Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., m četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 8 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlitvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
286.
I^etiiilt XXI.
Političen list za slovenski narod.
Iz sabora hrvatskega.
Iz Zagreba, 8. decembra.
Hrvatski sabor je sprejel v sednicah 30. novembra in 1. decembra zdravstveno postavo v spe-cijalni debati z malimi spremembami. V soboto dne 2. decembra pa je bil dan za interpelacije. Prvi je vprašal poslanec Jakšin, kako je to, da je imenovani odsečni svetnik zemeljske vlade, Miljan, še vedno poslanec, kar ne bi smelo po postavi biti. Ban je na to odgovoril, da je dotični gospod sicer imenovan odsečnim svetnikom, ali da še službe ni nastopil, ker je na sedanjem mestu kot rektor plemiškega konvikta neobhodno potreben, kajti vlada ni mogla še do zdaj njemu vrednega naslednika najti. Seveda se interpelant s takim odgovorom ni mogel zadovoljiti, kajti čim je dotični gospod bil imenovan višjim činovuikom, moral bi se bil po postavi odreči poslauiške časti, a ker tega ni storil, a vlada odobruje njegovo ravnanje, prekršen je zakon. Če tudi ban ni mogel zanikati, da postava ni prelomljena, vendar se v svojem govoru ni na to ozrl, nego je govoril o drugih okolnostih, ki ne spadajo na to vprašanje. Večina je seveda banov odgovor sprejela konečno na znanje, kakor po navadi že vselej, tako tudi zdaj.
Drugo interpelacijo je sprožil pa poslanec Fran Folnegovic gledč porabe preostalih svot krajiških zaklad. Do zdaj so namreč dozidane vse železnice, katerih troški so se pokrili iz dohodkov krajiških zaklad. Le gornja krajina ni dobila ša do zdaj nobene železnice, ker s početka niso bile tamkaj projektirane nobene proge. To naj bi se po želji inter-pelantovej zdaj zgodilo, ker je preostalo od teh zaklad še precej milijonov. Da je treba ta predel Hrvatske zvezati z ostalo Hrvatsko ter z Dalmacijo in morjem, je zares že skrajni čas, in gosp. poslanec misli, da se s tem ne bi smelo nič več odlašati.
Ali ban je druzega mnenja o tej zadevi. Po njegovem razlaganju je bil imetek krajiških zaklad s početka proračunan na 30 milijonov goldinarjev, ali ga bode tudi 50 milijonov. Do zdaj je potrošeno že na 30 milijonov, a ostane še 20 milijonov. Po dosedanjem ravnanju se je trošilo na železnice 56'/», drugi del pa za druge kulturne svrhe. Da so se železnice poprej dozidale, posodila je ogerska vlada dva milijona, ker ni bilo gotovega denarja, a zdaj se mora v prvem redu ta znesek povrniti, kar se bo v kratkem zgodilo. Ostane tedaj še celih 20 milijonov. Za omenjene nove železnice bi se potrebovalo najmanje 40 milijonov, tedaj ne bi bila do-statna za zidanje niti vsa vsota od 20 milijonov, a še manje pa 56V» odstotka od nje. Kaj bi potem ostalo za druge investicije. Ban tudi ni za to, da se te železnice zidajo s krajiškimi zakladami, marveč naj tukaj država sama nekaj stori, posebno če se misli na strategične železnice. Tudi je nevarno, vlagati denar iz krajiških zaklad v take železnice, ki bi večjidel bile pasivne, ker bi se tako vrednost zakladam zmanjšale.
O kakih novih predlogih o porabi preostale krajiške zaklade se dozdaj še ni razpravljalo, ali kadar pride do tega, misli ban zagovarjati avtonomne potrebe in da se večji del teh svot upotrebi za humanitarne in znanstvene zavode na Hrvatskem, ker se iz avtonomnega proračuna ne bi mogli pokrivati.
Večina je sprejela ta odgovor banov z odobravanjem na znanje, a priznati moramo, da je ravnanje banovo v tem pogledu za hrvatski narod gotovo koristno. Omenjeni zavodi so za nas neobhodno potrebni, a kako bi se obremenil deželni proračun, ki bi se za taka podjetja denar iz njega zajemal. Od dosedaj zidanih železnic nima Hrvatska posebnih koristij, saj je poznato, da so vse izpeljane po želji Mažarov, a tako bi bilo tudi z ostalimi še nedogo-
tovljenimi. Bolje je tedaj, da ostane denar vložen za domače potrebe, nego da ga država upotrebi za mažarske svrhe.
V	sednici dne 4. decembra se je začela debata o predloženi zakonski osnovi šumarske tehniške službe. S tem zakonom kakor tudi z onim o zdravstvu hoče vlada vso organizacijo politične uprave iz leta 1886 dovršiti. Tudi proti tej zadnji osnovi se je opozicija vzdignila, češ, da je vlada prerano izdelala osnovo, da bi-bilo potrebno, poprej natanko izmeriti vse površje, ki je s šumo zaraščeno. Tudi misli opozicija, da vlada ne bode mogla dobiti toliko za to službo sposobnih mož, kolikor jih bode treba. Vlada pa misli tndi to postavo zlagoma skozi več časa izvajati, a potrebno je, da se jedenkrat začne, kajti skrajni čas je že, da se začne tudi na Hrvatskem racijonalno gospodariti s šumo, s tem znamenitim faktorjem v gospodarstvu. Opozicija je tudi pri tej priložnosti ostro napadala vlado, ki vse postave kuje in sklepa v duhu mažaronskem, samo da hrvatski narod čim prej izroči popolnoma Mažarom. Vladna stranka kakor tudi sam ban je temu oponašanju čvrsto ugovarjal, a opoziciji oponesel, da nič ne dela, nego le podira, in še celo dobrih postav narodu ne privošči.
Morda je opozicija zares malo nespretno upo-trebila priložnost, da napada vlado pri takih zakonskih osnovah, katerim se ne more oponašati, da ne bi mogle biti koristne, če jih vlada zares v pravem duhu izvaja.
Opozicija bo imela tako lepo priložnost prigo-dom proračunske razprave, svoje mnenje izjaviti o današnji vladi ter jej izjaviti svoje nepoverenje, in gotovo z večjim efektom, nego tako-le razcepano pri raznih priložnostih.
