Sirota
Rozkioa mati so nevarno zboleli ia kiualn potem tudi tmirli. Odsihdob je Eozka vedno Boga prosila, da l»i jej vsaj očeta ofcranil, ki je že dlje Casa bolehal. A tndi oče nevanio zbote in l>ilo je videti. da jim bo treba tnnreti. Uboga Rozka je vefitrat hridko jofeala pri postelji holaega očeta. Ogc so jo tolažili, govorČČ: rne jokfij se, dobro dete; bodi vedno dobra, poštena in po-božna, in Bog te ue zapusti. Eozfea je storila, kakor so jej oče rekli, bila je dobra, poStena hx pobožoa deklica ter se je popolnem vdala v voljo božjo. Ko so jej oče umrli, vzeli so jo k sebi dobri Ijudje, ter so zd-njo skrbeli kakor za svojega otroka. Ve^krat se je Eozka spomiujala oČetOTih besed, da Bog nikogar ne zapusfci, kdor se izroui y njegovo syeto voljo, ter ži?i pobožao in pošteno.