Pokljuka se je v nedeljo predstavila v vsej svoji lepoti. Novo zapadli sneg in sončno vreme je pokljuška smučišča in okolico naredilo kot iz pravljice. V njenih smučinah se je začelo tudi prvo smučarsko tekaško rekreativno tekmovanje. Med smučarskimi tekaškimi prireditvami v spomin zmage mrtvega bataljona je v nedeljo prvič zarezalo smučino na 10 km nad 400 moških in žensk. Tako so tudi rekreativci v smučarskem teku začeli novo smučarsko sezono. (H) — Foto: D. Humer XXXII. Številka 98 »jfclji: občinske konference SZDL t Kranj, Radovljica. Skofja Loka _ Izdaja Časopisno, podjetje širini - Glavni urednik Igor Slavec [izvorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 18. 12. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ;družiti denar za naložbe IL^^j in lesarji bodo morali združevati denar ukupne in posamezne naložbe — Kar za 410 fonov dinarjev naložb — Združiti tudi devize območnih gozdarskih skupnosti. Izgradnja in financiranje proda 2e tedaj, ko so se pnprav-ustanovitev sestavljene mcije združenega dela gorenj-i.^darstva in lesarstva, so se •jj da bodo za posamezne diupnega pomena združevali in si tako zagotovili tudi bančnih kreditov. gorenjski gozdarji in H, je najprej propadel zamišljeni projekt tovarne ploAČ, na njegovo mesto pa "je plana srednjeročnega laprejeli skupno akcijo finan-gozdnih cest, izgradnjo mreže in program razvoja jih objektov. jjo skupnega financiranja fcert so začeli po odločitvi za prispevek uporabnikov lesa 3,3 odstotka od nabavne nemoteno poteka preko ne mreže poteka z združevanjem sredstev med zainteresiranimi članicami, tako Alples-ZLIT in Alples-LIP s sporazumi, ki vključujejo tudi dohodkovne elemente skupnega nastopa in delitve dohodka. Skupna akcija montažnih objektov pa je do zdaj obtičala na mestu, nekoliko določneje obrise dobivajo te programske zasnove sele Z najnovejšimi sporazumi med Jelovico in LIO Gradiš in Jelovico ter Alplesom Železniki. 2e od združitve lesarjev in gozdarjev obstajajo zamisli o ustanovitvi posebne finančne službe v okviru SOZD, ki naj bi zbirala in financirala skupne programe. Predlogi za uresničitev te zamisli pa so obstali, članice sestavljene organizacije so se DOGOVORIMO SE SKUPNO ZASEDANJE ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ftOFJA LOKA Na r) strani objavljamo povzetke gradiva za sejo skupščine ^raževalne skupnosti. Delegati obeh zborov bodo razpravljali o delu ,^0jnoizobraževalnih zavodov v preteklem letu, uresničevanju le-njega plana in načrtu za prihodnje leto. * 1 mi-ETNl SEJEM ODPRT - V soboti,, 15. decembra, so na kranjskem ij/u odprli 20. jubilejni novoletni sejem z mednarodno udeležbo. Zadnjo totih vsakoletnih sejemskih prireditev v Kranju je odprl predsednik «:*t vključno 26. decembra, že prve dni pa ga je obiskalo veliko ljudi, fetir. F Perdan povezovale z bankami. Novo obdobje zaostritve 1 ganizacije in garnizije JLA občine Radovljica pripravili prašič ljudske obrambe. Med svečanostjo bodo vojašnico poimenovali po narodnem heroju Antonu Dežmanu-Tončku, prvoborcu iz Lesc. udeležencu dražgoSke bitke in generalu naše armade. Ob zgradbi vojaSnice bodo odkrili tudi njegov doprsni kip. Po kulturnem sporedu, v katerem bodo sodelovali pihalna godba o Lesc, moški komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice, recitttoni Linhartovega odra in vojaki iz Radovljice, bodo podelili odlikovanja in druga priznanja zaslužnim starešinam in vojakom. Popoldan bo svečanost tudi v garnitiji Bohinjska Bela, kjer bodo mladi vojaki opravili svečano zaobljubo. V ŠKOFJELOŠKI OBČINI se te dni vrste obiski predstavnikom Sol, delovnih, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter druStev\ SkofjeloSki vojašnici Jože Gregorčič. Občani bodo praznik armade proslavili na akademiji, ki bo v petek 21. decembra, ob 18. uri vkinuSora vŠkofjiLoki. V TR2IŠKI OBČINI je kranjska garnizija pripravila v osnovni Soli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču razstavo 52 slik o razvoju na^t armade, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo še danes, 18. oktobra, \\Yra pa so v tej šoli imeli razstavo orožja nin ogled filma o delu in življemu pripadnikov armade. Osrednja proslava bo v petek, 21. decembra, zvečer v domu družbenih organizacij v Podljubelju, kjer bo v nedeljo. 23. decembra tudi družabno srečanje mladine in vojakov iz tržiške občine. S.Saie ii/i m E par dni 1 k hi ni i 1 I f Eli i j lurfi I Prehodni pokal je osvojila druga ekipa Save. Foto: V. Balažič Uspešno strelsko tekmovanj j Kranj — Odbor za sploSno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v kranjski Planiki je bil pokrovitelj in organizator letoSnjega tradicionalnega tekmovanja strelcev v počastitev 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade. Na to krati m tekmovanju, ki je bilo že petič zapored, je v soboto, 8. decembra, sodelovalo 76 strelcev iz 19 ekip. Pomerili so se v streljanju s polavtomatsko vojaSko puSko. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojila ekipa Sava II, ki je dosegla 319 točk, ekipa Sava I je s 315 točkami zasedla drugo mesto, ekipa Iskra s 308 točkami tretje in ekipa Gradbinec z 268 točkami četrto mesto. Med posamezniki je bil najboljši Sime Krajcar iz ETP Kranj, drugo mesto pa je zasedel Franc Naglic iz kranjske Iskre. Pri organizaciji tekmovanja, ki postaja tudi družbenopolitična manifestacija, je pomagala občinska strelska zveza iz Kranja, pobudnik zanj pa je kranjska garnizija JLA, ki daje najboljši ekipi prehodni pokal. Prihodnje leto bo organizator in pokrovitelj tekmovanja kranjska PTT. Za letoSnje tekmovanje je treba omeniti tudi to. da je bilo uspešno. tako po udeležbi kot rezultatih;1 posebno zato, ker so dobro str tudi tekmovalci, ki so prvič vali. Takšni rezultati govorijoot da ima med Kranjčani, ki so kljub Se neurejenemu lastnemu sti^flt^ lišču zasedli prvo mesto na trkatj^ vanju Strelske zveze Jugosla>V*1 vojaško puško, ta športna paj^lgt pomembna za obrambno usposabljfrlijfj nje, še veliko prihodnost. Viktor Rala« Krajani Vodovodnega stolpa! Kranj — Krajevna kontervnulto SZDL Vodovodni stolp orpijj žira danes, 18. decembra, ob tjj uri v dvorani številka 15 kranjskJ občinske skupščine javno rs>| pravo o resoluciji o izvajanj* družbenega plana kranjske oKV] ne v prihodnjem letu. KonferemJ SZDL poziva krajane k im\ številnejši udeležbi! 18 DECEMBRA 1979 lelavnica pod posebnimi pogoji izpraznjenih prostorih Centra slepih so uredili kvnico za srednje duševno prizadeto mladino Povezava od otroškega vrtca in šole do zaposlitve 3.STRAN G LAS i Loka - V petek. 14.de , je škofjeloško druStvo za duševno prizadetim v staro gradu, ki je po preselitvi Kn »lepih in slabovidnih ostal slovesno odprlo delavnico iMtfbnimi pogoji, v kateri bodo in varstvo dobili tisti, ki se za-iimerne duševne prizadetosti ne vključiti v redno delovno našega zavoda se je s tem -,j|o ne le po obsegu, ampak j„ vsebini, je uvodoma dejal Ja-i {(os, direktor Škofjeloškega >m slepih in slabovidnih. Ko smo pred letom dni vključili v statut tudi delavnice pod posebnimi pogoji, nismo verjeli, da jih bomo tako hitro tudi dobili, je poudaril. Veliko zaslug za to ima društvo, v imenu katerega je spregovoril Filip Mohorič. Društvo za pomoč duševno prizadetim dela od leta 1968. Že čez dve leti je bil osnovan pri Osnovni Soli Blaža Ostrovrharja oddelek za delovno usposabljanje, vendar pa so morali učenci po končani šoli ostajati doma. Ze tedaj so v društvu razmišljali o delavnici, v kateri varovanci ne bi bili samo delavci, saj se sicer izgubljajo predragocene delov- ihodnje leto še telovadnica ^Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra bodo pulili še telovadnico, ki bo veljala 1,2 milijona ' irjev _ 300 tisoč dinarjev naj bi prispevala republiška izobraževalna skupnost prispevala republiška izobraževalna skupnost. Ta doslej ni sofinancirala gradnje centra. Pretekli mesec je za gradnjo telovadnice namenila 254 tisoč dinarjev, s pogojem da z deli začnejo najkasneje 20. decembra. To seveda ne bo mogoče, saj je treba načrte zaradi sprememb popraviti. Ker bodo tako zapadla odobrena sredstva, bo investitor gradnje telovadnice — Izobraževalni center Rudolfa Maistra - januarja prihodnje leto nastopil na razpisu in predvidoma bo odobrenih okrog 300 tisoč dinarjev. Ker so Kamničani letos izpadli, bodo imeli namreč prihodnje leto prednost, zato na ta sredstva računajo. Uanik - Center usmerjenega Rvanja, ki so ga slovesno od-ob dnevu republike. je za lL4ko občino nedvomno prido-K, se bo v prihodnjih deset-pomembno odrazila v življe-,,/ine Toda zgrajena je šele 'a;,a. saj šola nima telovadnice. , grejen prehod preko Kamni-Bjrtrice. morajo učenci pešačiti naokrog do telovadnice na so-bregu. f'^ini odbor občinske izobraže-biiupnosti je ob obravnavi pro-^ke pouka telesne vzgoje v ovalnem centru Kudolta E ugotovil, da s sredstvi, ki se 4prihodnje leto natekla s samoukom in 0,8 odstotnim pn-JJJ^n iz osebnega dohodka za »fejo vzgojnoizobraževalnih ob-tw lahko zgradijo telovadnico v tiocti 600 kvadratnih metrov, k »pa hi prizidali stanovanje za fcj v velikosti 80 kvadratnih 10*. ki je tudi prava nujnost. S h»* seveda druga faza gradnje usmerjenega izobraževanj 10o skrčena, saj v kleti ne bo ^rtu predvidenega bazena v ve-72 kvadratnih metrov in %At. telovadnice. ^ bo veljala 1.2 milijona di-občinska izobraževalna ^ bo zagotovila 9W» Hfe in takšne razmere upoštevati k* Hv*m pri odpiranju novih delov-is* Koot Med obravnavo uvozno iz-tKh odnosov v občini so se do-liJM yj predvsem problematike je-iW»> ikt železarne, ki zaenkrat več *^ tb kot izvaža. Ob tem so podčr-i ho za zagotavljanje in deli-• deviz pomembno tudi dohodimo povezovanje črne metalurgije kovalne industrije. 80 obravnavali odnose v tijrtvu. Kot so ocenili, so do-ir/vni odnosi med kooperanti in iijsko zadrugo Se premalo razvi-Sntavili so tudi vpraSanje glede r«o zacrtanih nalog na področju W//anj»ke izgradnje, saj bo, no ugotovili, za njihovo u res ifev poleg težavnega pridobivanja pttfe več ovir. rpraAanjih stanovanjskega go-tomtva so prav tako spregovorili It^ti zbora krajevnih skupnosti, K * zanimali Se za razvoj PTT teija in otroSkega varstva v N» to V zboru združenega dela niso bali niti zanimanja, saj so __j *fck smernic sprejeli brez raz- Res je, da osnutek gradiva, ki so ga obravnavali delegati vseh zborov, temelji na že dogovorjenih nalogah iz srednjeročnega načrta občine, vendar pri uresničevanju teh nalog obstaja vrsta težav. Prav zato, ker so smernice osnovni planski dokument občine za prihodnje leto in pomenijo končno uresničitev nalog iz sedanjega srednjeročnega obdobja, bi bila med razpravo o njihovem osnutku, ki ima namen uskladiti izdelavo načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti za 1980. leto, potrebna večja skrb za dogovor o uresničevanju bodočih, nalog predvsem med delegati zbora združenega dela. Prav gotovo bo za pripombe ob sprejemu predloga smernic prepozno. S. Saje ne navade, ki so jih razvili v oddelku za delovno usposabljanje. Poleg varstvene ustanove za predšolske prizadete otroke jim je uspelo vključiti v tekoči srednjeročni plan občine tudi delavnico pod posebnimi pogoji. Uresničljiva prostorska možnost se je pokazala v izpraznjenih prostorih Centra slepih in slabovidnih, ki je sam že pred dvemi leti naredil začetni korak, ko je vključil prve tri absolvente šole. Dokaj hitro so bili obnovljeni trije prostori, 200 tisoč dinarjev je prispevala občinska skupnost socialnega skrbstva in skupnost za zaposlovanje. Program dela v delavnici pod posebnimi pogoji, ki jo bo vodil za to usposobljen strokovnjak, obsega proizvodno delo in proste aktivnosti. Proizvodno delo bo zajemalo kooperantska dela z delavnicami Centra slepih, za delovno organizacijo Niko iz Železnikov pa bodo izdelovali risalne žebljičke. Dogovarjajo se tudi z Ilirijo iz Ljubljane. Zaradi motivacije za delo bodo spremljali uspešnost dela in varovance seznanjali z rezultati. Nagrada enkrat na mesec bo odraz uspešnosti prizadevnosti. V programu prostih aktivnosti bodo ohranjali in razvijali sposobnosti in delovne navade. Dvakrat tedensko bodo izvajali rekreacijo s korektivno gimnastiko pod v(xl-stvom terapevta. Vključene bodo tudi razvedrilne igre, kulturna in druga dejavnost. Zelo pomembno bo seveda tudi sodelovanje 8 starši in v ta namen je predvidenih več oblik dela. Danes je v delo vključenih devet varovancev, postopoma se jih bo vključilo še več. Sprejemali jih bodo preko skupnosti socialnega skrbstva. Kako pomembna pridobitev je delavnica gotovo najbolje vedo starši, ki jim je istočasno tudi upanje, da bo za otroke dobro poskrbljeno tudi ko bodo ostali sami. Prav gotovo je delavnica pomemben člen v verigi, ki so jo v škofji Loki sklenili od razvojnega oddelka* v vrtcu Najdihojca, do oddelka za delovno usposabljanje pri osnovni šoli Blaža Ostrovrharja in do delavnice pod posebnimi pogoji pri Centru slepih in slabovidnih. M. Volčjak Le dva okoliša za določanje cene zemljišč Kamnik — Praksa je pokazala, da je dosedanja razdelitev kamniške občine na tri gradbene okoliše, na osnovi katerih se določa cena stavbnega zemljišča, zastarela in da sta dovolj dva. V prvega naj bi spadalo mesto Kamnik z ožjo okolico in območja naselij Duplica. Smarca. Komenda, Moste, Križ, Godič. Stranje in Podgorje, ki jih urejajo urbanistični načrti ter so določena z zazidalnimi načrti. V drugi okoliš pa bi spadali drugi kraji, v katerih so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča. Istočasno s tem predlogom je izvršni svet potrdil tudi nove poprečne gradbene cene in stroške komunalnega urejanja zemljišč, saj zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic uporabe zahteva, da jih občinske skupščine ugotavljajo za vsako leto. Poprečna gredbena cena kvadratnega metra stanovanjske površine bo znašala prihodnje leto 8300 din Poprečni stroški komulativnega urejanja zemljišč bodo v ožjem gradbenem okolišu znašali 20 odstotkov, v drugih krajih pa '10 odstotkov od poprečne gradbene cene. Na osnovi teh podatkov je izračunana odškodnina za kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki bo v ožjem gradbenem okolišu znašala 7.1,70. v drugih krajih pa 64.50 dinarjev. wki ijsh GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Skorja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. ZELO ZAHTEVNA OPRAVILA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA 2 ZELO ZEHTEVNO ELEKTRO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV Pogoji: Pod 1. dokončana ekonomska srednja šola. 3 leta delovnih izkušenj. Pod 2. dokončana poklicna šola elektro stroke. 2 leti delovnih izkušenj — ustreznih. Za navedena dela in opravila velja 1 mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: Gradiš TOZD LIO Skorja Loka, Kidričeva c. 56 do 31.12. 1979. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Delo v delavnici pod posebnimi pogoji bo hitro steklo, saj so varovanci delovne navade dobili že v šoli. — Foto: F. Perdan Združeni inšpektorji V Tržiču podpirajo predlog za organizacijo uprave inšpekcijskih služb Gorenjske, saj leta zagotavlja večjo kvaliteto dela inšpektorjev ter pokritje vseh področij nadzora Tržič — Zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine Slovenije ter o republiških upravnih organih kot tudi sklepi in priporočila republiške skupščine za nadaljnje uveljavljanje inšpekcijskega nadzorstva v naši republiki zavezujejo družbenopolitične skupnosti, da s primerno organizacijo inšpekcijskih organov zagotovijo učinkovito, pravočasno, stalno in strokovno opravljanje inšpekcijskih del na vsem svojem območju in za vsa inšpekcijska področja. V občini se opravljanje inšpekcijskih del praviloma organizira v enotnem inšpekcijskem organu. Občine pa se lahko dogovarjajo o organizaciji medobčinskih inšpekcijskih organov, pri čemer upoštevajo zlasti potrebe na posameznih območjih, obseg in način opravljanja nalog na področju posameznih inšpekcij, možnost primernejše razporeditve dela in delovnega časa, možnost specializacije delavcev ter druge pogoje, ki omogočajo učinkovitejše inšpekcijsko nadzorstvo. Gre torej za racionalnejše, bolj strokovno in organizirano delo inšpekcijskih služb. Na podlagi teh izhodišč je medobčinska komisija pripravila osnutek predloga za organizacijo uprave inšpekcijskih služb Gorenjske in predlog sistemizacije opravil in nalog v upravi. V predlogu so zajeta vsa področja inšpekcijskega nadzora, v upravo pa so vključeni tudi komunalni nadzorniki. Tako bo en inšpektor opravljal nadzor na enem področju in ne na dveh. kot je bila to doslej praksa v večini občin. Izjema sta le kmetijsko vinarski inšpektor in lovsko ribiški inšpektor zaradi manjšega obsega in sorodnosti opravil. Uprava inšpekcijskih služb Gorenjske bo imela sedež v Kranju, v vsaki občini pa bo enota, v kateri bodo praviloma ostali dosedanji inšpektorji. Po predlogu o razporeditvi dela bodo v tržiški občini že prihodnje leto opravljali nadzor gradbeni in kmetijsko vinarski inšpektor z -Jesenic, vodno gospodarski in cestni inšpektor iz Radovljice, urbanistični, veterinarski, cestno prometni in delovni inšpektor iz Škofje Loke ter elektro. gozdarski, veterinarski, cestni in lovsko ribiški inšpektor iz Kranja, medtem ko bo požarni inšpektor i/. Tržiča opravljal nadzor v kranjski občini. Nova organiziranost inšpekcijskih služb je za občino Tržič primerna in zagotavlja večjo kvaliteto dela in organizacijsko pokritje z vsemi inšpektorji, so menili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine in se zavzeli, naj bi gorenjska služba začela delati najkasneje s prvim marcem prihodnjega leta. H-J So načrti uresničljivi Skupnost otroškega varstva predvideva, da bo v letu 1985 v organiziranem varstvu 60 odstotkov vseh tržiških otrok otroke v novi industrijski coni, ki bo zahtevala okrog 2.1 milijonov dinarjev, in treh oddelkov za dojenčke v spodnjem delu Bistrici, za kar pa bo potrebno zbrati 8,1 milijona dinarjev. Razen tega načrtuje tudi nekatere obnovitve prostorov. Prebivalci krajevnih skupnosti Lom. Brezje pri Tržiču in Podljubelj so namreč že pred leti izrazili željo, da bi v teh krajevnih skupnostih odprli po en oddelek za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. H. J. Tržič - V občini se v zadnjih letih rodi poprečno po 240 otrok. Razveseljivo je predvsem to. da število novorojenčkov narašča, saj je za 7,H odstotka večje kot v prejšnjem petletnem obdobju. Vse to pa po drugi strani daje skupnosti otroškega varstva tudi nove naloge, posebno, če vemo, da je v organizacijah združenega dela zaposlenih kar 52 odstotkov tržiških občank. Septembra letos je bilo v organiziranem varstvu 423 otrok ali 24,9 odstotka vseh predšolskih otrok. Najnižji je ostotek v skupini otrok od 8. meseca do, 12. leta starosti, saj je v varstvu v drugih družinah le pet otrok. V starostni skupini od 2. do 7. leta je od skupaj 1160 otrok v družbenem varstvu 418 malčkov ali 36 odstotkov, vendar pa se je to število z dograditvijo vrtca v Bistrici, ki je bil odprt pred dnevom republike, povečalo za 80 otrok. Cilji, ki si jih zastavlja skupnost otroškega varstva Tržič za naslednje srednjeročno obdobje, so morda bi kdo rekel, pogumni, saj je vprašanje, če bo kos. namenjen celotni skupni porabi, dovolj velik za vse. Skupnost otroškega varstva namreč predvideva varstvo b'l otrok v starosti od 8. meseca do dveh let s tem, da bo razvijala varstvo v drugih družinah pod strokovnim vodstvom vzgojno-varstvene organizacije. Od 2. do 7. leta pa naj bi bilo v letu 1985 v organiziranem varstvu že 034 otrok, kar pomeni skoraj 60 odstotkov vseh tržiških cicibanov. To pa ho seveda mogoče, če se bodo delovni ljudje tako odločili, le z izgradnjo novih ali obnovo sedanjih vzgojnovarstvenih enot. Skupnost predvideva gradnjo vrtca za 104 Ovrednoteno delo šol Kamnik — Kamniška izobraževalna skupnost ima letos' na razpolago 500 tisoč dinarjev za nagrajevanje kvalitete dela šol. Posebna komisija je pripravila merila, s katerimi so ovrednotili delo Sol, ki so ga razdelili na redno delo. pogoje dela in svobodne aktivnosti. Kvaliteto dela šol ocenjujejo redko kje v Sloveniji, tudi za kamniška merila ne-moremo reči. da so jo izmerila, saj je posebno pri svobodnih aktivnostih prevladal kvantitativni vidik. Tako je tudi končni izračun pokazal, da gre procentualno povečanje denarja, ki ga bodo šole dobile še ta mesec. Izbršni odbor izobraževalne skupnosti je predlog na sredini seji podprl in posamezne šole bodo dobile: Frana Albrehta 174.279.20 dinarjev. Toma Brejca 125,533,60 dinarjev. Stranje 67.861.25 dinarjev. Komen da-Moste 91.713.80 dinarjev..Glasbena šola 17.663,55dinarjev in Dijaški dom 22.901,65 dinarjev. GLAS4.STRAN. TOREK. 