ISSN 0040-7712 771208 NOVEMBER 2000 LETNIK XXXIX CENA 330 SIT »INPOiMAHM lEMMLŠk PUM1US JPC-9 MOOEUtlEf tmmmmmsm POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 rez Konkurence v zmogljivostih in ceni možnost nastavitve velikosti hoda servomehanizmov, funkcija Sub-Trim-Memory, kombinirani mešalnik za povelje nagib/smer z možnostjo izklapljanja Dual-Rate, nastavljiv na dveh pozici-, jah, z možnostjo nastavitve i velikosti odklonov od 5 do M 125 % za 3 servomehanizme, M vgrajen računalniški alarmni /ML sistem. M m 8 pomnilnikov, velik LCD-zaslon, sistem Real-Time-Procesing (RTP), poenostavljeno programiranje s pomočjo dvosmernih klecnih tipk, obširen osnovni program s funkci¬ jami za letalske modele F3A, F3B, F3C, F3D in F3E, helikopterski program, ki omogoča uporabo stan- ^ dardne glave ter sistema , Heim in 120° (CCPM), A uporabniku prijazna izbira programov, Kv štoparica s funkcijo »countdovvn«, fm m mikroračunalniški W m komplet za RV ' # Kat. št. 4724 za m območje 35 MHz W Kat. št. 4724.B za f območje 35 MHz -B Kat. št. 4725 za območje 40 MHz Na sliki je prikazan popolnoma oprem¬ ljen oddajnik mc-12. Podrobnejše informacije najdete v GrauRnerjevem katalogu FS z'novostmi. GRAUPNER GmbH & Co. ^.G -.Ppstfach 1242 • D-73220 Kircjiheim/Teck • y -A www.graupner.de ~ ■ ■ - •, - /.o- » . .. „ KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2000, LETNIK XXXIX, CENA 330 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Direktorica: Irena Junkar Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič, Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Prvi polet makete space shuttla na večjih tekmovanjih je izvedel ameriški modelar Gassaway. Medtem, ko, še busterji in rezervoar spuščajo s ppf/plp y'e pristajanje raketop\č%nčPVadijsko | rmiljeno. i_ rj J _ Fot6: Stuart Lodge KAZALO -P l 186671 2 6 8 10 12 14 25 26 27 28 29 30 34 36 38 40 VRHUNSKI DOSEŽKI RAKETNIH MODELARJEV 13. SVETOVNO PRVENSTVO .... 2. EVROPSKO PRVENSTVO LADIJSKIH MODELARJEV V KATEGORIJAH M. TIMOV TEST TERRY - PARKFLY MODEL ZA ZABAVO. ELEKTRIČNI POGON - PROPELERJI TEST MOTORJA OPS.15 MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (2. DEL) - MUSA. IZDELAJMO PODLAGO ZA MAKETO HIŠNI SPLET - OSEBNI SPLETNI STREŽNIK TIMOVO IZLOŽBENO OKNO BOEING 737-800 »KLM« MIKLAVŽ (ALI BOŽIČEK) IZ PAPIRJA. NENAVADNO STOJALO ZA RAČUNALNIK RV-POLMAKETA LETALA .... PILATUS PC-9 ADVENTNI SVEČNIK IZDELKI IZ PLUTOVINASTIH ZAMAŠKOV. OKRASNE SVEČE IZ ŽELEJNEGA VOSKA. UGANKARSKI KOTIČEK TTET 3 november 2000 1 REPORTAŽA Letošnjega 13. svetovnega prvenstva v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem se je udeležila 17-članska državna reprezentan¬ ca Letalske zveze Slovenije, ki so jo sestav¬ ljali reprezentanti iz štirih slovenskih klu¬ bov: Astronavtsko-raketarskega kluba Vla¬ dimir M. Komarov iz Ljubljane (8 članov), Astronavtičnega in raketnega kluba Vega iz Sevnice (2 člana), Modelarsko-maketar- skega kluba Logatec (3 člani), Astronavt¬ sko-raketarskega kluba Apollo iz Novega mesta (2 člana) ter mednarodni sodnik za makete (Primož Kuhar) in sodnica ča- somerilka (Elizabeta Ambrožič). Od sedmih kategorij so člani nastopili v šestih in mladinci v petih ter osvojili osem medalj, kar je izenačen doslej naj¬ boljši dosežek s SP v Lesznu na Poljskem leta 1994. Končni izkupiček je dve zlati, ena srebrna in pet bronastih medalj, od tega štiri posamezno in štiri ekipno, šest v članski in dve v mladinski konkurenci. S tem dosežkom so raketni modelarji spet potrdili, da sodijo med najuspešnejše v LZS. Na poligonu Mokrad je v petih dneh nastopilo okoli 300 tekmovalcev iz 20 dr¬ žav: Češke, Italije, Japonske, Jugoslavije, Kitajske, Latvije, Litve, Makedonije, Ni¬ zozemske, Nemčije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švice, Ukrajine, Velike Britanije in ZDA. Tek¬ movanje je ob izdatni pomoči vojske vzorno organiziral slovaški nacionalni ae¬ roklub. Prvi dan sta bili na sporedu kategoriji S6A (rakete s trakom) in S1B (rakete za doseganje višine), v katerih smo Slovenci na minulih prvenstvih osvojili največ odli¬ čij, zato so bila pričakovanja precejšnja. Tekmovanja so potekala hkrati v mladin¬ ski in članski konkurenci, izmenično v eni oziroma drugi kategoriji. Tako so člani uvodni nastop opravili v S6A, mla¬ dinci pa v S1B. Med člani se je najbolje odrezal Matevž Dular zli. mestom, med¬ tem ko sta Igor Štricelj in Jože Čuden od¬ letela manj zanesljivo kot običajno, sled¬ nji delno tudi po zaslugi serijske napake na motorju. Šesto mesto naše ekipe med devetnajstimi je dober dosežek, vendar smo tu vsi potihem računali tudi na meda¬ ljo. saj v tej kategoriji Slovenija sodi v ožji Vrhunski dosežki slovenskih raketnih modelarjev 13. svetovno prvenstvo za člane in mladince Liptovsky Mikulaš, 10.-17. 9. 2000 ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Jože Čuden, Miha Kozjek, Stuart Lodge in Anton Šijanec krog favoritov. Tako posamezno kot ekip¬ no so prvo mesto osvojili Jugoslovani. Pri mladincih v višinski kategoriji ni¬ smo imeli ekipe. Sestavili smo jo na sa¬ mem tekmovanju in nastopili temu pri¬ merno. Za povrh še motorji, namenjeni za to panogo, niso prestali statične preizkuš¬ nje, z nadomestnimi pa se ni dalo kaj do¬ sti napraviti. Za naše mladince je bila to trpka izkušnja, ki pa jih ni preveč potrla, saj so imeli svoje adute skrite za druge pa¬ noge. Že popoldne se je izkazal naš naj¬ mlajši, šele petošolec Miha Čuden, sicer mladinski in članski državni prvak v tej kategoriji. Naletel je dva maksimuma in z malo krajšim tretjim letom zasedel izvrst¬ no 7. mesto. Gregor Šterk in Luka Švajger sta nekoliko zaostala za svojimi običajni¬ mi dosežki, kar je tudi mladincem zadoš¬ čalo za šesto mesto. Člani so medtem nastopali pri višin- kah. Prvi poleti so pokazali, da bo treba za zmago leteti krepko nad 600 m, saj je po¬ vedel Italijan Antonio Mazzarachio s 673 m. Dvakratni mladinski svetovni prvak Tomaž Kogej je dosegel le 530 m, Anton Šijanec pa je zaradi prevelikega odstopa¬ nja med izmerami posameznih teodolitov ostal brez rezultata. Jože Čuden je prvi Obetavni Miha Čuden je v svojem prvem nastopu za državno reprezentanco v S6A med mladinci zasedel izvrstno sedmo mesto. štart izpustil in počakal na boljše razmere v drugem. Uspel mu je izjemen navpični polet, lahko bi rekli »za učbenik«, in vse je Svetovni prvak v S IB, Jože Čuden, v družbi z Američanom Kuczekom (2.) in Italija¬ nom Mazzaracchiom (3.) bilo odvisno le še od merilcev višin. Ko se je na semaforju pojavil rezultat 710 m, je Edini italijanski predstavnik na SP, Anto¬ nio Mazzarachio, je v S6A le za las zgrešil prvo mesto. november 2000 TIHI! 3 2 REPORTAŽA V zadnji sezoni pred spremembo pravil je Miha Koz¬ jek nastopil z mode¬ lom RV-raketopla- na kategorije S4B (slika desno). že zadišalo po medalji, vendar je bilo za veselje še nekoliko prezgodaj. Bojazen pa je bila odveč. Kljub temu da so nekateri leteli precej visoko, pa nihče ni resneje ogrozil našega tekmovalca. Jože je dvema bronastima medaljama s prejšnjih SP končno dodal še naslov svetovnega prva¬ ka. Za povrh je Tomaž izdatno popravil svoj dosežek iz prvega turnusa, Tonetu pa so prav v zadnjem poskusu le izmerili viši¬ no, kar je tudi ekipo pripeljalo na stopnič¬ ke - za Američani in Rusi do bronaste me¬ dalje. Makete za doseganje višine so zah¬ tevna in atraktivna panoga, ki ji pri nas posvečajo posebno pozornost v ARK Ko- marov, katerega člani so tudi vsi trije re¬ prezentanti, Jože Čuden ter Mateja in Miha Kozjek. Na nastop so se dobro pri¬ pravili in skozi zadnje tri sezone ves čas stopnjevali svojo formo. Sodniki so njiho¬ ve makete nike cajun dobro ocenili, vsem so uspeli brezhibni poleti, ki jih je izkuše¬ na ekipa merilcev slovaške vojske tudi iz¬ merila. Končni rezultat je bilo ekipno tretje mesto in bronasta medalja, s katero so kronali večletno delo. Naslov svetovne¬ ga prvaka je osvojil Slovak Jan Kotuha, na najvišjo stopničko med ekipami pa so se, tako kot že večkrat v tej panogi, povzpeli ruski maketarji. Mladinci so ta čas tekmovali z raketo- čaj so za prvenstvo pripravili klasične ra¬ ketoplane in se borili po najboljših mo¬ čeh. V močni konkurenci so pristali v drugi polovici razpredelnice. Ker je bila to daleč najmlajša ekipa na prvenstvu, je pred njimi nedvomno še lepa prihod¬ nost. Člani so nastopili spremenljivo. S po enim neuspešnim letom so Miha Kozjek, Igor Štricelj in Jože Čuden zaostali za na¬ črti. Miha Kozjek je na svojem modelu pr¬ vič uporabil miniaturno RV-napravo za vodenje, ki je bila dovoljena letos zadnjič pred spremembo pravil. Poslej bodo v S4 lahko leteli izključno prostoleteči modeli. Po odličnem letenju in časih, ki jih je do¬ segal na treningih, smo upali na najboljši razplet, vendar je na prvi pogled nedolž¬ na poškodba smernega krmila, ki jo je staknil med tekmo in je ni bilo mogoče na hitro odpraviti, tudi Miho izločila iz kroga kandidatov za sam vrh. Tako posamezno kot ekipno so slavili Slovaki. Izjemni dosežki v prvih tekmovalnih dneh so spodbudili naše tekmovalce v S3A (rakete s padali), da pokažejo, česa so sposobni in kaj so jim pristranski časo- merilci ukradli na zadnjem SP Romuniji. Članska ekipa je nanizala neverjetno seri¬ jo maksimumov. Ko je padalo v zadnjem štartu lepo odprl še zadnji od naših, Miha Kozjek, je bilo jasno, da sledi še ena ekip¬ na medalja, toda kakšna? Sprva je kazalo na