V	sednici dne 0. decembra je tudi omenjena postava sprejeta od večine. Potem je se poslanec Mile Starčevič interpeliral vlado, misli li poskrbeti
LISTEK.
Obisk pri materi cesarjevi.
(Une visite ž. la mere de 1' ompereur. — Napisal J. Mory.)
(Konec.)
Raz svojega sedeža videl sem ob jednem i nepremično glavo matere Napoleonove i visoki stolp kapitoljski. Kaka primera! Na jedni strani veličina rimska, na drugi pa veličina ženska. I kapitolj, i le-ta ženska imela sta velikansko moč v rečeh, katere niso prišle iz roke božje, človeški prevrati pa so napravili, da sedi le-ta žena sodaj v senci rimskega spomenika, tako, da imam oba pred seboj, jaz neznatni romar, ki ni prejel od nebes iu od sreče druzega, nego oči, iz katerih se kmalu potoči solzica, iu pa čuteče srce.
Njene ustnice so se krčevito odprle, da bi nadaljevale razgovor, a izpregovorila je samo besedico »Francoska" in ime svojega sina. Do tega trenotka zdela se mi je samo navadna ženska, kojo že tare starost in katera seveda želi novic o svojih odraslih od potnika, kateri pride ž njo skupaj.
Toda po teh besedah, po teh gestah, po čudoviti eneržiji, ki je hipoma elektrizovala le-to žensko ogrodje, spoznal sem mater Napoleonovo. Vzlasti jeden trenotek zdela se mi je vzvišena. Ne, nikdar ne bode nihče drug slišal onega, kar je meni dejala starka, potrta od starosti, bolesti in prognanstvB, z
odločnostjo v izgovoru, z dobrodušnostjo v izrazih in živahnostjo v gestah, kakor kaka dvajsetletna heroina na gledališkem odru.
Njenih besedij nočem oskruniti s tem, da bi jih zapisal, kajti pisati se dsl le trezno, hladno, in taka pisava bi le škodila vzvišeni njeni podobi. Sicer pa tudi nimam niti naročila, niti pravice, objaviti jih. Ako so bile te besede izrečene le kot nekaka skrivnost, spominjam se, da sem jih čul samo uekaj korakov od onega svetišča, v katerem so Rimci postavili kip, ki drži prst na svojih ustnicah.
Potrebno se mi je zdelo, napeljati razgovor na domače, rodbinske stvari, kajti kar sem čul o zgodovini iz ust one žene, v koje naročju se je rodila zgodoviua četrtstoletja, ni mi ugajalo.
Nemogoče se mi zdi popisati Vam svoje občutke, kateri so me navdajali, ko mi je pripovedovala o svojem sinu one malenkostne dogodke iz zasebnega življenja, one domače anekdote, o katerih resna, svetovna zgodovina molči, in ki so vendar tako krasni in zanimivi. Da, tolike živahnosti in tolike moralne moči bi v le-tej razvalini človeški ne bil pričakoval.
Ona je videla v življenju dosti stvarij, koje življenje takorekoč ubijajo! Ona se je dostikrat tresla za svoje otroke, ko so bili meči cele Evrope obrnjeni proti njim, v petnajstletni neprestani borbi za cesarstvo.
Bil sem že nokaj ur pri materi cesarjevi, in tedaj se mi je zdelo, da bi bilo že nedostojno, dalje časa nadlegovati jo s svojo prisotnostjo. Zamišljen, napolnjen z najglobokejšimi vtisi, katere je napravila nii-me, odpravljal sem se počasi k odhodu. Treba je bilo iti v sikstinsko kapelo k cerkvenim opravilom.
„Je-li že greste?" vprašala me je dobrodušno. »Gotovo greste k cerkvenim opravilom v cerkev sv. Petra, kaj ne, da?"
„Da, madame, grem v sikstinsko kapelo."
„Ste-li že videli Fesch-a?"
„Ne, madame, nisem imel še te časti."
„Ah, priporočila Vas bom Fesch-u; vem, da Vas bode veselilo, če se seznanite ž njim. Pokazal Vam bode svojo krasno galerijo slik. Mislite-li, da bodete še dobili prostor v sikstinski kapeli?"
»Upam, madame, da bodem prišel jeden prvih tjekaj."
»Ako bi imeli čas, iti k Fesch-u, preskrbel bi Vam jeden prostor. Toda danes je nekaj bolan, in mislim, da ga ne bode pri cerkvenih opravilih."
»Dolžnost mi bode, obiskati kardinala Fesch-a po praznikih."
»Prav, prav! Tedaj bode imel več časa!"
Poslovila se je od mene; priklonil sem se in šepetal nekaj besedij v zahvalo. Njen tajnik, francoski častnik, g. Robaglia. duhovit in visokoomikau
za bolje pr ometne zveze v kotaru čabranskem, kjer v zimskem času večkrat po deset dni] pošta izostane. Prebivalci so prosili že večkrat, da se uvede telegrafična zveza s Cabrom, ali se še do zdaj ni nič v tem pogledu zgodilo, če tudi želi narod sam pri tem podjetju nekoliko pomoči. Interpelant zahteva od vlade v tej zadevi pomoči čim preje.