18. DECEMBRA Jubilej Gorenjske predilnice Brez samoupravljanja ni razvoja V Gorenjski predilnici so 45-letni jubilej pričakali z povsem modernizirano proizvodnjo Najsodobnejša oprema zagotavlja visoko produktivnost. - Foto: F. Perdan V soboto je bila v Gorenjski predilnici v Škofji Loki slavnostna seja delavskega sveta ob 45-letnem jubileju delovne organizacije. Poleg članov samoupravnih organov in tovarniških družbenopolitičnih organizacij so se seje udeležili in si po njej ogledali nove pridobitve tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, ki je pripravil slavnostni govor. Najprej je o 45-letnem razvoju delovne organizacije spregovoril direktor Matjaž Cepin. Posebej je poudaril stalna prizadevanja Gorenjske predilnice po modernizaciji' proizvodnje, ki so privedla do tega, da je tovarna ena najbolj sodobno opremljenih ne samo v tekstilni industriji Jugoslavije, temveč celo v evropskem merilu. Temu enaka je tudi produktivnost dela. Ob tem pa je izpostavil nekaj problemov, ki so značilni za tekstilno industrijo. Tekstilna industrija je velik uvoznik surovin in se mora kar se najbolj da preusmeriti na domače materiale, predvsem zato, ker se je bati, da bo začelo tudi na zunanjih tržiščih surovin primanjkovati. Se vedno je pri nakupu opreme vezana na uvoz, ker domača strojegradnja ni kos zahtevam najsodobnejše tehnologije. Zato bodo potrebna širša prizadevanja za pospešitev te dejavnosti. Drug problem, ki tare tekstilno industrijo, so cene. Administrativno urejanje cen in linearni ukrepi so privedli do tega, da so se cene industrijskih izdelkov v tem srednjeročnem obdobju dvignile za 36, cene tekstilnih izdelkov pa le za 19 odstotkov. To pa pomeni prelivanje denarja iz ene panoge v drugo, pomeni pa tudi, da ima delavec v tekstilni industriji ob enaki pridnosti in produktivnosti slabši položaj. Matjaž Cepin je spregovoril tudi 0 usmeritvi prihodnjega srednjeročnega obdobja. Dejal je, da obsega proizvodnje ne bodo bistveno spreminjali, pač pa bodo razvijali kakovost in asortiman izdelkov. Stalna naloga ostaja tudi modernizacija tovarne in povezovanje v okviru reprodukcijskih enot. Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, Zdravko Krvina, pa je v svojem govoru poudril, da ni več mogoče ločiti materialnega razvoja od razvoja samoupravljanja. To dokazuje tudi Gorenjska predilnica, ki je ob razvitih samoupravnih odnosih dosegla izreden gmotni razvoj in se uvrstila med najbolj uspešne kolektive v panogi. Potem je spregovoril o gospodarstvu in dejal, da mora biti vsa naša dejavnost prihodnje leto podrejena stabilizaciji in vsa gospodarska politika usmerjena v zmanjševanje inflacije. To pa bo zahtevalo varčnost in gospodarnost prav na vseh področjih. Tudi usmeritev za prihodnje srednjeročno obdobje mora zagotavljati večjo gospodrnost in rast produktivnosti, usmerjanje v zahtevno tehnologijo, združevanje dela in sredstev in vlaganje v proizvodnjo za izvoz ter zmanjševanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. L. Bogataj semenskega V skladišču krompirja v Šenčurju pri Kranju UGODNO kupite krompir sorte hitnje in do-padni krompir raznih sort po ceni 1,5 do 2 din za kilogram. K2K KRANJ TOZD Kmetijstvo Kranj - Prejšnji teden, v petek, dopoldne je bila v tozdu TA P Sava — Semperit slovesnost ob izdelavi 2-milijonite avtomobilska gume. Izjemen uspeh je bil dosežen prav v času, ko kranjska Sava praznuje pomembne jubileje, obletnico prvega delavskega sveta v Sloveniji in pa 60 let obstoja tovarne. - Foto: F. Perdan SMjPHKT ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Povezanost učnega uspeha in sposobnosti z izbiro poklica Na objektivne možnosti nadaljevanja šolanja vpliva tudi učni uspeh in intelektualne sposobnosti učencev. Za lažjo obravnavo smo učence razdelili na dve skupini: na tiste, ki se izobražujejo za poklice profila tehnik, za katere je potrebno štiriletno izobraževanje po končani osnovni šoli in na tiste, ki se odločajo za poklice širokega profila, za katere je potrebno triletno izobraževanje v poklicnih šolah s periodično organizacijo pouka oziroma dveletno v poklicnih šolah s celoletno organizacijo pouka. Med učenci, ki se izobražujejo za različne poklice profila tehnik, so tako po skupnem učnem uspehu kot tudi po ocenah iz posameznih predmetov najboljši gimnazijci vseh usmeritev, strojni, ekonomski in elektrotehniki, najnižji pa je uspeh bodočih tekstilnih in čevljarskih tehnikov. Takšna situacija nastaja, ker so kapacitete šol, ki izobražujejo gimnazijce, elektrotehnike, ekonomske in strojne tehnike, mnogo manjše od zanimanja, ki zanje vlada med kranjskimi osmo-šolci; glavni kriterij za izbor učencev pa je njihov uspeh Za tekstilno in čevljarsko tehniško šolo pa med kranjskimi osmošolci skoraj ni interesa, kapacitete ostajajo neizkoriščene, zato sprejemajo tudi učence /. zelo slabim učnim uspehom. veoinoma tiste, ki zaradi preslabega uspeha niso uspeli realizirati svojih poklicnih želja oziroma interesov Tudi za učence, ki se odločajo za poklice širokega profila velja, da dosegajo pri skupnem učnem uspehu podoben rang kot v učnem uspehu iz posameznih predmetov. V tej skupini po uspehu močno izstopajo bodoči administratorji in PTT prometniki, kar j je razumljivo, saj sta to poklica, kjer je razlika med številom razpisanih prostih mest in prijavljenih kandidatov opazno negativna in, kjer je tudi možnost za selekcioniranje. Večji je tudi interes za izobraževanje na poklicni stopnji v ŠC Iskra, vendar imajo tu odločilno vlogo pri sprejemanju učencev specifične sposobnosti pomembne za posamezne poklice. Ob primerjavi globalnih poprečnih dosežkov obeh skupin se je pokazalo, da je globalni dosežek bodočih tehnikov pomembno višji kot ga dosegajo učenci, ki se izobražujejo za poklice širokega profila. Tudi rezultati merjenja intelektualnih sposobnosti znotraj obeh skupin kažejo podobno sliko, kot smo jo opisali že pri učnem uspehu, kar kaže na veliko povezanost obeh dejavnikov. Tudi v merjenju intelektualnih sposobnosti so učenci, ki nadaljujejo šolanje na štiriletnih srednjih šolah boljši od učencev poklicnih šol, vendar razlike med skupinama niso tolikšne kot v učnem uspehu. V poklicnih šolah je namreč veliko učencev, ki so po sposobnostih enaki učencem štiriletnih srednjih šol, po učnem uspehu pa so ti zelo redki. Poenostavljeno bi lahko zaključili, da so umske sposobnosti v »dedni zasnovi« dokaj enakomerno razpršene med vse otroke, vendar jih bolje razvijejo tisti, ki živijo v ugodnejšem okolju. Kljub temu pa ta pospešek ni tako močan kakor pri šolski uspešnosti, zato so korektno izmerjene sposobnosti še vedno podatek, ki je najmanj obremenjen s socialnim okoljem. Se vedno pa je glavni kriterij pri sprejemanju učencev prav njihov učni uspeh, torej tisti dejavnik, ki je v največji meri pogojen z učenčevim socialno-kulturnim okoljem. Dobljeni podatki z več vidikov govore za novo zasnovo usmerjenega izobraževanja. Skupna vzgojnoizobrazbena osnova pomeni odpravo vnaprejšnje določenosti različnih nivojev šol, ki je bila učencem »usojena« takoj po osmem razredu. Z druge strani pomeni nekakšen »popravni izpit«., ki ga bo v zrelejših letih marsikateri učenec še lahko izkoristil za izboljšavo svojih zmožnosti prizadetih zaradi slabšega socialnega in gmotnega položaja, v katerem je živel. Nataša Kus i, i i > -. Cvetka Cvek J Omejitve prizadele tudi izvoznike Po podatkih SDK gorenjsko gospodarstvo letos v tretje«,, tromesečju ni doseglo bistvenih uspehov v zunanjetrgovinski menjavi, čeprav so se zmanjšale možnosti prodaje doma. Irraav se je sicer v primerjavi z devetimi meseci lani povečal m II odstotkov, vendar pa letos v tretjem tromesečju ni nai hitreje kot v prvem polletju, medtem ko se je lani prodaja tuje v tretjem tromesečju močno povečala. Gorenjsko gospodarstvo je do konca septembra prodalo n* tuje za 135 milijonov dolarjev blaga. Izvoz so letos povečala v« občinska gospodarstva; kranjsko za 8, jeseniško za 44 radovljiško za 35, škofjeloško za 19 in tržiško za 39 odstotkov Po obsegu je največji izvoznik kranjsko gospodarstvo, ki prodi na tuje dobrih 40 odsotkov vsega izvoženega blaga na Gorenjskem, vendar je pri njih porast najnižji. Uvoz surovin in reprodukcijskega materiala seje v devetih mesecih povečeval nekoliko počasneje od izvoza. Rast znaša U odstotkov. Po šestih mesecih pa je bilo stanje ravno obratno; H odsotna rast uvoza je bila precej višja od rasti izvoza. Tako « je zunanjetrgovinski primanjkljaj gorenjskega gospodarstvi znižal od polletnega za 2,5 odstotka, v primerjavi z devetim1 meseci lani pa kar za 3,8 odstotka. Po šestih mesecih je bilo r izvozom kritega 79 odstotkov uvoza, po devetih pa kar 81 odstotkov. Več sta uvozili kot izvozili le gospodarstvi Jesenic in Kranja. V Kranju je bil uvoz za 55 odstotkov večji od izvoza, nt Jesenicah pa kar 134 odstotkov. V Kranju se je razmerje med izvozom in uvozom v primerjavi s prvim polletjem se poslabšalo Prav v tej občini se delovne organizacije že dalj (asa srečujejo s težavami glede nakupa surovin in reprodukcijskega materiala, ki ga pretežno uvažajo. Deviznih sredstev si kljub izrednemu povečevanju izvoza ne morejo zagotoviti dovolj in.«« prisiljene kupovati devize od tistih, ki jih imajo dovolj. Primer je Sava, ki je v prvem polletju izvozila za 11.023 milijonov dolarjev ali za polovico več kot lani, uvoz pa je povečala le ta V odstotkov. Za nakup deviz doma pa mora plačati tudi 40 odstotkov višjo ceno od uradnega tečaja. Težave še povečujejo uvozne omejitve in obstaja resna nevarnost zastoja v proizvodnji v nekaterih organizacijah v Železarni zaradi pomanjkanja vložkov, Iskri in Savi zaradi pomanjkanja surovin in podobno. Take omejitve niso prizadele le proizvajalcev, ki so vezani na uvoz surovin in repromateriala, in ne samo tistih, katerih proizvodnja je usmerjena na domači trg, temveč tudi izrazite izvoznike. j** f* t t p •»< H# ta* IS* »J f1 «< af £ *4 Obetavna prihodnost V Triu Tržič bodo v naslednjem planskem M Ji dob ju vlagali v sodobno tehnologijo ter v 12&0J J,J sanje družbenega in osebnega standarda :ap>)mi slenih Tržič - Smernice kot osnova za izdelavo srednjeročnega plana razvoja Tržiške industrije obutve in konfekcije temeljijo na predvidenih rezultatih poslovanja v letošnjem in prihodnjem letu. Devetmesečni uspehi trenutno kažejo, da bodo delavci Tria plan za letos dosegli in celo nekoliko presegli, saj so v tem času ustvarili že 79 odstotkov skupnega prihodka oziroma 10,7 milijona dinarjev. 'Od vseh treh delovnih enot v Triu največ dohodka ustvarja trgovina s sredstvi za higiensko tehnično in civilno zaščito, plan dosega tudi obrat notranjikov, medtem ko se v usnjeni konfekciji že drugo leto srečujejo z izgubo. V zadnjem času so sicer zaloge uspeli skrčiti, kljub temu pa bodo nekatere izdelke morali prodati pod ceno. Lepe uspehe Trio beleži tudi na zunanjem, predvsem zahodnem, trgu, ki pa jim zaradi močne konkurence razen deviz, potrebnih za nakup strojev in rezervnih delov, bistvenega dohodka ne prinaša. V Triu so ob letošnji 25. obletnici obstoja podjetja uspeli zgraditi nove poslovne prostore v industrijski coni. Naložba je zahtevala okrog 25 milijonov dinarjev, pri tem pa je treba omeniti ogromen delež, ki so ga delavci prispevali sami. Zato tudi ni čudno, da so njihovi poprečni osebni dohodki precej pod poprečjem gospodarstva, saj so v letošnjih devetih mesecih znašali le 5885 dinarjev. Skupni in osebni porabi hod,, i naslednjih letih posvetili v zornosti. Zamujeno bodo . Valorizacija programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti 6. Predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samo-upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Radovljica za čas od 1. januarja leta 1980 do 31. 3. 19K0 7. Predlog odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica za čas od 1. januarja 19H0 do 31. marca 1980 8. Predlog odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje nujnih nalog programa varstva pred požarom občini Radovljica za čas od 1.1. 1980 do 31. 3. 1980 9. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe na membnosti kmetijskega in gozdnega zemljišču 10. Urbanistične in gradbene zadeve a) predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Bleda b) predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta LIP Bled 11. Predlog odloka o splošni prepo-prometa z zemljišči, parcelacije in prepovedi graditve na vplivnem območju Lesc 12. Predlog družbenega dogovora varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij ter grobišč in grobov borcev NOV v občini Radovljica 13. Predlog sklepa o prenehanju veljavnosti sklepa o pooblastilu Turist progres inženiringa Radovljica opravljanje geodetskih storitev 14. Razrešitve in imenovanja DOGOVORIMO SE za 4 milijone dinarjev vedi RADOVLJICA - Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so pripravile predloge možne valorizacije sredstev iz svojih programov za leti 1979 in 1980. Oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo je na tej osnovi pripravil predlog in ga predložil v razpravo izvršnemu svetu in nato vsem zborom skupščine občine Radovljica. Izvrsni svet je ugotovil, da so ob ocenjenem porastu družbenega proizvoda za 30 odstotkov Varstvo pred požarom Radovljica — Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom je bila ustanovljena leta 197fi, financiranje te skupnosti pa poteka na območju radovljiške občine po prispevni stopnji 0.30 odstotkov iz dohodka, osnova je bruto osebni dohodek. Zbrana sredstva se uporabljajo najbolj za osnovno nujno opremo gasilskih' enot. ki jih je na radovljiškem območju 31 ter 4 industrijska gasilska društva. Sredstva usmerjajo z letnimi programi tudi za zagotovitev požarne vode v naseljih, kjer te vode ni. Od ustanovitve je uspelo zgraditi osem požarnovarnostnih bazenov v poprečju po 100 kubičnih metrov vode, nabaviti orodni gasilski avto za gasilsko društvo Kropa ter opremiti z najnujnejšo opremo. Prispevali so tudi sredstva za gradnjo in adaptacijo gasilskih domov in oro-dišč. Prihodnje leto predvidevajo nadaljnji razvoj požarnega varstva, zato naj bi skupščina sprejela sklep oziroma odlok o obveznem prispevku 0,30 odstotka za leto 1980. valorizirana sredstva programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1979 nižja od predvidenih prilivov tako, da znaša ocenjeni obseg presežkov približno 4 milijone dinarjev, ob upoštevanju sprememb v programu interesne skupnosti za zaposlovanje pa bo viškov 4 milijone 900.000 dinarjev. Presežke ali primanjkljaje bodo samoupravne interesne skupnosti ugotavljale najkasneje meseca februarja prihodnje leto, ko bo dokončno znan priliv in stopnja rasti družbenega proizvoda. Izvrsni svet je priporočil, da samoupravne interesne skupnosti presežke in primanjkljaje poračunajo v letu 1980 s tem, da se razlike upoštevajo in da se ustrezno prilagodijo prispevne stopnje. Interesne skupnosti naj bi sprejele sklepe o podaljšanju veljavnosti dogovorjenih prispevnih stopenj. Nove stopnje pa naj bi določili marca prihodnje leto. Zdravstvena skupnost je že predlagala spremembo višine dogovorjenih sredstev, vendar je bil sprejet le dodatni oziroma povečani program za leto 1979. Izvršni svet zato predlaga, da občinska zdravstvena skupnost ponovno prouči program in na tej osnovi predlaga valorizacijo sredstev za leto 1980, ob tem pa upošteva dejstvo, da je višja stopnja prispevkov iz dohodka časovno omejena do konca leta 1979. Radovljiški izvršni svet tudi priporoča skupnosti za zaposlovanje, da dokončno samouravno opredeli obseg sredstev za program 1979 in 1980, zlasti zato, ker so ustavili združevanje sred-osnovi prispevne stop- stev nje. na Proračun občine Radovljica — Pred delegate prihaja dokončen predlog odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1980. Izvršni svet je predlog odloka sprejel z nekaj dopolnitvami. Pri prihodkih se prenos iz minulega leta poveča od 2 milijona dinarjev na 5 milijonov dinarjev, pri odhodkih pa je nekaj novih postavk. Pri sestavi predloga prihodkov so upoštevali izhodišča, po katerih mora biti rast splošne porabe nižja od rasti družbenega proizvoda. Rast družbenega proizvoda je predvidena od 20 do 25 odstotkov, rast osebnih dohodkov pa naj bi bila 18 odstotkov in rast materialnih izdatkov 20 odstotkov. Pri sestavi predloga proračunskih odhodkov za leto 1980 pa so upoštevali temelje za pripravo proračuna občine Radovljica za leto 1980. O temeljih so razpravljali vsi uporabniki proračuna, vendar jih vsi tudi niso upoštevali. Delegatom v gradivu prilagajo tudi seznam temeljnih organizacij in organizacij združenega dela, ki niso poravnale obveznosti po samoupravnem sporazumu za financiranje potreb krajevnih skupnosti za letos. Geodetska dela geodetski upravi Radovljica — Geodetska uprava skupščine občine je pripravila predlog sklepa, s katerim naj občinska skupščina razveljavi sklep, s katerim je pooblastila Turist progres inženiring Radovljica, da lahko opravlja nekatere geodetske storitve za potrebe delovnih in drugih organizacij ter občanov. Ta delovna organizacija je namreč odpovedala nadaljnje opravljanje te dejavnosti za leto 1980, ugotovili pa so tudi. da ne izpolnjuje več pogojev zaradi spremenjenih predpisov. Za naprej bo ta deh spet opravljala Geodetska uprava skupščine občine Radovljica f—•-- Kakšne prispevne stopnje Radovljica - Oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo je pripravil predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini v obdobju 1976 do 1980 za prihodnje leto. Ta odlok naj bi veljal za prve tri mesece leta 1980, po sprejetju zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1979 pa bi v tem času določili in sprejeli prispevne stopnje za nadaljnji čas do konca leta 1980. Treba bo upoštevati možnost drugačnih stopenj republiškega prispevka za raziskovano skupnost, za skupnost pokojninskega in* invalidskega zavarovanja Slovenije in samoupravne interesne skupnosti za starostno zavarovanje kmetov v Sloveniji, ki jih navaja odlok. Predlog odloka so že sprejeli člani izvršnega sveta in predlagajo vsem zborom skupščine občine, da predlog odloka sprejmejo. Tako naj oi podaljšali veljavnost dogovorjenih prispevnih stopenj, ki so bile Zt518u*"e v aneksih Planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 do 1980 za leti 1979 in 1980 in so veljale v času od 1. aprila ao 61. avgusta 1979. Te stopnje dobijo status preliminarnih stopenj in bi veljale od 1. 