Poštnina plačana v gotovini i 0 O tl1) VESTNIK SOCIALNEGA VARSTVA SRS Št. 1 LETNIK V 1966 V^BIiiO K BODfii-OVAiJjU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokovne in druge prispevke s področja izkušenj,metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov? dr.Lippai Viljem, Ljubljana, Zupančičeva 6/III. VSiSBIJSA. Informacija o otroškem varstvu v SR Sloveniji Teze za zakon o otroškem varstvu in otroškem dodatku Ocena izdatkov za otroško varstvo Okvirne teze za programiranje otroškega varstva v občini Nekateri normativi kot podlaga planiranja vzgojno varstvenih ustanov. V tej številki objavljamo gradivo o sistemski ureditvi otroškega varstva vključno otroškega dodatka,, ki so ga pripravili Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo in Republiški sekretariat za delo. Gradivo je obravnaval Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in je sklenil, da se pošlje v obravnavo Skupščini SR Slovenije, -Ekonomskemu svetu, Socialistični zvezi delavnega ljudstva Slovenije, Republiškim sindikatom, strokovnim organizacijam, sociologom, prosvetno pedagoškim društvom, področni fakulteti in občinskim skupščinam. Izvršni svet je tudi sklenil ustanoviti in imenovati republiško komisijo za obravnavanje zadev s področja, otroškega varstva. Uredništvo INFORMACIJA 0 OTROŠKEM VARSTVU V SR SLOVENIJI Uvod Otroško varstvo, pod katerim razumemo celoten sistem družbene skrbi za otroka, obsega poleg zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, vzgoje in dnevnega varstva, še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo roditelji. Tako je torej razvito otroško varstvo pomemben element v regeneraciji družbe in inten-zifikaciji gospodarstva, ker omogoča zdravo telesno in duševno rast naraščaja in večje delovne uspehe zaposlenih staršev. Otroško varstvo se realizira preko splošne potrošnje, v okviru šolstva, zdravstva in socialnega varstva ter osebne potrošnje, ki vključuje tudi otroški dodatek zaposlenim staršem. Zaradi družbene pomembnosti in kompleksnosti je otroško varstvo ovrednoteno kot družbena funkcija, ki jo občina preko svoje skupščine usmerja ter koordinira celoten program otroškega varstva v občini in ga realizira v okviru zdravstvene službe, vzgojno-izobraževalnega sistema in socialnega varstva. Važen dejavnik pri urejanju vsakodnevne družbene skrbi za otroke zaposlenih staršev so krajevne skupnosti,delovne organizacije in družbene organizacije. Dosedanje izkušnje pri delu na tem področju so nam potrdile pravilnost izhodišča za razvijanje tega področja. V kolikor so občinske skupščine sprejele izvajanje te funkcije za svojo nalogo, so bili uspehi očitni| seveda pa v večini občin ni prišlo do jasnega in konkretiziranega programa in koordiniranega delovanja teh družbenih dejavnikov. V tem je tudi najpomembnejši razlog za dokaj skromne rezultate. Otroško varstvo je deloma urejeno z nekaterimi predpisi s področja rodbinske zakonodaje, šolstva, kazenske zakonodaje ter habilitacije otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju, medtem, ko je dnevno varstvo otrok zaposlenih staršev usmerjeno le a priporočili in resolucijami, ki niso zagotavljale rednega priliva sredstev za realizacijo potrebnih programov. Občinske skupščine sc s svojimi normativnimi akti deloma poskušale zagotoviti razvoj tega področja in so ga vezale na občinski preračun. Tako so sredstva občine poleg prispevkov staršev (deloma tudi otroškega dodatka) bila glavni vir financiranja te oblike družbene potrošnj e. Družbena intervencija in ustvarjanje pogojev za intenzivnejši razvoj otroškega varstva je neobhedna. terja pa jo dosežena stopnja, družbenega in gospodarskega razvoja, ki jo pogojuje visoka stopnja zaposlenosti žensk (40 %), strukturalne spremembe v družini (krčenje družine, polna zaposlenost) ter družbena delitev dela, ki omogoča določene naloge na področju varstva in vzgoje opravljati učinkoviteje le na družbeni osnovi* Zato želimo s prikazom dosedanje udeležbe otroškega varstva - zlasti še dnevnega varstva otrok od 0 -15 let - v okviru splošne potrošnje utemeljiti potrebo po enakomernem oziroma vzporednem razvoju tega področja z dx'ugimi, predvsem gospodarskimi gibanji, ter vlogo otroškega dodatka v tem sistemui želimo ponovno preveriti naša stališča glede družbene obveznosti do mlade generacije tudi v procesu gospodarske reforme I- Sredstva, namenjena otrokom v okviru splošne potrošnje, se porabijo v večjem deležu v družbenih dejavnostihi zdravstvu šolstvu in socialnem varstvu, deloma pa se tudi prelivajo v upravne službe in družbeno-politične organizacije, ki skrbijo za razvoj otroškega varstva ali pa mobilizirajo občane za delo z otroki» Zdravstveno varstvo otrok je sestavni del otroškega varstva,, čeprav se začne že pred rojstvom otroka (v času nosečnosti). Razvija se preko dispanzerjev in posvetovalnic za žen8, katerih je bilo leta 1956 - 33, leta 1964 - 158, Le majhen delež delavcev teh ustanov je stalno v ustanovah zaposlen. Skladno z rastjo mreže je raslo število storitev, razvijala se je patronaža. Število porodov v bolnicah raste in je v letu 1964 doseglo 88,76 % vseh porodov,brez strokovne pomoči pa je bilo rojenih 2,27 % otrok (Skupno rojenih 29-785)® ” teh ustanovah je bila zasedba postelj 117,73 %* čeprav je za tovrstne ustanove predpisana zasedenost postelj med 70 do 80 V nekaterih predelih bivšega mariborskega okraja je registriran porast porodov brez strokovne pomoči na 4 %- Ker je 44,66 % celotne mortalitete dojenčkov v prvih 6 dneh po rojstvu, kaže na potrebo po krepitvi obporodnega varstva dojenčkov, predvsem nedonošenčkov Umrljivost dojenčkov v Sloveniji je približno 28,0 na 1000 živorojenih, umrljivost otrok v starosti od 1 - 6 let pa približno 1,0 na 1-000 otrok te starosti Zdra.v-stveno varstvo dojenčkov in otrok do 7® leta starosti opravljajo dispanzerji in posvetovalnice za otroke. V 63 dispanzerjih za otroke in 213 posvetovalnicah zunaj dispanzerjev dela samo 54 stalnih zdravnikov in 170 o-stalega zdravstvenega osebja- Pri rednih pregledih o trck je velika razlika med mestnimi in podeželskimi območji. Medtem, ko zajamejo v mestih skoraj 100 % dojenč kov, jih v podeželskih ustanovah pregledajo ponekod tudi komaj 50 %. V mnogo manjši meri pa zajemajo povsod male in predšolske otroke® Opaža se, da se koristniki kmečkega zavarovanja ne poslužujejo niti vseh pravic, ki jim po zakonu pripadajo. Neenakomeren razvoj dispanzerske službe in nezadostna zdravstvena prosvetlje-nost sta prav gotovo razlog za. tako neenakomerno zdravstveno varstvo otrok. Zdravstveno varstvo šolarjev opravlja 83 šolskih dispanzerjev in 2 šolski polikliniki, vendar je mreža zelo neenakomerno razvita, da se delo opravlja v glavnem s honorarnimi zdravniki in se zaradi tega ne usmerja v preventivno dejavnost. Tako npr. v letu 1963 - 26 dispanzerjev ni opravilo niti enega sistematičnega pregleda šolskih otrok. Že nekaj let zajemajo sistematični pregledi nekaj nad 40 % šolarjev. Na osnovi teh pregledov ugotavlja zdravstvena služba glavne zdravstvene probleme v zvezi s stanjem prehranjenosti (slabo 11%), slabe drže (25 %), naznačene okvare hrbtenice (9 %), deformiranih stopal (20 %), Kariesa zobovja (62 %), okvare vida, govornih motenj itd. Struktura obolevnosti šolskih otrok iz leta 1964 nam kaže, da. so na pr-v^m mestu bolezni dihal (238,87 na 1.000), bolezni kože (78,09), bolezni oči 59,94), bolezni prebavil (56,35) in infekcijske bolezni (47,95)* Na 1.000 šolskih otrok jev letu 1964 zbolelo 778,78 otrok. Umrljivost šolarjev (0,59 %) kaže stalno težnjo padanja» Med vzroki smrti so na prvem mestu nezgode (utopitve, prometne nezgode in sinicidi), sledijo novotvorbe, živčna obolenja in revmatična obolenja srca. Nazadovale so nalezljive bolezni, kar predstavlja velik uspeh pro ti epid emiološ-kih ukrepov. Šolstvo Osnovna šola ni več samo izobraževalna ustanova, temveč postaja vse bolj družbena institucija, katere naloga ni več le vodstvo izobraževalnega procesa, temveč skrb za celovit razvoj mlade osebnosti. Zaradi tega tudi njen delež v okviru narodnega dohodka konstantno raste (leta 1958 - 1,04 %, leta 1965 - 1,8 %), čeprav se njena funkcija v zadostni meri ne razširja, zlasti glede na raznolikost pogojev v posameznin občinah (npr. Ljubijana-Center na 1 učenca 153»378.- din, Cerknica 103*962.- dan, Lenart 64*431-- din) in bo potrebno izenačevati pogoje, v katerih pridobivajo otroci osnovno izobrazbo. Zlasti nas na to opozarja podatek, da ne konča iz ene generacije okrog 40 % otrok uspešno popolne osnovne šole. (V letu 1964/65 je uspešno končalo osnovno šolo 64 %)• Nas v tem sklopu ne zanima le izobraževalna dejavnost šole, temveč dejavnost, ki presega ta klasičen okvir, to je varstveno-vzgojna dejavnost, ki obsega celodnevno bivanje otrok v šoli in s tem v zvezi vse tiste dejavnosti, ki omogočajo tak program (prehrana, pomoč pri učenju, rekreacija itd.). Spričo sprememb v družini in družbenega položaja, za katerega se pripravlja mlad človek (proizvajalec - u-pravijalec), se razširja vloga šole kot tiste institucije, ki ima znatno večji del obvez in nalog za uspešno rast in vzgojo narašča-ja. To daje šoli še bolj značaj pomembne družbene institucije. Intenzivni fizični in duševni razvoj otroka v tem obdobju zahteva tudi pravilno sestavljexio hrano in redno prehranjevanje (celo v državah z visokim standardom podvzemajo tozadevne akcije, npr. ZDA., Anglija, Švedska). Problem podhranjenosti otrok tudi pri nas vedno močneje izstopa, raste delež otrok z izrazito pomanjkljivo prehrano, hkrati pa tudi primeri okvar in anomalij, ki so povezane s slabo hranjenostjo otroic (leta 1958 - 8,9 %, leta 1964 10,31 X slabo hranjenih) - to je okrog 29.000 otrok. Istočasno pa ugotavljamo, da delež otrok, ki sprejemajo malico stalno pada, leta 1959 - 83 %, in v šolskem letu 1965/66 - 62,7 % otrok od 238.997, čeprav je bil delež staršev v stroških malic 43,62 %, kar je vsekakor previsoko. Kriteriji za brezplačno malico (prispevek socialnega varstva) so izredno ostri in pridejo v poštev le v najnujnejših socialnih prilikah. Brezplačne malice niso v nobeni občini v celoti realizirane, najngodneje je v občini Ljubljann-Center. še slabše pa je glede opoldanskega obroka, ki ga je prejemalo v novembru 1965 999 učencev osnovnih šol, ali 0,4 % vseh učencev. Zlasti je prehrana otrok - tako malice ali kosila poseben problem v večjih naseljih - in bi kazalo preiti na drugačen način prehrane otrok (specializirani obrati za otroško prehrano). Varstvo šolskih otrok še vedno ostaja kot neka posebna oblika pomoči šole družini, zlasti tisti, ki je socialno ali vzgojno ogrožena, ne pa kot sestavni del družbene funkcije šole. Zaradi tega šola zajema v varstvo v glav- nem otroke s slabimi učnimi uspehi-. Prav gotovo obstojajo za to tudi objektivni razlogi, npr. pomanjkanje oziroma nefunkcionalnost obstoječih prostorov (večizraen-ski pouk), pomanjkanje kadrov, delno pa so tu subjektivni vzroki. Na tem področju opažamo vendarle napredek, saj smo ob začetku šolskega leta 1964/65 imeli 36 takoi-menovanih varstvenih oddelkov z 1.851 varovanci, ob koncu šolskega leta pa že z 2.866 otroci, v začetku šolskega leta 1965/66 pa 50 oddelkov s 3.050 otroki. Uvajanje celodnevnega bivanja otrok v šoli je tembolj pomembno, ker raste število vzgojno zanemarjenih otrok in vzgojno ogroženih (registriranih cca 3*500) in so stroški prevzgoje bili pred reformo za 1 otroka 8,5 krat večji kot pa celodnevno bivanje 1 otroka v šoli in-je torej preventiva cenejša in uspešnejša kot pa kurativa. Na nekaterih šolah so vezani oddelki s predšolskimi otroki. Tako je bilo ob koncu lanskega šolskega leta 953 predšolskih otrok v oddelkih osnovnih šol. Prav gotovo bo morala postati skrb šole za predšolskega otroka, zlasti zadnje leto pred vstopom v šolo, bolj organizirana. Vzgojno-varstvene ustanove so še vedno institucije, ki izvajajo družbeno pomoč družini v razmerah, ko je mati poklicno zaposlena, se pa vedno bolj v njih uveljavljajo načrtna vzgojna prizadevanja. Za te ustanove je značilna stalna, počasna rast (leta 1953 smo imeli 159 u-stanov s 7.348 oskrbovanci (I - 100) - leta 1965 pa 231 ustanov (I - 146) s 16.147 oskrbovanci (I - 219) in stalna prezasedenost, razen v letih 1962 in 1963, ko so ustanove uvajale samostojno financiranje in j e del varovancev odpadlo zaradi visoke oskrbnine, ki j e starši niso zmogli. Varovanci ustanov so ob zadnjem popisu aprila 1965 predstavljali: 1,70 % vseh otrok od 0 - 3. leta starosti, 12,11 % predšolskih in 1,75 % vseh osnovnošolskih otrok. Od leta 1958 je stalno rasel delež otrok od 0-3* leta ter od 7 - 14- leta v ustanovah in je dosegel delež 0-3. leta - 11,1 % (4,56 %). 