Črna kronika Haloze • Čez državno mejo kar mimo mejnega prehoda Z> Stran 12 V središču Podravje • Prazne učilnice: kmalu bo zmanjkalo še vodovodarjev O Strani 6 in 7 Štajerski Ptuj, petek, 11. junija 2021 Letnik LXXIV • št. 45 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR MESEC DNI NOGOMETA V Rimu končno začetek Eura 2020 Slovenske gorice • Konec junija bodo Destrničani ostali brez edine domače trgovine Market Špic dokončno zapušča Destrnik Po samo štirih letih, odkar seje na Destrniku po dolgem času znova odprla trgovina, in sicer Tuševa franšiza, ta že zapira svoja vrata. Ker ima direktor Darko Plohl v Tuš marketu Špic tudi pogodbeno poštno poslovalnico, se poraja vprašanje, kaj bo po zaprtju trgovine s poštnimi storitvami za Destrničane. Več na strani 2. Podravje Ptuj • Zaradi višjih plač koncesionarjev dražje dežurno zobozdravstvo O Stran 5 Podravje Ptuj • Na upravni enoti potrdila o 1 • • • v cepljenju ni možno dobiti O Stran 6 V središču Ptuj • Koliko milijonov evrov bo še »požrl« dominikanec O Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Podravje • Kje bo moj otrok med poletnimi počitnicami? O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Cirbudane Spala v hlevu, na banki pa lep kupček denarja Aktualno • V Markovcih in delu Haloz najslabša voda z največ xW)^ O AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE i EGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Ob^jdenitvi naročniškega razmerja v času od 14. maja do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 26. juniji do 21. avgusta! Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno petek • 11. junija 2021 Destrnik • S 30. junijem bodo krajani očitno ostali brez trgovine Market Špic zapušča Destrnik Po samo štirih letih, odkar seje na Destrniku po dolgem času znova odprla trgovina, in sicer Tuševa franšiza, ta že zapira svoja vrata. Odločitvi, kije dokončna, kot pravi direktor Tuš marketa Špic Darko Plohi, je botrovalo slabo poslovanje. Foto: SD Doroteja Muršec, svetnica iz Pukšičeve koalicije, je odstopila iz osebnih razlogov. Odstopila Pukšičeva svetnica Doroteja Muršec je nepreklicno odstopila s položaja občinske svetnice. Čeprav naj bi bil župan Franc Pukšič z odhodom svetnice iz svojih vrst seznanjen že pred zadnjo sejo občinskega sveta, ostalih svetnikov z novico ni seznanil, jo je pa kasneje nam potrdila sama. »Funkcijo občinske svetnice zapuščam iz osebnih razlogov; moja družina seje namreč povečala za novega družinskega člana, ki pa se mu je malce preveč mudilo na svet. To je seveda povzročilo kup težav, zato je zdaj vsa moja energija posvečena otroku.« Zanikala pa je neuradne informacije, da naj bi odstopila tudi zaradi nestrinjanja z županom, zlasti potem ko je postalo jasno, da se z Destrnika poslavlja Tuš market Špic, v katerem je bila zaposlena. Kdo bo kot novi občinski svetnik nadomestil Dorotejo Muršec, še ni znano, prav tako ne, ali bo morala občina zanj razpisati nadomestne volitve, saj na odgovor še čakamo. »Ne gre več, kupcev je premalo, ne splača se, v štirih letih smo pridelali 30.000 evrov minusa, ki ga ne morem in nočem več pokrivati iz naše prodajalne v Markovcih. Hvalabogu je poplačan kredit, ki je bil najet za odprtje marketa, a kljub vztrajanju in trudu, pravzaprav garanju in odličnemu kadru, po izplačilu plač, poravnavi najemnine in drugih stroškov ni zaslužka. Če mi bo za 20.000 evrov uspelo prodati hladilnike, bom na pozitivni nuli.« Krivih več dejavnikov Za slabe poslovne rezultate je bilo, tako Plohl, krivih več dejavnikov. »Eden prvih udarcev je bilo zaprtje trgovin ob nedeljah. Vedeti je treba, da je bil promet ob nedeljah v teh krajih, kjer ogromno ljudi dela v Avstriji in imajo čas za nakupe le ob koncu tedna, največji. Tudi korona je naredila svoje, šole so bile zaprte, poznal se je manko vsakega šolarja, ki je pred epidemijo po pouku zašel k nam po kakšno malenkost. Na Destrniku ne moreš računati na tranzitne kupce, kot je to denimo praksa v Markovcih, ampak samo na občane, ti pa živež pogosto kupijo že na poti iz službe, ki jo imajo v mestih.« Ko je o svoji nameri obvestil lastnika stavbe, ju je zanimalo, ali je težava v previsoki najemnini. »Tudi če bi bila ta nižja za 500 evrov, se ne bi poznalo, tako da najemnina ni razlog za naš odhod.« Že pred tremi meseci je o tem govoril z županom Francem Pukšičem. »Da ne bo nobenega problema najti drugega najemnika, saj da trgovci 'čakajo v vrsti1, je bil župan takrat prepričan. V dobro občanov upam, da ima prav. Trenutno se pogovarjam z dvema potencialnima najemnikoma, a dokler pogodba ni podpisana, še ni nič dokončno.« Kaj bo s pošto in zaposlenimi? Ker ima Plohl v Tuš marketu Špic tudi pogodbeno poštno poslovalnico, se poraja vprašanje, kaj bo po zaprtju trgovine s poštnimi storitvami za Destrničane. »S Pošto Slovenije imam pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, kar pomeni, da poslovalnice ne morem zapreti čez noč. Če bom do konca meseca našel novega najemnika za trgovino in za pošto, slednja ostaja, kjer je, sicer bom moral zanjo po zaprtju trgovine poiskati drugo lokacijo. Kot je znano, Pukšič že nekaj časa napoveduje selitev pošte v prenovljene prostore stare občinske stavbe. In kaj zaprtje pomeni za pet prodajalk, ki so zaposlene v de-strniški prodajalni? »Tri delavke, ki so zaposlene za polni delovni čas, bomo prerazporedili v markovško trgovino, saj tam potrebujemo dodatno osebje. V kolikor se bo na Destrniku pojavil novi trgovce, lahko seveda ostanejo tudi tu, če jim tako bolj ustreza. Drugi dve delavki, ki sta že doslej delali le 30 ur na teden, pa sta dobili odpoved delovnega razmerja; ena od njiju niti ni bila več pripravljena delati pri nas,« razlaga Plohl. Spomnimo, da se je lani poleti zaiskrilo med Plohlom in Pukši-čem, saj je slednji za medije že takrat izjavil, da namerava Plohl trgo- vino in pošto na Destrniku zapreti, kar je trgovec takrat ogorčeno zanikal in župana obtožil širjenja neresnic. Le nekaj dni kasneje sta javnosti posredovala skupen dopis, v katerem sta demantirala kakršnakoli nesoglasja. Kaj na dogajanje v zvezi z zapiranjem trgovine pravi župan, nam ni uspelo izvedeti, saj ni bil dosegljiv za izjave. Senka Dreu Foto: SD Bodo Destrničani konec meseca povsem brez trgovine ali bodo dobili le novega trgovca? Cirkulane • Občina ni vedela za premoženje občanke v stiski Spala v hlevu, na banki pa lep kupček denarja Antonija Arnečič, po domače Toni ka, iz občine Cirkulane je letos ostala brez strehe nad glavo. Takrat je k reševanju njene stanovanjske problematike aktivno pristopila cir-kulanska občina, pa tudi veliko drugih prostovoljcev in institucij. Ker je Antonija bivala v mrzlem hlevu, soji v najkrajšem možnem času priskrbeli urejen bivalnik z elektriko, vodo in sanitarijami. Materialno so ji na pomoč priskočili tudi številni donatorji. Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, so starejši občanki v stiski sprva želeli pomagati pri ureditvi bivanjskega prostora v nedograjeni novejši hiši na njeni parceli, vendar je to zavrnila. »Po več pogovorih na terenu se je odločila za nakup bivanjskega kontejnerja, zato smo organizirali in izvedli vsa potrebna gradbena dela. Našli smo primeren in cenovno ugoden kontejner in ga dostavili na vrh hriba. Vgrajena je bila notranja oprema, urejeno ogrevanje in priključene vse inšta- lacije,« je pojasnila Žumbarjeva. Skupna vrednost celotnega projekta je 13.618 evrov, od tega znaša prispevek Arnečičeve 6.742 evrov. Preostanek pa predstavljajo dona-cije, vključno z gradbenimi deli zaposlenih občine (štirje uslužbenci, ki so ves teden opravljali obsežna gradbena dela). Ob tem ni zanemarljivo še dejstvo, da so morali delavci zaraščeno pot do Tončki-nega posestva praktično povsem na novo urediti, saj je bila že napol zarasla. Foto: Majda Fridl Na bančnem računu dovolj denarja za plačilo računa Po preveritvi možnosti finančne pomoči preko centra za socialno delo Spodnje Podravje je bilo ugotovljeno, da ima Arnečičeva na svojem bančnem računu kar nekaj denarja, zato ji niso mogli odobriti denarne pomoči. Posledično tudi občina nima nobene pravne podlage za prevzem njenega deleža prispevka za plačilo. Županja Žumbarjeva je na vprašanje, za kolikšen znesek gre, odgovorila, da teh informacij ne more deliti s širšo javnostjo. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, pa višina sredstev na računu Arnečičeve ni tako majhna, da bi poplačilo računa ogrozilo njeno finančno varnost. Antonija sicer prejema socialno pomoč in ustrezen varstveni dodatek, kar naj bi ji omogočalo normalno preživetje. Ali res nima 7.000 evrov za plačilo računa? Ker je Amečičeva večkrat zahtevala, da mora biti kontejner njena last, ji je Občina Cirkulane poslala Foto: Majda Fridl Antonija Arnečič iz Cirkulan naj bi imela na računu dovolj denarja za ureditev dostojnega doma. račun za plačilo le-tega v višini nekaj manj kot 7.000 evrov. Tukaj pa se je zapletlo, saj naj bi Arnečičeva stroške poravnala po zapuščinski obravnavi pokojnega brata, kar pa se ni zgodilo. Po bratu, ki je prejemal avstrijsko pokojnino, je med drugim podedovala lep kos zemlje in gozda. Ob tem naj bi bila tudi pooblaščena na njegovem računu, kar je zanikala. Prav tako naj bi povedala, da računa za bivalnik ne more poravnati, saj da denarja nima. Občina je svojo terjatev že zavarovala, in če Tončka računa ne bo plačala, bo bivalnik ostal v občinski lasti. Arnečičeva je namreč želela, da je bivalnik njen, zato je tudi prejela v podpis pogodbo, s katero ga v zameno za poplačilo prevzema v trajno last. Pripovedovanja in želje Arneči-čeve pa se iz dneva v dan spreminjajo, saj sedaj niti z bivalnikom ni več zadovoljna in bi raje živela v hiši. Kot smo že poročali, pa so ji že pred časom ponudili tako možnost bivanja v domu upokojencev kot selitev v bližnjo hišo, a je vse te možnosti gladko zavračala. Kdo iz koga brije norca ... Občina Cirkulane je - ker več kot toliko ne more narediti za svojeglavo občanko - ves postopek predala Centru za socialno delo Spodnje Podravje, kjer nam zaradi varstva osebnih podatkov primera podrobneje niso mogli komentirati. Ob tem je zanimivo še to, da so se v Sloveniji pojavili posamezniki, ki nameravajo zanjo zbirati sredstva, s katerimi bo lahko plačala račun za bivalnik. Glede na to, da ima Arnečičeva dovolj denarja in premoženja za človeka dostojno življenja, se mora sama odločiti, kje in kako želi živeti. Stroške, ki ob tem nastanejo, pa mora nositi sama. V Halozah je namreč veliko družin in posameznikov, ki živijo v težkih bivanjskih razmerah, njihovi bančni računi pa so popolnoma prazni, pa tudi želene pomoči ne dobijo v tolikšni meri, kot bi si želeli. Estera Korošec petek • 11. junija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Težave pri košnji v pasjem parku Pozor, leteči pasji iztrebki Delavci Javnih služb Ptuj, ki skrbijo za vzdrževanje in košnjo različnih javnih površin, se pri svojem delu soočajo z različnimi težavami. Marsikatera je zgolj posledica malomarnosti posameznikov. Tak primer je košnja v pasjem parku, kjer zaznavajo vedno več težav, saj lastniki psov za njimi ne počistijo iztrebkov. Posledično ti ob košnji dobesedno frfotajo po zraku. Občina je pasji park uredila z namenom, da imajo živali prostor za razgibavanje. Mnogi pa pozabijo, da je za svojimi hišnimi ljubljenčki tudi na prostem treba počistiti. Ideja o ureditvi pasjega parka na Ptuju je bila prisotna več let. Predlagane so bile razne lokacije za umestitev tega, na koncu je bila kot najprimernejša izbrana tista na Potrčevi cesti na Ptuju. Pasji park je bil svojemu namenu predan konec leta 2019, od takrat naprej imajo lastniki psov urejen prostor za razgibavanje hišnih ljubljenčkov. Se pa težave zaradi vedenja posameznikov zadnje mesece stopnjujejo. „Pasji park se je med lastniki psov zelo dobro prijel, zagotovo je priljubljena lokacija, saj se lahko psi prosto, brez povodca, sprehajajo po malce večji površini, uporaba pa je brezplačna. V parku so nameščene klopi, koši za smeti in pasje iztrebke. Ob rednem vzdrževanju parka pa v Javnih službah Ptuj ugotavljamo, da posamezni pasji iztrebki nekako ne najdejo poti do tja, kamor sodijo - v koš, ki jih je na sami lokaciji več kot dovolj. Zato prijazen apel lastnikom psov, da pasji park ni pasje javno stranišče. Površina je namenjena souporabi, vsak lastnik pa je dolžan počistiti za svojim kosmatincem," opozarjajo na ptujski občini. Delavci, ki izvajajo košnjo, imajo s tem vedno več težav. Za kršitelje, torej tiste, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov, so predvidene tudi globe. A je žal še vedno preveč takšnih, ki za svojim hišnim ljubljenčkom počistijo le v prisotnosti drugih. V nasprotnem primeru iztrebke enostavno pustijo, pa čeprav se zavedajo, da jih bodo morda naslednjič celo sami pohodili. Veliko težav na tem področju še vedno opažajo tudi tisti, ki so zadolženi za izrekanje glob, redarji. Zraven pasjega parka težave zaznavajo tudi na priljubljenih sprehajališčih, predvsem na nasipu ob Dravi in na Panorami, in to čeprav so povečini urejeni koši, pa tudi vrečke za pobiranje iztrebkov. Te pa bi vsak lastnik že tako moral imeti s seboj. Dženana Kmetec Ptuj • Park spominov tarča vandalov Nove poškodbe spomenikov Ptujski Park spominov še vedno ni zaživel kot kulturni spomenik. Predvsem zaradi obnašanja ljudi, ki ne spoštujejo spomina na vse, ki so tu pokopani in ki so gradili ter razvijali naše mesto. mm^- Poškodovani laterni Foto: Črtomir Goznik Dober mesec je od tega, ko se je nekdo znesel nad dvema laternama, postavljenim na spomeniku, in ko sta padla najmanj dva spomenika. Oba ležita na vidnem mestu. Kot kaže, nihče še ni obvestil upravljavca objekta, da spomeniki ležijo in da jih je treba postaviti. Ko smo nazadnje spraševali Javne službe Ptuj, kako je z vzdrževanjem Parka spominov oz. spomenikov (nagrobnikov), so povedali, da morajo za tovrstne posege dobiti naročilo, ker le-ti niso všteti v postavko rednega vzdrževanja oz. urejanja. Občasno pa morajo vzdrževalci v koše za odpadke pospraviti tudi prazne pločevinke od piva, tudi kakšno steklenico; še največ pa je cigaretnih ogorkov. Tudi to kaže na nespoštljiv odnos do tega območja, ki naj bi ga predstavljali domačim in tujim obiskovalcem mesta. MG Največ vodnjakov za črpanje vode za oskrbo prebivalcev Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric s pitno vodo je v Skorbi: pet površinskih in sedem globinskih. En površinski vodnjak je v Lancovi vasi, globinski vodnjaki so tudi v Lancovi vasi, Desencih, Gerečji vasi, Novi vasi pri Ptuju in Župečji vasi. Spodnje Podravje • V Markovcih in delu Haloz najslabša voda z največ pesticidi Ukrepa se absolutno prepočasi Pred tedni je javni prostor (medije in družabna omrežja) preplavila predreferendumska kampanja za zdravo pitno vodo. Ob parolah, daje treba ohraniti vire čiste pitne vode, se lahko človek samo grenko nasmehne, saj nam je vlak že zdavnaj odpeljal. Koncesije oziroma pravico za črpanje najboljših zalog slovenske vode imajo že leta in leta v rokah tuje multinacionalke. V treh slovenskih regijah (savinjska, spo-dnjepodravska in pomurska) je za stanje podtalnice, ki se črpa za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, prižgan rdeči alarm. Podzemna voda je obremenjena z nitrati in pesticidi. Več kot 30 let je minilo od drastičnega onesnaženja na Dravskem polju, ko so se ljudje s pitno vodo oskrbovali iz gasilskih cistern. In kaj se je v 30 letih zgodilo? Razen dviga dovoljenih mejnih vrednosti strupov - čisto nič... 30 let! Prav nihče se resno ne loti iskanja rešitev, da bi po cevodovih, ki s pitno vodo na širšem ptujskem območju oskrbujejo 74.000 ljudi, tekla s pesticidi in nitrati neobremenjena pitna voda. Gašenje požara z globinskimi vodnjaki Situacijo se gasi z globinskimi vodnjaki na način, da se v distribu-irani vodi z mešanjem plitve bolj in globoke manj obremenjene podtalnice ustvari špricer z vzdržno ravnijo zdravju ne najbolj prijaznih elementov. Pa se o tem problemu, ki traja dolga tri desetletja, ne dviguje prahu. Nekaj pozornosti javnosti in politike sicer pritegnemo z našimi medijskimi razkritji, a se hitro na vse skupaj ponovno pozabi. Karavana gre naprej, ljudje pa pijejo ne najbolj zdravo vodo. Iz leta v leto, iz enega v drugo desetletje in tako naprej. Četudi bo prišlo do celovite obnove regijskega vodovoda z vsemi tehničnimi izboljšavami, bo po novih ceveh in skozi sodobne merilne naprave do uporabnikov še vedno tekel koktajl strupov namesto zdrave, neoporečne in čiste pitne vode. Saj tudi sistem je res nujno potreben vlaganj, ker so ponekod cevi tako preperele, da se sesedajo kar same vase. Rezultat so enormne izgube vode na sistemu. Se je kdaj zbiralo podpise za izboljšanje stanja vodnih virov v Spodnjem Podravju ali zganjalo kakšno kampanjo? Ne pomnim. Pa bi bila družbena aktivacija nujno potrebna. Na Ptuju, ki se poleg vode srečuje s tisoč in eno okoljsko težavo, je sedež stranke Zelenih. Tudi z njihove strani je ukrepanja v smislu iskanja rešitev in prizadevanj za izboljšanje stanja bolj malo. Zakaj je največja koncentracija pesticidov v vodi od Ptuja do Zavrča Na širšem ptujskem območju je najbolj problematična voda v cevovodu, ki oskrbuje območje občin Markovci, Cirkulane in Zavrč, merilno mesto za ugotavljanje kakovosti pitne vode za ta cevovod je v Cirku-lanah. Zato so v poročilih koncesi-onarja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj vedno izpostavljene samo Cirkulane, ne pa tudi občini Markovci in Zavrč. Čeprav gre za enako slabo vodo v vseh treh občinah. O stanju pitne vode je sicer na občin- skem svetu v Cirkulanah že nekajkrat završalo, nazadnje kar precej konkretno v maju, ko so svetniki na mizo dobili pisno pojasnilo kon-cesionarja. Sestavil ga je Rado Vek, vodja področja storitev v KP Ptuj. V dopisu je najprej navedeno, da so vsebnosti pesticidov na območju občine Cirkulane skladne s pravilnikom o pitni vodi. „So pa med najvišjimi na ptujskem vodovodnem sistemu, to pa iz razloga, ker voda prihaja neposredno iz črpališča Skorba brez dodatnega mešanja. Primerljive vrednosti pesticidov so še v občinah Markovci in Zavrč, saj gre za isti cevovod. Na vseh ostalih področjih vodovodnega sistema voda iz zunanjih globinskih vodnjakov pripomore k znižanju koncentracij pesticidov. Dodatno znižanje koncentracij pesticidov v pitni vodi na območju občine Cirkulane bi bilo možno doseči z gradnjo novega globinskega vodnjaka s filtrom ob transportnem cevovodu proti občini Cirkulane," se glasi vsebina dopisa, naslovljenega na cirkulan-ski občinski svet. Ko so županja Antonija Žumbar in svetniki to prečita-li, je temperatura v sejni sobi malo narasla. „Tudi iz naše omrežnine se je financirala gradnja globinskih vodnjakov, da bi bila pitna voda manj obremenjena. Pa sedaj beremo, da imamo najslabšo vodo na sistemu," je ogorčeno ugotavljala Žumbarjeva. Zgraditi bi morali še dodatni globinski vodnjak Direktor KP Ptuj Janko Širec je za naš časopis povedal, da je bil eden od dveh novih globinskih vodnjakov v Skorbi zgrajen prav z namenom izboljšanja stanja distribuirane vode za vejo skozi Ptuj in Markovce do Cirkulan ter Zavrča. Res pa je, da od črpališča v Skorbi do konca trase ni dodatnega (vmesnega) globinskega vodnjaka, s katerim bi še lahko izboljšali kakovost vode, kot to izvajajo v Slovenskih goricah (vodnjaka Desenci in Podvinci) ter na delih Dravskega polja z vodnjakoma v Lancovi in Gerečji vasi. Na enak način z dodatnim vodnjakom bi bilo možno izboljšati kakovost pitne vode v občinah Markovci, Cirkulane in Zavrč, a je vprašanje, ali so pod zemljo zaloge vode v takšni meri, da bi lahko napajale sistem. „To bi bilo možno ugotoviti z raziskavami," je še pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec. Mojca Zemljarič f^mmmíLtm M i Do konca leta še voda iz draženskega vodnjaka KP Ptuj trenutno gradi globinski vodnjak v Dražencih, za katerega bo treba odšteti dobrih 200.000 evrov. „Vodnjak bo pri gasilskem domu in bo s transportnim vodom povezan s črpališčem Lancova vas. Njegova predvidena globina je 150 m, se pa to lahko spremeni, če bi med izvedbo prišlo do novih okoliščin ter bi globino vodnjaka prilagajali novim pogojem. Na razpisu za izvedbo vrtine globinskega vodnjaka je bilo najugodnejše podjetje Geo-aqua s podizvajalcem Minervo iz okolice Ljubljane. Vrednost pogodbe znaša dobrih 78.000 evrov (z DDV) za izvedbo vrtine globine 150 metrov. KP Ptuj bo pri gradnji nove vrtine poskrbelo za celotni objekt vodnjaka, transportni vodovod do črpališča Lancova vas, elektro dovod do črpališča, telemetrijo in daljinski nadzor ter vgradnjo filtra železa in mangana. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 213.000 evrov, v znesek je všteta tudi vrtina," je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec in dodal, da bi črpalni preizkus izvedli v prvi polovici julija, v sistem bi vodo začeli distribuirati konec letošnjega leta. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 11. junija 2021 Cirkulane • Pogovor z županjo ob 14. občinskem prazniku Majhna občina z velikim srcem V občini Cirkulane so pred tednom dni organizirali slavnostno sejo, s katero so zaznamovali letošnji, 14. občinski praznik. Županja Antonija Žumbar je zadovoljna s postorjenim delom v minulem obdobju, z vso resnostjo in odgovornostjo se ozira proti izzivom, ki jo skupaj s sodelavci v občinski upravi, svetniki ter vsemi vključenimi v delo lokalne skupnosti čakajo v prihodnje. Ob pregledu lanskoletnih aktivnosti županja Žumbarjeva ugotavlja, da so kljub drugačnim razmeram, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, do cilja uspešno pripeljali vrsto projektov. Na devetih različnih odsekih so asfaltirali za okoli tri kilometre gramoziranih cest. V Brezovcu so preplastili cesto v dolžini 1,4 kilometra, izvedli javno razsvetljavo, sanirali plaz na Mejah in v Paradižu, postavili ograje na pokopališču, na novo zgradili most v Medribniku in preplastili 200 metrov ceste. Trenutno urejajo park dediščine, oblikujejo projekte za energetsko sanacijo vrtca, ureditev naselja za starejše pri cerkvi sv. Katarine in prizidka s plezalno steno k večnamenski dvorani. „Pripravljamo se na izvedbo sanacije plazu v Gradiščah, v teku je javni razpis za izbiro izvajalca gradnje mostu v Dolanah. Za projekta smo pridobili državna sredstva, skupna vrednost obeh je dober milijon evrov, pri čemer je občina dolžna poravnati DDV," je poudarila cirkulanska županja in dodala, da ima občina v načrtu tudi postavitev razgledne ploščadi nad Dravo. Ena najpomembnejših naložb minulega obdobja je poslovna cona Dolane, kjer podjetja intenzivno gradijo poslovne objekte, nekatera so že začela poslovati. Poleg naštetega je v teku več manjših projektov. Med drugim bodo večnamensko dvorano opremili z dodatno tehniko, nadejajo se gradnje optičnega omrežja, letos bodo prvič podelili štipendije za deficitarne poklice, znižali so komunalni prispevek ... „Veliko aktivnosti je usmerjenih v projekte, vezane na turizem. Zelo se veselim odprtja gradu Bori, v katerem bo delovala enota Priro-doslovnega muzeja. Nadaljnja obnova gradu bo odvisna od evropskih in državnih sredstev, vendar je pogoj, da za prostore gradu najdemo dovolj interesa podjetnikov in drugih pravnih oseb, ki bi izvajale dejavnost. Ministrstvo za kulturo je izrazilo podporo našim prizadevanjem in verjamem, da se bomo v prihodnosti veselili prekrasnega razgleda iz obnovljenega gradu. Delovanje gradu Borl bi lahko zelo povezalo turistično po- nudbo na nivoju Haloz, Ptujskega in Dravskega polja," je povedala županja in se ob koncu pogovora dotaknila še pomena zavedanja domoljubja. „Te dni praznujemo 30 let državnosti. V Evropi in svetu potekajo velike spremembe, zato je še kako pomembno, da gojimo vrednote materinščine in vse dobro, kar smo prejeli od prednikov. Naši predniki niso imeli na razpolago toliko materialnih ugodnos- ti, kot jih uživamo mi. Menim, da smo resnično lahko hvaležni, da ne živimo v pomanjkanju ter znamo ponuditi roko tudi tistim, ki ne zmorejo poskrbeti sami zase. Primanjkuje hvaležnosti in zavedanja, da za srečo niso potrebne velike stvari, temveč malenkosti, kot so topel dom, hrana, obleka, mir in postelja, v kateri mirno zaspimo." Mojca Zemljane T K. O j Spoštovane občanke in občani ter vsi, ki živite z našo občino. Ob našem skupnem prazniku občine Cirkulane čestitam prav vsem. Želim vam veliko pozitivne energije in uspehov pri ustvarjanju osebnih in skupnih ciljev, predvsem pa, da ste zdravi. Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane z občinskim svetom Obnova gradu Borl bi lahko bila pomemben mejnik elektroinstalacije in montaža Gruškovec 84a, 2282 Cirkulane Tel: 02 795 23 20 www.emg.si, info@emg.si Iskrene čestitke ob prazniku občine Cirkulane „Hvala Članom občinskega sveta za konstruktivno delovanje. Zahvala velja tudi društvom za nadaljevanje aktivnosti in vaškim odborom, ki so izvedli vrsto prostovoljnih delovnih akcij," je izpostavila županja Antonija Žumbar. -oto: CG Haloze • Prometna statistika je ugodna Zavrč je varna občina V Zavrču za prometno varnost skrbijo policisti Policijske postaje Gorišnica. Stanje prometne varnosti je za lansko leto ugodno. Zmanjšalo seje tako število prometnih nesreč kot kaznivih dejanj. Gorišniški policisti so imeli največ dela z ilegalnimi prestopi meje. Na prehodnem mestu Goričak pri gasilskem domu so policisti evidentirali 25 primerov nedovoljenih prehodov, kjer je mejo z vozili nezakonito prestopilo 77 oseb. Na mejni cesti Goričak-Drenovec-Tur-ški Vrh so obravnavali pet prime- rov, kjer so zaustavili 26 oseb. Po gozdu ob Dravi pa jih je ilegalno mejo prestopilo 21. Letos porast ilegalnih prehodov Letos so obravnavali že 23 primerov prepovedanega prehajanja meje, pri čemer je bilo obravnava- nih 45 oseb. Porast ugotovljenih nedovoljenih prehodov meje pripisujejo video nadzornemu sistemu pri varovanju državne meje, ki so ga vzpostavili v lanskem letu. »Ugotavljamo, da so ilegalne migracije močno v porastu v zadnjih Radi bi manj radarjev Svetnik Dušan Rojko je predlagal, da bi morebiti zaradi dobrih rezultatov na področju prometne varnosti zmanjšali število meritev hitrosti. Kot je pojasnil Milko Panikvar, komandir PP Gorišnica, so na tem območju res pogosteje prisotni. Zaradi pomožnih policistov in pomoči Slovenske vojske imajo na razpolago več patrulj, ki izvajajo nadzor prometa. Ob tem je poudaril, daje glede na analize dokazano, daje prometnih nesreč in kaznivih dejanj veliko manj tam, kjer so pogostejše kontrole hitrosti oz. so policisti več na terenu. Komandir Milko Panikvar je na zadnji završki seji izpostavil, da je završka občina varna. petih letih, kar je odvisno od preusmerjanja emigracijskih poti po balkanski poti iz smeri zahodne Bosne in Hercegovine čez ozemlje Hrvaške v smeri Slovenije in ostale evropske države. Število ilegalnih prehodov je julija lani začelo strmo naraščati, nato pa je v septembru nekoliko upadlo,« je pojasnil Milko Panikvar, komandir PP Gorišnica. Predvidevajo, da se je to zgodilo tudi zaradi spremembe ukrepov, povezanih z epidemijo, ugodnimi vremenskimi razmerami in turistično sezono, ko se je povečala frekvenca prometa. Razmere so bile ugodne tudi na področju varnosti cestnega prometa, saj se je število prometnih nesreč prepolovilo (lani so se zgodile štiri, leta 2019 pa 11). Dobra novica je tudi ta, da smrtnih žrtev ni bilo. Prometne nesreče so se zgodile večinoma na lokalnih oziroma občinskih cestah. Možje v modrem so na območju završke občine ugotovili skupaj 711 kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je 178 manj kot leto prej. Okoli 550 glob je bilo plačanih na kraju storitve, kar pomeni, da je bila večina kršiteljev tujcev. Skoraj polovica manj kaznivih dejanj Na območju občine Zavrč so v lanskem letu obravnavali pet kaznivih dejanj oz. 44 odstotkov manj kot v primerjalnem obdobju leta 2019. Gorišniški policisti so posredovali trikrat zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje (vlomi, tatvine) ter enkrat zaradi kršitve javnega reda in miru in še enkrat zaradi kaznivega dejanja zoper človekovo zdravje. Nekaj več je bilo v lanskem letu kršitev javnega reda in miru, in sicer izključno zaradi neupoštevanja zakona o nalezljivih boleznih in prijavi prebivališča. Skupno so obravnavali 41 kršitev javnega reda in miru, kar je za 26 odstotkov več kot v letu 2019. Posebej izstopajočih ali skrb vzbujajočih primerov s tega področja niso zaznali. Dejavnosti policije so se namreč v lanskem letu na javnih prireditvah zmanjšale, saj je bila zaradi epidemije večina javnih dogodkov prepovedanih oz. odpovedanih. Estera Korošec Foto: EK petek • 11. junija 2021 Podravje Štajerski 5 Spodnje Podravje • Zobozdravniki koncesionarji z višjimi plačami Strošek dežurne zobozdravstvene službe bo višji Z letošnjim letom je na Ptuju začela delovati dežurna zobozdravstvena služba. Sredstva za njeno izvajanje zagotavljajo spodnjepodravske občine. Doslej so dežurali le zobozdravniki, zaposleni v javni mreži, torej v ptujskem Zdravstvenem domu (ZD), poslej bodo začeli tudi koncesionarji oziroma zasebniki, ki predstavljajo 2/3 vseh zobozdravnikov na našem območju. A kot je pojasnila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, so zasebniki v povprečju v višjih plačnih razredih, zato bo dežurna zobozdravstvena služba za spodnejpodravske občine dražja od prvotno načrtovane. Razliko v zagotovljenih in potrebnih sredstvih za delovanje dežurne zobozdravstvene službe bo krila ptujska občina. Foto: CG Za izvajanje dežurne zobozdravstvene službe na Ptuju je zadolžen Zdravstveni dom, ki je za to zagotovil tudi ustrezne prostore na Potrčevi cesti. Dežurni zobozdravniki delajo vsako soboto, nedeljo in ob praznikih, a le dopoldne. Za nemoteno delo dežurne zobozdravstvene službe so občine po dogovoru za letos zagotovile okrog 50.000 evrov. Župani sicer direktorico ZD Ptuj Metko Petek Uhan redno pozivajo, naj vendar skuša zagotoviti druge vire. Sama je večkrat zatrdila, da ZD Ptuj ves čas skuša doseči dogovor s predstavniki ministrstva za zdravje in zavarovalnico, da bi skupaj čim prej zagotovili financiranje dežurnega zobozdravstva iz državne blagajne tudi na Ptuju. A očitno doslej neuspešno. Ker so koncesionarji bolje plačani, bo dražja tudi dežurna ambulanta Vse pa kaže, da predvidenih 50.000 evrov ne bo zadostovalo za pokritje vseh stroškov. Kot je namreč na kolegiju županov pojasnila Petek Uhanova, bo razlika nastala zaradi plačnih razredov, ki se razlikujejo med zaposlenimi zobozdravniki v javnem zavodu in koncesionarji. Marca letos je ZD Ptuj na ministrstvo za zdravje naslovil vprašanje, kako naj rešijo zagato s pogodbami za delo koncesionarjev v dežurni zobozdravstveni službi. Prav na dan kolegija, v ponedeljek, je Petek Uhanova dobila odgovor, da lahko z njimi sklenejo pogodbe. Bo pa za to treba zagotoviti dodatna sredstva. Po njenih podatkih je namreč pov- prečni plačni razred zasebnikov 54., medtem ko so zobozdravniki, zaposleni v ZD Ptuj, v povprečju v 48. plačnem razredu. »Zato bo konec leta za pokritje stroškov zmanjkalo denarja,« je bila jasna direktorica ZD Ptuj. Zaposleni v ZD Ptuj v teh dneh izvajajo že drugi krog dežurstev v dežurni ambulanti. Odslej pa so na razpored vpisani tudi zasebniki. V Spodnjem Podravju je 33 zobozdravnikov, od tega jih je v ZD Ptuj zaposlenih 13, preostalih 20 (2/3 vseh) pa je koncesionarjev. V njihovem imenu sta spregovorila Alenka Krabonja in Tadej Robič. Kot sta dejala, se lahko zgodi, da bodo morali dežurati tudi v mariborski dežurni zobozdravstveni službi. A je Petek Uhanova odgovorila, da doslej to ni bila praksa in najbrž ne bo niti v prihodnje. Če bi do tega prišlo, se bodo sproti dogovarjali. Zasebniki so še izpostavili, da so v višjih plačnih razredih predvsem zaradi starostne strukture in opozorili na težave s plačevanjem zdravil, izdanih v času dežurstva. Razliko bo kril proračun MO Ptuj Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je debato, iz katere je bil spet razviden razkorak med javnim in zasebnim, prekinila. Kot je dejala, je to stvar notranje organizacije procesa dela. Po besedah Gajškove bo vso razliko v sredstvih, potrebnih za plačilo zobozdravnikov, prevzel proračun MO Ptuj. Šlo naj bi za nekaj tisoč evrov razlike, vendar bo dejanski strošek znan šele konec leta. Je pa očitno dežurno zobozdravstvo še kako potrebno v regiji. V soboto in nedeljo delajo po štiri ure, obišče pa jih okrog 15 pacientov dnevno. Dženana Kmetec 50.000 evrov, ker smo drugorazredni državljani Prizadevanja, da bi v Spodnjem Podravju tudi med vikendi in ob praznikih deloval zobozdravnik, so stara več let. Do realizacije ideje pa doslej nikoli ni prišlo predvsem zaradi zagotavljanja denarja. Država doslej ni pristala na to, da bi na Ptuju dobili deseto dežurno zobozdravstveno enoto, ki bi se financirala iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. In ker je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, vsaj ne v kratkem, so župani Spodnjega Podravja v proračunih občin zagotovili 50.000 evrov za izvajanje te dejavnosti. Pogodbo o sofinanciranju so podpisale prav vse občine s ptujskega in ormoškega območja. S cmokom v grlu in grenkim priokusom, rekoč, da smo na tem koncu države drugorazredni državljani, ki se jim le nalagajo dodatna finančna bremena, so pristali na financiranje. Destrnik • Za dom starejših v Zasadih na razpisu zmanjkale štiri točke Ponovili bodo vajo za pridobitev koncesije Čeprav na razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za podelitev koncesije domovom za starejše investitor za Destrnik ni dobil zelene luči, župan Franc Pukšič še ni dvignil rok od svojega dolgoletnega projekta. »Res je, da je bilo za prijavo na razpis malo časa, zato nam ni uspelo pridobiti vseh dokumentov, ki so prinašali točke,« je priznal Pukšič. »Razpis naj bi bil ponovljen še ta mesec ali v juliju, do takrat mora biti končan občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) in pridobljeno gradbeno dovoljenje, česar v prvi prijavi nismo imeli, prinaša pa kar deset točk. Popravljene so tudi vse tiste stvari, na katere so imeli ocenjevalci pripombe, med drugim tudi pri vsebini, kjer smo izgubili točke, ker ni bila dovolj dobro prikazana razporeditev prostorov. Eden od elementarnih pogojev je namreč ta, da je dementnim osebam omogočen neposreden izhod na prosto, kar pa ni bilo dovolj razvidno.« Iščejo novega investitorja Spomnimo, da je komisija koncesije podelila enajstim domovom za starejše, ptujskemu podjetju Projekt dom starostnikov, ki ga je lani ustanovilo gradbeno podjetje Drava v lasti zakoncev Kovačec, pa so zanjo zmanjkale štiri točke. Občina Destrnik je lani investitorju tudi podelila stavbno pravico za dom starejših, ki naj bi za 10,5 milijona evrov zrasel na občinskem zemljišču v Zasadih. Prvotni investitor pa je od namere za gradnjo doma starejših v Zasadih odstopil, zato mu je občina vrnila 18.000 evrov, ki jih je plačal za zastavno pravico. »Vendar se nismo predali in že intenzivno iščemo novega investitorja.« Za nekatere neposrečena lokacija Za gradnjo doma starejših je na voljo nekaj več kot 6.000 m2 veliko zemljišče v Zasadih, katerega tržna vrednost je ocenjena na 125.000 evrov. Poleg samega doma projekt predvideva še ureditev parkirišča in dovozne poti ter seveda vse potrebne infrastrukture. Izbira lokacije je znova razdelila svetnike, in sicer so bili eni navdušeni nad mirom in idilično pokrajino, druge pa je motila oddaljenost od središča občine, zaradi katerega bodo starostniki odrezani od vsakega dogajanja. Senka Dreu Juršinci • Odprtje novega prizidka Doma upokojencev Nadstandardni dom, ki spominja na hotel Gradbena pogodba za izgradnjo prizidka Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je bila podpisana leta 2018, nekaj mesecev pozneje so stekla dela. Nov objekt, v katerem je skupaj 96 mest, 12 enoposteljnih in 42 dvoposteljnih sob, so v uporabo predali v ponedeljek. Foto: CG V novem prizidku je 96 mest, slovesno so ga odprli direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič Horvat, minister za delo Janez Cigler Kralj, župan občine Juršinci Alojz Kaučič in Iztok Polanič iz Pomgrada. Investicija v novogradnjo, ki jo je v celoti kril Dom upokojencev Ptuj, je znašala 5,3 milijona evrov. Prvih 17 stanovalcev je že dobilo novo domovanje, ostali se bodo vseljevali postopno. Sočasno s tem bodo tudi dodatno zaposlovali. Planirajo, da bodo na ta račun dobili okrog 50 novih sodelavcev, doslej so jih zaposlili pol toliko. Kot pravi Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, posebnih težav pri iskanju kadrov niso imeli: „Težje je najti sodelavce s področja zdravstvene nege, smo pa znotraj doma usposabljali lasten kader in jim omogočili napredovanje. Posebnih težav ni bilo. Za nekatera delovna mesta smo dobili celo po 300 vlog za zaposlitev." Prostori v prizidku v Juršincih so dejansko nadstandardni in nudijo visoko kakovost bivanja. Prednost te enote je, da je v neokrnjeni naravi, pa vendar v središču občine, kjer je pravzaprav še vedno vse precej blizu. Velika investicija za majhno občino Temelje za začetek te investicije je postavila prejšnja direktorica Doma Jožica Šemnički, ki je prizadevanja usmerjala v nenehno izboljševanje pogojev bivanja stanovalcev. Pomen njenih prizadevanj je izpostavil župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Hvaležen je, da so bili prav v tej mali slovenskogoriški občini deležni tako velikih in pomembnih vlaganj, ne le za občino, pač pa celotno regijo. Kot je dejal, je to morda celo ena najpomembnejših investicij zadnjih sto let. Zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil projekt uspešno zaključen, je izrazil tudi Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k temu, da se izboljšujejo bivalne razmere stanovalcev domov in dejal, da je to pomembno, ker bodo le tako „najranljivejši sodržavljani živeli v dostojnih razmerah, ki so si jih s trdim delom skozi vse življenje zaslužili in jim pritičejo." Izpostavil je še, da so lepo urejeni prostori prvi korak k dobremu počutju starostnikov. Strukturne sistemske temelje naj bi po besedah ministra vzpostavili s pomočjo Zakona o dolgotrajni oskrbi: „Da tem zidovom vdahnemo tudi življenje." Dženana Kmetec V Juršincih na voljo 150 mest Dom upokojencev Ptuj je drugi največji dom v Sloveniji. Na petih lokacijah združuje 796 stanovalcev in 470 zaposlenih. Enota v Juršincih je svoja vrata za 56 stanovalcev odprla februarja leta 2012 in je bila doslej najmanjša „ptujska" enota. Zdaj so uredili še dodatnih 96 mest v prizidku. „Dom ni le institucija, je veliko več. Vsi, ki delamo tukaj, se trudimo, da skupaj s stanovalci dodajamo življenje letom in ne obratno," je ob odprtju dejala direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič Horvat. 6 Štajerski V središču petek • 11. junija 2021 Podravje, Ptuj • Visoki (materialni) stroški v še vedno nedokončanem Za prenovo že porabljenih 47.000 evrov so lani znašali zgolj materialni stroški v dominikanskem samostanu na Ptuju. Ustvarjeni prihodki v višini 31.000 evrov niso pokrili niti teh neizogibnih stroškov, kaj šele druge. Jasno je, daje eden izmed razlogov za nižje prihodke epidemija. Je pa dejstvo, da tudi pred začetkom epidemije kongresni turizem, kot so si ga predstavljali v dominikanskem samostanu, ni nikoli zaživel v polnem obsegu. Na občini upajo, da bo dokončanje oziroma III. faza obnove prinesla tudi vsebino. Bi pa zanjo ob že vloženih 6 milijonih evrov potrebovali še vsaj dodatnih pet milijonov. Vse upravne enote v državi se zadnje tedne srečujejo z bistveno povečanim številom oddanih vlog za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila SIGENCA in smsPASS mobilne identitete. Na Upravni enoti Ptuj so v prvih dneh tega meseca prejeli kar 100 tovrstnih vlog na dan. »Predvsem zaradi dostopa do digitalnega zelenega potrdila oziroma potrdila o cepljenju, prebolelosti ali negativnem testu na covid-19, kar je nujni pogoj za nemoteno gibanje ljudi -predvsem zunaj matične države. Nekatere stranke napačno menijo, da na upravni enoti lahko uredijo oziroma dobijo potrdilo PCT (prebolelost, cepljenje, test). Takega potrdila stranke na upravni enoti ne morejo dobiti, ker za to nismo pristojni,« pojasnjuje Boris Miočinovič, vodja oddelka za upravne notranje zadeve na UE Ptuj. Porast števila oddanih vlog za pridobitev digitalnega potrdila ali mobilne identitete je opazen zadnje mesece, maja in junija pa je zanimanje še eskaliralo. V drugi polovici aprila so na UE Ptuj izdali dnevno povprečno 11 digitalnih potrdil, v drugi polovici maja že dva krat več, okrog 20. V prvih dveh dneh junija pa je ta številka zrastla na kar sto vlog dnevno. V samo dveh dneh junija so na UE Ptuj opravili 147 postopkov za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila in 56 postopkov za pridobitev smsPASS mobilne identitete oziroma skupno 203, kar predstavlja desetkratno povečanje vlog v primerjavi z drugo polovico maja. Postopke vodijo na sedežu UE in na krajevnih uradih. Vlogo za digitalno identiteto je možno po novem oddati tudi v prostorih FURS-a in CSD, dodatna služba, namenjena prav temu, pa bo delovala tudi na Zadružnem trgu na Ptuju, kjer se izvaja cepljenje. Miočinovič izpostavlja, da je povečano tudi število vlog za izdajo oziroma zamenjavo osebnih dokumentov, kar je sicer vsakoletna sezonska stalnica od maja do avgusta. Od 16. junija UE Ptuj dela ob sredah do 18. ure Na ministrstvu za javno upravo zaradi povečanih potreb uporabnikov, kar je posledica sproščanja ukrepov, uvajajo nekatere spremembe pri delovanju upravnih enot. Tako bodo nekatere ob sredah podaljšale delovni čas do 18. ure. Od 9. junija za stranke ob sredah do 18. ure že poslujejo UE Brežice, Lenart, Murska Sobota, Novo mesto, Pesnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica in Vrhnika. 