PODLISTEK. Presenečenja. i. Na gostilniškem vrtu newyorškega centralnega parka smo. Bil je krasen dan. Listje hrastov, kostanjev in iopolov. svetilo se je v vseh mavriBnih barvah. Brezštevilne dame, gospodje in otroci, sedevali so ob mizali, ali pa se sprehajali po krasnem drevoredu. Na•takarji so hiteli s postrežbo, kolikor se je dalo. K stranski mizit skriti za debelim hrastom, sedli so trije gospodje. Pravi Amerikanci razne starosti, najmlaj&i kakih 25, srednji 40, a stari kakih 60 let. Vsi trije so bili obleBeni po najnovejši modi, elegantno poSesani, trebuh krasile so jim težke zlate verižice; zlati Š6ipalniki, snežnobelo perilo. StarejŠi od te deteljice, Mr. Smith, se je oglasil prvi, Bil je star8ek 6astitljiv,e zunanjosti, z dolgo, sivo brado, milili, prijaznih oBi, ki so se vsakemu prikupile, ,,Prijatelji, zadnji Bas smo bili sreBni. Prav sre8ni. Nebo je naše delo blagoslovilo." ,,Da, da, zvita, prekanjena igrica že preživlja •Blov.eka,- dejal je Mr. Turner, mož 40 let, med lokavim smehom. JColik pa je na§ netto zaslužek, Mr. Goldon?" Mr. Goldon, najmlajši igralec, je nekoliko potnislil, potem pa svojima tovarišema zašepetal: ,,Trideset tisoB." «Trideset tisoB dolarjev na en penny?" vprašal |e zaBudeno Mr. Smith. ,,Very well — pride na ysakega izmed nas 10 tisoB dolarjev. Kaj napravimo z denarjem?" ,,Jaz mislim, da mi obrt nadaljujemo," menil je Mr, Turner. ,,Je-li to tudiVaše mnenje, Mr. Goldon?" ,,Seveda." Edini Mr. Allan Smitlf majal je svojo Bastitljivo glavo. ,,Jaz za svojo osebo sem proti temir." ,,Ho8ete li našo družbo zapustiti?" vprašal je Mr, Turner prestrašeno. ,,Ne, ali drugi predlog bom stavil. Faro je sicer dobra stvar, to priznavam; ali reB le prepoBasi napreduje, Cerau bi Bakali toliko Basa, ko vendar mahoma postanemo milijonarji." Turner in Goldon sta zaBudeno pogledala svojega mojstra.. ,,In na kak naBin?" sta ga obadva v enem trenotku vprašala. Mr. Smith jih je pomenljivo pogledal, potem so pa staknili glave vkup, da so se nosovi skoro stikali. Stari si je najprej pogladil svojo sivo brado in ]e potem zaBel: ,,Poslušajte! Moj predlog je ta-le: Zamenjajmo faro-bank z drugo. Zložimo nafe denar vkup in ustanovimo pravo banko. V našem novem eldoradu, v Alaskit našli sma velik^psko zlato žilo, katero hoBemo izrabiti. Da si nabavimo stroje, da bomo izplaBevali delavce, da imamo obratni kapital, potrebujemo denarja in zopet denarja. Da si preskrbimo ta clenar, izdati hoBemo delnic v miniraalni vrednosti 1000 dolarjev. Obljubili bomo ogromne dobiBke, stoterne obresti. V zaBetku hofiemo izdati le omejeno število delnic, tako, da se bi vsakdo Štel sreBnim, da more svoj denar pri nas naložiti." ,,Vse tepo; toda, ali nam l>odo Ijudje verjeli?" vprašal je Turner skeptiBno. ZaniBljivim pogledom meril je Smith Tnrnerja od pete do glaye. ,,Vi vendar niste kak mleBnozobnež, da bi tega ne vedeli. Na vsako sleparijo, ali najsi je ge lako jieumna in nerodna, se vsedejo ljudjo na li- manice. Razen tega je pa Amerikaneo rojen Špekulant, Rajši zgubi 10.000 dolarjev, kakor da bi talco zapeljive