1. 1980 do 31. 3. 1980. Stopnje v predlogu odloka so naslednje: prispevna stopnja za uresničitev programa občinske izobraževalne skupnosti Radovljica znaša y~ lZ Ti- oseb1neKa dohodka; prispevna stopnja za uresničitev programa občinske kulturne skupnosti Radovljica znaša 0,91 iz bruto oseonega dohodka; prispevna stopnja za uresničitev programa telesno-Kiuturne skupnosti znaša 0,53 odstotka iz bruto osebnega dohodka; za SKupnost otroškega varstva in Zvezo skupnosti otroškega varstva 3,58 k.../ osebnega dohodka; za skupnost socialnega skrbstva 0,80 iz nruto osebnega dohodka. Za zdravstveno skupnsot znaša 7,07 iz bruto osebnega dohodka m iz dohodka 1,53; za uresničitev programa skupnosti za zaposlovanje Kranj znaša prispevna stopnja 0,24; za izobraže-S?iw2n" U?^n genije 6,40 iz dohodka; za raziskovalno skupnost ™v«!™f • e,ohodka; za »kupnost pokojninskega in invalidskega h^l« oSV S,oveniJ1 znaSa 10,90 iz bruto osebnega dohodka, iz do-«t«ri«*« uresničitev programa samoupravne interesne skupnosti nje ^ dohKodkaVar°Van,a °V V Sloveni'i 86 določijo različne stop- aš Zakaj poslujejo z izgubo I2vršni svet razpravljal o temeljnih in drugih delovnih organizacijah v radovljiški občim ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti — Zdaj še obravnava na vseh sejah zboroi radovljiške občinske skupščine Cl) RADOVLJICA - O analizi poslovanja temeljnih °rg«nin ki poslujejo z izgubo ali so na meji rentabilnosti, je Umeiji« ta L razpravljal že izvršni svet skupščine občine Radovljica. .. pregleda ugotavljajo, da je ves prihodek v občini lani naraael v tretjem četrtletju, letos pa v drugem četrtletju, v tretjem pa m je rast umirila. Gospodarstvo je razporedilo za skupne in druge namene 42 odstotkov in za organizacije združenega dela 57 odstotkov dohodka. Lani je bilo razmerje manj ugodno. Razporeditev čistega dohodka je potekala po resolucijikik določilih o gibanju osebne porabe v večini temeljnih organiiacii združenega dela. Vendar pa naj bi delegati največ poudarka dali oceni poslovanja temeljnih organizacij združenega dela. ki poslujejo z izgubo ali so na meji rentabilnosti. V radovljiški občini sta devetmesečno poslovanje zaključili z izgubo dve temeljni organizaciji in sicer Kompas TOZD Hotel Bled in Alpetour - TOZD Hoteli Pokljuka. Na meji rentabilnosti so poslovale Veriga — TOZD Orodjarna, Vezenine -TOZD Damska oblačila, Turist progres - TOZD Kobla, Golftu-rist — TOZD Hoteli Bled in Frizerski salon Nada v Radovljici. Na meji rentabilnosti so tiste temeljne organizacije, ki niso namenile sredstev za amortizacijo nad predpisano minimalno stopnjo, za poslovni sklad in za razširitev materialne osnove dela. Za te temeljne organizacije so prikazali osnovne podatke o uspešnosti poslovanja in uresničevanja plana med letom v pri merjavi z enakim lanskim obdobjem. Ko so člani izvršnega sveta temeljito obravnavali temeljne organizacije, ki so poslovale na meji rentabilnosti ali z izgubo, so poudarili, da mora Alpetour — TOZD Hoteli Pokljuka pripraviti poročilo o uresničevanju sanacijskega programa in da jAeiji bodo o tem razpravljali na eni prihodnjih sej izvršnega sveti. TOZD Hoteli Pokljuka morajo pripraviti tudi sanacijski program za pokrivanje izgube. Oddelek za gospodarstvo in finance bo organiziral razgovor s predstavniki Vezenine Bled -TOZD Damska oblačila in s predstavniki Frizerskega salom Nada Radovljica ter ugotovil, zakaj so takšne razmere. Izvršni svet je tudi ugotovil, da se prepočasi uveljavljajo dohodkovni odnosi v organizacijah združenega dela z več temeljnimi orgi-nizacijami in da se interne stimulacije v turizmu prepočasi obračunavajo. Prav tako bosta morali TOZD Damska oblačil« Vezenin in Frizerski salon Nada obrazložiti, zakaj je rast osebnih dohodkov večja kot rast družbenega proizvoda. p: k ■» Na T* ■f. Denar za komunalo Radovljica — Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja je v zvezi s programom vzdrževanja objektov skupne rabe za leto 1980, ki ga je predložila samoupravna komunalna skupnost, pripravil odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Radovljica. Člani izvršnega sveta so sklenili, da je treba program te skupnosti delno dopolniti in pripraviti postopek za sprejemanje prispevka v skladu z veljavnimi predpisi. Ker je za obravnavo in sprejem aneksov k samoupravnemu sporazumu po delovnih organizacijah potreben določen čas, izvršni svet predlaga, da se uveljavi začasno financiranje te dejavnosti in s tem sprejme odlok o začasnem financiranju. Tako kot minula leta je tudi za naslednje leto treba zagotoviti sredstva za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, kamor sodi Imenovanje Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovske zadeve predlaga delegatom, da izdajo soglasje k imenovanju individualnega poslovodnega organa Gorenjske bolnišnice Jesenice. Za direktorja Gorenjske bolnišnice Jesenice predlagajo Pavla Dolarja z Jesenic. Ui javna razsvetljava, ulice, »i in tako dalje. Po programu, kip pripravila samoupravna komunalna] skupnost Radovljica ob upo^tmnalL, veljavnih standardov in normatitAJ11 ter veljavnih cen v komunaJnr%, gospodarstvu, je za redno vzdrtevtL. nje in obnovo teh objektov " naprav v letu 1980 treba zaroto* 11 milijonov 480.000 dinarjev, k za 2 milijona 499.000 dinarjev kot v letu 1979. Povečanje prispe« je potrebno zaradi prenosa m vanja komunalnih objektov od1 jevne skupnosti Bled, Bohinjski strica, Radovljica in Gorje na k nalno skupnost in s porastom Kljub povečanju potrebnih stev pa odlok ne predvideva d obremenitve gospodarstva in «"* nja prispevno stopnjo iz leti ^ nespremenjeno s tem. da bodonr liko pokrili iz občinskega proraft* r Na sejah zborov skupSčine občine Radovljica bodo obravnavali tudi urbanistični načrt in zazidal ni načrt za LIP Bled na Bledu. Na Rečici namerava LIP Bled skupaj z Gozdnim gospodarstvom zgraditi mehanizirano skladišče. , , i -t Vzdrževanje grobišč Radovljica — Oddelek H družbene dejavnosti in obfr upravo predlaga delegatom 1 obravnavajo in sprejmejo dni! beni dogovor o varstvu, urejanju vzdrževanju in postavljanju spo-menikov in spominskih obelerv ter grobišč in grobov borcev NfjV občini Radovljica ter tajijfl podpisnika. Zakon o grobiščih in grobovi* borcev določa, da se občinske skupščine, organizacije združenega dela, interesne skupnosti družbenopolitične in druge samo-upravne organizacije in skupnosti, društva in šole ter um spomeniško varstvo lahko benim dogovorom dogovori skupno varstvo, urejanje vzdrževanje grobišč in borcev. Namen tega dogovora je \ M da se ohrani viden spormi' M žrtve in dogodke NOB. da « dogovori o načinu varstvi m janja in vzdrževanja spomenikov, spominskih obeležij. grobiN I grobov borcev ter da s* bm tovijo sredstva za redno vam vanje. Oblikovati morajo odhoi podpisnikov, ki bodo pripravil, letni in srednjeročni pnpB varstva in vzdrževanja a]| menikov ter poskrbeli, da bodo podpisniki opravljali naJugt j skladu z dogovorom. V nVfjaiMj so določene naloge in dol/n,^ ki jih opravlja skup&čina akkm Radovljica in družlvnopolit^ organizacije občine Kado« \,, sestavni del driižl>enega dogovor« pa je seznam spomenikov m jju minskih obeleži j \__ :K 18 DECEMBRA 1979 7STRA>! GLAS J ZAKAJ DELA ZAOSTAJAJO? ■ tj vprašanje, zakaj gradnja ■k> Obrne — Bohinjska Bela ■nuja, delegacija prejema ftttdnji odgovor: rrajalec gradnje obeh 1110-,„ cestnih priključkov je ithmec Kranj, medtem ko izdaja reste projekt no še ni do-Jl»-/ Kok izgradnje mostu pri (budu Beli je hil i/, srede leta npodaljšan do konta leta. rok *»i pri Obrnah pa ostaja še m0 miUi leta 19HO. l-'-i |/)avah izvajalca je i*rad-'lh/ri vprašanje, kdaj se bo fL—H Cestnega podjetja preselil na novo lo-blejakemu mostu, de-prejema naslednji od- WM$i -vet skupščine občine mM uvedbo lokacijskega po-■ i:a odobritev vzdrževalne J^rv-tnega podjetja Kranj na ■^ppri blejskem mostu. Pred-pY da investitor skupaj z wSm organom poskuša pre-f' pao lokacijo oziroma za-,.r|i odmik od ceste jjjfu Lokacija temelji na določil pravilnika o u res-,nju urbanističnega načrta ifco morajo urediti še neka-»pratnja.« bi Urbanistični načrt Bleda an%t)t|jica — Delegati naj ;:;>T> tudi predlog odloka o urha-inT^r,wi načrtu Bleda in predlog *^Bkj)j^a načrta industrijske cone T^ Oba dokumenta sta bila v Jfcrazpravi in krajani so posredo-pripomb. jji*p>d namerava zgraditi indu-4 ono na Rečici na območju. ■ f^anja tovarna, v velikosti ■turov Predvidevajo, da bodo Tj v dveh etapah, v prvi etapi d '.^radili vse nove proizvodne 2«k> ,pntralno parkirišče in me-,-Arjri'' skladišče hlodovine. V >Jt J pa rini bi zaključili i rirlu -fi,i"no proti vzhodu do seda Bled-Gorje. Ob izgradnji mjLf bodo morali odstraniti še »„^vanjska objekta. i i> Sprememba Namembnosti tjdovljica — Delegati vseh >a' /borov skupščine občine dtlepali tudi o predlogu ujBt^ r, spremembi odloka o od-,iu fc|jr,i za spremembo na • , •; kmetijskega a I i gozd-KjnljiSča. Oddelek za gospo-E in finance je pripravil (premem be prejšnjega I tem. da se v prvem j i, 5 člena črta besedilo, ki Lpotju z zakonom o krneli zemljiščih. Enotna višina ft^Dine /a vikende v znesku .. /m kvadratni meter je II / zakonom. Zato se fcn* tH sprememba odloka. Prepoved prometa /zemljišči ^OVUIICA — Za Lesce se v ' odloka izdeluje zazidal-\mnrt, ki bo opredelil nadalj-horabo prostora za druzbe-»4fi0vanJHko gradnjo, zaseb-iimerjeno stanovanjsko •boter za komunalne in dru-Ifekte. Prepoved prometa z m Vb(i< parcelacije in graditve M Madjeno z obodnim vplivni IIttfotjem Lesc, ki je opreti« i predlogom zazidalnega % n družbeni center Lesce in v jMiiaiin načrtom center Leto jI (javnost take prepovedi je [■Wom časovno omejeno na K4W^° ^0DO tren ^et- V tem k mora sprejeti zazidalni I ja določiti zemljišča za ^pb*iBjako in komunalno gra- DOGOVORILI SMO SE Vedno manj zasebnih turističnih sob Delegati zbora združenega dela posredovali precej pripomb na rebalans proračuna občine Radovljica in na osnutek proračuna občine za prihodnje leto — Precej delegatskih vprašanj — Valorizacija osebnih dohodkov — Manj zasebnih turističnih sob Radovljica — Na seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica so delegati precej pozornosti posvetili rebalansu proračuna občine Radovljica za letos in osnutku proračuna občine za prihodnje leto. Po razpravi so sprejeli predlog, da izvršni svet prouči možnost povečanja osebnih dohodkov delavcem, ki so zaposleni v krajevnih skupnostih. To naj bi izenačili z višino osebnega dohodka delavcev, ki so zaposleni v upravnih organih. Izvršni svet naj bi po mnenju delegatov zbora združenega dela proučil vzroke upada oddajanja zasebnih turističnih sob v zasebnem sektorju. Zmanjšanje je predvsem očitno na bohinjskem območju, zaradi neprimerne obdavčitve turističnih postelj, kar je v nasprotju s cilji razvoja tega kraja. Smatrajo tudi, da je 40 odstotkov Čistega dohodka, ki se obdavčuje, preveč, predvsem zaradi naraščanja materialnih stroškov. Predlagali so tudi. da naj bi izvršni svet skupščine občine Radovljica v prihodnje razmislil o nadaljnjem plačevanju občinskega davka 0.5 odstotka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, predlagali pa so tudi, da bi se del sredstev od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti namenilo za razvoj manjših delovnih organizacij kot na primer Elite, ki naj bi ji dali določene olajšave. Vendar so delegati prejeli odgovor, da za podobne delovne organizacije veljajo določene olajšave, tako tudi banke s svojo finančno politiko podpirajo razvoj teh dejavnosti predvsem s tem, da jim odobrijo kredite pod ugodnimi pogoji. Delegati so sprejeli rebalans proračuna občine Radovljica in predlog odloka o davkih občanov. Pri predlogu odloka o davkih občanov so predlagali, da se davek na posest stavb poveča na osnovi izračuna povišanja slovenskega povprečja osebnih dohodkov ali na osnovi povišanja standarda od leta 1972. Davek bo kljub znižanju stopnje previsok in bo v nekaterih primerih presegel sedanje plačevanje davka za več kot še enkrat. Nato so predlagali, da se davek 0,5 odstotka podaljša še za leto 1980 in pa do planirane višine. Za ta sredstva 0,5 odstotka je potrebno obrazložiti porabo. Delegati so pripomnili, da so stopnje davka od stanovanjskih objektov previsoke, saj je porast predviden za 75 odstotkov. Obenem so predlagali, da se davek, ki se pobira od vikendov, namenja tistim krajevnim skupnostim, na katerem območju so. Krajevne skupnosti od lastnikov vikendov ne dobivajo nobenih finančnih sredstev. Člana izvršnega sveta sta pojasnila, da je sprememba stopenj davka od stanovanjskih in poslovnih prostorov posledica tega, ker bi bil davek previsok z ozirom na valorizacijo vrednosti točke za stanovanja. Ta vrednost je namreč že letvi 1972 ostala nespremenjena in je bilo zato nujno, da se v sedmih letih ustrezno poveča. Davek 0,5 odstotka i/, osebnega dohodka iz delovnega razmerja pa je potreben zato, ker bo občina edino tako lahko ustrezno financirala izgradnjo nekaterih večjih nujno potrebnih komunalnih objektov, predvsem kanalizacije. Po sklepu delegatov zbora združenega dela bo davek po stopnji 0.5 odstotka v veljavi za leto 1980. Odgovori naj bodo konkretni Na seji zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine so sprejeli osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini — Odgovori na delegatska vprašanja naj bodo konkretni in natančni Radovljica - Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti, ki je bila 5. decembra letos, so obravnavali predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka 0 komunalnih taksah v občini Radovljica, osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica, potrdili so statut Psihiatrične bolnice Begunje, menili pa so se tudi o razrešitvah in imenovanjih ter o delegatskih vprašanjih. Sprejeli so osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike občine Radovljica s tem. da se osnutek družbenega dogovora posreduje v javno razpravo vsem udeležencem dogovora, razprava pa traja .10 dni. Nosilci javne razprave so skupščina občine Radovljica in družbenopolitične organizacije, v organizacijah združenega dela pa občinski svet zveze sindikatov. Za uspešno uresničevanje družbenega dogovora in kadrovske funkcije zbor podpira prizadevanja za ustanovitev in okrepitev kadrovske službe skupščine občine Radovljica. Na seji so tudi imenovali Sreča Pogačnika za ravnatelja osnovne šole bratov Zvan Gorje, Kgidija (iašperšiča za vršilca dolžnosti Glasbe* ne šole Radovljica, Franca Podjeda so razrešili dolžnosti člana in podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, za člana sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so imenovali Stanka Slivnika, predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radoljica, za podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pa Slavka Staroverskega. Na seji so prebrali odgovore na delegatska vprašanja. Delegat krajevne skupnosti Lancovo je pripomnil, da se delegacija z odgovori na njihova delegatska vprašanja ne strinja in je predlagal, naj se peš pot mimo Sredneka zapre, če ni sredstev za vzdrževanje. Nepopolna sta tudi odgovora glede separacije in LIP žage na Lancovem. Tako so sklenili, da se odgovori na delegatska vprašanja krajevne skupnosti Lancovo dopolnijo, odgovori na delegatska vprašanja nasploh pa naj bi bili bolj natančni. Na seji so postavili tudi dve delegatski vprašanji. Delegacija krajevne skupnosti Srednja vas ugotavlja, da v odloku o načinu oplojevanja živali na območju občine Radovljica ni predvideno, da se v bohinjskem kotu oplojuje tudi z bohinjsko »ciko«. Delegacija zahteva poročilo strokovne službe o tem. kakšne bodo posledice oplojevanja z drugimi pasmami oziroma kakšen uspeh bo dosežen v primerjavi s sedanjim načinom oplojevanja. Delegaciji bodo posredovali pismeni odgovor. Krajevna skupnost Stara Fužina je pri obravnavi spremembe odloka o proračunu občine Radovljica za letos ugotovila, da je za ureditev prostorov za delovanje krajevne skupnosti naknadno odobrenih 12.740 dinarjev. Delegacijo je zanimalo, če je njihova krajevna skupnost upravičena do dela sredstev, ker sta stara sirarna in trgovina, v kateri so družbeni prostori potrebni obnove. Delegacija krajevne skupnosti Stara Fužina je na svoje vprašanje prejela pismeni odgovor na seji zbora krajevne skupnosti. Delegat krajevne skupnosti Ljubno je bil mnenja, da je rok za obravnavo gradiva za seje skupščine prekratek in je predlagal, da naj se delegacijam gradivo pošilja prej. Izboljšali na j bi tudi kvaliteto delegatskih gradiv, saj je slaba, gradivo pa tudi težko čitljivo. Zbor krajevne skupnosti je tudi predlagal, da se zadnja seja občinske skupščine letos skliče v dopoldanskem času. PRORAČUN OBČINE Delegati so imeli precej pripomb tudi ob osnutku proračuna občine Radovljica za prihodnje leto Delegat krajevne skupnosti Kropa je pripomnil, zakaj ni predvidena porast materialnih stroškov za dejavnost krajevne skupnosti V predlogu proračuna so sredstva predvsem namenjena za investicije v negospodarske dejavnosti. Cesta Podnart — K ropa ni zajeta v proračunu, je pa gospodarsko pomembna in jo obljubljajo že nekaj let. Proračun tudi ne vsebuje obnovo starejših hiš v Kropi in v Kamni gorici, obravnava le Radovljico. Po mnenju delegacije v Bohinjski Bistrici naj bi bili v proračunu tudi stroški za prireditev FIS. ker ta prireditev ni le bohinjska, temveč pomembna za vso občino. Vendar pa temeljna telesnokulturna skupnost radovljiške občine ni predlagala, katera prireditev naj bi bila prioritetna. Na Gorenjskem potekajo pogovori o sprejemanju družbenega dogovora o združevanju sredstev za skupno financiranje pomembnih športnih prireditev. Delegata Verige je zanimalo, za katera dela se bo porabil denar, ki je namenjen za sanacijo blejskega jezera. Dobil je odgovor, da je sanacija blejskega jezera zadeva Zveze vodne skupnosti Slovenije. V resolu-eijske dokumente jo je vključila tudi samoupravna interesna komunalna skupnost, zato so sredstva v proračunu za blejsko jezero tudi predvidena. Po razpravi so tako sprejeli osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1980 s tem, da dane pripombe upošteva izvršni svet pri sestavi predloga. Predhodno pa naj bi zadevo obdelala in pripravila predlog finančna komisija. Vsi koristniki proračuna naj bi predložili svoje predloge oziroma zahtevke z utemeljitvijo za povišanje posameznih postavk. Izvršni svet bo o predlogih razpravljal že na prvi prihodnji seji ter tako pripravil predlog proračuna za leto 1980 z obrazložitvijo DELEGATSKA VPRAŠANJA Nato so sprejeli še odlok o komunalnih taksah v občini, osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike, statut Psihiatrične bolnice ter razrešitve in imenovanja. Na delegatske klopi so dobili tudi odgovore na nekatera delegatska vprašanja. Na sami seji pa je delegacija osnovne sole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice postavila vprašanje o valorizaciji osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju. Mnenja so. da o valorizaciji razpravljajo prepozno, saj so se življenjski stroški povečali, osebni dohodki pa se ne spreminjajo. Zahtevajo, da se valorizacija izvede obenem v skupnih in splošnih