Voitnlna plačana v gotovini
Sped. In abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm. Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SL
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto IX. — Stev. 12 (178)
UDINE, 1. - 15. JULIJA 1958
Izhaja vsakih 15 dni
jioilt! tóla Sfilzerà Mana” »Benečani in Unejci"
Letos 10. maja so praznovali v vsej Svici poseben dan, posvečen italijanskemu kantonu Ticinu in delu doline Graubiin-den (Grigionij, ki je tudi naseljen z italijanskim prebivalstvom. Ta dan so Švicarji imenovali »Giornata della Svizzera Italiana«. Prirejali so prireditve in predavanja, na katerih so govorili, kako bi ohranili italijanstvo v Svici. Za Italijane so se zavzemali predvsem švicarski Nemci in Francozi, še bolj kot pa Italijani sami.
V Svici žive štirje narodi: Nemci, Francozi, Italijani in Romanci (Ladinci). Največ je v Švici Nemcev, ki imajo v rokah najbolj bogata industrijska, trgovska in turistična podjetja. Nemci se širijo povsod in prihajajo iz svojih bogatih severnih nemških kantonov tudi v južni italijanski kanton Ticino. Italijani iz kantona Ticino pa hodijo v razne državne službe in v privatna podjetja severne Svice, kjer se pa že v drugi generaciji ponemčijo in tako nastane škoda za italijansko skupnost v Švici. Nemci, ki pa prihajajo v Ticino med švicarske Italijane, ostanejo Nemci in se ne poitalijančijo, švicarskih Italijanov je tako nimar manj in nimar bolj raste vpliv Nemcev v Ticinu ter dobiva zato ta kanton nimar bolj nemški karakter.
Ne samo švicarskim Italijanom, ampak tudi Nemcem in Francozom to ni prav. Švica je sicer majhna država, toda spoštovana, ker vlada v njej enakopravnost za vse švicarske državljane, ne glede na narodnost. Švicarjem se zdi, da bi Švica ne bila Švica, če bi v njej izginili ali Italijani ali Francozi ali Romanči. Švicarji so pametni ljudje in dobro vedo, da ves svet, zlasti Evropa, ceni Švico prav zato, ker Sivijo v njej v miru in enakopravno-
sti štirje narodi, ki imajo vsi prav enake pravice. Zato pa Nemci v Švici, Francozi v Švici in Italijani v Svici ne silijo pod nobeno drugo državo, ampak imajo radi samo svojo Švico. V tej ljubezni nemških, francoskih in italijanskih Švicarjev do švicarske domovine je moč Svice.
Italijani po narodnosti, Švicarji po državljanstvu
če se ena narodnost v Švici številčno zmanjšuje in postaja bolj slaba, vedo vsi ostali Švicarji, da to ni prav in zato takoj podpirajo tisto narodnost, ki slabi. Ker je Italijanov v Švici nimar manj, vse oblasti, vse ljudi v državi to skrbi in si prizadevajo, da bi Italijanom v Švici pomagali. Na dan, posvečen Italijanom švi' ce, diskutirajo, kaj bi bilo napraviti v korist Italijanov in potem tudi resnično poskrbe in ne ostane samo pri praznih besedah, kot se to dogaja dostikrat pri nas v Italiji, švicarskim Italijanom še v glavo ne pade, da bi silili pod Italijo. Oni so dobri Italijani, govore svoj italijanski jezik v cerkvi, v uradih, v šoli, prav vserod, imajo odprte vse službe, od najnižje pa do predsednika švicarske republike, vsi Švicarji spoštujejo njihov italijanski jezik. če Italijani začno sami od sebe popuščati, jih ostali Švicarji podpirajo in jim dajejo korajžo, da ostanejo še naprej Ita-Ujani.
Pri nas v Italiji, zlasti pa v videmski Provinci, gledajo nekateri krogi za tem, da bi mi furlanski Slovenci čimprej izginili, Mnogi zastareli italijanski nacionalisti v Vidmu ne vedo, da Italija ne bo imela od tega nobene koristi in da zato njene meje ne bodo bolj varne. Ti krat-
kovidni nacionalisti ne vidijo, da kolikor več pravic nam dajo, toliko bolj se nam bo godilo, in toliko bolj bomo mi zadovoljni in toliko bolj bo Italija sigurna, močna in spoštovana od vseh svojih sosedov. Počasi bi lahko tudi Italija postala Švica, kar se tiče bogastva in pa seveda pravic vsem narodom. Na svoji koži mi to čutimo, da smo še daleč od švicarskih razmer.
Vsi mi furlanski Slovenci si moramo prizadevati, da ostanemo Slovenci, vsi Italijani nam morajo, če hočejo sebi dobro, pomagati, da se ohranimo kot Slovenji in kot dobri italijanski državljani, ki ljubijo svojo državo in zato, ker jim ta hoče pomagati in dati vse pravice. Vsa Italija ali pa vsaj videmska Furlanija bi morala imeti enkrat na leto »Giornata della Slavia Italiana«, na kateri bi diskutirali, kako bi nas ohranili kot Slovence v teh naših hribih, zadovoljne in srečne, da živimo v novi Švici, v novi Italiji, ki bi bila tako pravična do vseh narodov, kot je Švica!
Ali bomo učakali tako »Giornato«?/
Do leta 1954 je politična organizacija Francozov v Dolini Aosta »Union Valdo-taine« podpirala demokrščansko partijo glasovala zanjo na vseh povojnih administrativnih in političnih volitvah.
Kaj so napravili demokrščanski občinski in deželni svetovalci, kaj demokrščan-ska poslanec in senator za Dolino Aosta? Isto približno kot pri nas demokrščanski svetovalci in poslanci: kakšno majhno podporo za popravio cest in vodovodov ter priznanje, da ne sme nihče ponarejati specialnega sira iz aostanskih planin.
Niso pa izpeljali cone franche, ki je z zakonom določena za Dolino Aosta, niso pa popolnoma realizirali specialne deželne avtonomije, ki je določena v italijanski Konstituciji. Prva povojna leta so demokrščanski svetovalci še govorili po občinah in v deželnem zboru francoski, potem pa nimar bolj redko, dokler niso popolnoma opustili vseh francoskih govorov v javnosti. Edino izvoljeni deželni poslanec ao-stanske »Union Valdotaine« je nimar govoril v deželnem parlamentu v francoščini. Krščanska demokracija ni nikdar branila aostanske francoske manjšine. Francoski jezik so nimar bolj omejevali v uradih in šoiah. Francoska narodna manjšina je od leta 1945'do leta 1954 doživela s krščansko demokracijo razočaranje za razočaranjem. Nič ji ni pomagala njena zvestoba krščanski demokraciji. Zato je leta 1954 prelomila poli*ično zvezo z demokrščansko part’jo in ačela samostojno nastopati za interese aostanske dežele.
Pri letošnjih političnih volitvah za pa’--
Letos je vserod velika suša, velika ica, je zelo gorko. Prihajajo pasji dnevi in vsakdo, če le more, jo potegne vsaj za kakšen dan v hribe in boške, čjer je bolj hladno. Mi furlanski Slovenci nimamo sicer nikdar časa, da bi pohajali po svetu, xer moramo kar naprej opravljati naše fatije. Pa vseglih stopimo kakšen-krat čez konfin k našim znancem na Kobariško in dalje naprej po soški dolini. Zdaj je tudi čas, ko sečemo onstran kon-fina travo po Kolovratu, Miji, Jalovcu in pasemo živino po planinah. Tako pridemo še večkrat kot pozimi na onostran konfina, Kjer žive Slovenci kot mi.
Kaj govorimo z njimi? Tisto, kar nas in njih najbolj skrbi in srbi. Drug drugega sprašujemo, kakšno je življenje na eni in na drugi strani meje, na Unejskem in Konalskem, kakor mi pravimo tistim krajem ob Soči in kako v Benečiji, kaxor pravijo oni našim krajem.
Po pravici povedano smo imeli mi Slovenci, ki živimo na tem hribovitem kosu zemlje, nimar težko življenje : mi pod Italijo, oni pod Avstrijo. Potlej smo bili vsi
lament in senat so domačo francosko organizacijo »Union Valdotaine« podprle razne politične stranke, tako n. pr. socialdemokrati, socialisti, komunisti in druge partije v aostanski dolini.
Prvič po vojni sta letos propadla demo-krščanska kandidata in bila izvoljena za poslanca v parlament Severin Caveri in za senatorja René Chabod, predstavnika »Union Valdotaine«. Za < arlament je dobila krščanska demokracija 27.888 glasov, »Union Valdotaine« 30.596, za senat KD 24.734, avtonomistična »Union Valdotaine« pa 28.125 glasov.
V Dolini Aosta so Francozi globoko verni katoličani, kot pri nas naši Slovenci. Toda po trinajstih letih obljub, goljufij in norčevanja so se Francozi naveličali svojih demokrščanskih poglavarjev in jih vrgli iz parlamentarnega sedla. Kmetje, delavci, učitelji, verni ratoličani, domači duhovniki, cerkveni ključarji, socialni oe-mokrati, socialisti, komunisti vsi so stopili skupaj in oddali svoje glasove tistim, ki hočejo odpraviti demokrščanski žlajf v Dolini Aosta, ki zavira nastop avtonomije, zone franche, in razvoj francoskega manjšinskega jezika. Katoliški duhovniki so bili mnenja, da bi bilo nemoralno, ako bi še podpirali tisto partijo, ki je vseh trinajst let po vojni škodovala Dolini Aosta in njenemu narodu, francoski narodni manjšini. Zdaj bo aostansko ljudstvo pometlo škodljivce še iz deželnega sveta in z občin.