16. junija se jim bodo pridružile še upravne enote Grosuplje, Kranj, Ptuj in Ribnica. Že zdaj ob sredah do 18. ure poslujejo upravne enote Celje, Domžale, Izola, Koper, Litija, Maribor, Piran, Ruše, Trebnje, Velenje in Ljubljana (slednja posluje do 19. ure). Kmalu še enoten klicni center z informacijami o čakalnih vrstah V kratkem namerava ministrstvo vzpostaviti tudi enotni klicni center, ki bo omogočal preusmeritev strank na drugo upravno enoto glede na podatke o čakalnih vrstah. »To pomeni, da bodo operaterji klicnega centra stranke, ki bi želele urediti določeno upravno zadevo, za katero ne velja krajevna pristojnost, obvestili o tem, na kateri upravni enoti je čakalna doba za ureditev upravne zadeve krajša,« pravijo na ministrstvu. Državljani bodo imeli na voljo tudi nabor upravnih enot s podatki o čakalnih vrstah, da podlagi katerih bodo lahko izbrali tako upravno enoto kot termin, ki bo zanj najbolj sprejemljiv. Ministrstvo dodatno predvideva kadrovsko krepitev najbolj obremenjenih upravnih enot, njihove zaposlene pa razbremeniti administrativnih nalog. Dženana Kmetec Oktobra 2011 se je začela prva faza obnove dominikanskega samostana. Dela, vredna 4,3 milijo- Dodatna štipendija za deficitarne poklice v višini okoli 100 evrov mesečno je očitno premajhna spodbuda, da bi se mladi v večjem številu odločali za poklicno izobraževanje (čeprav lahko izjemoma poleg te štipendije prejemajo še republiško in kadrovsko). Ob tem je zanimivo tudi, da na seznamu deficitarnih poklicev ni izdelovalca kovinskih konstrukcij oz. varilca, ki je na trgu dela zelo iskan. Na Strojni šoli Ptuj niso letos prejeli niti ene prijave za vpis v prvi letnik programa za varilce. Tudi v ostalih programih bo v prvem letniku le peščica dijakov (med 3 in 5). Kot je pojasnila ravnateljica Anja Jesenek Grašič, se kot šola trudijo izvesti vse načrtovane programe: »Nikakor ni finančno vzdržno, da bi imeli npr. tri dijake v enem programu, zato jih pri splošnih predmetih združujemo, strokovne predmete pa izvajamo individualno.« Največja težava je takrat, ko novincev sploh ni. Takrat lahko šolsko ministrstvo sprejme odločitev, da tak program ukine. na evrov, so trajala skoraj dve leti, zaključili so jih septembra 2013. Leto kasneje se je začela druga Foto: ČG Rokodelski poklici mladih ne privlačijo, čeprav so mojstri vedno bolje plačani Veliko truda vlagajo v promocijo deficitarnih poklicev tako v širši javnosti kot po osnovnih šolah. Šolsko ministrstvo bi lahko po besedah Jesenek Grašičeve več sredstev vložilo tudi v promocijo FOTO: CG Dušan Holc, organizator praktičnega pouka na SC Ptuj, dijakom že vrsto let predaja strokovno poklicno znanje. faza, za katero so porabili še dodatnih 1,7 milijona evrov. Skupaj torej okrog šest milijonov. Ves čas je bila v planu še tretja faza, a še do danes ni realizirana. Po oceni iz leta 2014 bi za to, da bi usposobili vse prostore, potrebovali še vsaj dodatne tri milijone evrov. Predvideni zneski za dokončanje obnove pa so z leti le rasli. V času županovanja Mirana Senčarja so ob predstavitvi projektne naloge za II. fazo predstavili oceno, po kateri bi celovita obnova znašala kar osem milijonov evrov, delna milijon in pol. Danes na ptujski občini ocenjujejo, da bi projekt obnove stal od pet do šest milijonov. Med pomembnejšimi načrti, ki bi prispevali k oživitvi tega kompleksa, je tudi urejanje Sončnega parka, dvorišča pred samostanom in dostopa do reke Drave, kjer je bila predvidena postavitev letnega odra na sami reki. To območje vsekakor ponuja veliko možnosti, ob začetku prenove so bili za dominikanski samostan zastavljeni izjemno veliki, smeli poklicev na državni ravni. Šolski delavci pa opažajo še eno težavo, in sicer, da mladim poklici, kjer je treba delati z rokami, niso privlačni. »Večinoma se v naše poklicne programe vpisujejo dijaki, katerih starši imajo doma obrt ali pa so se že vnaprej dogovorili za vajeništvo.« Po mnenju Jesenek Grašičeve so to poklici prihodnosti, saj je njihova prednost prodaja lastnega znanja potrošniku brez posredovalcev. »Poleg tega so urne postavke izobraženega mojstra primerljive z urnimi postavkami učitelja ali pravnika,« je še dodala Jesenek Grašičeva. Inštalaterjev ¡z leta v leto manj Dušan Holc, organizator praktičnega pouka na ŠC Ptuj, je pojasnil, da je v triletnem programu inštalater strojnih inštalacij velik poudarek na praksi. Skupno dijaki pri delodajalcu preživijo 24 tednov. Na šoli imajo praktični pouk dva dni na teden, kar skupno znese 14 ur: »S tem smo sicer zadovoljni, vendar ne bi bilo sla- Zdravnik izdajo potrdila zaračuna 13 evrov Potrdilo o cepljenju lahko izda tudi osebni zdravniki, a je marsikje ta storitev plačljiva. »Vsak posameznik ob cepljenju prejme kartico, ta velja v številnih državah kot dokazilo o cepljenju. Tisti, ki potrebujejo še dodatno potrdilo, to naročijo pri osebnem zdravniku,« pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. To potrdilo je v ptujskem ZD stane 13 evrov. Na Zadružnem trgu na Ptuju, kjer opravljajo cepljenje, bodo postavili stojnico, na kateri bo delovala dodatna prijavna služba. Ta sprejema vloge za digitalno potrdilo ali smsPASS. Digitalna identiteta je pogoj, da si posameznik lahko potrdilo PCT preko portala ZVEM brezplačno natisne sam. »Čas, ko pacienti čakajo po cepljenju, bodo lahko izkoristili za pridobitev digitalne identitete,« dodaja Peteh Uhanova. Vlogo je možno oddati tudi na Finančni upravi RS in CSD. Je pa dejstvo, da aktivacija digitalne identitete zahteva čas, pa tudi računalniško spretnost, kar je velik problem predvsem pri starejši populaciji. Slovenija, Podravje • Zmeda pri pridobivanju potrdil Na upravni enoti potrdila o cepljenju ni možno dobiti Bolj ko se bliža poletje in čas aktivnejših potovanj, večja je potreba ljudi po pridobivanju PCT (prebolelost, cepljenje, test) potrdil. Tega izdajajo osebni zdravniki, sami pa si ga lahko natisnejo tisti, ki imajo kvalificirano digitalno potrdilo Sigenca ali smsSPASS mobilno identiteto. Mnogi zmotno mislijo, da se potrdilo PCT lahko dobi na Upravni enoti. Načinov, kako priti do potrdila o cepljenju je več. Epidemija število izvedenih dogodkov prepolovila V dogodke, izvedene v dominikanskem samostanu, so zajeti najemi prostorov za izvedbo konferenc, kongresov, predavanj, poročnih obredov, izvedba koncertov itn. Leta 2019 so imeli 19 dogodkov kongresne dejavnosti (kongresi, konference, predavanja, okrogle mize). Zaradi epidemije v letu 2020je bilo teh bistveno manj. Foto: ČG Spodnje Podravje • Vse manj zanimanja za poklicno izobraževanje; bo Prazne učilnice: čez nekaj Na Strojni šoli ŠC Ptuj je v srednjem poklicnem izobraževanju na voljo kar nekaj deficitarnih poklicev: avtokaroserist, oblikovalec kovin, izdelovalec kovinskih konstrukcij, klepar-krovec, inštalater strojnih inštalacij. Gre za poklice, ki na trgu dela že nekaj let primanjkujejo, po drugi strani pa se zanje iz leta v leto odloča vse manj devetošolcev. petek • 11. junija 2021 V središču Štajerski 7 dominikanskem samostanu 6 milijonov evrov, za dokončanje še enkrat toliko Prenova dominikanskega samostana je stala več milijonov evrov, prave vsebine, ki bi prostore polnila vsakodnevno, pa še vedno ni. cilji, za izpolnitev katerih pa očitno sredstev ni. Objekt je sicer dobil novo podobo, tudi namembnost, a v resnici nikoli ni zaživel po prvotno zastavljenih načrtih. Število dogodkov, izvedenih v zadnjih petih letih (2016-2020): I Leto 2016 39 2017 43 2018 72 2019 106 2020 59 Tudi materialni stroški so zelo visoki Stroški vzdrževanja tako ogromnega objekta, kot je dominikanski samostan, so visoki. Samo materialni stroški so v letu 2020 občino stali okrog 47.000 evrov. Leto prej 42.000 evrov. Podražili so se stroški za vodo, električno energijo, ogrevanje ...Okrog 2.000 evrov na mesec stanejo občino le električna energija, voda in kanalščine. „Dve tretjini stroškov dominikanskega samostana predstavlja osnovno vzdrževanje, ena tretjina so programski stroški. Materialni stroški nastajajo tudi v primeru, ko se dejavnost ne izvaja. Obstoječe je težko racionalizirati, bolj smiseln je cilj povečanja prihodkov," so na vprašanja o morebitni racionalizaciji stroškov odgovorili na ptujski občini. Na eni strani so torej stroški višji, prihodki iz dejavnosti pa so se lani zaradi epidemije skoraj prepolovili. Znašali so 31.400 evrov (brez davka), kar je precej manj kot leta 2019, ko so zaslužili okrog 52.000 evrov. Obnova dominikanca je vsekakor bila potrebna in smiselna, je pa očitno, da nikoli ni dobil prave vsebine. Kongresni turizem, na katerega so računali, ni zaživel. Na občini še vedno upajo, da bodo zadeve šle v pravo smer, pač po dokončni prenovi. Plani so, denarja ni niti na vidiku Dokončanje obnove dominikanskega samostana sicer je v načrtu, a ker sredstev ni zagotovljenih, so to bolj ali manj pobožne želje. „Ponovno smo vzpostavili stik z avtorji rešitve obnove na podlagi anketnega natečaja iz leta 2010 z namenom opredelitve vsebin »Prenove niso nadaljevali samo zato, ker je bil to'Čelanov' projekt« „Ali si mate predstavljati, kakšna bi bila kakovost vašega bivanja in življenja, če bi načrtovali gradnjo stanovanjske hiše za vašo družino, nato pa bi pustili nedokončano kuhinjo (brez pohištva in vseh strojev), spalnico (brez postelje) in kopalnico (brez tuš kabine in WC školjke)? To seje namreč zgodilo z dominikanskim samostanom. Osebno sem vložil ogromno energije, da smo prejeli 11 milijonov sredstev za CTN-naložbe, s katerimi bi lahko dokončali prenovo dominikanskega samostana in ga tudi uspešno tržili z znanstvenimi kongresi, poslovnimi konferencami, številnimi kulturnimi dogodki itd. Stališče tedanjega župana Mirana Senčaijaje bilo, da se v ta projekt ne bo vlagalo, ker gre za 'Čelanov' projekt Hkrati je vedno trdil, daje prenova dominikanskega samostana Čelanova največja zgrešena investicija. Tako on kakor tudi njegovi prišepetovalci so ob vsaki priliki ponavljali, da med največje kulturne in arhitekturne bisere starega mestnegajedra sodijo ptujski grad, minoritski in dominikanski samostan. Naj jih razume, kdor jih zmore. Čemu se tokratna mestna oblast, kljub mojemu prizadevanju, ni odločila za dokončanje prenove samostana, pa bo treba povprašati njih,"je vprašanja o tem, zakaj dominikanec nikoli ni zaživel kot je bilo zastavljeno ob začetku prenove, odgovoril Štefan Čelan, danes mestni svetnik in nekdanji ptujski župan. in izkoristka obstoječih kapacitet objekta. Zaključek obnove objekta, ki zajema prezentacijo grobnic v cerkveni ladji ter uporabnost prvega nadstropja in podstrešja, vključno z zunanjo ureditvijo, bi lahko grobo ocenili na pet do šest milijonov evrov," so na ptujski občini predstavili najnovejšo finančno oceno. V proračunu denarja za to ni zagotovljenega. Zato nameravajo prenovo nadaljevati fazno, s pomočjo nepovratnih sredstev. Dženana Kmetec Foto: CG sploh še obstajalo? let bo zmanjkalo še vodovodarjev bo, če bi jih imeli še kaj več. De- kot največji problem izpostavlja gem letniku samo pet, v tretjem se za ta poklic v zadnjih letih vse delavci nimamo vpliva. Dejstvo je lodajalci si namreč v svojih pod- dejstvo, da je dijakov iz leta v leto pa dva: »Vsi obrtniki v naši okolici težje odločajo, kar je najverjetne- tudi, da veliko naših bivših dijakov jetjih želijo spretne dijake s čim manj. Še pred leti jih je bilo nekaj tožijo, da nimajo delovne sile, še je tudi posledica nizkega plačila išče boljše priložnosti za delo v več ročnimi spretnostmi.« Holc več kot 10, trenutno jih je v dru- posebej ne usposobljene. Mladi za to delo pri nas, na kar pa šolski tujini.« Anej Florjanič iz Stojncev obiskuje drugi letnik programa Instalater strojnih inštalacij. Glede nadaljevanja šolanja na poklicni šoli mu je svetoval oče: »Najbolj me je prepričala raznolikost poklica in nekoliko več fizičnega dela, kar me že od nekdaj veseli. Pa tudi plače niso tako slabe glede na delo. V dveh letih sem ugotovil, da sem izbral pravi poklic, veliko znanja sem pridobil tudi v okviru praktičnega izobraževanja na delovnem mestu. Ta poklic res najbolje spoznaš v podjetju samem. Moja želja je, da odprem svoje podjetje in to delo opravljam strokovno in natančno.« Tudi Denis Drevenšek s Pobrežja je dijak drugega letnika programa Instalater strojnih inštalacij: »Za ta poklic meje navdušil oče, ki se ukvarja s podobnimi stvarmi. To je res zanimivo in raznoliko delo, zato se bom po zaključenem šolanju zaposlil v enem izmed ptujskih podjetij. Najraje se ukvarjam z vsebinami, ki so povezane z ogrevanjem in vodovodom. Tudi na praksi sem dobil veliko novega znanja. V podjetju je delo nekoliko drugačno kot v šoli, saj nimaš pri roki vseh pripomočkov, znajti pa se moraš hitro in strokovno rešiti določeno težavo.« Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole SC Ptuj, si želi, da bi se več mladih odločalo za deficitarne poklice. Vodovodarji imajo dela čez glavo V prihodnje tako slab vpis po besedah Holca ne prinaša nič dobrega. Vse težje je namreč dobiti inštalaterja v hišo, saj imajo dela čez glavo. Lastniki nepremičnin jih potrebujejo za montažo in vzdrževanje različnih inštalacij. »Vsi potrebujemo vse te mojstre, ki pa jih ni dovolj,« je še dodal Holc. Izobraževanje na tem področju je dokaj zahtevno, saj mora dijak usvojiti številna strokovna znanja, kot so polaganje vodovoda, toplovoda, kanalizacije, poznavanje solarne tehnike, fotovoltaike in novih materialov. Po besedah Holca je to poklic, ki združuje veliko znanj, ki zahtevajo »celega« človeka, veliko je treba vedeti tudi o elektriki. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo petek • 11. junija 2021 Kozjak nad Pesnico • Prestižna nemška nagrada v roke podjetja AJM Pametna vrata, ki se odzivajo na glasovne ukaze Konec maja so bili uradno razglašeni letošnji dobitniki prestižnega mednarodnega natečaja v svetu dizajna in inovacije. Med letošnjimi globalnimi zmagovalci je tudi podjetje AJM okna-vrata-senčila. Največji slovenski proizvajalec stavbnega pohištva je prepričal s svojimi inovativnimi vhodnimi vrati, za katera je dobil prestižno nagrado za inovacije v kategoriji Pametno življenje - odličnost na področju poslovanja s potrošniki. Nagrajena vhodna vrata odlikuje moderen dizajn, odlikuje pa jih še posebna motorizirana ključavnica, ki se jo upravlja preko pametnega telefona in aplikacije - virtualne pomočnice Alexe. Ta na glasovni ukaz odklene vhodna vrata brez uporabe ključa. Ob glasovnem upravljanju odklepanja imajo (lahko) vrata tudi posebno dinamično obsvetlobno površino; Foto: arhiv AJM Direktor podjetja AJM Trivo Krempl pred inovativnimi vrati ki preko daljinskega upravljanja steklo v celoti zamegli in je nep-rosojno, ali pa zbistri in omogoča pogled skozi. Stavbno pohištvo po • »i meri »milenijcev« S tem izdelkom podjetje AJM odločno stopa na pot digitalizacije svojih izdelkov preko IOT-teh-nologije in se prilagaja potrebam svojih strank, ki si želijo udobje »na dosegu roke« - s telefona. Stavbno pohištvo v teh časih namreč že kupuje t. i. milenijska generacija. To so kupci, rojeni med letoma 1980 in 2001 (generacija Y in Z). Odraščali so s tehnologijo in si ne morejo predstavljati življenja brez nje. Pametni telefon je njihov način življenja. In na potrebe teh kupcev AJM odgovarja s tovrstnimi izdelki. »German Innovation Award je za AJM veliko priznanje in motivacija, da nadaljujemo naprej v tej smeri, in to vsaj tako uspešno,« je povedal ob prejemu priznanja direktor podjetja Trivo Krempl ter dodal: »Z vrhunskimi izdelki, ki bodo s pomočjo pametnih digitalnih orodij zviševali nivo udobja, uporabe, varnosti in energetske učinkovitosti naših domov, želimo izboljševati način našega bivanja.« J. Č. Ormož • Zadnja dela pred odprtjem kopališča Bazen bodo predvidoma odprli 15. junija V tem letuje upravljanje ormoškega kopališča prevzel Javni zavod za turizem, kulturo in šport, kjer načrtujejo, da bo bazen za kopanje na voljo od 15. junija dalje. Zato v tem času tečejo pripravljalna dela, saj je treba oba bazena - otroškega in velikega - pred začetkom kopalne sezone ustrezno urediti. Kot so pojasnili na občini, bodo pred odprtjem obnovili keramične obloge v malem ter nekaj v velikem bazenu, delavci režijskega obrata bodo prepleskali celotni bazenski del v stavbi. Letos ima občina za obnovitvena in vzdrževalna dela letnega kopališča v proračunu načrtovanih 13.510 evrov sredstev, za zdaj je oddanih za dobrih 11. 318 evrov del (podjetju Ivelta 4.448 evrov za obnovitev elektroinšta-lacij ter podjetju Ditmajer 6.870 evrov za servis in kontrolo dozirnih naprav). Direktor Zavoda za turizem Andrej Vršič se zaveda, da so bazen prevzeli v dotrajanem stanju. Po zaključku del sledi nanos premaza proti algam, nato ponovno čiščenje in šele nato lahko bazen začnejo polniti z vodo, kar traja dva ali tri dni. Potem ko bodo dodali še potrebne kemikalije, bo bazen primeren za uporabo. Do 15. junija naj bi bilo tako vse nared za začetek nove kopalne sezone, seveda pa bo pri dejanskem datumu odprtja najpomembnejšo vlogo igralo vreme: ''Če bodo v tistih dneh temperature nizke ali bo deževalo, odprtje bazena ne bi bilo smiselno, saj vsak zagonski dan predstavlja strošek, zato je Foto: nš bolje kakšen dan počakati. Datumsko ni določeno, od kdaj do kdaj mora biti bazen odprt, tako da lahko tudi jeseni, če nam bo vreme naklonjeno, kopalno sezono podaljšamo v septembrske dni. Strošek priprave bazena na novo kopalno sezono je prevzela občina Ormož, Zavod pa ima za obratovanje in vzdrževanje letnega bazena v tem letu na voljo 27.000 evrov. To vključuje strošek vode, čiščenje vode, servise, materialne stroške ter delno strošek reševalca iz vode. nš petek • 11. junija 2021 Podravje Štajerski 9 Dornava • Pogovor z županom ob 26. občinskem prazniku »Srečno in vse najboljše, občina Dornava« V občini Dornava bodo v ponedeljek zaznamovali letošnji občinski praznik. 14. junij je datum, ko je bila Dornava leta 1178 prvič omenjena v pisnih virih. Dornavski župan Janko Merc je pojasnil, da praznovanja v običajni različici zaradi še vedno preteče nevarnosti koronavirusa ni moč izvesti, zato bo prilagojeno razmeram. Srečali se bodo na slavnostni seji občinskega sveta. „S slavnostno sejo želimo počastiti in nagovoriti občane in občanke, brez katerih ni naše skupnosti, ni razvoja in ne prihodnosti. Za nami je zahtevno leto, preživeli smo čas, poln izzivov, pa vendar se s ponosom veselimo uspehov. Končali smo največjo investicijo zadnjih dveh let, to je gradnja gasilsko-kulturne dvorane v Mezgovcih. Naslednja velika naložba je gradnja javne razsvetljave v Žamencih, Preradu, Lasigovcih, Bratislavcih in Polenšaku. Za občane pomembna pridobitev je tudi položitev optičnega kabla v krajih, kjer omrežja doslej ni bilo, tako imamo sedaj optiko položeno po celotni občini. Na novo smo uredili avtobusno postajališče v Preradu, v dolžini 90 metrov smo na pokopališču v Dornavi postavili novo ograjo, komunalno smo opremili zemljišče novonastalega naselja v Dornavi, kar daje možnosti novogradenj in dodatne poselitve. Veliko sredstev smo vložili v obnovo kanalizacijskega sistema v Dornavi in Mezgovcih ter čistilne naprave, nekaj denarja smo namenili za gradnjo vodovoda v Polencih, znatni del pa tudi za investicije ter vzdrževanje cestne infrastrukture," je najpomembnejše naložbe minulega obdobja opisal župan Janko Merc. Smeli načrti za naslednja leta V občini Dornava tudi ne manjka idej in projektov za prihodnje obdobje. V zaključni fazi je obnova ceste med železniškim prehodom Mezgovci do Strelcev v občini Mar-kovci. Čakajo jih obnova mostu v Lasigovcih ter preplastitev cest v Dolnjem Bregu in na relaciji Slomi- -Polenci. „Končujemo zamenjavo luči javne razsvetljave z energetsko varčnimi žarnicami v krajih Dornava in Mezgovci, nadaljujemo s posodabljanjem kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, izbiramo lokacije za postavitev VVIFI-točk, nadaljujemo s posodobitvijo avtobusnih postaj, sofinanciramo gradnjo malih čistilnih naprav, mladim družinam subvencioniramo komunalni prispevek. V pripravi je celovita obnova vodovoda za celotno občino, pripravlja se vse potrebno za rekonstrukcijo mostu čez Pesnico, načrtujemo energetsko sanacijo šole, vrtca in kotlovnice, zgraditi želimo obvoznico (namesto ceste skozi drevored), preplasti-li bomo nekatere odseke cest, v načrtu ostaja gradnja sodobnega trgovskega centra, sodelovali bomo pri aktivnostih za prenovo in oživitev dvorca, izpopolnili bomo Župan Občine Dornava Janko Merc poudarja, naj prevladata razumevajoč in Človeka vreden odnos ter delo v dobrobit skupnosti. mrežo defibrilatorjev po vaških odborih (kjer jih še nimajo), nadejamo se tudi gradnje pločnikov za pešce." mm • V • II • Želijo si oživljanje prireditev Tako kot povsod drugod se tudi v središču lukarije veselijo obdobja, ko se bodo lahko ljudje več družili in srečevali. „Velika želja je oživljanje naših tradicionalnih prireditev. Čas je za ponovno reorganizacijo, ki bo pokazala, da ni vse v materialnih dobrinah, ampak so pomembni solidarnost, medsebojna pomoč, socialni čut, pripadnost skupnosti, družbi, torej ključnim vrednotam naše skupnosti," je pogovor ob letošnjem, 26. prazniku občine Dornava sklenil župan Janko Merc. Mojca Zemljarič RENAULT MEGA^E CONQUEST h i briden po naravi. i. Emisijska stopnja: EUR06DFULL. Emisija NOx: 0,0003-0,0222 g/knjgrhis ija t rd n i h de loev: 0,0 tó,0001^®-ndardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki po'jz roč^a lob a Ino^Bi 1 poslabšanju kakovosti zuna njega zraka. Prispevajo zlasti koezmerl^povišanimkon^gBtraojjgjnprizemneg puin pogojih nakupa je na voljo na rena uit. si. S lika je simbolna. Rena uit Nissan S lovi^aija d», oi;'Dunajska 22, Renault priporoča n ojpt ra oijam p r izgjmeg a ozo na, deloev unija d» äjDunajsk|r22,1000Ljubljana. www.renault.si AH TERBUC doo. Občankam in občanom občine Dornava Dornava 116b, SI-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 želimo prijeten občinski praznik! OBČINA DORNAVA Spoštovane občanke in občani občine Dornava, iskreno čestitam ob našem skupnem prazniku z željo, da tudi v prihodnje skupaj ustvarjamo sodobno -odprto občino. Zupan Janko Merc s člani občinskega sveta in sodelavci občinske uprave Ormož • Turistična sezona po sproščanju ukrepov V prvih dneh zadovoljni z obiskom Sproščanje ukrepov, ki je omogočilo tudi odprtje turističnih in nastanitvenih objektov, je med ormoške ponudnike prineslo precej optimizma. Takoj v prvih dneh se je pokazalo, da si gostje želijo priti med jeruzalemske griče, kapacitete se lepo polnijo, posamezni turisti pa na območju Destinacije Jeruzalem Slovenija koristijo tudi turistične bone. Direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport (JZ TKŠ) Andrej Vršič je z obiskom zadovoljen: »Takoj po sprostitvi ukrepov so gostje začeli prihajati. Turisti v tem času iščejo predvsem mir in socialno distanco, številni se namesto za večje turistične komplekse raje odločijo za oddih v naravi. To je tudi moto letošnje turistične sezone - gostje iščejo covid varne destinacije, kar v naših krajih tudi imajo.