najboljše, vendar je model pristal ne- Svoj delež k ekipni bronasti medalji v S1B sta prispevala tudi Anton Sijanec in dvakratni mla¬ dinski svetovni pr¬ vak, Tomaž Kogej (slika levo). Po večletnih priza¬ devanjih so Mateja Kozjek, Jože Čuden in Miha Kozjek Slo¬ veniji priborili prvo maketarsko meda¬ ljo na svetovnih pr¬ venstvih - bronasto v S5B (slika desno). Jože Čuden postavlja maketo ameriške son- dažne rakete nike cajun na batni lanser. Vsi trije člani naše ekipe nastopajo v S5B z enakimi maketami. plani (S4B). Njihov prvi nastop je potekal v skladu s pričakovanji. Osnovnošolca Si¬ mon Urbas in Miha Čuden ter Robert Be- Michal Žitnan (SVK), svetovni prvak v S4B, leti z radijsko vodenim modelom raketoplana (slika levo). TTE.1 3 november 2000 3 Drago Perc pred odločilnim startom fly-offa v kategoriji raket s padalom Dva naša na stopničkah za zmagovalce v S3A: Drago Perc (1.) in Andrej Vrbec (3-) »Bronasti« mladinci v S3A: Gregor Šterk , Si¬ mon Urbas in Luka Švajger z vodjo ekipe. kaj pred iztekom maksimuma, žal štiri sekunde prezgodaj, koli¬ kor bi zadoščalo, da bi naši pre¬ hiteli Makedonce, ki jim je uspel podoben podvig. Kljub temu smo se lahko veselili srebrne medalje in dveh naših, Draga Perca in Andreja Vrbca, v fly- offu. Morda malo nepričakovano so do brona prišli tudi mladinci Urbas, Šterk in Švajger, ki so se kot ekipa popravljali iz leta v let. Mali Simon Urbas se je s polnim izkupičkom uvrstil v fly-off in os¬ vojil še eno bronasto medaljo. Drago in Andrej sta prvo oviro uspešno preskočila in se uvrstila v drugi krog fly-offa, ki je bil za- Stroške priprav in udeležbe na SP so naši reprezentanti po¬ krili večinoma iz lastnih sred¬ stev, na pomoč pa so jim prisko¬ čili tudi Letalska zveza Slovenije, kjer se modelarstvo zadnja leta obravnava vse bolj enakoprav¬ no z drugimi letalskimi športi, Mestna zveza društev za tehnič¬ no kulturo Ljubljana, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Me¬ sto Ljubljana in nekateri spon¬ zorji, med katerimi velja izposta¬ viti podjetja Belinka d. d., Geo¬ detski zavod RS, Unihem d. o. o., MKT Radej, Trgovino Borko, Ated d. o. o., Občina Sevnica in JP Plinovod Sevnica. Pri raketah s padalom Miha Kozjek upo¬ rablja rampo na dotik. Samo tri sekunde so našo ekipo ločile od prvega mesta v S3A. radi pozne ure prestavljen na naslednji dan. Finale se je končal sanjsko, saj je Drago osvojil zlato, Andrej pa bronasto medaljo. Z osmimi medaljami se je Slove¬ nija tako uvrstila v sam vrh, na zavidljivo peto mesto med 20 državami udeleženka¬ mi. Za uspeh pa so zaslužni prav vsi, saj brez uigrane ekipe za vračanje modelov, v kateri so bili vsakokrat tisti, ki tedaj niso nastopali, a so kljub temu opravili gigant¬ sko delo, takih dosežkov zanesljivo ne bi bilo. Pri radijsko vodenih raketoplanih (S8E) žal nismo imeli popolnih ekip, kljub temu je 10. mesto Ivana Turka med člani in peto mesto Roberta Bečaja med mladinci lep dosežek. Zadnji dan je minil brez slovenskih na¬ stopov, ki so polete maket v kategoriji S7 spremljali le kot gledalci. Med maketar- skimi mojstri so se na najvišja mesta uvr¬ stili Slovak Miroslav Kotuha z maketo Sa¬ turn lb, Latvijec Arnis Bača s sojuzom TM in Poljak Marcin Bielecki, katerih natanč¬ no izdelane makete so poletele natanko tako kot prave vesoljske nosilne rakete. Ivan Turk je ta čas naš najboljši tekmovalec v S8E. Na SP je zasedel 10. mesto. 4 november 2000 mr 3 REPORTAŽA Maketa vesoljskega raketoplana space shut- tle Georgea Gassawaya (ZDA) Slovak TiborMarchyn jeza svojega saturna 1 b izdelal še maketo vzletne ploščadi. I Atraktivni start saturna lb ameriških ma- ketarjev Simon Urbas seje izkazal tudi kot prizade¬ ven član ekipe za vračanje modelov. Štart radijsko vodenega raketoplana (S8E) Rezultati 13. svetovnega prvenstva za mladince in člane Rezultati mladinskega SP S1B mladinci 1. Stanislav Najdovski, MKD, 625; 2. Anatolij Volkanov, UKR, 604; 3. Ivan Šestakov, RUS, 602; 38.-45. Robert Bečaj, SLO, 0; 38.-45. Gregor Šterk, SLO, 0; 38.-45. Luka Švajger, SLO, 0. S1B mladinci - ekipno 1. UKR, 1701; 2. MKD, 1635; 3. CZE, 1382; 15. SLO, 0. S3A mladinci I. Patryk Czajka, POL, 900 + 420 + 707; 2. Kiril Zivrev, MKD, 900 + 420 + 593; 3. Simon Urbas, SLO, 900 + 378; II. Gregor Šterk, SLO, 850; 23. Luka Švajger, SLO, 704. S3A ekipno 1. RUS, 2649; 2. YUG, 2473; 3. SLO, 2454. S4B mladinci 1. Ivan Šestakov, RUS, 718; 2. Ellis Langford, USA, 695; 3. Aleksandr Sokolov, RUS, 670; 23. Simon Urbas, SLO, 354; 31- Miha Čuden, SLO, 204; 34. Robert Bečaj, SLO, 163. S4B ekipno 1. RUS, 1974; 2. CHN, 1438; 3. ROM, 1311; 11. SLO, 721. S5B mladinci 1. Vladimir Matocha jr., nike apache, SVK, 529 + 302 = 831; 2. Marek Pavka, taurus tomahawk, CZE, 475 + 244 = 719; 3. Jožef Kršak, nike apache, SVK, 522 + 193 = 715. S5B ekipno 1. SVK, 2235; 2. POL, 1966; 3. CZE, 1935. S6A mladinci 1. Bartosz Boniecki, POL, 521; 2. Dragan Jevtič, YUG, 493; 3. Dejan Matijevič, YUG, 489; 7. Miha Čuden, SLO, 464; 26. Gregor Šterk, SLO, 320; 27. Luka Švajger, SLO, 319 S6A ekipno 1. YUG, 1439; 2. POL, 1420; 3. UKR, 1257; 6. SLO, 1103. S7 mladinci 1. Maciej Lulkowicz, saturn lb, POL, 743 + 178 = 921; 2. Tibor Marchyn jr., saturn lb, SVK, 735 + 132 = 867; 3. Dan Popa, ariane 3, V10, ROM, 682 + 160 - 842. S7 ekipno 1. POL, 2549; 2. ROM, 2316; 3. RUS, 2103. S8E mladinci 1. Dragan Jevtič, YUG, 1080; 2. Ivan Djeorgievski, YUG, 1024; 3. Premysl Frydl, CZE, 1002; 5. Robert Be¬ čaj, SLO, 954. S8E ekipno 1. YUG, 2848; 2. CHN, 2523; 3- POL, 219, 4; 5. SLO, 954. Rezultati članskega SP S1B člani 1. Jože Čuden, SLO, 710; 2. Kevin Kuczek, USA, 674; 3. Antonio Mazzaracchio, ITA, 673; 12. Tomaž Kogej, SLO, 604; 22. Anton Šijanec, SLO, 485. S1B ekipno 1. USA, 2000; 2. RUS, 1982; 3. SLO, 1799. S3A člani 1. Drago Perc, SLO, 900 + 420 + 786; 2. Jožef Jaššo jr., SVK, 900 + 420 + 730; 3. Andrej Vrabec, SLO, 900 + 420 + 629: 23.-25. Miha Kozjek, SLO, 840. S3A ekipno 1. MKD, 2643; 2. SLO, 2640; 3. CHN, 2603. S4B člani 1. Michal Žitnan, SVK, 720 + 177: 2. Štefan Mokran, SVK, 720 + DQ; 3. Kecal Tang, CHN, 678; 38. Miha Kozjek, SLO, 385; 44. Jože Čuden, SLO, 297; 47. Igor Štricelj, SLO, 259. S4B ekipno 1. SVK, 1981; 2. RUS, 1852; 3. CHN, 1808; 16. SLO, 941. S5B člani 1. Jan Kotuha, bumper, SVK, 671 + 418 = 1089; 2. Vla¬ dimir Menšikov, taurus tomahawk, RUS, 640 + 441 « 1081; 3- Oleg Voronov, taurus tomahawk, RUS, 620 + 447 = 1067; 9. Jože Čuden, nike cajun, SLO, 560 + 383 = 943; 10. Mateja Kozjek, nike cajun, SLO, 556 + 316 — 872; 11. Miha Kozjek, nike cajun, SLO, 551 + 299 ■ 850. S5B ekipno 1. RUS, 3188; 2. SVK, 3137; 3. SLO, 2665. S6A člani l.Živan Josipovič, YUG, 517; 2. Antonio Mazzaracc¬ hio, ITA, 516; 3. Ross Hironaka, USA, 513; 11. Matevž Dular, SLO, 447; 16. Igor Štricelj, SLO, 428; 23.-24. Jo¬ že Čuden, SLO, 382. S6A ekipno 1. YUG, 1364; 2. RUS, 1349; 3. MKD, 1324; 6. SLO, 1257. S7 člani 1. Miroslav Kotuha, saturn lb, SVK, 780 + 212 = 992; 2. Arnis Bača, sojuz T, LAT, 773 + 198 = 971; 3. Marcin Bielecki, saturn lb, POL 773 + 177 = 950. S7 ekipno 1. POL, 2794, 2. SVK, 2672; 3. ROM, 2504. S8E člani 1. Franz Weissgerber, GER, 1080 + 447; 2. Steffan Mie- leh, GER, 1080 + 385; 3. Michal Žitnan, SVK, 1080 + 000; 10. Ivan Turk, SLO, 1051; 21. Igor Štricelj, SLO, 914. S8E ekipno 1. SVK, 3178; 2. GER, 3123; 3. CZE, 3116; 9. SLO, 1965. TIEll 3 november 2000 5 REPORTAŽA JANEZ HOLC 2. evropsko prvenstvo ladijskih modelarjev v kategorijah M Nurnberg, 10.-17. 9. 2000 Prvo evropsko prvenstvo ladijskih mo¬ delarjev v kategorijah M je bilo leta 1996 v Duchcovu na Češkem, naslednje leta 1998 je odpadlo, letos pa so ga pripravili v starem nemškem mestu Nurnberg. Ude¬ ležilo se ga je 214 tekmovalcev iz 16 dr¬ žav. Naša ekipa je štela štiri tekmovalce, in sicer: Bojan Burkeljc, Tit Bonač, Nina Holc in Miha Holc. Ker je bil termin pr¬ venstva dokaj pozen, se ga nekaj držav za¬ radi začetka pouka ni udeležilo. Prvens¬ tvo je organiziral tamkajšnji modelarski klub MBC (http://nuernberg.germany. com/mbc-nuernberg/em2000/euro.htm) s pomočjo zveze nemških ladijskih mode¬ larjev Nauticus. Vsa tekmovanja so pote¬ kala na velikem jezeru Duchentaich ob znanem nurnberškem sejmišču. Tam ima¬ jo svoje klubske prostore niirnberški la¬ dijski modelarji, ki lahko v miru trenirajo na že postavljenih progah. Otvoritev je bila nekaj posebnega, saj smo se udele¬ ženci v sprevodu sprehodili skozi bližnje zabavišče, ki je bilo v nedeljo popoldne polno obiskovalcev. V ponedeljek smo postavili svoj tabor ob štartnem mestu 4, kjer so potekala tek¬ movanja v kategorijah ECO, mono in hi¬ dro, v katerih smo tekmovali. Tekmovanja modelov ECO Prvenstvo je bilo prva letošnja resna preizkušnja zmogljivosti novih akumu¬ latorjev na osnovi kovinskih hidridov (Ni-MH). Preskok s kapacitete lanskoletnih 2 Ah na 3 Ah je bil povezan tudi s spre¬ membo v oblikovanju modelov čolnov ECO. Redki srečneži so lahko s klasično oblikovanimi kupolastimi modeli sledili hitrosti novih nizkih »letečih« modelov. Vse kar je ostalo »klasikom«, je, da z nači¬ nom vožnje nadoknadijo velike pospeške in hitrosti letečih modelov ECO. Hitrost omejuje le trikotna 30-metrska proga. Mo¬ del dobesedno preleti ravnino, v zavoju se rahlo nagne in spet poleti do naslednje boje. Povprečni časi vožnje enega kroga so od 8 do 9 sekund, odvisno od položaja na progi, kar je 34 krogov na tek. Ta rezultat je dosegel nemški