Kakšen lep političen nauk dajejo nam Francozi v Dolini Aosti!
skupa* pod Italijo in je bil fašizem za ene in ^3 druge zelo krvava in huda stvar. Zdaj imamo mi v Benečiji več palank, več denarja, zato ker hodijo vsi naši delavci — moški in žensxe — delat v Švico, Francijo, Belgijo, kjer zaslužijo dosti več kot mi doma v Benečiji in še mnogo več kot naši znanci in naša žlahta na Unejskem in Konalskem. Prej smo mi »Benečani« hodili delat na Unejsko, v soško dolino, zdaj se je pa enkrat obrnilo in hodijo slovenski Unejci in Konalci k nam na delo seč travo in delat druge kmečxe opravke. S francoskimi, belgijskimi in švicarskimi franki ter z nemškimi markami, ki jih zaslužijo naši delavci, plačujemo delavce z Unejskega od 1.100 do 1.500 lir za žornado. Denarja je sedaj pri nas v »Benečiji« mnogo več kot na Unejskem.
Kako je na Unejskem?
Nastaja vprašanje ali bo nimar tako trajalo ali pa se bo spremenilo, še do lani niso iz Jugoslavije pustili ljudi na delo v tujino. Sedaj je že drugače in dobijo passaporto, če dobijo delo izven države. Prej so Jugoslovani strogo kaznovali vsakega, kj je hotel zbežati čez mejo, pa so ga ulovili na konfinu. Sedaj ga le okregajo, ko ga ulove in pošljejo domov ter mu rečejo, naj si napravi passaporto, če že hoče čez mejo. Sedaj so naše italijanske oblasti bolj stroge od jugoslovanskih in še nimar kaznujejo s po tri mesece pr-žona za ilegalen prehod preko meje. Iz Jugoslavije bežijo sedaj samo mladi fantje okoli dvajset let, xi hočejo poskušati razne avanture. Jugoslovanski žomali so pisali, da bodo naredili z raznimi evropskimi državami pogodbe, da bodo sprejemali na delo tudi jugoslovanske delavce.
Ce pa pogledamo pri nas, kako se razvija situacija v naši furlanski Slo ven ji nas prime kar strah pri vsem denarju vseh sort valut, ki jih zaslužijo naši ljudje. Naša furlanska Slovenija je pusta in prazna: ni ljudi, ni fabriških kaminov, nixjer nobene fabrike, nikjer nobene obrtne delavnice. In kar je najslabše: zaenkrat prav nič ne kaže, da bi pri nas začeli s kakršno koli pa še tako majhno industrijo ali obrtjo. Mladi ljudje nečejo več delati na kmetih in po pravici povedano se pri takšnih pogojih ne splača. Odvisni smo zato samo od tujine, od Nemčije, Belgije, Francije, Švice in drugih dežel. Za nas ni važno, ali bo kriza ali pa ne v Italiji. Ali bodo Fanfani, Andieotti in drugi pripeljali na sigurno ekonomsko barxo Italije skozi valove recesije in pavze. Za nas je bolj važno, da ne to krize v Franciji in drugod po svetu, ker so tam na žalost naši kantieri, naše miniere, naše fabrike, naš kruh, naše življenje. Slišali smo že večkrat po naših krajih, kako molijo stare ženice: »O Bog daj, da bi še naši delavci ušafali delo v Franciji, da ne bi ostali doma dižokupati«. Zaobljub-Ijajo se na božjo pot na Višarje. Staro goro, Dolnji Barnas in Sveto goro samo zato, ker se boje, da bi na juškem nastala Kriza.
Strah nas je, če pomislimo, kaj se bo zgodilo z nami, furlanskimi Slovenci, če bi nastopila kriza v tistih državah, kamor hodijo naši delavci. Senožeti so zaraščene, njive opuščene, rak pobira kostanje, živine ni niti za polovico kot enkrat. Kam bi šli naši delavci, kako bi živele njihove družine, če bi Kriza oplazila evropske države.
Mala industrija
Na Unejskem niso vrgli vse na eno karto. živijo teže kot mi »Benečani«, ker ne dobivajo denarja kot mi od naših delavcev emigrantov. Zato pa so že nekaj postrojih, česar pri nas ne bodo nikoli. Po majhnih krajih postavljajo na Unejskem majhno industrijo, da imajo ljudje stalno delo in stalen zaslužek in še doma obdelajo v prostih urah svoje posestvo. V Bovcu imajo dve mali fabriki, v Tolminu tudi dve in veliko gradbeno podjetje, v Podbrdu tekstilno filando itd.
itd. Še nekaj imajo Unejci boljše. Službe dobe po vseh fabrixah v ostali Sloveniji: na Jesenicah, v Kranju, v Ljubljani in vserod so jim odprte fabrike in uradi. Mi se hvalimo, da imamo v Špetru dobro profesionalno šolo. Takih šol imajo Unejci tako rekoč za vsakim voglom. Do sedaj so imeli Unejci nižje gimnazije v Bovcu, Kobaridu in Tolminu ter še učiteljišče. Obrtnih šol 'in večernih šol imajo vserod vse polno. Kdor se je hotel učiti take obrti, je moral imeti najmanj štiri razrede nižje gimnazije. Od letos naprej so vpeljali osemletke, to je vsak mora napraviti osem let šole, pa najsi bo kmet, delavec ali uradnik. Pri nas imamo samo pet let osnovne šole, ki pa je, kot je nam vsem znano, karikatura prave šole. Same ferije za učiteljico in paglavce. Vse polno študentov z Unejsxega študira na univerzah in imajo tako na Unejskem svoje domače zdravnike, veterinarje, profesorje, advokate in po kan-clijah same domače ljudi. Kako je pa pri nas, pa sami veste!
Benečani in Unejci smo si kakor bratje. Enkrat gre enemu boljše, drugič drugemu. želimo, da bi Benečani in Unejci imeli takšno življenje, kot ga po svojem dolgoletnem trpljenju na tej zemlji zaslužijo.
Zdaj smo kot ena sama velika slovenska hribovsxa družina, ki ve za vsakega člana, kako mu gre, ker ni več paradane od konfina med nami. želimo vsem nam, Benečanom in Unejcem, skupno, lepo, svobodno in boljše življenje!
Fanfani sestavil novo vlado
Tajnik KD Amintore Fanfani je končno sestavil novo vlado. Ta vlada je takole sestavljena :
Predsednik vlade in minister za zunanje zadeve: Amintore Fanfani;
Podpredsednik m obrambni minister: Segni; minister brez listnice za gospodarski razvoj Juga i npasivne kraje: sindikalist Pastore; minister brez listnice za birokratsko reiorrr.o: Giardinai minister za odnose s parlamentom: Del Bo; notranje zadeve: Tambroni; pravosodje: Go-nella; proračun: Medici; finance: Preti; zakladno ministrstvo: Andreotti; prosveta: Moro; javna dela: Togni; kmetijstvo: Ferr’ari-Aggradi; promet: Angelini; pošta: Simonini; industrija in trgovina: Giorgio Bo ; delo in socialno skrbstvo : Vigorelli; zunanja trgovina: Colombo; trgovska mornarica : Spataro ; državne u-deležbe : Starnuti.
Kot je razvidno iz seznama, so razen štirih socialdemokratov vsi ostali ministri demokristjani in bodo najvažnejša gospodarska ministrstva v rokah demo-kristjanske desnice. V novi vladi so štirje novi ministri, čeprav je bil Fanfanijev namen, da bi bilo njihovo število večje. Ti ministri so : 1 ) senator Camillo Giardi-na, 2) poslanec Ferrari-Aggradi, 3) poslanec Giulio Pastore in 4) poslanec Giuseppe Spataro. Zlasti je značilno, da je prišel v vlado tudi Giulio Pastore, ki je znan kot tajnik demokristjanskega sindikata CISL. Pastore ima sedaj 46 let, je rojen v Genovi ter je začel kot tekstilni delavec in samouk. V vladi se bo brigal za gospodarski razvoj pasivnih krajev.
Nadaljnja značilnost nove vlade je, da so vsa najvažnejša gospodarska ministrstva v rokah demokristjanske desnice, kar dokazuje, da Fanfanijeva vlada ne bo preveč usmerjena v tako imenovani »levi center« in da zato ne bo mogla izvajati glavnih točk programa na gospodarskem področju v tistem smislu, kot se je to napovedalo v Fanfanijevem krogu.
Fanfanijeva vlada se bo predstavila najprej senatu, kjer ima zagotovljeno večino, nato pa še v poslanski zbornici, kjer je njena večina še dvomljiva, saj so radikali in republikanci izjavili, da se bodo vzdržali in so tudi glasovi treh južnoti-rolskih Nemcev še vedno negotovi.
TAKOLE IZGLEDA LESEN MOST V PODBONESCU, ki ga je podrla Nadiža
ob zadnjem nurju.
nn n i n 111 m i ii 111 m 1111 ■ 11 m imi 11 n 111 n m 11 m 111 ■ 111 im i n n n 111111 * • 1111 milu umi umni mm illumini
Aosta Aostancem!
RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE.
O V E N C E V
k /mi//# i " » ;
SV. PETER SLOVENOV
Dobro šolo
Laureati v
Laureati v agrikolturi so imeli letos spomladi svojo letno skupščino v Vidmu, na kateri so izglasovali mozione, da je kmetijstvo v Videmski provinci v zelo težkem stanju. Kmetje sami ne dobijo od svoje zemlje toliko denarja, da bi lahko sami zidali nove bolj moderne štale, nove gnojne jame, nove sadovnjake in plantaže ter druge moderne stvari v kmetijstvu. Ti laureati, ki se zastopijo na kmetijstvo in sedijo v raznih inšpektoratih di agricoltura, v raznih konzorcijih in podobnih uradih, ki imajo opravka s kmetijstvom, pravijo, da bi moral governo dajati podporo takšnim kmetom, ki so že začeli razna dela na svojih posestvih in ki jih je treba čimprej končati, da ne bi bilo škode. Laureati pravijo, da ib bilo dobro vzeti od tistih 15 milijard lir, ki jih je governo določil pred volitvami za Furlanijo za razne konzorcije di bonifica, nekaj milijonov, da bi se naredile nove štale in izboljšala zemljišča.