prilike ne porabil, Jaz Vam zatrjujem, da bodo dolarji kar deževali." ,,Bi li ne bilo bolje, ako ustanovimo mi akcijsko družbo?" je menil Goldon. ,,Ne. V prvo so težave veliko veBje, v drugo pa dobimo po mojem naBrtuyes denar v roke v gotovini." ,,Resnica je," pritrdil je Turner. ,,Glavna stvar je, da skrbimo, da bodo ljudje y naše zlate žile in rudokopo vorovali. Za to hoBem pa sam skrbeti. Casnike moramo s poročiU o Budoviti najdbi te zlate žile kar preplaviti. Vrh tega pa že moja postava, moja zunanjost, vzbuja zaupanje. Jaz bom prvi, Turner drugi direktor, Mr. Goldon pa bo blagajnik. Svflj sedanji denar pa porabimo za prve stroške. Najeti si hofiemo naše prostore v najbolj elegantnera delu mesta, notranjost najfineje opravimo, delnice pa damo umetniško tiskati na pergament." ,,In 8e pridejo naši slepariji na dan?" ypraSa Goldon. ..Potem smo newyorški prah že davno otresli od naSih eevljev, razume se seveda, ko smo si dobiBek pošteno razdelili. Seveda naša 3,kup8ija" ne sme predolgo trpeti; v treh tednih mora biti vse konfiano. Ta, Bas nam zadostuje popolnoma, predno spoznajo naša sleparijo." Veselo so si podali roke, banka je bila ustanovIjena, predsednik izvoljen; sedaj pa na delo . . . II. V neko v bližini luke se nahaJajoBo gostilno, kjer so se zbirali zloBinci vseh vrst, prihajal je Že nekoliko veBerov starmož. Glavo mu je pokrival kalabreški klobuk, nosil je višnjevkasto raztrgano bluzo, noge so mu tiBale v luknjastih umazanih Bevljih. Sirok obliž na onem licu, ki se je raztega, od uSes do ust, delal ga je nekako nepriljudnega, dasi bi bil n]e-» gov obraz radi dolge, sive brade skoro fiastitljiv. Mož ni pozdravil nikogar, ni govoril z nikomur. Hripavim glasom zaliteval je svoj brandy, vsedel se k neki mizi v prav tempem kotu in zrl zamišljeno pred se. Tako se je vsaj zdelo; k.dor ga je pa natanftno opazoval, je kmalu videl, kako s paznim ofiesom motri vse, kar se godi v lokalu. Navadni dnevni gostje so ga sumljivo gledali; slišati so bile že grožnje proti njemu. ,,Vohun, ogleduh, detektiv," godrnjalo je vse vprekA Toda gostilničar jih je potolažil. ,,Tak ni noben detektiv, pafi pa je on človek, ki ima za koga izmed vas dosti dela." Od tega časa je imel pokoj. Ko je sedel mož z obližem nekega večera zopet pri svoji mizi, vstopil je mož kakih 30 let, krasne postave, moCan, kratko pristriženih las, črnih brk, v čedni oblekiA Vse se je razveselilo njegovega prihoda. ,,Halo, šerif je tu; liip, hip, hura," kričalo jevse vprek. ,,Kje pa si tiSal toliko časa, Šerif?" ,,Pridem ravno iz otoka; odsedel sem ravnokar Stiri mesece, hahaha, Cašico Brandy-ja, oče Izak," je rekel, obrnivSi se k gostilnifjarju, potem pa se ozrl zvedavo po sobi. Ko je pa opazil moža z obližem na licu, vprašal je naglo: ,,Kdo pa ]e to?" ,,Ne pozna.mo ga. Gotovo ima kako delo za koga izmed nas." ,,Delo? To bi mi prišlo ravno prav. Zakaj suh sem kakor cerkvena miš. Bomo videli," S kratkim pozdravom vsedel se je k možu z obližem. ,,Zakaj Vas pa imenujejo šoriia?" ,,Ste li Vi naše b.aže?" bilo je nasprotno vpra- Šanje. (Dalje prih.)