tekmovalec Jorg Mrk- vvitschka. Miha je prevozil 32 krogov, kar je zadostovalo za odlično tretje mesto v konkurenci, kakršne do sedaj še ni bilo. Janez in Tit Bonač med pripravo modela ECO za tekmo Vožnja z modelom ECO v dežju Pred nastopom v kategoriji hidro 2 Start Mihovega model hidro 3 6 november 2000 TIRI 3 REPORTAŽA Nina Holc, mladinska evropska prvakinja v kategoriji hidro 1 ju- nior Slovenska ekipa na EP v Nurnbergu: Miha Holc, Nina Holc, Tit Bo¬ nač in Bojan Burkeljc Tit Bonač in Nina Holc z modelom ECO. V kategoriji ECO Team Junior sta osvojila 2. mesto, posamezno v ECO junior pa sta bila Nina tretja in Tit šesti. Bojan je v predzadnji vožnji pokazal, da je njegov model po hitrosti primerljiv z drugi¬ mi, manjkalo pa mu je stabilnosti v zavojih: - 29 krogov na tek je bil končni izkupiček. Mladinca Nina in Tit sta pokazala, da je treba resno računati nanju, saj sta že v prvi vožnji oba prevozila po 26 krogov. Nina jih je opravila celo 29, toda v enem je zgrešila bojo in končni seštevek je za¬ dostoval za tretje mesto. Tit se je uvrstil na šesto mesto, bil pa bi veliko boljši, če mu ne bi v predzadnjem teku dobesedno prerezali premca modela. Ekipno sta v kategoriji ECO Team tek¬ movala samo Nina in Tit. Prva ekipna vož¬ nja je bila za Tita ognjeni krst, ki je prvič tekmoval na večjih tekmovanjih. Po nekaj prevoženih krogih je na levi boji mono počilo in Titov model je obstal. Ko so ga prinesli na pomol, je imel odlomljeno os in krmilo in bil seveda poln vode. Pljunili smo v roke in proti večeru je model imel spet prvotno obliko. Ta dan je bil resnič¬ no črn za Bonačeve, saj jim je zvečer zago¬ rel še kombi, ki so ga pogasili hitri ntirn- berškimi gasilci. K sreči ga je že naslednji dan Bonačev Janez-John usposobil za vožnjo, le nekaj deset metrov električnih kablov je moral zamenjati. Na koncu sta tudi Nina in Tit osvojila medaljo, in to sre¬ brno, ki sta si jo res zaslužila, saj sta bila edina, ki sta vozila modela s krtačnimi motorji tipa 540. Vsi drugi mladinci so uporabljali brez- krtačne motorje. Izdelava novega obračalnega krmila za model hidro 3 Kategorije mono in hidro Če je bila lani za¬ sedba najmočnejša v kategoriji ECO, je bilo to letos v kate¬ gorijah mono in hi¬ dro. Spet se je poka¬ zalo, da so te kate¬ gorije zanimive tako za modelarje kot tudi za gledalce. Za prve, ker lahko vsak tekmovalec model prilagodi svojim po¬ trebam in načinu vožnje, za druge pa, ker so to izredno hitri in atraktivni modeli. Tu modelarju niti za trenutek ne sme popusti¬ ti koncentracija. Na progi je šest do osem modelov, hitrosti na ravnih delih proge so 20 m/s ali več, zato je vsako trčenje, ki je za opazovalce spektakularno, za modele obi¬ čajno usodno. K sreči se trčenje v stoječi model kaznuje z izključitvijo, zato postane vožnja, kadar je na progi nekaj stoječih ali prevrnjenih modelov, bolj previdna in po¬ časna. Seveda v takem teku ni pričakovati dobrega rezultata. Vsi modeli naših tekmovalcev so bili zelo uspešni in kaže, da imamo tudi z mo¬ deli na površinski pogon že dovolj izku¬ šenj, da sodimo v sam vrh. Prvi pogoj za uspeh je dober model, ki je hiter tako na ravnini kot v zavojih. Problematični so predvsem zavoji, zato smo morali na pr¬ venstvu zamenjati vsa obračalna krmila z večjimi. Ta »držijo« model v zavoju, da ne zdrsne iz želene linije. Do tega je prišlo zato, ker so začeli modelarji za pogon uporabljati večje ladijske vijake, ti pa pov¬ zročajo močnejšo prečno valovitost vode. Našim tekmovalcem je predvsem pri¬ manjkovalo treninga v močnih skupinah, kjer se pokažejo vse slabosti modela. Šele v realnih okoliščinah vožnje lahko mode¬ lar vidi in analizira vedenje modela in po¬ tem spremeni nekatere dele modela ali način vožnje. Miha je pokazal, da mu je v teh katego¬ rijah le malokdo kos, saj je v vseh katego¬ rijah mono in hidro dosegel odlične re¬ zultate. Nina je vse svoje vrstnike prese¬ netila s hitrim modelom proton in odlič¬ no vožnjo ter osvojila zlato medaljo v ka¬ tegoriji hidro 1 junior. Nina in Tit sta se odrezala tudi v kategoriji mono, saj sta kljub pomanjkanju treninga osvojila tret¬ je in peto mesto. In še to Škoda, da med našimi ladijskimi mo¬ delarji ni bilo dovolj zanimanja ali morda poguma za nastope v spretnostni vožnji - F3, ki so primerne tudi za mlajše modelar¬ je, saj se tekmuje posamično. O tem velja razmisliti do prihodnjega prvenstva, časa za priprave je v tem trenutku dovolj. Razprava o uporabi brezkrtačnih mo- mi 3 november 2000 7 REPORTAŽA torjev v modelih na električni pogon že nekaj časa ne poteka v smeri, ali te motor¬ je uporabiti, ampak, kateri tip motorja iz¬ brati. Pojavili so se že motorji brez mag¬ netne pločevine, kar je še dodatno pove¬ čalo njihov izkoristek. Nekaj rezerve, ki jo poskušajo izkoristiti proizvajalci elek¬ tronskih regulatorjev, je v načinu in jako¬ sti premagnetizacije statorja. Po trditvah proizvajalcev se da izrabiti vsaj 5 % in več razpoložljive energije za potisk modela. Za skoraj 50 % se je povečal tok, ki teče po žicah v modelu. Konstantno tečejo to¬ kovi od 30 do 40 A, pri speljevanjih pa še vsaj 50 % več. Torej tudi žice preseka 2,5 mm 2 niso dovolj, elektronski regulatorji pa bodo morali zdržati trajno vsaj 45 A. Razlike med uvrščenimi lahko v veliki meri pripišemo uporabi novih celic San- yo Ni-MH RC 3000, ki imajo višjo nape¬ tost in kapaciteto, kot celice Ni-MH Pana¬ sonic 3000 ali celice Ni-Cd RC 2400. Poja¬ vile so se dobesedno nekaj dni pred pr¬ venstvom, zato so jih imeli samo nekateri tekmovalci. Vsekakor bodo te celice pov¬ zročile napredek v vseh kategorijah mo¬ delov čolnov na električni pogon. Šele na¬ slednje leto, ko jih bodo verjetno uporab¬ ljali vsi modelarji, se bo pokazalo, kaj se res da narediti z novimi visokokapacitiv- nimi celicami oziroma, ko nihče ne bo imel prednosti zaradi možnosti nabave celic, ampak bo odločalo le znanje. Mode¬ larji se bomo morali počasi navaditi na uporabo celic Ni-MH, saj proizvajalci po¬ časi ukinjajo proizvodnjo celic Ni-Cd. Spletna stran organizatorja tekmova¬ nja in nekateri rezultati prvenstva so na spletni strani http://nuernberg.germany. com/mbc-nuernberg/em2000/euro.htm. Rezultate najdete tudi na spletni strani nemških navdušencev nad modeli ECO http://www.eco-idc.de/haupt.html ter Mi¬ hovi strani http://www2.ijs.si/~jholc/in- dex.html. Za primerjavo si lahko ogleda¬ te tudi lanskoletne rezultate z XI. svetov¬ nega prvenstva v Duchcovu: http://mem- bers.aol.com/nauticusO l/index.html. Pri¬ čakovali smo, da bo naslednje svetovno pr¬ venstvo prihodnje leto v Velenju, vendar je iz nam še neznanih vzrokov odpovedano. Timov test Terry - parkfly model za zabavo BORIS SEKIRNIK Kar nekaj časa je minilo, preden so se tudi v podjetju Graupner odločili izdelo¬ vati hitrosestavljive modele iz stiropora na električni pogon. Tako so se kot no¬ vost pojavili modeli terry, fokker E.III in dvokrilnik WD sunwheel. Terry je name¬ njen za letenje na prostem ter na manjših travnikih, druga dva pa sodita v kategori¬ jo počasnejših modelov za letenje v brez¬ vetrju in v dvoranah. Sam sem se najbolj zagrel za terryja, ki je že na prvi pogled obetal dobre letalne sposobnosti. Preiz¬ kusni leti so pokazali, da lahko zadovolji tako začetnike kot tudi izkušene modelar¬ je. Opis modela Krilo, trup, smerno in višinsko krmilo so natančno izdelani iz posebnega stiro¬ pora v sivi barvi, ki je odporen proti vlagi in, kot se je izkazalo kasneje, tudi zelo tr¬ den. Krilo je izdelano v enem kosu in ima profil RG 14, ki ga srečamo pri prodornih akrobatskih modelih jadralnih letal. Dvo- 8 november 2000 TIŠČ I 3 delni trup ima odprtine za pogonski mo¬ tor Graupner speed 400, odprtine za servomotorje C 261 ali C 2081 ter utor za vlepljenje smernika. Zasteklitev kabine modela iz plastike ABS je prikazana v imi¬ taciji ogljikovih vlaken. Sestavljanka V lični kartonski škatli z ročajem (ta je dovolj trpežna, da služi tudi za prenašanje modela na terenu) dobimo kakovostno iz¬ delane sestavne dele iz posebnega stiro¬ pora, nekaj lesenih elementov ter dve vrečki drobnih delov. Sestavljanje modela terry je preprosto. Zahteva nekaj natanč¬ nosti in spretnosti, postopek pa je po¬ drobno opisan v načrtu in v priloženem navodilu za izdelavo. Opozoril bi rad le na odstopanja, ki sem jih ugotovil med izdelavo. Opazil sem, da v načrtu ni narisan sestavni del, označen s številko 14, ki varuje pogonske celice in ga je treba prilepiti na dno trupa pod nosilca za pritrditev krila. Spremem¬ bo sem opravil tudi na priklopu pogon¬ ske jeklene žice, ki povezuje smerno in vi¬ šinsko krmilo s servomehanizmom. Prilo¬ žena žica je premera 0,6 mm, aluminijasti pogon krmil pa ima luknjo 0 1 mm. Ob priklopu sem na smerno in višinsko krmi¬ lo prispajkal kratek košček žice premera 1 mm v obliki črke L in s tem odpravil zračnost. Kakovostne in na daljavo dobro vidne so tudi nalepke, ki obenem služijo kot šarnir za smerno in višinsko krmilo. Letenje Terry je vsestranski model, primeren tako za začetnike kot tudi za pristaše bolj športnega letenja. Za začetniško verzijo modela proizvajalec priporoča pogonski motor speed 400 6-7,2 V s 6 celicami San- yo 500 AR. V tej kombinaciji je ter- ry dovolj počasen, obenem pa okre¬ ten in poslušen, kar omogoča izvajanje lažjih akrobacij. Za¬ loga energije za¬ došča za približno 5 minut delovanja motorja. V izvedenki za zahtevnejše mode¬ larje