službah. O vsem tem je izvršni svet že razpravljal in sprejel več sklepov, med drugim to. da je valorizacija programov samoupravnih interesnih skupnosti eno vprašanje, valorizacija osebnih dohodkov pa drugo vprašanje. Notranje razporejanje valorizacije pa je v izključni pristojnosti samoupravnih organov izobraževalne skupnosti. Delegacija HTP Bled je vprašala, koliko stanovanj bo zgrajenih in po kakšnem ključu se bodo delila ter koliko bo znašala cena kvadratnega metra. Plamen Kropa sprašuje, kdaj bo dokončana obvoznica Lancovo— Radovijica, delegati iz Radovljice pa sprašujejo, kdaj se bo avtopark Cestnega podjetja resnično preselil na novo lokacijo k blejskemu mostu. Nadalje delegate zanima, kje so vzroki, da se odsek regionalne ceste med Bledom in Sotesko tako počasi gradi predlagajo pa, da se za prihodnje leto stopnje obdavčitve dohodkov od oddajanja zasebnih turističnih sob znižajo. S primernejšo davčno politiko bi zaustavili hitro zmanjševanje zmogljivosti v zasebnih turističnih sobah. Ob koncu se je oglasila še delegacija Verige Lesce z vprašanjem, katere okvirne prostorske potrebe in program zajema kulturni center, ki naj bi bil med Lescami in Radovljico. Čimprej o gospodarskih rezultatih Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica so opozorili na to, da morajo zbori čimprej obravnavati gospodarske rezultate v devetih mesecih letošnjega leta — Zavrnili statut Psihiatrične bolnice Begunje — Zmanjšati porabo Radovljica — Na minuli seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica so delegati precejšnjo pozornost posvetili uresničevanju sklepov minule seje, predlogu odloka o davkih občanov, občinskem proračunu ter drugim vprašanjem« Tako so sklenili,-da se pripravi dokumentacija za adaptacijo in novogradnjo izobraževalnega centra ZSMS in da naložbo prevzame republiška konferenca ZSMS, imenuje naj se gradbeni odbor, preimenuje se v izobraževalni center ZSMS v Bohinju, izdelan pa je bil tudi program izobraževanja. Alpetour - TOZD Sport hotel Pokljuk a naj bi izdelal poročilo o uresničevanju sanacijskega programa, hkrati pa naj bi poslovodni organ posredoval sanacijski program za pokrivanje izgube v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Delegati 80 v nadaljnji razpravi sprejeli še sklep, da kljub sofinanciranja institucij in zadev, ki so v interesu Gorenjske, za radovljiško občino ni primeren, kajti kot osnova se uporablja proračun, ki pa je nesprejemljiv, ko gre za udeležbo pri financiranju skupnih interesov za radovljiško občino. Skupnost gorenjskih občin naj bi zadevo proučila, sklep pa so posredevali tudi iz.všrnemu svetu skupščine občin. Radovljica. Prav tako naj bi v občini za adaptacijo starih spomeniško zaščitenih zgradb izdelali program, ki bo tudi osnova za uporabo sred štev. Na seji so delegati sprejeli rebalans proračuna občine za prihodnje leto, predlog odloka o davkih občanov, osnutek proračuna občine za prihodnje leto, predlog odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica ter osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini. Delegati so opozorili na nujno okrepitev kadrovske službe pri skupščini občine Radovljica, po obširni razpravi pa se domenili, da se osnutek posreduje v javno razpravo, ki n:t j poteka v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah, z rokom trideset dni. Nosilec razprave je občinski sindikalni svet, izvršni svet občine pa naj bi čimprej organiziral kadrovsko službo v Radovljici za organizacijo kadrovske politike. Družbenopolitični zbor skupščine občine Radovljica ni soglašal z besedilom 7.1. člena statuta Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem in je opozoril predlagatelja, da upošteva stališča koordi-nacijsko-kadrovske komisije pri občinski konferenci ZK Radovljica glede pogojev za imenovanje individualnega poslovodnega organa. Delegati so potrdili razrešitve in imenovanja, na seji družbenopolitičnega zbora pa je delegat prebral tudi stališča predsedstva občinskega sindikalnega sveta Radovljica, ki pravijo, da je neobičajno, zakaj se na dnevni red zasedanja zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ni posredovala ocena gospodarjenja v občini Radovljica za prvih devet mesecev letošnjega leta. Skupščina bi morala oblikovati svoja stališča, predvsem o problemih gospodarjenja organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti ter tistih, ki kršijo resolucijo SRS in skupščine občine ter sprejeta stališča pri razporejanju čistega dohodka za osebno rabo. Sindikati se zavzemajo za to, da bi bilo treba o nesmotrnem trošenju čistega dohodka za osebno porabo opozoriti predvsem tiste organizacije združenega dela, ki so kršile usmeritve republiške in občinske resolucije o uresničevanju srednjeročnega plana v letošnjem letu, katerih izplačani povprečni osebni dohodek presega povprečno izplačani osebni dohodek gospodarstva. Opozoriti je treba organizacije združenega dela iz gospodarstva in negospodarstva, sindikati pa podpirajo prizadevanja družbenega pravobranilca in priporočajo tudi skupščini občine, da preko svojih organov postopa podobno. V okviru širokih prizadevanj za zmanjšanje vseh vrst porabe naj bi ocenili oziroma razpravljali tudi o republiškem in zveznem proračunu G LAS 8.STRAN TIMFK la.DECtMBBAigjg In teklo, se mešalo z vodo, ki je uhajala iz Svetega izvira, teklo kot črna kobra, gledano skozi teleobjektiv, v kanalizacijo na južnem vogalu. Pa Turki so sovražno in na čase poželjivo gledali, ko so si prali umazane noge. Pa jaz sem bil do amena razburjen, nakuhan, kot da bi mi kdo raztrgal figov list na nenudistični plaži. Se brada se je Sončku tresla. Smrkala je tudi. Čeprav ne v robec ampak na odrezane sprane kavbojke, da so jo ja Turki še bolj požirali s slinastimi usti in razmaknjenimi stopali, da so prsti kar ščipasto migali sem in tja. Tja in sem. Mencala je tudi v curkih solza, da ni mogla, kot stara Ceglarca pri nas včasih, zatipati in videti tudi tistih stvari, ki jih ni bilo, pa so v resnici bile. »A se kujaš?« Tišina. »A se kujaš?« še enkrat zavpijem. Bomo pospravili. Najprej steklovino, da si kdo ne poreže lepo po muslimansko umitih nog. Kot v slabem filmskem scenariju je od nekod prineslo še turškega polis-uradnika. Oj, te žaloostne oči. Bil bi razvlečen film, kot zmeraj, z malce pomešanimi dialogi, pa vendarle: ON: Zahteva dokumente. Da kaj se mrcvarimo okorg mošeje s štirimi minareti. MI: niksfršten ne razumemo. (X c/< lahko: niksfršten nerazumemo) ON: meče roke v zrak, da mu s topovskega nosu že ven nekaj sumljivo kaplja od pregoreče vneme. BRANE. Kaj pa sploh hoče? ON: (policaj): brska po nekakšni ukrivljeni beležni- ci BRANE: Najrajši bi ga kar obšli... naj gre v Rim! ON. (kot da bi Alaha potegnil za brado): Pasa portes' NA EDIRNISKEM BAZARJU Obsedimo, kot bi nas križali na zlizane stopnice, z rokami šprudlamo svetlo rjavo tekočino v plastičnih lončkih za smetano in jogurt, nekakšen brezkrven ekstrakt, ki naj bi bil KAVA. Pa ni! Lahko bi jo spil en liter, pa bi gotovo zadremal še pred zadnjim požirkom. Ampak — umazane muslimanske noge — razbita steklenica strupa proti mrzličarjem, strah pred zlate-nično vodo — bognedaj, da bi še s plinskim kurjenjem pred mošejo s štirimi minareti dražili vsemogočnega Alaha in Turkov, sedečih na trinožnih stolčkih pred Svetim izvirom. Da smo že morali ostati pri kavnem ekstraktu. Po nerazumljivem čudežu celi in umišljeno spokor-jeni, otovorjeni z vsemi dragocenostmi iz spačka, kar se jih je sploh dalo nositi, smo pustili dvakrat preverjeno zaklenjenega spačka na najprometnejšem vogalu pol na zelenici, pol na granitu, celega pa pod ognjeno kroglo, da je potem bolgarsko maslo kar v lužicah plavalo na gumiranih tepihih. (Cesar se še zdaj sramujemo.) Odzibamo se po zafecljanih uličicah na mestni bazar (kar na Vzhodu pomeni trg ali tržnico). Se dobro, da smo zamenjali zgleden kupček dolarjev v Bankalarju, sline in na pol prazen želodec so se prezrle gorenjsko škrtost, kupovali smo vse, kar nam je prišlo pod roke: verjeli ali ne: mesnate češnje, pa breskve, jagode, lubenice, marelice — vitamini so tri-četrt zdravja — in smokve in melone in kumare — vsakih po nekaj, brez barantanja za ceno, da so se nam rigajoče smejali, kar se na takih bazarjih sploh ne spodobi! Preveč hlastno smo »šprudlali« z denarci in zvon-čkljali okrog, da bi nam za kakšno liro spustili do Babilonskega stopala navite cene. In groza! Za petnajst starih jurjev sadja! Prelagali smo kupljeno, ena od vreč se nam je sploh strgala, tako da sta se lubenici zakotalili po asfaltu navzdol, pa med stojnice, ena se ja granitnem robu razčesnila, da je špricnilo kot bi iz drugega nadstropja vrgel polivinilasti balon, obarvan z rdečo vodo, ena Turkinja je še pravi čas odskočila, druga z otrokom v naročju pa ne, mi pa smo se potuhnili in vsi živčni, kaj bo, brkljali med sadjem po stojnicah, da se nas je že prodajalec končno naveličal in nas odgnal nižje navzdol. Tistih štirideset zamenjanih dolarjev je pobiralo kot sneg v maju: pet turskih lir slepcu na vogalu, deset branjevki za šop čebule, pest drobiža črnkastim otroškim rokam, ki te obkolijo na življenje in po-tacanost, cestnemu pometaču pa dvajset, ker nas je češ — poglejte, kako Bohinjska vstaja se je končala v Nomnju NADALJE VANJE IN KONEC Uporniki na to niso bili takoj pozorni, ker so mislili, da je avto Na-vrtnikov. Sele, ko se je avto ustavil med Pavovčevo in Znidarjevo hišo in so iz njega pričeli skakati Nemci, so uporniki spoznali svojo zmoto. Mačkov iz Gorij je po prvem presenečenju streljal na avtomobil. Nemci so vrgli bombo, z raketami osvetlili zemljišče in pričeli streljati na upornike, ki se jim je posrečilo umakniti brez žrtev. Uporniki iz skupine, ki je pred Momnjem zatrpavala cesto in železnico in ki je poskušala požgati most, so se potem, ko so izvedli za nemški napad v Nomnju, začeli pomikati proti Gorjušam oziroma proti Nomnju. Pred vasjo so zavili v gozd in se na Medinci sešli z ostalimi uporniki in skupaj krenili proti Gorjušam, Koprivniku in Podjelju. Godec je poslal nekaj ljudi v okolico Nomnja, sam pa je šel v Bitnje, da bi zbrali hrano za upornike. Ker pa za toliko ljudi ni bilo mogoče preskrbeti hrane, je vodstvo upora svetovalo upornikom, naj se vrnejo na svoje domove. Dra. I«' »te / l)ortes! celo uro čakal pred spačkom, češ - poglejte, khk MI: Ja, smo tujci, stredžrs, ja, Jugoslovani, Jugosla- ,eno ^m Dometel teh nekaj vaših črepinj . . vos. [75 ' 1 ON: (zamahne): Me nič ne briga! Če ste tudi Grki. Samo ne govorite nekaj tretjega, ko jaz delam! Čudno^ kako policajski obrazi spominjajo drug na drugega. Ze od meje sem smo jih nekaj srečali, in prisegel bi, da je bil tudi oni v Novi gorici Turek v civilu! In koničasti prišpičeni prebliski prav tako! Naj jih ima. Saj ima slika v vsakem pasaportu samo en obraz, pa še ta ni zaenkrat izbrisljiv! Nekaj si policaj izpisuje. Salutira. Avfiderzenira. Težko lovim sapo, da ne bi bleknil kakšne ocvirka-ste neumnosti. Končno je pa že vseeno, samo.spačka in steklenice s strupom za odganjanje komarjev nismo smeli razbiti. So časlopisi pisali, da po Turčiji spet kolovrati komar Anofeles, malarijec, mrzličar pa take reči. In če kinina nimamo, imamo vsaj strup. Ampak — človek prosi, trka, se odkriva in se razdaja — pa ga vse to le prevečkrat udari ali pa kar lopne po glavi. Steklenico AUPOTANA, proti komarjem, kupljeno še v Nišu, je Sonček razbil. Pa še nekaj nedolžnega, po tlaku plazujočega in po zraku letečega mrčesa je pocrkalo v tej koncentraciji, ki bi zamajala še vola. Komarjem, normalnim in mrzličarjem, pa škorpijonom je bila tako prižgana zelena luč, brez omejitve parno/neparno. Žrtvovani smo bili za slastno požrtijo. Za vseh štirinajst in še čez dni, kar se bomo kobalili po TURČIJI. V moiejo predelana ***^^£L-%^u MODROSTI. Slikana od stranu T f ki J°£*£g {.„ RIZ AN C A dozidali "in morete ff^SSJ^ postavili nagravžne lustre vse ao o i, svetnike in bogove pa so prebarval\*Xa^le)boWh koran strogo prepoveduje slikanje (in gledanji) o tj in človeških podob. Nemci so po razbitju upornikov pričeli v Nomnju, na Gorjušah in na Koprivniku pregledovati hiše. Na Koprivnik so prišli zgodaj zjutraj 16. decembra, ko se uporniki še niso vrnili iz Nomnja. Doma so našli le hrta Lovrenca in Viktorja Beznika, po domače Senekarjeva, ki sta bila določena za stražo. Aretirali so ju in hoteli odpeljati v Begunje, vendar so ju odpeljali v Momenj. Najbolj kruto so se Nemci maščevali v Nomnju. Ze pred jutrom so vas obkolili in takoj pričeli z ropanjem. Odganjali so živino iz hlevov ter pokradli zlasti mnogo mesa in klobas, saj so imeli domačini že pripravljene zaloge za zimo. Vendar pa se Nemci niso zadovoljili z ropanjem in hišnimi preiskavami. Popoldne Hi. decembra so pričeli požigati v vasi. Sušnikovim (Sušnščovi) so zažgali hišo, hlev in kozolec, poleg tega pa odpeljali konja, goveda, ovvce in prašiče. Sušnikovim (Mihovčevi) so zažgali hlev in hišo, odpeljali pa so jim konja, krave, ovce in prašiče. Ažmanovim so zažgali hišo in hlev, odpeljali dve kravi in dva prašiča. Poleg tega so Nemci ob tem požigu napravili še hujši zločin. V gorečo Ažmanovo hišo so pognali Senekarjeva brata, ju v veži pokosili z brzostrelkami, nato sta v stavbi zgorela. Katrašnikovim pa so požgali stanovanjsko hišo. Istega dne so v Nomnju aretirali Sušnikovo (Sušnščovo) sestro Francko, ki so jo odpeljali v Ravensbruck. Suš-nikove (Mihovčeve) Janeza, Marijo in Pavlo so odpeljali v ta- borišče Poskau. kjer je umriokJ* nez. Aretirani sta bili tudi HeleM Zupan starejša in mlajša Mil kasneje umrla v Auschwitzu. Dnd val aretacij je bil 28. decembra,br v Nomnju aretirali Janeza in Frs ca Sušnika (Sušnščoval. Janeza S« nika (Mihovčevega). Petra Zupaaaj in Alojza Vidica. Istega dne «* vedli Nemci tudi večje število iiK* cij na Koprivniku. kjer so Ati* 18 domačinov, udeležencev ■ Od aretiranih s Koprivnika iT Anton Beznik ml. ustreljen-M ta* ca 1942. drugi so bili od 2 do K nar cev zaprti v Begunjah in natoiaj* ščeni ali pa poslani v taborŠ Kraut. Naslednji val aretacij jeafl Gorjuše, kjer je bilo 17 in l&JM arja 1942 aretiranih 11 domača*^ ki so bili potem zaprti v Bejninm od 2 do ti mesecev in nato odpu^fll domov. Nemški povračilni ukrepi prizadeli tudi prebivalce \ --4 11., 12. in 20. februarja 1942 soare« rali še 25 udeležencev decembri« vstaje: Pintarjevega očeta. Sunka Pintarja. Jožeta Sušnika. Mito** Sušnika (Mihovčevega). Ivana Ji geca, Miho Kausa. Janka Aimai Mirka Ažmana. Andreja Bur neza Znidarja. Alojza mi ir i tvr vi ri Stanka Znidarja. Jožeta ZaiMI Janeza Znidarja mlajšega. Towl Znidarja, Alojza Stareta. FraM Katrašnika, Jožeta Kendo. l«Hl Kogoja, Blaža Zmitka. Aloja Jj dica. Janka Fajfarja in Miho Ranili V marcu in aprilu 194. so artfflj še Francko Znidar. Rezko bHm in Franca Znidarja. Od aretirali in zaprtih Momenjcev so ustrelili v Dragi ;11. marca $1 naslednje udeležence decembBir vstaje: ' Petra Zupana. )'od*< narodnoosvobodilni borbi zete' V vasi so požgali 5 od H 9 mačinov so ustrelili kot tal«, . bilo zaprtih v koncentracij rinili, 12 pa v Begunjah w *yJ izseljenih; vas je dala 1."^ K aktivistov, ki so delovali kot ^ ni delavci na terenu. Franc Bujp f Zahteve in negodovanja cerkljanskih lovcev in kmetov Bo tokrat zadetek bližji cilju . .. Zaostreni odnosi med gojitvenim zavodom Kozorog Kamnik ter cerkljanskimi lovci in kmeti — Očitki Kozorogu, da ne spoštuje dogovorjenega in da premalo varuje poljščine pred divjadjo — Zahteva, da Lovska družina Cerklje ostane in dobi del Kozorogovega lovišča — Zadovoljna lovec in kmet pomemben družbeni cilj Očitki Kozorogu CERKLJE - V stari Jugoslaviji je bila na cerkljanskem lovska družina, pa so jo zaradi revščine in ne-zanimanja za lov razpustili. Zemljišče je bilo prodano: domači in tuji gospodi. Leta 1945, na začetku svobode, so kraji pod Krvavcem še vedno veljali za manj razvite. V glavnem je v teh krajih prebival kmečki živel j. Tudi leta 1947. ko so po različnih krajih, ponovno oživljale lovske družine, ljudje pod Krvavcem na ustanovitev lovske družine niso pomislili Zemljišče oziroma lovišče je bilo dodeljeno Zavodu za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, vendar se je tudi v teh krajih prebujala lovska misel, ki danes ni več tako kot nekdaj odvisna od standarda, temveč vedno bolj postaja izraz človeške težnje po stiku z naravo, po rekreaciji in skrbi za naravo in njen živi del. Prišlo je leto 1967 in na pobudo ljudi je bila v Cerkljah usta novljena lovska družina, sicer manjša, vendar žilava in dela voljna. To vedo ljudje pod Krvavcem, saj so lovci v središču družbenega in družbenopolitičnega dogajanja, organizatorji številnih lovskih srečanj in tekmovanj ter soorganizatorji vsakoletne cerkljanske razstave lovstva in cvetja. Vendar je cerkljanska »zelena bratovščina«, brez doma. Nima svojega lovišča. Leta nazaj je uspešno in v zadovostvo 24 cerkljanskih lovcev »gostovala« v lovišču kamniškega Kozoroga, sodelovala pri lovih in pogonih, čeprav je bil njen položaj prav zaradi dejstva loviti v lovišču drugega v marsičem podrejen. Veliko upanje so gojili lovci iz Cer-kelj, da jim bo v teh letih Kozorog tako kot je bilo nekajkrat dogovorjeno od svojega skoraj 58.(XM) hektarjev velikega lovišča odstopil del na Cerkljanskem, velik vsaj od 45 do 50 haktarjev. Pa so od vsega tega ostale le obljube. Cerkljanski lovci so še naprej »brezdomci«, nova lovska zakonodaja pa jim celo grozi z razpustem družine, ki brez lovišča ne more obstajati. Hkrati s tem pa je tudi nezadovoljstvo kmetov, ki jih je na Cerkljanskem še obilo, zaradi škode po divjadi doseglo vrelišče Tudi odnosi med Lovsko družino Cerklje in Kozorogom so se zaostrili do skrajne meje. 0 sodelovanju ni mogoče ver govoriti Cerkljanski lovci so ostali brez možnosti lova' Vse, kar prebirate, je bilo povedano na sredinem sestanku v Cerkljah, sklicanem prav zaradi teh problemov. Razen domačih lovcev so sodelovali najodgovornejši predstavniki sedmih krajevnih skupnosti izpod Krvavca, njihovih družbenopolitičnih organizacij, občinske konference SZDL Kranj, kranjske zem-ljiško-kmetijske skupnosti. Kmetijske zadruge in Zivinorejskoveteri-narskega zavoda iz Kranja. Ni pa bilo drugega dela vabljenih, ki bi veliko prispevali, da bi bila razprava popolnejša in tvornejša. V dvorani cerkljanskega Zadružnega doma ni bilo predstavnikov republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gojitvenega zavoda Kozorog Kamnik in Zveze lovskih družin za Gorenjsko. Vsi vabljeni bodo prejeli zapisnik sredinega pogovora s stališči zbora do problematike. Veliko očitkov in opozoril je bilo izrečenih kamniškemu Kozorogu. Se posebno zadnja leta so se odnosi med cerkljanskimi lovci in Kozorogom zaostrili. Prijateljstvo in dobro* sosedstvo je izginilo ter se spremenilo v odnos dveh neenakopravnih partnerjev. Cerkljanski lovci pravijo, da smejo v lovišče le stežka in da jim Kozorog očita razpihovanje sporov med Kozorogom in kmeti. Zadnje čase so na pobudo republiškega sekretariata za notranje zadeve in sekretariata za kmetijstvo in. gozdarstvo nekajkrat sedli za isto mizo in se dogovorili za način prido- bitve, zemljišča in lovišča cerkljanske družine. Komaj pa se je posušilo črnilo na zapisniku se je že začela stara pesem: Kozorog ostaja trmasto pri svojem in se ne odziva na pozive. V Cerkljah je bilo v sredo slišati, da so v Kozorogu razpisali referendum, ali naj odstopijo del lovišča Cerkljam, pa je menda glasovanje prineslo negativen sklep! Primer težkega dogovarjanja s Kozorogom so navajali tudi predstav- niki Živinorejsko vetennarslfcfl al voda iz Kranja: s Kozorogom dogovarjali o ukrepih zoper sldđlf in o problemih lisic in potepi' psov ter mačk. Bore malo je uspeha in Živinorejsko**: • zavod prav za območje Ko.