« V ormoškem Zavodu za turizem pa veliko stavijo tudi na prodajno-promocijski katalog, v katerem je zbrana celotna turistična ponudba Destinacije Jeruzalem Slovenija, pa tudi širše, saj so dodali še turistično ponudbo Prlekije in Prekmurja: ''V predstavitev smo vključili Foto: Andrej Vršič Direktor JZ TKŠ Andrej Vršič je ponosen na novi prodajno-promocijski katalog, v katerem je zbrana vsa turistična ponudba bližnje in tudi širše okolice. vse velike turistične magnete. Tisti, ki bodo prišli v katere od term, bodo verjetno iskali še bližnje destinacije in to je naše območje. Zato smo izbrali širši koncept. Na enem mestu so v novem prodajno-promocijskem katalogu zbrani podatki o vseh turističnih kmetijah, apartmajih, sobah, gostiščih, vinskih kleteh, tudi informacije o počivališčih za avtodome, muzejih, hostlu, termah, oljarnah in tematskih poteh. Katalog, ki je izšel v slovenskem, nemškem, hrvaškem, madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku, prinaša tudi informacije o izletniških točkah v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Izšel je v 11.000 izvodih, za kar so v Zavodu za turizem odšteli 8.000 evrov. nš Juršinci • Obetajo se nadomestne volitve za novega občinskega svetnika Kdo bo nadomestil Donalda Rusa? Potem ko je prejšnji teden odjeknila novica, daje krmilo mariborskih policistov prevzel Jur-šinčan Donald Rus, je postalo jasno, daje tamkajšnji občinski svet ostal brez svetnika. Spomnimo, da je 41-letni Rus va s svetniško, zato je županu postal direktor Policijske uprave Alojzu Kaučiču nemudoma podal Maribor, funkcija pa ni združlji- odstopno izjavo. V juršinskem Prebivalci juršinskega volilnega okraja Hlaponci-Kukava-Mostje bodo šli znova na volitve in izbrali naslednika Donalda Rusa. občinskem svetu je tako trenutno samo osem od devetih svetnikov, in tako bi lahko tudi ostalo, če bi bilo do naslednjih lokalnih volitev manj kot pol leta. »Ker pa je Rus odstopil leto in pol pred volitvami, moramo v njegovem volilnem okraju Hla-ponci-Kukava-Mostje izvesti nadomestne,« je pojasnil Kaučič. »Najbolj racionalno bi bilo, če bi lahko nadomestne volitve organizirali hkrati z referendumom proti zakonu o vodah, ki bo 11. julija, a je težko verjetno, da bi nam pravočasno potrdili ta termin. S tem se ukvarja naša pravnica, datum nadomestnih volitev torej še ni znan, že zdaj pa je seveda jasno, da bomo morali pred tem sprejeti še rebalans proračuna. Sredstev za izvedbo nadomestnih volitev seveda v proračunu nismo planirali, zato jih bo treba zagotoviti z rebalansom.« SD Foto: CG (xlU") 1,04. Vred dušikovih oksid Foto: SD 1G Štajerski Ljudje in dogodki petek • 11. junija 2021 SLIKOVITA BRDA in NEVERJETNA SOCA Se naši družbi Preživite vikend, 3. in 4. julija, v družbi ekipe Radia-Tednika Ptuj in z nami obiščite IZVIR NAJLEPŠE SLOVENSKE REKE SOČE Z NEPOZABNIMI DOŽIVETJI NEOKRNJENE NARAVE Za izjemna doživetja nam ni treba iti daleč. Brda ponujajo hribčke, vinograde in slikovite vasice z ozkimi uličicami. Čarobna pokrajina z reko Sočo je polna lepot in prijaznih domačinov. Soča je tako zeleno-modra, da deluje skoraj nenaravno. Na kratki razdalji, samo nekaj kilometrih, se zavemo vsega bogastva, ki ga ponuja naša zemlja, in užitkov, ki nam jih dobrodušno nudi. Občudovali bomo svetovnega rekorderja Solkanski most, srednjeveški grad na Dobrovem ter cerkev sv. Martina z mogočnim cerkvenim zvonikom in freskami. Sprehodili se bomo do spomenika Gonjače in Parka miru na Sabotinu. Obiskali bomo Kobariški muzej in Dom Trente _ edini narodni park v Sloveniji z etnološko dediščino. Prevzela nas bosta središče Triglavskega narodnega parka _ dolina Trente in izvir najlepše slovenske reke Soče. (od tegaje možno nastanitev plačati s turističnim bonom: 55 €) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitevvdvoposteljnih sobah hotela Alp ***, nočitev z zajtrkom in večerja, ogledi po programu (vas Šmartno, stolp Gonjače), grad Dobrovo z vstopnino, vstopnina Dom Trenta, vstopnina v Kobariški muzej, vodenje in organizacija izleta, osnovno nezgodno zavarovanje. Splošni pogoji so sestavni del programa! Ormož • Delavnica pletenja na grajskem dvorišču Mednarodni dan pletenja na prostem Minuli konec tedna so se na grajskem dvorišču predstavile vse tri skupine, ki se v okviru Ljudske univerze Ormož ukvaijajo z ročnimi deli. V dogodek na prostem pa niso vključili samo pletenja, ampak tudi kvačkanje, izdelovanje rožic in ostalih izdelkov iz krep papirja, pa tudi vezenje. Udeleženke srečanja na ormoškem grajskem dvorišču Pobuda za dogodek je prišla od Beti Tomašič, ki je na družbenem omrežju v skupini Zanke čez planke zasledila objavo, da se bo prvo soboto v juniju po celi Sloveniji odvijal Mednarodni dan pletenja na prostem. »Na Ljudski univerzi so bili nad mojo idejo navdušeni in tako smo zdaj tukaj, da pokažemo širši javnosti, kaj vse znamo narediti,« je povedala pobudnica sobotnega dogodka, ki se ga je udeležilo lepo število naključnih mimoidočih. Spletle okoli 130 malih pajackov Mednarodnega dneva pletenja so se udeležile tudi ustvarjalke Univerze za tretje življenjsko obdobje. »V letošnjem letu smo bile kljub korona času zelo pridne. Dobivale smo se preko aplikacije zoom. Od septembra lani smo spletle okoli 130 malih pajackov za novorojenčke vseh treh občin, obenem pa smo med sabo preko sodobne tehnologije izmenjale tudi veliko znanj. Danes smo presrečne, ker se po dolgem času zopet vidimo v živo in od blizu občudujemo izdelke, ki jih trenutno ustvarjamo.« Članice izdelovanja rožic iz krep papirja se ponašajo s kar štirimi certifikati Obrtne zbornice Slovenije, s podpisom Janeza Bogataja. »Srečujemo se enkrat tedensko po dve uri in takrat iz krep papirja izdelujemo rože, sadje in zelenjavo. Ideje dobimo kar na domačem travniku, na vrtu ali na njivi. V zimskem času se lotimo tudi izdelovanja jaslic, ki jih decembra razstavljamo v Duo centru v Veržeju. Za to pa je umetnica naša Ančka, mi še kakšnega angela spravimo skupaj, vse drugo pa naredi ona,« je povedala zgovorna Ana Ratek, mentorica študijskega krožka. Tudi študijski krožek Ustvarjamo v mehurčku je čez zimo deloval preko aplikacije zoom.. »Sedaj naše delo nadaljujemo preko Centra za družine Ormož, naš krožek pa smo poimenovale Babice za vnučke. Pletemo različne izdelke za otroke, od odejic do copatkov,« je delo krožka predstavila Mateja Rajh. »Vse se da, če se hoče in če se prej seveda dobro pripraviš« Že lansko leto in letos so na Ljudski univerzi na daljavo izvajali kar pet tečajev univerze za tretje življenjsko obdobje, pa tudi študijski krožki so potekali na daljavo. »Gospe so kvačkale in štrikale na daljavo, zoom pa smo pozimi odpirali tudi za čvek, da so lahko udeleženke iz domačega udobja uživale ob kavici in ob tem še malo poklepetale,« je povedala direktorica Viki Klemenčič Ivanuša, ki se je vsem prisotnim zahvalila za njihovo udeležbo in jih povabila še k novim tečajem, ki jih pripravljajo v okviru Ljudske univerze. Darja Žganec Horvat Ormož • Prva nagrada natečaja slovenskih šol v OŠ Ormož NaHC03(aq) + CH3C00H(aq) -> Mama rešuje dolgčas Priprava poskusa, izbor in priprava kemikalij, teoretično ozadje, snemanje, oblikovanje naslovnic, montaža... je le kratek opis opravljenega dela najboljših. Zmagovalna ekipa državnega video natečaja »Kemija je zakon 2021!« Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK ;radioPTUI V maju je potekal video natečaj Kemija je zakon 2021! za osnovnošolce celotne Slovenije, na katerega so svoj video Mama rešuje dolgčas poslali tudi učenci 9. razreda iz OŠ Ormož v sestavi: Ana Žnidarič, Jana Žnidarič, Žanamari Kaloh in Žiga Rajh. Z mentoricama dr. Natašo Rizman Herga in prof. Andrejo Kolar so pripravili zgodbo, v kateri so ponovno dokazali, da so ovire le v naših glavah. Iz množice prispelih videoposnet-kov kemijskih poskusov, katere je strokovna komisija skrbno pregledala, je bila Osnovna šola Ormož izbrana za zmagovalko letošnjega video natečaja. To šolsko leto so bile priprave še toliko težje, saj so bili učenci zaradi že znanih razmer pet mesecev prikovani na domače računalnike in tako je učenje in podajanje učnih vsebin potekalo izključno na daljavo. Ormoški osnovnošolci pa se lahko pohvalijo z lepim številom zlatih in srebrnih priznanj z vsakoletnih državnih tekmovanj, v sklopu katerih je nastal zavidljiv arhiv, ki si ga je mogoče ogledati na YouTube profilu Ormožanček TV. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Foto: DZH petek • 11. junija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje • Organizirana brezplačna varstva za otroke Kje bo moj otrok med poletnimi počitnicami? Še dva tedna nas ločita do konca šolskega leta, ko se bodo začele šolske počitnice. Veliko staršev že razmišlja o tem, kdo bo pazil na tiste najmlajše iz prve triade, ko bodo oni v službi. Vsi namreč nimajo možnosti varstva pri starih starših, zato iščejo druge rešitve. Nekatere občine Spodnjega Podravja so to težavo že prepoznale, zato financirajo poletno počitniško varstvo najmlajših otrok. Staršem je tako omogočeno brezplačno varstvo otrok, za katerega poskrbijo usposobljeni izvajalci. MO Ptuj: zabavno-športne počitnice z bratoma Malek Mestna občina Ptuj to poletje organizira brezplačno poletno počitniško varstvo - namenjeno vsem otrokom, ki so v šolskem letu 2019/2020 vključeni v prvo triado osnovne šole in imajo stalno prebivališče v mestni občini Ptuj. V proračunu so v ta namen zagotovili 15.000 evrov. Namen počitniškega varstva je omogočiti otrokom prijetno in nepozabno preživeto poletje. »Naša želja je, da svoj prosti čas izkoristijo kakovostno preko različnih športnih aktivnosti in ustvarjalnih delavnic. Za pester program in zabavno športno poletje bodo poskrbeli animatorji in animatorke Brata Malek, športno-cirkuško društvo Eleja,« so sporočili s ptujske občine. Za otroke so pripravili zanimiv nabor najrazličnejših športnih aktivnosti in ustvarjalnih delavnic, ki jih bodo izvajali usposobljeni učitelji, vaditelji, animatorji. Vsi imajo potrjene in obnovljene licence za izvajanje športnih in obšportnih aktivnosti. Program se bo izvajal v Športni dvorani Mladika, športni telovadnici Mladika, na Mestnem stadionu Ptuj in spremljevalnih športnih objektih. Število otrok, udeleženih v počitniško varstvo, je omejeno na največ 100 otrok na teden. □ no Foto: CG Mestna občina Ptuj organizira brezplačno počitniško varstvo z bratoma Malek. Počitniško varstvo bo organizirano v času poletnih počitnic, in sicer od 29. 6. 2021 do 28. 8. 2021 (9 tednov), med 7. in 15. uro oziroma največ do 15.30. Kosilo in malica je treba doplačati v višini 30 evrov. Prijava je obvezna, in sicer na elektronski naslov: brata.malek@gmail.com. Otroci potrebujejo le čisto športno obutev, športna oblačila in plastenko za pijačo. CID Ptuj: tudi letos številne izobraževalne vsebine V Centru interesnih dejavnosti v počitniškem času pripravljajo tradicionalne ulične delavnice z bratoma Malek, delavnico izdelovanja letalskih modelov, malo šolo rolanja in vožnje s kolesom po pumptracku, delavnico hiphop plesa in indijskega plesa, poletne urice italijanščine in nemščine, počitniško lončarstvo, poletno šolo boksa, likovno delavnico dobro-počutnico, kreativno recikliranje, delavnico cirkuških veščin in delavnico animiranega filma. Poseben nabor delavnic bo letos namenjen mladim (delavnice javnega nastopanja, slikanja, eksperimentalnega filma, spoznavanja virtualnega sveta). Več o terminih je na voljo na spletni strani CID-a, kjer najdete tudi prijavnico. Za nekatere delavnice je potrebno doplačilo. Marsilea, Pacinje: otroci lahko pobliže spoznajo konje Na posestvu Marsilea v Pacinju bodo v dveh terminih izvedli počitnice s konji za otroke, in sicer med 28. junijem in 2. julijem ter 23. avgustom in 27. avgustom med 7.30 in 16. uro. Cena programa znaša 150 evrov za cel teden ali 35 evrov na dan ter vključuje malico, kosilo in udeležbo na vseh aktivnostih. Udeleženci tabora se bodo seznanili z življenjem na kmetiji in delom s konji, z osnovnimi značilnostmi konja ter se preizkusili v jahalnih spretnostih. Prijave in dodatne informacije so na voljo na mojca.janzeko-vic@gmail.com. Ormož: brezplačno počitniško varstvo na ormoškem gradu Center za družine Ormož v času letošnjih šolskih počitnic (julij, avgust) organizira dnevno varstvo za otroke od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro na ormoškem gradu in v njegovi bližini. Aktivnosti sofinancirata V Ormožu bo za brezplačno uarstuo otrok poskrbel Center za družine Ormož. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Ormož. Za počitniške aktivnosti, namenjene otrokom, in varstvo skozi celotno leto 2021 bo namenjenih okoli 10.000 evrov. Počitniško varstvo je za otroke brezplačno in posledično prijazno za družinski proračun. Z otroki bo vse poletje Hana Krašovec Kumer, vodja vsebin za Center za družine Ormož. Po njenih besedah so aktivnosti zasnovane skrbno in premišljeno, tako da bodo otroci poleg zabave bogatejši tudi za nova znanja, spretnosti in veščine. »Ker želimo, da bi se otroci pri nas počutili varne in toplo sprejete, smo si zastavili urnik tako, da bodo ure dejavnosti vsak dan enake, tako bodo otroci hitro usvojili naš utrip, kar otrokom daje občutek varnosti in boljšega počutja v času, ko niso s svojimi domačimi,« je še dodala Krašovec Kumrova. Otroke, stare od pet let naprej, je treba pred vsakim začetkom prijaviti. Prijave sprejemajo do zapolnitve prostih mest (cdo.luo@guest.arnes.si ali 031 775 171). Center za družine Kidričevo: brezplačne počitnice med konji V Konjeniškem parku Starošince bodo v okviru Centra za družine Kidričevo potekale brezplačne počitniške vsebine za osnovnošolske otroke .*<■■'; ' --''v ié ...j- ••• Foto: Nakonju.si V Kidričevem otroke vabijo na brezplačne delavnice v Konjeniški park Sta-rošince. (uporabnike centra), ki jih sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Kidričevo. Otroci bodo lahko aktivno preživljali dneve v naravi ob naslednjih vsebinah: ogled konjskega hleva in posestva, spoznavanje hlevskih opravil, skrb za konjev bivanjski prostor in urejeno okolje, učenje o konjih, jahanje ... Obvezne so predhodne prijave. Več informacij je na spletni strani: info@nakonju.si. Estera Korošec Ormož • Literarni večer s Ferijem Lainščkom »Odraščal sem s kokošmi« »Moj živalski prijatelj, zdaj bi rekli hišni ljubljenček, iz zgodnjega otroštva je bil petelin. Bil je zelo poseben in ves čas mi je sledil. Več je hodil z mano naokoli kot s kurami. Zelo čudna faca je bil,« je povedal svojo zgodbo pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist, tekstopisec, avtor radijskih iger in ka-rizmatičen sogovornik Feri Lainšček. Feri Lainšček u pogovoru z Marijano Korotaj Izjemen in plodovit literat je v začetku junija na vrtni terasi Knjižnice Franca Ksavra Meška v Ormožu v pogovoru z Marijano Korotaj razkrival podrobnosti svojega najnovejšega romana, uspešnice Kurji pastir, v katerem se je dotaknil svojega zgodnjega otroštva. Po besedah pisatelja se roman začne tistega deževnega in mračnega dne, ko se je rodil, konča pa pozimi, leta 1960, ko je bilo zelo veliko snega, Feri pa je star dva meseca in pol. Moj duhovni učitelj je Jung »Načeloma imamo vsi občutek, da se svojega otroštva zelo dobro spomnimo in tudi mene je to pravzaprav zapeljalo. Kasneje sem ugotovil, da to ni tako, da se seveda spomnimo nekih drobcev, nečesa, kar se nam je posebej vtisnilo v spomin. Zavestni spomin pa se pri večini začne pri tretjem, četrtem letu starosti,« je povedal pisatelj, ki se je pisanja lotil s posebno metodo, ki se ji reče metoda aktivne imaginacije in je povezana z Jungom, z njegovim duhovnim učiteljem ali psihoanalitikom, ki mu vsa ta leta sledi. »S pomočjo njegove metode podoživljam tisti čas, ki ga seveda ne hranim v zavestnem spominu, ampak v podzavesti, v tistem nezavednem spominu. Pri tem sem bil pri pisanju romana kar uspešen. Drugače pa moj prvi zavestni spomin sega nazaj, ko sem bil star 16 mesecev. To sva ugotovila z mamo. Ko je bila še živa, mi je nekako potrdila, da je to dejansko zavestni, prebujeni pravi spomin, saj sem se spomnil časa, ko me je še dojila. Spomnim se, da sem jo zelo rad ugriznil in ravno zaradi tega me je nehala dojiti.« Kurji pastir 1, Kurji pastir 2 in Kurji pastir 3 Po avtorjevih besedah sledijo tudi nadaljevanja teh spominov. Če bo teklo vse tako kot doslej, naj bi naslednje leto izšel drugi del Kurjega pastirja, ki pa bo zajemal snov iz kasnejšega obdobja pisateljevega življenja. »Takrat se že začnemo zavestno spominjati, ampak smo spet v neki magični fazi, ko si svet predstavljamo zelo po svoje in prav to bi rad opisal v nadaljevanju. Pogojno je to verjetno biografija, to ni spominska proza, pač pa proza spomina, proza o spominjanju,« je pogovor nadaljeval Feri. Tretja knjiga, ki je po pisateljevih besedah načrtovana v daljni prihodnosti, bo verjetno opisovala otroštvo tja do devetega leta. In tukaj bo Kurji pastir zaokrožen, saj ne bo nadaljevanja o poznejšem otroštvu ali pa celo mladosti. »Kure so zelo pametne živali« »O kurah veliko vem iz otroštva, zato tudi vedno znova povem, da smo v veliki zmoti, ko za koga rečemo, da je nor kot kura. Že znanstveniki so ugotovili, da so kure zelo pametne živali, če se prosto gibljejo, če prosto živijo, saj razvijejo neko svojo hierarhijo med seboj. Kure so razslojene prav po nekem klasnem sistemu, približno tako kot v arabskem svetu, kjer so zakoni z mnogoženstvom, tudi tam nimajo vse ženske enake vloge.