sem za napaja¬ nje motorja upora¬ bil 8 celic Sanyo 500 AR, kar terryju popolnoma spre¬ meni značaj. Model postane pravi akro¬ bat, s katerim lahko izvedemo normalni in prednji luping. Za izvedbo slednjega priporočam pravilen način dodajanja mo¬ či motorja ob vstopu v akrobacijo. Terry napravi tudi lep sodček, čeprav za krmi¬ ljenje nima krilc, vendar smerno krmilo omogoča dovolj hitro sukanje okrog vzdolžne osi. Vstop v vrij je klasičen in med vrtenjem ne povečuje hitrosti, za iz¬ hod iz vrija pa zadostuje nevtralni ukaz ali pa nekaj ukaza, nasprotnega smeri vrtenja v vriju. Letenje na pobočju sem opravil pri hitrosti vetra okrog 20 km/h. Izvajal sem različne akrobacije, občasno sem si pomagal tudi z motorjem za izhod iz prednjega lupinga. Krilni profil RG 14 omogoča, da je model ob zmernih vetro¬ vih dovolj prodoren. Priznati moram, da nisem preizkusil jadralnih sposobnosti modela, saj me je v jesenskem vremenu premamilo izvajanje akrobacij, verjamem pa, da je s profilom RG 14 in pri obtežbi krila 25 g/dm 2 iskanje termičnih vzgorni- kov s tem modelom lahko zelo prijetno. Vzleti iz roke in pristanki pri majhni hitrosti so stabilni in neproblematični. Model je dovolj trden, saj je brez posledic prestal nekaj trših pristankov v travo in je tudi sicer enostaven za popravilo. Končna ocena: Kot sem že omenil, so v modelarski hi¬ ši Graupner kar nekaj časa odlašali z izde¬ lavo stiropornih modelov, pa vendar so z modelom terry v celoti dosegli zastavljeni cilj. Model je odlično izdelan, za sestavlja¬ nje je treba le nekaj uric, letalne sposob¬ nosti pa so po moji oceni izvrstne. TCKI 3 november 2000 9 MODELARSTVO -a- - Električni pogon Propelerji BOŠTJAN PERDAN obremenimo motorja. Drugače kot motor z notranjim zgorevanjem, ki se le upoča¬ sni in izgubi moč, če nanj namestimo pre¬ velik propeler, skušajo visoko zmogljivi elektromotorji po najboljših močeh suka¬ ti propeler pri konstantnem številu vrtlja¬ jev, pri čemer lahko vlečejo čez 100 A. Če je treba, lahko tu uporabimo tudi zobniš¬ ki ali jermenski reduktor. Razbremenitev motorja Obremenitev motorja ni konstantna, temveč se nekoliko spreminja pri različni hitrosti letenja. Motor s propelerjem us¬ treznega koraka naj bi se v zraku razbre¬ menil za približno 20 %. Če traja delova¬ nje motorja pri testiranju v delavnici 5 minut, lahko pričakujemo 6 minut dolg polet pri polnem plinu. Če je korak večji, let modela ne bo nič daljši, zato pa se pri manjšem koraku trajanje leta občutno po¬ veča, še posebej, če model leti vodoravno in vzdržuje maksimalno hitrost. Uravnoteženje propelerjev Zaradi dobro uravnoteženega rotorja elektromotorje odlikuje izjemno mirno delovanje. Da bi omejili vibracije na naj¬ manjšo možno mero oziroma jih celo po¬ vsem odpravili, moramo na motor name¬ stiti uravnotežen propeler. Tudi najboljši motor z notranjim zgorevanjem ni nikoli tako uravnotežen, da ne bi potreboval uravnoteženega propelerja, že zato, da ohranja vibracije na sprejemljivi ravni. Večino propelerjev dobimo ustrezno uravnoteženih že ob nakupu, kakšen pa utegne biti potreben manjše korekture. Uravnoteženje propelerja je preprosto. Propeler nataknemo na vodoravno os, tako da se lahko prosto vrti, in ga postavi¬ mo v vodoravni položaj. Če je uravnote¬ žen, bo v tem položaju tudi obstal, v nas¬ protnem primeru pa se bo prevesil v sme¬ ri težjega kraka. Napako odpravimo tako, da material z najdebelejšega dela težjega kraka odbrusimo, dokler propeler ni uravnotežen. Nezložljivi propelerji Uporabljamo lahko tudi propelerje, ki so namenjeni uporabi na motorjih z no¬ tranjim zgorevanjem. Na začetku, ko je bil električni pogon še v povojih, so bili mo¬ delarji prisiljeni uporabljati običajne pro¬ pelerje, saj drugih niso imeli. Zdaj pa ima¬ mo že propelerje, ki so izdelani namen¬ sko za pogon električno gnanih modelov in se nekoliko razlikujejo od klasičnih. Ker se pri elektromotorjih ne pojavljajo škodljive vibracije, ki so značilne za mo¬ torje z notranjim zgorevanjem, so prope¬ lerji zanje lahko tanjši in lažji. To pa je tudi glavna razlika. Med proizvajalci nezložljivih prope¬ lerjev ima velik tržni delež Graupner, ki ponuja serije slim, cam in speed prop, ši¬ roko paleto propelerjev ima tudi nemški Aeronaut. Propelerje, namenjene električ¬ nemu pogonu, je dokaj pozno začelo izde¬ lovati tudi ameriško podjetje APC, ki je si¬ cer znano po odličnih propelerjih za mo¬ torje z notranjim zgorevanjem. Ameriško podjetje Windsor Propeller Company, ki je pri nas znano po propelerjih master airscrew, izdeluje celo vrsto različnih se¬ rij propelerjev. Poleg dobro znane serije scimitar, ki jih lahko s pridom uporablja¬ mo tudi v električnem pogonu, ponujajo še posebno serijo lesenih propelerjev, imenovano electric, ki so namenjeni iz¬ ključno za pogon električno gnanih mo- Pri električnem pogonu se bolj posve¬ čamo izbiri propelerja kot sicer, saj ima slednji precejšen vpliv na zmogljivosti ce¬ lotnega pogonskega sistema. S poveča¬ njem koraka ali premera propelerja nam¬ reč povečamo obremenitev oziroma po¬ rabo motorja, večji pa sta tudi moč in vlečna sila. Seveda ne smemo pretiravati in preveč obremeniti motorja, ker se bo sicer pregreval. Velikost propelerja je po¬ dana z dvema številkama. Prva nam daje informacijo o premeru propelerja, druga pa o koraku propelerja, ki pove, kako da¬ leč bi propeler prepotoval v idealnem mediju v enem vrtljaju. Dimenziji sta obi¬ čajno podani v metričnem (cm) in angleš¬ kem (palci) merskem sistemu. ’ Propeler z oznako 20 x 10 (8 x 4") ima premer 20 cm (8 palcev) in korak 10 cm (4 palce). Slednji bi v idealnem prime¬ ru v enem vrtljaju prepotoval dolžino 10 cm, a dejansko prepotuje nekoliko manj, ker zrak ni idealen medij. Pri 12.000 vrt¬ ljajih znaša teoretična hitrost zračnega toka propelerja s korakom 10 cm približ¬ no 72 km/h. Naj dodamo, da je dejanska hitrost modela nekoliko manjša, ker pro¬ peler »spodrsuje«. Če bi motor lahko vrtel z enakim številom vrtljajev tudi propeler velikosti 23 x 10 (9 x 4"), bi bila hitrost modela še vedno enaka, vendar bi do te hitrosti pospešil hitreje. Če ostane napa¬ jalna napetost nespremenjena, bo motor zaradi povečane obremenitve dejansko vrtel propeler 23 x 10 nekoliko počasne¬ je kot 20 x 10. V skrajnem primeru lahko pride celo do preobremenitve in pregret¬ ja, zato moramo vedno upoštevati navodi¬ la proizvajalca. Ko izbiramo propeler, obi¬ čajno najprej izberemo korak propelerja, ki ustreza hitrosti modela, in nato pre¬ mer, ki mora biti dovolj velik, da model pospeši na maksimalno hitrost v predvi- Slika 1. Dimenzije propelerjev so podane z dvema številkama: prva da informacijo o premeru propelerja, druga pa o koraku. Običajno sta podani v metričnem (cm) in angleškem (palci) merskem siste¬ mu. Slika 2. Na maketi akrobatskega dvokrilnika super stearman je na¬ meščen propeler zinger velikosti 36 x 20 (14 x 8"), ki ga prek reduk¬ torja modelairtech H-1000 z razmerjem 3,07 : / žene motor DeWalt. 10 november 2000 TIKT 3 MODELARSTVO Slika 3■ Pri nameščanju nezložljivih prope¬ lerjev običajno potrebujemo ustrezen adap- ter, ki ga hitro in preprosto namestimo na gred motorja oziroma reduktorja in nanj privijemo propeler. delov. Slednji imajo posebno obliko profi¬ la za boljši izkoristek pri nižjih vrtljajih in se uporabljajo v glavnem skupaj z reduk¬ torji. Precej popularni so tudi propelerji zinger, ki so sicer namenjeni predvsem bencinskim motorjem. Leseni propelerji omogočajo nekoliko boljše zmogljivosti, ker so lažji od plastič¬ nih, zato jih modelarji pogosto uporablja¬ jo. Imajo dobro lastnost, da v primeru po¬ nesrečenega pristanka ne poškodujejo gredi, saj se prej zlomijo. Na zmogljivost propelerja vpliva tudi oblika krakov in njihov profil. Propelerji z dolgimi tankimi kraki imajo pri višjih hitrostih boljši izko¬ ristek, toda manjši statični potisk. Prope¬ lerji s širokimi kraki pa imajo nekoliko slabši izkoristek pri višjih hitrostih, zato pa večji statični potisk. Za konec naj velja še opozorilo, da propelerjev, ki so name¬ njeni električnemu pogonu, ne uporablja¬ mo pri motorjih z notranjim zgoreva¬ njem, saj verjetno ne bi prenesli vibracij motorja. Pri montaži nezložljivih propelerjev na elektromotor ali reduktor običajno po¬ trebujemo ustrezen adapter, ki ga mora¬ mo kupiti posebej. Na voljo so za večino motorjev in jih lahko hitro ter preprosto namestimo na gred motorja oziroma re¬ duktorja. Marsikdo se sprašuje, zakaj tudi proizvajalci elektromotorjev ne postavijo nekega standarda, ki bi omogočal eno¬ stavno nameščanje propelerjev, tako kot smo vajeni pri motorjih z notranjim zgo¬ revanjem. Adapterje potrebujemo prav zaradi raznolikosti elektromotorjev. To je še najbolj očitno pri vrhunskih brezkrtač- nih motorjih, ki jih lahko napajamo z raz¬ ličnim številom celic. Tak motor lahko vrti celo vrsto različnih propelerjev, pri katerih se premeri lukenj lahko precej razlikujejo. Poleg tega pa radi posegamo tudi po raznovrstnih reduktorjih, pri če¬ mer na gred motorja namesto propelerja namestimo zobnik zobniškega oziroma jermenskega prenosa. Zložljivi propelerji Nezložljiv propeler po izklopu motor¬ ja v zraku obmiruje oziroma se med jadra¬ njem celo prosto vrti. S tem povzroča ve¬ lik zračni upor ter poslabša drsno razmer¬ je letala. Da bi se temu izognili, uporabi¬ mo zložljiv propeler s premičnimi kraki in s tem precej izboljšamo