Mi se popolnoma strinjamo s tem, kar pravijo ti kmetsi laureati, ma se bojimo, da iz te moke ne bo tako kmalu kruha. Prvo je treba, da bi bil vsaj dali akonto na tiste milijarde, dalje bi moral biti ta akonto likviden, to se pravi, že na kasi pri Banca diltalia v Vidmu, in potem bi še morala biti tu nova odredba governa, da se lahko uporabi ta denar tudi za posamezne kmete in ne samo za konzorcije
Od vseh strani nam prihajajo pripovedovat naši bralci in prijatelji »Matajurja«, kako je suša poprej, tuča an huda ura potlé, pobrala nartamanj eno tretjino trave, da se je posebno v strmih bre-geh, v nseožetih skoro ne bo splačalo seči.
že lani je ostala cela vrsta naših senožeti neposečenih, ker ni imel kdo seči. Dosti je bilo tudi takih gospodarjev, ki so imeli znance in prijatelje na Unej-skem, pa vseglih niso dali svojih senožeti poseči, ker se jim to ni več splačalo. Kmetje imajo namreč dosti manj živine po štalah, kot enkrat, nekateri je sploh nimajo, in tako nimajo pravzaprav interesa, da bi dali poseči in pograbiti seno ter ga spraviti domov.
Mnogi naši kmetje so dali v prejšnjih letih poseči travo in so nato kar prodali seno v Furlanijo furlanskim kmetom. Ker je bilo par let zaporedoma bolj deževno vreme, ni imelo seno takrat prave cene, če so preračunali vse žornade, vse delo in ves tred.
Letos je suša komplila velik del arnice in tudi pri otavi se bo poznalo. Kaj pa
PRAPOTNO
ZA JAVNA DELA
Zvjedeli smo, de bo država dala našemu komunu 200.000 lir za opremit komunski zdravniški ambulatorij. Dala bo tud 300.000 lir za kritje izrednih stroškov, ki jih ima komunska administracija. Za popravit cjesto, ki veže Kodromac z Obor-čo, pa je nakazanih 1.800.000 lir. Za napravit tole djelo bojo odprli djelouni center, kjer bo zaposlenih 15 djelucu za dva m j esca an pu.
agrikolturi
di bonifica v Furlanski ravnini. Pri teh konzorcijih pa že čakajo tehniki in direktorji, da ne spustijo niti lire, če bodo enkrat začeli dobivati akonto na tistih 15 milijard lir, obljubljenih pred volitvami.
Mi smo vsaj toliko zadovoljni, da tudi kmetski laureati vidijo in spoznajo, da je agrikoltura v Videmski provinci v zelo težkem stanju. Mi v hribih naše furlanske Slovenije pa pravimo, da je kmetijstvo po naših vaseh tako za nič, da se je kar za zjokati.
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
Zlo resne poškodbe je ušafu P^r padcu u vodo 44 ljetni Anton Birtič iz Bvv5 pri Podbonescu. Kar se je parbližu pATu, ki je biu poven vode zavoj hude ure, mu je spodarsnjelo an udaru je z glavo u njekšno skalo. Mož bi biu prav sigurno utonu, če ne bi paršu u tistem momentu mimo njek raprezentant od Esso iz Vidma, ki je ponesrečenca potegnu iz vode. Parvo pomuoč mu je nudu lokalni mjedih potlè so ga pejal u čedajski špitau, kjer so ugotovil, de ima možginski pretres an je zatuò u nagobarnosti za živenje.
Paula Miskorja iz Platišč je padla po štjengah an si zlomila kolk. Sparva so mislil, de udarec ni taku òhud, i kar jo je pregledu mjedih, po je poslou u videmski špitau.
senožetih
Kdo bo listje grabil, kdo bo travco žel? (Slov. narod, pesem)
šele v Furlaniji, kjer je suša vse požgala in kjer je cena senu skočila skoro tako visoko, kot hrani za ljudi.
Ma pri nas v Furlanski Sloveniji vse te kalkulacije nič ne pomenijo, ker so z emigracijo, z zaslužki v tujini vsi ekonomski
v.
zakoni postavljeni, posebno v zahodnem delu Furlanske Slovenije, čisto na robe. Na lire, ki bi se dale doma zaslužiti, se nobeden več ne oizra, kot da bi ne bile lire. Obrajtajo se samo stotisoči lir, ki se zaslužijo v Franciji in Belgiji. Doma ni nikogar, ki bi se brigal za domače lire, ki leže v travi, na njivah .in v sadju.
Ustanovimo spet
Dan bòt so Muščenji mjeli suò kopera-tivo boškivo an njeso mij bli brez djela. Potem, to se ne vje zakuò, so koperativo razpustili an takoviš djeluci no muore j o usaki zase iti se ledat djelo.
Bal no količkaj kapili naši judje, no bi muorli spet koperativo oré lošti, posebno ljetos, ki tjeu tjem kraju od kunfina no prodajajo velike hosti zi josejči. jju par usjem kunfinu so hosti, ki *.o bi tjele d. ti djelo usjem našim judem bal io znali se uniti. Tjeu tjem kraju no majo ččavso gozdarskih djelauceu e hosti no majo pen sejči ještes. Zatuò no je prodajajo impre-zam iz naše provicije. Al no bi ne mogli še našje judje ’dniko tej impreze narditi, tuo to se pravi se lošti tu koperativo an batiti ašto tej te druzji? Mi smo sigurni, ki tjeu tjem kraju, miništracjon štatal, na bi tjela rajšej našim judem prodati, ki no majò bliz hiše, koj drugim. Takoviš, djeluci, no bi tjeli ko zvečar iti spat
Državni profesionalni inštitut za zidarje in mizarje v Špetru je obiskovalo v letu 1957-58 140 vajencev.
Zelo dobra stran tega inštituta je bila, da so se prihajali učit za mojstre iz vseh občin v Nadiških dolinah in ne samo iz najbližjih vasi okoli Špetra, Sv. Lenarta in iz Podbonesca. šolo so obiskovali učenci tudi iz hribovskih oddaljenih kamu-nov, kot so Sovodnje, Grmek, Srednje in Dreka, če ne bi v zimskem času dala provincia 700.000 lir za prevoz s koriero, bi se mnogi ne mogli učiti in obiskovati šol.
Kot sploh vsi državni profesionalni inštituti, so tudi v inštitutu v Špetru učili preveč teorije in premalo prakse.
Na vsak način pa je od vseh šol ki jih imamo v furlanski Sloveniji, ta inštitut najbolj koristen. Naši mladi puobi se nekaj naučijo in niso več navadni, nekvalificirani delavci samo z diplomo osnovne šole v žepu.
Diploma inštituta nima pravega velikega praktičnega pomena, ker morajo naši delavci na delu v tujini pokazati, kaj znajo. Zelo slabo je, da nimamo pri nas nobenih pravih obrtnih mojstrov, kjer bi diplomirani učenci inštituta nadaljevali svoje delo in se izpopolnili, Tako pa morejo iti brez prakse večinoma na delo v tujino, kjer jim seveda dosti pomaga pri delu tisto malo znanja, ki so ga dobili v inštitutu.
Med deset tisoči naših emigrantov so skoro sami nekvalificirani delavci. V primeri s tako velikim številom nekvalificiranih delavcev je 140 diplomirancev špe-trskega inštituta res majhno število. Toda ker smo že začeli z borbo proti nekva-lificiranosti nših delavcev, moramo nadaljevati, da bo leto za letom nimar več
koperativo boškivo
ta svej hiši.
Anjelè to je desetine an desetine mijar-je kubičnih metru lesa za posejči na pruo-dej. Naši judje no ne stuojta spati, no se zvejajta in profitajta te okažjoni. Za parvo naj spet ustanovijo njih koperativo boškivo tej, ki so mjeli prej anu zat naj no če vidati kaj djela no če mjeti.
TAJPANA
U PROSNID VOZI AUTOBUS
Povjedati muormo novico, ki je za nas Prosnijene clo velike važnosti: sadà imamo tud mi autobusno zvezo z dolino. Kot smo žej večkrit povjedali, je Prosnid zadnja vas tipajskega komuna an s Tipano, kjer je sedež komuna, njesmo povezani s cjesto, pač pa z Ahtnom. že večkrat smo prosil, de bi nas izključili iz tipajskega komuna, ker je Tipana za nas maso deleč, an de bi nas priključili k Ahtnu. Do donàs še njesmo bli uslišani. Sadà, ko je začela vozit iz Ahtna u Prosnid usak dan korjera, bo naša zahteva tarkaj buj upravičena. Zakaj bi muorali hoditi štiri ure deleč po gorskih stezicah za dobit od komuna kajšen dokument ali kaj, drugega, ko bi se človek lahko usedu u vasi u ko-rjero an paršu u Ahten, kjer je tud pou-no use sort butjeh.
Ne bi j al nič, če bi komun usaj kaj u-peštevu, de smo takuò nesrečni, ker smo takuò deleč an še brez ejeste povarh. Na žalost pa komunu tuo ni mar, nimar smo zadnji an najmanj se za nas nardi.
Dosti ljudi, posebno otruok an starih, ni še maj videlo korjere ali s a njo pe-jali, zatuò je u tjeh dneh bla nimar pou-na. Sadà lahko rečemo, de njesmo več od sveta odrjezana vas.
GORJANI
NOV KOMUNSKI SEGRETAR
Naš komunski segretar rag. Giuseppe Sabot, ki je biu tri ljeta tu našim komunu, e bi prejšnji tjedan trašferit u Co-seano blizu Codroipa. Na njegou puošt e paršu Giobatta Roja, ki e bi fin do nas tu Reziji.
ljudi, ki bodo dobili v Špetru profesionalno kvaliiikacijo.
USTANOVIMO KOPERATIVE
U venčpart vaseh naše Slovjenščine ni nobedne večje butjehe, kjer bi prodajal malo usega. U nekatjerih krajih je več »butjeginu«, ki pa usi skupaj ne vejajo za dno dobro butjeho. Ce če človek kupit dan žebelj, muora iti že u Čedad an takuò je z dostimi rečmi, ki se nucajo usak dan an bi muorle bit par rokah.