Sabor hrvatski je do zdaj razpravljal o treh važnih zakonskih osnovah, kakor sem poročal, zdaj ga čaka še proračunska razprava. Bode li ž njo pred Božičem gotov, potem se bode morala na vsak način skratiti v saboru; zatorej se zdaj v odboru vse natanko razpravlja, pa traje razprava že celi teden. Opozicija je sicer zahtevala, da se predloži postava o idemniteti za mesec januvar in februvar bodočega leta, pa da se razpravlja o proračunu še le po novem letu. Ali to se ne bode zgodilo, ker ban želi imeti proračun potrjen do novega leta. In banova volja je tudi v saboru merodajna. Odobravati se mora, da je proračun potrjen o pravem času, ali naglost pri razpravljanju pa ne velja, nego sabor bi se moral vsako leto poprej sklicati, ne pa še le koncem leta, kakor se je to pri nas na Hrvatskem že udomačilo. Potem tudi ni čudno, če se opozicija toži na tako ravnanje od strani današnje vlade.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Izjemno stanje na Češkem. V zbornici poslancev vrši "se te dni debata o izjemnem stanju na češkem. Posebno zanimiva ni, to priznavajo vsi časopisi. Čudno je pa, kako levičarski listi stvar zavijajo, kakor bi vsa stvar sedanji vladi nič mari ne bila, kakor bi zanjo ne imela nobene odgovornosti in da koalieijska večina le zaradi tega mora glasovati za izjemno stanje, da ne izreče nezaupanja vladi, katero je spravila na krmilo. Mi mislimo, da je knez Windischgriitz za izjemno stanje ravno tako odgovoren, kakor je bil Taaffe. Ce ni hotel prevzeti odgovornosti, naj bi pa ne bil drugače prevzel sestave vlade, da se izjemno stanje na češkem razveljavi. To storiti je bila dolžnost sedanje vlade, ako izjemno stanje ua Češkem po njenem mnenju ni opravičeno. Kar se pa tiče glasovanja, pa pač moramo reči, da imamo vsekako druge pojme o parlamentarni dolžnosti poslancev, nego liberalni listi. Če so poslanci prepričani, da je izjemno stanje opravičeno, so jo dolžni potrditi, naj je na krmilu vlade knez Windischgriitz ali kdo drugi, ako pa vidijo, da ni opravičeno, je pa njih dolžnost, da vladnim naredbam odrečejo odobreuje.
Češko-nemška sprava. Vlada v prihodnjem zasedanju ne predloži nobene predloge o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu na Češkem. Mi ne vemo, hoče le sedanja vlada stvar pustiti, ker se jej zdi, da za Nemce na Češkem pri premenjenih razmerah osnova tega sodišča ni več posebne važ-
mož, ki je vstopil v sredi najinega pogovora, me je spremil do vrat ter me povprašal:
„Kako se Vam zdi?"
Odgovoril mu nisem; samo s znamenji pokazal in razjasnil sem mu globoki vtis, katerega je m'i-me uapravila mati cesarjeva, in občudovanje, katero je vzbudila v meni.
Po srečnem tem dogodku, ki me je ganil do ganil do solz, šel sem počasi po ulici Corso. Slučajno ozrl sera se na vogal ulice „delle Murate" in ugledal sem velik gledališki lepak. Naznanjal je, da se bode otvorilo gledališče „Di Valle" ter igrala Donizettijeva opera „Ljubavni eliksir". Prvikrat v življenju zanimalo me ni čisto nič oznanilo, da se bode prvikrat pela nova opera velikega glasbenika. Drugi prizori rojili so mi po glavi.
Obrnil sem se proti cerkvi sv. Petra. Dan je bil, kakor nalašč, za žalovanje. Rim je bil takorekoč zagrnjen v žalno obleko. Tisoči njegovih zvonov so molčali, ljudstvo pa je vrelo v cerkve: bil je veliki petek. Slučaj ni mogel ugodneje zbrati mojega dneva. Treba mi je bilo žalostink prorokov in vzdihovanj poezije hebrejske, ki so se prilegala mojemu srčnemu stanju.
Ko sem vstopil v baziliko sv. Petra, odgovarjali so turobni zvoki orgelj mojim čuvstvom. Iz kora čulo se je petje, in izmej latinščine, ki se je razlivala po velikanskem svetišču, razločil sem sledeči melanholični verz: .Ona joče in nihče je ne pride tolažit!"	J o s i p J a k 1 i č.
nosti, ali pa stoji popolnoma na stališču liberalne stranke, da ima vlada pravico to sodišče osnovati, ko se je že jedenkrat vprašal deželni zbor, ali ni oddsl nobenega mnenja, torej se sme misliti, da nima nič proti osnovi tega sodišča, a mu tudi na osnovi ni nič ležeče. Prilika bode pa vendar v češkem deželnem zboru govoriti o nemško-češki spravi. Vlada bode zboru predložila zakon o osnovi okrajnega zastopa v Teplicab, ker se je ondu osnovalo okrajno sodišče. Mladočehi bodo že skrbeli, da tedaj spravijo v razgovor vso češko-nemško spravo in levičarje ter vlado prisilijo, da se kaj izreko o tej stvari, da se izve, se li sedanja vlada še zmatra zavezano izvrševati dunajske punktacije, ali pa misli, da je s padcem Taaffeje vlade že konec vseh teh zaveznosti.
Slovmnska koalicija. Jedva se je osnovala slovanska koalicija, že se kažejo težave zaradi programa. .Narodni Listy" sami že priznavajo, da bode težko, ker državnega prava nimajo vse frakcije nove slovanske koalicije v svojem programu. Mladočeški list misli, da so vsaj zastran deželne avtonomije in narodne jednakopravnosti vsi jedini. Pa tudi tukaj se moti. Slovenci se nikakor ne moremo postaviti na tako stališče glede deželne avtonomije kakor Cehi, če nečemo štajerskih, koroških, isterskih in tržaških Slovencev prepustiti potujčenju. Sicer pa deželna avtonomija tudi glede na Cehe nema brez državnega prava nobene vrednosti in je jim le škodljiva. Za moravske in sleške Čeke bi bila osodepolna pred zjedinjenjem dežel češke krone. Tudi je težava v tem, da Mladočehi ne bodo mogli državnega prava popustiti, ker so ga bili postavili na čelo svojemu programu, ker sicer imajo pričakovati, da radikalnejši elementi doma začno delovanje proti njim. St'astny v svojem listu že začenja, očitajoč Mladočehom, da vzlic vsemu kričanju o državnem pravu še dosedaj niso natančneje označili, kako si mislijo to pravo. Jedino narodna jednakopravnost bi utegnila vezati slovansko koalicijo, pa še ta le tako dolgo, dokler se ne postavi na preradikalno stališče. Kakor hitro bi pa jeli preveč napenjati strune, pa bi se pokazalo, da se tudi glede na narodno jednakopravnost ne vjemajo Čehi, Slovenci in Hrvatje. Pa ne le glede na omenjena načela, temveč tudi glede na taktiko so v slovanski koaliciji velika nasprotja. Moravski Staročehi nikakor nečejo Mladočehom na ljubo pretrgati vseh vezi z dosedanjimi svojimi zavezniki. Dr. Klaič je baje tudi odklonil vsako brezozirno politiko. .Narodni Listy" se nadejajo, da se mladočeški zavezniki že privadijo polagoma brezozirnejši politiki, ali mogoče je pa vsekako, da se poprej koalicija razbije. Sploh se vidi, da bode treba velike previdnosti, če se bode hotela ohraniti slovanska koalicija, in da ima stvar veliko težave. Zato je pa pač umljivo, da mnogi poslanci se pomišljajo, predno se jej pridružijo.