« Literarni večer je bil obogaten s pesmijo Ne bodi, kar nisi, v izvedbi mlade glasbene talentke Lare Tušak, izbor knjig po posebno ugodnih cenah pa je za obiskovalce dogodka pripravila Beletrinina knjigarna. Darja Žganec Horvat Foto: SJ Foto: CG Foto: MZ 12 Štajerski Črna kronika petek • 11. junija 2021 Haloze • Hop čez državno mejo kar mimo mejnega prehoda Menda jih tako vodi navigacija ... Skorajda ne mine dan, da Policijska uprava (PU) Maribor medijev ne bi obvestila o nezakonitem prehodu državne meje na območju Haloz, pri čemer izstopata predvsem dve lokaciji, to sta mejni točki s sosednjo Hrvaško v Paradižu in Mejah. Če ste pomislili, da gre za nezakonite prebežnike (ilegalce) iz držav tretjega sveta, ste v zmoti. Za te vrste nezakonitih prehodov meje je občutek, da pojenjajo, saj možje v modrem o njih poročajo bolj poredko. Vse pogostejši so v zadnjem času primeri, da ljudje (slovenski ali tuji državljani) državno mejo mimo mejnega prehoda prestopijo pomotoma. Da, prav ste prebrali - pomotoma. Menda jim takšno pot kaže navigacija, ki da ji slepo sledijo. Temu bi sicer pogojno lahko verjeli, vendar mora vsak vedeti, da državne meje mimo uradnega mejnega prehoda ni dopustno prestopiti; izjema so domačini ob meji z maloobmejnimi prepustnicami. Četudi Hrvaško in Slovenijo povezuje cesta, kot je to na primer v Paradižu, na Mejah in v Zavrču, državne meje, razen z maloobmejno prepustnico, tam ni dovoljeno prestopiti. Gre za prekršek, ki ga policisti sankcionirajo z globo v višini 800 evrov. Pred tem je bila višina globe 500 evrov, nova, višja tarifa velja od 26. maja. Kršitelji običajno globo poravnajo takoj in plačajo polovico zneska, torej 400 evrov. Če tujec denarja nima pri sebi in globe na kraju ne more poravnati, mu policisti začasno odvzamejo osebni dokument. Videonadzorni sistem dobra pomoč policistom „Policisti postaje Gorišnica, ki med drugim pokrivajo območje občine Cirkulane, pogosto beležijo ilegalne prehode čez državno mejo, tako s strani slovenskih državljanov kot tudi tujcev. Državno mejo varujejo s patruljiranjem in Tehtanje, ali gre za naključje ali namero O nezakonitih prehodih državne meje, za katere naj bi bila odgovorna navigacija, so na zadnji seji govorili tudi svetniki občine Cirkulane, ko je bil v njihovi sredini komandir PP Gorišnica Milko Panikvar. Svetnik Mitja Arbeiter (na fotografiji), ki prihaja z naselja Meje in s prve roke pozna situacijo na terenu, je spraševal ali so ljudje res krivi za prekršek, če jih po poti, ki ni dovoljena, vodi navigacijska naprava. „Potemtakem takšna pot ne bi smela biti vrisana v navigaciji. Nekatere voznike in potnike vidim, da jih je strah, so zbegani, ko ugotovijo, kje so in kaj seje zgodilo." Komandir Panikvar je odgovoril, da res drži, da so te poti vrisane v navigacijskih sistemih. Vendar to ne more biti razlog, da bi se kršiteljem pogledalo skozi prste. Komandirje omenil, da so recimo v Halozah obravnavali kršitelja, ki naj ne bi vedel, daje nezakonito prestopil mejo. Čez nekaj časa je bil na Dolenjskem prijet, ker je tihotapil ljudi (ilegalce). Kako torej vedeti, kdo seje res izgubil in kdo to počne namenoma? Po prvomajskih praznikih so imeli gorišniški policisti z nezakonitimi prehodi meje toliko dela, da so po besedah komandirja Panikvarja na pomoč poklicali še kolege iz PP Ormož. Ker imajo na mejnih točkah vzpostavljen videonadzorni sistem, se prestopniki policijski obravnavi težko izognejo. Šef gorišniških policistov je na seji v Cirkulanah še pojasnil, da s hrvaškimi policisti na drugi strani meje dobro in kooperativno sodelujejo, vendar jim dela ne morejo diktirati - da bi potnike, kijih navigacija vodi čez Meje ali Paradiž, hrvaški policisti predhodno preusmerjali na mejne prehode, da ne bi prihajalo do navedenih neljubih situacij, ki dejansko pomenijo nezakonit prehod državne in evropske Schengenske meje. Foto: arhiv M24 Izogibajo se gneči na 1* M • • meji ali nimajo covid-19 potrdil V nekaterih primerih so policisti zaznali nedovoljene prehode meje izven mejnega prehoda zaradi zastojev na mejnih prehodih (Gruškov-je, Zavrč). Beležijo primere kršiteljev in prestope izven mejnih prehodov zaradi izogibanja nadzoru v zvezi z epidemijo - na primer, če ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo. V vseh primerih nedovoljenega prestopa državne meje so kršitelji sankcionirani ne glede na razlog, ki ga navajajo. Seveda vsi primeri nezakonitih prehodov državne meje niso naključni, kot se marsikdo želi izgovoriti. Tihotapljenje ljudi je namreč še vedno aktiven posel, in če gorišniški policisti na območju, ki ga pokrivajo, pri delu potrebujejo kadrovsko pomoč, jim to nudijo kolegi s postaj Ormož in Podlehnik. Policisti postaje Gorišnica sicer skrbijo za nadzor 24 kilometrov državne meje na razgibanem haloškem reliefu. Mojca Zemljarič Ptuj • Mestno gledališče Ptuj Še o (izgubljeni) spominski plošči V nekdanji zgradbi MG Ptuj je bila nameščena spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Po končani prenovi pa je niso namestili na prvotno mesto iz preprostega razloga, ker seje izgubila. Tudi po štirinajstih letih se ne ve, kje je končala. Na mariborskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine smo se zanimali, kako je z varovanjem spominskih plošč, ki so na kulturnih spomenikih. „Pri obnovi tovrstnih objektov so investitorju zmeraj podane smernice, da pred obnovo previdno odstrani in deponira spominsko ploščo ter jo po končanem delu namesti, obnovljeno, na prvotno mesto. Včasih so spominske plošče varovane posebej, v nekaterih primerih pa so varovana sestavina celotne stavbe. V primerih, ko spominske plošče obeležujejo dogodke iz časa II. svetovne vojne, naša ustanova praviloma obvesti krajni odbor Združenja borcev za vrednote NOB. Poudariti pa je treba, da se vse plošče iz različnih časovnih obdobij ne varujejo. F,J m Foto: Črtomir Goznik MG Ptuj v zgodbi o izgubljeni spominski plošči za zdaj brez pravega odgovora. Fotografija je simbolična. Nekatere od teh so informacijskega značaja, niso vezane na kraj dogodka, oziroma nimajo umetniškega pomena iz likovnega vidika. Po pregledu dokumentarnega gradiva predvidevamo, da je bila omenjena plošča vgrajena v notranjosti gledališča in se ob prenovi ni namestila na prvotno mesto. Treba je vedeti, da ima Ptuj - Mestno gledališče status nepremične kulturne dediščine, katere pravni režim varstva je nekoliko ohlapnejši od pravnega režima kulturnega spomenika. Prav gotovo pa se lahko nova plošča namesti na mesto, kjer je stala nekoč. Poudariti je treba, da so nekatere občine sprejele Odloke o varovanju spominskih obeležij, ki niso razglašena za kulturne spomenike ali imajo status kulturne dediščine (spominske plošče, forma vive, znamenja, murali ... ) iz različnih obdobij in jih varujejo in vzdržujejo na osnovi odloka o varovanju," sta pojasnila Simona Menoni Muršič in Dean Da-mjanovič iz mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V primeru spominske plošče MG Ptuj tako ostaja več vprašanj brez odgovora, vsaj za zdaj. Izgubljena spominska plošča pa se lahko vselej vrne na svoje prvotno mesto, če bodo pristojni zbrali sredstva za njeno izdelavo. MG v Ce Anton (13.) seje proso, gre Vid (15.) tretji dan pogledat, če z njim Foto: Sta/M24 Od 26. maja je za nedovoljen prestop državne meje predpisana globa 800 evrov. Pred tem je bila 500 evrov. tehničnimi sredstvi, ponekod je nameščena ograja. Nekatera prehodna mesta in cestne povezave čez državno mejo so varovane z videonadzornim sistemom. Policisti o zaznanem vozilu ali osebi, ki prestopi državno mejo na teh prehodnih mestih, obvestijo najbližjo patruljo, ta vozilo ustavi in izvede nadaljnji postopek. V posameznih postopkih policisti od kršiteljev dobimo različna pojasnila (nekateri se izgovarjajo tudi na navigacijsko napravo), da bi se izognili odgovornosti za prekršek. Seveda v nadaljevanju z operativnim delom ugotavljamo, ali gre za zavestno kršitev. Glede prehajanja zunanje Schengenske meje pravni red določa, da se zunanje meje lahko prehaja le na mejnih prehodih, zato se morajo potniki, ki potujejo čez več držav, predhodno seznaniti, kje bodo meje med državami lahko prestopili," so pojasnili na PU Maribor. Danes se bo nadaljevalo nestanovitno vreme, predvsem sredi dneva in popoldne bodo še krajevne plohe ali nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 27 °C. OBETI: V soboto in v nedeljo bo več sončnega vremena, popoldanske nevihte bodo manj verjetne. 4-dnevna napoved za Podravje Petek r ' Sobota i Nedelja f Ponedeljek 13.06 2021 jgi # # ■WM 17 17 19 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 23 24 24 22 Popoldan Popoldan Popoldan N 1 Km L Hitrost vetra2.2rrts Hitrost vetra34mfc J Vir: ARSO petek • 11. junija 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica Kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov Preden je štedilnik v naših krajih okrog sredine 19. stoletja začel svoj pohod najprej v kuhinje najvišjih slojev in v meščanske kuhinje, še pozneje pa v podeželsko okolje, so ljudje pripravljali hrano na odprtih ognjiščih in v krušnih pečeh - ne le na podeželju, tudi v mestih. Najzgodnejša odprta ognjišča so bila povečini nizko pri tleh, umeščena v središče prostora, stran od zidov iz vnetljivih materialov. Zgradbe so bile nasploh, na različnih koncih sveta, v Evropi, pa tudi na ozemlju današnje Slovenije, sila raznolike. Razlike niso nastajale samo zaradi različne premožnosti njihovih lastnikov, ampak tudi iz drugih razlogov. V različnih pokrajinah so bile zgrajene iz različnih materialov, imele so različno število prostorov in tudi glede umeščenosti ognjišča so se razlikovale ... Tako piše na 16. strani poučne novitete za mlade bralce in druge vedoželjne z naslova domoznanstva, pa tudi sicer, avtorice Jerneje Ferlež, kjer boste v nadaljevanju izvedeli tudi, kaj je ognjiščnica, kakšne so bile dimnice in si na 17. strani ogledali celostransko ilustracijo upodobitve ognjišča (iz leta 1886 iz kraja Moser Alm v Avstriji) v Mariboru rojenega slikarja Antona Nowaka. Odlomek iz začetka rubrike, ki jo pravkar berete, spoštovani bralci Štajerskega tednika, je v bistvu začetek tretjega poglavja, ki nosi naslov Prebivati in pripravljati hrano pred iznajdbo štedilnika. Prvo je naslovljeno Zanetiti ogenj za nekoliko obsežnejšim uvodom. Sledijo naslednji naslovljeni razdelki, ki so nazorno, bogato, kakovostno in vabljivo ilustrirani: Razsvetljevati, ogrevati, počutiti se doma, kjer je najti čelešnik, karbidovko, oljenko, petrolejko, svečnik. Na strani 38 je naslov Začeti uporabljati štedilnik in na strani 44 Prinašati kurivo in vodo, odnašati pepel. Na strani 52 je naslov Biti ženska, ki pripravlja hrano in avtorica Jerneja Ferlež slikovito in jedrnato zaključuje s poglavjema Živeti raznoliko in Predvidljivo življenje inovacij. Prav beseda inovacija je tudi primerna za novo knjižno zbirko založništva Aristej iz Maribora, saj je knjiga Jerneje Ferlež Kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov prva v odlično zamišljeni zbirki - Kako je bilo, ko še ni bilo - z urednico Emico Antončič. Naj spomnim, da je pred leti prav tako imenitno postavila zbirko Pojmovniki (npr.: Arhitekturni pojmovnik za mlade, Gledališki pojmovnik za mlade, Etiški pojmovnik . enajsti je Migracijski pojmovnik za mlade). Zbirka Kako je bilo, ko še ni bilo prepleta preverjena dejstva in jih plete v zgodbo s pomočjo premišljenega, motivacijskega slikovnega gradiva in ilustracij, ki vabijo mladega bralca k prebiranju izbrane poučne, strokovne literature. Knjiga je večjega, slikaniškega formata, oblikovana je zelo nazorno, mladim očem so zagotovo prikladne in razveseljive ilustratorske intervencije striparja Tonija Burica, sicer študenta vizualnih komunikacij, Istrana v Ljubljani. Zadnja, 58.stran je namenjena podatkom o fotografijah in drugih slikovnih virih, ki segajo od znamenitih likovnih upodobitev (npr. Ivane Kobilce Kmečka kuhinja) do fotografij iz domačih muzejev (npr.: Karel Jirak: Pri južini na polju, 1925, fotografija Branko Vnuk, hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož). Čeprav je »knjižničarska« oznaka pravkar predstavljane knjige 39 (tri devet), torej sodi med poljudna dela, natančneje je 39 UDK oznaka za etnologijo in etnografijo, je hkrati prijetno leposlovno, po malem spominsko branje, saj se štedilnikov na trda goriva iz bele keramike spominjam tudi sama, da ne govorim o prvih električnih štedilnikov Tobi... Avtorica Jerneja Ferlež je etnologinja, bibliotekarka v UKM (Univerzitetna knjižnica Maribor), doktorica znanosti, ki podpisuje kar 363 enot gradiva v vzajemnem knjižničnem katalogu, kjer je najti 94 člankov, 30 recenzij in kritik, 66 knjig, 9 e-virov, 8 video posnetkov, 29 intervjujev, vendar večinoma naslavlja odraslo publiko. V soavtorstvu s Petrom Rezmanom je leta 2019 izdala odmevno knjigo Maribor paralaksa v založništvu Beletri-na. Tokrat gre vsa pohvala za poučno, izvirno domačo knjigo, kakršnih primanjkuje v slovenskem knjižnem prostoru ter jo zelo priporočam osnovnošolcem od četrtega razreda dalje, kakor tudi vsem odraslim. Liljana Klemenčič Ptuj • Državno tekmovanje violinistov Bronasta diploma za Meto Vogrinec Tretjega in četrtega junija so v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj gostili državno tekmovanje violinistov kategorije I. b in I. c. Ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek, kije bil tudi vodja tekmovanja, je povedal, daje v kategoriji I. b nastopilo 42 tekmovalcev, v kategoriji I. c pa 29 tekmovalcev. Edina ptujska udeleženka v kategoriji I. b kitaristov letošnjega 50. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije je bila Meta Vogrinec, učenka GŠ Karola Pahorja Ptuj. Njen mentorje Simon Peter Feguš. To je bilo njeno prvo državno tekmovanje, na klavirju jo je spremljala Marjeta Urbanič Rudolf. Prejela je bronasto diplomo. Z nastopom je bila zelo zadovoljna. Obiskuje 6. razred violine. <---------- URADNE URE Foto: Črtomir Goznik Meta Vogrinec, učenka GŠ Karola Pahorja, je tekmovala u kategoriji 1. b državnega tekmovanja violinistov. Na fotografiji z ravnateljem GŠ Štefanom Petkom, ki je bil tudi vodja tekmovanja, in korepetitorico Marjeto Urbanič Rudolf. Nastope mladih violinistov so na Ptuju ocenjevali Božidar Petrač, Žiga Brank, Petra Božič, Filip Feguš in Vita Lunežnik. Izkazati so se morali z muzikalnostjo, interpretacijo in tehnično zmogljivostjo. V skupini I. c sta dve tekmovalki dosegli vseh 100 točk: Nika Ulbl iz Slovenj Gradca in Sophia Logar iz Ljubljane. „Redko se zgodi, da bi dve tekmovalki v isti kategoriji prejeli maksimalno število točk. Kljub epidemiji in pouku na daljavo so se tekmovalci zelo izkazali. Ne smemo pa pozabiti tudi na pianiste, ki jih spremljajo na klavirju. Od njih je marsikaj odvisno. Komisija lahko s posebno nagrado nagradi tudi korepetitorja," je povedal Štefan Petek. Z nekaterimi drugimi nagradami pa lahko nagradi tudi tekmovalce, ne samo za dosežke po točkah, torej z diplomami. V njeni pristojnosti so še nagrada za najboljšo izvedbo slovenske skladbe, nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, v najnižji kategoriji pa lahko podeli tudi nagrado za najbolj perspektivnega tekmovalca. Nekaj posebnih nagrad je komisija podelila tudi letos. Izvedba državnega tekmovanja je za vsako šolo precejšen izziv. Tekmovanje poteka vsak dan od jutra do poznega večera. Udeležba na tem tekmovanju pa je za vsakega tekmovalca zagotovo dodatna motivacija za vaje, glasbeni razvoj in doseganje novih ciljev. „Zmeraj smo veseli in ponosni na rezultate, na znanje naših učencev. To je tudi eden od glavnih ciljev glasbenega šolstva, da se učenci udeležijo tekmovanj in skozi te izzive rastejo na svojem glasbenem področju," je posebej poudaril Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki je lani gostila 49. Temsig za trobilne instrumente. Zadnjih deset let pa se je izkazala tudi z izvedbo regijskih tekmovanj mladih glasbenikov. Jubilejno, 50. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije se bo končalo danes. Včeraj se je v kategoriji Komorne skupine s pihali kategorije I. b predstavil tudi Trio flavt GS Karola Pahorja Ptuj, ki ga sestavljajo Lana Kaisersberger, Zaja Postružnik in Eva Rihtarič. Njihova mentorica je Maruša Urankar. MG Ptuj • Razstava v Mali galeriji mesta Ptuj Likovne delavnice novih idej in umetniškega izraza Svoja vrata je te dni odprla tudi Mala galerija mesta Ptuj. Na razstavi Pol ure za umetnost se s svojimi deli predstavljajo udeleženci osmih tematskih likovnih delavnic, Anja Zamuda, Marija Klemenčič, Marjeta Žnidarič, Ivanka Marko in Bohu-mil Ripak. Delavnice je vodila kiparka Metka Zupanič, organizirala pa jih je 01JSKD Ptuj. To so bile prve takšne likovne delavnice, ki so se jih lotili, je povedala vodja Iva Brajovič. Trajale so osem tednov. Še pred razstavo v Mali galeriji so izvedli tudi virtualno razstavo Art Steps. V večini so predstavljeni printi njihovih izdelkov. Likovne delavnice so bile zasnovane na konceptu Pol ure za umetnost. Potekale so v času korone, zato so vse tudi izpeljali preko zo-oma. Za vse je bila to neverjetna in nova izkušnja. „Udeleženci so se vseh nalog zelo resno lotili. Spoznavali smo različne tehnike in umetniške smeri, od sodobne do klasične umetnosti, ob različni uporabi materialov, orodij, tehnologij, kar je bilo morda tudi zanje novo. Večinoma izhajajo iz slikarskega sveta, aktivni so v društvih likovnih umetnikov. Uporabili so stvari, ki jih ima- Foto: MG Bohumil Ripak je eno do svojih primadon oblekel v kopalke. Od obiskovalca pa je odvisno, kako jo bo „videl": s kopalkami ali brez. jo doma, zelenjavo, sadje, različne predmete. Portrete so tako sestavili iz sadja in zelenjave, pri skulpturah so uporabili kartone ipd. Razstava tudi pokaže, da tehnike med seboj prehajajo. Tako asemblaž ni samo asemblaž je tudi kolaž, tudi pri maskah razpoloženja se ti dve tehniki med seboj mešata. Skratka, skušala sem jim približati poglede na sodobno umetnost," je likovne delavnice Pol ure za umetnost predstavila kiparka Metka Zupanič, ki jih je tudi vodila. „Vse ideje, ki jih je Metka Zupanič podala, sem pri svojem ustvarjanju in pri delu z otroki v vrtcu, že in bom tudi še v prihodnje koristno uporabila. Nekaj izdelkov pa je nastalo tudi skupaj z otroki. Znanja, ki sem jih pridobila v teh likovnih delavnicah, bom vedno lahko s pridom uporabila," je prepričana Marija Klemenčič. V koronskem času so bile delavnice pravi balzam za dušo, odkrivali so nove stvari, ki se sedaj v popolnosti pojavljajo v njihovem ustvarjanju. „Kamorkoli pogledam, vidim nove priložnosti za ustvarjanje. Vodji delavnice Metki Zupanič smo zelo hvaležni za vse ideje, ustvarjalne priložnosti, ki nam jih je odprla v okviru delavnice, nove možnosti in nove poti," je povedala Marjeta Žnidarič. Bohumil Ripak je pohvalil umetnico kot zelo dobro predavateljico, ki zna človeka usmeriti, zatem pa ustvarjalca prepusti, da se sam odloči, kako bo nekaj naredil, kakšen bo na koncu njegov izdelek. Sam je ustvaril ciklus Primadona v treh izvedbah, eno je tudi „oblekel" v kopalke, od gledalca pa je odvisno, kako bo radoveden, ali jih bo razvezal ali ne ter pogledal, kaj skrivajo. Razstava udeležencev likovnih delavnic Pol ure za umetnost bo na ogled do 4. julija. Ključi Male galerije mesta Ptuj (Prešernova 26) so na voljo v Galeriji mesta Ptuj. Obiskovalci si jo lahko ogledajo v odpiralnem času galerije. MG 14 Štajerski Za kratek čas petek • 11. junija 2021 Tedenski horoskop AIKEN, Conrad, Potter - ameriški pisatelj, ANUITETA - letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti, KARDIGAN -jopica brez ovratnika, z eno vrsto gumbov spredaj Ormož • Devetošolci OŠ Velika Nedelja pripravili predstavo na prostem »Namesto princa na belem konju - poštar na razmajanem biciklu« Na osnovni šoli pri Veliki Nedelji devetošolci vsako leto pripravijo predstavo z namenom, da si prislužijo nekaj denarja in s tem pokrijejo del stroškov valete in zaključnega izleta. Tako so se tudi letos odločili, da predstavo z naslovom Sneguljčica in poštar, kljub koronačasu s predpisanimi omejitvami izvedejo v čudovitem ambientu poletnega gledališča na prostem. " mm ^smSsr Devetošolci OŠ Velika Nedelja po odigrani predstavi Sneguljčica in poštar Od 40 učencev jih je približno polovica igrala na odru, vsi drugi pa so pomagali v zaodrju. Za tekst in režijo je poskrbel Anton Žumbar, ki je ob pomoči obeh razredničark 9. razreda, Nine Žnidarič in Angelce Meško, v veliki meri prevzel celotno pripravo predstave. V igro je bilo vključenega tudi nekaj plesa, igranja in petja, kar je predstavo še dodatno popestrilo. Poučna in zabavna zgodba Sneguljčica in poštar spominja na pravljico bratov Grimm, saj tudi tam nastopajo Sneguljčica, ki jo zastrupi hudobna mačeha, pa palčki in princ. 15-Ietni-kom bi bila klasična pravljica seveda preotroč-ja, prirejeno pravljico, ki pravzaprav govori o njihovem življenju, pa po besedah Antona Žu-mbarja z veseljem igrajo: »Moram priznati, da po tej igri posega veliko skupin po različnih OŠ, odigralo jo je kar osem skupin po vsej Sloveniji, saj ima vsebino in sporočilo, primerno njihovi starosti. Predstava je bila dobro odigrana, vsi igralci, in ni jih bilo malo, so se zares potrudili, zato verjamem, da so tudi naši gledalci uživali. Nastopajoči bodo marsikatero lekcijo, ki so se je učili v šoli, pozabili, z gotovostjo pa lahko trdim, da se jim bo današnji dogodek vtisnil v trajen spomin.« Darja Žganec Horvat J OVEN (21. 3. - 20. 4.) Nepričakovano bodo prišle nove možnosti in priložnosti za boljše delovno mesto. Čas vam je naklonjen, zato se ne odločajte prehitro. Prespite vse skupaj in se v miru odločite, katero ponudbo boste sprejeli oziroma katera je boljša za vas. Partner bo potreboval več pozornosti. BIK (21. 4. - 20. 5.) Bolj boste nervozni v teh dneh, kot bi si želeli. Poskušajte zmanjšati stres na minimum. To se bo odražalo tako na poslovnem polju kot v osebnem življenju. Posvečajte se ljubezni in sami sebi. Moč poiščite v svoji notranjosti. Nič ne bo narobe, če se odločite za kakšen mali flirt. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) A Vašo domiselnost in vaše ideje bodo opazili vsi okoli vas, ravno tako tudi vašo prodornost. Izkoristite ta svoj talent na poslovnem polju, saj vam s svojimi domislicami ne bo težko priti na površje pri svojih šefih. V ljubezni zajemite zrak in pojdite v napad. fek rak T^T (21- 6- - 22- 7.) Čeprav vas dajejo »živčki«, se še vedno zelo dobro držite in počutite. Poskušajte zanemariti stres, ki vam preti v službi. Najboljše za vas bi bilo, da si privoščite nekaj dni oddiha in pogledate življenje tudi z lepše, bolj srečne strani. Amorček dela sto na uro, prisluhnite mu. m j LEV (23. 7. - 22. 8.) V službi boste postavljeni pred pomembno odločitev, ki vam bo morda spremenila življenje v bolj pozitivno smer. Ne bojte se, dobro ste pripravljeni, kljub vsemu pa si vzemite čas za premislek. Zvezde vam bodo v tem tednu naklonjene tudi glede ljubezni. Sprejmite povabilo. i DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Pri napredovanju vaše kariere vam bo v teh dneh primanjkovalo tako samozavesti kot motivacije. Veliko energije, moči in naporov boste morali vložiti, da boste vsaj malo zadovoljni, pri tem pazite, da se ne naprezate preveč, ker lahko na koncu še zbolite. c O TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Imate kar nekaj zanimivih poslovnih idej. Spravite jih na plan. Seveda to ne bo šlo od danes do jutri. Treba bo vložiti kar nekaj truda in potrpežljivosti. Ne sanjajte samo o sanjski figuri, ampak naredite tudi kaj za to. Spravite se že enkrat v fitnes, rezultati bodo osupljivi. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Pred vami je prijeten teden. Zvezde vam ne bodo naklonile samo dobre volje, ampak tudi veselje do življenja. V ljubezni se vam bodo izpolnile vse vaše želje in sanje, zato si le vzemite več časa za svojega najdražjega in mu pokažite, kako močno ga ljubite. m STRELEC 7 (23. 11. - 21. 12.) S svojo trmo delate življenje težko tako sebi kot drugim. V službi boste naleteli na neodobravanje glede novih projektov ali dogovorov. Potrebno bo veliko kompromisov tudi z vaše strani, da se bo vse uredilo. V domačem krogu ali v ljubezenski zvezi preti prepir. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Zvezde vam bodo naklonjene. Glede poslovnih poti in kariere trenutno še obdržite honorarni posel, ne bo pa to več dolgo časa potrebno. Srečni dnevi za vse, ki redno igrajo loto. V domačem krogu bo veliko harmonije in medsebojnega razumevanja. '«h VODNAR (21. 1. - 18. 2.) V službi bodite v naslednjih dneh malo bolj pozorni z nadrejenimi. Delajte bolj kot ne v rokavicah, ker boste samo tako dosegli svoje, sicer boste potegnili »ta kratko«. Težave se bodo pojavljale tudi v domačem krogu, v ljubezni pa se skoncentrirajte na svojega dragega. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Prijeten teden, vse bo delovalo tako, kot bi si lahko le želeli. Zavihajte rokave in s svojo pridnostjo in močjo začnite nov poslovni projekt. Verjemite vase in v svoje sposobnosti. Do konca leta boste že lahko želi rezultate. Sprostitev poiščite v objemu ljubljene osebe. Foto: DZH Kolesarstvo Na Ptuju začeli, v Novem mestu bodo končali Stran 16 Karting Spektakularni boji v zahtevnih razmerah Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Tenis • Roland Garros tednik Nogomet Mladi dravaši tudi v naslednji sezoni med prvoligaši Stran 18 Nogomet »Storjeni bistveni premiki naprej« Stran 17 ÍPoíIuíajk nai na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tamari še drugi maraton Tamara Zidanšek (85. na WTA) je v Parizu preskočila še peto oviro, v četrtfinalu je ugnala 50 mest višje uvrščeno Španko Paulo Badosa (35.). Tami je bila daleč najnižje uvrščena igralka med najboljšo osmerico, vse ostale igralke so bile znotraj prvih 35 igralka sveta... Dovolj zgovoren podatek 0 tem, v kakšni družbi se je znašla Zidanškova: - Iga Svviatek (Poljska) 9. - Mana Sakkarl (Grčija) 18. - Elena Ribakina (Kazahstan) 22. -Cori Gauff (ZDA) 25. - Anastasla Pavljučenkova (Rusija) 32. - Barbora Krejčikova (Češka) 33. - Paula Badosa 35. -Tamara Zidanšek (Slovenija) 85. A igralka iz Slovenskih Konjic se na to ni ozirala, pravzaprav ji uvrstitev na WTA-lestvici nikoli ni pomenila prav veliko. „Sama ne spremljam prav pogosto teh premikov na lestvici, to spremlja babica in mi pove, na katerem mestu sem," je v smehu dejala v enem izmed intervjujev. Smejalo se ji je tudi po koncu četrtfinalnega dvoboja proti odlični Španki Pauli Babosa, ki je glede na rezultate v letošnji peščeni sezoni veljala za tiho favoritko tudi za končni naziv kraljice pariškega peska. Izjemen dvoboj, znova eden daljših na letošnjem turnirju v ženski konkurenci, saj je trajal dve uri in pol, je bil poln preobratov, zaključnega je naredila Slovenka ... Dvoboj vrstnic - obe sta rojeni v zadnjih mesecih leta 1997 (Babosa novembra, Zidanškova decembra) - je bolje odprla Španka, ki je po-vedla 0:3. Odgovor Tamare je bil takojšen, saj je sledilo izenačenje na 3:3. V zaključku niza se je Tamari ponudila priložnost za zaključek na Rekorderki Zidanškova in Andreescujeva Dvoboj 1. kroga med Tama-ro Zidanšek in Bianco Andre-escu (6:7(1), 7:6(2), 9:7) je še vedno daleč najdaljši dvoboj ženskega dela turnirja, trajal je kar 3 ure in 20 minut. Drugega najdaljšega sta odigrali Rebecca Peterson in Shelby Rogers, ki sta bili v 1. krogu na igrišču natančno 3 ure. Tretji najdaljši dvoboj med Alison Van Uytvanck in Martino Trevisan je trajal 2 uri in 53 minut. Roland Garros (nagradni sklad 35 milijonov evrov), rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek - Andrees-cu (Kanada, 6.) 6:7(1), 7:6(2), 9:7; 2. krog: Zidanšek - Brengle (ZDA) 6:4, 6:1; 3. krog: Zidanšek - Siniako-va (Češka) 0:6, 7:6(5), 6:2; osmina finala: Zidanšek -Cristea (Romunija) 7:6(4), 6:1; četrtfinale: Zidanšek - Ba-dosa (Španija, 33.) 7:5, 4:6, 8:6; polfinale: Zidanšek - Pavlju-čenkova (Rusija, 31.) Foto: rolandgarros.com Tamara Zidanšek se tudi v četrtfinalu ni ustavila, ugnala je Španko Paulo Badosa, ki je letos na pesku doslej ob 17 zmagah izgubila le dva dvoboja, proti Bartyjevi (1.) in Kudermetovi (30.). Tamara je sedaj tretja na tem mini seznamu ... servis Babose (6:5), a prve priložnosti ni izkoristila, drugo pač - 7:5! V drugem je bil potek nasproten, tokrat je Tami povedla 3:1 in 4:2, pri čemer je bila le še dve igri oddaljena od polfinala. To se je zagotovo prikradlo tudi v njene misli, kar pa je pomenilo padec koncentracije. Španka je to pograbila „z vsemi štirimi" in izid poravnala na 1:1 v nizih (7:5, 4:6). Pozitivni trend je Babosa uspela zadržati tudi v odločilnem nizu, saj je povedla 0:2. Morda je kdo v tem trenutku pomislil, da je to konec za Tami, a sama ni bila tega mnenja. Zelo modro potezo je v tem trenutku naredil tudi vodja Tamarine ekipe Marjan Čuk, ki si je z nedovoljenim nasvetom („coachingom") sicer prislužil opomin glavnega sodnika (oziroma ga je prislužil Tama-ri), a očitno je izrekel pravi stavek, ki je predramil Tami. Hitro je prišlo do izenačenja na 2:2, nato pa se je začel „mrtvi tek", v katerem sta igralki brez break priložnosti osvajal svoje igre. V nekoliko težjem položaju je bila Babosa, ki je venomer lovila prednost tekmice (3:2, 4:3, 5:4, 6:5, 7:6), ob tem je delovala precej bolj utrujena od Tamare. Odločilni trenutek dvoboja se je zgodil v 13. igri, ko je imela Paula na Tamarin servis kar tri break priložnosti. Tami je v vseh primerih reagirala izjemno, zadela je prvi servis in v nadaljevanju prišla do točke. Kot se je pozneje izkazalo, je bilo to odločilno za zaključek dvoboja, saj Španka v naslednji igri ni zdržala pritiska. Tami je povedla 40:15, nato pa izkoristila drugo zaključno žogico za izjemno zmago. „Že pred dvobojem sem vedela, da bo to težak obračun. V drugem setu sem vodila, a se je Babosa vrnila. Nisem se počutila najbolje, potem pa sem se v tretjem počutila vse bolje in na koncu zmagala," je takoj po dvoboju povedala Slovenka, ki je poskrbela za eno največjih športnih zgodb samostojne Slovenije. »Odločilni točki sta mi dobro uspeli« „Vse skupaj je bilo zelo čustveno. Priznam, da so 'živčki' delali tako pred dvobojem kot v zaključku, ko se zavedaš pomena zmage. A ostala sem mirna, osredotočena na svoje naloge in v ključnih trenutkih izkoristila priložnosti. Tu v Parizu je odločilni tretji niz zelo specifičen, saj ni podaljšane igre kot na večini ostalih turnirjev. Igraš za življenja ali smrt. Skušaš dati vse od sebe in prikazati najboljši tenis, ki si ga sposoben. Priznati moram, da sta mi tisti dve točki res dobro uspeli in da sta bili ključni za zmago," je o odločilnih trenutkih dvoboju povedala Tamara Zidanšek. Paula Badosa je bila po tekmi - razumljivo - povsem drugačne volje: „To je moj najboljši rezultat v karieri, a hkrati dan, ko me poraz najbolj boli. Vedno sem sanjala o zaključnih bojih na grand slamih in tokrat sem bila zelo blizu temu. Velika razlika je biti v polfinalu ali igrati četrtfinale. Zapravila sem veliko priložnost, a se tolažim s tem, da ni bila zadnja in da bom lahko v prihodnosti to popravila." V statističnem pogledu sta bili tekmici izenačeni, a je nekaj kazalnikov vendarle potrdilo zasluženo zmago Zidanškove: - končno razmerje točk: 114:111 - izkoriščene break priložnosti: 8/13; 7/14 - neubranljivi udarci: 48:31 - neizsiljene napake: 39:47 Tekmica Tami v četrtek je bila Anastasia Pavljučenkova (32.). 29-letna Rusinja je doslej že šestkrat nastopila v četrtfinalih na grand slam turnirjih, v polfinalu pa je tokrat prvič! Pavljučenkova je že od leta 2011 stalnica v vrhu svetovnega tenisa, najvišje pa je bila leta 2011 (13. mesto). Le malo nižje je bila leta 2017 (14.). Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek kot članica TK Terme Ptuj leta 2011 Tamara Zidanšek: »Nisem bila tisto čudežno dekle, ki je že pri šestnajstih letih izstopalo« Zaporedna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek je po četrtfinalni zmagi definitivno nova zvezda Pariza. Občutke ob uvrstitvi v polfinale odprtega prvenstva Francije je morala na dolgo in široko predstaviti sedmi sili, hkrati pa odgovarjati tudi na manj običajna vprašanja. Med drugim je pojasnila, da je Slovenija majhna država z ogromno vrhunskimi športniki. Na prvo mesto postavila Dončica in Dragica „Sem velika ljubiteljica košarke, zato bom na prvo mesto postavila Luko Dončica in Gorana Dragica. Sta verjetno najbolj znana slovenska športnika na svetu. A ob tem moram izpostaviti še vsaj Tadeja Pogačar-ja in Primoža Rogliča, ki sta bila lani tu v Parizu prvi in drugi na kolesarski dirki po Franciji, pa Tino Maze eno najboljših smučark na svetu. Slovenija je resda majhna država, a ima ogromno vrhunskih športnikov," je povedala nova slovenska zvezdnica na novinarski konferenci. Tami si je že z uvrstitvijo v polfinale zagotovila preskok med TOP 50 igralk sveta (sedaj je na 85. mestu). Pred dvema letoma je že bila v podobnem položaju, saj je bila takrat 56. igralka sveta. Pri triindvajsetih letih kariero gradi postopoma. „Nikoli nisem preskakovala stopničk. Kariero gradim kot hišo, počasi in zanesljivo. Nisem bila tisto čudežno dekle, ki je že pri šestnajstih letih izstopalo," je dejala Zidanškova. In takoj je sledilo podvprašanje novinarja: Če je vaša kariera hiša, kakšno boste zgradili? „Kot Bur-dž Kalifa, najvišji nebotičnik na svetu (stolp Kalifa v Dubaju, 828 metrov visok nebotičnik, 163 nadstropji, op. a.)," je odgovorila Konjičanka. Čestital je tudi Novak Dokovic Zidanškova je prejela kup čestitk po enem od največjih uspehov slovenskega tenisa od 1991 dalje oziroma zmagi Mime Jaušovec prav v Parizu 1977. Na socialnih omrežjih izstopa čestitka prvega igralca sveta Srba Novaka Bokovica, ko se je Slovenka vračala z osrednjega igrišča v Roland Garrosu. Polfinalni dvoboj jo je čakal v četrtek, kar pomeni, da se je lahko v sredo odpočila in pripravila na dvoboj s šest let starejšo tekmico, ki je prav tako prvič v karieri igrala v polfinalu grand slama. „Dan počitka sem izkoristila za regeneracijo, tako fizično kot mentalno, pa tudi za pripravo taktike," je dodala 23-letna Zidanškova. sta 16 Štajerski Šport petek • 11. junija 2021 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ogrevalni krog skozi staro ptujsko mestno jedro je bil nekaj posebnega ... Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji Na Ptuju začeli, v Novem mestu bodo končali V sredo se je na Ptuju začela 27. kolesarska dirka Po Sloveniji. Na pot se je podalo 139 kolesarjev iz 20 ekip, med njimi so tudi štiri iz elitne skupine World tour moštev: UAE Team Emirates, Team Bikeexchange, Astana in Bahrain Victorious. Posebna zanimivost uvodnega dne je bil ogrevalni krog po starem mestnem jedru Ptuja, ko so se kolesarji podali po ozkih ulicah najstarej- šega slovenskega mesta in so ljudje ob progi lahko začutili utrip dirke. Kolesarje na takšnih dirkah spremlja številna karavana spremljevalnega osebja in vozil, kar je bilo prav tako svojevrstno doživetje. Na tem nivoju dirkanja prav nič ni prepuščeno naključju ... Nedvomno je prvo ime dirke zmagovalec lanskega francoskega Toura Tadej Pogačar (UAE). „Za našo ekipo in zame je to pripravljalna dirka za Francijo, forma je po videnem na treningu v redu. Na dirki Po Sloveniji sem bil vedno blizu Promocijsko sporočilo Vstopite v poletje v oblačilih iz prodajalne Sinsay Qcenter Ptuj, največji nakupovalni center na Ptuju, je v juniju poln presenečenj in bogate ponudbe. Za vse, ki želijo v poletje vstopiti v najbolj očarljivih, udobnih in modnih oblačilih, bodo poskrbeli v trgovini Sinsay. Slogan 'Super moda, super cene' najbolje opiše ponudbo čudovitih oblačila za ženske, moške, otroke, najstnike in najstnice pa tudi izdelke za dom, aktivno preživljanje prostega časa in kozmetične produkte. Trenutno najbolj prodajane kolekcije v trgovi- ni Sinsay lahko spoznate tudi v video posnetku, ki si ga lahko ogledate na družabnih omrežjih Qcentra. To so kolekcije Blue Jeans, Summer Wanderer, Sunset Lover ter Sinsayjeva licenčna kolekcija. S sodelovanjem v nagradni igri lahko oblačila iz omenjenih kolekcij v vrednosti do 40 evrov dobite povsem brezplačno. V Qcentru v Puho-vi pa je vrata odprl tudi nov solarij Qcenter. Najdete ga na koncu hodnika, ki vodi proti sanitarijam. Gre za novost, saj solarij nudi samopostrežno sončenje celotnega telesa. V solariju je menjalni avtomat, kjer stranka v zameno za bankovce ali ko- Kljub delovnemu dnevu so navijači prišli pozdravit kolesarske zvezdnike. odra za zmagovalce, zdaj pa si zagotovo želim zmagati. Bomo videli, kakšne bodo noge," je pred dirko povedal mladi tekmovalec s Klanca pri Komendi. Kot pravi, se domače dirke posebej veseli. „Po zadnji dirki sem imel čas za počitek in medijske obveznosti, nato pa smo si ogledali trase Toura in šli na višinske priprave. Kriterij Dauphine je bil v prvem planu, a dirka Po Sloveniji je bila stalno zraven kot dobra možnost. Pred približno dvema mesecema smo se odločili za Slovenijo, saj je bilo tako več časa za zgoraj našteto, prav tako pa mi je tudi v užitek dirkati tukaj." Domača tekma je bila tudi na spisku želja Mateja Mohoriča (Bahrain). „Kot Slovenec sem izredno ponosen, da lahko dirkam pred domačimi navijači. V ekipi imamo tudi nekaj osebja in sponzorjev iz Slovenije, zato smo maksimalno motivirani in osredotočeni na rezultat. Na srečo mi padec na Giru ni pustil posledic, spremenili pa smo prvotni načrt, po katerem bi šli iz Italije direktno v Francijo. Po padcu smo imeli več časa in odločili smo se, da bomo zadnje priprave opravili prav na dirki Po Sloveniji." Kolesarje čaka do cilja pet zelo razgibanih etap s ciljem v Novem mestu. Napovedati zmagovalca pa je tudi po Mohoričevem mnenju zelo težko: »Tadej Pogačar je aktualni zmagovalec Dirke po Franciji, ampak zdaj nismo v Franciji. Seveda je prvi favorit in mislim, da si zelo želi zmagati, ampak enako velja tudi za vse druge kolesarje. Zagotovo se bomo potrudili, da mu pot do zmage otežimo. Dirka je odprta.« iia' ./v Foto: Črtomir Goznik Prvi zvezdnik dirke Po Sloveniji je lanski zmagovalec slovitega Toura Tadej Pogačar (UAE). Oba slovenska asa napovedujeta zanimivo in napeto dogajanje, trasa z veliko kratkimi in zahtevnimi vzponi pa je kot ustvarjena za vse mogoče scenarije. Navijači bodo dodali svoje in skupaj s tekmovalci spremenili dirko v spektakel. Pet etap je zelo razgibanih in nič ni odločeno vnaprej. Vsem pa je skupno, da bodo preko televizijskega prenosa in medijskega poročanja poslali v svet čudovito razglednico Slovenije. Promocijski in turistični vidik dirke je seveda zelo pomemben, zato je sodelovanje organizatorjev iz Kolesarskega kluba Adria Mobil in Slovenske turistične organizacije tako zelo pomembno. Zadnja tiskovna konferenca pred začetkom dirke je bila izvedena v dominikanskem samostanu na Ptuju, tam pa je zbrane novinarje nagovorila tudi ptujska županja Nu-ška Gajšek in tekmovalcem zaželela obilo športne sreče. JM, sta vance prejme žetone, v skladu z navodili pa nato sama izbere čas sončenja in vstavi ustrezno število žetonov. Delovni čas so-larija je enak delovnemu času celotnega Qcentra, torej od 8. do 20. ure. SE VIDIMO V QCENTRU PTUJ V PUHOVI! Na Eurosportu si bo dirko ogledalo 18 milijonov ljudi Zelo zanimivo plat dirke je preko promocije Slovenije v svetu podala direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak. »Dirka Po Sloveniji je eden najbolj odmevnih športnih dogodkov v Sloveniji, ki ga spremlja na milijone kolesarskih navdušencev po vsem svetu. STO letos že četrtič sodeluje pri dirki s promocijo Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije s prenosom na Eurosportu, kjer si bo dirko ogledalo 18 milijonov ljudi. Vidnost Slovenije bo zagotovljena z 10-urnim televizijskim prenosom ter z 230 oglasi Slovenije v juniju in juliju. Naša prizadevanja na področju trajnostnega razvoja smo vključili tudi v sporočilo dirke 'Boj za zeleno' in letos prvič tudi v kriterije za izbor destinacije za naziv Naj gostitelja dirke.« Šah • 1. ženska državna liga Mlade Ptujčanke odlično opravile krstni nastop Pod okriljem Šahovske zveze Slovenije in v organizaciji Društva šahovskih mentorjev Celje sta potekali dve tekmovanji v živo za šahistke. V najvišji državni ligi je nastopilo 6 ekip, v prvi državni pa 17. Med slednjimi sta izredno solidno nastopili članici Šahovskega društva Ptuj Zoja Pintarič in Eva Medik. Šahovsko društvo Ptuj je po nekaj sušnih letih ponovno sodelovalo na tekmovanju prve državne šahovske lige, ki je odprta za neomejeno število ekip iz registriranih šahovskih klubov in društev za leto 2021. Ekipo sestavljata dve tekmovalki in največ štiri rezerve z možnostjo nastopa mladink. Tokrat se je v Termah Zreče zbralo 17 ekip, med njimi tudi ekipa ŠD Ptuj, ki sta jo sestavljali mladinki Zoja Pintarič in Eva Medik, sicer učenki OŠ Ljudski vrt Ptuj. Na koncu sta pristali na zanju odličnem 13. mestu, saj sta bili najmlajši udeleženki prvenstva. Za ta uspeh je v veliki meri - ob talentu mladih Rezultati, prva liga ekipno: 1. ŠK IG 15 točk, 2. ŠD Domžale 14, 3. ŠD Komenda 14 ... 13. ŠD Ptuj (Zoja Pintarič 3/8, Eva Medik 4/8) 9 točk ... šahistk - zaslužen MM Danilo Po-lajžer kot trener tako v matičnem društvu kot OŠ Ljudski vrt Ptuj. Zmagovalna ekipa prve državne lige si je priborila pravico nastopa v najvišjem rangu, državni ligi v letu 2022. Prve tri ekipe so prejele pokale, njihove članice pa medalje. Nov uspeh je dosegla bivša članica ŠD Ptuj Nika Kralj iz Gorišnice, ki je v državni ligi z ekipo Celjskega ŠK osvojila 3. mesto in s tem bronasto medaljo. Nika je odigrala dve od petih partij in obe zmagala. Silva Razlag petek • 11. junija 2021 Šport, šport mladih Štajerski 17 Nogomet • MNZ Ptuj »Storjeni bistveni premiki naprej« Pred tednom je bila v hotelu Roškar v Hajdošah izvedena redna skupščina Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj, letos je bila tudi volilna. Predsedniški mandat je že sedmič zapored pripadel Stanku Glažarju, ki ni imel protikandidata. Kakšni bi bili poudarki iz prejšnjega mandata? S. Glažar: »Pretekli mandat je bil za MNZ Ptuj izjemno uspešen na različnih področjih. MNZ Ptuj pokriva 23 občin na področju upravnih enot Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož. Z veseljem lahko ugotavljam, da smo po velikosti, številu klubov in selekcij takoj za Ljubljano in Mariborom. V zadnjem obdobju se je število klubov v malem in velikem nogometu pri nas celo povečalo, česar v drugih MNZ niso zaznali. Predvsem smo lahko zadovoljni z rezultati naših članskih ekip, ki nastopajo v vseh rangih tekmovanj Nogometne zveze Slovenije (1. liga - NK Aluminij, 2. liga - NK Drava, 3. Liga - NK Bistrica, Cirkulane, Videm in Podvinci). Pomemben pa je tudi podatek, da nastopajo v 1. mladinski/kadetski ligi NK Aluminij in NK Drava, ter v 2. mladinski/kadetski ligi NK Bistrica in Golgeter Hajdina, kar kaže na dobro delo naših klubov na področju mlajših selekcij. Številni igralci nastopajo tudi za mlajše slovenske reprezentance. Na področju futsala sta v zadnjih letih uspešna FC Ptuj in KMN Tomaž. Veliko pa se je storilo tudi na izboljšanju nogometne infrastrukture, ki jo uporabljajo naši klubi. Na tem mestu se je treba zahvaliti lokalnim skupnostim, Fundaciji za šport RS, pristojnemu ministrstvu ter številnim sponzorjem in dona-torjem, ki so bili klubom v pomoč na tem področju. Posebna pozornost je bila namenjena vodenju lig, kjer smo poskrbeli, da je vse potekalo v skladu s predpisi NZS in propozicija-mi MNZ Ptuj. Posebna oddaja Utrip MNZ Ptuj pa je spodbudila dodatno zanimanje in promocijo nogometa. S ponosom ugotavljam, da so delegati na skupščini znali oceniti prispevek celotne dosedanje vodstve- Jadranje • DP v razredu Optimist Jadralci zaman čakali na primeren veter 4- m Na Ptujskem jezeru je bilo v soboto in nedeljo na sporedu državno prvenstvo v razredu Optimist, a vremenske razmere organizatorjem iz Brodarskega društva Ranca niso dovolile izpeljave celotnega tekmovanja. Na Ptuju se je sicer mudilo mladih 55 jadralcev iz osmih slovenskih klubov. „V soboto brezvetrje ni dopuščalo nastopov, čeprav smo v skladu s programom čakali od 11. do 17. ure. V nedeljo je bilo nekaj vetra, a je iz minute v minuto spreminjal smer. Plavanje • PA Kurent Iz Radovljice s 15 medaljami Člani Plavalne akademije KURENT so se v soboto udeležili Mednarodnega mitinga v Radovljici. To je bilo prvo letošnje tekmovanje v zunanjem 50 m bazenu. Na tekmovanju je nastopilo 230 plavalk in plavalcev iz vse Slovenije in gostje iz Nemčije. PA Kurent se je predstavila z 11 tekmovalci. Člani ptujske akademije so do tega tekmovanja trenirali le v 25 m bazenu (šele od tega tedna trenirajo tudi v zunanjem na Ptuju), zato je bilo tekmovanje zanje še toliko bolj naporno. Kurenti so tokrat odplavali dobre rezultate, ki so posledica napornih treningov in priprav na državna prvenstva, ki jih čakajo konec julija. Kljub vsemu so si priplavali lepo število uvrstitev na stopničke. Največkrat je na njih stal Matevž Foto: Črtomir Goznik Letošnji prejemniki nagrad na skupščini MNZ Ptuj s starim/novim predsednikom MNZ Ptuj Stankom Glažarjem (drugi z desne). ne strukture pri razvoju nogometa na širšem ptujskem področju. Storjeni so bili bistveni premiki na organizacijskem, športno-infrastruk-turnem in tekmovalnem področju, zato naša nogometna zveza v slovenskem prostoru pomeni primer dobre prakse in smo marsikateri nogometni zvezi vzor dobrega in usklajenega delovanja. Odraz kakovostnega dela celotne ekipe se je pokazal že ob vložitvi kandidatur, saj me je velika večina klubov že kandidirala za novega predsednika, tako da je bilo samo glasovanje na skupščini zgolj formalnost.