezni v nosu in vratu	(1—1)
odpotuje od 9. do 15. t. m.
1655
lscnik
srednje starosti, 25—35 let, se sprejme pri tvrdki Id. H. Harflmanna nasl. Hug. Totnažič, zmožen slovenskega in nemškega jezika z lepo pisavo, zanesljiv, trezen, pošten in marljiv; prednost imajo oni vojaščine prosti, ki so obiskovali trgovsko šolo in so izvežbani v specerijski stroki. Plača ugodna, pozneje zboljšana po njegovem vedenju in vporabi, hrana in stanovanje ob svojem. Ponudbe s spričevali takoj, vstop najkasneje konec junija.
1603
Izdalateli: Dr, leaacii Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik? Ivan Ste!«.-