Proti anarhistom. V vseh evropskih državah sedaj premišljujejo, kako bi naredili konec anarhizmu. Angleška vlada se je tudi v parlamentu že izrekla, da je pripravljena podpirati vse mej-narodne naredbe proti anarhistom. Pa tudi policiji je že dala angleška vlada potrebna navodila. — Švicarski listi opozarjajo na neki nedostatek v švicarskih zakonih. Nikjer ni prepovedano po časopisih poživljati k anarhističnim zločinom. Pričakovati je, da se v kratkem tudi v Švici v tem oziru kaj ukrene.
Pomnoženje angleške mornarice. V
angleških trgovskih krogih se močno agituje za pomnoženje angleške vojne mornarice, ker ne zadošča več za varstvo angleške države in angleške trgovine. V spodnji zbornici je že Jurij Hamilton napovedal predlog, v katerem se vlada pozivlje, da naj zdatno pomnoži mornarico. Vladni listi pa poročajo, da vlada misli v kratkem napraviti sedem velikih vojnih ladij, ki bodo veljale osem funtov šterlingov.
Razmere na Siciliji. V Partiuicu na Siciliji so vsled nemirov pobegnili vsi občinski uradniki. Užitninskega davka nobeden ne pobira. Ne-volja mej prebivalstvom je velika.
Slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja.
I. Jeruzalemski romar. Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Spisal dr. Frančišek Lunpe. II. zvezek. Str. 177—366.
V zvezku, ki ga imamo pri rokah, nadaljuje in dokončuje g. pisatelj opisovanje svete dežele. Zvezek
je razdeljen v tri dele: IV. Od Betlehema do Na-zareta, V. Od Nazaret* do Damaska, VI. Prebivalci svete dežele.
Od Betlehemš do Nazareta, i*a del zavzema natančen opis Judeje in Samarije. G. pisatelj nas vodi v duhu po kraljeveiii Diividovem mestu, tu gledamo sloveče svetišče Jezusovega rojstva v njegovih znamenitostih in njegovi zgodovini, bude se nam spomini izza mladih let. Dilje sledi popis okolice betlehemske. S pisateljem stojmo v Hebrou. Napotimo se k sv. Janezu v puščavo, v Ajn Karin. Iz Jeruzalema jo mahnemo čez Oljsko goro in skozi Betanijo k Jordanu, v Jeriho in k čudovitemu Mrtvemu morju in nazaj v sveto mesto. Od tu odpotujemo na sever, ogledamo si Kubebe — Emavs, Er-Ram, El-Bire, Betin (tu stupimo na Samarijska tlaj, Djifuo, Seilun, ElLubban. Kmalu smo pri Ja-kopovem vodnjaku, kjer je Jezus prvič svetu povedal, da je obljubljeni Mesija, tu ogledujemo gori Gari-cim in Ebal, potem pa dospemo v Nablus (Sihem). Dalje nas vodi pot v Sebastije (Samarijo), kjer je bil grob Janeza Krstnika, kateri je pa razrušil Ju-lijan Odpadnik. Za tem si ogledamo Sanur, na levici imamo ezdrelonsko planjavo, znano bojišče, kjer so se bile bitke od svetopisemskega Baraka do današnjega dne. Ob desnici se razprostira gorovje Gelboe, in kmalu prestopimo mejo — v obližju smo Nazareta.
Od Nazareta do Damaska. Malo mesto, kjer se je učlovečila Beseda, ljubeznivi Nazaret s svojimi posebnostmi, zlasti cerkvijo Marijinega oznanjenja nam je kaj mično naslikano. Iz Nazareta skočimo do mesteca Naim, gremo na goro Tabor in od todi v divno pokrajino Tiberijskega jezera. Tu prehodimo ona mesta, kjer se je Zveličar najdalje mudil, recimo ljubki Kafarnaum. Od todi spremljamo pisatelja v Kano, v Kajfo, na goro Karmel, od koder se čudimo krasnemu razgledu po okolici, z gore Karmel v Akko in se vrnemo v Kajfo. Iz Kajfe nas popelje ladija v Fenicijo; tu strmimo nad preminulo slavo .Kraljice morja" Tira, in Sidona. Iz Bejruta treba čez impozantni Libanon, da dospemo v Damask — v .oko jutrovo". Obiščemo še Balbek, potem se vrnemo v Bejrut in potovanje je pri kraju.
Pri opisovanju onih krajev, kjer se je kaj važnega prigodilo, navaja g. pisatelj dotični odlomek svetega pisma. Jako nas je razveselilo, da se navaja sv. pismo po naši Wolfovi prestavi, ker so začeli nekateri pisatelji po svoje prevajati Vulgato.
(Dalj« sledi.)
Hrvatsko slovstvo. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je izdala: Crkvena prikaz i vanj a staro-hrvatska XVI. i XVII. v i j e k u. Cena 2 gld. 50 kr. — Rad jugoslovanske akademije znanosti. Knjiga 115. Cena 1 gld. 50 kr.
Iz mestnega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 12. decembra.
(Dalje in konec.)
Občinski svetnik g. Šubic je potem v imenu stavbinskega odseka poročal o prošnji kranjske stavbene družbe, da se jej odstopi del zemljišča ob cesti na Rožnik, da bode ondi zidala hišo poleg hiše učitelja Ludwig-a. Stavbinska družba ponuja za svet po 7 gld. za kvadratni meter. Ker bode treba nekaj malega ceste preložiti, je družba pripravljena, cesto preložiti v sedanji širjavi na svoje troške, ravno tako se pa tudi zavezuje, da kupi še svet, ki ostane, ko se sedanja kriva cesta na Rožnik vravnil.
Poročevalec priporoča, da se ustreže želji družbe in stvar že vsekako reši, ker družba je že dne 7. februvarija vložila prošnjo in bi bila že pomladi rada zidala.