Usi tisti mali butigjerji, ki jih je u nekatjerih vaseh kar štiri ali pet, si ne morejo dosti pomagat z zaslužkom, ker je majhen, an njihovi sinovje an hčere muo-rajo gl'ih takuò kot drugi bandrat po svje-tu.
Drugače pa bi bluò, če bi se u tistih vaseh ljudi spravili skup an nardili koperativo, ki bi lahko prodajala useh suort reči: živila, blaguò, železnino, semena, kose an osle itd, Cena bi bla sigurna buj nizka kot u Čedadu, roba buojša an nil mar par rokah. Zaslužek, čeglih majhen, ne bi šu u gajufo posameznika, ampak bi ga uživala usa vas.
Objavljamo dopis v italijanščini, tako kot smo ga prejeli, nekega našega simpatizerja, ki proučuje kako naj bi se izboljšalo gospodarsko stanje naših gorskih krajev.
Prav bi bilo, da bi se odzvali še drugi s podobnimi argumenti, posebno oni, ki upravljajo naše občine in bolj kol drugi poznajo kakšen je naš gospodarski položaj.
Indubbiamente l’economia delle nostre montagne sta morendo. La povertà della sussistenza per una p opolaz’one sempre crescente, degradazione dei terreni ed immiserimento della poca fertilità iniz ale, per un sempre più intenso sfruttaminlo colturale, mancanza e povertà di mezzi di comunicazione per l’avvio ad un’economia di scambio, hanno portato ad un intensificato degradamento della nostra montagna, alla morte di una agricoltura e di ima economia a cui sono venute a mancare, un po’ per volta, il sostegno del lavoro faticoso degli uomini e l’ormai e-saurita fertilità dei terreni.
Da questa morte può derivare una nuova vita se sarà possibile ristabilire l’equilibrio fra le sussistenze e le popolazioni, creando una economia di scambio che non si vede possibile se non con un cospicuo incremento del patritronio zootecnico.
La nostra regione sarebbe certamente l’ambiente più idoneo per gli allevamenti del bestiame da latte, se però si creassero condizioni favorevoli che oggi mancano del tutto o quasi. Conversione difficilissima in un momento economico non favorevole per l’incremento del nostro patrimonio zootecnico, anche perchè dovrebbero modificarsi mentalità arretrate e sarebbe necessario disporre di risorse finanziarie anche notevoli.
Come è possibile richiedere questo sforzo ad una economia secolarmente impoverita e scarsa di uomini professionalmente
Glih tajšno koperativo bi lahko gor po-stavli za oštarije,, katjerih je tud use pou-no u naših vaseh. Lahko bi bla samo ena koperativa za butjeho an oštarijo an ta bi sigurno dobro djelala..
De ni u naših krajih koperativ je tuo zavoj tega, ker so naši ljudje preveč individualisti. Tisti, ki imajo butjeho an oštarijo, bojo nimar pruot koperativam, ker bi bluò tuo u njihovo škodo. A ljudje ne smijejo iti za njimi, naj se ložijo ukup an djelajo za svoj interes. Takuò djelajo u Karniji an zatuò naučimo se od njih, ki vjedo dosti vič kot mi.
DREKA
POGOZDILI BOJO KOLOVRAT
Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) bo u kratkem odprlo djelouni center, de bojo pogozdil goro Kolovrat an okuolico Trinka. Za tisto djelo je bluò nakazanih 1.371.600 lir.
Pogozditev u naših krajih je nujno po-trjebna. Tuo smo videli tudi pretekli tjedan, kar je bla huda ura. če bojo gore an brjegi pogozdeni, se sigurno ne bojo trgali plazovi ob nalivih, ker bojo korenine zadaržavale zemjo an vodo. Potrjebno bi bluò pogozdit use goličave, de se preprečijo nesreče.
preparati?
Eppure sono qui riposte, secondo il mio avviso, le più fondate speranze per un rifiorimento della nostra economia montana.
Come preparare gli uomini che dovrebbero assistere ed aiutare tale profonda trasformazione dell’assetto colturale ed dell’ordinamento aziendale? Saranno sufficienti gli aiuti previsti dalle vigenti disposizioni di legge e soprattutto saranno applicabili in un ambiente così difficile perchè tale rinnovamento si possa compiere?
Forse non è possibile affermare o negare in questo momento. Non si vedono però nella nostra povera zona i segni per un felice avviamento a così difficili realizzazioni.
Un’azione fatta in profondità con una efficiente attrezzatura di assistenza tecnica ed economica potrebbe idubbiamente migliorare la situazione e superare i più ardui ostacoli.
E’ sempre stata una economia povera quella della montagna, come sono stati poveri gli investimenti fondiari, ma che, purtuttavia, aveva consentito un notevole incremento della popolazione. Dalla fine dello scorso secolo alla metà dell’attuale si è andato semprepiù delineando un regresso economico reso ancor più palese dall’aumentare delle necessità e delle aspirazioni dei montanari.
Non è che oggi manchino le organizzazioni tecniche, economiche ed anche politiche che si occupino della montagna. Non è che manchino i provvedimenti legislativi per la risoluzione dei problemi che l’interessano. Forse ve ne sono anche troppi. Quello che manca è un coordinamento fra di essi ed un sufficiente finanziamento per le provvidenze che si devono attuare.
Geoin. Alberto Caucigli
ČEDAD:	NADIŽA,	V	OZADJU	MATAJUR
m i.i i i l m liiii mlini itn 11 in ililil;Mil)ii iMiMliliMililililil I I 1,1)1 lililll III 1111111111M111 I I 111M1111 I I I I 11 • lil 11 # I • 111 i l 11
Letos v
lil n 111 n 1111111111111 ■ ■ 11111 ■ 1111 ■ 11111111 n 11 un Iiiiimiiii inwiiiiMiMiiiiiMiwi i Milini nn m 11 HM Min i mn I n ii i ni
BRDO
FOJDA: V OZADJU ŽELEZNI KANAL
IM I I I 1:1 III III I I I 1.11.11 I I III 1:11 I I lil I lili 11,1 lilllllll llliiail lllllll I I nin na l i 1,1)1 I I I I M llilllìlllililM lilililililllllillllllltlllll ,<*i*i>>a.lIimiailiaiM
La nostra regione muore
Kaj bomo delali tale mesec
NA NJIVI so prva žita že pospravljena in za temi slede razni strniščni posevki. Nekateri kmetje že začenjajo s postopnim izkopavanjem krompirja. Dokler je nima še zelena, ne smete izkopavati krompirja. Ce opazite koloradskega hrošča ali njegovo gosenico, ga morate zatirati z o-Piranjem. Ce imate opravka z večjo njivo, škropite s svinčenim ali apnenim arzma-iom (0,4 do 0,5 kg na 100 litrov vode).
V VINOGRADU nadaljujte s škropljenjem Škropljenje je zlasti potrebno, če so kile trte poškodovane po toči. Če je trta kila le preveč prizadeta, je močno obredite in ji pognojite, da bo mogla dati les
prihodnje leto. Ostale trte boste v naslednjih letih vršičkali. Za zdaj vam ni treba ìezati preveč v živo, da ne bi razžalili grozdov, ki bi lahko utrpeli veliko škodo v primeru, da bi spet padla toča. Za zdaj samo prikrajšajte mladice, da ne Srlivjajo preveč v rast, in odstranjujte za-listnike.
V SADOVNJAKU so se morda ponekod Pojavile razne glivične bolezni. Na breskvah se opaža napad glivic, ki povzroča listno luknjičavost, ki se pojavlja tudi na češnjah in ostalih koščičarjih. Te škropi-
ITD
E
L
E
0
m
te ali z pol odstotno bordoško brozgo ali z dva odstotno žvepleno apneno brozgo. Zatirajte listne uši, ki jih zasledite v kodravih listih breskev ali na drugih listih ostalih sadnih dreves.
NA VRTU redčite pregoste setve in nadaljujte s sajenjem solate. Dobro bo, če sejete radič, ki bo v nekaj dneh vzkaiil in katerega boste lahko želi do zime. Paziti morate, da se ne pojavljajo bolezni ali škodljivci na zelenjadnih rastlinah. Zatirajte z arzeniati gosenice raznih sovk in drugih škodljivcev. Pri tem uporabljajte heksaklociksanove preparate, kot so agrocidi. Te uporabljajte tudi za uničevanje nočnih hroščev in bramorja. Paradižnike škropite proti peronospori z 1% bordoško brozgo in pazite, da se nanje ne preseli koloradski hrošč.
Bramor pri domačih živalih
Kako poceni skuhamo žajfo
Odpadne maščobe, ki se nam nabirajo "V gospodinjstvu, spravljamo v posebno Posodo. Taki ostanki so na primer: košček žaltave margarine, masti, surovega •hasla, ocvirkov, mast, ki smo jo pobrali * premastnih juh, koščki loja, ki ga pa moramo prej precvreti, ostanki olja itd. V Velikih gospodinjstvih naberemo lahko Večje količine odpadnih maščob, če jih Obiramo pri pomivanju posode in pomij be porabimo za prašiče. Posodo najprej splaknemo v prav majhni količini vode in Jo šele nato pomivamo dalje. Maščobo, ki se nabere na vrhu te vode, poberemo, ko se ohladi, kar se v zimskem času zgodi šez nekaj ur.
Veliko maščobe, ki bi jo lahko uporabili za milo, gre v nič tudi pri klanju Prašičev. Vsi odrezki, vsa voda, v kateri Pomivamo mastno posodo, so vir odpadkih maščob. Vodo je treba zliti le v večjo posodo, da se mast v njej ohladi in stopi na površje, nakar jo poberemo.
Kadar kuhamo milo iz maščobe, ki vsebuje veliko olja, dobimo mehko ali celo brazavo milo. Da to preprečimo, dokupimo bekaj trdih maščob, kot sta na primer goveji in ovčji loj.
Iz nabranih maščob skuhamo milo.
Na 1 kg maščobe si pripravimo 20 dkg južnega kamna, 3 do 4 litre vode, in sicer deževnice, ki je mehka, nato še 20 dkg kuhinjske soli, nekaj žlic prečiščenega terpentina, 1 ali 2 zavitka dišečega šam-Pona, s kakršnim si umivamo lase.