« Kakšne izzive ste si s preostalim vodstvom zadali pred novim mandatom? S. Glažar: »Delo v klubih in organih zveze ni lahko in za doseganje zastavljenih ciljev je bilo potrebno veliko odrekanja, strokovnosti, zagnanosti in odgovornosti. V teh letih je bilo veliko narejenega, vsekakor pa ostajajo pred nami številni izzivi in še nerealizirani projekti. Za naslednje mandatno obdobje so pred- videne dodatne aktivnosti v zagotavljanje boljših pogojev za delo z mlajšimi selekcijami, strokovnemu usposabljanju trenerskega in sodniškega kadra, nadaljevanju posodabljanja nogometne infrastrukture, vodenju tekmovanj in organizaciji večjih prireditev ter rednemu zagotavljanju predpisanih in licenčnih pogojev. Predvsem pa se bo treba v prihodnosti spopasti s pokoronsko krizo, ki posledično vpliva na delo in organizacijo klubov.« Koronska sezona je bila posebna v več ozirih: kakšna je bila z vidika vodstva MNZ Ptuj? S. Glažar: »V preteklem tekmovalnem letu ni bilo posebnih problemov glede organizacijskih in vodstvenih del znotraj MNZ Ptuj, vsekakor pa se je to odražalo na tekmovalnem delu. Pojavilo se je kar veliko problemov z zagotavljanjem pogojev za tekme glede na navodila Nacionalnega instituta za javno zdravje, kar je pozneje rezul-tiralo tudi s prekinitvijo prvenstva. Upamo, da te okoliščine ne bodo bistveno vplivale na novo tekmovalno sezono.« Podelili ste tudi priznanja MNZ Ptuj. Kdo jih je prejel? S. Glažar: »Vsako leto na skupščini podeljujemo v skladu z obstoječim pravilnikom tudi priznanja posameznikom iz različnih klubov in društev, ki so se s svojim delom v preteklosti izkazali. Letošnja priznanja so prejeli: Uroš Krajnc (ŠD Skor-ba), Stanko Simonič (ŠD Videm), Gregor Glažar (ŠD Hajdoše) in Vuka-šin Nikolič (NK Ormož). Plaketo MNZ Ptuj je prejel aktualni predsednik ŠD Podvinci Mitja Lah. Za častnega člana MNZ Ptuj pa je bil potrjen Marjan Lenartič. Trenutni predsednik Društva nogometnih trenerjev Ptuj je bil aktiven igralec in trener na najvišjem nivoju, pozneje pa dolgoletni funkcionar v MNZ Ptuj, Zvezi nogometnih trenerjev Slovenije in Nogometni zvezi Slovenije.« Jože Mohorič Karting • Dirka za DP v Slovenji vasi Foto: Črtomir Goznik Organizatorji so na Ptujskem jezeru lahko izvedli le pet od predvidenih 45 plovov na državnem prvenstvu v razredu Optimist. Spektakularni boji v zahtevnih razmerah Tako smo od predvidenih 45 plovov izvedli zgolj pet. Državno prvenstvo tako ni veljavno, a smo že sprejeli dogovor, da ga ponovno organiziramo v septembru," je pojasnil predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. JM Kostanjevec, kar petkrat, na najvišjo je stopil po zmagi na 50 m delfin (29,39 s). Le enkrat manj je na stopničke stopila Zala Mojsilovič Mez-narič. Odlično se je v mlajši kategoriji odrezala tudi njena mlajša sestra Brina (tri stopničke), med drugim je zmagala na 50 m hrbtno. Lina Maltarič je zmagala v disciplini 50 m hrbtno, še dvakrat je bila druga. Na tekmovanju so odlično plavanje (zelo blizu stopničk) pokazali tudi Mia Jovanovič, Iza Jurgec Bau-man, Žanin Krušič, Eli Kumer, Špela Sedič, Ema Zoreč in Jurij Peteršič. UR V Slovenji vasi je v AMZS Centru kartinga in moto športa v nedeljo potekala druga tekma letošnjega državnega prvenstva v kartingu, organizirali so jo člani AMD Ptuj. Nastopilo je nekaj več kot 50 voznikov, ob domačih jih je bilo tudi nekaj iz bližnjih držav. Zahtevne vremenske razmere z občasnim dežjem so gledalcem ob progi ponudile spektakularne boje, malce manj pa so bili navdušeni tekmovalci, ki so se morali na stezi temu prilagajati - vsaka najmanjša napaka jih je lahko drago stala. Suho jutro je prizaneslo prvim trem dirkam, nato pa so padavine poskrbele za hitro reakcijo in montiranje pnevmatik za vožnjo v dežju. Organizatorji iz AMD Ptuj so izvedli po tri vožnje v vsakem razredu, zelo pa so lahko bili zadovoljni tudi z nastopi njihovih voznikov, ki so nabrali kopico uvrstitev na zmagovalni oder. Rezultati: - Micro MAX: 1. Angel Franče- škin (AMD Šlander Celje), 2. Nik Brecelj (AKK Sportstil), 3. Jure Levar (AMD Šlander Celje); - Mini MAX: 1. David Planko (AKK Sportstil), 2. Luka Simonič (aKK Sportstil), 3. Max Trobec (AMD Ptuj); - MAX Junior: 1. Aljaž Vidmar (AKK Sportstil), 2. Nik Trobec (AMD Ptuj), 3. Tai Šiler (AMD Ptuj); - MAX Senior: Maia Sadarja (AMD Šlander Celje), 2. Miha Až-man (AKK Sportstil), 3. Kaja Kralj (AMD Ptuj); - Rotax DD2:1. Xen De Ruwe (AKK Sporstil), 2. Anže Dovjak (AMD Šlander Celje), 3. Matic Kol-manič (AMD Ptuj); - KZ2: 1. Sara Markučič (AMD Šlander Celje), 2. Jan Harc Ter-njak (AMD Ptuj); 3. Jan Skledar (AMD Hajdina); - 125 shifter: 1. Marko Žerak (AMD Hajdina), 2. Zvonko Črešnik (AMD Hajdina), 3. Janez Vok (AMD Ptuj). Po tekmi je nekaj misli strnil predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc: »Dan je bil zelo zanimiv - tako kot je bilo pestro vreme, je bilo pestro tudi dogajanje na progi. Kljub zapletom, nesreči in čakanju reševalnega vozila je za nami uspešen dan. Kot organizatorji smo zelo zadovoljni, prav tako pa so odlični tudi odzivi tekmovalcev.« M Foto: Črtomir Goznik Utrinek iz tekmovanja v Sloveniji vasi 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 11. junija 2021 Nogomet • 1. mladinska/kadetska liga Mladi dravaši tudi v naslednji sezoni med prvoligaši V soboto sta bili na stadionu Olimp v Celju odigrani povratni kvalifikacijski tekmi za obstanek/napredovanje v 1. mladinsko in kadetsko ligo. Ptujčani so si že na prvih tekmah na Ptuju priigrali lepo prednost dveh zmag z gol razliko +7 (mladinci 4:2, kadeti 6:1), na drugi so vlogo favoritov le še potrdili. Rezultatsko sicer niso blesteli tako, kot na prvih tekmah, a je bila tudi točka mladincev dovolj za potrditev prvoligaškega statusa tudi za naslednjo sezono (domačini so tekmo končali z desetimi igralci, saj je bil Štante izključen Mladinci: Šampion - Drava Ptuj 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Janežič (5.), 1:1 Ra-kar (30.) DRAVA PTUJ: Vršič, Ferk, Lah, Er-hatič (od 50. Baligač), Brest (od 76. Vogrinec), Dobnik (od 65. Pivko), Pihler, Krašovic (od 46. Žvikart), Janežič (od 65. Šabeder), Mesarič, Plajnšek. Trener: Andrej Kvas. Rdeči karton: Štante (49. Šampi-on). Kadeti: Šampion - Drava Ptuj 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Ali (5.), 1:1 Jagodič (31.), 2:1 Štante (33.). DRAVA PTUJ: Vrečar Vreznik, Ribič, Bezjak (od 58. Jelovica), Kru-šič, Bolcar, L. Čeh, Jerenko (od 54. Kosar), Očko (od 41. Kraner), Lo-vrec, Kolednik, Ali (od 64. S. Čeh). Trener: Aleš Jurčec. Foto: Črtomir Goznik Mladinci Drave so na gostovanju v Celju remizirali s Šampionom, kar je bilo že dovolj za potrditev prvoligaškega statusa tudi v naslednji sezoni. ob grobem prekršku nad ptujskim kapetanom Nikom Erhatičem, ki ima poškodovane kolenske vezi). Glavni cilj sezone - obstanek v prvoligaški mladinski in kadetski konkurenci - je tako izpolnjen, kar je po obstanku članske vrste med drugoligaši še druga odlična novica za ptujski tabor. »Najpomembnejše je, da nam je uspelo! To je res velik dosežek za celoten klub in mesto. Veliko breme v zaključku sezone so nase prevzeli igralci, ki so nastopili tako v članski kot mladinski vrsti, predvsem to velja za Marka Bresta, Jureta Pihlerja, Matica Krašovica in Nika Erhatiča. Ti so sezono zaključili povsem izčrpani, saj je npr. Brest med 15. februarjem in 5. junijem odigral kar 23 tekem! Istočasno bi pohvalil tudi druge igralce in vse v klubu, ki so verjeli v to zgodbo. Sedaj je resnično čas za odmor,« je dejal trener mladinske vrste Andrej Kvas, ki je v drugem delu sezone konstantno opravljal številne naloge tudi pri članih. Novinci v prvi ligi so vedno najlažja tarča tekmecev, ki imajo več izkušenj z nastopanjem na tem nivoju, obenem pa imajo iz leta v leto že formirane ekipe za naslednje starostne kategorije. Drava je ob preskoku med drugo in prvo ligo poskušala storiti vse, da bi bila konkurenčna, a je realnost pokazala, da bo naloga težka. Nekaj so k temu pripomogle tudi koronske razmere, prekinjena sezona in vse ostalo ... A vendarle: konec dober, vse dobro ... JM Kolesarstvo • Državno prvenstvo Mladim ptujskim kolesarjem več kot komplet odličij! V nedeljo je v Gabrju na Dolenjskem potekalo državno prvenstvo za najmlajše kolesarje, ki so se ga udeležili tudi mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj. Nastopili so odlično in domov odnesli dve zlati ter po eno srebrno in bronasto odličje! V najmlajši kategoriji dečkov C je državni prvak postal Maj Bohak, tik pod stopničke pa se je na 4. mesto uvrstil David Adam, 18. je bil Nik Vi-dovič, 22. Tai Nahberger, 29. Miha Gramc., 34. Lovro Vaupotič, 43. Matija Lačen in 45. Anej Malek. Pri dekletih je v tej kategoriji odlično nastopila tudi Kaja Adam in se uvrstila na 3. mesto. Pri deklicah B je ponovni naslov državne prvakinje pripadel Hani Je-romel, pri dečkih B pa je v zadnjih metrih boj za naslov prvaka izgubil Nik Muršec in tako postal podpr-vak. 18. je bil Jan Kirbiš, 19. Miha Bošnik in 26. Lucian Kostanjevec. V najstarejši kategoriji dečkov A je Jošt Gradišnik dirko končal na 11. mestu. UR Na najvišjo stopničko sta stopila Maj Bohak ... ... in Hana Heromel (oba KK Perutnina Ptuj). Fotozapis Po lepotah Haloz Od 3. do 6. junija so v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj pripravili Strava izziv Po lepotah Haloz. Odziv je bil zelo množičen, saj se ga je udeležilo veliko število kolesarskih navdušencev. Trasa je vodila po lepotah Haloz v okolici Podlehnika s čudovitim razgledom z Gorce. »Za izbiro slikovite trase smo bili kot organizatorji deležni številnih pohval. Za boljše počutje je s kulinaričnimi dobrotami na Gorci poskrbela še uigrana promocijska ekipa Perutnine Ptuj, kateri se zahvaljujem za podporo pri izvedbi dogodka, zahvala pa je namenjena tudi vsem udeležencem,« je dejal direktor KK Perutnina Ptuj Marjan Kelner. UR Športni napovednik Rokomet • 2. SRL, od 1. do 4. mesta RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Velika Nedelja - Frankstahl Radovljica-Cerklje; OB 20.00: Ajdovščina - Moškanjci-Gorišni- Tekma za 5. mesto: Drava Ptuj - Kronos (v soboto ob 19.00). I. A SRL (ž) Kvalifikacije za obstanek, 1. tekma: Olimpija - ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00 v Hali Tivoli). Atletika • Na Ptuju tekmovanje Zveze paraplegikov Slovenije V petek, 11. junija, bo v organizaciji Društva paraplegikov Podravja s sedežem v Mariboru na ptujskem štadionu potekal 3. krog atletske lige Zveze paraplegikov Slovenije za leto 2021. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri, udeleženci pa se bodo pomerili v teku na vozičkih na 100, 200, 400 in 800 m, metu krogle, diska in kopja (tetraplegiki pa namesto kopja v metu kija). Za sodniški del bodo poskrbeli v Atletskem klubu Ptuj. Mali nogomet • 20. Sandijev memorial v Vitomarcih Od 11. do 19. junija bo v Vitomarcih potekal jubilejni ,20. Sandijev memorial v malem nogometu. Spored: PETEK, 11. junija - ob 18.00 - otvoritev nogometne šole KMN Vitomarci (traja od II. do 19. 6.) - ob 18.30 - otvoritvena tekma turnirja, veterani NK Mura - KMN Vitomarci - ob 19.00 - turnir med zaselki in društvi iz občine Sv. Andraž SOBOTA, 12. junija - ob 15.00 (v telovadnici) - otroški nogomet turnir U-7, U-9 - ob 18.00 - pokalne tekme lige DMN Lenart ČETRTEK, 17. junija - ob 18.00 - žreb za članski turnir - ob 18.00 - mladinski turnir (letniki 2001 in mlajši), število ekip je omejeno na 12, najboljši trije se uvrstijo na članski turnir (bogate nagrade, prijavnine ni) PETEK, 18. junija - ob 18.00 - članski turnir za prehodni pokal - 20. Sandijev memorial - ob 20.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip SOBOTA, 19. junija - od 11.00 (v telovadnici) - otroški nogometni turnir U-11, U-13, U-15 - ob 14.00 - veteranski turnir +35 - ob 17.00 - ekshibicijski turnir najboljših veteranskih ekip v Sloveniji +45 - ob 20.00, članski turnir (2 skupini predtekmovanja) in finalni del turnirja s finalom ob 24. uri in ognjemetom NEDELJA, 20. junija ob 9.00 (v športnem parku Drbetinci) - zadnji krog Slovenjegori-ške lige v malem nogometu na travi in zaključek lige Brezplačna animacija za otroke. V sklopu turnirja bodo organizatorji izvedli humanitarno akcijo Igračo podari - srečo ustvari in oko-ljevarstveno akcijo Voda je življenje. Prireditev bo izvedena ob vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. Nagradni sklad članskega turnirja, ki bo 18. in 19. 6. potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih (po pravilih FIFA, 4 +1), znaša 3000 evrov: - 1. mesto: 1.500 € + pokal + prehodni pokal - 2. mesto: 700 € + pokal - 3. mesto: 400 € + pokal - 4. mesto: 50 € in praktična nagrada v vrednosti 150 € - 5. mesto: 50 € +zaboj piva Estrella - 6. mesto: 50 € +zaboj piva Estrella - 7. mesto: zaboj piva Estrella - 8. mesto: zaboj piva Estrella Bogate nagrade za najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Nagrade so zagotovljene. Število ekip je omejeno na 18! Iz skupinskega dela (3 v skupini) se v izločilne boje prebije 8 najboljših ekip (6 zmagovalcev in 2 druga najbolje uvrščena). Prijavnina: člani 50 evrov, ostale kategorije prijavnine ni. Pokali in nagrade v vseh kategorijah so zagotovljeni. Prijave ekip sprejemamo do zapolnitve prostih mesto mest na tel. št. 031 634 847 (Darko) ali darko@inplan.si. Nogometna šola KMN Vitomarci 2021 (ŠP Drbetinci) Šola bo potekala pod vodstvom trenerja in nekdanjega nogometaša Danila Pučka z gosti, bivšimi in sedanjimi nogometnimi repre-zentanti. Vabljeni otroci od 6. do 12. leta starosti. Prijavnina znaša 10 evrov po osebi. Vsak udeleženec šole prejme spominsko majico, poskrbljeno bo za napitke, otvoritveno in zaključno malico. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest na tel. št. 031 666 757 (Danilo Pučko). JM, SR Planinski kotiček Planinski tabor v Kosijevem domu na Vogarju nad Bohinjem 18. do 24.7.2021 vabi mlade planince in mlade po srcu, da se udeležite planinskega tabora, ki bo letos izveden v Kosijevem domu na Vogarju. Dom leži nad Bohinjskim jezerom pod Triglavskim pogorjem. Koča ima dobro izhodišče na številne pašne planine, ki vabijo z dobrotami, in na bližnje vrhove (Pršivec, Ogradi, Vodični vrh . ). Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj Za zahtevnejše bodo organizirali tudi zahtev- nejše ture (zadnja triada osnovne šole in odrasli), prav tako pa ne bo manjkalo veselega druženja ob ognju, petja, plezanja v naravni skali, orientacije in kopanja v Bohinjskem jezeru. Tabor je namenjen vsem, tudi odraslim, program pa bo prilagojen predvsem osnovnošolski mladini. Vse podrobnosti so na spletni strani www.pdptuj.si. petek • 11. junija 2021 Poslovna in druga sporočila Štajerski 19 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in skupine ATP Vabljeni - uz^/te>ol5¡e Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 21. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 eur, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 eur. NOVI NAROČNIKI POZOR! znam Informacije in rezervacije: , Skupina ATP, Domino center Ptuj, tM '070 24;4 150. n ' -J --V *> _. it I * [J ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagradeste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da bpste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili zatfcte, ki se boste od 14. 5. do 24. 6. 2021 naročili na Štajerski tedn«k. Brezplačno boste na morju |ahk° uHvdi vse poletne sobote (od 26. 6. do 21 8. 2021). Če torej želite 9 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 28. 8. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA štajerski TEDNIK SE RESNIČNO SPLAČA! radioPTUI enakost, prijateljstvo, sopomoč... 23. junija ob 18.00 v Termah Ptuj < Dejan Vunjak radioPTUI Terme PtuJ Štajerski SAVA HOTELS & RESORTS J SAVA HOTELS & RESORTS * fflES TelekomSIovenije gradnje TELEFifS m ATp GRADNJE L^ ** 1 ■ AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI triglav MESTNA OBČINA PTUJ Lahkota prihodnosti 20 Štajerski Naše prireditve petek • 11. junija 2021 Zagorje ob Savi, Braslovče, Vitanje, Šmartno ob Paki • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Uspelo je Zali, Lei, Manci, Evi, Lučki, Lizi, Špeli, Juliji in Neji V sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so na njegov oder prvič stopili tudi pevski talenti občin Zagorje ob Savi, Braslovče, Vitanje in Šmartno ob Paki. S svojimi nastopi so dokazali, da ima pevska tradicija v njihovih občinah že dolgo tradicijo, da se prenaša iz roda v rod, da ji izjemno pozornost posvečajo v šolah, kulturnih društvih in tudi v župnijah. Petje slovenskih pesmi pa ima v vseh okoljih posebno mesto, saj se skozi pesem in glasbo izraža identiteta slovenskega človeka, slovenskega jezika in domoljubja Strokovna komisija je imela zelo težko delo, da je izbrala pevce, ki se bodo predstavili tudi na polfinalnem odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V mlajši kategoriji bo OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi predstavljala Zala Novak s pesmijo Ne bodi kot drugi, v starejši se ji bo pridružila Lea Koban s pesmijo Bodi z mano do konca. Tudi OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi bo imela dve predstavnici v polfinalu: Manco Avsec Jozic v Projekt so omogočili: Občina Braslovče, Občina Vitanje, Občina Šmartno ob Paki in občina Zagorje ob Savi, Perutnina Ptuj, Talum, Telekom Slovenije, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, ATP, Klima Ptuj, Sazas, BSH, Testepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade Sponzorji prireditve Telekom ¡lovenije jfATP E Odern Perutnina Ptuj SAZAS BS " Lahkota prihodnosti HEftM/A AN pro Technik d.o.o. B/S/H/ tostepoint. MANA bylFF CINKARNA Elektro a » • « j Celje A Kowinlrads mlajši kategoriji s pesmijo Kdo še verjame, v starejši pa se ji bo pridružila Eva Glavač s pesmijo Lahko noč, Piran. OŠ Braslovče bo v mlajši kategoriji s pesmijo Ta svet ne zna živet predstavljala Lučka Ušen, v starejši Liza Novak, ki bo zapela Mojo pesem. OŠ Vitanje se je predstavila samo v starejši kategoriji, v polfinale pa se je uvrstila Špela Kušar s pesmijo Milijon in ena zvezda. OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki bo v mlajši kategoriji predstavljala Julija Kolenc s pesmijo Največ, v starejši pa Neja Rabuza s pesmijo Le s teboj. V Zagorju ob Savi ima kultura zelo pomembno mesto, saj od tod izhajajo številni odlični glasbeniki in tudi pevci. Pevska tradicija je močno zasidrana, saj naša občina vsaki dve leti gosti bienalno Državno revijo mladinskih in otroških pevskih zborov, ki se je rodila na odru zagorskega kulturnega centra. Organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, bi tako lani moral pripraviti že 27. revijo, a je ta zaradi znanih epidemioloških razmer prvič v zgodovini odpadla. Na revijah so v močni konkurenci zborov sodelovali tudi naši pevski zbori, Mladinska pevska zbora Vesna, Juventus in otroški pevski zbor Cicido, ki so osvajali zavidljive rezultate, je povedal župan Matjaž Švagan. „Zato smo v občini Zagorje ob Savi z veseljem podprli idejo družbe Radio-Tednik Ptuj, da pevske talente poiščete tudi v naših osnovnih šolah. V naši občini namreč spodbujamo in pomagamo mladim na različnih poteh, ki jih uberejo v življenju -ne zgolj na področju kulture, ampak tudi umetnosti, športa in še bi lahko našteval. S ponosom jih spremljamo tudi takrat, ko odidejo od doma. Tako se prav zdaj spet aktivno pripravljamo na Dirko po Franciji, kjer bo barve Zagorja ob Savi zastopal naš Primož Roglič. Občina se že barva v rumeno, saj ...... ......... .............. ■«■ ■ • iKiši i::;;;;:;! Peli so: OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi: Aneja Borštnar, Tjaša Ka-učič in Zala Novak v mlajši kategoriji ter Tija Bantan, Matija Kovačič, Eli Drnovšek, Lea Koban, Nika Korinšek Kajič in Sheila Omerhodžic v starejši. OŠ Ivana Škvarče, Zagorje ob Savi: Manca Avsec Jozic v mlajši kategoriji ter Eva Glavač, Špela Pervinšek, Kevin Bahtic, Anej Pušnik in Pia Lukač ter Rok Hauptman, Kaja Brinjevec in Sara Borišek v starejši. OŠ Braslovče: Lučka Ušen in Lea Žohar v mlajši kategoriji ter Nika Razdevšek, Liza Novak, Hana Štraus ter Manca Marovt v starejši. OŠ Vitanje: Monja Pogladič, Matej Jeseničnik, Klara Klemenc, Špela Kušar, Daša Slivnikar in Neja Kotnik v starejši kategoriji. OŠ Bratov Letonja, Šmartno ob Paki: Ajda Kumar in Julija Kolenc v mlajši kategoriji, v starejši pa: Tia Jezernik, Neja Rabuza in Ema Ho-lešek. verjamemo, da bo ta naš ponos, ki sem ga osebno podprl že, ko je kot majhen fantek prvič skočil s smučarske skakalnice v Kisov-cu, tudi letos Zagorjankam in Zagorjanom prikolesaril uspeh, kakršnega nam bodo vsi zavidali. V občini Zagorje ob Savi smo res ponosni na vse naše mlade ljudi, ki so naš navdih in naše upanje. Zato se zahvaljujemo tudi medijski hiši Radio-Tednik Ptuj, da ste se odločili pri nas poiskati mlade talente," je izpostavil župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan. Živimo v obdobju, ki velja za enega najbolj stresnih in čustvenih. Glasba ima še posebno v takšnih situacijah, ko je tudi kultura skoraj povsem zamrla, izredno pomemben, pozitiven vpliv na naša življenja. „Še toliko