Občinski svetnik g. Hribar misli, da v tej obliki, kakor priporoča g. poročevalec, bi se družba ne mogla zavezati. Povedati bi se pač moralo, za katero ceno bode morala kupiti svet, ki ostane pri urejenju ceste, ker občina bi potem lahko preveč zahtevala za svet. Sicer pa ni treba tega pogoja, ker družba, če bode hotela zidati, bode tako morala kupiti svet. Torej naj ta pogoj izostane.
V tem zmislu je tudi sklenil mestni zbor.
Občinski svetnik g. Zabukovec je poročal o imenovanju novih cest. Tivolsko posestvo se je inkorporiralo ljubljanskemu mestu. Na tem posestvu pa sedaj stoji 12 poslopij, ki nimajo hišnih številk. Deželno sodišče sedaj zahteva, da se mu zastran vpisovanja v zemljiške knjige naznanijo hišne številke. Zato je treba, da se dajo tem cestam imena.
Poročevalec priporoča, da ravno tako, kakor so se Knatlove ulice in Franja Josipa cesta podaljšale do južne železnice, tudi druge ulice, kakor Eolizejske ulice in Nunske ulice, obdrže svoje ime do južne želežuicd. Ulice mej muzejem in Zhubroro hišo naj se imenujejo »Šubičeve ulice", za nove ulice mej Samasovo in Korsikovo hišo naj se ohrani staro ime „Vrtače", novo projektovane ulice ob južni železnici naj se imenujejo »Levstikove ulice", ulice mej »Narodnim domom" in vojaškim skladiščem pa »Tomanove ulice". Raztresena poslopja na tivolskem zemljišču naj se imenujejo skupno »Tivoli", ker je tako mestni zbor sklenil, da se tukaj ne bode nič zidalo.
O teh predlogih se je bila uuela živahna razprava. Gospod Kune je želel, da se ulice mej muzejem in novo Zhubrovo cesto imenujejo „Muzejske ulice".
Temu je ugovarjal g. Hribar. Trg pred muzejem še nima imena, in njemu se zdi umestno, da bi se ta trg imenoval „Muzejski trg". Brata Subica imata veliko zaslug za slavo naše dežele, in posebno za muzej, ter je umestno, da se imenuje po njima ulica pri muzeju.
Potem se je dosti govorilo o tem, ali naj se »Erjavčeva cesta" tudi podaljša do južne železnice, ali se „Cesta na Rožnik" že začenja pri »Tržaški cesti".
Poročevalec je poslednje še zagovarjal, ker se mu je zdelo važno, da se ob cesti razvidi, kod se pride na Rsžnik.
Drugi gospodje so bili druzega mnenja.
Gospod Hribar se je izpodtikal nad tem, da se pusti skupno ime »Tivoli", in da se v poročilu pravi, da je mestni zbor sklenil, da se pod Tivolijem ne bode nikdar nič zidalo. Dotični sklep mestnega zbora se malo drugače glasi. Govorniku se zdi celo verojetno, da se bode še kaj zidalo pod Tivolijem. Bilo bi tudi lepše, da se ondi projektirajo ulice, narede pota, nego da se tako pusti, kakor je sedaj. Ker je pa ondi sedaj le malo poslopij, bilo bi morda umestno, da se sedaj opusti imenovanje, ker se bode to pozneje storilo, kakor bodo zahtevale razmere.
Gospod dr. Bleiweis ne vidi nobenega pravega vzroka, da bi se ne moglo dati ime, ker je vendar na tem svetu več poslopij iu ker deželno sodišče zahteva, da se mu naznanijo številke.
Gospod Hribar na to opomni, da bi bilo umestneje, da se kraju da staro ime „Pod Turnorn", nego „Tivoli".	^
Gospodu Kuncu se pa to ime zdi prenemško. Mestni zbor je konečno odobril vse odsekove predloge s to spremembo, da Erjavčeva cesta obdrži svoje ime do južne železnice. Razstresena poslopja se bodo imenovala »Tivoli".
Občinski svetnik Hribar je poročil v imenu vodovodnega ravnateljstva o vloženi prošnji tukajšnjega drsalskega društva, da se vodovod podaljša do drsališča proti temu, da društvo d& 200 gld. prispevka, in vodo za napoljenje basina plača po obstoječem tarifu, vodo za polivanje se mu prepusti zastonj.
Občinski svetnik dr. Tavčar je predlagal, da se od društva zahteva, da napravi povsod dvojezične napise. Zbor je po daljši razpravi sklenil, da podaljša vodovod do drsališča, če društvo da 200 gld. doneska in napravi slovenske napise. Vodo za polivanje se pa ne prepusti drugače, kakor po navadnem tarifu. Zastonj mesto vode dati ne more.
Gospod Ignacij Valentinčič je poročal v imenu ravnateljstva vžitn. zakupa gled^ vladne naredbe o postopanju pri povračilih pristojbine za izvažanje piva. Vlada hoče v tem oziru uvesti neko jednotno postopanje v vseh zaprtih mestih. Finančno ravnateljstvo je bilo povabilo ravnatelja vžitninskega zakupa, g. Vilharja, in mu predložilo dotično na-redbo. Ta jo je pregledal in podpisal, ker mestnim koristim ni neugodna. Finančnemu ravnateljstvu pa ne zadostuje ta podpis, in zatorej prosi mestno občino, da pritrdi temu, kar je ravnatelj storil, in ga v bodoče pooblasti, da bode smel z ravnateljstvom v bodoče direktno dopisovati. Občinski svet je pritrdil poročevalčevim nasvetom
Konečno se je časopisu »Fremdenzeitung" v Solnogradu dovolilo 75 gld. podpore in 90 gld. za napravo klišejev, če deželni zbor dovoli jednako svoto, ko je poprej g. poročevalec Ivan Hribar pojasnil, kako važno je za Ljubljano in za deželo Kranjsko, ker ta list seznanja svet z našimi znamenitostmi. S tem se je končala javna seja in začela tajna.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. decembra.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je odlikoval deželnega glavarja kranjskega blagorodnega gospoda OtonaDetelo z redom železne krone tretje vrste.