Vso maščobo denemo v kotel ali velik jonec, jo zalijemo z vodo in ji pridenemo bržni kamen. Ta mešanica naj se počasi kuha 2 do 3 ure. Večkrat pa jo premešamo 2 leseno kuhalnico. Ker zmes močno kipi, j° često poškropimo z mrzlo deževnico. j*o dveh ali treh urah kuhanja dodamo š® kuhinjsko sol in nato naj počasi vse ®kupaj vre še kaki dve uri. Kuhano milo
zlijemo v plitve posode in pustimo čez noč, da se strdi. Na dnu se zbere ostri lug in razne usedline. Milo poberemo z vrha, ga razrežemo na kose, ga denemo še enkrat v lonec ali kotel, dolijemo prav malo deževnice in med kuhanjem ves čas mešamo. Kuhamo tako dolgo, da dobimo popolnoma gladko zmes, brez kepic. Pri drugem kuhanju dodamo milu terpentin in šampon. Pripravimo si plitve zabojčke, dobri so tudi pekači, jih splaknemo z mrzlo vodo in nalijemo vanje mila do roba. Ko se milo ohladi in strdi, ga razrežemo z žlico ali nožem na primerne kose. Milo zložimo na deske in posušimo na zraku.
Skuhamo milo lahko pa tudi takole: Na 3 kg maščobe vzamemo 1 kg lužnega kamna in 9 do 10 litrov vode. Vse skupaj denemo v lonec ali kotel in kuhamo 2 uri. Med kuhanjem gmoto neprenehoma mešamo. Ko se tekočina loči od drugih 'sestavin, zlijemo vsa skupaj v nizke posode, v katerih se potem milo strdi. Posode zmočimo poprej z mrzlo vodo ali pa jih obložimo z mokrimi krpami. Strnjeno milo zrežemo in posušimo.
Bramor je najbolj razširjen izraz za bulaste tvorbe pri govedu in prašičih. Povzročitelj bolezni je bacil, ki je nevaren za žival, pa tudi za človeka. Najdemo ga v živalski krmi in stelji, predvsem v ječmenovi slami. Za okužbo je potrebna rana, v katero se naseli bacil in prične svoje razdiralno delo. òe prav majhna rana je zadostna, da se v njej naselijo kužne klice. Človek, ki žveči slamo iz razvade ali dolgočasja, se ne zaveda nevarnosti, ki mu preti. Bolezen ni nalezljiva, bolna žival nikoli ne okuži sosednje.
Bramor se javlja dokaj pogosto, vendar nastopa brez pravila. Včasih se stalno pojavlja na nekaterih področjih ali samo v določenih hlevih, spet drugič pa le v posameznih, izjemnih primerih.
Pri govedu se bramor pojavi na glavi, predvsem na spodnji čeljusti, ali na vratu. Bula lahko zraste v koži, podkožju ali na kosti. S teh mest se bramor včasih razširi v notranjost, zlasti v žrelo in celo v pljuča.
Pri prašičih najdemo bramor na glavi, še večkrat pa na vimenu odraslih svinj. To je razumljivo, če mislimo na ostre zobe sesnih pujskov, ki prizadenejo svojim materam nešteto ranic in ran, ki se prav lahko okužijo. Vzrok so lahko tudi razne druge poškodbe kože zaradi grobe stelje ali neurejenega svinjaka. Na vimenu le redkokdaj zraste ena sama bula, navadno je to grozdata oblika bramorja. Ko po-
samezne bule prizadetega dela vimena dozorijo, izteče iz njih gost, rumenkast gnoj.
Posebna vrsta bramorja je »lesen jezik« pri govedu. Okužba nastane vedno zaradi poškodbe jezika. Jezik močno oteče, postane trd, rdeč in hudo boleč. Posut je z večjimi ali manjšimi gnojnimi mehurčki. žival ga le s težavo premika po gobcu in težko jemlje hrano. Stanje se včasih izredno hitro slabša in žival trde hrane, zlasti sena in rezanice. kmalu sploh ne more jesti.
Bramorja ne smemo zamenjati z oteklino zaradi gnilega zoba, z oteklino podu-šesne slinavke, z oteklino podvilične ali priušesne bezgavke, z oteklino zaradi neprehodnega slinskega kanala itd.
Bramor se često sam predre, ko pa gnoj izteče, se proces le izjemoma ustavi. Največkrat se ponovi, včasih na istem mestu ali pa v neposredni okolici.
Bolezen je ozdravljiva, če jo kmalu opazimo in čimprej začnemo zdraviti. Mnoge nezdravljene živali morajo v zakol, ker so močno shujšale in ker zaradi otečenega jezika ne morejo jesti ali pa ker jih duši zaradi otekline v žrelu ali močno spremenjenih pljuč.
Pri zdravljenju dajemo prednost kirurškemu načinu. Seveda bo operiral vedno le živinozdravnik. So pa tudi drugi načini zdravljenja. V oteklino vbrizgamo navadno jodno tinkturo ali lueolovo raz-
topino, ki prav kmalu uniči povzročitelje in razje lupino bule. Ce je ognojek že zrel, ga je najbolje odpreti, izpustiti gnoj in ga izžgati z vročim železom.
Oteklino lahko tudi mažemo z jodno tinkturo, vendar to le redkokdaj pomaga. Mažemo poleg tega še s salmijakom ali 10% raztopino modre galice.
Jodne preparate dodajemo tudi hrani (5-10 gr. kalijevega jodida na dan skozi več tednov) ali naravnost v žilo (3 do 5 krat v 3 do 12 dnevnih presledkih).
Zdravljenje z antibiotiki je v mnogih primerih zelo učinkovito. Treba je dati velike količine penicilina in streptomy-cina.
Kravi z bramorjem jez'ka pokladajmo svežo krmo, poparjeno seno, kuhano žito, vlažne otrobe, repo, peso, ker trde hrane ne more uživati.
Pripomniti je treba, da se pri živalih, ki jih dalj časa zdravimo z jodnimi preparati, večkrat pojavi bolezen, imenovana jodizem. živali se naježi dlaka, koža se prične luščiti, dobi izcedek iz nosa in kašlja. Z zdravljenjem je treba takoj prenehati, v hrano pa je dati vsak dan po 50 gramov kuhinjske soli.
In še nekaj : bramor je silno trdovratna bolezen, ki se rada ponovi po vseh naštetih načinih zdravljenja, celo po operaciji.
■ I lili II lil 111111 III I II I IMI I lllll.l 111.111 lili lllil II 11111111111 II II 11.1 lil 11   I II 111111 II 111 II 111111111 II II I
Kako uničimo molje
UGANKE
Brez oči po poti gre, domov pride brez glave.
(A95tpod)
Ne govori kot mi ljudje, kar hoče, vendar vse pove.
(ouiasid uiuajmi s ‘orad) V dežju, soncu, svitu lune rad prebiram zlate strune, čuješ me še skozi zid, le očem sem vedno skrit.
(J8}9A)
Otročičkov pol je grad, a brez oken je in vrat.
(t?nq a auiag)
Posebno ob večerih, če imamo odprto okno, vidimo letati drobne živalice, ki so sovražniki vseh volnenih in kožuhovina^ stih stvari. Poglejmo si natančneje tega malega škodljivca.
Razlikujemo dve vrsti moljev: manjšega in večjega, škodljiva pa sta oba. Razlika je samo v tem, da je mali molj bolj nevaren volnenim stvarem, veliki pa krznu — kožuhovini. Pravzaprav ti molji, ki letajo okoli, sami ne žrejo obleke in krzna, šele gosenice, ki se razvijejo iz jajčec, ki jih letajoči molji ležejo, oškodujejo tkanino in krzno. Jajčka ležejo v blago meseca avgusta. Najlažje preženemo molja, če volneno obleko, krzno, tapecirano pohištvo in posteljnino vsak dan denemo na zrak in, sve dobro iztrkamo. Ce tega ne storimo, se spravijo gosenice na delo. Iz snovi, ki jo nagrizejo stvorijo okoli sebe nekak plašček, v katerem se zavijejo in s katerim se razrijejo v razne kotičke, kjer se zabubijo, kar se zgodi konec aprila. Po dveh tednih izlete in v začetku maja in še pozneje letajo okoli po naših stanovanjih.
Ker ravno v teh mesecih shranjujemo
m
zimske stvari, omare in skrinje, kamor jih spravljamo, najprej pokadimo. To lahko naredimo tako, da omaro čisto izpraznimo, jo osnažimo in postavimo vanjo posodico vročo vodo v katero kanemo 8 kap. ljic salpetrove kisline, da se kadi, hitro , zapremo in čez 4 ure že lahko v omaro denemo obleko. Lahko pokadimo tudi z žveplom. Na krožnik položimo žveplen košček ali vrvico, zažgemo, zapremo in čez dve uri je omara vama pred molji. Vse špranje morajo biti seveda zamašene s časopisnim papirjem, ta moljem najbolj smrdi.
Seveda moramo zimsko obleko, preden jo spravimo, dobro osnažiti vseh madežev in jo presušiti. Zelo dobro je, da volnene stvari zavijemo v časopisni papir ali lanene rjuhe, česar se molji ne lotijo.
Naftalin obesimo v vrečicah iz redkega blaga, da nam obleke ne pokvari. Denemo ga lahko tudi v žepe zimskih plaščev.
Lahko na razne kraje omare pritrdimo vato namočeno v terpentin. Sicer je dovolj sredstev za preganjanje molja in eno bo gotovo kaj izdalo.
France bevk-.
13.
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Čedermacu je grozeče pela palica; hodil Je ves zamišljen, s težkim srcem. Čudni glasovi, ki jih je slišal o Skubinu in jim v svoji dobrosrčnosti ni mogel verjeti, so Se mu zdeli stokrat potrjeni. Bilo mu je grenko, obhajalo ga je začudenje, hkrati Se ga je polaščala ogorčenost.