4-6. leta 61,8 % (82,7 %), 7 - 14. leta in več let 27,1 % (13,8%), kar jasno kaže, na delno preorientacijo dela vzgojno-var-stvenih ustanov glede na potrebe okolja oziroma družin. Večino otrok v ustanovah predstavljajo otroci zaposlenih mater in to 87,41%. Mesečno oskrbnino za otroka, ki se giblje od 12.000 do 26.000 dinarjev, plačuje v celoti 85 % staršev, delno 13,1 %, ne plačuje pa 1,9 %, kar pomeni, da socialna struktura varovancev ni takšna kot bi želeli, ker pač starši ne zmorejo tšLikšnih dajatev. Seveda pa to ne pomeni, da starši, če plačajo polno oskrbnino, plačajo vse stroške za otroka v ustanovi, ki so bili v letu 1964 takole razdeljeni: 36,68% plačila staršev, 51,77 % dotacije iz proračuna, 1,93 % sredstva gospodarskih in družbenih organizacij, 6,67 % sredstva iz namenskih skladov in 2,95 % drugi dohodki. Ustanove so bile finančno prizadete s prenehanjem veljavnosti zakona o stanovanjskih skupnostih (aprila 1965) in gospodarsko reformo zaradi zvišanja cen osnovnim živilom, storitvam in drugemu materialu in so morale dvigniti oskrbnine od 11 - 13 %• Razvoj vzgojno-varstvenih ustanov ni potekal v skladu s planskimi predvidevanji, na njegov razvoj poleg stopnje zaposlenosti žensk izredno močno vpliva tudi vidik urbanizacije ter gostota naseljenosti. (V 7-letnem družbenem planu je bilo predvidenih okrog 43*000 novih mest. V letu 1965 pa smo dosegli le 399 novih mest). Poseben problem pa predstavlja varstvo dojenčkov, za katere imamo le 3 ustanove z 79 varovanci in nekatere kombinirane ustanove, ki zajemajo tudi otroke od 0 - 3* leta. Oskrbnina v teh ustanovah je tudi najvišja (okrog 31.000 din) in še težje dostopna družini z nizkimi osebnimi dohodki. Kot posebna oblika dnevnega varstva se razvija varstvo dojenčkov in otrok mater samohranilk v drugih družinah. II* Socialno varstvo razvija pretežno varstvo otrok brez staršev, otrok, ki so moteni v svojem telesnem, duševnem in osebnostnem razvoju ter otrok, kjer družina ne opravlja svoje funkcije zaradi svojega materialnega ali socialnega stanja» V celotnem sistemu otrok pod posebnim družbenim varstvom sicer pada število otrok padlih borcev (625), otrok žrtev fašističnega nasilja (.106), otrok brez roditeljev -pod skrbstvom (1.166)', raste pa število vzgojno zanemarjenih otrok (3*475), telesno defektnih (l»46l), duševno defektnih (5.830), moralno in vzgojno ogroženih otrok (4.516), zdravstveno ogroženih (1.929) ter ekonomsko ogroženih otrok (5.194). Poseben problem predstavljajo otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih je kategoriziranih že 6.447, in to v šolskem obdobju (75 %); še posebno je problematično zgodnje zajetje otrok v kategorizaci-je in proces habilitacije - kategoriziranih je komaj 6 %. Kategorizacija ne poteka enakomerno, polovica občin nima kategoriziranih niti 30 % za kategorizacijo prijavljenih otrok. Kategorizacija zajema komaj 29 % otrok. Še huje pa je, da je le 52 % teh otrok v posebnih šolah ali zavodih, 34 % jih obiskuje osnovno šolo, 14 'A pa sploh ne hodi v šolo. Največ je storjenega za rehabilitacijo gluhih in slepih in telesno invalidnih, ki imajo sicer normalne umske zmogljivosti. Na rehabilitacijo pa čaka še 43 % otrok, ki so končali obvezno šolanje v posebnih šolah. Za duševno nerazvite nima nad 50 občin niti ene posebne osnovne šole. Ugotovitev, da je doma pri starših 3*000 otrok, ki bi bili potrebni usposabljanja in aziliranja, nas hkrati opozarja na nerešen problem šolanja in usposabljanja, ter na obremenitev družine glede varstva teh otrok. Prav tako nas opozarja porast vzgojno in moralno ogroženih in zanemarjenih otrok, da je potrebno ta problem reševati ne le s kurativne strani, temveč preprečiti nastajanje tako motenih otrok s pravočasnim zajetjem v vzgojno-varstvene ustanove, v celodnevno bivanje v šoli in organizacijo njihovega prostega časa v okviru o-troških, mladinskih in zlasti športnih organizacij. Zlasti j e to pomembno že v obdobju osnovne šole, še posebej je potrebna družbena intervencija, kjer je družina sama izvod otrokovih težav in razvojnih motenj. y-" Posebna oblika nadomeščanja družine pa je rejništvo, ki se konstantno razvija in je bilo leta 1964 zajetih v to obliko varstva 3*271 otrok, medtem ko nazaduje število otrok oskrbovanih v raznih vzgojnih ustanovah. Kot posebno, sezonsko obliko otroškega varstva je omeniti tudi letovanje otrok. V letu 1965 smo zajeli v 90 letoviščih - 20*134 otrok; med temi otroci je bilo le 3*538 otrok, za katere niso plačali oskrbnine starši. To S pa pomeni, da letujejo še vedno prvenstveno otroci staršev, ki zmorejo ceno letovanja, ne pa socialno in zdravstveno potrebni otroci, katerim pa tudi 14-dnevno letovanje ne more nadoknaditi tistega, kar nimajo zagotovljenega vsak dan skozi vse leto. Družbena sredstva za otroke od 0 - 14 let Ko ugotavljamo obseg in porabo sredstev, ki jih družba daje za otroke, se omejujemo na skupino otrok v starosti od 0 do 14 let. Tej skupini otrok je družba namenila v letu 1964 40.824 milijonov dinarjev. Porabo teh sredstev smo analizirali po naslednjih kriterijih: - namenbnost sredstevj - delež sredstev pri kritju življenjskih stroškov otroka; - razporeditev sredstev na socialne skupine, ki jim o-troci pripadajo. Namembnost družbenih sredstev smo opredelili z ozirom na način porabe kot neposredne in posredne družbene dajatve. Pod neposrednimi dajatvami razumemo sredstva, ki jih je družba namenila neposredno v denarni obliki družinam z otroki kot pomoč pri njihovi vzgoji in oskrbi. Zajemajo 27,42 % vseh otrokom namenjenih sredstev. Med njimi so seveda najvišja postavka otroški dodatki, saj znašajo 95,6 % od neposrednih dajatev. Med posrednimi družbenimi dajatvami pa zajamemo plačila namenskih storitev 87,24 % in investicije 12,76 %. Plačila namenskih storitev so izdatki za: - vzgojo in izobraževanje 59,36 % plačil namenskih storitev ali 37,58 % vseh otrokom namenjenih sredstev. - zdravstveno varstvo 36,88 % plačil namenskih storitev ali 23,35 % vseh otrokom namenjenih sredstev, socialno varstvo 3?76 % plačil namenskih storitev ali 2,38 % vseh otrokom namenjenih sredstev. Pc pričakovanju je družba največ potrošila za vzgojo in izobraževanje. Znatna so tudi sredstva, ki jih je dajala za zdravstveno varstvo. V njih so zajeti stroški preventivnega in kurativnega varstva otrok ter zdravstvenega varstva mater. Podrobnejša razčlenitev te kategorije? - preventivno varstvo 1.062 milijonov ali 11,1 % izdatkov za zdravstveno varstvoj ~ kurativa 4.673 milijonov ali 47,9 % izdatkov 2a zdravstveno varstvo( varstvo matere 3.898 milijonov ali 47,9 % izdatkov za zdravstveno varstvo| kaže na veliko nesorazmerje med sredstvi, porabljenimi za preventive na eni in sredstvi za kurative ter zdravstveno varstvo mater na drugi strani. Sredstva preventive so 4,3 krat nižja od sredstev kurative ter obenem za 3?7 krat nižja od sredstev za zdravstveno varstvo mater. Če k sredstvom za preventivno zdravstvo otrok prištejemo še sredstva za preventivno zaščito mater ter stroške porodov in hospitalizacije bolnic, ki v mno~ gočem izboljšujejo zdravstveno stanje otrok, se znesek sicer podvoji (2,514 milijonov), pa kljub temu predstavlja še vedno komaj 26,3 % sredstev zdravstvenega varstva. Razmerje med neposrednimi družbenimi dajatvami družinam otrok in plačili namenskih sredstev je 1 s 2,3, razmerje med sredstvi za otroški dodatek in plačili namenskih storitev pa 1 s 2,4. Zanimiva je udeležba sredstev namenskih storitev za otroke v vseh izdatkih za iste vrste storitev, ki jih je družba potrosila v letu 1964-» Deleži so naslednji ; ■■ delež sredstev, porabljen za otroke od 0 - 14 let v vseh sredstvih, porabljenih za preventivno in kurativno zdravljenje 18,97 %$ - delež sredstev, porabljenih za otroke od 0 ~ 14 let v vseh sredstvih, porabljenih za vzgojo in izobraževanj e 43> 09 %} - delež sredstev, porabljenih za otroke od 0 - 14 let v vseh sredstvih, porabljenih za socialno varstveno dejavnost 39,31 %• Največjo udeležbo pri namensko vloženih družbenih sredstvih imajo torej sredstva za vzgojo in izobraževanje otrok. Sorazmerno visok je tudi delež sredstev, porabljenih za socialno-varstveno dejavnost, medtem, ko je delež zdravstvenega varstva dosti nižji. Sredstva tu ne dosegajo niti alikvotnega dela številčne udeležbe te starostne skupine (25,91’%) v strukturi prebivalstva. Predvsem gre tudi za nizko udeležbo v preventivnem zdravstvenem varstvu, saj je bilo zanj izdano v povprečju za leto 1964 komaj 1.105.- din na otroka» Investicij e so druga vrsta posrednih družbenih dajatev. V letu 1964 so zajele 3.782 milijonov din, kar je 12,76% posrednih družbenih dajatev ali 9,26 % vseh otrokom namenjenih sredstev. Tako je razmerje med posrednimi in neposrednimi družbenimi dajatvami (plačila namenskih storitev in investicije) 1 : 2,6. Delež družbenih sredstev pri kritju življenjskih stroškov otrok Sredstva, ki jih daje družba seveda le delno krijejo stroške vzgoje in oskrbe otrok. Manjkajoča sredstva za kritje teh stroškov prispevajo družinski proračuni. Če starostno skupino otrok od 0 - 14 let razdelimo na tri karakteristično najbolj izstopajoče kategorije: dojenčki (0-3 let), predšolski otroci (4-6 let) in šolski otroci (7 - 14 let) ter pogledamo v kakšni meri so bili kriti stroški vzgoje in oskrbe otrok v teh starostnih skupinah in družbenih sredstev in v kakšni meri iz sredstev družinskih proračunov, vidimo, Starostna skupina .'xT Skupni str.v 1.1965 Skupni str.v 1.1964 % Stroški kriti iz družb.sred. % Stroški kriti iz oseb.doh. staršev % 1 2 3 4 5 6 7 8 od 0-3 let 28.826 20.955 100 6.750 32,2 14.205 67,8 od 4-6 let 22.772 16.941 100 4.250 25,8 12.241 74,2 od 7-14 let 34.558 26.040 100 8.500 32,6 17.540 67,4 . . Stroški za leto 1965 so ocenjeni z indeksom porasta življenjskih stroškov. da dajatve družbe niso sorazmerne in močno zaostajajo za dajatvami staršev. Predstavljajo sicer 4,51 % narodnega dohodka, ustvarjenega v letu 1964, vendar pri tem npr. skupna vlaganja v otroške varstvene ustanove (investicije in funkcionalna sredstva) znašajo komaj 0,14 % narodnega dohodka. Gornja razpredelnica velja za leto 1964, za leto 1965 namreč še nimamo izračuna točnih stroškov vzgoje in oskrbe otrok. Lahko jih le ocenimo. Če jih valoriziramo z indeksom porasta življenjskih stroškov (stolpec 2) ugotovimo, da rastejo stroški vzgoje otrok hitreje kot rastejo predvidena sredstva splošne potrošnje. Potemtakem lahko pričakujemo, da bo upadel delež družbe v strukturi kritja stroškov vzgoje in oskrbe otrok ter se zvišal delež stroškov, ki ga morajo kriti družine iz osebnih dohodkov.Z drugimi besedami s intervencijska vloga družbe v skrbi za otroka bo upadala, če bomo nadaljevali s tako potjo, s tem pa se bodo zniževala tudi vlaganja za otroke nasploh, ker iz sedanjega sorazmerno nizkega osebnega dohodka ni mogoče pričakovati zadovoljivega kritja stroškov. Postavlja se vprašanje: ali j e to naš interes? Gornjo predpostavko potrjuje tudi dejstvo, da so že doslej znašala vlaganja družbe v otroka od 0 - 14 let starosti komaj 13,12 % sredstev, namenjenih splošni potrošnji . Ha T-dfrlltev družbenih sredstev na soc?