—	Zaslužnemu gospodu glavarju naše najiskrenejše čestitanje za ta izraz cesarske milosti; s tem je ob enem odlikovana tudi dežela Kranjska, v katere blagor neumorno deluje gosp. Oton Detela, poprej dolgo vrsto let kot deželni poslanec in odbornik in sedaj kot deželni glavar.
(Slovensko-katoliško akademično društvo » Danica" pred državnim sodiščem.) Z Dunaja se nam poroča: Obravnava glede na priziv »slovensko-ka-toliškega akademičnega društva »Danica" na Dunaju vršila se bode dne 11. januvarja 1894. pred državnim sodiščem. »Danico" be zastopal dvorni in sodni advokat dr. Jan. Lenoch.
(Slovensko gledališče.) Včerajšnja repriza Kreu-tzerjeve opere »Prenočišče v Granadi" vspela je istotako, kot pa premijera. Posebno priznanje zaslužila sta, kakor zadnjič, i včeraj gospica L e -ščinska in g. Nolli, a tudi gg. Beneša in V a š i č k a treba pohvalno omenjati. — Gledališče bilo je dobro obiskano.
(f France Krevs.) Iz Dola se nam poroča: Dne. 13. dec. popoldne ob 4. uri je umrl. g. France Krevs, kaplan v Dolu, previden s sv. zakramenti.
—	Rajni je bil rojen 13. nov. 1868. ter je zelo slaboten nastopil kot novomašnik svojo prvo službo v Dolu. — Pogreb bo v soboto 16. decembra ob 9. uri. N. v m. p. I
(Pri občinski volitvi v Leskovcu) pri Višnji gori je izvoljen za župana Anton Dremelj, posestnik v Leskovcu; za svetovalca pa: Martin Stepec, posestnik na Dobravi, in Anton Čož, posestnik v Leskovcu. Izvoljeni so vsi značajni možje; župan že nad dvajset let vodi občinske posle, kar gotovo ni malo. — Liudje tu okoli precej bolehajo za hripo. ki pa ni posebno huda in nevarna.
(Koroške novice.) Iz Celovca, dne 13. decembra: Dne 9. t. m. se je v Celovcu slovesno otvorilo gospodarstveno-kemično poskuševališče, katero vodi naš rojak, potovalni učitelj c. kr. koroške kmetijske družbe, g. dr. E. Kramer. — Leta 1892 je bilo na Koroškem 148 poštnih uradov in 59 brzojavnih postaj. — Prihodnje leto napravili bodo veliko podobo vrbskega jezera (»'NViirthersee Reclame-bild") in jo čim več razširili po vsem svetu, da privabijo s tem tujce k jezeru. Celovški mestni odbor je za uapravo te podobe že dovolil 400 gld. podpore. — Koroški deželni zbor se zbere prvikrat dne 10. januvarija 1894. 1. — Proračun celovške mestne občine za leto 1894 kaže potrebščine 251.444 gld., pokritja 214.123 gld., primanjkljaja 37.321 gld. Mestne doklade bodo se povišale od 17% do 20%.	-p.
(Ziljska železnica.) Koncem novembra delalo je pri grajenju ziljske železnice 840 delavcev, 175 rokodelcev, vkup 1015. Dodelano je 49 odstotkov vseh »spodnjih" stavb (Unterbau), 4 odstotke »gornjih" stavb in 35 odstotkov »visokih" stavb. Osno-valni shod novega delniškega društva „Ziljska železnica Podklošter-Smohor" bode januvarija meseca na Dunaju. Ministerstvo notranjih del je reklo, da ue bode ugovarjalo, če se hoče po dovršenem zidanju železnice in ko so se vsi računi sklenili, sedež društvu z Dunaja prenesti v Celovec.
(Iz Konjic:) Slovenski sodniki so lak redko na-sejani. Nemila smrt pa še tem ne prizanaša. Dne 8. t. m. umrl je v Šmartinu pri Velenju bi. gosp. Janez Cizaj, c. kr. soduijski pristav od St. Lenarta v Slov. Goricah. Bil je šel k svojemu bratu, tamošnjemu župniku vč. gosp. Francu Cezaju iskat zdravja, a našel je prerani grob. Pokojnik služboval je dlje časa na Kranjskem, če se ne motimo v Idriji ter si je tam, če ue že v vojaški službi nakopal pljučno bolezen. Par mesecev opravljal je v Konjicah službo c. kr. sodnijskega pristava. Tu si je bil zdravje zdatno popravil. Ko se je pa letošnje poletje preselil na svojo določeno mesto v Sloven. Goricah, začel je tam naglo hirati. Meseca oktobra preživel je več tednov z dobrim vspehom na dopustu pri svojem veleč, bratu v Šmartinu. Poskusil je m. novembra t. 1. zopet službovati, a zdaj ni šlo več-Moral se je v novič podati na dopust, na katerem Be je z jesenskim listjem vred odčesnila tudi ta žlahtna rozga z drevesa avstrijskega sodišča. Pokojnik bil je blag mirni značaj, ki nikdar ni skrival, da ga je slovenska mati povila sredi Savinjske do-
line. Svojo službo opravljal je natančno. Veliko spoštovanje, katero je vžival, kazal je sijajen pogreb pri Velenju in slovesne zadušnice, ki so se vršile v fari njegove zadnje službe pri sv. Lenartu v SI. Gorici. Udeležili so se jih vsi c. kr. uradi skupno z ljudstvom. R. i. p.
(Iz Gradca.) Kakor je že poročal »Slovenec", pojavil se je novi odbor akad. društva .Triglav" z naznanilom, da hoče društvo prirediti tudi letos »Prešernovo slavnost" dne 23. januvarija 1894. Ker se je že lani obnesla vseskozi povoljno, smejo slovenski akademiki letos pričakovati še sijajnejega vspeha, ker udeležitelji, izbrani krogi iz domovine kakor iz tukajšnjega slovanskega in neslov&uskega sveta, našli bodo še neprimerno več zabave, ker so priprave tačasnega odbora večje ter zanimanje med društveniki vsestransko. Zato že zdaj: Dobro došli nam vsi!
(Fraucoski ministri — židovski framasoni.)
Francoski novinar Cassagnac dokazuje, da je celo sedanje francosko ministerstvo framasonsko in da je tudi predsednik republike ud te zveze. Framasoni so tedaj: Carnot, Perrier, Dubost, Raynal, Burdeau, Spuller, Morty, Viges, in predsednik zbornice, Dupuy. Cassagnac prav pametno zaključuje: »To ni vlada, temveč »loža"."