»Glej, in vse dni mi je bil v mislih« *ku je hripavo prišlo iz grla. »Saj sem ve-^el, da je lahkomiseln, a da je tak ... Kako le more?« se je razburil. »Kako le blore?«
Dospela sta bila na vrh brda, kjer se cepila steza. Počivala sta oprta na pa-^ce, da bi končala razgovor in se posloma. Sonce je stalo že tik nad obzorjem; °blački so se raztegnili čez polovico neba, kili so krvavordeči. V Nadiško dolino, ki zijala pod njima, je že legala senca.
»Kako le more?« se je Potokar grenko Nasmehnil. »Zate je to nepojmljivo, za-*ke tudi.« Pogled se mu je uprl v vrhove 8ora, ki so odsevali večerno zarjo, kakor se mu je zapičil v neko misel. »Zame ibdl. a vendar...« Znova je utihnil in Edvzel po kratkem premolku:	»Kakšni,
^včkt smo ljudje! Ce dobro premisliš, se *ku vendar ne moreš čuditi. Skubin nima Eikakega narodnega čuta, brez korenin
je, brea tal pod nogami... Kar dela ni iz prepričanja, pri tem ga vodijo sebični nameni... To je najhujše. To je zlo!«
Govoril je počasi, kakor da mu le stežka prihajajo besede. Ves čas se je oziral v nasprotni breg in ni pogledal Cedermi ca. Ta je stal pred njim nepremičen, kot olesenel, nobene besede ni preslišal, sproti mu jih je bral z ustnic. Pred očmi mu je nastajala tragična Skubinova podoba, ki jo je bil v glavnih obrisih že sam začrtal, a se je zdaj zdrizal pred njo. Oživele so mu vse besede, ki so bile pale na žegna-nju v Rupi. Bolestno so se ujemale s Potokarjevim pripovedovanjem. Sramoval se je, navdajalo ga je sočutje, bilo mu je hudo do dna duše. Ali so mar oni krivi, da ni dobil mesta, za katero se je potegoval z nedovoljenimi sredstvi? Kakšno maščevanje si je izmislil bedni človek? Ne, ni ga moglo opravičiti, da je bil le slepo orodje v Zanettijevih rokah. Cavaliere bi se rad z njegovo pomočjo zopet prikopal do ugleda. Morda se mu to posreči. Okoliščine so bile ugodne, roke so željne zgrabile za ponudeno jim odkupnino ...
»Pa kaj misli, da bo imel od tega?« je Čedermac vzkliknil iz svoje poslednje misli. »Monsignor ne postane ...«
»Monsignor ne, a morda župnik«, se je Potokar nasmehnil. »Plačilo dobi, četudi morda ne tako velikega, kakor ga pričakuje. Saj so nekaterim že samo za podpis ponujali tisočake.«
Čedermaca je nemilo zadelo; zdrznil se je in pogledal tovariša. Ali misli njega? Ne. Kazno je bilo, da je tudi Polokar to doživel. In še drugi. To mu je bilo v olajšanje. Niso se drznili le njega žaliti s sramotno ponudbo.
»Ali jih mar kdo vzel?«
Potokar mu ni takoj odgovoril. Ozrl se je po dolini, nato po gorah, daleč na drugo stran.
»O tem mi je težko govoriti«, je sko-mizgnil z rameni. »Ne bi hotel po krivem natolcevati. Sum|im, da jih je kdo le vzel... kdo, 'ki bi se bil pa že tako vdal...«
In sta zopet molčala. Same bridkosti, ki so stiskale srce in dušile besede. Čedermac je kot omotičen od bridkih občutkov gledal predse. Kdo? Saj je vseeno. Ljudje smo, na koncu koncev je vse razumljivo ... Na Matajurju in na grebenih Kolovrata je še zmeraj gorelo večerno sonce.
»Ako vidiš Skubina, reci mu, naj pride k meni!«
»Prav.«
In še se nista mogla ločiti.
»Ali je Vatikan obveščen?« je vprašal Cederma«.
Kaj vse pridobivamo
iz koruze
Dandanes pridobivajo že toliko izdelkov iz koruze, da jih ni mogoče niti več vseh našteti; nekateri pravijo, da jih je več sto, drugi pa, da jih je že kakšnih dva tisoč. Resnica pa je, da kemiki še nadalje odkrivajo različne dragocene surovine iz sestavin koruznega zrna. Zanimivo je tudi, da se škrob posameznih sort koruze precej razlikuje ali da ga nekatere sorte vsebujejo mnogo več. Iz škroba pa pridobivajo dragocene surovine ali izdelke. V Ameriki izdelujejo iz koruznega škroba med drugim tudi tvoriva, ki so podobna celuloidu, zato jih uporabljajo za izdelovanje filmov in za najrazličnejše namene, za kakršne je priporočljiv bakelit ali celuloid. Novo . nov so tudi začeli uporabljati kot prevleko, ki nastane iz tekočine, za zavaiovanje živil: s tekočino poškropijo živila, tako da nastane na površju tenka kožica, ki izvrstno konservira.
Brž ko so v Ameriki ugotovili, da nekatere sorte koruze vsebujejo več škroba posebne kakovosti (celo 60% več), so si pričeli prizadevati, da bi razširili predvsem te sorte.
Koruzo pa znajo ceniti tudi v drugih industrijskih deželah. Kot izvrstno surovino jo uporabljajo predvsem v živilskih industrijskih strokah. Iz sladkornega sirupa ali »tekočega sladkorja« izdelujejo dolgo vrsto slaščic, pijač itd. Vendar s tem ni rečeno, da koruza nima velikega pomena tudi za drugge industrijske stroke. Brž ko so kemiki rešili svojo nalogo, da je bilo mogoče iz koruznega zrna pridobivati tvoriva, ni več nič nenavadnega, če je koruza zastopana v sestavnih delih strojev, avtomobilov, koles v izolacijskem materjalu, v barvah, v naočnikih itd.
Iz koruznega škroba pridobivajo sirup, da ga zmešajo s hidroklorno kislino in z vodo ter mešanico kuhajo. Sirup je žejo sladek in je dandanes že skoraj nepogrešljiv v živilski industriji.
»Bojim se, da ni. Ali le pristransko. Poizkusili smo ga obvestiti, a so nam zaprli vse poti. To je sumljivo. Ne bomo odnehali ... V nedeljo je pri meni posvetovanje. Pridi tudi ti!«
»Ne«, je rekel Čedermac po kratkem premolku. »Le sami naredite. Saj veš kako je z menoj. Opazujejo me, morda bi moja navzočnost stvari le škodila. Kar boste sklenili, bo že tako prav. Z vami sem...«
Poslovila sta se in izginila vsak na svoji stezi med grmovjem. Sonce na vrhovih je bilo že ugasnilo, pisane barve neba so se čimdalje bolj stapljale v mrak. Med oblački so zagorele prve zvezde in na pobočju prve luči.
* .
Tisto nedeljo je bila v Vrsniku maša mrtvaško tiha, brez petja. Čedermac po opravilu ni izmolil navadnih zaključnih molitev, vzel je kelih in odšel v zakristijo. Verniki se temu niso začudili, bili so že pripravljeni na molk. Poslednja novica ki je gospod Mirtin ni skrival, je šla od ust do ust, dosegla slednjo hišo. Nič joka in hudih pogledov, vsak je molil zase in se zatapljal v svoje misli; le vzdihi so bili gostejši, glasnejši, bilo jih je razločno slišati v tihoti.
Po maši so se možje in fantje takoj razšli, a večina žena je ostalo v cerkvi. Molile so rožni venec. Večernic ni bilo.
Nedeljski popoldnevi v Vrsniku so bili zmeraj tihi, to nedeljo pa se je krčma nenavadno napolnila. Do kaplanije e je razlegalo glasno petje, vmes trde besede in vpitje. Gospod Martin, ki je s knjigo v rokah sedel pred odprtim oknom in se drugače ni menil za glasove vasi, je zdaj pa zdaj začuden dvignil glavo.
Bil je miren, nenavadno miren, kakor človek, ki se je do konca vdal v svojo u-sodo. Zatekel se je k branju »Življenja svetnikov«, ki so »mnogo trpeli za Kristusa, a končno odnesli venec zmage«. Veliki, mogočni zgledi so mu bili v uteho, pomirjali so mu dušo. Le vpitje na vasi ga je vedno huje motilo, da je zdaj pa zdaj napeto posluhnil. Kaj se godi? Obhajala ga je tiha nejevolja, da ga motijo. Zopet in zopet se je poizkusil poglobiti v knjigo.
Z vasi je pritekla neka ženska; bila je upehana, imela je preplašene oči. Čedermac se je zavzet dvignil.
»Kaj pa je?«
»Vsi možje in fantje so pri Spehonj\« je povedala. »Tako reč imajo. Tepli se bodo.«
»Pa zakaj?«
Tega ni vedela povedati.
Moj Bog in sveta Devica !«
Čedermac je molče še bolj pospešil hojo. Prevzemala ga je rahla bojazen, a obenem ga je imela jeza; moral je krotiti ob-
Domače živali v bajkah in legendah
Med vsemi domačimi živalmi sta predvsem govedo in ovca predmet starodavnih bajk in legend, upoštevana pa sta še danes.
Govedo je bilo in je priljubljeno pri vseh narodih, marsikje pa je še celo danes po božje češčeno. Poglejmo !
Bik ima na nebu celo svoje ozvezdje in astrologi, ki razglabljajo ali sleparijo z razlaganjem zvezd in njih vpliva na potek človeškega življenja, prerokujejo junaške podvige tistemu, ki je rojen v znamenju bika.
Iz grškega bajeslovja vemo, da so poglavarju starogrških bogov Zevsu darovali hekatombe, te pa so bile sestavljene iz 100 belin volov s pozlačenimi rogovi. Ko je isti Zevs ukradel Evropo, hčer teniškega kralja Agenora, je zavzel obliko bika.