- a In e f-Uru'.-^ ncitiL ki .jim otroci pripadajo, predstavlja precejšen problem v financdranju vzgoje in oskrbe otrok» It naslednje tabele s Starostna skupina Otroci akt» Otroci akt» Otroci oseb nekmet,preb.. kmeč»pr8b» z last.doh» otrok od 0 - 3 let otrok od 4 - 6 let otrok od 7 - 14 let S?000 3.000 6.250 583 10.500 4.833 2.333 1.417 6.000 se vidi, da so vlaganja v kmečkega otroka 2 do 3 krat nižja kot vlaganja družbe v nekmečkega» Praktično je kmečka otrok prikrajšan na vseh področjih družbenih aajatevj tako v zdravstvenem varstvuj šcletvu, socialnem varstvu in otroškem dodatku. Za izbolišan/js otroškega varstva bi morala družba predvsem i» vzpostaviti adekvatnejse deleže med posameznimi oblikami potrošnje sredstev za vzgojo in oskrbo otrok (preventivno zdravljenje)» 2. sorazmerno povečati delež sredstev, namenjenih otrokom, v okviru splošne potrošnje, pri kritju stroškov vzgoje in oskrbe otrok» 3» izboljšati družbena vlaganja za otroke is posameznih socialnih skupin, predvsem na področju zdravstva in izobraževanja, III. Otroški dodatek Sedanji, sistem otroškega dodatka, uveden z uredbo, veljavne od 1- februarja 1956, se v zadnjih desetih le tih ni 'bistveno spremenil. Kot oblika neposredne družbene pomoči zaposlenim staršem 'za vzrejo in vzgojo otrok izhaja ekonomski pomen otroškega dodatka kot stalna denarna pomoč družinam z o troki s - iz širine obsega tega vidika družbene pomoči, ki re-zultira iz števila upravičencev (v letu 1965 je prejemalo otroški dodatek 184-034 delavcev ali 32,8 % od vseh zaposlenih) ter števila otrok, za katere se dodatek izplačuje (v letu 1965 za 314*629 otrok)| - iz njegovega značaja, ki predstavlja z zakonom določeno pravico delovnih ljudi; - iz dolgoročnosti koriščenja te pravice (od rojstva otroka do dovršenega 15» leta starosti brezpogojno, potem pa če se redno šola)3 -iz deleža sredstev za otroški dodatek v narodnem dohodku (v letu 1965 je znašal ta delež 1,44 %) ) - iz deleža otroškega dodatka od povprečnega osebnega dohodka (v letu 1965 je znašal dodatek skoraj 9-000»-din mesečno - ob upoštevanju povprečnega koeficienta obremenitve družine z otroki in polni znesek dodatka kot merilo). število potencialnih upravičencev otroškega dodatka stalno raste (leta 1951 - I - 100; leta 1965 - I -207,3), vendar pa povprečno število otrok na enega upravičenca pada (leta 1951 - 1,97, leta 1965 -1,71 otrok). 50 % upravičencev ima le enega otroka, 17 % upravičencev pa po dva» Degresivni sistem, ki se veže na število otrok v družini, prizadene torej 50 % upravičencev oziroma 71 % otrok, za katere se izplačuje dodatek» Glede na uveljavljeni cenzus dohodkov iz samostojne in kmetijske dejavnosti pa prejema znižane zneske otroškega dodatka okrog 10 % upravičencev za okrog 12 % otrok-Po približni oceni pa ne prejema okrog 40,000 otrok zaposlenih staršev otroškega dodatka zaradi izredno o-str ega cenzusa» Izdatki sklada za otroški dodatek so bili v letu 1965 realizirani v višini 16,151 milijard starih dinarjev, kar predstavlja 1,44 % narodnega dohodka oziroma 10,1 % delež v skupnih izdatkih socialnega zavarovanja» Od skupnih sredstev je odpadlo 513 milijonov -to je 3,2 /£ - na poslovne stroške, kar je skoraj toliko, kot so znašale vse investicije za varstveno-vzgojne ustanove v letu 1965 (529.507»000.- dinarjev). Razmerje med osebnimi dohodki in otroškim dodatkom se je spremenilo v korist osebnih dohodkov. Pri upravičencih do polnega zneska otroškega dodatka je znašal v letu 1952 otroški dodatek za enega otroka 34,3 %» v letu 1965 pa le 8,4 % od povprečnega osebnega dohodka. Pri upravičencih, katerih dohodki od kmetijske in samostojne dejavnosti presegajo določen cenzus, pa se je delež znižal tudi na 2,2 % od povprečnega osebnega dohodke. Relativno zmanjševanje deleža otroškega dodatka v družinskem proračunu, pa je zelo prizadelo družino z več otroki in nižjimi osebnimi dohodki, zlasti zaradi tega, ker se tudi splošna potrošnja ni ustrezno razvijala. S tem v zvezi je t-reba vsekakor omeniti tudi sedanje predpise za pridobitev pravice do otroškega dodatka, ki so zastareli in ponekod preostri. To so predvsem davčni cenzusi, degresivna lestvica, vpliv pridobivanja in odtujevanja nepremičnin na otroški dodatek in vpliv skupnega gospodinjstva na pravice do otroškega dodatka» Pravica do otroškega dodatka oziroma njegova višina se namreč presoja po katastrskem dohodku za leto 1955 oziroma po drugih davku zavezanih dohodkih za leto 1954» Ne glede na to, da se je medtem stanje bistveno spremenilo, povzroča izdajanje potrdil velike težave, ker je treba iskati podatke za toliko let nazaj oziroma dohodke is nekmetijskih virov preračunavati na stanje iz leta 1954» Tudi okolnost, da že eden dinar prekoračitve temeljne dohodnine od kmetijstva za leto 1955 vpliva na višino otroškega dodatka in da še vedno 1.000 din dohodka iz drugih virov na družinskega člana mesečno že izključuje pravico do dodatka v celoti, odločno ni v skladu 2 današnjim stanjem družbenega razvoja in življenjskimi stroški. Prav tako nima sedanji sistem, po katerem so višina otroškega dodatka za posameznega otroka s porastom števila otrok v enem gospodinjstvu sorazmerno znižuje, realne osnove in je treba čimprej uvesti linearni sistem, če že ne progresivnega. Nedoslednost sedanjih predpisov predstavlja tudi dejstvo, da vpliva pridobitev nepremičnine na pravico do otroškega dodatka takoj, odtujitev nepremičnine pa šele po preteku 6 mesecev od vpisa spremembe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Končno povzroča velike težave tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ko žive upravičenci do otroškega dodatka na posestvih svojih sorodnikov in je treba s tem v zvezi zasliševati priče. Le-te često sploh nočejo dajati izjav, zlasti, če bi bile v škodo upravičenca, največkrat pa njihove izjave niso verodostojne. Priprave na zvezni in republiški zakon o otroškem varstvu, ki bo obsegal otroško varstvo in otroški dodatek, nam omogočajo, da odpravimo nekatere pomanjkljivosti prejšnje uredbe. IV. Ugotovitve in predlogi Otroško varstvo, pod katerim razumemo celotni sistem družbene skrbi za otroke, ki obsega zdravstvo in socialno varstvo, vzgojo in izobraževanje, posebno skrb za otroke, za katere ne skrbijo starši, se ni razvijalo enakomerno in skladno z družbenim razvojem. Zaostajalo je za njim v toliki meri, da so se že pokazale posledice zaostajanja tudi v gospodarski sferi družbenega življenja in se bodo še zlasti sedaj, v izvajanju reforme. To kaže na slabo orientiranost subjektivnih sil, glede na potrebo po usklajevanju ekonomskega in socialnega razvoja. Vrsta posledic tega neurejenega stanja nas je sicer občasno opozarjala na problem otroškega varstva, vendar smo rešitve kratkovidno odlagali na kasnejše obdobje. Tako lahko že danes ugotavljamo nekatere negativne posledice: padec natalitete, slabo zdravstveno stanje in zlasti slaba prehranjenost otrok, slabi učni uspehi, porast mladinske delinkvence ipd. Takšno stanje terja povečano družbeno dejavnost, če hočemo vsaj delno ublažiti nekatere negativne posledice in doseči normalizacijo na tem področju» I. a) Ker se zdravstveno varstvo otrok od 0 - 15*leta starosti ni razvijalo v skladu s potrebami otrok, pa tudi ne z materialnimi možnostmi, ki jih je imela zdravstvena služba v preteklem in sedanjem obdobju s popolnim zdravstvenim zavarovanjem te skupine, ugotavljamo vrzeli v zajemanju otrok v zdravstveno varstvo. Število nedonošenčkov in smrtnost dojenčkov v prvih šestih dnevih po rojstvu 44,66 % celotne mortalitete dojenčkov opozarjajo na ne dovolj učinkovito predporodno zaščito in potrebo po krepitvi obporodnega varstva dojenčkov, pri čemer imata velik delež krivde neenakomerno razvita dispanzerska služba in nezadostna zdravstvena prosvetlje-nost* Ocenjevanje zdravstvenega stanja otrok med 1.-7* letom je nemogoče, ker jih zdravstvena služba ne zajema sistematično (niti otrok, ki so v organiziranem varstvu, razen ob vpisu v ustanovo), tako da se začeto zdravstveno varstvo v prvem letu otrokovega življenja ne nadaljuje praktično do vstopa v šolo. Čeprav imamo 83 šolskih dispanzerjev in 2 šolski polikliniki ugotavljamo tudi v zdravstvenem varstvu šolskih otrok neenakomerno razvito mrežo, ki je v glavnem usmerjena v kurativno dejavnost; iz leta v leto zajemamo s sistematičnimi pregledi le nekaj nad 40 % šolarjev; 779 bolnih otrok na 1.000 šolskih otrok v letu 1964 kaže prav gotovo na slabo zdravstveno odpornost in funkcionalno povezanost s slabo prehranjenostjo otrok. Zato bi se moral svet republiškega zdravstvenega centra in Zavod SRS za zdravstveno varstvo v naslednjem obdobju usmeriti na proučitev zdravstvenega varstva otrok in podvzeti konkretne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja, zlasti pa za razvoj preventivnih oblik. V ta namen naj s - izdela program zdravstvenega varstva otrok od 0 - 15. leta in mu da prednost v celotnem programu zdravstvenega varstva, tako da bodo izvršene korekture v mreži zdravstvene službe in da se ustvarijo pogoji za realizacijo zdravstvenega varstva dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, - da se začne izvajati sistematično zdravstveno varstvo predšolskih otrok v mestih in na podeželju, - da se doseže sistematično letno zdravstveno spremljanje osnovnošolskih otrok, - da se uveljavi šolska mlečna malica s šolskim letom 1966/6? v vseh šolah kot najpomembnejši zdravstveni ukrep. I. b) Da še ni osnovna šola postala osrednja družbena ustanova v sistemu otroškega varstva niso krivi le slabi materialni pogoji šol, temveč se čuti odpor prosvetnih delavcev proti razširjanju družbene funkcije šole (dvom v vrednost koncepta šole s celodnevnim bivanjem) in čakanje na idealne pogojes čeprav kažejo uspehi, doseženi na nekaterih šolah tudi v teh pogojih, da je izredno pomembna pripravljenost šolskega kolektiva. Delež šolskih otrok v varstvu se je sicer povečal na 3 % vseh osnovnošolskih otrok, vendar na račun predšolskih otrok (1,75%)j prehrana šolskih otrok se je poslabšala in prejema šolsko malico le 62%, topli cbrok pa le še 0,4 % vseh šolarjev. Zato bo potrebno v naslednjem obdobju s - hitreje nagrajevati možnosti za celodnevno bivanje otrok v šoli vsaj v mestih in industrijskih naseljih, da bomo zajeli 30 % šolarjev, - v okviru sredstev za financiranje šolstva je dati prednost naložbam v osnovno šolo, da bo ta lahko opravljala svojo funkcijo| šoli je nujno tudi denarno priznati njeno razširjeno funkcijo, - urediti je prehrano šolskih otrok tako, da bodo imele s šolskim letom 1966/67 vse šole orga- nizirano mlečno malico in bodo dajale topli obrok tistim otrokom, ki so v varstvu, - vplivati je na prosvetne delavce kot nosilce koncepta nove šole, da začnejo že v sedanjih pogojih postopoma realizirati načela in elemente reformirane šole. Pri tem je zelo pomembna vloga prosvetno pedagoških služb in raziskovalnih institucij na tem področju. I* c) Varstvo predšolskih otrok se je relativno zmanjšalo, ker se je v glavnem na račun predšolskih otrok razvilo varstvo dojenčkov in šolarjev. V varstvo zajemamo 12,11 % vseh predšolskih otrok in 1,7 % vseh otrok od 0 - 3* leta starosti. Zaradi tega bi bilo potrebno? - v naslednjem obdobju povečati število predšolskih otrok zajetih v varstvo na 30 % vseh otrok do 7* letaj da bi to dosegli moramo razvijati cenejše, preprostejše, pa tudi občasne oblike varstva predšolskih otrok, - osnovne šole naj v skladu s svojimi možnostmi začno sistematično zajemati v varstvo zadnji predšolski letnik, - izgradnjo prostorov za varstvo predšolskih o-trok je nujno intenzivneje povezovati s stanovanjsko izgradnjo in pritegovati k reševanju teh problemov tudi delovne organizacije, starše in druge občane. d) Telesno in duševno prizadeti otroci se morajo vključiti v sistem vzgoje in varstva. Zato je potrebno pri organizaciji varstva upoštevati tudi varstvo zlasti duševno prizadetih otrok, in to varstvo navezati na mrežo posebnih šol in oddelkov na osnovnih šolah ter jih vzpostavljati hkrati z razvojem te mreže. II* Potrebno je vplivati na vsebino zveznega zakona o otroškem dodatku, da bo ta le splošen,in pripraviti republiški zakon, ki bo upošteval: - specifične razmere naše republike glede na stopnjo zaposlenosti (tudi žensk), urbanizaci- jo» demografske faktorje» kmetijske politiko in politiko osebnega dohodka? - potrebo po razširitvi funkcije otroškega dodatka pri odvajanju dela sredstev za financiranje osnovne dejavnosti otroškega varstva in za razvoj družbenih pogojev za otroško verstvo? - potrebo po izenačevanju osnovnih pogojev za razvoj otrok in to na družbeni materialni osnovi. V 10 letih se je namreč bistveno spremenilo razmerje med otroškim dodatkom in osebnim dohodkom» zmanjšal pomen otroškega dodatka v stroških za otroka in zmanjšal njegov delež v OKviru sredstev socialnega zavarovanja* Pri pripravi novega republiškega zakona naj bi se upoštevala tudi sledeča stališča: - otroški dodatek naj pripada v enakem znesku za vsakega otroka ne glede na število otrok v družini , - cenzusi za pridobitev pravice do otroškega dodatka naj se v kar največji možni meri odpravijo oziroma omilijo. V zvezi z obrazloženim bo treba določiti stalno stopnjo prispevka za otroško varstvo, ki bi zagotavljala tako sredstva potrebna za izplačilo otroških dodatkov» kot tudi sredstva za otroško varstvo. Tako bi pri enakih instrumentih in ob določenih predpostavkah po eni izmed predlaganih variant, ostalo v letu 1967 pri 3 %-ni stopnji prispevka v republiškem merilu"že 3>5 milijarde starih dinarjev za neposredno otroško varstvo. III.Če hočemo realizirati različne vidike otroškega varstva je potrebno, da sprejmejo vse občinske skupščine še v letošnjem letu programe razvoja otroškega varstva in jih vključijo v srednjeročni plan razvoja občin, tako, da bo na osnovi teh prišlo do koordiniranega delovanja vseh, ki lahko pomagajo pri uresničevanju sprejetih nalog in da se bodo družbena sredstva kar najbolj smotrno u-pcrabljala. Strokovne službe v republiki naj pripravijo navodila za sestavo programov. TEZE ZA ZAKON O OTROŠKEM VARSTVU IN OTROŠKEM DODATKU I. Splošna nažela 1. Z otroškim varstvom se ureja celotni sistem družbene skrbi za otroke, ki obsega poleg zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, vzgoje, dnevnega varstva, še posebno varstvo otrok, za katere ne skrbijo starši. Varstvo otrok se uresničuje: 1. z družbenim varstvom prek različnih oblik, zavodov in služb, namenjenih za otroke (otroško varstvo ) , 2. z zagotovitvijo dodatnih denarnih dajatev (otroški dodatek) - otrokom zaposlenih staršev, ali - vsem otrokom. 2. Zaradi skladnega delovanja različnih družbenih dejavnikov in učinkovitega povezovanja vseh sredstev, zagotovljenih za otroško varstvo, sprejemajo druž-beno-politične skupnosti (občina, republika) programe za razvoj otroškega varstva. Družbeno-politične skupnosti so odgovorne za koordinacijo in usmerjanje vseh dejavnikov glede vprašanj splošnega razvijanja otroškega varstva ter pripravljanja in izvrševanja programov. Za izvedbo te naloge in za upravljanje ustreznjh skladov pooblastijo družbeno-politične skupnosti v republiki: - ali republiško skupnost za otroško varstvo - ali posebni družbeni organ (komisija, svet ipd.) - ali republiško skupnost za socialno zavarovanje. v občini: - ali občinsko skupnost za otroško varstvo - ali ustrezni družbeni organ (svet, itd.). 3* Stalni vir sredstev za otroško varstvo zagotavlja prispevek za otroško varstvo, ki se obračunava: - ali od osebnih dohodkov delavcev, - ali od osebnih dohodkov delavcev in od drugih davkom in prispevkom zavezanih dohodkov (samostojna in kmetijska dejavnost ipd.)* Stopnja prispevka za otroško varstvo se določi vsako leto posebej ali za daljše časovno razdobje (npr. za obdobje srednjeročnega plana). V okviru te stopnje se določi odstotek, ki oblikuje: - sredstva republiškega sklada za izplačilo otrošker ga dodatka in sredstva republiškega sklada za otroško varstvo ali - sredstva republiškega sklada za izplačilo otroškega dodatka in sredstva občinskih skladov za otroško varstvo. Stopnjo prispevka za otroško varstvo in v okviru te stopnje višino odstotka za otroški dodatek določa: - ali skupščina republiške skupnosti za otroško varstvo v soglasju s Skupščino SRS, - ali skupščina republiške skupnosti za socialno zavarovanje v soglasju s Skupščino SRS, - ali Skupščina SR Slovenije. II. Otroško varstvo 4* Funkcija Otroško varstvo, ki obsega dnevno varstvo dojenčkov, varstvo predšolskih otrok, celodnevno bivanje v šoli, šolsko prehrano, varstvo v drugih družinah, letovanja, klube, razne oblike razvedrila in rekreacije, uresničuje družba z raznimi oblikami in dejavnostmi prek zavodov in služb za varstvo in vzgojo otrok. 5. Uporabniki Uporabniki otroškega varstva so otroci do 15 let starosti. ^• Organizacija in programiranje Družbeno politične skupnosti razvijajo otroško varstvo na podlagi svojih programov v občini, na širšem območju z medobčinskim sodelovanjem ali za vso republiko. Pri izdelavi teh programov sodelujejo vsi družbeni dejavniki, ki v svoji dejavnosti v kakršnikoli obliki obsegajo varstvo in vzgojo otrok. Družbeni programi obsegajo kompleksno otroško varstvo z varstvenega, vzgojnega, zdravstvenega in urbanističnega vidika ter zajemajo varstvo v zavodih in drugih organiziranih oblikah. Programi se izdelujejo na podlagi strokovnih analiz, potreb in družbene problematike okolja, upoštevajoč strokovne normative. Programi se realizirajo v kratkoročnih in dolgoročnih obdobjih ter po prioritetah splošne in posebne skrbi za otroke na določenem območju. V okviru svoje dejavnosti imajo odgovorne strokovne službe, organi in organizacije, določene naloge, zlasti: - da pripravijo osnove za programiranje otroškega varstva, - da vključujejo področne naloge v svoje redne pro- • ■ ram e, - z vso odgovornost jo skrbijo za izvrševanje na-Icr; v okviru kompleksnega programa otroškega varstvu. Republiški program vsebuje naloge za razvijanje otro-‘kega varstva v republiki, vsebuje smernice za njegov sicladni razvoj, določa prioritetne naloge in potrebe "a izgradnjo in razvoj otroškega varstva, ki so nacio-rialnega pomena. Viri sredstev za financiranje otroškega varstva v republiki so s - prispevki za otroško varstvo od osebnih dohodkov delavcev ali - prispevki za otroško varstvo od osebnih dohodkov delavcev, in od drugih davkom in prispevkom zavezanih dohodkov (samostojna in kmetijska dejavnost ipd.), - republiški proračun, - drugi družbeni skladi. Iz republiškega sklada za razvoj otroškega varstva - se financira izvrševanje prioritetnih nalog iz programa razvoja otroškega varstva, ki so nacionalnega pomena, - se dajejo krediti ali dotacije občinam kot soudeležba pri izvajanju prioritetnih nalog občinskih programov otroškega varstva, da se s tem spodbujajo in pritegujejo sredstva občanov in delovnih organizacij. Viri sredstev za financiranje razvoja in osnovne dejavnosti otroškega varstva v občini soj - občinski proračun, - skladi skupne porabe delovnih organizacij, - drugi družbeni skladi, - samoprispevek občanov, - prispevki staršev, - udeležba na sredstvih republiškega sklada otroškega varstva na osnovi ustrezne udeležbe lastnih sredstev ali - udeležba v določenem odstotku na prispevku za o-troško varstvo. Iz občinskih skladov za otroško varstvo oz. iz sredstev za otroško varstvo v okviru občine se financira izvajanje občinskih programov otroškega varstva, kolikor sredstva niso zagotovljena v drugih skladih. O osnovnih kriterijih za razporeditev družbenih sredstev za otroško varstvo odločajo Skupščina SRS in občinske skupščine. Organi upravljanja skladov za otroško varstvo se pri uresničevanju in izvrševanju svojih nalog povezujejo z ostalimi nosilci sredstev za otroško varstvo (sklad za izobraževanje, sklad za zdravstveno zavarovanje, sklad za telesno kulturo itd.), ter sklepajo z njimi na podlagi skupnih programov in akcij ustrezne pogodbe. III. Otroški dodatek 8. Funkcija Otroški dodatek je posebna oblika družbene pomoči, s katero se zagotovi družinam z otroki dodatni denarni prispevek v svrho olajšanja vzreje in vzgoje otrok. 9. Upravičenci Upravičenci do otroškega dodatka so: 1) Delavci, zaposleni s polnim delovnim časom pod pogojem, da imajo dopolnjeno 12-mesečno neprekinjeno delovno dobo ali 18-mesečno delovno dobo s prekinitvami v zadnjih dveh letih. Izjema so? matere samohranilke, ki imajo pravico do dodatka od dneva, ko stopijo na delo, tudi če ne delajo poln delovni čas. V tem primeru jim pripada dodatek v sorazmerno zmanjšanem znesku. 2) Delavci, ki imajo po prenehanju dela pravico do denarnega nadomestila med začasno brezposelnostjo. 3) Uživalci invalidskih in starostnih pokojnin in otroci, ki so uživalci družinskih pokojnin. Otroci, ki uživajo družinske pokojnine preko določene starosti zaradi nesposobnosti za delo imajo pravico do dodatka dokler prejemajo pokojnino. 4) Delovni invalidi, ki uživajo materialne oskrbnine ali začasno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. 5) Zavarovanci samostojnih dejavnosti, za katere je z republiškim zakonom predvidena ustanovitev pravic do otroškega dodatka, če redno plačujejo predpisani znesek za otroško varstvo. 6) Invalidi, ki imajo po predpisih o vojaških vojnih invalidih pravico do otroškega dodatka. ali Starši, ki vzdržujejo otroke ne glede na to, kje so zaposleni oziroma ali so zaposleni. 