(Porotne obravnave 1. 1894) se bodo v prihodnjem letu vršile v Ljubljani dne 26. febr., 28. maja, 27. avgusta, 26. novembra; v Novem Mestu dne 12. febr., 7. maja, 6. avgusta, 5. novembra.
(Most pri Ratečah.) O. kr. ministerstvo za notranje zadeve je potrdilo načrte za železno pomo-stenje novega mostu pri Ratečah.
(Novo zagrebško gledališče), katero se bode zidalo na vseučiliščnem trgu, bode imelo prostora za 1200 oseb. Projektovanih je 50 lož, 673 sedežev v parterju in na galeriji, in za 258 oseb prostora stoječim osebam. Razsvetljava bode električna. Vnauja arhitektura bode sestavl jena v visoko - renesančnem slogu. Cela zgradba bode obsegala 2280Q metrov.
(Banjaluški škof utonil.) Z Reke se poroča, da je ondi dnč 12. t. m. ob 8. uri zvečer na »Molo SzaparV" utonil banjaluški škof msgr. Bonaventura. Prišel je na Reko, da bi potoval v Zader. Električna luč mu je vzela vid, izpodtaknil se je in padel v morje. Izvlekli so sicer še živega iz morja, toda v malo minutah je umrl. Truplo so na rivi blagoslovili. Tako »Laib. Zeitung". Nam ni znan škof banjaluški s tem imenom, morda pa je to opat trapistov o. Bonaventura iz Marije zvezde pri Ba-njaluki ?
(Zagrebški kanonik Štefan Vuchetick) je odložil predsedništvo prosinodalnega eksaminatorja in nadškofijskega zakouskega sodišča. P. n. g. kapiteljski vikarij je imenoval predsednikom prosinodalnega eksaminatorja dr. Mart. Matunci-ja in predsednikom nadškofijskega zakonskega sodišča dr. Frana Račkega.
(Visoka delnica.) Leta 1619 se je ustanovila v Londonu delniška družba „New Rewer Company" z 72 delnicami. Dividenda se je vedno večala, leta 1873 je nesla že vsaka delnica po 1550 funtov šterlingov; prošlo leto pa 2600. Vsako leto je sedaj čistega dohodka nad 540.000 funtov šterlingov. Jedna delnica sedaj stane 94.000 funtov šterlingov.
Društva.
(Društvo za zgradbo zavetišča iu v zgoj e v al i šč a v Ljubljani) je imelo sinoči ob 7. uri svoje ustanovno zborovanje v mestni dvorani. Predsednik osnovalnega odbora, blag. gospod c. kr. vladni svetnik Josip Mer k, pozdravi mnogo zbrano občinstvo v iskrenih besedah ter kratko in jedernato označi potrebo zavoda, v katerem se ima reševati in vzgojevati nravuo zanemarjena mladina, katera se v navadnih ljudskih šolah ne da vzgajati. Občinstvo je rade volje pritrjevalo resničnim besedam govornika, da bode namreč ta zavod velike važnosti ter prekoristna naprava ne le za mesto, temveč za celo našo deželo. To bo zavod, kateri ne bode le mladini v veliko dušno in telesno korist, marveč v istini neprecenljivi blagor za vero, dom in cesarja. Glasno odobravanje zbranega oočinstva je sledilo tem jedernatim besedam. — S klicem : »Bog pomozi in blagoslovi naše delo!", otvori gosp. predsednik ustanovno sejo. Pri volitvi odbora na podlagi pravil so bili voljeni: Predsednik gosp. c. kr. vladni svetnik Josip Mer k; prvi podpredsednik gospod Ivan Plantan, c. kr. notar; drugi podpred-1 n i k g. stolni kanonik in okr. dekan Ivan Fiis. Tajnikom sta izvoljena g. Ivan Smrekar, katehet, in g. Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. Blagajnikom sta izvoljena: gosp. Ferdinand Bradaška,
mestni blagajnik, in g Bahovec Frančišek, posestnik in mestni učitelj. Odborniki so voljeni gg.: Ledenik Alfred, trgovec; Mu mik Iv., ces. svetnik; Perdan Ivan, predsednik trgovinske zbornice ; Ki h ar Josip, c. kr. okrajni komisar; baron Somaruga, oskrbnik posestev verskega zaklada, častni komornik Njihove Svetosti; Šubic Ivan, c. kr. ravnatelj strokovne obrtne šole; Zamejic Andrej, stolni kanonik. Razsojevalcem so voljeni gospodje: Dr. Ivan Janež i č, profesor bogoslovja; Zamida Matija, deželni svetovalec; Žumer Andrej, voditelj prve mestne ljudske šole in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Na to je bila seja zaključena. — Novemu odboru želimo v blagor zapuščene mladine pri društvenem delovanju najboljših vspehov?
Telegrami.
Dunaj, 14. decembra. „Wiener Ztg." objavlja, da je cesar podelil deželnemu glavarju kranjskemu, Deteli, železne krone red tretje vrste.
Dunaj, 14. decembra. Cesar je pisal jako milostno in laskavo pismo nadvojvodi Eainerju povodom petdesetletnice njegovega službovanja.'
Dunaj, 13. decembra. Poslanec Adamek je odložil svoj mandat kot član obrtnega odseka. — V zbornici poslancev je danes minister notranjih stvarij marquis Bacque-hem razložil vladno stališče. Grof Deym in knez Schvvarzenberg sta v imenu veleposestva izrekla se za izjemne naredbe, vendar izražajoč nado, da jih bode kmalu moč preklicati. Poslanec Bareuther je izjavil v imenu nemških nacijonalcev, da so mislili glasovati proti izjemnemu stanju, ali so se premislili, ko je dr. Gregr sam v svojem govoru tako rekoč priznaval sovražnost Cehov do Avstrije in ker je minister notranjih stvarij stvar dobro pojasnil.