Iz grškega bajeslovja nam je znan tudi kralj Augij, ki je moral biti znamenit govedorejec, saj je bil eden glavnih Herku-lovih naporov, da je skidal v enem dnevu Augijev hlev. Ta napor ni mogel biti majhen, ker je moral očistiti gnoj, lcrli-kor ga je napravilo 3.000 go«ed v dobi dveh let. Herkul je to delo opravil na ta način, da je v hlev napeljal vodo dveh rek. Pozneje je Herkul ubil veiikana Oe-riona, da bi mu odvzel goveje črede, nato pa še velikana Kaka, ker nu je ta hotel oteti plen.
Tako je bilo enkrat. In danes? Tndiici so častili in še častijo krave. Kot uči Bra-hama, se morajo padli bogovi spremeniti 87 krat v meso in prah, a preden moie duša preiti v človeški telo, se mora r od-
Olga je slišala v šoli, da se lahko od vsake živali kaj naučimo. Ko gre iz šole, sreča na potu mravljo.
»Mravlja,« reče deklica, »česa se morem naučiti od tebe?«
»Dela,« ji odvrne mravlja. »Glej, jaz vstajam zgodaj in hodim šele po sončnem zahodu počivat. Vse leto delam marljivo, zato nam, mravljam, nikoli ničesar ne manjka.«
Olga gre dalje in pride na domači vrt. Tam potrka na čebelni panj in vpraša: »Čebelica, česa se lahko naučim od tebe?«
Čebelica takoj odgovori: »Reda! Poglej v našo hišico, Na tisoče čebel dela tukaj in vsaka vè, kje ima opravek; nobena ne zadržuje druge. Vsaka zleti pravočasno iz panja, pa se tudi o pravem času vrne domov.«
Blizu panja opazi Olga psa čuvaja, ki je ravno nekaj zagrebel v zemljo.
»Čuvaj, povej mi, česa me učiš ti?«
čutke, da se ne prenagli.
Gospod Martin ni vedel, kaj naj si misli. Razen s prižnice se ni rad vtikal v zasebno življenje duhovljinov. Ce le ni bilo veliko nerodnosti, je rad zamižal na eno oko. Prizanašal jim je majhne slabosti, zaradi zahajanja v krčmo jih še posebno ni pestil. Naj imajo svoje redko veselje. Niso se pijanili, ob razgovoru in balincanju so popili čašo vina in se mirno vračali domov ...
A danes ta dan, kakor da jih je obsedel vrag. Osupnilo ga je. Ali bi nemara radi privabili orožnike v vas? Potem bi ne bilo konca nesreč.
Naglo je stopil po klancu. Vso pot mu je trdo pela palica. Bil je hud; pripravljal je besede, da jih ozmerja kot paglavce.
Ob kapelici, ki se je belila v sivem dnevu, je stala skupina žena in deklet. Opazovale so prerivanje pred krčmo, sklepale roke in kdaj pa kdaj prestrašene vzkliknile. Zagledale so kaplana in se vse hkrati zgrnile na rob poti.
»Naj jih pomirijo!« se je oglasila Bir-tičevka, majhna zajetna žena pšeničnih las. »Moj je kot iz uma. Še kri bo tekla ...
Krčma je šumela. Izba je bila polna fantov, skozi odprta okna je odmevala pesem. Možje so v dveh skupinah stali pred hišo, pod lipo in na kegljišču. Eni so gledali od daleč, se smejali in vzklikali, drugi pa so tiščali Birtiča, ki se jim je
vreči še očiščevanju v kravjem vampu. Zato pa še danes Indijci častijo krave, kar je prava gospodarska nesreča za tiste kraje: ubiti je ne smeš, odgnati tudi ne, če pride na trg in ti žre zelenjad iz prodajalnega koša. Računajo, da znaša po teh kravah letno povzročena škoda nad 2.000 milijard lir.
Govedo so uporabljali in še uporabljajo kot menjalno sredstvo med zasebniki in vladami. Laertes, Odisejev oče, je kupil svojo ženo Heriklejo za 20 volov. Tako kupujejo še danes v Afriki zamorci svoje neveste. Stari kralji so tudi cenili svoje bogastvo po govejih čredah. Saj tudi danes marsikje vrednotijo kmeta po tem, koliko govejih repov ima v hlevu.
Najbrže je še več bajk in legend o ovcah, saj je razširjena po celem svetu še bolj kot govedo.
Naj omenimo iz starogrškega bajeslovja le ono o zlatem runu. Oven, ki je nosil to zlato runo, je lahko govoril in letel. On je vodil Atamasove otroke Friksos in Helle skozi Tesaiijo, Epir in Tracijo do morske ožine Hellespont, ki je dobila to ime, ker je tam padla Hella v morje. Od tam jih je oven nato prenesel na azijsko stran, vodil jih skozi različne kraje.
Tudi oven ima na nebu svoje ozvezdje. Pri vseh narodih imata ovca in njeno jagnje vzvišen pomen in sta predmet o-pevanja, pri mnogih narodih pa tudi predmet verskih obredov; to predvsem v Indiji.
Krščanska umetnost uporablja ovco in jagnje kot znak nežnosti in krotkosti.
vpraša deklica.
»Varčnosti! Glej, tu imam mastno kost, ki mi jo ostala pri obedu. Ker sem sit, sem jo zagrebel in shranil. Ko bom zopet lačen, mi bo prav dobro teknila.«
Olga pride na dvorišče. Na plotu stoji petelin in poje svoj »kikiriki«,
»Petelinček,« reče deklica, »česa neki pa se naj učim od tebe?«
»Zgodaj vstajati,« ji odvrne petelin. »Preden pošlje zlato sonce svoje prve žarke na zemljo, se že zbudim in zapojem svojo jutranjo pesem. Zapomni si: Rana ura — zlata ura! Ako začneiro svoje delo zarana, gremo lahko zgodaj počivat.«
Na plotu zagleda Olga mačko.
»Mucika,« vpraša deklica, »česa naj :e učim od tebe?«
»Snažnosti! Jaz ne morem trpeti niti najmanjšega madeža na svojem kožuščku. Vedno sem snažna in se mi ni treba pred nikomur nikoli sramovati!«
besen in ves rdeč v obraz trgal iz rok. Silil je v Vanča Rakarja, ki je stal pod oknom in se mu porogljivo nasmihal.
»Pustite me, vam pravim!« je vpil Bir-tič, ki se mu je bil med ruvanjem odpel telovnik, da je kazal srajco; bil je že vinjen, še huje pa ga pijanila besnost. »Prekliče naj, besede naj prekliče pred vsemi, ali pa ga udarim po gobcu!«
»Ne prekličem!« je Rakar strupeno sikal od okna. »Kar sem dejal, še ponovim. Ce bi se pa rad tepel, kar sém!« mu je kazal močne, kovaške roke. »Kar sém!«
»Možje!« je Čedermac iznenada stopil mednje. »Kaj pa se tu godi?«
Izpustili so Birtiča in odstopili, kakor da so kaplanu naredili prostor. Birtič se •je hotel zagnati proti kovaču, že je bil storil korak, a se je kljub jezi in pijanosti pred Čedermacem zavedel. V zadregi si je segel z roko na čelo.
»Pravi, da sem ovaduh«, se je zopet zbral, zagorel iz jeze in užaljenosti in pokazal na Rakarja. »Dokaže naj ! Pove naj, kdaj sem komu v škodo obrnil jezik!«
Vane se je bil ves zravnal, da bi pred duhovnim gospodom skril svojo vinjenost.
»Zakaj pa se šemiš?« je sikal. »Zakaj pa se šemiš, ko ti ni treba?« In pri vsaki procesiji si poleg!«
»Kdo se šemi?« je rasel Birtič. Kako se šemim? O kakšnih procesijah govoriš?«
Rakar mu ni odgovoril, z zlobnim nasmehom se je ozrl po sosedih. Oni že vedo
Sokol in petelin
živel je kmet, ki je imel razen vseh domačih živali tudi udomačenega sokola. Ce ga je poklical, je priletel in mu sedel na roko.
Drugače je bilo s petelinom. Na videz drzen kokot se je neznansko bal gospodarja in nasploh vseh ljudi. Sokol se je temu čudil in nekoč pravi petelinu:
»Kako nehvaležen si ti in ves tvoj rod. Gospodarju in njegovim ljudem se približaš le, kadar ti prineso zrnja. Toda poglej nas sokole. Drzni smo in hitreje letamo od vseh drugih ptičev. Zaradi tega pa nismo prevzetni niti ne plašljivci. Ljudje nas hranijo, zato smo krotki in hvaležni.«
Petelin mimo posluša in reče:
»Hvaležnost je lepa reč, vendar sem prepričan, da sokoli še nikoli niso videli pečenega sokola na gospodarjevi mizi, medtem ko se vsak dan masti s pečenko iz mojega rodu.«
Nekoč je bil kraljevič, ki se je hotel poročiti s kraljično, toda morala bi biti prava kraljična. Potoval je po vsem svetu, da bi našel resnično kraljično, a povsod je bilo kaj narobe. Kraljičin je bilo dovolj, toda če so bile prave kraljične, ni mogel dognati. Zmerom je bilo kaj, kar ni bilo povsem v redu. Tako je prišel spet domov in bil ves potrt, zakaj rad bi imel pravo kraljično.
Nekega večera je zahrumela strašna nevihta. Bliskalo se je in grmelo dež je lil v potokih, bilo je grozno. Zdajci je potrkalo na grajska vrata in stari kralj je vstal in šel odpirat.
Bila je neka kraljična, ki je stala zunaj pred vrati. Ampak o joj ! Kakšna je bila od neurja! Voda ji je tekla od las in o-bleke, tekla ji je v čevlje k prstom in pri petah spet ven. In vendar je trdila, da je prava kraljična.
»Nu, to bomo že videli!« si je mislila stara kraljica, a dejala ni nič, šla je v spalnico, zložila vse žimnice s postelje na tla in položila na dno posteljnika zrno graha. Nato je na zrno položila dvajset žimnic, na žimnice pa še dvajset pernic.
Tu je morala kraljična vso noč ležati. Zjutraj so jo vprašali, kako je spala.