10. Materialno stan.i e družine kot pogoj za prejemanje dodatka Pravico do dodatka imajo vsi otroci zaposlenih staršev, ki izpolnjujejo pogoje za dodatek, neodvisno od materialnega stanja družine. ali Pravico do dodatka imajo vsi otroci, neodvisno od materialnega stanja družine. ali Pravica do dodatka je odvisna od materialnega stanja družine, pri čemer se upoštevajo v cenzusu le dohodki od kmetijske in samostojne dejavnosti. Predlog za način določanja cenzusa! Cenzus predstavlja prispevku in davku zavezani dohodek od kmetijske ali samostojne gospodarske dejavnosti, ki znaša letno 50,00 N din na posameznega člana upravičenčeve družine. Če je v dohodku zajet samo katastrski dohodek, ali če je v dohodku štet tudi katastrski dohodek, se ta računa dvojno. Zavarovanci, katerih dohodki na člana družine ne presegajo cenzusa v navedenem znesku, so upravičeni do dodatka v polnem znesku. Zavarovanci, katerih dohodki na člana družine presegajo cenzus v navedenem znesku, nimajo pravic do dodatka- Opornbas Ta način določanja je v skladu s kriteriji, ki jih vsebuje republiški zakon o pogojih za priznavanje varstvenega dodatka in republiški zakon o višini delavčevega dohodka, ki vpliva na pravico do denarnega nadomestila med začasno brezpo selnostjo« Pravica do otroškega dodatka Otroški dodatek pripada v enakem znesku za vsakega otroka ne glede na število otrok v družini, in si-c er * Za otroke do dopolnjenega 15* leta starosti. Za otroke, starejše od 15 let, dokler so na rednem šolanju, in to! - če so v srednjih šolah najdalje do konca leta, v katerem dopolnijo 19 let$ -• če so na višjih in visokih šolah toliko časa po izteku leta, v katerem so bili stari 19 let, kolikor je predvideno po statutu šole. Če otrok zaradi daljše bolezni ni dokončal šolanja v predpisanem roku, se izplačevanje dodatka podaljša za toliko časa, kolikor ga j e izgubil za šolanje. Otroci, ki so v času, ko jim je bil zagotovljen dodatek, postali zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb, nesposobni za samostojno delo in življenje, imajo pravico do dodatka ves čas, dokler traja taka nesposobnost. '^0 Organizacija in financiranje 1. Sredstva za otroški dodatek se zagotovijo v o-kviru stopnje prispevka za otroško varstvo. Prispevek za otroški dodatek, določen v okviru stopnje prispevka za otroško varstvo, je: vir dohodkov republiškega sklada za otroški dodatek. Sredstva za izplačilo otroškega dodatka (sklad) se ugotovijo na podlagi enotnega zneska otroškega dodatka in števila otrok, za katere se predvideva, da bodo imeli pravico do otroškega dodatka. Višino enotnega zneska otroškega dodatka in višino potrebnih sredstev za otroški dodatek: - določi skupščina republiške skupnosti za otroško varstvo v soglasju s Skupščino SRS; - ali potrdi na predlog družbenega organa (komisija, svet), ki ga je imenovala za otroško varstvo, Skupščina SRS; - ali določi skupščina republiške skupnosti za socialno zavarovanje v soglasju s skupščino SRS. 2. Enotno določen znesek otroškega dodatka se občasno usklaji s splošnimi ekonomskimi gibanji, predvsem če pride v gibanju življenjskih stroškov in v gibanju osebnih dohodkov do znatnih pozitivnih ali negativnih razlik. 0 teh uskladitvah odloča organ, ki je določil znesek otroškega dodatka v soglasju s Skupščino SRS. 3. Sredstva za izplačilo otroškega dodatka oziroma republiški sklad otroškega dodatka upravlja: - ali skupščina republiške skupnosti za otroško varstvo ; - ali družbeni organ, ki ga imenuje Skupščina SRS; - ali skupščina republiške skupnosti za socialno zavarovanj e. 4. Vsem upravičencem se otroški dodatek izplačuje iz republiških sredstev (sklada) za otroški dodatek. 5. Za kritje poslovnih primanjkljajev se obvezno oblikuje v republiki rezerva v določenem odstotku od ustvarjenih prispevkov in iz določenega dela ustvarjenega viška po odloku organa, ki sredstva za otroški dodatek (sklad) upravlja. Z republiškim zakonom se določi obvezna raven, do katere se oblikuje rezerva, rok v katerem se postopoma oblikuje predpisana rezerva (najmanj 5 let), maksimalno izdvajanje viškov rezerve in drugo. Primanjkljaji, nastali v poslovanju republiških sredstev (sklada) za otroški dodatek, se pokrivajo iz sredstev rezerve, če ta sredstva ne zadostujejo, pa se krijejo s kreditom pod splošnimi pogoji, tako, da se vrnitev kredita zagotovi v stopnji prispevka za naslednje leto. 13. Uveljavljanje pravice Pravico do dodatka uveljavlja delavec praviloma pri delovni organizaciji, v kateri je zaposlen, delavci zaposleni pri privatnih delodajalcih in vsi ostali upravičenci pa pri komunalnih zavodih za socialno zavarovanje oz. podružnicah, pri katerih uveljavljajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja. 0 pravici do otroškega dodatka upokojencev odloča in ga izplačuje tisti komunalni zavod, ki je pristojen za reševanje o pokojninah, oziroma izplačuje pokojnine. Upokojenec, ki spremeni prebivališče s tem, da se preseli v drugo republiko, uveljavlja pravico do dodatka pri komunalnem zavodu, kjer ima novo prebivališče, in sicer po predpisih, ki veljajo v republiki, v kateri ima novo prebivališče. Osebam, ki opravljajo samostojno dejavnost, ugotavlja pravico do dodatka komunalni zavod, pri katerem so socialno zavarovane in pri katerem istočasno plačujejo prispevek za otroško varstvo. 14• Postopek za uveljavljanje pravice V postopku za uveljavljanje pravice do dodatka mora upravičenec predložiti tale dokazila: a) za vse otroke - rojstni list iz matične evidence; Če se kot pogoj za pravico do dodatka upoštevajo dohodki od kmetijske oziroma samostojne dejavnosti pa še: - pismeno izjavo o tem, da nima prispevkom in davkom zavezanih dohodkov, niti on niti družin- ski člani oziroma potrdilo pristojnega organa o višini davkom oz. prispevkom zavezanih dohodkov zase in za družinske člane za vsako preteklo koledarsko leto. b) za otroke starejše od 15 let: - potrdilo pristojnega zavoda o rednem šolanju; - mnenje invalidske komisije o invalidnosti o-troka, oziroma da ni sposoben za samostojno življenje in delo. Upravičenec, ki si izposluje pravico do dodatka na podlagi neresničnih podatkov ali ne prijavi spremembe, ki vpliva na pravico do dodatka, odgovarja kazensko in materialno. 15. Odločanje o pravici Odločbo o pravici do dodatka izdajajo delovne organizacije ali komunalni zavodi za socialno zavarovanje oz. njihove podružnice. Proti odločbi delovne organizacije ali podružnice komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, je dopusten ugovor na komunalni zavod za socialno zavarovanje, čigar odločba je dokončna. Proti odločbi komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, izdani v neposrednem odločanju o zahtevku, ali izdani na podlagi pritožbe: je možen upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije, ki odloči o zahtevku za otroški dodatek dokončno 5 ali je možna tožba pri pristojnem občinskem sodišču. 16• Izplačevanje dodatka Otroški dodatek izplačujejo delovne organizacije delavcem, ki so pri njih zaposleni, komunalni zavodi za socialno zavarovanje pa upokojencem, začasno brezposelnim delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih in drugim z zakonom določenim upravičencem. Dodatek se praviloma izplačuje osebi, ki je vložila zahtevek za otroški dodatek. Če sta oba zakonca upravičenca, se sporazumeta, kateremu od njih se otroški dodatek izplačuje. Če živita zakonca ločeno, se dodatek izplačuje vsakemu za tiste otroke, ki živijo pri njem. V primeru, da se otroški dodatek ne uporablja v svrho, za katero je namenjen, lahko pristojni socialno-varst-veni organ odredi, da se dodatek izplačuje ali drugemu od staršev, ali tretji osebi, ki skrbi za otroka. OCENA IZDATKOV ZA OTROŠKO VARSTVO I. Republiške teze, ki vsebujejo predloge za rešitev vprašanj otroškega varstva predvidevajo: 1. Stalen vir dohodkov na podlagi prispevka za otroško varstvo. V okviru stopnje tega prispevka bi se določal odstotek - za otroško varstvo (republiški sklad ali komunalni skladi); - za otroški dodatek (republiški sklad). 2« Različen krog upravičencev do otroškega dodatka: - zaposleni, katerim pravica do otroškega dodatka izvira iz delovnega razmerja (sedaj veljavni si a t em) ; - starši, ki vzdržujejo otroke ne glede na to,kje so zaposleni oziroma ali so zaposleni. 3* Prispevek za otroško varstvo glede na obseg upravičencev bi se obračunaval: -- od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja ali - od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in od vseh davkom in prispevkom zavezanih dohodkov (od samostojne in motijs.ke dejavnosti itd»). 4* Enak znesek otroškega dodatka za vse otroke (odprava degresije). 5» Pravica do dodatka - ni vezana na materialno stanje družinej - je vezana na dohodke iz kmetijske in samostojne dejavnosti. II. Glede na predlagane rešitve posameznih vprašanj, ki se nanašajo na pravico do otroškega dodatka upoštevajo iz računi za: I. varianto: otroke vseh staršev, materialno stanje družine ni pogoj, prispevna osnova so osebni in drugi dohodki; II. varianto: otroke delavcev, materialno stanje dru- žine ni pogoj, prispevna osnova so osebni dohodki zaposlenih; III. varianto: otroke delavcev, materialno stanje je po goj, upoštevajo pa se le dohodki od samo stojne in kmetijske dejavnosti. Prispevna osnova so osebni dohodki delavcev. III. Pri oceni izdatkov za otroški dodatek po predlaganih variantah za obdobje perspektivnega programa razvoja do leta 1970, so upoštevane naslednje predpostavke: 1) znesek otroškega dodatka 52,50 N din ostane nespre-menj en; 2) veljavne stopnje prispevkov od osebnih dohodkov; sredstva za osebne dohodke in dohodke od samostojnih dejavnosti v dinamiki, kot jo predvideva perspektivni program razvoja do leta 1970; katastrski dohodek, kot prispevna osnova ostane nespremenjen; 3) od 510.000 otrok, ki se v SR Sloveniji šolajo oz. so stari do 7 let, je 71 %, t.j. 360.000 otrok delavcev ; 4« letni režijski stroški znašajo 5,5 milijonov N din; iz sklada pokojninskega zavarovanja se daje letno 17,5 milijonov N din - oba zneska sta upoštevana v izdatkih; 5. upoštevana ni valirizacija otroški dodatkov v prihodnjem obdobju; 6. upoštevan je letni prirast otrok v dosedanjem povprečju 10.000 otrok. IV. 1. Ob prednjih predpostavkah in pri 3 % stopnji prispevka za otroško varstvo bi znašala v letu 1967 in v letu 1970 potrebna sredstva za otroški dodatek oz. potrebna stopnja prispevka za otroški dodatek in sredstva za otroško varstvo po posameznih variantah: Leto 1967 Sredstva potrebna za otr.dodatek (milj.N din) Stopnja Pri 3%~ni prispevka stopnji potrebna ostane za za kritje otroško otroškega varstvo dodatka (milj.Ndin) sedanji sistem 180,34 2,28 57, 35 rarianta I 315,60 3,80 - varianta II 221,10 2,79 16,59 varianta III 203,15 2, 56 34,54 Leto 1970 sedanji sistem 197.82 1,87 119,49 varianta I 334,50 3,05 - varianta II 240, 00 2,27 77,31 varianta III 222,05 2,10 95,26 2. Za pokritje predvidenega primanjkljaja v skladu otroškega dodatka za leto 1966, ki bo v znesku 15,71 milijonov N din, bi se morala prispevna stopnja v letu 1967 povečati za 0,2 /». 