\r; najmanj ve. ali so stekle Iiskvni in kje najbolj ogrožaj. | ljudi. (SENADALIW s* 'h Nin •* GRADITELJI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis mm Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbene** materiala Hrastje, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — betonsko železo — hidrirano apno — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! __.-J Črtomir Zoreč NEKAJ BESED «D KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI VAŠA PISMA POPAČENE DRA200SE Hf rent. kolikokrat sem tekom I bsvtlrti/ obeudora I nekdanje .1 ,lirn:f> stebri kozolcev, in : mo-UU tkrilnatimi streha mi. Zato C ;c M "/ čV/n tako pretresla no-i , tragični usodi rasi in še f.l .^hrirašvano,. jfa nem bral letos o pripravah film " dražgoški bitki, sem J r/rr se bodo potrudili čim ierrv> pri ko za ti tudi pred ,„,» pndobu rasi. nam storim v v-- .,ff,,n. medvojni in povojni ge ** /"■' ' informacijo. Toka 1» /,/ morda mulo drami/o vest '•" ' -Monimi Hitlerja im t o/šea ,„ v />/ kdaj i idr/i naš film ' ihlllh, me je. ko sem r Delu videl it* ii.^rnftl" delno pripravljenih I K - ene hiše z leseno m druge -» , .himna t o streho, ker česa m ^.Jhnega ' D raž g*>šah niti pred sem videti, kaj se v resnici ■v* mravl/a in sem se najprej od-,/ proti Dražgo.šam. pozneje um „,Piidlonk. Ne vem. ali so si to '^mestno lokacijo izbrali :a »■*! ^i, neka) zapuščenih gospo 1 \mkih poslopij, ki naj ca maski p,, tem. kako ho film prikazal u vloženo precej truda in de ma. *aj postavljajo cela umef-, filfkovo skalo, ko bi jim bila v JLfpišak zastonj na razpolago [J prava Pri tem ogledu so ., vpet najbolj motite strehe. \tffda teh nekdanjih čudovitih ,t/nih modrih skrilnatih streh K ni mogoče obnoviti, a z ,Mrrtlitni sintetičnimi materiali filmsko umetnostjo (triki) bi bunila lahko hltnili. zdanje Dražgotie. bodo po-lahko rekli: No. kaj pa je >nhega. če so takšno vas po-■ požgali* F. H.. Škof ja Loka Druga razstava žuželk je obsežnejša čeprav je urejena po avtorjih, so ti poi Moste pri Komendi — V petek, 14. decembra, so v prostorih Osnovne šole Moste pri Komendi odprli drugo razstavo žuželk - prva je bila pred poldrugim letom — na kateri vrsta avtorjev razstavlja prek 8.(XX) teh drobnih živalic iz vseh kontinentov. Sodelujejo člani krožka, ki dela na osnovni šoli in vključuje devet učencev, vanj pa je včlanjenih tudi sedem bivših učencev; njihova mentorica je Metka Klemene. Poleg šolske zbirke pa se na razstavi predstavljajo tudi člani Slovenskega entomološkega društva Štefana Mi-chielija, ki ima s krožkarji tesne stike. .Pridružili so se jim gorenjski entomologi — ljubitelji in nekateri instituti, ki opravljajo entomološke raziskave, pokroviteljstvo razstave pa je prevzel Biološki inštitut Jovana Hadžija Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na petkovi otvoritveni slovesnosti, ki so jo učenci popestrili s kulturnim programom, je spregovoril Jan Carnellutti, predsednik Sloven- ko/ prva. Zastopani so vsi kontinenti in 'ezani v celoto. — Foto: F. Perdan S 't * f titobnejia vpadnica v Lese — V nedeljo popoldne je bilo v Lešah pri 'titu dovesno kot že dolga ne. Krajani so namreč dobili sodobnejšo, čeprav t m asfaltirano, cesto da svoje vasi. Dolga je okrog 900 metrov, približno ■/fama pa je je zaradi lezljivosti terena speljana po povsem novi trasi. !mr za obnovo ceste so krajani delno prispevali sami, več pa so dobili iz ,m„pmpevka občanov za negospodarske investicije. Vpadnica, ki jo je /jprl načelnik oddelka za. gradbene in komunalne zadeve skupščine občine 'iti Dušan Koren, bo po programu komunalne skupnosti dobila asfalt v ^dnjem srednjeročnem obdobju. Uj) _ Foto: F. Perdan Htkk, 14. decembra, so v Naklem slovesno odprli obnovljene prostore Muibljepošle. Lepo urejena in še enkrat večja je kot prej, tako da bo zdaj ■.,ulj prostora za delavce pošte, sploh pa za uporabnike, ki so bili v starih 'tiunh Se posebno utesnjeni. — Foto: F. Perdan skega entomološkega društva, ki tudi sam krožkarjem veliko pomaga. Dejal je, da ni slučaj, da so slovenski entomologi pripravili srečanje prav na tej šoli, kjer že vrsto let dela prirodoslovni krožek, saj bi v vsej državi težko našli mlade ljubitelje vede o žuželkah tako organizirane. Skupni imenovalec njihove izjemne delavnosti je posluh na šoli, ki se uspešno razvija tudi v drugih smereh, posebej v likovni, saj so letos že pripravili srečanje mladih kiparjev. Slovenski entomologi imamo na šoli dobro jedro in upamo, da se bo iz njihovih vrst razvilo nekaj raziskovalcev, je dejal Jan Carnellutti. Razstavo so posvetili tudi 10, letnici jugoslovanskega entomološkega društva, ki je danes zveza vseh jugoslovanskih društev. Da so obletnico proslavili prav v Mostah, je vsekakor nagrada za šolo. Jugoslovansko entomološko društvo je bilo osnovano že leta 1926, vendar je kasneje zamrlo. Vendar tistih dvajset let po vojni ne pomeni nedelavnosti entomologije kot znanosti, ki se je razvijala zlasti na področju uporabnih ved: v kmetijstvu, gozdarstvu, veterini. Pred desetimi leti so se združili ljubitelji, ki so prej neorganizirano delovali. Tudi danes tri četrtine članstva slovenskega entomološkega društva sestavljajo ljubitelji, torej tisti, ki raziskujejo mimo svojega poklica. Veliko je mladih, posebej vzpodbudno je jedro na mo-ščanski osnovni šoli. Zanimiva in poučna razstava je zelo primerna za šolarje. Odprta bo do ponedeljka. 24. decembra, vsak dan od H. do 18. ure. 19., 21., in 24. decembra bo od 9. do 14, ure organizirano strokovno vodstvo p<> razstavi, za najavljene skupine pa ga bodo pripravili tudi po dogovoru. M. Volčjak Spet na nogah Kranj — Spet na nogah, bi lahko dejali za osnovno organizacijo ZSMS v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, ki je v ponedeljek, 10. decembra, pripravila volilno-pro-gramsko konferenco, katere se je razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in krajevne sa-samouprave udeležilo okoli 280 mladink in mladincev iz te krajevne skupnosti. Iz poročila o pregledu dela od' aprila do novembra letos je bilo razvidno, da je mladinska organizacija bolj ali manj životarila. Ni bilo množičnosti, ki je eden od osnovnih elementov dela mladinske organizacije, glavni vzrok pa je bila predvsem slaba motiviranost in akcijska moč članov. Mladi so zatem izvolili novo predsedstvo. Predsedniki na novo oblikovanih komisij, od komisije za idejnopolitično delo do komisije za zabavo in prireditve, so spregovorili o programu dela posameznih komisij. Ob tem velja opozoriti, da so programi mladinske organizacije zastavljeni zelo pogumno. Zato bo veljala velika pozornost mladinski organizaciji tudi s strani krajevne samouprave in organizacij v njej, jasno pa je seveda, da glavno breme sloni na nosilcih, to je na mladih. D. Filipčič (23. zapis) V južno vnanjo steno zgornje tuhinjske farne cerkve sta vzidani dve klasično oblikovani spominski plošči. Na prvi pogled popolnoma enaki, vendar z različnima simboloma: na prvi. ki je posvečena glasbeniku p. Angeliku Hribarju, je izklesana antična lira kot simbol glasbe: na drugi, ki je posvečena jezikoslovcu p. Ladislavu H rova tli in šolniku p. Florentinu Hrovatu. je izklesan simbol frančiškanskega reda. križ med prekriža nima rokama GLASBENIK - SKLADATELJ Nenavadno: vsi trije pomembni Zgornjetuhinjčani so bili frančiškanski redovniki - patri. Pač vpliv kamniške osnovne šole. ki je delovala dolga leta v okrilju frančiškanskega samostana. To šolo je med drugimi obiskoval tudi humorist in satirik Jakob Alešovec — ki pa je ušel med »svobodne prosvetne poklice« JEZIKOSLOVEC »PATER LACKO« Tako so svojega priljubljenega profesorja slovenščine imenovali novomeški gimnazijci, ki jim je bil predan učitelj in prijatelj (v letih 1854-1890). Pater Ladislav H rova t, je bil po izobrazbi klasični Filolog in slavist (Miklošičev učenec). Pater Lacko je bil odličen naroden buditelj in jezikoslovni pisatelj. Izdal je več prevodov iz grščine in latinščine, napisal nekaj učbenikov in jezikovnih priročnikov. Najpomembnejše njegovo delo pa je drobna publicistika, kjer se sprotno oglaša k vsem jezikovnim problemom v takratnem slovenskem revi jalnem tisku. H rova tov novomeški prijatelj pisatelj Janez Trdina nam je ohranil zanimiv podatek: pater Lacko je bil tudi osebni spovednik Julije Prirnče-ve. ki je v njegovem času kot soproga predsednika okrajnega sodišča Jožefa Scbenchenstuela živela v Novem mestu. Pred smrtjo ^..februarja 1864) se je patru Lacku izpovedala v slovenskem jeziku . . . Ladislav Hrovat (s krstnim imenom Jožef) ie bil rojen 10. marca W*'^v**M*™+*^w.-.-.'rt*titf.>W.'*****ff. Za zgornjetuhinjske velmože, ki so se odrekli tuzemski sreči in se raje pomenišili, je značilno, da so bili vsi trije patri, tj. očetje — izobraženci, duhovniki (fratri, tj bratje so nešo-lani redovniki, ki v samostanih opravljajo nižja, služabniška dela). In še nekaj imajo vsi trije naši patri skupnega: vsi trije so bili tudi ugledni šolniki! Pater. Angelik Hribar, cerkveni skladatelj, pevovodja in učitelj na orgljarski šoli, je bil rojen 3. marca I84J v Zgornjem Tuhinju, umrl je 6. aprila 1907 v Ljubljani. Nekaj časa je učiteljeva! ha ljudski šoli v Kamniku, potem je bil poklican v Ljubljano da bi v orgljarski šoli poučeval klavir, koralno in figuralno petje. Kot tak je izdal prvo slovensko knjigo 0 koralih. Najbolj pa je postal znan po svojih številnih uglasbitvab cerkvenih pesmi, od katerih so mnoge že ponarodele in še danes na podeželju zelo priljubljene, ker so preproste in prisrčne. Omeniti velja tudi Angelikovega starejšega brata Antona, ki je bil tudi pevovodja in skladatelj, rojenega 4. junija 1839 v Zg. Tuhinju, umrlega 8. maja 1887 v Gorici. - PO poklicu je bil Anton Hribar vadniški učitelj v Gorici in je s svojimi pevskimi zbori in številnimi nastopi veliko prispeval k utrjevanju narodne zavesti v obmejnih krajih. Mnoge pesmi, ki jih je Anton Hribar gojil so najprej na Goriškem, potem pa tudi drugje na Slovenskem že popolnoma ponarodele. Naštejem jih le nekaj: Slovenka, Slovan, Slavček milo je naglašal . . .. Pohratimija, Kvišku sinovi idr 1825 v Velikem Hribu nad Lazami pod Zgornjim Tuhinjem, umrl je 14. aprila 1902 v Novem mestu ŠOLNIK IN PISATELJ Se o drugem Hrovatu naj steče beseda! P. Florentin (krstno ime Janez Nepomuk) Hrovat. nečak patra Lacka, je bil dolga leta vodja ljudske šole v Novem mestu. Kot mladinski pisatelj je poslovenil kar 17 povesti Krištofa Smida, ki so bile včasih priljubljeno ljudsko branje. Sestavil je tudi kratko zgodovino nekaterih kranjskih mest; med njimi je tudi Kamnik. Zaradi starosvetnega slovenskega jezika, ki je tudi že samo po sebi častitljiv del naše kulturne zgodovine, navajam dva značilna odstavka 0 Kamniku in o Kamniški Bistrici (iz knjige »Kranjska mesta«, 1885): »Kamenik sitije sosebno zaradi zdravega, čistega gorskega zraka, ki leto na leto po več ptujcev privabi na vedrenje v ta prekrasen kraj naše lepe kranjske dežele.« »Po teh jarkih žubore in teko stu-denčki in studenci, preko sto jih je, in oni se lepo strinjajo v dolini in narede bistro reko, Bistrico, čisto kakor ribje oko. krepilno kakor planinska zeljad in mrzlo, da ti vse ude prešine. Bistrica hiti kakor planinska srna skozi lepe dobrave do svoje sestre Save.« F. Moren t in Hrovat govori v svojih spisih dosledno: Kamenik. Men-jmš. Zajcklošter ipd. Tudi Florentin je bil rojen v Velikem hribu (kot njegov strir p, Lacko) in sicer 11. maja 1847, umrl pa je 3. maja 1894 v Novem mestu — osem let prej kot njegov stric. G L, A S18. STRAN TOREK. 18 DECEMBRA 19» Šestdeset let kamniške Solidarnosti Kamnik - V petek zvečer so Kamničani napolnili dvorano kina Dom. Kako ne, saj so zapeli njihovi pevci in pevke, moški in ženski pevski zbor delavsko kulturnega društva Solidarnost, ki letos praznuje 60-letnico. Da so res njihovi, je pričal aplavz, s katerim so poslušalci živo psremljali nastopa obseg zborov in ob sleherni pesmi, ki je lepo in ubrano zazvenela. terjali ponovitev. Najprej je zapel moški pevski zbor, ki ga vodi Milan Terček. V prvem delu je zapel sedem pesmi, s katerimi nas je popeljal po slovenski zemlji. Med njimi je bila tudi Ko-renjakova Rož, Podjuna, Žila in ob najavi je dvorana obmolknila, saj je spomin na pred tednom umrlega ljudskega poeta Koroške Pavla Ker-njaka še tako presunljivo svež. V drugem delu — vmes je nastopil ženski pevski zbor — so pevci zapeli še sedem pesmi in svoj nastop zaključili z Bilečanko in Pesmijo o svobodi, saj je pevcem že od ustanovitve društva leta 1919 pri srcu delavska in revolucionarna pesem. Ženski pevski zbor je pod vodstvom Viktorja Mi-helčiča zapel dvanajst pesmi. Čeprav zbor dela šele pet let, je dokazal, da obvlada zahteve sodobnega ženskega zborovskega petja, kar je velika zasluga dolgoletnega pevovodja. Posebej navdušen aplavz sta poželi solistki Jožica Učakar in Milena Franc. Kamniško delavsko kulturno društvo ima šestdesetletno tradicijo, vseskozi ga je prevevala napredna delavska misel in revolucionarnost. Bratko Kreft je v svojem govoru na svečani akademiji aprila letos dejal: »Ob šest deset let niči moramo kamniškemu delavskoprosvetnemu društvu Solidarnost priznati, da se je ves čas zavedalo svojega imena in z njim združene misli, zavedalo svojih dolžnosti in da se tega zaveda tudi danes, ko mu čestitamo k jubileju z željo, da bi ostalo zvesto vsem svojim prizadevanjem, ki jih naj odr-tudi novi rodovi — na odrskem, glasbenem in pevskem področju prevzamejo nase in nadaljujejo po zgledu svojih očetov in mater. S tem ne bodo povečevali le kulturne ravni svojega letos sedemstopetdeset let starega mesta, marveč bodo prispevali svoj delež tudi k razvoju slovenske in jugoslovanske ljudske kulture.« Današnji moški pevski zbor je dostojen naslednik starejše generacije. Delaven je zlasti v zadnjih letih, ko po nekajletnem zatišju (prepeval je le oktet) šteje 38 pevcev. Redno vadijo dvakrat tedensko v prenovljenih društvenih prostorih nad kavarno. Težko bi prešteli vse njegove nastope v zadnjih letih, omenimo naj le njegove tesne stike s pevci slovenskega kulturnega društva Vinko Po-ljanec iz Škocjana na Koroškem. Okrepiti bodo skušali tudi stike s pevci kulturno umetniškega društva Vjenac iz Slavonske Požege. Tradicijo tistih solidarovcev, ki so v neprimerno težjih časih slavili delavski praznik, nadaljujejo z vsakoletnim prepevanjem na prvomajskem shodu delavcev v Kamniški Bistrici. Težnja po ženskem zborovskem petju je v društvu živa pravzaprav že od njegove ustanovitve. 2e takrat so se v društvo vključile tudi žene in dekleta, nekaj časa je deloval mešani pevski zbor. Najbolj pa se je ta težnja udejanila v zadnjih petih letih ko je dolgoletni pevodoja Viktor Mihelčič z veseljem prevzel zboro-vodstvo. Ženski zbor je v tem času dosegel zavidljive uspehe, naj povemo le, da je bil lani izbran za radijsko zvezno tekmovanje v Beogradu. Nedvomno je tudi razumevanje kamniškega Graditelja, ki je leta 1972 prevzel pokroviteljstvo nad društvom, vzrok, da se je v zadnjih letih v okviru društva zborovsko petje močneje razmahnilo. Društvo je ob visokem jubileju izdalo tudi posebno brošuro, v kateri se naši družbenopolitični delavci spominjajo časa, ko so se srečevali s člani društva ali sodelovali v njegovah vrstah. Zapisali so jih: Vida Tomšič, Viktor Avbelj, France Klobčič, Roman Potočnik, Marica Brejc in Bratko Kreft. Nekaj misli o današnjem moškem pevskem zboru je nanizal Janez Maleš, o ženskem zboru pa Draga Spruk. M. Volčjak Večer komorne glasbe Imeli smo priložnost prisostvovati zanimivemu glasbenemu
  • pravili srečanje s pisateljico Braik* Jurca. Akademski komorni zbor ii Kranja pripravila novoletne nastope Kranj — Akademski komom, zbor iz Kranja vsako leto ob prazno-vanju Novega leta priredi Novoletni koncert slovenskih narodnih pesmi Program obsega 15 pesmi, ki jih izberejo poslušalci. Koncerte pnreiav namreč na željo delovnih kolekt: vov. Ker so pevci in pevke ljubite!;: jih obiščejo lahko le v popoldanskem času. Letos znaša cena koncerta i tisoč dinarjev, če prostor najamejc sami, sicer pa 8 tisoč dinarjev Linhartove plakete Letos so v radovljiški občini podelili Linhartove plakete amaterskima kulturnima delavcema Radu Mužanu in Rozki Torkar ter folklorni skupini iz Bohinjske Bistrice ^J^AlZv^l^^ ft* V* let, vendar je v tem kratkem Za vsa navedena dela velja poskusno delo 2 meseca. Razpisni rok je 15 dni po objavi, razen pod točko 1., 3. in 7, Radovljica — Na vsakoletni Linhartovi proslavi, ki je kulturni praznik Radovljice, podelijo najbolj zaslužnim kuhurnim delavcem priznanja. Tudi letos so podelili tri Linhartove plakete, ki so jih prejeli Rado Mužan, predsednik DPI) Svoboda Rudi Jedretič za požrtvovalno organizacijsko delo in za uspehe na področju dramske dejavnosti, Rozka Torkar članica DPI) Svoboda Rudi Jedretič Ribno za dolgoletno in nesebično delo za področju amaterske kulturne dejavnosti ter folklorna skupina DPS Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice za 25-letno uspešno delo. Rado Mužan iz Ribnega je dolgoletni amaterski kulturni delavec. Ze kot osnovnošolec se je vključil v PDP Svobodo Rudi Jedretič. kjer je delal v lutkovni sekciji. kasneje pa v dramski skupini, kjer je še danes izredno aktiven. Od leta 1973 je predsednik DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno. hkrati pa tudi stalni amaterski igralec. Rado Mužan je pobudnik za vse kulturne prireditve, ki jih organizirajo v krajevni skupnosti ter pobudnik za organizacijo pionirske dramske skupine, s katero vsako leto pripravi program za praznovanje novega leta. V zadnjih dveh letih je uspešen tudi v režiji iger, ki jih pripravijo člani dramske skupine DPD Ribno, tako Zupanove Micke in drugih. Vse to delo v domačem društvu pa ga ne ovira, da ne bi gostoval v drugih amaterskih društvih. Igral je že v radovljiški dramski skupini Linhartov oder, v igri Veseli dan ali Matičv-k se ženi. Letos nastopa v gledališču Tone Cufar na Jesenicah v igri Razbiti vrč. kjer se je še posebno izkazal v vlogi sodnika. Rado Mužan je prizadeven tudi kot član ZKO in organov kulturne skupnosti Radovljica.. Rozka Torkar se je že kot mlado dekle ukvarjala s kulturno dejavnostjo. Nastopala je tudi kot amaterska igralka v domačem društvu. Med vojno je aktivno delala v ilegali za NOV, po vojni je vložila vse svoje moči in sposobnosti za razvoj množične kulturne dejavnosti v svojem kraju. Ni bilo akcije v Nomnju, ki se je ne bi udeležila. V zadnjih desetih letih se je predvsem posvetila kulturni dejanosti v Rib-nem, od leta 1976 je članica izvršnega odbora DPI) Svoboda - Rudi Jedretič. kjer skrbi za več sekcij. Bila je organizator razstav ročnih del. ki jih v Rihnem prirejajo vsako leto. Prepričana je. da vsa bodočnost sloni na mladih, zato si najbolj prizadeva, da bi prav mladinska a pionirska sekcija najbolj ?.aitww Njene pomembne zasluge pa tem, da je znala pritegniti mlade pionirski folklorni skupini. 