»Oh, strašno slabo !« je odgovorila kraljična. Skoraj vso noč nisem zatisnila oči. Bog si vedi, kaj je bilo v postelji. Ležala sem na nečem trdem, da sem vsa modrikasta po vsem telesu. Grozno!«
Tako so sponzali, da je prava kraljična, ker je skozi dvajset žimnic in dvajset pernic začutila zrno graha. Tako občutljiv ni mogel biti nihče, kakor samo prava kraljična.
kaj misli. Tudi Birtič ve. Ob vsaki prireditvi, ki se je vršila v dolini, si je pripel na črno srajco dve vojaški svetinji in s košatim čopom na kapi kot general odkorakal iz vasi. že vedo, tega ne bo šele razlagal.
»Bodite pametni !« je rekel Čedermac, ki ga je bila minila prva jeza. »To so otročarije! Saj ste možje, ne paglavci, in se lahko po pameti pomenite.«
Iz izbe se je oglasila pesem, ki je odmevala od pobočij :
»Je pa davi slanca padla na zelene travnike...«
Čedermac se je nasmehnil, hkrati ga je obšlo začudenje. Vrsničani v krčmi nikoli niso prepevali slovenskih pesmi. Zdaj pa so se drli prešerno, uporno, kakor da izzivajo ves svet... Novi udarec so bili sprejeli z grenkim posmehom. Kaj jih more še doleteti? »še mašo naj nam vzamejo, ki je latinska«, je bil slišal porogljivo za svojim hrbtom. Niso bili topi, nebrižni, kakor je kazal videz. Zatrli so žalost, ostala je jeza. Niso kleli, ne stiskali pesti, zahotelo se jim je grenkega norčevanja; Njihovi napol zatrti občutki so iskali oddu-ška. Vzeli so jim pesem, ki so jo ljubili bolj ko vse na svetu. Polastila se jih Je objestna upornost, odšli so v krčmo, niso se menili za špehonjeve grožnje in prošnje. »V cerkvi ne smemo peti, bomo pa tu peli.« Cernu se tako boji? Kdo ga bo
Pripovedka
V davnih časih je živel v Srednjem kraljestvu star, dober mož s hčerko-edin-ko. Bila je lepa in ubogljiva in oče jo je ljubil iz vsega srca.
Zgodilo se je, da je moral mož na dolgo potovanje in deklica je ostala sama. Imela pa je tovariša — plemenitega belega konjička. Skrbela je zanj in žrebec jo je vzljubil ter se privadil na vsakodnevne obiske svoje lepe gospodarice.
Nekoč mu je dejala: »Dragi konjič, ko bi mogel najti mojega očeta in mu naročiti naj pride domov? če to storiš, potem se s teboj poročim !«
Konjič je ob teh besedah sklonil glavo ter s prednjimi nogami grebel v tla kot da bi razumel dekličine besede. Potem je vrv, s katero je bil privezan k jaslim, tako nategnil, da se je pretrgala in odvihral iz
Tedaj jo je kraljevič vzel za ženo, zakaj vedel je, da ima pravo kraljično. Tisto zrno graha pa so dali v muzej, kjer ga še danes lahko vidiš, če ga ni že kdo odnesel.
Glej, to je resnična zgodba.
OTROCI KLIČEJO MURNA
Mur, mur, pridi iz luknjice, bova jedla bele štrukeljce! Pridi, dam ii zlat komat, greva na polje pšenico sejat!
Podlasica, dihur in kuna so sklenili, da prinese vsakdo izmed njih v skupno skrivališče ves plen, ki ga bo kje iztaknil, in si ga bodo potem razdelili med seboj na enake dele. Dihur naj bi prinašal jajca, podlasica piščance, kuna pa večjo perutnino. Da bi pa ta; pogodba bila pravnomočna, so se odpravili k staremu lisjaku — advokatu, in ga prosili, naj jim pogodbo napiše in overi. Lisjak je ugodil njihovi prošnji, napisal pogodbo in vprašal hinavsko, kam se bodo odpravili na lov najprej, češ da mora dati tudi to vt pogodbo.
V graščinsko dvorišče, tam je vsega dovolj,« je odgovorila kuna, kar so potrdili tudi drugi.
»To je moja najboljša shramba,« je pomislil lisjak in molčal.
Komaj pa so odšli, se je lisjak že odpravil na dvorišče.
»Botrček,« je rekel oskrbniku, »danes
ovadil, ako sam ne pove? V svoji pridržani mržnji se niso obrnili proti neposrednemu krivcu, iskali so ovaduhov. Kdo? Nekateri so dolžili krčmarja, ki se je cedil pred vsako uniformo in v resnih trenutkih zmeraj ostal za plotom. Rakar je iz svoje stare mržnje imenoval Birtiča...
Preden so fantje odpeli, je krčmar golorok pritekel pred kaplana in dvignil roke.
»Recite jim, naj nehajo!« je zajavkal. »Saj me še uničijo... Jutri bom na cesti ...«
Bil je smešen v svojem strahu, hkrati pa je vzbujal sočutje. Čedermacu je bila upornost fantov ljuba, četudi ga je navdajala z rahlo skrbjo. Kdo bi jim prepovedoval petje? Ali tega javno odobravati tudi ni smel.
»Jaz sem jim le v cerkvi lahko prepovedal,« se je izvil. »Tu nimam moči. Tu je tvoja hiša.«
Besedam je sledil bučen smeh. špeho-nja je obupno zakrilil z rokama in tekel v izbo. Skozi okna se je oglasila nova pesem.
»Sem slovenska deklica,
Minka mi je ime ...«
Čedermac je pomignil Vancu; stopila sta do bezgovega grma, ki se je košatil na koncu kegljišča. Kovač je nagosto mežikal v duhovnega ggspoda, ki ga je zrl
o sviloprejki
hleva.
Tekel je, dokler ni prišel do mesta, v katerem je stanoval dekličin oče. Ko je ta uzrl svojega konjiča, se ga je silno razveselil, ga zajahal in oddirjal z njim proti domu.
Deklica je bila očetovega povratka zelo vesela. Pozabila pa je na svojo obljubo. In kadar jo je konjič ugledal, je pričel grebsti z nogami po tleh, kot da bi jo hotel spomniti na njene besede.
Konjičevo vedenje je očeta močno presenečalo. Povprašal je hčerko in ta se je spomnila obljube, ki jo je bila dala konjiču ter vse povedala očetu. Oče se je silno vznejevoljil; vzel; je lok in puščico-ter ustrelil belega konjiča.
»Nikomur ne smeš povedati«, je ukazal hčerki. »Ljudje bi si lahko mislili slabe reči o naju.« Odrl je konja, posušil njegovo kožo na soncu in se zopet odpravil na pot.
Deklica je ostala sama. Nekega dne se je sprehajala po vrtu. Ko je zagledala tam konjevo kožo, jo je nejevoljno sunila z nogo ter rekla: »Neumna žival — kako si se mogla zaljubiti v človeško bitje!«
Komaj je izgovorila te besede, se je konjeva koža nenadoma premaknila. Ovila se je okoli deklice ter jo v rahlem vrtincu dvignila v zrak.
Pravijo, da je bil to mrtvi konj. Odnesel je deklico v gozd na neko drevo in tukaj zavita v konjevo kožo, se je deklica počasi spremenila v sviloprejko — prvo sviloprejko na zemlji.
ponoči boš dobil nenavaden obisk. Prišli bodo dihur podlasica in kuna, ki hočejo pregledati kurnike in hleve, če so 7 redu. Glej, da jih boš pričakal, kot se spo? dobi.«
Oskrbnik se je pripravil, da jih sprejme po stari navadi. Vzel je puško, jih počakal in ko so nepovabljeni gostje prišli, jifr je pozdravil s streli.
Komaj je lisjak zaslišal strel, se je že pojavil na plotu. »Kakšno nagrado pa dobim za svoje opozorilo?« je vprašal oskrbnika. Toda ni še izpregovoril do kraj» ko je zopet počil strel in lisjak se je zvrnil z zidu mrtev na dvorišče.
»Sovražnik in izdajalec zaslužita enako nagrado,« je rekel oskrbnik in odnesel lisjaka v klet.
Odgovorni urednik; Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
ostro, pjodirno, naravnost v oči.
»Kaj uganjaš?« ga je vprašal strogo. »Kako moreš trditi o Birtiču, da je ovaduh? Ni! To sem ti že povedal.«
Kovač se ni zmedel; Cedermačeva strogost je bila napol narejena, saj so se m» dobrohotno smehljale oči.
»Kdo pa je, če ni on?«
»Kaj je samo on v vasi?« je Čedermac zarenčal, a je zopet potišal, da bi ga drU-gi ne slišali. »Je že kdo, ki ga zdaj ni tu. Ne utegne Danes se mu je bilo nabral0 preveč svežih novic. Kdo bi jih sicer nesel tajniku v Lipe?«
»Vse dni pazimo, kdo zahaja tja. N0 moremo ga izslediti.«
»Kaj je samo ena pot? Neumen bi bil> ako bi hodil po klancu. Komur se zdi cesta nevarna, krene lahko za gričem.. 11
Rakarju se je čez trenutek poblisknil0 v očeh.
»že vem, kdo je.«
»Nič ne veš! Žef Klinjon«, je povedal Čedermac po kratkem pomisleku, a se J® že pokesal. »Ne pravi tega nikomur!« 1° položil prst na usta. »Le zato sem izbicami, da v svoji vihravosti ne boš natolceval drugih. Obljubi mi, da ne napravi® kake neumnosti! To bi bilo še slabše. Ali mil obljubiš?«
Kovač Vane mu je le nerad segel * roko...
(Nadaljevanje sledil
Živalce — naše učiteljice
immilli mimi i ninnili i m m i m n n i imi mnninin ii niiniin.nninninn.
Kraljična na zrnu graha
lil» iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiii:lii;i iiiiiii 11111 ii iiiiiiii iii iiiiii lil a iiiiiimiiiii iii iiiniiiiiiiiiiiiiiii iiii 11 iiii 11 ili iiiiiit i iii uninn 111111 im im i’11'
Izdajalski lisjak