3- Posamezni sistemi pravic do otroškega dodatka bi zajeli naslednje število otrok oz. odstotek od števila vseh otrok: število otrok % od vseh otrok sedaj veljavni sistem 320.000 63 varianta I 510.000 100 varianta II 360.000 71 varianta III 331.500 65 4* Primerjava potrebnih sredstev za otroški dodatek in delež sredstev za otroški dodatek v predvidenem narodnem dohodku za leto 1967» prikazuje po posameznih variantah naslednji pregled: sredstva za otr.dodat ek sedanji sistem - 100 % za otroški dodatek v narodnem dohodku sedanji sistem 100 1,38 varianta I 175 2,41 varianta II 123 1,69 varianta III 113 1,55 3 %-na prispevna stopnja za otroško varstvo od osebnih dohodkov dohodka. bi pomenila 1,8 % od narodnega » o in * • —. i -> •o g CD • •->C CD CL ♦ « fD --- c*-. C3 ' O • t>ro *— ♦ O •XNI • O |r® -g *— • O l_ CD E i i * Vi •wac 3 m o • O CI* • rsl »*si > _cr > c: » o o » (O CX • o o ^ • c. «n to • o » * CD O Q >»M • t en • o c: co •-t? cr> • O r— ~ ir co « «o >o o » c: r— » zs o «a •vr> :> • »v *•— "O CD O L. -rr o. * « •-o :£ ^ • O- CT • v— « O - š • > o • «D «—. • -K» o »co • o »-O to • o cr> »-C r— • o • ‘*tD >. ■ -O :-g ® • O CX c c c/> >o s____o “O co l_ O er >o -•-> -O Cr* o 'S c »o -*-• -O “O OD &> cr> • c ® >o • CD CD -O CD «D •— CD c er ? S r> o CD -O I *— ® c: er CD >0 e_ jo > o CD CD rj > S co CT1 -3- t— Cvl ro CD CO -Ji- «O CD .— rO-^-CQ COcTCD-đ- TDCvl t " ~'1 io cni co er» o-i -jj- cvi a • • cr> co CVI CO CD CO co CO Csj CO OD CVJ o CVI CO CO er» CD CVJ CM r'- r^- c.’> CO _-i- CD ?*r ~ S S s" 5 S ?? fä S* sf S B ft * S* b‘ g* g S ^ gf od cx» co od er» r*- to o,* c— cd cd cd cm r^- o cd cd r~ r^- co co en -ct- c— en r-~ o- cd » a • « ’ IO UD UD CO -M- CM CVI CO CD UD UD CM CZ> •— »— CO r— CD .— CO CO -c»- UD r— CO CVI -c»- rococDcnr—cr:»— uDcvjcocvicocr»*— -^-uDCOcor^r^to CM UD co ■— CVI CO »— S UD UD <*- UD UD CO .—■ CM CO CO • I UD tO CO CM CO CO CD C"- C*— tO C“— CVI C^- -jf- -ji* C- C— -sf- CD CD CO CO CD r— CVI CD OO CD « > OJ UD tO UD CO OJ OM CD -st" O*- «— -- CO -- CD UD CO CD -rf- CVI UDCOCOOD^COcv»-ih-4-UDCVI- ■o o o o» c. t_ * CD ro CD O -*-» er >vj xm co © — cj> »co oo sr © © >o -r> «d c: — er ct> -o © -*-* > s_ > »_c* > « a • • er er—**^>iM®cr ©»——-co©© ro o m- — o> o • • • • ©•— >• >*S| 1_ n •— & COO t_ C-CTJ-C O. “tJ o i_»o D- o o -a- c rz »m o o C_D a— « © • f_ © O o i- O •— —» -iC o © _JC o o o o •— -*-» — I • t- © o •— •— co O r> s_ > —» __i ___i —i —i rac c_d ce >MMt_r=>— & o t_ e. ro .c rot-cooorooaac-v —- i_ t. CD d*- —d — zreuar o t. »o > o ro r? o O rac or >oo w r.r —r cn zo —icoroi— coco O —*• O —' cu —*• —• ——< <-♦* T Q_ . _ _ “5 CT --• O Q_ r-h O O C 3 *** Q.3-VQ r-+- CO • 33< —•—<<'—• O — O =1 O —' “J PO —. i_.. • • 3 v—.. C —* 3 O • o:3#-*- OJ O 3 ca CD CD C1 CD O» CO< 7 o oj 3 o r-v cr cl '—*• 3 CD —• — CD O O 0 3 CD CD CD — -c; r-j 3t tj — C3 oo i— rvj< >š c“> r- z: a. '—*• "5 CD CD O —* 3 CD O CD 3 OJ C_. o “ “---------- -- ---- 3 • < X“ I CD 3 *<; — — cr> o o< o is cr o. C/> CD /-+• o. (S|< lO —♦ (/)< 3 • < CD CD CD PC" I CD O O 3 -C O o< CD |n 3 PO — c o fND DO ro PO -O PO PO PO PO PO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO CO -£~ cn —•co-^-OJ-o cocococncTjpoco^co^rNSS^crjcncnČoroco —* —1 po co —J —* —» —'«m—< —• po —•—* “—j * ro •— co po coi 4>- CO—iCO CD—OCDCT>CO-^--0 —] —'POCTlCnCOCn-OcOCD-—'CDCOCO-^l • ••••••••••••••••••••»•a« on CO CD co -£■" -p- PO -č- cn CD PO co co PO «ro CD co co co —O 4^- co —J co —o od co co co —*cDCDcn—-*cdco cr> co cd cn on od cn —j qd cn -p~ CO 4=" CO CO CD CD 4?“ ~0 CO CD -4~ -p' 4> 4s~ Ö —O PO ■—< CO CTI CO PO CO CD co CD PO —* -p-* -č- CO 4?- 4^ CO CD CD CD CO cn OD PO CD —* PO cn COODOOCO—*C0tOODP04S-C0—*4?“—po cnCD-~*-*ococnpoco co co on ^ ^ CVD ^ ^ ^ CO -P- co OJ CO CO CO co CO PO PO OJ 4^~ ^ 4>-4^POCjn4?-co cn cn po cu—^coPoro co co po cn po —- —• co co -~o oo —J co —» —• —J co co co cn co co cn —• —] co cn JJIIID lil III3I lil 1131 -P-4f-cocncn4s-cocncncorv54^- —> co co po po co co po cn cn co —»po CD CD PO CO CD CD —O CD CD PO CO CD P~CT)INOCD4^CDCDOD-OCDP04>- CD ¥ & s s s p p p p p 2 i5 p ? p p p P p P P p p POco-O—«-P“POcOOOCDcOCn4i‘* -O co PO PO <_o CO GO CO UD OO PO cn —* •^pocn—«roco 4s~ —• PO 4^* CJJ4S--4-—- CO PO C04S“ ei lisi 8 I •• -e-popocncn—*po4>-coco4>-—* —■ cn 4^ 4?- cn 4>- —■ cd — po co cocncz>oo-^Jcncn^-poco—«UDCDcncncoonooCDcnCDPOcnco-P* CO—*CO —• —•PO—*—*—iCD—•—-*P04>- —« —'COPOCOPOPOOCOPO 0)P04*“OOPOCOcD4>,PO-ooncncncOcD—-P^>POcococncn-*oco-*o -P" 4?" -P" -P- -P* cn -p- * p» 4s» co co cn po co co —* cn co -p- —« • to —4 —< 4^ po pocnpocoćnto45--4^cncn-p-45“co —'-p-cncnpoco —■ clo co cn po co CD PO —' CO PO QD CO —J PO CD CO -P" -P- CO CO PO 4=~ CD CO CO CO CD CO CD oo8npo§22!^4pCT>čI>5oni CO CD « copoSSŽSoS^PJ po co co p- co —* cn ro -p* —o co co —1 cd o cd co co cd cn cn 4>- co PO co co—'CO—'Co4=-cnp-cn • cn p- 1 cn4s-P0P04»-0JPD —• —* CD 00 po —o co po cn co po co co -o—jco-oooPocn—*co—' C3 cr < CD co sr CD a CD o ^ cr co o< <—f-—•i a 3 3 CD CD Q_ CD s- o < cr 3 o< co^ 3 a O) 3 o> § r CD •< O 3 cr CD 0< r-b i' 2 o. < O CD cr /H- c O CD cr 0< 3 i' T CD o. < O CD cr r-f-°< 3 2 Narodni dohodek Število prebi- Proračunski doh. Oelež zaposlenih Delež otrok v Delež šolskih 0- na prebiv.1964 valcev 1964 občine na prebi- žensk - septem- var.vzgoj.usta- trok, ki prejema 'čina __________________________________valca 1934________ber 1964 -_____novah - 1964 malico -sept.196 * o * ••—' u*> * ^ © o » ° CD ^2 •-c . • © t- © LO -5j- COCOCOr— r— LO-4-t^-LO ItOCO Ir— r— CNJCVJLOr— -4-CO-^ *•'— © 4-* x- ex er » © ex © »»— © er >o 4-* -O 1 o 1 •>© © O •>fM -• o « © «#— > r>o ^ CO ■— CD C'*'- CD LO CO CO CD r— CO • © t- © IQ 4-* E r— CO I CD CO CO *— co OD LO C\J -et-CM CD C-C^-COr^-^-r^-lOCDLO : © *o otrok v jgoj.ust - 1964 -stni re ob čine 58-59 45-47 57 36-37 22-23 54-56 34 16 61 25-27 48 58-59 »>m > _e: i © • © > V-. o U-3-if-tO. COC^--^LOCO^— COiO p 2 g v X. CD»— CDCMCOCDCM-ct-CDCO r— CD •-C 1 !c: e * © © *o © S- ffi ,r—• 4-* • © ex LT3CO -cXir^-CDC— CMOOr-CXJCD -4- -4- CN|CO-^-tOCOoj*— cvjloco • 1 • r— CO CD CO CO CVJ ; O © | * ex © * © • 1 co er >o 4-* -O © o • 03 •>fM _x: r— 1 © © Ir— er t_ CO r— LO CO CD CM -St- 03 r—- UD CM C^- CO 1 ffi CD © *Q >fs» _Q CO CO CD CD CD CO C^- -4" CD r— CO CO COCO-sJ- -=rCOCOCMCO-4--4-COCOCO l-C 1 il i !— o. st.red občine CO CD CNJ CO CD CD '— CM 03 CO r— CO CVI “4- LO -4" LO LO LO CO -4* LO LD CO LO CO • • 1 1 1 1 1 I 1 1 CO c— •— r— C— C^- CD r—- CO *— CD *— • © © co 5: -4* -4- -4- LT3 -4 -4- CD -4* LO LT3 CO LO !g c 2 •>o © J © er o *— LS -o © JO- o > .§ © CD _Q © > 03 CO CD C- CD CO -st- CD LOČ— -4-c^-co CNJCVI CO CNJ CNJ CNJ CNJ CO CVI CM OM CM CM * • •~o * ©- 03 -o O © 4—' >0 CM C^- 03 CD CM -4" CD CD C— COlO-4-CO -4' CO CM CO LO CM CM -st" r— -4* CO -4* i" > j-- © > 0 • > o 1 © r— ^ 2 abs. 17.265 13.291 >2.537 10.267 15.105 15.309 >7.355 17.934 30.896 53.851 16.919 19.192 16.905 i-l »^3 CO -st.red 3b či ne 1 2 ^ • o ^ CD r— CNJ CO -5f LO CD r- co CT3 CD ■— CM LOLOLOLOLOLOLOLOLOLOCOCDCO > > ji g ;o Q- p S abs. (v 000) -4*c>cor*--4*cooor^-coc^-*5t*cDC^- ^ Mt- CO r— .— CD 03 03 03 C'- C— CD CD CMCNJCXJCMCNJCM»— r— p— r— r—»— r— © o © Trebnje Laško Grosuplje Sevnica Mozirje Brežice Lendava Ljutomer Šmarje Murska So Šentjur Ormož Lenart O -ä- CO co cr> CD r— r— CD CO M ce: co co Cd co > 0 ’S ■4-' CO co CO "O 1 >o c: o >00 c. o -f-* l_ O -4-' -5t- CL o co o. LO O0 •r— • CO CD dd »O O) ----* CO CO r— c: c «- -*-J co 13 o u co c_ >o t- co o co O. 3 C C t~ *- Q. <0 0 0 -O 3 *- CD Q. O. •— «o • -iC CO O O «♦«' T3 * CC OC CO CD ' CO CO *r~ *o >— ro C_ O CT C_ O O -*-• Q_ cp -i* > “O co l_ -♦-* O "O I o. •— co Q. O co o o • o> • CD CO CO > (O O C rj isi 1*4 C •«— •»— •«—, CO *4- C CD CO co er >o*u*o O •»— CO CD O o ^4- rsi co 3 > CD co co co • Z£1 '*~ M O. 3C •• o • 4-' CD -4t- O O- CO CO CO t- t- CL CO CD — -t-* ce co SC CD s_ h-* i- • -Q © 4-- © O o © C 4-' C • 03 3 © © © > D © O 4-» O O. •— CL C •»— © © © • _2«C > CO M-' >00 -r- CO i* •— -O 3 3 D r— CD CO n -o J- _rr - 3 ex o. •— ex o cz 0 o © ex •'—> j ce c o - O CD 01 © Cl r4 > C > - — i D CO >0 O p oo -o -e c - •— o © © ^ s > O © -SC “ O tD r— O J= «; © _c: •»— d > o c: D -r- "O © > D JQ «— - © W -SC D C_ —SC CD O © 3 Q. © CX «. «— C © 4-» O - O CJ IM O >© = r— >0 © s © >im >rsi >m t_ © © © O f— r— r— &- © © © CX_ O Q Q ;! mo bo a a v i. ua «m« *• «r > -»« ■'«> «.>»<*«■«• J iroa-wa* .JL 1 O 1 e 1 2.430 1.620 810 2 4.545 3.030 1.515 3 6,345 4.230 2.115 4 7.830 5.220 2,610 5 8.940 5,960 2.980 za vsakega nadaljnjega otroka 1.110 740 370 « r •» «. f» i->o> ••«..««.»•■«au •«* n om. ~j m • »v«• CÄ Porast izdatkov za otroški dodatek in izdatkov za ostale panoge socialnega zavarovanja 1958 » 100 Leto Skupni izdatki Zdrav. zavarov. Invaljn pokoj, zavarovanje Otroški dodatek 1958 100 100 100 100 1963 274 301 353 133 1964 356 433 424 157 1965 532 614 700 201 Struktura izdatkov za socialno zavarovanje po posameznih panogah zavarovanja Leto Zdrav. zavar. Invalid* zavarov. Pokojninsko zavarovanje Otroški dodatek Skupaj 1953 24,46 9,58 23,92 42,04 100 1963 44,94 8,96 31,95 14,15 100 1964 48,80 8,50 30,49 11,92 100 1965 44,94 44,91 10,15 100 Obremenitev osebnega dohodka aktivnih zavarovancev za posamezne panoge socialnega zavarovanja PANOGA 1 C’ a» s>-s o K- «e *>«,«30 ® «»• «o«p «MB 1953 1958 1963 *'«■ ■ c» » c- .» «> *>.,m tna tammm _1964_ _^965 zdrav.zavarovanje 13.497 27.319 67.143 90.906 127.398 inval. zavarovanje 5.286 5.969 13.392 15.827 127.318 pokoj.zavarovanjo 13.201 18.356 47.724 56.806 otroški dodatek 23.194 19.187 21.143 22.200 28.760 «ta «o «»«*o«9«) 0O«a> ~ w s»• Obremenitev osebnega dohodka zavarovancev za otroški dodatek jo zelo ••'tzka in tudi v absolutnem merilu malenkostna, saj znaša v letu 1965 le \465 din mesečno na aktivnega zavarovanca» Dinamika narodnega dohodka in otroškega dodatka in deleža izdatkov za otroški dodatek v narodnem dohodku v letih 1953 do 1965 V letu ««■ a «»o ••«<»«• «-.