7. bičnim amaterskim delom se tnA da bi vplivala tudi na druge oboli da bi se vključili v razne kultura« akcije v svoji krajevni skupnosti Folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec je bila usti novljena pred 25. leti, od tedaj dal* deluje aktivno in vztrajno. Ne nastopa le doma, temveč tudi v dnirft( krajih občine ter preko meja Goo| vala je v Italiji, Franciji. Avstriji* Nemčiji. Skupina vsako leto pnrjdi okoli 50 nastopov, člani pa usposabljajo mlade plesalce, ki so jih v ttav obdobju vzgojili že več kot 150 Zato danes nimajo težav s člani in ne mentorji in strokovnimi vodji Ni; hove pomembnejše prireditve m turistični nastopi za tuje in domaft goste, nastopi v organizacijah rdro-ženega dela. letos so bili organizatorji I. srečanja folklornih skupi« Gorenjske. Svoje znanje in izkušnje uspešno posredujejo tudi folklorni skupini Slovenskega kulturno-umet-niškega društva Bled v Essnu. kjer so posamezni člani folklorne skupin* opravili pomembno mentorsko m strokovno delo, -JH W a** w*j hi V 19 STRAN GLAS .NEUSMILJENI« KRIŽA.) , ^fltni drugi nastop v mednarodni Ctfrt^i °* Branini se je organizator ffvLpko potruditi, da je progi vzorno *it te odlično pripravljeno sla-Xrr]e nioirec zapadlo kar petnajst v"~Jov novega snega, ki ga je bilo r~^euti i« prog. Toda Kranjskogor-CjSi in dobro pripravili obe progi. {MTjt v veleslalomu je tudi v slalomu l^ilieai« Bojan Kri*aj premagal vse kj"; V obeh nastopih je bil nepre-\Sr »«i )e »v°Je ntjnevarnejie konku-Vhrt ?rvo mesto premagal z veliko J^L,. V obeh nastopih je pokazal C***uMDce med vožnjo in toliko hi-jr;, nihče ni bilo koa. Vai napadi CJl Ndeklerja, Groaa. Trojerja in urfl bili umin. Tudi vedno boljii re-ffLjgt gz Zhirov in Japonec Kaiwa JU bila dorasla. »ITjiiomski nastop je pokazal, da si Cigari«' Jugoalovan Križaj tudi v tej KT« bo dal odvzeti zmage. 2e v prvi bil najhitrejši in vae tekmece Devetnajsti mednarodni pokal Vitranc '79 Bojan Križaj prvi Jugoslovan na zmagovalnem odru KRANJSKA GORA - Naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj je prvi Jugoslovan, ki mu je doslej uspelo zmagati na Pokalu Vitranc. Devetnajst let smo morali čakati, da se je Jugoslovan vpisal med zmagovalce tega pokala. Uspeh je še toliko večji, saj je Bojan Križaj dosegel dve imenitni zmagi v veleslalomu in slalomu. V obeh dneh je bil v močni mednarodni konkurenci stošestih tekmovalcev iz dvanajstih držav Evrope, ZDA in Japonske nepremagljiv. Svoje konkurente je premagoval z velikim naskokom. Mednarodna konkurenca je bila tokrat izredno močna, saj je na vitranškem mednarodnem FIS pokalu nastopala kar polovica tekmovalcev iz prve jakostne skupine najboljših slalomistov in veleslalomistov sveta. ki so ga napadali, prehitel za tolikšno prednost, da je lahko mirno čakal na drugi nastop. Zmago bi mu lahko odnesla le Italijana Groa in Ndckler ter Japonec Kaiwa in Zhirov iz SZ. V prvem nastopu sta dobro slalomsko formo pokazala tudi Boris Strel in Jote Kuralt. Oba sta bila med prvo deseterico. Sicer je bila te ta uvodna slaiomaka vožnja izredno selektivna, aaj je izločila vrsto tekmovalcev. Nad 3000 gledalcev sobotnega slaloma je priilo na svoj račun, aaj je v odločilnem nastopu videlo zmago svojega ljubljenca Bojana Kriiaja. Bojan je tudi v tem nastopu pokazal vso lepoto slalomskih voženj in bil ponovno najhitrejši. S tem je dokazal, da je v odlični formi in da mu tekmeci niso enakovredni. Drugi in tretji najhitrejši sta bila Italijana Gros in inaistih letih se je na tradicionalnem mednarodnem FIS tekmovanju l iVUranc'vpisal v zlato knjigo zmagovalcev Vitranca tudi prvi Jugo-V Kai najboljši smučar Bojan Križaj je bil v petek in soboto v vele Zu m^limu nepremagljiv ' Na najvišji stopnici ob podelitvi nagrad zM&el^Bojan v družbi Piera Grosa in Bruna Ndeklerja (oba _ Foto: D. Humer Ndckler. Od naših je bil na tej progi odličen Jote Kuralt in po napaki v zgornjem delu proge tudi Boris Strel. Oba sta namreč med prvo deseterico. Od ostalih naših so bili dobri tudi mladi, ki naj bi kaj kmalu sli po stopinjah Križaja, Strela in Kuralta. Rezultati — 1. Križaj (Jugoslavija) 1:35.43, 2. Gros 1:36,32, 3. Ndckler (oba Italija) 1:37,16, 4. Zhirov (SZ) 1:37,68, 5. Morgenstern (Avstrija) 1:38,21, 6. Donnet (Švica) 1:38,54, 7. Kaiwa (Japonska) 1:38,60, 8. Kuralt (Jugoslavija) 1:38,61, 9. Andrejev (SZ) 1:38,66, 10. Strel 1:39,01, 16. Magušar 1:41,05, 23. Ribnikar, 24. Dekleva, 25. Kreačič, 29. M. Franko, 30. Lavtitar 31. Urban, 33. Vreček, 34. Jene (vsi Jugoslavija). FAVORIT NI ZATAJIL Skoraj ledeni veleslalomski progi sta prinesli po devetnajstih letih prvi uspeh Jugoslovana. Ime Bojan Kritaj bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino pokala Vitranc. Bojan je prvi Jugoslovan, ki je zmagal na vitranškem pokalu in to v močni mednarodni konkurenci. Imeniten uspeh pa sta dosegla tudi Ločana Boris Strel in Jote Kuralt. Strel je bil tretji, Kuralt pa četrti. Svoje visoke uvrstitve v veleslalomu so Jugoslovani najavili te v prvem nastopu. Imeli so namreč odlična izhodišča v drugem nastopu. V prvem so zasedli vsa tri prva mesta. Vodstvo je prevzel z dokaj veliko prednostjo Kritaj pred Strelom in Km altom. Od tretjega mesta dalje pa so bili Italijana Nockler in Gros, Zhirov iz SZ, Kaiwa iz Japonske, Zeman iz ČSSR in nato spet Italijana Trojer in Mally. Dober pa je bil tudi Zibler. Svojo premoč v veleslalomu je nato Bojan Kritaj potrdil tudi v drugem nastopu. Neusmiljeno je spet prehitel vse tekmece. Med oba Jugoslovana se je nato vrinil Italijan Bruno Ndckler in tako Jugoslovanom skalil trojni uspeh. Vseeno pa sta tretje in četrto mesto Strela in Kuralta odličen mednarodni uspeh. Rezultati — 1. Kritaj (Jugoslavija) 1:53.51, 2. Ndckler (Italija 1:54,35, 3. Strel 1:54,58, 4. Kuralt (oba Jugoslavija) 1:54,59, 5. Gros (Italija; 1:55,04, 6. Zhirov (SZ) 1:55,73, 7. Kaiwa (Japonska) 1:56,71, 8. Trojer (Italija ) 1:56,94, 9. Zeman (CSSR) 1:57,40, 10. Mallv (Italija) 1:67,52, 13. Zibler 1:58,14, 26. Horvat, 28. T. Cerkovnik, 34. Sitar, 37. Ribnikar. D. Humer Vitranc 79 - Na alsn Mednarodni FlS tekmi v .lilatnu ca pokal Vil vnostni devet-velesla- iH^Ulomu za pokal Vitranc je laik skupečine občine Jesenice 0« redka r Jugoslovanu Bojanu podelil kristalni pokal. Bojan ^•beh nastopih najboljši. Darilo ■J.-, j« prispevek Ljubljanske VTTtsieljne banke Gorenjske, eks-Hl**. Jesenice. »al ltri*ik skupščine občine Jeseni->f**_BQ»V<"'v organizacijskega od-»»r^la Vttrsnc. predsednik OK *» Woice, Franc Crv, sta v hotelu *J -rlrsdila sprejem za vse goste, JJJ^ak* Inn novinarje. tbsMdrani novinarji na devetnaj-„»« Vitranca so imeli tudi *■ --- Stavili (tavo. stavni so n Kdo bo katerega pare prema- knitev, aao oo uwr«> y , 7, *EJreč pravilnih je imel dopisnik frZVm Slovenijo Vito Divac. Vsi SI so bili tudi nagrajeni. Darila J-ale delovne organizacije rs, Gorenjka in t*r Lipi«s. Najbolj sladko se je je dobil ~\. »rispevale delovne orgsniza« 25rKrsBJsks gora. Gorenjka ur Lioica. Najbolj sladko s< Petrovi* iz LJubljane, i nagrado torto, darilo "Ztlirii. Vendar jo je moral deliti z kj to poročali iz Kranjske gore. *•* -dh Dvanajsto tekmovanje v spomin zmage mrtvega bataljona Nad sto tekačev POKLJUKA - Že dvanajsto leto se v prvi polovici decembra na pokljuških smučiščih sbero slovenski smučarski tekači, da se poklonijo spominu na zmago mrtvega bataljona. Vai se na smučarski način oddolte za krvavo bitko z okupatorjem. Na letošnji prireditvi, ki jo je spet vzorno organiziralo TVD Partizan Gorje, je teklo nad sto naših smučarskih tekačev. V odsotnosti najboljših članov Carma-na, Djuričiča, Rebršaka, in Cvajnarja, ki so aa tekmi za svetovni pokal v Davosu v Švici, je na deset kilometrov slsvil Dušan Podiogar iz Gori j. Premagal je klubskega kolegs Poklukarja In triglavana Msksa Jelenca. Med starejšimi mladinci je pre- Tekmovalci iz petih držav 2ELEZNIKI - Pod pokroviteljstvom Iskre - iiroks potrošnja in v organizaciji SD Železniki bo v nedeljo, 23. decembra, na Soriški planini ie peti mednarodni slalom. Kot pričakujejo organizatorji, bo na tem tekmovanju nastopilo nad osemdeset tekmovalcev iz petih drtav. Med njimi bo tudi celotno jugoslovansko zastopstvo z najboljšimi. Start prvega slaloma bo ob 10. uri, druga votnja pa bo ob 12. uri. ■dh arski skoki Jforčič zmagal z veliko prednostjo MitflCA - Naši najboljši skakalci so z Jiu pregledno tekmo na 90-m ska-3 » Planici zaključili s treningom Ujitttkom uradne sezone tekmovanj, imsese prihodnje nedeljo. V dneh pred L nks» ** svetovni pokal imsjo v ^ le krajši trening na olimpijski ujtjei v Innsbrucku v Avstriji. Tja J. ita* odpotovali: Noreič, Mlakar, Benetk, Tepeš. UI aga in Baje. To ekipa, ki nas bo po vsej verjetnosti as prvih petih tekmah za ^Zfi pokal Nedeljsko tekmovanje v je pokazalo, da nekateri izmed po-^gjh olimpijskih kandidatov niso v IgjMvj formi, ksr še posebej velja za t+ffr, ki je bil na zadnji tekmi v Planici vgeansjsti. V primerjavi s prvim pre-1^10 tekmovanjem v Planici je bilo Vfl tekmovanje kvslitetnejše. Kljub p« je bila še vedno rszlika med wileen Bogdanom Norcičem in >Xtilim najboljšim skakalcem Ulago ,„1 21 točk. Kvalitetno je nspredoval itlftajesa Brane Benedik, ki si je letos •jMdau uvrstivami povsem zaslutil *»»« »sjboljsi ekipi, ki bo tekmovala za tvetovni pokal. Od mlajših tekmo-Vf»elj» pohvaliti Jeseničana Lotriča. tiKšrljski tekmi v dolini pod Poncami 'stopili tudi najboljši skakalci iz ZRN, (n i» teden dni na pripravah v naši '% ikskslaic. Med njimi je ta čas v formi komaj 18-I etri i Klauser iz Reit im VVinkla Med prvih deset so se uvrstili trije Zahodni Nemci. Zanimivo je, da je bil njihov najboljši skakalec Peter Leitner šele 16. Hkrati pa so imeli jugoslovanski skakalci prvo tekmovanje za pokal SRS. I. Hkrati pa so imeli jugoslovanski skakalci prvo tekmovanje za pokal SRS. V I. kolu je zbral največ točk kranjski Triglav, ki z 51 točkami zanesljivo vodi pred Ilirijo, ki ima 33 točk. Na tretjem mestu pa so Jesenice, ki so zbrale 26 točk. Prihodnjo nedeljo bo v Planici II. kolo tekmovanja za pokal SRS za starejše in mlajše mladince. Tekmovanje bo ob 10. uri na 60 m skakalnici v organizaciji Občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice. Rezultati: 1. Norčič 253,2 (89, 92,5), 2. Klauser (ZRN) 239,7 (87, 89,5), 3. Ulaga (Ilirija) 231,0 (81, 91), 4. Zupan (Jesenice) 228,1 (83,5, 84,5), 5. Proser 221,5 (83,5, 83,5). 6. VValdvogel (oba ZRN) 219,0 (83, 81,5). 7. Benedik (Triglav) 217,5 (81, 86), 8. Anžel 216,5 9. Komel (oba Ilirija) 213,1 (81, 82), 10. Velikonja (Predmeja) 213.0 (80,5. 81,5), 11. Lotrič (Jesenice), 14. Baje. 15. TepeS (oba Ilirija). 21. Jemec Jesenice), 22. Bizjak, 24. Globočnik (oba Triglav), 26. Cano (Španija), 27. Peternel, 28. Bogdan Fintgar, 29. Brane Fintgar (vsi Triglav), 30. Vidic (Bled) itd. i J.Jnvornik močno zmagal Dušan Djuričič iz Mojstrane, Jeli Jelovčan iz Triglava pa ni imela težkega dela z nasprotnicami v konkurenci starejših mladink. Med članicami je tekla le Metka Munih iz Olimpije, medtem ko je pri mlajših mladinkah zmagala Martinovi-čeva iz Kranjske gore. Kranjskogorec Ku-stec pa je bil najhitrejši med mlajšimi mladinci. Rezultati - člani - 1. D. Podiogar 36:10,8, 2. V. Poklukar (oba Gorje) 36:14,1, 3. Jelene (Triglav) 37:18,2, st. mladinci -1. D. Djuričič (Mojstrana) 10:34,2 2, Klsmenčič (Dol) 21:09,0, 3. Kršinar (Olim-pija) 21:15,9, ml. mladinci - 1. Kustec (Kranjska gora) 15:03,6, 2. 8ušnik (Kamnik) 15:31,5, 3. Verovšek (Olimpija) 15:49,2 pionirji - 1. Slabanja (Dol) 16:59,1, X. Oblak (Gorje) 18:11,4, 3. Hoče (Ihan) 18:1«,4; Članice - 1. Munih (Olimpija) 24:40,8, st. mladinke - 1. Jelovčan 18:08,2, 2. Korošec (obe Triglav) 19:57,6, 3. Repe (Gorje) 24:43,8, ml. mladinke - 1. M. Martinovi* (Kranjsks gora) 18:11,3, 2. Karničar 19:16, 3. Bučan (obe Triglav) 20:25,2, pionirke -1. Rajšp (Hoče) 20:01.9, 2. Pogačnik 21:00,7,3. Kokalj (obe Ihan) 21:20,8; Moštveno - 1. Gorje 1:36:08,5, 2. Triglav 1;42:33,6, 3. Kamnik 1;44:57,3, 4. V. P. Kranj 1098 1;51:23,0. <||, Maraton v Cerkljah 30. decembra CERKLJE - V Cerkljah te dva meseca tečejo priprave na organizacijo prvega cerkljanskega maratona, ki ho zadnjo nedeljo decembra. Športno društvo Krvavec Cerklje vabi vse ljubitelje smučarskega teka in rekreacije na prvi cerkljanski maraton, ki bo v nedeljo, 30. decembra, s startom ob 9. uri pred Zadružnim domom v Cerkljah. Pionirji bodo tekli na 5 km, ostali pa na 20 km dolgi progi. Pismeno se lahko prijavite na naslov SD Krvavec Cerklje, Krajevni urad Cerklje, s pripisom — za cerkljanski maraton 80, ali po telefonu na številko 42-001. Organizator bo sprejemal prijave tudi v nedeljo do 8.30 na startu. Startnina je 20 dinarjev za pionirje, za ostale pa 60 dinarjev in jo bodo udeleženci lahko poravnali tudi ob dvigu startne številke. Tekaška proga za tekače, ki bodo tekli 20 km in je pretežno ravninska, bo potekala iz Cerkelj proti Pšenični polici, Zalogu in Glinjam, mimo spominskih obeležij iz NOR. nazaj proti Smart-nemu in mimo lepih senožeti do Poženi-ka, ob vznožju Taborja do Pšate, mimo vasi Grad in spomenika Davorina Jenka do cilja, ki bo v neposredni bližini starta. Vsak, ki bo sodeloval na cerkljanskem maratonu, bo prejel spominsko značko in bilten. Cerkljanski maraton naj bi postal tradicionalen, organizator pa pričakuje udeležbo okrog 300 maratoncev iz vse Slovenije. Ce bo slabo vreme, bo maraton 6. januarja 1980. ' •I KuL.ii Na teku se dobimo POKLJUKA - Po tradicionalni tekaški prireditvi v spomin na zmago mrtvega bataljona na Pokljuki so svojo prvo letoSnjo preizkušnjo na snegu imeli tudi rekreativci, ki se ukvarjajo s smučarskim tekom. Nad 400 moških in žensk je svojo prvo tekaško sposobnost preverjalo na Pokljuki. Vsi so bili na 10 km dolgi smučini dobro pripravljeni, saj so vsi prehodili in pretekli to prvo preizkušnjo. Med njimi smo napravili anketo: kako so pripravljeni in koliko časa se te ukvarjajo s smučarskim tekom kot rekreacijo. Vsi so si bili edini, da smučarski teki izredno dobro vplivajo na počutje. ostal zvest. Kondicijsko se jeseni pripravljam r vadbo pri TVD Partizanu iz Nakla. Tu smo se namreč vključili v akcijo Na teku se dobimo. Udeležujem se redno vseh slovenskih rekreativnih tekov in maratonov. In še se jih bom.« IVAN STULAR-CIRO IZ PODNARTA: »Čeprav sem devetdesetodstotni vojni invalid, sem se pričel s tekom ukvarjati lani. Pretekel sem vse slovenske maratone. In tudi letos jih bom, le če mi bo to zdravje dopuščalo. Za kondicijo ni problemov, saj sem delaven človek. Na tako dobro pripravljeni progi, čeprav je bilo potrebno smučino na novo pripraviti, saj je zapadlo precej snega, te dolgo časa nisem tekel. Vsa zasluga za tako dobro progo gre organizatorju TVD Partizan iz Gorij.« franci > Stular , iz križkv: k »Smučarski tek je zdrava rekreacija. Ni mi tal, da sem si pred tremi leti pripel tekaške smuči. Udeležujem se vseh rekreacijskih tekmovanj in slovenskih maratonov. Za kondicijo enkrat tedensko tečem po gozdu. Tek mi je všeč tudi zato, ker se izogneš vrsti, ki čaka na žičnice.« IVANKA ALEŠ IZ KRANJA: »Lani sem bolj za šalo kot zares pripela tekaške smuči. Letos pa že bolj resno. Tu sem od srede v savski skupi ni. Malo se te ukvarjam s trimom, tak. da na ta nastop nisem prišla nepripravljena. Zdrav rekreacijski šport je smučarski tek, pa tudi poceni.« CILKA BAJC Z LETENC: »Od srede pa do danes smo na Pokljuki kot rekreacijska skupina iz Save. Trideset nas je in naš poklicni rekrea-tor Janez Gorjanc nas je učil prvih korakov na smučeh. Doslej še nisem tekla. Smučarski tek me je tako navdušil, da mu bom ostala zvesta še nekaj let.« DUfiAN FELDDV IZ KRANJA: »Smučarski tek sem vzljubil te pred vojno. In tudi po vojni, danes, sem mu JOŽE VALENClC IZ KRANJA: »Na smučeh sem tekel te takrat, ko sem se aktivno ukvarja) s kolesarstvom. To je bil moj dopolnilni šport. Ko sem prenehal aktivno kolesariti, smučarskega teka nisem zanemaril. Odlično se počutim na tekaških smučeh.« D, Hinier Foto: l Perdan Košarka Sava zmagala v gosteh MENGEŠ - V slovenski košsrksrski ligi zs ženske so igrale Igralke domačega Mengšs in Save iz Kranja. Prepričljivo so zmagale gostje iz Kranja s 76:54 (33:32). Mengeš : Tršina 4, Aksentijovič 3, Ver- Mengeš : Tršina 4, Aksentijovič 2, Drolc 2, Grintal 12, Grom 2. Marolt 12, Pirnat 10, Bakalič 10; Sava: Ponikvar 28, Drinjakovič 3, Ver-lak 17, Bagalič 3, Habjan 7, Kuzma 18; Gostje so prepričljivo zmagale. V prvem polčasu so domačinke dohajale Kranjčan-ke, v drugem polčasu pa sta prišli do izraza moč in boljša pripravljenost Savčank. M. F. Lokainvest in Radovljica dobila KRANJ - V predzadnjem kolu slovenske košarkarske lige za moške sta tokrat Lokainvest in Radovljica dobila srečanja, medtem ko so Kamničani morali priznati premoč Ljubljanski Iliriji. Lokainvest je brez tez«v premagalo moštvo Domžal, Radovljičani pa so Sele v podaljšku dobili z Fructalom iz Ajdovščine. Izidi - Lokainvest : Domžale 90:79 (52:40), Radovljica : Fructal 89:88 (82:82, 74:74, 37:39), Kamnik : Ilirija 71:87 (28:52). Šah Zmaga Vrečka v Šenčurju SENCUR - V počastitev krajevnega praznika je bil v Šenčurju hitropotezni šahovski turnir, na katerem je sodelovalo 27 Sahistov. Nastopili so skoraj vsi najboljši šahisti iz kranjske občine, presenetil pa je domačin Vreček, ki je ugnal vse, tudi po kategorijah močnejše igralce. Drugi je bil Miloševi.'', tretji pa Pavlin. Šahisti so želeli, da bi se takšna tekmovanja nadaljevala. Atleti imajo mladinsko organizacijo KRANJ - Mladinci in mladinke, Člani atletskega kluba Triglav, so v torek ustanovili sktiv ZSM8. Sprejeli so prsvila delovanja in akcijski program, v katerem so opredelili glavne naloge in nosilce v prihodnjem polletnem obdobju. Poleg zadovoljevanja lastnih potreb, želja in Interesov ter aktivnega sodelovanja pri uresničevanju programov dela atletskega kluba so v programu poudarili tudi potrebo po sodelovanju z OK ZSMS in mladimi iz drugih telesnokulturnih organizacij v skupnih akcijah. Za predsednika aktiva je bil izvoljen državni reprezentant in rekorder Bojan Stare, za namestnika pa Lilijana Gantar. Ustanovnega sestanka sta se poleg 40 aktivnih tekmovalcev atletskega kluba udeležila tudi predsednik OO ZSMS Vodovodni stolp 2ibert Marko ter sekretar občinske konference ZSMS Kranj Lado Bitenc. I. Kavčič ZBOR VADITELJEV UČITELJEV TRENERJEV SMUČANJA SZS KRANJ pp 35 Predsezonski strokovni seminar kadra področnega zbora Kranj bo v nedeljo 23 decembra 1979 Odhod na smučišče i avtobusom bo ob 6 uri i/pred hote la Creina V primeru ugodnih snežnih ra/mer »doma« je odhod ob 7 un na bližnje smučišče O L A S 20. STRAN TOREK, 18. DECEMBRA 1971 Nove ugodnosti za člane AMD V letu 1980 bodo člani slovenskih avto-moto društev lahko prvič koristili povsem novo brezplačno uslugo — Popusti za člane za vse vrste storitev društva — Članarina za avtornobiliste boza leto 1980 250 din NESREČE S 23 no\embrom so pri krniljskem avto-moto društvu že pričeli vpisovati v članstvo društva za leto 1980, Okrog 3.500 je bilo letos članov in upajo, da se bo v prihodnjem letu številka povečala na blizu 4.000 Vsi' bolj vozniki spoznavajo, kaj vse jim lahko nudi včlanjen je v društvu in kolikih skrbi se s tem razbremene. Letos pa jim bo nudena še ena posebna ugodnost, ki jo Plani navdušeno pozdravljajo. Avtomobili«!, ki si je v prometni nesreči v tolikšni meri poškodoval vozilo, da je to nevozno, bo lahko koristil brezplačen prevoz društvene vlečne službe. Sicer le enkrat na leto — upajmo da se ne bomo več kot enkrat na leto zaleteli - vendar pa je to velika pomoč človeku v nesreči. Seveda bodo še tudi v bodoče lahko koristili brezplačne kilometre (40) vozila SPI in ure (4) dela avto-mehanika, imeli še popust pri uslugah vlčene službe, s popustom testirali avtomobile, kontrolirali žaromete in testirali zavore. Tudi pri tehničnem pregledu bo še naprej veljal popust za člane. Vsi, tako avtomobilisti, motoristi, člani brez vozil in traktoristi pa bodo dobivali brezplačno tudi Moto revijo. Za 250 dinarjev je to res velika ugodnost. Največja in najpomembnejša ugodnost pa je vsekakor možnost nabave garantnega pisma za inozemstvo, če član potuje s svojim vozilom v tujino. Potem *w> tu brezplačni pravni nasveti ob raznih neprijetnostih, ki jih naši člani doživljajo vsak dan v prometu. Tvidi na turističnem področju imajo člani avto-moto društev posebne ugodnosti. Prav vsi, ne le avtomobilisti imajo pri nekaterih turističnih agencijah, mehaničnih delavnicah širom po -Jugoslaviji in ► gostinskih in hotelskih objektih še poseben popust. Seznam organizacij, ki dajejo popuste članom, sproti objavlja Moto revija, posebno pred dopusti. Največ pa je vredno to. da v ne sreči človek občuti, da ni sam. da se vendarle na nekoga lahko obrne v. sili in ve. da mu ho pomoč nudena kolikor hitro ho mogoče Vso pomlad in poletje bodo še pri kranjskem avto-moto društvu vpisovali nove člane in podaljševali članstvo. Kot smo že povedali, je nova članarina za avtomobilite 250 dinarjev, za motocikliste in traktoriste pa 120 dinarjev. Člani brez vozil, tako imenovani podporni člani, plačajo letne članarine HO dinarjev, podmladki pa 7 dinarjev. Pa še to so nam naročili na kranjskem društvu, lanski članski material (vsi kuponi v knjižicah) bo veljal do februarja 19H0. Odtlej pa bo v uporabi nova knjižica. I). Dolenc pa še Predavanje za poklicne voznike Kranj — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj je v petek, 14. decembra, popoldne v prostorih AMD Kranj pripravil predavanje za poklicne voznike delovnih organizacij Alpetour, Gozdno gospodarstvo, Vodno gospodarstvo in KOGP. 0 zimski opremi vozil in voznih pogojih pozimi, o obremenitvi vozil, o obveznem počitku poklicnih voznikov, o zakonskih predpisih in drugem je predaval prometni strokovnjak Ivan Demšar. V_ S CESTE V DREVO Sp. Brnik - V petek, II de cemibra, oh 16. uri se je na cesti med Vodicami in Sp. Brnikom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boško Mitraković (roj. 1947) iz Cerkelj je peljal proti Sp. Brniku, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti na spolzkem vozišču začelo zanašati in je trčil v drevo. Ranjenega voznika so prepeljali v Klinični center Škode na vozilu je za 15.000 din. PEŠEC PODLEGEL POŠKODBAM Kranj — V petek. 