sposobnosti našega modela. To je pomembno pred¬ vsem pri jadralnih modelih, ki večji del poleta jadrajo. Krake zložljivih propeler¬ jev med delovanjem motorja v iztegnje¬ nem stanju drži centrifugalna sila, po iz¬ klopu motorja med poletom pa jih zračni tok zloži ob trup modela. Poleg očitnega izboljšanja aerodina¬ mike modela zaradi manjšega zračnega upora imajo zložljivi propelerji še eno po¬ membno prednost. Veliko električno gna¬ nih modelov, še posebej jadralnih, radi štartamo kar iz roke, zato ne potrebujejo podvozja. Če uporabljamo običajni pro¬ peler, lahko pri tršem pristanku skrivimo gred motorja. Popravilo gredi pa je lahko precej drago in zamotano, še posebej če moramo naročati rezervne dele. Zložljiv propeler preprečuje poškodbe gredi mo¬ torja, zato ga pogosto srečamo na mode¬ lih brez podvozja. Precej manjša je tudi možnost zloma propelerja ob trših pri¬ stankih. Zložljivi propelerji so sicer dražji, vendar nam dolgoročno lahko prihranijo precej denarja. Običajno so naprodaj v nesestavlje¬ nem stanju v kompletu z vmesnikom in kapo propelerja ter jih moramo sami se¬ staviti. Preverimo, ali sta kraka na vmesni¬ ku pravilno usmerjena ter ali sta vijaka Slika 4. Krake zložljivih propelerjev med de¬ lovanjem motorja v iztegnjenem stanju dr¬ ži centrifugalna sila, po izklopu motorja pa jih zračni tok zloži ob trup modela. kompletu z vmesnikom in kapo propelerja v nesestavljenem stanju in jih moramo sami sestaviti. 6 - kapa propelerja 7 - vijak 8 - krak propelerja privita v skladu z navodili. Priporočljivo je, da prej na navoje vijaka nanesemo sredstvo proti odvijanju (npr. Loctite 243 ali podobno). Proizvajalci ponujajo tudi posamične komplete krakov različnih premerov in korakov in s tem možnost kombiniranja krakov z že obstoječim vmesnikom in kapo propelerja. Možno je tudi kombiniranje krakov in vmesnikov različnih proizvajalcev. Zložljivi propeler¬ ji so namensko konstruirani za pogon električno gnanih modelov in jih zato v nobenem primeru ne smemo uporabiti na motorjih z notranjim zgorevanjem. Med ponudniki zložljivih propelerjev imata največji tržni delež že omenjena Graupner in Aeronaut, ki ponujata običaj¬ ne in zložljive propelerje CAM. CAM je kratica za Computer Aided Modeling in pomeni, da so ti propelerji oblikovani ra¬ čunalniško. Zložljive propelerje ponujata tudi Robbe in češki Falco. TKI 3 november 2000 11 MODELARSTVO Test motorja OPS.l 5 ANDREJ PERVINŠEK Letos spomladi so se na našem trgu pojavili modelarski motorji OPS. Trgovi¬ na Mantua modeli je z izdelki tega proi¬ zvajalca iz italjanske Monze popestrila skromno ponudbo tovrstnih izdelkov na našem trgu. OPS že več desetletij slovi po visoko zmogljivih motorjih za avtomobil¬ ske, ladijske in letalske modele. Na tek¬ mah s hitrostnimi modeli so bili motorji OPS razreda .40 (6,5 cm 3 ) vrsto let brez konkurence in so na tekmah praviloma zasedali prva mesta. Zato sem bil prav ve¬ sel, ko se je med ponujenimi izdelki zna¬ šel tudi motor s prostornino 2,5 cm 3 , na¬ menjen vgradnji v letalske modele. Razvit je bil pred komaj pol leta, zato o njem ni prav dosti znanega. Ker je obetal, da bi lahko bil odličen motor za zračne boje, sem se odločil, da ga testiram. Motor sem dobil v lični rdeči karton¬ ski škatli, v kateri so bili motor, uplinjač, svečka, glavna igla in pritrdilni vijaki loče¬ ni in posebej zapakirani v plastične vreči¬ ce. Priložen je bil tudi seznam sestavnih delov. Poleg motorja sem dobil tudi dva izpušna lonca. Pogrešal pa sem podatke o glavnih dimenzijah, zmogljivostih in na¬ vodila za uporabo. Ko sem zložil sestavne dele, sem lahko opazil, da je motor skrb¬ no izdelan, da je majhen in lahek, uplinjač pa ima sodobno varnostno iglo, ki se jo nastavlja zadaj, v varni razdalji od prope¬ lerja. Uplinjač po obliki bolj spominja na avtomobilsko kot na letalsko izpeljanko. Hruškasto oblikovani izpušni lonec iz alu¬ minija sem takoj ocenil kot neprimeren za letalski model. Očitno je bil namenjen za avtomobilčke, saj je imel na najbolj ne¬ primernem mestu nameščen priključek za nadtlak in nerodno obrnjen izpuh. Pri¬ mernejši je bil nekoliko nenavadno obli¬ kovani izpušni lonec iz črne plastike. Doma sem našel star izpušni lonec motor¬ ja Magnum 1,76 cm 3 , ki se je natančno prilegal na izpušno odprtino OPS-a. Ker je bil ta izpušni lonec pol lažji od original¬ nega, sem se odlo¬ čil, da v meritve vključim tudi tega. Motor sem po¬ tem razdrl in si og¬ ledal notranje se¬ stavne dele. Vsem delom se je že na daleč videlo, da so zelo skrbno in na¬ tančno izdelani. Ni¬ kjer nisem opazil slabega naleganja ali tesnjenja. Tudi o kakšnih opilkih ali drugih ostankih ob¬ delave ni bilo sledu. Ohišje ročične gre¬ di in aluminijastega valja je tlačno ulito iz enega samega kosa, kar motorju daje kompaktnost, trdnost in majhno maso. Nekoliko me je začudilo, da so v ohišje valja vrezani trije kanali. V srajčki valja sta namreč samo dve stranski odprti¬ ni, kar pomeni, da je tretji kanal zaprt in zato učinku motorja po mojem mnenju bolj škodi kot koristi. Motor je narejen po tehnologiji ABC. Bat je iz aluminija, srajč¬ ka valja pa je iz brona, prevlečenega s kro¬ mom. Ročična gred je majhna in lahka, iz motorja pa štrli le petnajst milimetrov stebla premera pet milimetrov s standard¬ nim navojem M 5. Dva kroglična ležaja sta kakovostna, sprednji pa je celo zatesnjen z gumijastim obročkom. Glava motorja je iz dveh delov. Notranji del z navojem za svečko in naležnim robom vložimo v srajčko valja, zunanji del pa z vijaki privi¬ jemo na valj motorja in s tem zatesnimo kompresijski prostor. Glava je po zunanji površini gladka, brez hladilnih reber. Motor sem nato spet sestavil in ga pri¬ pravil za test. Zamešal sem dve vrsti gori¬ va. Prvo sem napravil iz 20 % ricinusove¬ ga olja in 80 % metanola, drugi pa sem do¬ dal še za zračne boje dovoljenih 10 % ni- trometana. Dodajal nisem nobenih sinte¬ tičnih maziv, saj sem po večletni praksi močno prepričan, da je za motorje s teh¬ nologijo ABC ricinusovo olje edino pri¬ merno mazivo. Pripravil sem tudi pet raz¬ ličnih propelerjev, ki sem jih izbral po skrbnem preudarku. Največji, Aviomodeli 9x4, je bil v izbor vključen po razgovoru s predstavnikom proizvajalca, ki je izjavil, da je to najprimernejši propeler za ta mo¬ tor. Želel sem preizkusiti še velikost 8x5, pa je žal nisem nikjer dobil, zato sem na¬ mesto tega propelerja izbral Aviomodeli 8 x 6. V izbor sta prišla tudi APC 8 x 4 in APC 7 x 4, ki sta za zračne boje daleč naj¬ bolj uporabljeni velikosti. Za konec sem Sestavni deli motorja OPS. 15 OPS. 15, pritrjen na plastični nosilec 12 november 2000 TIKI 3 MODELARSTVO Plastični izpuh OPS dodal še zelo majhnega, Aviomodeli 7 x 3,5, ki ga marsikdo uporablja kot alterna¬ tivo za 7 x 4. Najmanjši propeler sem upo¬ rabil tudi v zadnji fazi utekanja motorja. Pri večjih dveh propelerjih sem naletel na težavo pri pritrjevanju na motorno gred. Luknja na večjih propelerjih ima premer 6 mm in je bila za milimeter prevelika, zato na gredi opletata. Težavo sem rešil tako, da sem prijatelja poprosil, da mi je izstružil jekleno vmesno pušo, luknjo na propelerju pa sem s povrtalom razširil na 8 mm. Na preizkusno mizo sem pritrdil nosilec za motor, posodo za gorivo in vzvod za upravljanje s plinom. Pripravil sem si še instrumente za merjenje vlage, temperature, zračnega tlaka, merilnik vrt¬ ljajev in tehtnico. Prinesel sem še zaboj za pribor z akumulatorjem, kljukico za pri¬ ključitev na svečko, nekaj orodja, in pri¬ pravljen sem bil. Najprej je bilo treba motor uteči. Na¬ mestil sem plastični izpuh in največji pro¬ peler. Glavne igle nisem pritrdil na ohišje motorja, ampak na preizkusno mizo, saj sem se s tem izognil vibracijam in pregre¬ vanju goriva, še preden pride v motor. Za utekanje sem izbral gorivo brez nitrome- tana. Motor sem brez težav vžgal, nastavil spodnjo in zgornjo iglo na bogato mešani¬ co in ga pet minut utekal pri približno 8000 vrtljajih. Pri tem sem s prstom tipal temperaturo glave motorja in iglo odpi¬ ral, če se mi je zdelo, da je glava prevroča. Po petih minutah delovanja sem motor ustavil in ga ohladil. Pri naslednjem štartu sem iglo uplinjača nastavil tako, da sem dobil največje vrtljaje motorja. Ta se je precej segrel, vendar je priganjanje zdr¬ žal. Pustil sem ga, da je z vmesnimi pre¬ sledki porabil pol litra goriva. Sledilo je postopno menjavanje čedalje manjših propelerjev in navajanje motorja na viso¬ ke vrtljaje. Po dveh litrih goriva sem oce¬ nil, da je motor dovolj utečen in da lahko začnem z meritvami. Iz izmerjenih podatkov se vidi, da je bilo tisti dan vroče in precej vlažno. Če bi bile vremenske razmere ugodnejše, bi bili izmerjeni rezultati gotovo boljši. Mo¬ tor sem preizkušal s tremi izpušnimi si¬ stemi. Standardni izpuh iz črne plastike je zelo tih in precej težak. Teža niti ni ve¬ lik problem. Opazil pa sem, da je bil mo¬ tor s tem izpuhom zelo občutljiv za polo¬ žaj v prostoru. Če sem ga nagnil z osjo gredi navpično navzgor, je takoj ugasnil. To pomeni, da ta izpuh ne daje dovolj ve¬ likega nadtlaka za zanesljivo delovanje v vseh položajih. Enako občutljivost za po¬ ložaj sem opazil tudi pri meritvah delova¬ nja brez izpušnega lonca. Bolje se je odre¬ zal izpuh Magnum, ki je z vsemi propeler¬ ji dosegel za nekaj sto obratov višje vrtlja¬ je, poleg tega pa je bil še manj občutljiv za položaj motorja, kar je pri