«■«•n «it»«,«.' * c»«,« e> o» o» c «••«•a« «o«,««« Narodni Izdatki za Delež izdatkov za dohodek otroški do- otroški dodatek v _________________________________dodatek narod»dohod, v 1953 - 100 % 1953 100 1954 115,31 1955 139,00 1956 143,95 1957 167,91 1958 185,74 1959 214,88 1960 267,13 1961 306,15 1962 336,70 1963 392,67 1964 637,7 1965 677,2 100 4,26 95,5 3,53 103,7 3,18 108,7 3,22 114,6 2,91 116,2 2,67 125,7 2,49 135,0 2,15 143,8 2,00 156,2 1,98 157,3 1,71 181,2 1,37 232,0 1,44 OKVIRNE TEZE ZA PROGRAMIRANJE OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI Namen programiranja razvoja otroškega varstva je uskladiti prizadevanja vseh činiteljev, ki delajo za otroke v občini tako, da bo njihovo delo, kar najbolj u-činkovito. (organi družbeno političnih skupnosti, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, družbeno politične organizacije; DPM, RK itd.). Ker je otroško varstvo družbena dejavnost, katere namen je normalen in zdrav razvoj otrok, je ciIj^jprogra-miranja pospešiti napredek tistih dejavnosti, ki so posebej pomembne za skladen razvoj otrok, a so za potrebami najbolj zaostale. Med dejavnostmi, ki ne dohajajo potreb, sta prav dnevno varstvo in dopolnilna prehrana otrok. Program mora zajeti vse družbeno delo v zvezi z otroki; vzgojo, izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo. Zaradi navedenega razloga pa naj bo v njem posvečena posebna skrb razvoju dnevnega tearstva in dopolnilni prehrani. Pod dnevnim varstvom razumemo sistem družbenega varstva, obsegajoč vrsto oblik, ki se medsebojno dopol-i-11 prilagajajo krajevnim potrebam. Razvija se v šolah, v vzgojno varstvenih zavodih, v pionirskih domovih in klubih, na igriščih, v sobah za otroke v stanovanjskih blokih, v krožkih itd. Namen dnevnega varstva je dopolnjevanje družinske vzgoje in oskrbe otrok» Da bi se razvijalo programiranje otroškega varstva po občinah čimbolj enotno in kompleksno, predlagamo okvirne teze za izdelavo programov. Teze obsegajo predlog elementov programiranja, ki jih je potrebno podrobneje spoznati, da bodo programi čimbolj usklajeni s potrebami. Elementi programiranja? A. Spoznavanje dosežene stopnje razvoja in potreb otroškega varstva B. Planiranje nalog v okviru srednjeročnega plana razvoja in letnih delovnih planov C. Planiranje sredstev in kadrov, potrebnih za izpolnitev nalog A* Spoznavanje obstoječega stanja v otroškem varstvu Za spoznavanje obstoječega stanja je potrebno zbrati s ~ osnovne demografske podatke - podatke o družinskem okolju, iz katerega izhajajo otroci - podatke o zdravstvenem stanju otrok - podatke o šolanju otrok - podatke o obstoječem družbenem varstvu otrok - podatke o prostorski porazdelitvi otrok v občini - podatke o potrebah po varstvu otrok glede na obstoječe stanje l» Osnovni demografski podatki: •' število otrok v občini v starosti: od 0 - 14 let od tega: 0 let 1-2 let 3-6 let 7 -14 let - število živorojenih otrok v občini na 1.000 prebivalcev v 8 letnem povprečju 2. Podatki o družinskem okolju: - število otrok zaposlenih mater - število otrok iz nepopolnih družin - število otrok, ki ne živijo pri starših - število otrok zaposlenih rnator, ki nimajo primerno urejenega varstva v družini od tega otrok v starosti od 0 - 2 leti od 3 - 6 let od 7 -14 let število otrok zaposlenih mater, ki nimajo primerno urejene prehrane v družini od tega otrok v starosti od 0-2 leti od 3-6 let od 7 -14 let število vzgojno ogroženih otrok od tega otrok v starosti od 0-2 let od 3-6 let od 7 -14 let število ekonomsko ogroženih otrok od tega otrok v starosti od 0-2 let od 3-6 let od 7 -14 let 3« Zdravstveno stanje otroks (po podatkih zdravstvene službe iz preteklega leta) - število živorojenih otrok - število otrok rojenih v porodnišnicah - število otrok, rojenih brez strokovne pomoči - število nosečnic, zajetih na prvi pregled v posvetovalnicah za Žene % nosečnic, zajetih na prvi pogled - število dojenčkov, zajetih na prvi pregled v posvetovalnicah za otroke % dojenčkov, zajetih na prvi pregled - število in procent otrok, zajetih v redni sistematski zdravniški pregled« otroci v starosti število % do 2 let od 3 do 6 let od 7 do 14 let - število zajetih otrok po patronažni službi« otroci v starosti število vseh otrok število ogroženih otrok do 2 let od 3 - 6 let od 7 - 14 let najpogostejše bolezni, ugotovljene v dispanzerjih za otroke in šolsko mladino pri otrocih v starosti: bolezni po vrstnem število obolelih redu 0 let od 1 - 2 let od 3 - 6 let od 7 - 14 let število umrlih otrok in najpogostejši vzroki smrti? otroci v starosti najpogostejši vzroki smrti 0 let število umrlih 1-2 let 3-6 let otroci v starosti najpogostejši vzroki smrti število umrlih 7-14 let zdravstveno stanje otrok na osnovi sistematskih zdravniških pregledov po starosti -število in procent posameznih težjih odstopov od zdravja od 0 - 2 let od 3 - 6 let od 7 - 14 let Podatki o obveznih sistematskih zdravniških pregledih za osebje, zaposleno v vseh zavodih: zavodi štev.zaposl. število sistematsko osebja zdravniško pregleda- nega osebja osnovne šole vzgojno varstveni zavodi otroški dom internati Podatki o higienskem stanju vzgojno varstvenih zavodov in šol v preteklem letu (strokovno mnenje za vsak zavod posebej) Ugotovitve o higienskem stanju šol s Ugotovitve o higienskem stanju vzgojno varstvenih zavodov: - podatki o zdravstvenem prosvetljevanju staršev, pedagogov, vzgojiteljev in otrok (Podatke naj da zdravstvena služba): 4. Otroci v osnovni šoli - število otrok v osnovni šoli ~ % otrok od vpisne generacije, ki so v preteklem šolskem letu uspešno končali osnovno šolo - število osnovnih šol v občini, ki delajo pretežno: v eni izmeni v dveh izmenah v treh izmenah - število otrok, ki prihajajo v šolo več kot 4 km daleč - število otrok, ki se vozijo v šolo z javnimi prometnimi sredstvi - število osnovnošolskih otrok, ki zaradi oddaljenosti od šole ne žive pri starših - skupno število osnovnih šol (tudi podružničnih) od tega jih ima organizirano malico od tega jih ima organizirano kosilo od tega jih ima organizirano pomoč pri učenju od tega jih ima organizirano varstvo otrok 5. Dnevno varstvo otrok a) vrsta in število vzgojno varstvenih zavodov in drugih oblik za dnevno varstvo otrok število kapacitete - kombinirani vzgojni varstveni zavodi - vzgojno varstveni zavodi za predšolske otroke - jasli - predšolski oddelki pri osnovnih šolah - oddelki za varstvo šolarjev - otroške sobe v stanovanjskih blokih z organiziranim varstvom - otroška igrišča z organiziranim nadzorstvom b) v celoti je v rednem organiziranem dnevnem varstvu v zavodih in drugih oblikah (zasedba zgoraj navedenih kapacitet): dojenčkov malčkov (1-2 letnih) predšolskih otrok (3 do 6 letnih) šoloobveznih (7 do 14 let) c) število otrok v dnevnem varstvu po predlogu organov za socialno varstvo (zaradi socialne, vzgojne in zdravstvene ogroženosti predšolskih otrok (0 do 6 let) šoloobveznih otrok (7 do 14 let) d) število otrok, katerih starši plačujejo storitve v zavodih v celoti delno ne plačujejo e) število otrok, ki so v dnevnem varstvu v tujih družinah f) razširjena dejavnost vzgojno varstvenih zavodov: - število zavodov, ki organizirajo za predšolske otroke razne vzgojne dejavnosti - število vključenih predšolskih otrok 6. Prehrana otrok - Prehrana za otroke je organizirana v: število zavodov in šol vzgojno varstvenih zavodih osnovnih šolah - Kosilo in malico sprejema v zavodih in šolah: število predšolskih otrok šoloobveznih otrok - Samo kosilo sprejema v zavodih: predšolskih otrok šoloobveznih otrok - Samo malico v zavodih in šolah sprejema: predšolskih otrok šoloobveznih otrok 7. Interesne dejavnosti otrok a) število šoloobveznih otrok, ki sodelujejo v interesnih dejavnostih, ki jih razvija pionirska organizacija in druge organizacije ter društva ob šoli b) število otrok, ki sodelujejo v dejavnostih, ki jih organizirajo vzgojno varstveni zavodi, pionirski domovi, knjižnice ter krajevna društva in organizacije: ~ v kulturno prosvetnih “ v telesno vzgojnih ~ v tehničnih - in drugih Število šoloobveznih otrok, ki niso vključeni v nobeno od navedenih interesnih dejavnosti c) Razpoložljivi prostori za interesne dejavnosti izven šol in vzgojno varstvenih zavodov; - pionirski domovi - otroške in pionirske sobe - telovadnice izven šole - knjižnice za otroke - delavnice za tehnično vzgojo - klubi - igrišča ~ drugi prostori za interesno dejavnost otrok 8« Letovanja - organizatorji letovanj; - stalne baze za otroška letovanja (v ta namen zgrajeni in drugi objekti,ki se uporabljajo za letovanja)s višinske baze obmorske baze - število otrok, ki so bili v preteklem letu na: dvo ali tritedenskih letovanjih dnevnih letovanjih (povprečno število udelež ene ev) taborenjih 9» Ocena materialne baze posameznih zavodov in dejavnosti za dnevno varstvo in prehrano ter interesne dejavnosti otrok (podatki naj pokažejo potrebe po izboljšanju materialnih razmer že obstoječih vzgojno varstvenih zavodov in dejavnosti)» 10» Podatki o osebju, zaposlenem v dnevnem varstvu otrok: stalno zaposleno osebje - strokovno pedagoško g strokovno zdravstveno strokovno socialno - brez strokovne kvalifikacije - upravno osebje - tehnično (kuharice.snažilke) - sodelavci (občasni in honorarni)? ~ strokovni - nekvalificirani - prostovoljni družbeni delavci. 11. Varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju a) skupno število doslej kategoriziranih otrok - kategorizirani otroci po vrstah motenj in starosti? otroci so stari .....laLoIEUIiillEUšIiOšE debili lažje duševno zaostali s kombiniranimi motnjami imbecili idioti telesni invalidi osebnostno moteni gluhi naglušni slabovidni slepi z govornimi in glasovnimi motnjami b) evidentirani, vendar še ne kategorizirani otroci? od 0 - 7 let od 8 - 15 let c) število kategoriziranih otrok, ki se že rehabilitirajo? debili lažje duševno zaostali s kombiniranimi motnjami imbecili o > telesni invalidi osebnostno moteni gluhi naglušni e Labo vi dni slepi - - z govornimi in glasovnimi motnjami d) zavodi za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v občini? Vrsta zavoda število kapaciteta število otrok iz občine v teh zavodih število kategoriziranih otrok iz občine v zavodih izven območja občine e) možnosti za rehabilitacijo otrok in zaposlitev rehabilitirane mladine ter sodelovanje strokovnih služb pri rehabilitaciji in zaposlitvi kategorizirane mladine (organi socialnega varstva, šolstva, zdravstva, socialnega zavarovanja in zavodov za zaposlovanje) 12* Rejništvo in domsko varstvo število rejencev v občini: iz domače občine iz drugih občin število otrok iz občine, ki so v reji v drugih občinah - število otrok iz občine, ki so jih dali v rejo: v dotračo občino v tujo občino predšol» šolski predšol.šolski skrbstveni organi starši sami b) kako sodelujejo občinski varstveni organi z rejniškimi družinami? - koliko je rejniških družin, s katerimi varstveni organi še ne sodelujejo c) Ali so rejenci pod rednim zdravstvenim nadzorom koliko rejencev zdravstvena služba redno še ne nadzoruj e d) število otrok v občini, ki žive v otroških in mladinskih domovih: v domači občini v drugih občinah 13* Podatki o prostorski porazdelitvi otrok v občini - število otrok v mestnih področjih občine - število otrok v podeželskih območjih - stanovanjska naselja z največjim številom otrok v občini: našelj e število otrok Podatki o obstoječih potrebah Potrebe po zdravstvenem in socialnem varstvu otrok imajo zdravstvene in socialne službo po občinah povečini že zbrane in po njih uravnane svoje programe. Prav tako so nekatere predvsem socialne službe tudi že zbrale po- trebe po rednem dnevnem varstvu in dopolnilni prehrani otrok*. Tam, kjer teh potreb se ni analizirala nobena strokovna služba v občini, je nujno zbrati še podatke o navedenih potrebah: 1. Redno dnevno varstvo otrok Rednega dnevnega varstva je potrebno v občini naslednje število otrok: otroci v starosti od 0 »• 2 let od 3 6 let od 7 -14 let 2, Dopolnilna prehrana otrok Ker prepostavijamo, da je treba za vse dojenčke in večino predšolskih otrok, ki so potrebni rednega dnevnega varstva, urediti v zavodih tudi dopolnilno prehrano, bomo pri prehrani posebej iskali samo podatke o potrebah šolskih otrok, v prvi vrsti otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, ne da bi pri tem zanemarili potrebno dopolnilno prehranjevanje dijakov iz šol II* stopnje in vajencev. - Število šoloobveznih otrok, ki bi jim morali preskrbeti malice v šoli število šol v občini, ki nimajo urejene malice - število šoloobveznih otrok, ki bi jim morali preskrbeti kosila od tega je: otrok, ki se vozijo v šolo otrok zaposlenih mater socialno ali zdravstveno ogroženih otrok - število šol kjer bi morali organizirati kosila 3. Razširjena vzgojna dejavnost zavodov in šol; - Število zavodov, ki bi morali glede na potrebe otrok v svojem okolju