14. decembra, ob 22.45 se je na -Jezerski cesti pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vladimir Kavčič (roj. 1928) s Kokrice je peljal po -Jezerski cesti proti Jezerskemu. Pri hiši št. 22 je dohitel Avgusta Hlebša (roj. 1911), Ulica 1. avgusta, ki je pred njim hodil v isto smer. Ker se je pešec hotel umakniti veliki luži na cesti, se je pomaknil proti sredini ceste, prav tedaj ko je pripeljal Kavčič. Voznik je pešca opazil na kratki razdalji, tako da nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju hudo ranjenega pešca so prepeljali v Klinični center, kjer pa je naslednji dan umrl. TRŽIL V DREVO Kovor — V nedeljo, 16. decembra, ob 2.15 zjutraj se je na regionalni cesti med Kovorjem in Podtabo-rom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Perkič (roj. 1959) iz. Kovorja je peljal proti Podtaboru, ko ga je na mokri in spolzki cesti zaneslo v levo v drevo. V nesreči sta bila voznik in pa sopotnik Drago Boja-novič iz Kovorja huje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. AVTO V PEŠAKINJO Kranj — V nedeljo, 18. decembra, ob 18.30 se je na Primskovem pripetila na Cesti Staneta Žagarja prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Cvetka Jeras (roj. 1933) iz Ljubljane je peljala v smeri Brnika. V križišču z Jezersko in Likozarjevo cesto je na drugem prehodu prečkala cesto Julka Naglic (roj. 1900) iz Kranja. Kljub umikanju v desno jo je avtomobil zadel, da je padla in se lažje ranila. Jesenice — -Jeseniška železarna je zaradi sterilnih svojih delavcev kur: lokalnimi avtobusi prevažajo na delo in z dela. sklenila označiti p<>stamlSHi artobusor z napisi smeri vožnje. Tako so r sodelovanju z odborom ;op*W* pri jeseniški samoupravni komunalni skupnosti in izvajalcem del Kminarjm z Jesenic pred nedavnim postavili na vseh postajališčih delavskih ait>>bu* od železarne na Jesenicah do hladne valjarne na Beli lične n>nr foilf. Razen tega so pri komunalni skupnosti poskrbeli za postavitev loenih Mk na treh avtobusnih postajališčih od Jesenic do Planine pod Golico. pnh<4tji leto pa bodo to nalogo opravili tudi v vsej gornjesavski dolini. .V« sliki nin table z imeni krajev, kamor se vozijo delavci železarne, na avtobusnem p* stajališeu pri raljarni na Koroški Beli. (S) — Foto: S. Saje V ponedeljek 10. decembra, so se v Kranju sestali predstavniki vseh trinaj stih gorenjskih avto-moto društev in se pogovorili o delu v prihodnjem letu, okrog članstva m včlanjevanja v letu 1980. Tudi o delu s podmladkom je tekla beseda, saj društva veliko narede prav pri preventivni vzgoji šolarjev - Foto: F. Perdan 6€S LOKA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge 1 ZAJEMANJE PODATKOV NA MEHANOGRAFSKEM STROJU (operaterka) v DS skupnih služb Pogoj: končana šola za prodajalce, delo je dvoizmensko 2'. CišCenje prostorov v DS skupnih služb irtTOZD prodaja na debelo (2 delavki), Pogoj: — delo se opravlja samo v popoldanskem času 3. DVEH PRODAJALCEV TEHNIČNE STROKE za TOZD prodaja na drobno. Dela oziroma naloge se opravljajo v Železnini Medvode. Pogoj: - končana šola za prodajalce, tehnična smet I DELAVKE V KUHINJI TOZD Jelen, gostinstvo, Kranj. Dela oziroma naloge se opravljajo v Škofji Loki. . PET KUHARJEV za TOZD Jelen, gostinstvo Kranj. Pogoj: - končana poklicna gostinska šola - smer kuhar Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo za dela oziroma naloge pod točko 1. in 3. traja 60 koledarskih dni, pod točko 2. 30 koledarskih dni, in za dela pod točko 4. in 5. traja 45 koledarskih dni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi bo sprejemala kadrovska služba podjetja LOKA D S skupnih služb, Kidričeva 53, Škofja Loka, 15 dni po objavi oglasa. v SP restavraciji Prajerca KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT TOZD KOOPERACIJA Radovljica razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: traktor ZETOR traktor URSUS ročna mazalka HAD 5 razsipalnik gnojil VICON žitni kombajn ZMAJ 780 silofrezdr MENGELE F 2800 Licitacija bo v ponedeljek dne 24. decembra ob 8. uri ni posestvu Poljče. Pred pričetkom dražbe mora vsak interesent položiti 10 odstotni polog od izklicne cene. Dražbeni predmeti so na ogled na posestvu Poljče vsak delovni dan dopoldne. Kupec je dolžan plačati tudi prometni davek. L. M. Ponoči vlamljal Preddvor — V nedeljo, 16. decembra, ponoči je nekdo razbil okno na hiši Hrib št. 3 pri Preddvoru, vendar pa se je lastnica prebudila, tako da je neznanec zbežal, ne da bi utegnil kaj odnesti. Za predrznim vlomilcem poizvedujejo. Vlom v dva avtomobila Jesenice — V noči od 15. do 16. decembra je bilo vlomljeno v dva parkirana avtomobila na Titovi cesti. Neznanec je razbil trikotno okence ha zastavi 101 in iz avtomobila odnesel avtoradio in komplet ključev vse v skupni vrednosti 4000 din. Neznanec je na enak način vlomil še v drugo zastavo 101, vendar je iz nje odnesel le sončna očala. Nepovabljen v hišo Radovljica - V četrtek, 13. decembra, dopoldne je neznanec odprl stanovanjsko hišo na Poljski poti v Radovljici. Ključ je našel v zračni odprtini v zidu. Preiskal je pritličje in prvo nadstropje, prebrskal vse omare, saj je iskal denar. Našel pa je le okoli 800 din in 300 nemških mark. Vzel je tudi moške usnjene škornje, svoje nizke za zimo neprimerne čevlje pa je pustil za spomin v hiši. Nespretno s plinom Kranj - V nedeljo, 16. decembra, dopoldne je nastal ogenj v Prešernovi ulici, v prostoru, kjer Saban Jusufi peče in prodaja pečen krompir. Lastnik je zjutraj zamenjal plinsko bombo pri peči za ogrevanje prostora, pri tem pa ni pritrdil napeljave na plinsko bombo, pač pa je kar pritisnil na stikalo za vžig Zaradi tega je prišlo do požara, v katerem je nastalo za okoli 7500 din škode Ogenj so pogasili gasilci. Rudnik urana Žirovski vrh (v ustanavljanju) Kidričeva 66, Škofja Loka 1 delavec Na podlagi sklepa komisije za oceno del in nalog objavlja oglas za sklenitev delovnega razmerja z novimi delavci za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, za opravljanje del: 1 VODENJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Pogoj: — diplomirani inženir rudarstva. — opravljen strokovni izpit. — znan je tujega jezika. Zagotovljeno družinsko stanovanje v Škofji Loki. 2, IZVAJANJE JAMOMERSKE OPERATIVE - 1 delavec Pogoj: — rudarski ali geodetski tehnik. — eno ali več iet delovnih izkušenj. 3. OPRAVLJANJE DEL PROJEKTIRANJA - 1 delavec Pogoj: — diplomirani inženir rudarstva, — ustrezna praksa. — kandidat mora v roku 12 mesecev opraviti strok« izpit. 1 VODENJE ELEKTROSTROJNEGA VZDRŽEVANJA -1 delavec Pogoj: — diplomirani inženir elektrotehnike — smer jaki tok. — ustrezna praksa. — kandidat mora v roku 12 mesecev opraviti strok izpit. , NADZOR OPERATIVNIH IN INVESTICIJSKIH DEL -1 delavec Pogoj: — rudarski tehnik. — ustre/.nn praksa. — opravljen strokovni izpit 6 SPREMLJANJE ODKOPA VANJ A IN DETALJNIH GEOLOŠKIH RAZISKAV - 1 delavec Pogoj: — geološki ali rudarski tehnik. — odslužen vojaški rok. 7 IZDELAVA TEHNIČNE IN GRAFIČNE DOKUMENTACIJE — 1 delavec Pogoj: - tehnični risar ali opravljen tečaj iz tehničnega rifta — 2 leti delovnih izkušenj, po možnosti pri risanju ffm ške dokumentacije. — preizkus znanja H. VOZNIK NAKLADALEC - 2 delavca Pogoj: - vozniški izpit B kategorije, — zaželena praksa s težkimi nakladalniki 9 VOZNIK JAMSKEGA KAMIONA - 4 delavci Pogoj: — vozniški Izpit C kategorije. — zaželena praksa. |o RUDARSKA DELA - 4 delavci Pogoj: K V delavec — stalno delo v jami. triizmensko delo. 11 KLJUČAVNIČAR - INSTALATER - 1 delavec Pogoj: - poklicna šola ključavničarske o/iroma f* meri. — zaželena praksa inštalaterski Za vsa navedena dela (razen pod točko 7.) morajo imeti kandidati opravljen zdravniški pregled. Zaposlitev takoj. Rok prijave je 15 dni po objavi oglasa. Kandidati naj svoje prošnje o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po opra\ u izbiri. v foj, 18. DECEMBRA 1979 21.STRAN G LAS MERKUR VELEŽELEZNINA KRANJ VAM NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU v času od 15. do 26. decembra PVC CISTERNE ZA OLJE PROIZVOD: DONIT TOZD PLASTOR KRIŽEVCI VELIKOST 1 500 I 2000 I 3000 I 4000 5000 6000 DOBAVA TAKOJ! INFORMACIJE DOBITE NA RAZSTAVNEM PROSTORU MERKUR KRANJ SEJEMSKE CENE • POTROŠNIŠKI KREDIT • DOSTAVA NA DOM' POHIŠTVO SIPAD-KOMERC Sarajevo Ng ^ Novo|etnem gejmu „ Kranju TOZD Pohištvo prodajalne: Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Ljubljana, Celovška 87 SEJEMSKI POPUST od 15—26. decembra 1979 priložnost za ugoden nakup pohištva — novi program — potrošniško posojilo do 50.000 din SREČNO 1980 SREČNO 1980 SREČNO 1980 ODKUPUJEMO SVINJSKE IN OSTALE KOŽE PO ZELO UGODNIH CENAH KOZA KOTO in zbiralnice kmetijskih zadrug GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE SLOGA IZBRALI SO ZKVAS Pri TINI v Kranju imajo Veliko i/biro »pisemskih" torbic. Vse modne barve so tu. Ure/ tankega ročaja ali pa z njim. Kvaliteta: odličen skuiin lak. (ena: od 200 do ISO din C met ne smrekice vseh velikosti in vseh vrst okraskov /a jelko kot so hunkice. Rirlande. lustri, lučke, dekoracijo /a dom in /a hotele, dobite te dni na Kokrinem oddelku papirnice v CLO- m sv. Cena: smrekice od 10».7:1 do H00dm okraski, tfirlandc "d S ,95 do 10 din V Murk ini PLrTTNl na Bledu so se založili s flanelu /a rjuhe. Živahnih vzorcev so, tudi z borduro, če hočete. Cena: 47.86 in 48,11 din za meter Pri Klitini PKPKLKI na Mohorjevem klancu v Kranju so dobili žametne otroške hlače v velikostih od 1 do 16 let. Barve: hord/), rjava, drap, črna, siva. Cena: 280 do .'MSdin Posebno ponudbo vseh vrst fižola: za solato, za pustil j, strožji, odlično fižolovo jed »prebranac« v konzervah imajo pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju. Imajo kilogramske in polkilogramske konzerve. Zares kvaliteten fižol. Toda dovolite nasvet: ko boste konzervo odprli, takoj vso uporabite. Cena: od 9,40 do 28,S2din ZASTAVA avto, prodajalna Kranj JLA 10, tudi prodaja rabljenih avtomobilov na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU. NOVO V KRANJU ODPRT KOZMETIČNI SALON vsak dan od 9. do 12. in od 13. do 19. ura, v petkih od 9. do 15. ure, v sobotah zaprto. Se priporoča BOJANA Repe, Staneta Žagarja 19 a, Kranj V našem skladišču v Kranju na Planini (pri mlekarni) imamo stalno na zalogi: cisterne vseh vrst, trosilce mineralnih gnojil, kabine za vse tipe traktorjev in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Na zalogi imamo še nekaj ventilatorjev po stari ceni. Za traktorje TORPEDO, ŠTORE in URSUS nudimo ugodne kreditne pogoje. OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. do 26. DECEMBRA! NOVOLETNI SEJEM v Kranju OD 15. DO 26. DECEMBRA POHIŠTVO DEKORATIVNO BLAGO BELA TEHNIKA GRADBENI MATERIAL paviljon in u p h a G L, A S22.STRAN TOREK. 18. DECEMBRA UH GRADITELJI POZOR! Vsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se srečujemo pri nabavi zidakov, apna, cementa in drugega materiala v poletnih mesecih, ko jih najbolj potrebujemo. DO EFE Šoštanj vas želi opozoriti, da je sedaj pravi čas, ko se boste lahko brez težav oskrbeli z našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno tradicijo. Iz našega proizvodnega programa vam po zelo konkurenčnih cenah nudimo: • EFE-zidaki, trdnosti 150 in 200 kp/cm2 • EFE malte, trdnosti 100 in 150 kp/cm2 ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete apna in cementa, temveč samo pesek. Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 in 881 - 053. SE PRIPOROČAMO! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE Elektrofilterski elementi r\f\ CETC p. o., Družmirje > \J\J ti t 63325 Šoštanj ŠOŠTANJ ZIVIL-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU ■a* v Kranju od 15. do 26. decembra Veletrgovina Živila Kranj t 00 let KRANJ — PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opušče-10dor30°rOV P°hiŠtVa P° ZniŽanih cenah od MmskovPm N70LE™EM SEJMU v KRANJU, salonu na Pnmskovem, v salonu kuhinjske opreme na T.tovem trgu v Kranju m v prodajaln, pohištva na Jesen.cah, Skladiščna 5 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno 1980 leto in se priporočamo še v naprej. Mercator SOZD MERCATOR Ljubljana DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ POTROŠNIKI! Ko boste obiskali letošnji novoletni sejem od 15. do 26. decembra 1979.. v Kranju obiščite tudi razstavno prodajni paviljon MERCATORJA v hali A. V PAVILJONU MERCATORJA SI BOSTE LAHKO NABAVILI PO SEJEMSKIH CENAH — pohištvo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare in posamezno kosovno pohištvo. — stroji za gospodinjstvo: pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peči, zmrzovalne omare, termoakumulacijske peči, TV aparate v črno beli in color tehniki, male gospodinjske strojčke, lestence — smučarsko opremo: smuči za vse vrste zimskih išportov, sanke, drsalke,-smučarske čevlje, smučarsko okovje in hokejske palice. Pri nakupu vam nudimo tudi potrošniško posojilo do 50.000 N din brez porokov in z dostavo blaga brezplačno na dom. Pohištvo ALPLES in MEBLO BREZPLAČNA MONTAŽA. KUPLJENO BLAGO VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI PRIMERNO ARANŽIRAMO. Ob tej priliki vam cenjeni potrošniki priporočamo nakup blaga tudi v ostalih MERKATORJEVIH prodajalnah v Tržiču in njeni okolici, kakor tudi v naši prodajalni v Kranju. NAŠE PRODAJALNE VAM NUDIJO ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE LEPA IN PRIMERNA DARILA. Ob zaključku leta 1979 se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zvestim potrošnikom za izkazano zaupanje, obenem pa vam želimo v novem letu 1980 obilo sreče in osebnega zadovoljstva pri nakupu blaga v dobro založenih prodajalnah MERCATORJA. SREČNO! •t mm MODNE PLETENINE RADOVLJICA NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. do 26. 12 1979 RAZSTAVLJA IN PRODAJA SVOJE NAJNOVEJŠE IZDELKE ZA HLADNE DNI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH OBIŠČITE NAS Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 11 (Zlato polje) uprava tel: 24-778, 23-485 Prodajalna strojev in trgovina rezervnih delov Kranj, Koroška c. 25. tel.: 24-786 e Še je čas, da si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ 18, 21 in 30 KS na kredit in trenutno še po starih cenah Traktor TV 730 pri delu z kultivatorjem lastne proizvodnje Traktorje URSUS 35 in 42 KS po ugodnih cenah in tudi na kredit V prodaji imamo ostale vrste traktorjev, kakor tudi veliko izbiro raznovrstnih priključkov. Iz naše lastne proizvodnje lahko nabavite: škropilnice od 200 do 500 litrov, atomizerje 200 in 300 litrov ter kultivatorje za vse vrste traktorjev širine 130 do 205 cm. Ml OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU, KI BO ODPRT OD SOBOTE, 15.12. DO SREDE, 26.12.1979. &K 18 DECEMBRA 1979 telefon 23341 NODAM Prodam črnobel TELEVIZOR Gorenje; PrebačevOH. Kranj 10201 Poceni prodam ohranjeno t raj noža rečo PFC KMO. Begunjska 2. Kranj - Vovko i()2«>"> Prodam KRAVO /a zakol ali menjam /a plemensko. Pivka 2. Naklo 7 mesecev brejo -JUNICO. > okrog 40<> kg. Pintar -Jane/. ,p'). Bohinjska Bistrica 10092 IflSNO SCETKARSTVO -PAK MAKS. IT tik - Vodice, nudi na NOVOLKTNKM GO-«1SKKM SEJMI' od L"), do ,ii>fTihrH kvalitetne S50ETKK in Kl.A ftf posebej vam priporoča 'KK /a pranj*' avtomobilov ter [.A /a dimnike in peri 101 -4:i «dn« SVEZA DOMAČA -JAJCA ij„ vsak dan po 1~>. uri v Sred-Nsjrtipri Goricah 10158 Nam 1* mesecev staro TELI-Kifjri(Vva Ml Škofja Loka [din, brejo TELICO. Vilfan lWa Srednje Bitnje 29. Zahnica 10258 ^° zelo ugodni ceni prodam PEO *oije KONTAKT 75 v dobrem *»U f.odešič 29. Škofja Loka 10259 Vidam rabljen HLADILNIK . Olj[\' Resman Ivan. Frankovo Rja Loka 102«) lVdam skoraj nov italijanski Miniran OTROŠKI VOZIČEK. ftfrm:n 1-448 10261 ^Nam dva PRASIC*A za zakol in ^ BIKOVA DRVA. Bašelj 7. hoi l<>2«2 fodam TRAKTOR Staver. 18 •M \viesovo 42. Šenčur 1026.') KUPIM Kupim manjšo količino SKNA in SLA M F Okorn K rane. Binkelj 0. Škofja Loka 102741 VOZILA Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Rešek -Jože. Brezovica 12. Kropa 10109 Prodam ZASTAVO 750 - karam-bolirano. Studen Brane. Malo Naklo *t j 10114 Prodam OPFI. KADETTA. letnik 197.1. Trboje 9. Kranj 10110 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Fic Leon. Trebija 22. Gorenja vas Prodam slabo ohranjen 126-P, za 29.000 din. Stern Cirče, Mlekarska 17. Kranj Prodam ZASTAVO 750. 1972. delno tudi na kredit, vas 27, Tržič 10200 FIAT Miha. 10207 letnik Zigan ja 10208 Prodam generalno prenovljen MOTOR za Z-750 in nekaj delov od MOTORJA Z-000. Drnovšek. Reteče 87. Škof ja Loka 10209 Prodam VW. letnik 1909. pordelih (motor, menjalnik, prema). Sebja-nič.C. revolucije 8.-Jesenice 10278 Prodam ŠKODO 110 L letnik 1974. Gantar Vinko, Predoslje 2 A Q GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj Emisija za delovna razmerja DSSS n.sol.o. objavlja prosta dela '»naloge FINANČNO DELO S SALDAKONTI „ 1 sodelavec • STROJNO KNJIŽENJE t i sodelavec Kod 1-: L 2.: srednješolska izobrazba ekonomske smeri. 