bolj na življenja in razvoj naših otrok, zato v občini Braslovče, z različnimi dejanji ter potrebno finančno podporo dajemo razvoju različnim talentom, v vseh starostnih skupinah, res veliko pozornost. Glasba osvobaja, pomirja, združuje in osrečuje ljudi, povezuje ter pomaga pri gradnji identitete, je dejavnost, ki izredno pozitivno vpliva na medosebne odnose, kar je v teh časih, kjer prave vrednote izginjajo, izrednega pomena, } Foto: Črtomir Goznik Spela Kušar, 8. razred. OS Vitanje, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec): „Pesem mi je bila všeč, zato sem si jo izbrala. Všeč pa mi je tudi pevka, rada poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih pojejo Lina Kuduzovič, Gaja Prestor in Alya. V šoli imam najraje šport, zgodovino in angleščino. Veliko časa posvečam športu, igram odbojko, v glasbeni šoli igram klavir in obiskujem solo petje. Tudi pesmi pišem. Želim postati psihologinja, rada pa bi tudi pisala pesmi za glasbenike." Julija Kolenc, 5. razred, OS Bratov Letonja, Smartno ob Paki, pesem Največ (Klara Jazbec): „Z veseljem sem se udeležila tega tekmovanja, saj zelo rada pojem. S projektom nas je seznanila učiteljica glasbe. V šoli se imamo odlično. Najraje pa imaml ikovno umetnost in šport. Treniram gimnastiko, sem tabornica, hodim na plesne vaje. Z veseljem pa pomagam tudi doma, pri hišnih opravilih. O svojem poklicu še ne razmišljam, čas bo pokazal, kaj mi najbolj leži. Morda tudi vzgojiteljica." še več, pozitivno vpliva na naša čustva. Skratka, kot sem že omenil, smo in tudi v prihodnje bomo v občini Braslovče z različnimi dejanji in finančno podporo, na različnih področjih, od kulturnih do športnih, v največji možni meri podpirali in vzpodbujali razvoj različnih talentov. Ponosni smo na vsa društva in vse pevske zbore, glasbene skupine ter posameznike, ki razvijajo svoje talente. Na tem mestu bi še posebej izpostavil Prosvetno društvo Braslovče, ki različne talente zelo uspešno vzgaja in vzpodbuja že 132 let. Za konec želim vsem sodelujočim v tem čudovitem projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo oblilo uspeha, veselja in lepih spominov,« pa je o pomenu glasbe oz. kulture v teh stresnih časih in o projektu spodbujanja petja slovenskih pesmi povedal župan občine Braslovče Tomaž Žohar. Povabilo v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi je prišlo ravno v pravem trenutku. Na eni strani se spopadamo z epidemijo in je vsaka družabna oz. kulturna ustvarjalnost dobrodošla, na drugi strani pa naša šola že vrsto let izvaja domovinske projekte in je vsebina več kot dobrodošla in primerna. „Sicer pa je imela v Šmartnem kul- tura vedno pomembno vlogo, naj bo to gledališče, zborovsko petje ali druge oblike. Na šoli zato premoremo mnogo pevskih talentov, ki bodo kasneje dejavni v naših društvih in prav je, da jim omogočimo tudi tako obliko predstavitve, promocije in ustvarjanja. Le na ta način bomo ohranili bogato tradicijo zborovskega petja v našem okolju, mladim talentom pa pomagali do možnosti individualne uveljavitve. Dober glas seže v deveto vas, dobro petje mladih talentov pa naj nas poveže v teh nenavadnih časih, ko potrebujemo drug drugega in nam ne sme biti vseeno za našo domovino," je svoje misli strnil župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Župan občine Vitanje Slavko Vetrih pa je povedal, da je bila med vsemi odločitvami, ki ji mora sprejemati, odločitev za sodelovanje v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, zagotovo ena lažjih in prijetnejših. „Pesem ima v naših krajih izredno bogato tradicijo, ki pa jo je seveda treba negovati in ohranjati. Ohraniti jo našim zanamcem pa jo je mogoče le s prenosom na mlade generacije. V vseh štirinajstih letih mojega sedanjega županovanja opažam veliko zavzetost naše šole pri ohranjanju tako zborovskega kot ljudskega petja. Zahvala gre posebej zelo zavzeti učiteljici glasbe ge. mag. Mojci Koban Dobnik. Pevsko tradicijo podpira tudi župnija, v okviru katere delujeta poleg od- raslega mešanega še mladinski in otroški zbor. Na žalost je nov čas v primerjavi s časom moje mladosti odnesel veliko priložnosti, kjer se je včasih lahko pelo. Ena najboljših priložnosti je bilo petje pastirčkov na paši, veliko se je dalo naučiti ob prepevanju s starejšimi ob različnih običajih in ob ali po končanem delu, ko je bil dobrodošel za razvedrilo vsak prost trenutek. Tudi sam izhajam iz družine, kjer se je veliko pelo, v hiši je bila doma tudi glasba, ostalo je veliko spominov, veliko starih besedil v spominu. Najbrž so krivi geni, da primem večkrat za pero in tudi kaj novega napišem in uglasbim, če je potreba. Tako je nastalo kar nekaj posnetih viž in pesmi v izvedbi različnih ansamblov in skupin ljudskih pevcev. Dokaz, da zna naša mladež odlično peti, se potrjuje tudi z udeležbo v projektu. Osebno vsem sodelujočim čestitam za pogum in se zahvaljujem za trud. Obraz se mi razvedri, ko mi doma zapojeta vnuka ali ko skupaj zapojemo in zaigramo. Seveda imajo mladi veliko talentov. Zato skrbno spremljamo vsa njihova prizadevanja v naši skupnosti in skušamo primerno podpirati njihovo sleherno prizadevnost in se skupaj z njimi veselimo uspehov. Vse dobro vsem ustvarjalcem in veliko lepih odpetih pesmi," pa je o pevski tradiciji občine Vitanje povedal župan Slavko Vetrih. MG Foto: Črtomir Goznik Neja Rabuza, 7. razred, OS Bratov Letonja, Smartno ob Paki, pesem Le s teboj (Marta Zore): „Upam, da sem pravilno ujela vse tone v pesmi, že dolgo jo pojem, saj mi je zelo všeč. Pojem in poslušam pa rada tudi pesmi, ki jih pojejo Alya, Nika Zorjan, BQL, Marta Zore in Ditka. Pri pesmi me vedno najbolj pritegne besedilo. V šoli imam najraje glasbo in šport. Rada jaham konje, kolesarim, hodim na sprehode, rada pa tudi spim. Želim postati veterinarka, saj imam zelo rada živali. Doma imamo 12 mačk, psa, konja, kokoši in kuščarja." petek • 11. junija 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Foto: Črtomir Goznik • • • • ■ • ■ • ■ • • • • • • ■ ■ • ■ • • • « • ■ ■ • ■ « ■ ■ • ■ a • ■ ■ • ■ * • • * ■ a * • 4 ■ • • ■ ■ • • ■ ■ * • • • > ■ • » ■ • ■ • • • • • m m • ■ « ■ * • • * • * • • • • • • ■ • 9 m m Foto: Črtomir Goznik Zala Novak, 4. c-razred, OS Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Pesem sem si izbrala sama, ker mi je bila zelo všeč. Rada pojem angleške pesmi; od slovenskih pa kakšno zabavno oz. poskočno. Od predmetov v šoli imam najraje likovno umetnost, ker lahko ustvarjam in glasbo, ker lahko poslušam glasbo, ki mi je všeč. V prostem času najraje pojem,večino časa porabim za učenje. Želim postati zdravnica ali pevka. Zdravnik je tudi moje oče, ki me pogosto vzame s seboj na predavanja. L ■ KfH E&vi*. Fotc Manca Avsec Jozic, 4. razred (PŠP), OS Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar): „Pesem sem pela že pred tem tekmovanjem, zato sem si jo tudi izbrala. Rada imam tudi pesmi, ki jih poje Ditka, ob slovenskih pa tudi angleške. V šoli se imamo odlično, dobro se razumemo in si medsebojno pomagamo. Sem edino dekle v razredu na naši podružnični šoli. Glasba in šport sta moja najljubša predmeta. V prostem času plešem, igram violino in hodim na balet. Želim postati pevka." Lea Koban, 7. a-razred, OS Toneta Okrogarja, Zagorje ob Savi, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač): „Pesem mi je všeč, ima lepo sporočilo, zato me je pritegnila. Tudi glasba me mora pritegniti. Veliko pa je odvisno od samega izvajalca. Rada pojem in poslušam pesmi, ki jih pojejo Nika Zorjan, Anika Horvat, Neca Falk in še nekateri drugi. Od vseh šolskih predmetov imam najraje glasbo in slovenščino. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir. Najbolj se posvečam šoli. Pomagam tudi pri gospodinjskih opravilih." Lučka Ušen, 4. razred, OS Braslovče, pesem Ta svet na zna živet (Nina Pušlar): „Pesem se mi je zdela zabavna in zanimiva, aktualna za ta čas, zato sem si jo izbrala. Pojem vse pesmi, ki jih poznam. Všeč so mi Kori Kaver, Nina Pušlar in Bepop. V šoli je v redu, ni pretežko. Moji najljubši predmeti so nemščina, šport in likovna umetnost. V prostem času rada ustvarjam, izdelujem uhane, zapestnice. Zelo veliko pa tudi berem. Uživam na prostem, rada imam živali. O poklicu pa še ne razmišljam." rtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Eva Glavač, 6.a-razred, OS Ivana Skvarče, Zagorje ob Savi, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Pri pesmi sta me pritegnila besedilo in glasba. Slišala pa sem jo tudi v živo, v Piranu. Pred radijskimi mikrofonom še nisem pela, malo me daje trema, tista pozitivna. Rada imam pop glasbo in vse lepe zabavne pesmi, ne pa tudi narodno-zabavno glasbo. Od šolskih predmetov imam najraje glasbo in slovenščino. Igram flavto, veliko pojem, poslušam glasbo in se družim s prijatelji." Liza Novak, 6. razred, OS Braslovče, Moja pesem (Alya): "Pesem sem poznala že od prej. Alyjo pa sem tudi v živo gledala, ko je pela to pesem. Všeč so mi zelo različne pesmi, morajo pa biti vesele in imeti neki smisel. Ne maram repa in žalostnih pesmi. Od predmetov imam najraje matematiko, likovno umetnost, glasbo in šport. Igram kitaro, pojem, rišem, se kotalkam, treniram atletiko, največ sprint na 60 m. Sem zelo hitra, na državnem tekmovanju sem bila druga. Rada imam živali." r Goznik Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec in OŠ Rogatec prireja oddajo Otroci ___ti^Jl pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Rogatec. Oddaja bo v sredo, 16. junija, ob 18. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube m profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Rogatec. radioPTUI Štajerski ID Perutnina Ptuj f Lahkota prihodnosti if Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Dornavo in OŠ Dornava prireja oddajo Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Dornava. M&OplOCI Pojejo ¡sssg* Oddaja bo v sredo, 16. junija, ob 19. uri na Radiu Ptuj ter Facebook in Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Dornava. radio celie I novi tednik MANA B/S/H/ tostepoint BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje TelekomSIovenije KLIMA F?yj) d©.@. OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE oculus >5 " Weltweite Industriemontagen - bo dem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov Elektro Celje jJATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI by IFF SAZAS CINKARNA HEßMI/\ A Kovintrade 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. junija 2021 •.;.* w PISANA ♦ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 11. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:10 Minuta za Mestni svet 8:30 Kuhinjica 8:50 Risanke 9:50 Glasba za vse 10:20 Idealna linija 10:35 Afrika kriči 12:00 Ptujska kronika 12:25 Minuta za Mestni svet 12:45 Rortal 12:55 Cista umetnost-junij 13:25 Pogled nazaj 13:45 Tadej Toš in odpadki 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Minuta za Mestni svet: Marta Tušek 18:35 Glasbena osrmica (slo.) 19:05 Pomurski tednik 19:40 Poaled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:25 Minuta za Mestni svet: Marta Tušek 20:35 Utrip Ormoža 21:40 Mednarodna atletska liga 21:45 Idealna linija 22:00 Ptujska kronika 22:25 Minuta za Mestni svet: Marta Tušek 22:35 Cista umetnost - junij 23:05 Obzornik TV Dravograd 23:45 Videostrani SOBOTA 12. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Minuta za Mestni svet: Marta Tušek 8:10 Koncert pihalnega orkestera 10:40 Izaubljen, da naiden 12:00 Pregled tedna 12:30 Minuta za Mestni svet: Marta Tušek 12:40 Portal 12:50 Glasba za vse 13:20 Cista umetnost-junij 13:50 Pogled nazaj 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja) 19:35 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Minuta za mestni svet 21:30 Cista umetnost — junij 22:00 Ptujska kronika 22:25 Portal 22:35 Obzornik TV Dravograd 23:15 Zadnji človek na svetu 00:50 Videostrani NEDELJA 13. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:10 Minuta za mestni svet 9:10 Pogled nazaj 9:30 Pero Lovšin 10:40 Cista umetnost-junij 11:10 Glasba za vse 11:40 Mednarodna atletska liga 11:45 Idealna linija 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Bralna značka za odrasle 14:15 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Obzornik TV Dravograd 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:45 Cista umetnost - junij 21:15 Gospodje ptujski 21:40 OkusPosavja 22:00 Ptujska kronika 22:25 Moja dežela, lepa in gostoljubna 23:20 Charlie Chaplin, pon 00:20 Videostrani PONEDELJEK 14. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:50 Obzornik TV Dravograd 9:50 Glasba za vse 10:20 Cista umetnost-junij 10:50 Moja dežela, lepa in gostoljubna 11:45 Idealna linija 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Minuta za mestni svet 13:45 Poaled nazaj, pon. 14:30 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Cista umetnost - junij 19:35 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:40 Minuta za mestni svet 21:45 Zapuščina Štefke Cobelj 22:00 Ptujska kronika 22:25 Dartur: Vojna za vodo 00:00 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 88028, info@petv.tv, www.petv.tv * telemach M;|[»1i,I.m1 2| J orodno ^Fabavne ^ lasbe Petek, 3. septembra 2021 SENČILA VRATA 02 / 780 04 24 i INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ H 0 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Program TV Ptuj 12. in 13. junija 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Odprtje prenovljenega nogometnega igrišča na Mestnem stadionu Ptuj, igrišča z umetno travo, atletskega dela in strelišča v Športni dvorani Mladika. V Parku spominov na Ptuju položitev venca na grob neznanemu ruskemu oficirju. KGZS, Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj, pripravil Dan odprtih vrat in uradno odprl novo učno sirarno in prostore za predelavo mleka. Mestna občina Ptuj in Čebelarsko društvo Ptuj sta na Mestnem trgu postavila Paviljon medenih zgodb, namenjen promociji našega čebelarstva. Čebelarji so predstavili pomen življenja čebel. Kako poteka cepljenje na Ptuju in odzivi prebivalcev Ptuja in okoličanov, smo vprašali direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan, ki z optimizmom zre v prihodnost. Stekle so priprave in ocenjevanje kmečkih prehranskih izdelkov za 32. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo zaradi virusa vrata razstave tokrat odprla v septembru 2021. V Galeriji mesta Ptuj odprta samostojna likovna razstava umetnika Uroša Weinbergerja. Dokumentarni film Ptuj - bogastvo preteklosti. Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Ponovno vablj £ na izlet 1U11U Ro/lia-T rlnika Ptui m skupine Air! , Odhod ob 7. uri izpred železniške postaje na Ptuju. Sprehod po središču Murske Sobote. Ogled gradu Grad - največjega grajskega poslopja v Sloveniji. Vožnja do reke Mure, kjer še vedno mlini meljejo moko in kjer pri Otoku ljubezni vozi brod čez reko. Obisk 53,5 metra visokega stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah. Kosilo v tipični prekmurski gostilni. Pokušina vin in prijetno druženje na vinski fontani. Sprehod ob Bukovniškem jezeru in ogled Plečnikove cerkve v Bogojini. Proti večeru odhod proti domu. (19. junij 2021) Cena vključuje: vožnjo z visokokakovostnim turističnim avtobusom S P° r9ramU'tradicionalno kosi'°. P°kušnjo vrhunskih vin celodnevno vodenje in organizacijo izleta. J™* J"5ore«rvacije: Poslovalnica ATP, Domino center Ptuj. Štajerski TEDNIK ^DloPTUJ f ATP AVTOBUSNJ IN TOVORNI PREVOZI petek • 11. junija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, » 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, •Made in Germany, • do 35 let garancije. PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letne izkušnje, •plačate le razliko med porabljeno in proizvedeno energijo, ] Made in EU, ■ ■ •080 88 55) Lepi spomini ne bledijo! Za zdravo pitno J vodo v Halraah Milan taževin kandirlat sistpmal Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptui. Cena izvoda z darilno embalažo ie zaoli 15 evrov, za naročnike Štaierskeaa tednika oa 10 evrov. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. wwwnnvnrehn si Houa Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1 a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www rnlptflrstvn-flrniis si n? 78« 17 041 Q14 I Mariborska cesta 27b. SI-2250 Ptui PROGRAMSKI NAPOVÛTINÏK PFTF K 11 in ni 00:00 Video strani 08.00 Jutranja telovadba 08:30 Pesem in ples nas družita, 2002 10:10 Utrip Ormoža 11:15 MOPF Brežice 2019 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob prazniku Občine Cirkulane 19:10 Kravji bal 2020 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:50 Astro - v živo OQ HO \/irloA ctrani SOROTA 17 i il ni 00:00 Video strani 08.00 Jutranja telovadba 08:30 Koncert zborov iz Občine Markovci 09:30 Utrip Ormoža 10:35 Ptujska kronika 11:00 Srečanje OFS, Cirkovce 2019 12:35 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Ob prazniku Občine Cirkulane 19:10 Lokalni utrip Občine Miklavž 20:00 Valeta OŠ Markovci 2017 21:40 Ujemi sanje OO r\r irlon cH S P '■5 î = Q. Is in 0 En ° ' šl MFHFÏ IA n i lini 00:00 Video strani 08.00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Pesem v poletje na Hajdini 11:00 Prvo sv. obhajilo na Vidmu 13:00 Košnja trave na Čiišekovi domačiji 13:50 8. regijski tematski koncert, Ptuj 2018 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Ob prazniku Občine Cirkulane 18:10 Zašpilaj in zakrikaj po domače 20:10 110 let zborovskega petja v Staršah 11 <>^^ Nagradno turistično vprašanje covid o ani ni p Z dirko Po Sloveniji je Ptuj doživel enkratno In neponovljivo promocijo v vsej svoji zgodovini. 27. dirka Po Sloveniji se je 9. junija začela v starosti slovenskih mest in pritegnila številne ljubitelje kolesarstva in druge goste, ki so želeli v živo videti našega kolesarskega zvezdnika Tadeja Pogačarja, ki je tudi ambasador slovenskega turizma, in druge kolesarske mojstre. Skupaj jih je bilo okrog 140. Letošnja dirka je potekala pod prepoznavnim znakom Fight for green (Boj za zeleno). Še posebej zanimiv je bil ogrevalni krog, ki je potekal po ulicah in trgih starega mestnega jedra. V okviru dirke Po Sloveniji pa že tretje leto poteka tudi natečaj za naj gostitelja dirke. Vtem sodelujejo vsi gostitelji, občine startov, letečih ciljev in ciljev letošnje dirke, skupaj 29. Pot do tega naziva poteka preko neupora-be plastike za enkratno uporabo, ločevanje odpadkov, promocijski material iz trajnostnega materiala, lokalna ponudba hrane. Upati je, da se je Ptuj izkazal tudi kot izjemen gostitelj. Štirinajst slovenskih naravnih kopališč je za svoje trajnostno upravljanje okolja prejelo znak Modra zastavica za leto 2021. Slovenska turistična organizacija je znak Modra zastavica vključila v Zeleno shemo z znakom Slovenia Green Beach. Slovenci so lani ustvarili za več kot 2,2 milijona zasebnih potovanj, kar je za polovico manj kot leta 2019. Prvič po letu 2009 so večino potovanj opravili v Sloveniji. Več kot polovica tis- tih, ki v letu 2020 niso zasebno potovali, je kot razlog navedlo covid-19. Drugi razlogi pa so bili še zdravstveni, pomanjkanje denarja, 11 odstotkov pa je bilo takšnih, ki zasebno niso potovali zaradi obilice delovnih obveznosti. V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, Ptuj vabi na kulinarično popotovanje skozi čas, edinstvena kulinarična doživetja in kulinarično dogajanje, ki je tudi predstavljeno v promocijski zloženki Kulinarično potovanje po Ptuju skozi čas. Za obiskovalce oz. gastronomske užitkarje pa bodo še posebej zanimiva kulinarična doživetja na zgodovinskih prizoriščih, v okviru katerih so se za pobudo Zavoda za turizem povezali ptujski gostinski in lokalni vinarji. Za obiskovalce od drugod in tudi domačine bo zanimiv tudi ogled mesta, v okviru katerega bodo spoznavali zgodbe ptujskih gostiln. Na kulinarična doživetja in dogodke pa bo vabila tudi priložnostna razstava na Foto: Črtomir Goznik S Salonom Sauvignonom se je na Ptuju začelo festivalsko poletje 2021. ptujski tržnici pod naslovom Prehranjevanje na Ptuju in v njegovi okolici od nekoč do danes, ki jo pripravljata Zavod za turizem Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Letošnje dopustovanje bo za nekatere še posebej zanimivo, saj ga bodo lahko preživeli v družbi zvezd. Poletje v družbi zvezd so zasnovali tako, da bo mogoče uporabiti turistične bone. Skupaj z zvezdami bo mogoče dopust preživeti v Portorožu, Snoviku, Bohinju, Rimskih Toplicah, Rogaški Slatini, Ajdovščini, na Kopah, Radovljici, Otočcu in Moravskih Toplicah. Na vprašanje o tem, s katerim edinstvenim drevesnim spomenikom se ponaša Ptuj, da je to Hincejeva sekvoja, bo nagrado prejela Ana Mlakar. Le malokdo pozna ta edinstveni slovenski drevesni spomenik, četudi ga ni težko najti; nahaja se v Orešju. Prve mamutovce so v Sloveniji zasadili že pred več kot 130 leti. Največji primerek te vrste pa je ravno Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju. Škoda le, da je ne znamo bolje predstaviti, pa tudi skrb zanjo ni ravno na zavidljivi ravni. Danes sprašujemo, koliko knjig hrani ptujska samostanska knjižnica. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 18. junija. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko knjig hrani ptujska samostanska knjižnica? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.