zračnih bo¬ jih pomembna lastnost. Meritve delova¬ nja motorja brez izpuha so bile narejene le za primerjavo, saj s takim motorjem ne smemo leteti. Zanimive so le za oceno, kako se obnaša motor, če ni upora pri iz¬ tekanju izpušnih plinov. Preden sem za¬ čel z meritvami, sem preizkusil tudi raz¬ lične učinke motorja z dodajanjem ali od¬ vzemanjem podložk v glavi motorja. Pri gorivu brez nitrometana nisem opazil kakšne bistvene razlike, če sem podlagal eno ali dve podložki, ob dodajanju nitro¬ metana pa se mi je zdelo, da deluje neko¬ liko bolje, če sta v glavi motorja dve pod¬ ložki, saj se je nekoliko manj grel. Iz po¬ datkov se tudi vidi, kaj lahko pričaku¬ jemo, če gorivu dodamo 10 % nitrometa¬ na. Podatki meritev kažejo, da ni enako¬ merne razlike med enim in drugim reži- .piom delovanja motorja. To je v največji Izpuh motorja Magnum 1,76 cm 3 meri posledica nenatančne optimalne na¬ stavitve glavne igle pri vseh poskusih. Vsakokrat je bilo namreč treba iglo znova nastavljati, kar mi očitno ni vedno enako dobro uspelo. Podatki so kljub temu do¬ volj nazorni, da lahko poiščemo optimal¬ no kombinacijo. Za pritrditev na model bi izbrali izpuh Magnum, gorivo z 10 % nitrometana in propeler APC 7 x 4 ali APC 8 x 4. Po meritvah spada OPS. 15 med srednje zmogljive motorje te kate¬ gorije. Hvalimo: Motor je zelo kakovostne izdelave. Ugodna je tudi masa, saj 190 g za tak mo¬ tor ni veliko. Sodobna zasnova z iglo zadaj povečuje varnost uporabe. Dobro nastav¬ ljen in hladen motor zelo rad vžiga. Opremljen s standardnim izpuhom deluje tiho in porabi malo goriva. V trgovini Mantua modeli imajo zanj zajeten kup re¬ zervnih delov. Grajamo: Izpušni sistemi so v primerjavi s kon¬ kurenco pretežki. Originalni izpušni lo¬ nec ne daje dovolj nadtlaka za zanesljivo delovanje motorja v vseh položajih. Iz¬ stopna gred je prekratka, kar povzroča te¬ žave, če želimo pritrditi normalno kapo propelerja (spiner) in propeler. Izpuh hruškaste oblike Za konec lahko rečem, da je OPS. 15 soliden motor, ki bo gotovo zadovoljil svoje kupce ne samo v zračnih bojih am¬ pak tudi v drugih modelarskih panogah. Je komaj dobro razvit, zato bo proizvaja¬ lec v naslednjih letih gotovo še izboljševal konstrukcijo in povečal njegov učinek. Test bo seveda popoln šele takrat, ko bom motor preizkusil tudi v zraku. O tem pa kdaj drugič. TIRI 3 november 2000 13 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (2. del) pilo. Deli modela so narisani v meri¬ lu 1:1 in zasnova¬ ni tako, da izdelan model tudi dokaj dobro leti. Osnovo trupa sestavljajo: sprednji del iz bal¬ Slika 5. Maketa mase je goto va. ANTON PAVLOVČIČ MARJAN KLENOVŠEK MATEJ PAVLIČ Musa Šolsko jadralno letalo musa je davnega leta 1938 konstruiral inž. Stanko Obad. O letalu je ohranjenih zelo malo podatkov, našel sem le mere letala in skico. Sklepa¬ mo lahko, da je bila konstrukcija razmero¬ ma preprosta, letalo pa leseno in prekrito s platnom. Pilot je sedel v škatlasti gondo¬ li z odprto kabino. Letalo je imelo krilo s profilom NACA 6312, razpetino 11,5 m, površino 13,75 m 2 , vitkostjo 9,6 in enojnom V-lomom za 3° na vsaki strani krila. Dolgo je bilo 5,64 m, visoko 2,06 m, težko pa je bilo 127 kg. Drsno število (finesa) je bilo 18,5, letalo pa je pri tem letelo s hitrostjo 66 km/h. Najmanjša hitrost padanja je bila razmeroma velika - 0,95 m/s pri hi¬ trosti 59 km/h. Najmanjša hitrost letenja pa je bila 44 km/h, največja hitrost, ki jo je letalo zmoglo, pa ni znana. Izdelava modela Model je močno poenostavljena ma¬ keta pravega letala in je v celoti izdelan iz balze, izjema sta le obe opornici krila, ki sta smrekovi. Za lepljenje večine delov lahko uporabimo hitro cianoakrilatno le¬ ze 5 mm, nanj je prilepljena letvica 5x10, pod krilom pa še letvica 3x5 mm (slika 1). V spred¬ njem delu je izrezana luknja za obtežitev, ob trup pa sta na obeh straneh z belim le¬ pilom prilepljeni bočni opiati iz balze 1,5 mm (slika 2). Na sestavljen trup zadaj prilepimo še spodnji del smernega repa in trup obrusimo. Oba repa sta iz 2 mm debele balze. Krmila so na nepremični del repov pritrjena s kratkimi koščki ba¬ krene žice 0 0,4 mm, da jih lahko pri re- gliranju modela premikamo (slika 3). Iz¬ delana repa obrusimo in na trup prilepi¬ mo najprej višinski nato pa še smerni rep (slika 4). Krilo je izdelano iz lahke balze debeline 5 ali 6 mm. Najprej ga v celoti izrežemo iz balzove deščice in ga z bru¬ šenjem profiliramo. Nato ga prerežemo na sredini, obrusimo zaključke krila in prileg za V-lom ter obe polovici zlepimo tako, da je krilo na obeh straneh dvignje¬ no za 25 mm. Trup in krilo prelakiramo z razredčenim nitrolakom, nato pa ju zno¬ va obrusimo. Za drugo lakiranje uporabi¬ mo razredčen nitrolak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otroškega pudra. Ker takšen premaz zapolni pore v lesu, dobi¬ mo po brušenju zelo gladko površino. Po brušenju trup in krilo zlepimo v celoto, nato pa prilepimo še obe opornici in ka¬ bino. V prostor za obtežitev v sprednjem delu trupa nasujemo toliko svičenih kro¬ glic (šibre), da dosežemo pravilen polo¬ žaj težišča. Da šibre ne ropotajo, zapolni¬ mo prostor z vato, ga zapremo s košč¬ kom balze in model je gotov (slika 5). Model je tipičen drsalec in ga štartamo z roko. Lahko mu dodamo še smrekovo štartno letvico 3x3 mm in ga izstreljuje¬ mo z elastiko. Slika 1. Osnovni deli trupa Slika 2. Trup in obe bočni opiati 14 november 2000 THL 3 Risba L Polmaketa jadralnega letala »musa« TZZ1 3 november 2000 15 MODELARSTVO JU Model muse, ki je namenjen začetnikom, je se¬ stavljen iz šestih delov: trupa, podstavka, glavnega in repnega krila ter dveh opornikov kril. Načrt je nari¬ san v merilu 1:1, zato ga ni treba povečevati. Doriši- te le manjkajočo polovico krila. Vse dele (z izjemo opornikov, ki jih je najlaže narediti iz smrekove le¬ tvice s prerezom 5x5 mm), izžagajte iz ravne in gladko obrušene 4 mm debele vezane plošče. Utori naj se čim bolj natančno prilegajo drug drugemu, da pri sestavljanju ne boste imeli težav. Izžaganim delom obrusite robove, nato pa s svinčnikom in ravnilom narišite črte, ki ponazarjajo obliko trupa, zakrilca, smerno krmilo in vetrobran¬ sko steklo v kabini. Vse dele prevlecite z nekoliko razredčenim nitrolakom ali brezbarvnim zaščitnim sredstvom na vodni podlagi. Ko se posuši, ga narah¬ lo obrusite s koščkom čim bolj finega in že izrablje¬ nega brusilnega papirja. Nato s tankim črnim floma¬ strom, ki je odporen proti vodi, previdno prevlecite s svinčnikom narisane črte in vse dele še enkrat pre- lakirajte. Ostalo vam je le še lepljenje sestavnih delov, pri katerem si pomagajte z modelarskimi ščipalka¬ mi in elastikami. V prejšnjem nadaljevanju serije Modeli slovenskih jadral¬ nih letal smo na strani 12 po¬ motoma napisali, da je čavko »... kar 20 let varno čuval Vin¬ ko Setnikar iz Dragomerja.« Omenjeni letalec zmajar je v resnici doma iz Dragomlja pri Domžalah. Za neljubo napako se opravičujemo. 16 november 2000 TIKT 3 _MAKETARSTVO_ Izdelajmo podlago za maketo JURE MIUEVIC Letala, avtomobili, vlaki in druga vozi¬ la, katerih pomanjšane makete izdeluje¬ mo, so del našega sveta. Še tako dobro iz¬ delani maketi bo na stekleni polici vitrine nekaj manjkalo, zato ji velja dodati vsaj košček okolja, iz katerega prihaja original. Na trgu je dostopnih veliko različnih, večinoma plastičnih podlag za makete in diorame. Kupimo lahko tudi že priprav¬ ljeno grmičevje, travo in podobne dodat¬ ke. Uporabo takšnih pripomočkov odsve¬ tujem, kajti plastična podlaga še zdaleč ni podobna izvirniku. Prav tako se mi ne zdi smiselno kupovati vrečke trave (po nekaj sto tolarjev), kajti drago bomo preplačali v barvi namočene oblance. Oglejmo si, kako lahko preprosto, a prepričljivo pod¬ lago za makete brez posebnega truda in stroškov izdelamo doma. Za začetek potrebujemo smrekovo de¬ ščico in vrečo žagovine. Ker je obdelova¬ nje lesa konjiček očeta mojega dekleta, sam s tema surovinama nisem imel težav. Kdor takšnih sorodnikov nima, naj dešči¬ ce nabavi pri bližnjem mizarju. Izrežemo jih lahko tudi iz vezane plošče, na katero nato namestimo iz letvic izdelan okvir, no¬ tranjost pa zapolnimo z mavcem. Možno¬ sti je veliko. Za vzletno stezo potrebujemo ravno, za zemljo pa rahlo valovito osnovo. Če je naša osnova lesena, jo polaki¬ ramo z nitrolakom. Medtem ko se suši, se lotimo barvanja žagovine. Plastični lon¬ ček približno do polovice napolnimo z vodo, ki ji dodamo akrilno barvo. Dobra bo skoraj vsaka barva na vodni osnovi (tudi tempera), zato nima smisla biti iz¬ birčen. Žagovino presejemo skozi sito, tako da so vsa zrna približno iste veliko¬ sti, nato pa jo ob nenehnem mešanju po¬ časi stresamo v barvno mešanico. Ko ža- govina vpije vso barvo, jo stresemo na ča¬ sopisni papir in pustimo, da se kakšen Osnovni surovini za izdelavo podlage sta smrekova deščica velikosti približno 20 x 20 cm in vrečka žagovine. V našem prime¬ ru smo se odločili za izdelavo preprostega, s šopi trave poraslega zemljišča. dan suši. Da povečamo prepričljivost na¬ šega izdelka, pripravimo več lončkov ža¬ govine v različnih odtenkih iste barve. Robove deščice zaščitimo z lepilnim trakom in jo premažemo z belim lepilom za les. Nato nanjo počasi nasipamo žagovi¬ no ter počakamo nekaj minut. Odvečno žagovino stresemo z deščice ter dodamo novo plast v drugem barvnem odtenku. Trava bo bolj prepričljiva, če bo plast ža¬ govine malce debelejša. O tehniki izdelave pravzaprav ni več kaj dodati. Ko se čez uro ali dve lepilo posuši, odstranimo lepilni Na sliki so različne stopnje barvanja žago¬ vine od namakanja v akrilni barvi, prek sušenja na časopisnem papirju do že pri¬ pravljene »zemlje« v priročni škatlici. Žago¬ vino je dobro pripraviti v več različnih barvnih odtenkih, kar bo povečalo njeno prepričljivost. Deščico, katere robovi so zaščiteni z lepil¬ nim trakom, smo namazali z mizarskim lepilom in nanj nasuli prvo plast »zemlje«. Počakamo nekaj minut, nato odvečno ža¬ govino pretresemo nazaj v škatlico za ka¬ snejšo uporabo. trak in na podlago namestimo maketo. S čim bomo izdelek še popestrili, pa je stvar naše domišljije. Takšni dodatki so hkrati prvi korak do izdelave zahtevnejših in tudi bolj cenjenih dioram, vendar pri teh po¬ snemamo izvirno okolje v čimveč podrob¬ nostih, tako da smo vezani na fotografije in druge vire. O tem pa kdaj drugič. Na podoben način dodamo še »travo«. Ker naj bo ta malce debelejša, že naneseno plast še enkrat premažemo z lepilom in nanjo na- sujemo žagovino v drugem barvnem od¬ tenku. Tudi na zemeljski del podlage tu in tam dodamo kakšen šop trave. Ce z videzom svojega izdelka nismo zado¬ voljni, na deščico kanemo nekaj kapljic vode, tako da se še ne povsem suho lepilo prične topiti. Dodatno novo plast žagovine, za prepričljivejši videz pa priporočam tudi potresanje manjše količine trave na zemljo in obratno. Malce črne barve tu in tam nam bo ponazorilo madeže olja, ki kaplja iz le¬ talskega motorja. Naša podlaga je po uri ali dveh sušenja lepi¬ la gotova in lahko z robov deščice odstrani¬ mo lepilni trak. Če maketa ne bo počivala v vitrini, podlago pred prahom zavarujemo s steklenim pokrovom. Drobni dodatki, npr. figura pilota ali mehanika ter kakšen kos opreme, takšen izdelek še popestrijo. ERI 3 november 2000 25 RAČUNALNIŠTVO na 3&s/s7/y — Hišni splet - osebni spletni strežnik MIHA ZOREC Osebni internetni strežnik (Personal Web Server - PWS) je izredno zanimiva in predvsem uporabna poslastica, ki so jo pri Microsoftu dodali na CD-ROM z Okni 98. Sicer se je dalo ta program dobiti še v času Oken 95, vendar le kot dodatek pro¬ gramu FrontPage ali na internetu. Strojne zahteve so za današnje dni za¬ nemarljive. Sam sem se z njim igral že pred nekaj leti na računalniku s procesor¬ jem 486 DX 66 MHz z 20 MB RAM-a in strežnik je deloval brez težav. Poleg mini¬ malnih strojnih zahtev in Oken mora biti na računalniku nameščen tudi Internet Explorer 4.01 ali novejši. S tem brskalni¬ kom dobimo tudi močno orodje za izdela¬ vo spletnih strani - FronPage Express, ki je nekoliko okrnjena različica programa FrontPage (Spletni priročnik za izdelavo spletnih strani: http://www.tehniska-za- lozba.si/online/Svetovni_splet/kazalo. htm). Osebni spletni strežnik lahko vsak ra¬ čunalnik, na katerem tečejo vsaj Okna 95, spremeni v pravi spletni strežnik. No, či¬ sto pravi ne, saj je v prvi vrsti namenjen uporabi na lokalnem računalniku oziro¬ ma v lokalnem omrežju. Da bi se z njim pojavili v »resnem« internetu, pa ni govo¬ ra. Kljub temu omogoča veliko več, kot bi si mislili, le nekoliko domišljije je treba imeti, in na koncu komaj še verjamemo, da je brezplačen. Domača stran s knjigo gostov in nabi¬ ralnikom za sporočila je najosnovnejša možnost, ki jo omogoča osebni spletni strežnik (4. različica strežnika). Za njeno izdelavo tudi ne potrebujemo posebnega programa, saj nam jo naredi kar čarovnik za domačo stran. Prave možnosti osebnega spletnega strežnika se pokažejo šele, ko začnemo nanj postavljati domači, šolski, službeni... splet ali intranet, kot mu strokovno pravi¬ mo. Če za izdelavo spletnih strani uporab¬ ljamo FrontPage, lahko osebi spletni strežnik razširimo še s FrontPageovimi strežniškimi dodatki, kar še poveča njego¬ vo uporabo. Tako lahko osebni internetni strežnik kaj hitro preraste svoj osnovni namen in lahko predstavlja celovito oko¬ lje za skupinsko delo, učenje in spoznava¬ nje spleta, ali služi za razvoj in preizkuša¬ nje spletnih aplikacij. Namestitev in vzdrževanje sta dobe¬ sedno otročje lahka, zato ne kaže izgub¬ ljati besed. Mapo pws (Personal Web Ser¬ ver) z namestitvenimi datotekami najde¬ mo na CD-ROM-u z Okni 98 v mapi z obe¬ tavnim imenom add-ons (dodatki). Po¬ iščemo datoteko setup.exe in jo požene¬ mo. V nekaj sekundah se prikaže zelo do¬ ber in predvsem razumljiv namestitveni čarovnik, ki nas vodi čez namestitev. Sve¬ tujem, da izberete običajno namestitev, saj lahko pozneje, s ponovnim zagonom namestitvenega programa, komponente strežnika poljubno dodajate ali odvze¬ mate. Slika 1 Izbira diska oziroma mape, v katero namestimo osebni spletni strežnik, ni za samo delovanje prav nič pomembna. Ven¬ dar, če želimo, da bodo lahko tudi drugi uporabniki lokalnega omrežja brskali po naših spletnih straneh, moramo dati mapo s spletnim strežnikom wwwroot (slika 2) obvezno v polno skupno rabo. V tej mapi lahko kasneje naredimo podma- pe s poljubno vsebino. Mape, ki jih izdela namestitveni program, pa pustimo pri miru. V njih so namreč datoteke, ki omo¬ gočajo polno delovanje strežnika. Na koncu namestitveni program po¬ prosi še za ponoven zagon računalnika, in ko mu ustrežemo, se v spodnjem desnem delu zaslona v opravilni vrstici pojavi maj¬ cena ikona osebnega strežnika. Če nanjo dvakrat kliknemo, se prikaže Upravitelj osebnega spleta (slika 3). V glavnem oknu Slika 2 Slika 3 vidimo najpomembnejše nastavitve in ne¬ kaj statističnih podatkov. V tem oknu lah¬ ko z gumbom Ustavi prekinemo delova¬ nje strežnika, ponovno delovanje strežni¬ ka pa sprožimo s klikom na isti gumb, ki ima sedaj napis Zaženi. Seveda je najpo¬ membnejši podatek v glavnem oknu na¬ slov domače spletne strani. Ta naslov na¬ mestitveni program samodejno določi; če je računalnik povezan v omrežje, privza¬ me kar ime računalnika. Kot vidimo, je naslov domače strani v našem hišnem spletu skoraj popolnoma enak kot v re¬ sničnem spletu, in če kliknemo nanj, se zažene spletni brskalnik ter prikaže našo domačo stran. V tem trenutku, ko domače strani še nismo izdelali, se bo prikazala stran osebnega spletnega strežnika. V tej fazi spoznavanja osebnega splet¬ nega strežnika si je koristno ogledati nje¬ govo dokumentacijo. Zelo nazorna in upo¬ rabna dokumentacija je priložena v obliki spletnih strani (slika 4), do katerih pride¬ mo, če odpremo meni Pomoč in kliknemo na Teme pomoči. Za začetek je dovolj, če Ui Qiodw fomoč O JitJ J. •- 1 J- J mo /,*x*»x,«/.iht*Vp»i,'imc/«f** »-J Dokumentacija za Personal Web Server ■ iKroson Personal web Server !) Nove zmožnosti PV*S-ia b Ustvarianie m vzdrževanj spleti b Pnlagaianie spletnega mesta * b OOpravtianie težav b Opombe k izdaii b vvebapplKabons b Scnpter s Reference % MicrosoftMessage Oue.e Server M £en»nalWeb Server S Za začetek Pozdravljeni v Personal Web Serverjul V paketu Personal web Servorja Microsoft predstavlja nekaj novih funkcij, s katerimi bo skupna raba informacij na osebnih spletnih straneh v obstoječem wmdov.su 98 it bolj preprosta. Za dodatne informacije dvokliknite Za začetek v leven okviru ali kliknite tele povezave: Mihova spletna stran Dobrodošli! Danes je 09. 10. 00. Po lokalnem času je ura 17:32:32. £] Dokončano Ko ste že tu, ... pustne osebno sporočilo 17-902-32 zl Slika 5 dokumentacijo na hitro preletimo, po¬ drobno branje pa si prihranimo za kasneje in se raje lotimo izdelave domače strani. Kot pove že samo ime, je osebni splet¬ ni strežnik namenjen osebni rabi, zato omogoča uporabo le ene osebne domače strani (slika 5). Običajnih spletnih strani lahko postavimo sicer, kolikor hočemo (kolikor dopušča diskovna kapaciteta ra¬ čunalnika), vendar le osebna domača stran, ki jo izdelamo z upraviteljem splet¬ nega strežnika, omogoča uporabo vseh možnosti strežnika. Domača stran ima lahko knjigo gostov (slika 6), nabiralnik za sporočila (slika 7) ... Za izdelavo osebne domače strani ne potrebujemo posebnega program za izde¬ lavo spletnih strani. Za to poskrbi kar Upravitelj osebnega spleta oziroma čisto pravi, vsaj po videzu, čarovnik za domačo 26 november 2000 TTE*! 