1 leto delovnih izkušenj, sredn ješolska izobrazba ekonomske smeri. 1 let o delovnih izkušen j. &»|0 se združuje za določen čas (nadomeščanje delavk na Porodniškem dopustu). Ktudidati naj v roku 15 dni po objavi pošljejo vloge na naslov r,ozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Kr^nj, SUneta Žagarja 27 b. 0rezultatih oglasa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. KOMPAS TOZD HOTEL Bled Komisija za delovna razmerja razpisuje sledeča dela in naloge: 1. vodje strežbe 2. vodje kuhinje Pogoji: Pod 1-: .J-letna gostinska šola ali hotelska šola, VKV natakar, — znanje dveh tujih jezikov — pasivno. — 2 leti delovnih izkušenj. Pod 2.: — -J-letna gostinska šola. — izpit za VKV kuhar. — 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: Kompas hotel Bled, komisija za delovna razmerja. Rimsko stanovanje zagotovljeno. \.--;- DO DOMPLAN KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delavcev želi zaposliti delavca za opravljanje del in nalog: 1. inkasanta na področju Stražisča 2. vodjo kotlovnic It uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati de naslednje pogoje: pod 1.: da imajo poklicno dvo-ali triletno Solo, I mesecev delovnih izkušenj in dopolnilna znanja o poslovanju z ^narjem in čeki; pod 2 : da imajo višjo ali srednjo tehnično šolo strojne smeri, j i,i ■> let delovnih izkušenj na področju energetike in vzdrževanja. i^pit iz varstva pri delu »B«. Ms pod 1. točko se združuje za nedoločen čas s krajšim delovnim IjfVP- Določena je poskusna doba 3 mesecev, delo pod 2. točko se z/jružuje za nedoločen čas, vendar s polnim delovnim časom. Plamene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo 11S dneh od objave oglasa na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Dom-plan. H kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po ,zbiri. ■ ■ 23. STRAN Tomažinčič Jože in Ivan iz Izole predelovanje zdravilnih zelišč Obveščamo cenjene potrošnike naših čajev in mazil, da lahko dobijo naše proizvode na Gorenjskem sejmu v Kranju do 26. decembra 1979. Pri nas lahko tudi izpolnite pristopnico v Združenje zeliščarjev Slovenije, prvo v Jugoslaviji. Prodam FORD TAUNUS, prevoženih 28.000 km. Naglic -Jože, Jezerska c. 124 d, Kranj. 10105 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1971. -Janko Ulčar, Sp. Gorje 10.1 STANOVANJA V okolici Kranja (do 15 km) išče uslužbenka za 1 do 2 leti GARSONJERO ali FNOSOBNO STANOVANJE, lahko neopremljeno, redna plačnica. Ponudbe pod: Nekadilka 10271 SPLOŠNO SCETKARSTVO - ŽNIDAR MAKS, Utik -Vodice, vam nudi na NOVOLETNEM GORENJSKEM SEJMU od 15. do 26. decembra kvalitetne SCETKE in OMELA. Se posebej vam priporoča SCETKE in OMELA za pranje avtomobilov, ter OMELA za dimnike in peči. J Dva fanta iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Center' 10272 GARSONJERO ali STANOVANJE išče pilot. Cena ni pomembna. Informacije po tel.: 004-27-747 10273 Mati z otrokom nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Sem dobra plačnica. Telefon 27-307 - Kranj 10274 Na občni zbor »DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA« občine Radovljica, ki bo 19. decembra 1979 ob I/, uri v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu. K sodelovanju vabimo vse. ki se zavzemajo za zdravo in čisto okolje. Iniciativni odbor ZAPOSLITVE Takoj zaposlim za nedoločen čas KV KUHARJA ali KUHARICO ali priučeno KUHARICO v samopostrežni restavraciji GRADIŠ Škofja Loka. OD po dogovoru, sobote in nedelje proste. Zibert Stane, Potočnikova 7. Škofja Loka - popoldan Cestno podjetje Kranj Dne 14. 12. je bilo v objavi pod točko 2. pomotoma napisano avtoličar, pravilno pa se glasi avtoelektričar. PRIREDITVE .ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRI CA organizira vsak petek od 14. 12. 1979 dalje v dvorani na Ko-krici MLADINSKI PLES z diskoteko. Pričetek ob 18. uri. Igral bo ansambel MODRINA. Vljudno vabljeni! 10007 obvestila: Popravljam vse vrste HLADIL NI KOV. telefon: 00-801 « 102.11 ZAMENJAM in POPRAVLJAM vse ZAVORE na vseh tipih vozil. Kranj. Kurirska pot 0 (Primskovo) OSTALO Prosim zakonca z Orehka. ki sta 11. 12. kupila televizor, da pošljeta svoj naslov. Telefon: 28-954 10270 Izdaja C'l> <;Ihs, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Z I' ljudsku pravica, Ljubljana. Naslov uredniAtva in uprave lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakciju 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 Naročnina za prvo polletje 1980 din 175,00. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Veliko je zanimanje za barvne televizorje v paviljonu blagovnice Fuži-nar, ker z 2 % znižanjem prodajajo televizorje Gorenje, RIZ in EI Niš. Za centralno ogrevanje v paviljonu blagovnice Fuiinar lahko kupite etažno peč EMO, kije prirejena za kurjenje s plinom, lahko jo dobite na potrošniško posojilo, s 2% popustom. na- Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja slednja prosta dela oziroma naloge: TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE ALI PRIUČENE PRODAJALKE za opravljanje del: prodaja živil Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj, — zdravstvena sposobnost za delo z živili. TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF DELOVODJE ELEKTRO STROKE za opravljanje del vodenje elektro-inštalacijskih del in vzdrževanje Posebni pogoj: — l leto delovnih izkušenj v elektro Kt roki. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje del izvajanje nadzora nad plačili kupcev Posebni pogoj: — dve leti delovnih izkušenj na računovodskem področju EKONOMSKEGA ALI KOMERCIALNEGA TEHNIKA za delovne naloge usklajevanje saldakontov s privatnimi kupci in kreditojemalci Posebni pogoj: tri leta delovnih izkušenj na knjigovodskem področju. Delo se opravlja za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, v 15 dneh po objavi. Popust na pohištvo in belo tehniko in akustiko. Brezplačna dostava in montaža. 40 % znižanje ostankov itisona. Odločitev v Pipanovi hiši Šenčur - Bronasta spominska plošča, ki so jo v soboto odkrili na Pipanovi hiši sredi Šenčurja, bo pričevala, da se je v tej hiši na začetku oboroženega boja zgodilo nekaj pomembnega in strašnega. V zavetju Pipanove domačije je 9. decembra leta 1941 sprejet sklep o začetku oborožene vstaje v tem delu Gorenjske in o ustanovitvi Kokrške čete. Le tri mesece kasneje pa je okupator hišo skupaj s sosednjim Sušnikovim hlevom za žgal Sredi ognja sta umrla Pipanova mama Marija in 16-letni sin Janko. Očeta Janeza Pipana pa so ujeli in so ga 31, marca leta 1942 ubili v Begunjah . . . »Nastanek Kokrške čete decembra leta 1941 ni bil slučajen in izoliran, saj je bil njen nastanek načrtovan na znanem posvetovanju osrednjega vojaškega in političnega vodstva NOB na Gorenjskem 2. decembra 1941 v Kocjanovi hiši v Bu-kovsčici v Selški dolini. Tu je bil določen začetek in obseg decembrske vstaje na Gorenjskem. Kranjsko okrožno vodstvo je zastopal Stane Bečan, član okrožnega komiteja KPS Kranj in odgovoren za vojaško področje. Bil je edini ilegalec v kranjskem okrožnem komiteju in v rednih zvezah z gorenjskim vodstvom in Cankarjevim bataljonom. Bečan je čez dan ali dva prišel v Šenčur in sklical partijsko organizacijo ter jo seznanil z odločitvijo v Selški dolini. 9. decembra je prišel z njim še Lojze Kebe-Štefan in po novno so se v Pipanovi hiši sestal šenčurski komunisti in člani organizacije OF. Dogovorjena je bila ustanovitev Kokrške čete in njena dejavnost na občutljivem področju levega brega Save ob prometnici skozi Kokro, kar bi zmanjševalo Spominska plošča na Pipanovi hiši v Šenčurju bo pričevala, da je bila v njej dogovorjena ustanovitev Kokrške čete in da je okupator hišo in sosednji hlev požgal skupaj z materjo Marijo in sinom Jankom — Akademija za zaključek praznovanja ?h/tr?tje °pominske Plošče na Pipanovi hiši v Šenčurju, kjer je bil sprejet H„i„,!!'m„e? Uporu v ^nčurski okolici in kjer je okupator s pomočjo iz-Perda kasneJe ™ega od najhujših zločinov v Šenčurju - Foto: F. i pritisk na partizane v Poljanski dolini in na Cankarjev bataljon. Qf komandirja je bil imenovan Stane Bečan, za politkomisarja pa domačin Pavel Svetelj. V Pipanovi nisi je bilo tudi sklenjeno, da se borci 'bero že naslednji večer, lO.decemb- upokojencev Iskre - ElektromeLn.k1 2" Labi>rah tradicionalno srečanje jencev, ki so jih pogostmT^^V fy» 5? P(Wabili 951 »P<>*<> kolegijskega poslovodneAZJZ°?l\ tahnn koledar Član načrti tega največjega delovne^ ^f.^ovecjih je seznanil z uspehi in kratkim kulturnim progVamZno,tl,Wa Isknna f"1*1«™ lupina te s čutje.fA. Boc) - Foto- F Perdan 2° pnjetn° vzdu^€ in d(,br<> je po- TEMELJNI KAMEN ZA NOVO SKLADIŠČE - Komunalna cona na Primskovem pri Kranju bo prihodnje leto dobila nov, za občino izredno pomemben objekt. V soboto, 15. decembra, so v coni vzidali temeljni kamen za novo skladišče ter poslovne prostore predstavništva Zitoprometa Senta v Kranju. Slovesnosti, ki utrjuje sodelovanje tudi med Sento in Kranjem, so prisostvovali tudi najvišji predstavniki obeh občinskih družbenopolitičnih skupnosti. Področje Sente je bogato zaradi prehrambenih surovin, kar daje sodelovanju s Kranjem in Gorenjsko še posebno vrednost, (jk) Perdan Foto: F. ra, v Kampiževem gozdu na Planjavi pri Šenčurju«, je povedal v soboto ob otvoritvi obnovljene plošče (prva je bila vzidana leta 1948, vendar vse podrobnosti še niso bile raziskane in jih je je bilo treba dopolniti) Franc Štefe-Miško, borec te čete. Nova partizanska enota je imela kmalu 31 borcev in je dvigovala zavest tukajšnjih ljudi, se bfla v Udin-borštu, trinajst borcev pa je junaško umrlo v okrogelski jami. Junija leta 1942 je prerasla v Kokrški bataljon oziroma odred. Da je bil Šenčur eden od žarišč upora v kranjski občini, ni slučajno. To je posledica delovanja partije in OF, naprednega kmečkega in skojevskega gibanja v Šenčurju in okoliških vaseh. Devet domačinov je padlo že prvo zimo boja. Le tri mesece kasneje je Pipanova družina zaradi podlega izdajstva doživela tragedijo. Okupator jo je 8. marca obkolil in zažgal skupaj s Sušnikovim hlevom. Le Francu Šišku-ćrtu se je uspelo rešiti, Pipanov oče Janez in partizan Janez Zlate iz Vogelj pa sta se sicer prebila, vendar so ju ranjena ujeli in zadnjega dne marca v Begunjah ustrelili. Iz goreče hiše so smrti oteli Pipanova otroka: 11-letnega sina in 6-letno hčerko, v hiši pa sta zgorela 45-letna Pipanova žena Marija in sin Janko, star 16 let. Sin je bil partizan in skojevec, oče pa sekretar partijske in OF organizacije. Tudi 56-letnega Martina Sušnika so prijeli. Se isto leto je umrl v Dachau. To je bil strašen davek šenčurske-ga boja za svobodo in eden od zločinov po krivdi podlega izdajalca! Spominsko ploščo je v soboto odkril prvi komisar Kokrške čete Franc Svetelj, domačin, s kasnejšo akademijo v Domu Kokrške čete pa je bilo zaključeno tudi letošnje praznovanje v Šenčurju in Srednji vasi. J. Košnjek Varuhi življenj in imetja Kranjski poklicni gasilci in reševalci so v petek proslavili 20. obletnico delovanja in podelili prvič plakete Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo ter spominska priznanja — Slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Kranj Stane Božič Kranj — Odločitvi Kranja, da je pred 100 leti ustanovil prvo gasilsko enoto v mestu nasploh in pred 20 leti poklicni gasilski vod, sta bili upravičeni, saj so gasilci v tem obdobju z Meso — pomemben del naše preskrbe Krožnikov ne polnijo le mesarji Kljub poslovanju na meji rentabilnosti, minimalni akumulaciji in preseženih spora-zumskih cenah živine, skuša kranjska klai-niča blažiti pomanjkanje mesa in zboljšeiati oskrbe - Zametki dolgoročnega dohodkoi-nega sodelovanja z rejci — Zadnji čas :a ustanovitev preskrbovalne interesne skupnosti Kranj — Sistem preskrbe v kranjski občini temelji v precejšnji meri na štirih temeljnih organizacijah Kmetijskoživilskega kombinati Kranj: Kmetijstvu, Klavnici, Mlekarni in Oljarici. Njihov pomena* zadnje leto, ko je na policah naših trgovin in mesnic manjkal marsiki-teri artikel, povečeval. Večkrat kot običajno smo opozarjali na njihovo vlogo pri proizvodnji in preskrbi s hrano, razveseljivo pa je. da v kolek-tivih samih tudi niso bili brezbrižni, zavedajoč se svoje odgovornosti do ljudi, čeprav največkrat za ceno minimalne akumulacije ali celo izguba in ob ugotavljanju previsokih odkupnih cen in prenizkih stimulaon :c premij. Na zadnjih sejah samoupravnih organov temeljnih organizacr in celotnega kombinata KZK so se dogovorili, da kljub omenjenim težavam preskrba ne sme trpeti, temveč je treba poiskati zaloge m rezerve, čeprav družbenoekonomski položaj teh temeljnih organuaci) ni zavidljiv. Za primer navajamo kranjsko Klavnico, 150-članski kolektiv , najodgovornejši za preskrbo z mesom in mesnimi izdelki v Kraniu in tudi na pretežnem delu občine. V 17 prodajalnah kranjske Klavnice * bilo pomanjkanje mesa manjše kot v večini predelov Slovenije. Dobri založenost z govejim mesom je letos v kranjske mesnice privabila tudi številne potrošnike od drugod. Pogosteje kot v preteklosti je bilo v mes nicah kranjskega Kmetijskoživilskega kombinata tudi svinjsko meso. najobčutnejše pa je bilo pomanjkanje telečjega mesa. Doma ni dovoli surovine, pa tudi drugje je teleta izredno težko najti. Klavnica iv^v položaj pri preskrbi z mesom z dokupom na drugih področjih, ki ic t -v primerjavi z lani narastel. Lani ga je bilo skupaj 125 ton. letos pa kr 533 ton, kar je več kot štirikratno povečanje. Prav dokup živine i drugih področjih je rešil marsikatero zadrego in napolnil kavlje ce po mesnicah. Da se kranjska klavnica turi zagotavljati normah*) oskrbo z mesom pove tudi podatek, da je lani znašala proizvodnja doma zaklanega in dokupljenega mesa 2106 ton. v letošnjih enajsti mesecih pa že 2436 ton, mesna predelava pa je lani znašala S-l letos pa že 630 ton. Povsod, pri mesu in pri mesnih izdelkih, jehi!opa> večanje 15-odstotno. Področje, ki še bolj greni položaj klavniške industrije. »a živine. Na osnovi sporazuma živinorejske in klavniške poslovne nosti bi smela klavnica za kilogram žive teže goveda prve kat odšteti rejcu največ 29,28 dinarja, vendar se je cena že dvakrat mi sporazuma povišala in dosegla 33 dinarjev. Enako je pri prašičih ja teletih. Pri prvih bi smela na osnovi sporazuma določena cena dostrj 25,50 dinarja za kilogram, vendar je treba rejcem od drugod (pralen h v Sloveniji izredno malo) plačati po 37 dinarjev za kilogram, pri i pa je sporazumska cena za kilogram žive teže 39.93 dinarja, v resnici tv doseže 40 ali celo 42 dinarjev za kilogram. Takšna nesorazmerja mJi! šajo mesarjem minimalno akumulacijo ali največkrat celo izgubo b ne more trajati v nedogled. Marsikje v Jugoslaviji so mesarji urad' takšnih razmer enostavno zmanjšali proizvodnjo in s tem na ikv potrošnika zmanjševali izgube v svojih podjetjih, v Sloveniji in v kraV ski klavnici pa je zavest o nujnosti oskrbe potrošnika v tej situaciji £ vedno močnejša od gospodarskega položaja in koristi, čeprav naikoA' ekonomskega in socialnega položaja zaposlenega v klavnici. Napak bi bilo, če bi klavnice stale križem rok in čakale, da bi br» njihovega sodelovanja nekdo drug našel izhod iz krize, ki v končni f»' bremeni tako mesarja kot potrošnika. Eden od vzrokov je nepoveu nost klavniške industrije in prekrhko sodelovanje s proizvajalci suro-vine. Kranjska klavnica ubira pota sodelovanja in povezovanja i mM in proizvajlci surovine. Precejšnje zasluge ima, da kmetje s pomocv klavnice in kmetijskih zadrug pitajo 3500 telet, za kar je klavnu plačala skoraj 100 starih milijonov premije. To je začetek trdne«ir dolgoročnega povezovanja na dohodkovnih osnovah. Kranjska klavr,-ca prav tako posega med rejce prašičev v drugih republikah, od koto že »uvaža« 95 odstotkov živali, le 5 odstotkov pa jih dobi doma Tof malo ob podatku, da v Kranju letno zakoljejo od 12 do 13.000 nr»Ww Kranjska klavnica pa je tudi sovlagatelj pri modernizaciji fana,i Stični, 5000bekonov letno bo rezultat tega sovlaganja. To je del rešitve položaja pri prekrbi z mesom in mesnimi ij. Drugi del pa presega okvire klavnice in je naloga občinske drulL. politične skupnosti: to je ustanovitev interesne skupnosti za preskraa kjer bodo povezani proizvodnja, predelava in trgovina, sposobni m prečevati motnje v preskrbi. J. Košnji DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Priština - Predsedniku republike to variiu Titu so delili |lrv„ zi.„fl ,>|.tktM,, ljudski- obrambe Kosova s tem ,m, narod, u, narodnosti Kosova izrekaj«. priznani., m zahvali) /a prizadevalila razvojli pokrajine. pil Trst - V nedeljo je "bila v trziAkejn kulturnem (lomu slovesna proslava J5-letnice osrednje organizacije Slovencev v Italiji Slavnostni govornik je l.il predsednik te organizacije Boris Race, ki je med drugim pozval italijansko vlado, naj v skladu / demokratičnimi pridobil vami in demokratičnim razvojem italijanske družbe pove svoji- mnenje m predloži parlamentu načrt /akona >> globalni zaščiti Slovencev v Italiji Vreme - Za danes napovedujejo po. •I.ilišanje vremena s padavinami, v ni zinah bn deževalo varovanjem in reševanjem ljudi in imetja prihranili družbi več sredstev kot pa je ta dajala za njihovo dejavnost, je v petek na osrednji proslavitvi 20. obletnice kranjskega Zavoda za po:__mo, reševalno in tehnično službo poudaril slavnostni govornik, predsednik kranjske občinske skupščine. Stane Božič. Posredovanja kranjskih poklicnih gasilcev in reševalcev so zahtevna, pa naj gre za boj z ognjem, za odstranjevanje posledic prometnih nesreč, za spopad z vodo in poplavami, za svetovalsko in preventivno službo in za najrazličnejše tehnične dejavnosti. Nalogam je kos moderno opremljena in uglašena ekipa, kar pa pogosto ni lahko dosegati. Oprema, ki je vedno dražja, še ni popolna in bo zato treba najti načine za moderrizacijo le-te. OOtM) Kranjčanov na primer živi višje od 25 metrov, pa enota nima opreme za posredovanje v takšni višini. Z oblikovanjem interesne skupnosti za varstvo pred požari se je položaj enote izboljšal, vendar mora vseeno sama z najrazličnejšimi dejavnostmi zagotoviti 32 odstotkov sredstev. Ostanek le-teh je preskromen za večjo modernizacijo oprem«, najboljšem primeru ostajala milijonov za Širitev in dokupi me, to pa pri tako dragih ne pomeni veliko Poklicni gasilci in reševalci sat paj s podeželskimi društvi jn strijskimi gasilskimi društvi j ben del civilne zaščite in s) varnost. V dvajsetih letih sol klicani na 1266 požarov, na prometnih zadev, na 320 vot sevanj, izčrpavanj vode in t} pitne vode in na 876 drugih Kar 70-krat so posredovah i kranjske občine, razen tega pa I pregledajo skoraj 20.000 psa aparatov in naprav ter opravijo i lične strokovne oglede in pnpav. ocene in načrte požarne vam«&( gasilcev je bilo pri akcijah i vanih. Gasilci opozarjajo, d« sta a/j lomarnost in neznanje V glavna vzroka nesreč in pol ma pa sledijo elektrika, ip strela in samovžigi. Vsi ski ramo bolj skrbeti za požaim. nost in v vseh kritičnih pnmei pravočasno in natančno >Svv gasilce. Marsikatero Škodo, ki t dvajsetih letih brez popravka \ nosti samo na objektih dosegi milijard dinarjev, bi lahko prevre«' li! Zavod za požarno, reševalno ^ tehnično službo je ob iubileui nr' podelil ustanoviteljem Zavod* ' vsem, ki so pomagali k riivom kete Zavoda; najstarejši člani k».V tiva in gasilske enote ter enot* aj/ ce in nekatere druge oilMUxaii*t' zveze pa so prejel spominska pti/ nja. I.K^i. ,v