razširiti vzgojno dejavnost G število otrok, ki naj bi jih vključili v to dejavnost - osnovne šole bi morale organizirati: vrste de!javnosti_ število šol_ število otrok dnevno varstvo otrok pomoč pri učenju razne interesne dejavnosti 4» Ostali čini telji, organizacije in društva bi morali razširiti svoje delo z otroki z vključitvijo v: vrste dejavnosti ____ _Število otrok kulturno prosvetno delo telesno vzgojno delo tehnične krožke itd. 5. V organizirano dvo ali tritedensko letovanje bi morali zajeti otroke zaradi: razlogi _ število otrok vzgojnih razlogov zdravstvenih razlogov socialnih razlogov 6. Taborenje bi morali organizirati za otrok. Opomba: Podatke o potrebah po organiziranem dnevnem varstvu otrok in njihovem dopolnilnem prehranjevanju izven doma bi morali zbrati: za dojenčke in predšolske otroke: z analizami potreb v krajevnih skupnostih za šoloobvezne otroke po šolah Te podatke pa je potrebno dopolniti s podatki, s katerimi razpolagajo že zdravstvena, socialna in prosvetno pedagoška služba ter šole v občini. Te službe dajejo tudi podatke o potrebah po letovanju otrokj podatke o potrebah po razširjeni vzgojni dejavnosti otrok in njihovem interesnem udejstvovanju pa mora zbrati predvsem šola in organizacija, ki delujejo ob nJej (pionirska organizacija), kakor tudi krajevna društva. B. Planiranje nalog Naloge planiramo potem, ko smo spoznali obstoječe stanje potreb. Ker pa je izpolnitev nalog omejena s personalnimi in materialnimi možnostmi, moramo razvrstiti naloge po njihovi pomembnosti za r-azvoj otrok. Najbolj potrebne oblike otroškega varstva začnemo razvijati takoj, ostale širimo ali nanovo uvajamo postopno, Najbolj pomembne so take varstvene oblike, ki dajejo večstranski učineks npr.s dopolnilna prehrana otrok v šolah, ki je pogoj za zdrav razvoj šolskih otrok, omogoča uspešno šolsko delo in vzgaja otroke k pravilnemu prehranjevanju. Elementi programa so s 1. določitev nalog, izhajajočih iz obstoječih potreb po različnih dejavnostih 2. določitev nalog, ki jih bo treba opraviti zaradi perspektivnega večanja potreb 3* razvrstitev nalog po njihovi pomembnosti 4- določitev časovnega zaporedja za izvajanje nalog. 1. Obstoječe potrebe zahtevajo razširitev že nekaterih vpeljanih varstvenih oblik v občini ter uvedbo novih oblik (npr.i dnevno varstvo v šoli, sistematični zdravstveni pregledi predšolskih o-trok itd.) Pri planiranju dejavnosti moramo določiti: - kje bo varstvo organizirano - kakšen obseg, to je: koliko otrok in katere otroke bomo vključili v varstvo, da bomo zadovoljili najbolj pereče potrebe in - kdo bo izvajal planirano nalogo s področja otroškega varstva. 2. Perspektivne potrebe za razširitev otroškega varstva bodo rasle predvsem z intenzivnejšim zaposlovanjem, s pospešeno stanovanjsko gradnjo v določenih industrijskih območjih, kakor tudi z intenzivnim razvijanjem tržne produkcije v kmetijskih predelih. Podatke o predvidenem razvoju vsebuje gospodarski in družbeni program razvoja v občini (sedanji srednjeročni plan). Pri planiranju perspektivnega razvoja otroškega varstva moramo določiti: - katere oblike varstva bo potrebno posebej razvijati - kje bomo organizirali te varstvene oblike - kakšen obseg bo zadovoljil potrebe in - kdo bo izvajal varstvo. V kolikor so določene oblike otroškega varstva: na primer redno dnevno varstvo otrok povezane s stroški za investicije v zgradbe in opremo ter z investiranjem v kadre, moramo upoštevati te že pri letnih delovnih programih npr.: predvideti sredstva za šolanje kadrov, ki bodo potrebni za perspektivno razširitev dejavnosti, urediti določene gradbene objekte tako, da razširitev zmogljivosti zavoda ali šole ne bo terjala adaptacij v obstoječih stavbah i td. 3. Razvrstitev nalog po njihovi pomembnosti mora upoštevati predvsem: - sedanji obseg potreb in njihovo intenzivnost - vpliv določene varstvene dejavnosti na razvoj otrok. Varstvene oblike, ki jih uvajamo morajo: - zajeti čim večje število otrok - njihovo delovanje mora biti kar najbolj redno, stalno - prostorsko morajo biti akcije usmerjene tja, kjer so potrebe najbolj pereče in najbolj pogostne. Določene varstvene oblike, npr. šolske malice, preventivne zdravstvene akcije morajo obseči vse otroke ali služiti celotnim starostnim skupinam, če hočemo, da bo njihov uspeh zaznaven. To so predvsem preventivne vzgojne in zdravstvene akcije, ki so u-činkovite samo pod pogojem, če so široko zasnovane in izvedene. Take akcije preprečijo lahko v celoti škodljive vplive na razvoj otrok. Učinkovitost določene varstvene oblike pa ni opredeljena samo z obsegom zajetih otrok, temveč tudi z večstranskim vplivom na njihov razvoj (npr.: zdravstveni in vzgojni pomen šolskih mlečnih malic vzgojni in zdravstveni pomen urejenega dnevnega varstva otrok). 4- Določitev časovnega zaporedja za izvajanje nalog temelji na razvrstitvi nalog po njihovi pomembnosti. Časovno zaporedje narekuje predvsem: - obseg škode, ki jo povzroči odlašanje določenih nalog in - objektivne možnosti, ki jih imamo za hitro reševanje pomembnih nalog s področja otroškega varstva. Odlašanje določenih nalog, kot so: urejanje prehrane otrok, organizacija varstva predšolskih otrok, smotrna zaposlitev in sprostitev šolskega otroka v prostem času povzroča nepopravljivo škodo v otrokovem telesnem in duševnem razvoju. Prav tako povzroča družbeno škodo zamujanje v rehabilitaciji najmlajših razvojno motenih otrok. Določene oblike otroškega varstva lahko uvedemo ponekod že takoj, brez ali z manjšimi naložbami (npr. obstoječe zmogljivosti javnih kuhinj omogočajo or- ganizacijo dopolnilne prehrane šolskih otrok, razni družbeni in klubski prostori, ki niso dovolj izkoriščeni lahko služijo interesni zaposlitvi šolskih otrok itd.). C. Planiranje sredstev, potrebnih za izpolnitev nalog Za razširitev obstoječih in uvedbo novih oblik varstva so potrebna dodatna sredstva. Planiranje nalog in sred štev mora biti usklajeno. Če hočemo doseči razvoj, moramo najprej planirati naloge in nato iščemo sredstva. Časovno zaporedje uvajanja določenih oblik varstva ali razširjanje obstoječih pa mora že temeljiti na realni oceni sredstev, ki jih lahko pričakujemo tako za nalož be, kakor za financiranje dejavnosti. Planiramo sredstva za: - investicije v otroško varstvo (stavbe in oprema) - sredstva za usposobitev kadrov, ki bodo izvajali varstvo - sredstva za osnovno dejavnost Plan sredstev za naložbe mora temeljiti na investicijskem programu, ki kaže, kakšen obseg sredstev zahtevajo nove stavbe in oprema, adaptacije in razširitev starih poslopij ter njihovo opremljanje. Sredstva za naložbe planiramo posebej ter jih zbiramo po virih. Porabljali jih bomo le določen, omejen čas. Sredstva za dejavnost pa moramo preskrbeti vsako leto znova, zato naj bodo v planu predvideni viri za financiranje dejavnosti stalni, če hočemo doseči stabilen sistem varstva. V programu razvoja otroškega varstva predvidimo stalne vire in obseg njihovega črpanja po letih ter potrebne akcije za pridobitev 1ukultativnih virov predvsem za naložbe. Planiranje razvoja otroškega varstva pa mora biti integrirano v program gospodarskega in družbenega razvoja občine. NEKATERI NORMATIVI KOT PODLAGA PLANIRANJU VZGOJNO VARSTVENIH USTANOV I. objekti za dnevno varstvo otrok. A. Igrišča Predlog simpozija "Stambena zajednica kao predlog prostorskog planiranja" Beograd 1962 za opremljenost stanovanjskih naselij z igrišči Vrsta igrišča Komu rabi Površi- na/preb. Prim. vel. Prim. Polmer štev. vpliv, otrok območ. Peskovnik Otrokom do 3 let 0, 1 m2 2 30 m 20 50 m Igrišče za predš.otroke Otrokom 3 - 7 let 0, 6 m2 400 m2 50 150 m Igrišče za šolske otroke Otrokom 7 - 15 let 1,5 m2 1000 m2 300 500 m B. Vzgojno varstveni_zavodi 1. Potrebne površine v domu za šolske otroke: 7 - 15 let "Progres" iz 1. 1958-material ob razstavi "Stambena zajednica"Zagreb 1958. Po'vršina na otroka 5,5 m2 neto v zgradbi 6,5 m2 bruto na igrišču 6,0 m2 2. Otroški vrtec (za otroke od 14 mesecev do 7 let): površina/otroka 5,5 m2 neto v zgradbi 6,5 m2 bruto na igrišču 4,0 m2 lega največja oddaljenost v stanovanjski četrti IcO - 200 ra 3- Jasli (dojenčki, stari od 0 - 14 mesecev): površina na otroka lega 3,8 m2 neto 4,5 m2 bruto na primernem mestu v bližini centra stanovanjskega naselja največja oddaljenost 6C0 m V študiji Urbanističnega inštituta Slovenije "So>-seska kot urbanistični element oblikovanja mest £m naselij so v poglavju "Družbeni center soseske"' dani naslednji podatki, zbrani iz "Pripročil zai gradnjo Vzgojno varstvenih ustanov: Potrebne površine za kombinirano ustanovo za 17® otrok, od katerih jih je v ustanovi istočasno ves dan 110, potrebujemo 4,6 m2 zazidane brutoj po>~ vršine in 15 m2 igrisča/otroka, skupaj 20 m2/ o/fcira-ka površine zemljišča- Polmer vplivnega območja 220 - 330 m lega najugodnejša ob glav- Podrobnejšo obravnavo prostorov glej v knjigi (Otroško varstvo v komuni in krajevni skupnosti - zai-CZNG leto 1565)- Povzetki iz poglavja: Planiranje VV ustanov - knjige "Dnevno varstvo otrok v komuni in krajevni skupnosti - založba CZK0 - Ljubljana 1965- - str- 42:. 1. Centralna vzgojno varstvena ustanova mora biti dosegljive. po pes poteh, ki se ne križajo s prometnimi cestami- Običajno to pomeni, da leži ustanova znotraj soseske, najraje v osrednji zelenici, ni pešpoti iz soseske - to je v smeri proti izhodu. v bližini naravnega predela in v bližini podobnih ustanov: šole, igralnega polja, igralnega parka, kluba ipd. 2. Vzgojno varstvena ustanova (in jasli) naj leži proti izhodu iz soseske, to j e v smeri postaje javnega prometnega sredstva; zaposlene matere lahko na poti v službo "oddajo" otroka in ga na povratku iz službe vzamejo s seboj. 3. Najprimerneje je, če imamo ob centralni ustanovi tudi centralno igrišče (igralni park z nadzorom vzgojitelja). 4. Razdalja od stanovanja do ustanove je odvisna od gostote zazidave (Glej tabelo "Število otrok pri različnih vplivnih območjih in pri razni gostoti" v poglavju "Norme" v knjigi "Dnevno varstvo otrok v komuni in krajevni skupnosti". Pri gostoti 200 preb./ha je v 400 m polmera zajetih 2000 do 3000 otrok, če računamo, da jih je 20-30 % prebivalstva. Pri gostoti 100 preb./ha je v 400 m polmera 1000-1500 otrok. Pri gostoti ca 50 preb./ha - pri zelo redki zazidavi je približno 500 - 750 otrok. Razdalja vplivnega območja 400 m bo prekoračena šele pri naselju enodružinskih hiš, kar je dopustno, ker je tam intenzivnost potreb po vzgojno varstvenih ustanovah manjša kot v naseljih z večjo gostoto, oziroma s srednjo ali zelo visoko zazidavo (bloki, stolpnice)• 5. V centralnih mestnih območjih seveda te številke ne veljajo, ker je tam položaj čisto drugačen (večja gostota, močan promet, nestanovanjska funkcija celotnega območja). Ker so stanovanja samo izjemna in posebnih kategorij, so tudi obseg, lega in gostot-nost Vzgojno varstvenih ustanov bolj izjemni. II, Normativi za strokovno osebje, ki opravlja dnevno varstvo otrok. (Tz materiala za sestavo 7 letnega programa razvoje otroškega varstva 1964 - 1970 v SRS). za varstvo dojenčkov: za varstvo otrok do 2 let: za varstvo otrok,starih 2 do 3 leta: za varstvo otrok,starih 4 do 6 let; 1 otroška negovalka na 10 otrok 1 otroška negovalka na 10 otrok 1 vzgojiteljica na 15 o-trok in 1 otroška negovalka na 30 otrok 1 vzgojiteljica na 20 otrok.