Praga, 14, decembra. Staročeški listi odločno protestujejo proti govoru dr. Gregra in mu odrekajo naravnost vsako politično presodnost in sposobnost, odobravajo, da ga je dobro zavrnil minister Bacquehem, ter zatrjujejo, da ni dvomiti v zvestobo češkega naroda cesarski rodbini. (Dr. Gregr je v svojem govoru priznaval, da so se v Pragi godile stvari, ki spadajo pred kazensko sodišče, in naglašal nevoljo in nasprotstvo češkega naroda proti avstrijskemu vladanju in proti sedanji razmeri Češke k skupni ^državi, ter priznaval, da dinastično čuvstvo na Češkem pojema. Sedaj je še le jeden del češkega naroda na tej poti, ali polagoma bode pa ves. Da Cehi ne marajo za avstrijsko vladanje, se vidi iz tega, da so se v Pragi mazali avstrijski grbi. Češki narod je vedno bolj prepričan, da v Avstriji ni našel pravice. sreče in blaginje. V takem tonu se je sukal ves govor tega mladočeškega vodje. Op. vredn.)
Budimpešta, 13. decembra. Zbornica poslancev je vsprejela z veliko večino finančni zakon za 1894. leto.
Berolin, 13. decembra. Državni zbor je s 189 proti 165 glasom vsprejel trgovsko pogodbo z Rumunijo.
Pariz, 13. decembra. Iz Vaillantove noge izvlekli so žeblje, ki so se bili va-njo zasadili pri atentatu. Vaillant je baje imel zveze s tujimi anarhisti in živel le ž njih podporami.
Chioago, 18. decembra. Nekdo je včeraj prišel v poštno blagajnico, pobil blagajnika, vzel seboj 7000 dolarjev in zbežal.
Želodeo obrani se zdr v z rabo premovane tinkture sa želodeo. Naročila sprejema lekarna Picoolijeva v Ljubljani.
1 steklenica velja 10
584 1 10-2
Tujci.
12. decembra.
Pri JUaliču : ('.armine , Braun , Schvvarz , Grflnhnt, Strauss, Kolbl, Priegl z Dunaja. — Petrič z Vrhnike.
Pri Slonu: Pollak, Monheim, •/, Dunaja. — Weimers-heiroer iz Ichenhausen-a. — Schrimer, trgovec, in Polgar « soprogo iz Budimpešte. — Wcissenbeck iz Monakovega. — Schadinger iz Kočevja. — Mihael Korbar, not. kand., iz Zatičine. — Adolf Horsetzky pl. Hornthal, c. in kr. general-raajor iz Celovca.
Pri Jutnem kolodvoru: Lock, uradnik, i/. Beljaka, — Marija Majcen iz Mokronoga.
Pri avstrijskem, caru: Kleinlercher s Tirolskega. — Cukjati iz Št. Gotaida.
Vremensko sporočilo.
a ct a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomer« t mm	toplomer« po C«liijn			
13	7. u. zjnt. 2. n. pop. 9. u. zveč.	736 3 736 8 738-1	18 42 08	si. zap. si. vzh. brezv.	dež oblačno megla	1-80 dež
Srednja temperatura 2 3°, za 3-2' nad normalom
615 1
Sorodnikom in znancem javljam, da je gospod
Franc Krevs,
kapelan v Dolu,
včeraj dne 13. decembra previden s sv. zakramenti mirno zaspal v Gospodu.
Rajnega priporoča v blag spomin in pobožno molitev žalujoča
Frančiška Krevs,
mati.
VABILO
na
osnovalni zbor
Uradniškega stavbinskega društva
v Ijjubljani,
kateri bode
dne 17. dec. 1893. 1. ob uri popoldne
v velikem letnem salonu hotela pri „Ma!iču". Dnevni red:
1.	Nagovor t. č. predsednika.
2.	Poročilo pripravljalnega odbora.
3.	Citanje in posvetovanje o pravilih.
4.	Volitev društvenega vodstva.
616 i-i Pripravljalni odbor. »ar Posebna vabila se ne izdajajo.
Služba orpanista*cerkvenika
je razpisana
v Št. K npr tu na Dolenjskem.
Službo nastopiti je 1. prosinca 1894. — Plače 400 gld. in stanovanje.	605 4-4
Župnijski urad v Št. Huprtu.
Sprejme se takoj
v
603 3-3
«1 t* €• f L*. ,
zmožen računstva, slovenskega jezika in nekoliko nemškega, v trgovino s špecerijskim blagom na deželo. Kje, pove upravništvo.
WTY najem se da
t Dolju pri Borovnici s pohištvom na več let; pripravuo je tudi za gostilno, ker je poleg ceste,, pol ure od železniške postaje.
Pogoji se morejo skleniti pri posestnici Mariji Borštnik, Kurja Vas št. 4 v Ljubljani.
V tej hiši, „Gostilna pri Ribiču1' v Ljubljani, t se tudi tujci po najnižji ceni prenočujejo. 609 3-2
617 1
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je velerodna gospa
Neža Černič
grašeakinja v Komendi sv. Petra
danes v četrtek, dne 14. decembra 1893, ob 6. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage pokojnice se bode v soboto, 16. decembra 1893, dopoldne ob 9. uri, položilo na tukajšnjem pokopališču v lastno rakev k večnemu počitku.
Svete maše brale se bodo v tukajšnji župni cerkvi.
Draga pokojnica bodi priporočena v blag spomin iu pobožno molitev.
V Komendi sv. Petra, dne 14. decembra 1893.
Žalujoči ostali.
Dunajska b o r za«
Oni 14. deoembra.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....118	„
1% avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	96	„
Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1005	„
Kreditne akcije, 160 gld................343	,
London, 10 funtov stri........124	„
Sapoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100.........61	„
40 kr.
15	„
20	„
55	„
50	I
75	. 94'/».
90	„
Dni 13. deoembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116	gld.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . ,	94	„
K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	145	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	161	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke	98	„
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„
Kreditne srečke, 100 gld.......197	.
St. Genois srečke. 40 gld.......69	„
35 15
50 40
60
50 25
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	138	gld.	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	.	75
Budolfove srečke, 10 gld.......23	.	25
Salmove srečke, 40 gld........70	.	50
VValdsteinove srečke, 20 gld......47	.	50
Ljubljanske srečke..........25	.	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	.	50
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	.	—
Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . •	106	„	25
Papirnih rubeljev 100 .. . •	131	,	75
Nakup ln prodaja ~SXt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasii 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IT naloženih glavnlc.1l