3 Slika 6 Slika 7 stran (slika 8). Poženemo ga s klikom na ikono Spletno mesto in v nekaj korakih je naša domača stran gotova. S ponovnim klikom na to ikono lahko videz in vsebino domače strani spremenimo. Slika 8 Prav gotovo se naše delo ne bo konča¬ lo le pri domači strani. Konec koncev tudi osebni spletni strežnik ni namenjen le za objavo ene domače strani. Povezuje lahko spletne strani na vseh računalnikih v lo¬ kalnem omrežju. V lokalnem omrežju imamo lahko tudi več osebnih strežnikov, lahko imamo celo na vsakem računalniku v omrežju nameščen osebni spletni strež¬ nik, kar je še posebej zanimivo za računal¬ niško učilnico v šoli. Postavljanje strani oziroma objavljanje strani v hišnem spletu je bistveno bolj preprosto kot v pravem spletu, kjer poleg modemske povezave potrebujemo še pro¬ gramček za prenos datotek (FTP). V hi¬ šnem spletu datoteke enostavno shrani¬ mo na lokalni ali kateri koli disk v omrež¬ ju, nato pa na domači strani naredimo po¬ vezavo na to stran. Če pa bi bili radi še bolj dosledni, vse datoteke shranjujemo na računalnik z osebnim spletnim strežni¬ kom v mapo wwwroot oziroma v njene podmape. Na ta način shranjene datoteke se bodo obnašale natanko tako, kot bi bile shranjene v svetovnem spletu - kot naro¬ čeno za testiranje spletnih strani pred ob¬ javo v svetovnem spletu. Timovo izložbeno okno Boeing 737-800 »KLM« (Revell, kat. št. 04245, M 1 : 144) MITJA MARUŠKO »Hitreje, višje, dlje«, je zapisano v kratkem opisu letala na navodilu za sestavljanje make¬ te. Izvedenka boeinga 737-800 je največje le¬ talo v seriji malih boeingov, ki ohranja tržni delež že več kot tri desetletja. Revelova make¬ ta vsebuje 58 sestavnih delov, med njimi tri iz prozorne plastike. Maketa v merilu 1:144 je skoraj popolnoma verodostojna. Gradnja naj poteka skladno z navodili, splošne napotke v »balkanski« slovenščini pa kar prezrimo. Ne pozabimo na nekaj več kot 20 gramov obteži¬ tve v nosu letala, sicer bo maketa sedla na rep. Ločeni del za zasteklitev pilotske kabine omogoča vgradnjo obtežila v kateri koli fazi gradnje. Notranjost makete prebarvamo čr¬ no, saj ne vsebuje sestavnih delov za pilotsko kabino. Podvozje je lično oblikovano, kolikor to še omogoča merilo 1 : 144. Lopute za pod¬ vozja so občutno predebele, zato jih obrusi¬ mo. Pri dodelavi podvozja si lahko pomaga¬ mo z ilustracijo kolesja pod krilom in z nekaj dodane plastike dosežemo zavidljivo verodo¬ stojnost v tem merilu. Notranjost kolesnih prostorov je detajlirana reliefno, kar vabi k gradnji makete z izvlečenim podvozjem. Če želimo maketo letečega letala, potem bomo morali uvlečena kolesa podložiti s kosi plasti¬ ke. Trup letala ima luknjičasto zasteklitev, ki jo lahko po končanem barvanju zapolnimo z eno od tekočin za zastekljevanje. Površina makete ima vgravirane linije. Zakrilca na kri¬ lih so ulita v zgornjo polovico kril. Na površi¬ ni je nekaj vgreznin, ki nastanejo pri ulivanju, zato je tu potrebno kitanje. Sestavni deli tru¬ pa in kril se sicer dobro prilegajo, vendar so krila upogljiva, zato je potreben močan spoj kril in trupa. Nad tem spojem in ob nosilcih motorskih gondol nekaj kitanja ne bo odveč. Nekaj anten na zgornji in spodnji strani trupa je treba po brušenju nadomestiti s samograd- nimi delci. Navodila za barvanje in nanos nalepk na¬ vajajo zgolj številke barv iz Revellove palete, za manjše nalepke pa ni povsem enoznačne¬ ga navodila o njihovi legi. Nalepke so tanjše od Revellovega povprečja in dobro natisnje¬ ne. Revellov boeing 737-800 z oznakami nizo¬ zemske letalske družbe KLM (#04245) in ena¬ ko maketo nemškega čarterskega prevoznika Hapag Lloyd (#04238) toplo priporočamo. TIMOVI OGLASI PRODAM malo železnico sistema HO z dvema lokomotivama, več deli proge in kretnicami. Vse deluje brezhibno. Cena je ugodna. Matej Božič Vrhpolje 17 5271 Vipava Tel.: (031) 200-701 ali (05) 366-58-09 PRODAM nedokončan čoln nina z RV- napravo, model jadralnega letala bam- bi ter sestavne dele za čoln jaka. Andrej (031) 553-024 ali (01) 786-24-38 PRODAM napol dokončan Robbejev model easy (19.000 SIT), štarter za mo¬ torje Robbe do 10 cm 3 (6000 SIT), še en štarter (5000 SIT), samo utečen mo¬ tor OS max 1,75 cm 3 (7000 SIT), nov OS max 4,07 cm' - za model easy (1000 SIT), motor Moki 6,5 cm' za lad¬ je (15.000 SIT) in dva nova mikroser- vomehanizma (skupaj 8000 SIT). Igor Železen Tel.: (041) 328-066 (zvečer) PRODAM elektromotorni model fun- fly razpetine 1 m z elektromotorjem speed 400, reduktorjem in propeler¬ jem 10x6. Vzletna masa z mikroser- vomotorji je približno 450 g. Cena 15.000 SIT. Model je lastne konstruk¬ cije. Tel.: (01) 7551-281 E-pošta: dejan.skubic@guest.arnes.si Izšla je nova knjiga Timove knjižnice Jernej Bohm ELEKTRONIKA V DOMAČI DELAVNICI Iz vsebine: V knjigi lahko prebe¬ remo, kaj je mikro¬ procesor, kako ga uporabiti, kako napi¬ sati enostaven pro¬ gram in ga vpisati v mikroprocesorski čip. kako preizkusiti in izpolniti zahtevno vezje v takšni meri, da elektronika delu¬ je, kot si zamislimo. Knjiga je PlC-priroč- nik, ki pojasni osno¬ ve trenutno najpopularnejših mikroprocesorjev. Namenjena je tistim, ki želijo uporabljati mikroraču¬ nalnik pri delu ali hobiju. Tu so še vedno zanimive elektronske sheme (tudi take brez mikroprocesorja, iz¬ vedljive v nekaj minutah) z navodili za samogradnjo. V knjigi je opisano, kako opremimo domačo delavni¬ co, si priskrbimo literaturo in raznovrstno opremo, zaščitimo elektroniko pred statično elektriko, kako pravilno rokujemo z elektronskimi izdelki, kako napi¬ šemo patentno prijavo ter končno, kako ukrepamo ob nezgodi z elektriko. Knjiga, na katero smo dolgo čakali, ne sme manjkati v nobeni ljubiteljski delavnici. Priporočamo jo tudi dija¬ kom in učiteljem srednjih šol za elektrotehniko. ELEKTRONIKA V DOMAČI DELAVNICI IZ) 128 strani, fotografije, risbe in sheme, 20x28 cm Cena: 3985 SIT : TTKI 3 november 2000 27 ZA SPRETNE ROKE MATEJ PAVLIC Papir je vsestransko gradivo, iz katere¬ ga je mogoče narediti marsikaj. Možnosti se nekoliko skrčijo, če izvzamemo striže¬ nje in lepljenje ter se omejimo le na zgiba¬ nje, pregibanje in vihanje. Tej tehniki ob¬ likovanja papirja rečemo origami. Beseda je japonskega izvora, saj so prav Japonci to umetnost že v preteklosti privedli na neverjetno visoko raven. Obstajajo celi kupi knjig in revij, ki opisujejo izdelavo na stotine različnih, zelo dovršeno obliko¬ vanih figur in predmetov, med katere med drugim spadajo tudi ladjice, letala in rakete, ki jih pozna in zna narediti večina ljudi. Tokrat opisujemo izdelavo figur Mi¬ klavža (oziroma Božička) iz papirja (slika 1). Kot kažeta objavljeni sliki 2 in 3, lahko z njimi okrasite okna oziroma vrata in ste¬ ne ter s tem še poudarite slovesno vzdušje v stanovanju v teh predprazničnih dneh. Za izdelavo potrebujete kolažni papir, ki je na eni strani rdeč in na drugi bel, de¬ belejši flomaster črne barve, kosem vate (za brke in brado), lepilo (npr. UHU flin- ke flasche) in nekaj zlatega papirja za za¬ vijanje daril (za izdelavo pasu in okrasne zvezdice). Za obešanje figur je najprimer¬ nejši tanek sukanec, ki ga na obeh straneh pritrdite s koščki lepilnega traku. Slika 2 Slika 1 Miklavž (ali Božiček) iz papirja 28 november 2000 TTK.I 3 Figure so narejene iz dveh delov - tru¬ pa in kape. Naredite ju vsakega posebej in na koncu zlepite. Izdelava trupa Na risbi 4 je narisanih šest stopenj iz¬ delave trupa. Kolažni papir mora biti kva¬ dratne oblike. Za nabiranje izkušenj je najbolje, da je list čim večji, Zato list for¬ mata A 4 obrežite samo toliko, da dobite kvadrat s stranico 21 cm. Tega v vseh sme¬ reh preganite na polovico in četrtino ter nato še po vseh diagonalah, kot kažejo prekinjene črte (1). Zunanji četrtini zavi¬ hajte navznoter do sredine (2) tako, da bo bela stran papirja znotraj. Sledi izdelava pregibov (3), s čimer dolbite podolgovat šestkotnik, ki mu nekoliko zavihajte naj¬ daljši stranici (4). Zgornja podaljška v ce¬ loti zavihajte v levo oziroma desno, da do¬ bite roki (5), spodnja, ki ponazarjata škor¬ nje, pa zavihajte le delno (6). Ko z zgor¬ njo stranjo nohta močno podrgnete po vseh robovih, je trup narejen. Izdelava kape Pomagajte si z risbo 5. Tudi za kapo potrebujete list kvadratne oblike, le da to¬ krat stranica meri 15 cm. List najprej pre¬ ganite po diagonali, pri čemer mora biti bela stran znotraj (1). Zgornji levi in de¬ sni del zavihajte proti sredini, vogala tako dobljenih zavihkov pa spet navzven (2). Navzdol obrnjeni trikotnik prepognite navzgor (3) in kak centimeter nad pregi- Slika 3 bom spet nazaj navzdol (4), da dobite rob, s pomočjo katerega boste kapo na¬ taknili na trup figure. Levi in desni del za¬ vihajte proti sredini (5), pri čemer pazite, da bo širina preostalega dela le za kak mi¬ limeter širša od trupa figure (6). Sestavljanje Narejeno kapo s kapljico lepila ali koščkom lepilnega traku prilepite na trup. S flomastrom narišite oči in iz ko¬ sma vate naredite brke, ki jih prilepite na sredino obraza. Kdor želi, lahko iz vate naredi tudi brado. Čez pas zavežite trak zlate barve, na sredino pa prilepite okra¬ sno zvezdico (slika 1). Figure obesite s pomočjo tankega sukanca (slika 2). Iz manjših kosov papirja, ki morajo biti seveda prav tako kvadratne oblike, boste dobili ustrezno manjše figure; te lahko uporabite kot okras na adventnem vencu (slika 3). Ogrodje venca naredite iz šibja ali žice. Nanj nato drugo poleg dru¬ ge postavite smrekove vejice in jih trdno prevežite z močnim sukancem, laksom oziroma zeleno cvetličarsko žico. Venec ovijte s pisanim trakom, na vrhu pa zave¬ žite veliko rdečo pentljo. Na koncu po vsem vencu razporedite še 12 figur iz pa¬ pirja. Nenavadno stojalo za računalnik MIHA ZOREC Kam z računalnikom? S tem vpraša¬ njem ste se prav gotovo že srečali, ali pa se še boste. Za zaslon, tipkovnico in miš¬ ko se že najde prostor, saj je samo po sebi umevno, da ti sestavni deli računalnika sodijo na mizo. Kam pa s »škatlo« (central¬ no enoto) računalnika. Če tudi to posta¬ vimo na mizo, nam ne ostane skoraj nič delovnega prostora, zato ponavadi pri¬ stane kar na tleh pod mizo ali ob njej, kar je konec koncev tudi najprimernej¬ še mesto. Miza ostane prosta, poleg tega pa je tudi dostop do disketne eno¬ te in CD-ROM-a dovolj priročen. Pri nižjih ohišjih se je sicer treba precej sklanjati, vendar se da tudi to nadlež¬ no malenkost preprosto in predvsem poceni odpraviti. Rešitev je v nekoli¬ ko nenavadnem po višini in globini nastavljivem stojalu. /4 Poleg izredne nastavljivosti se stojalo odlikuje tudi po popolnoma nezahtevni izdelavi. Konstrukcija namreč temelji na navojnih palicah premera 10 mm, ki jih z dvema alu- J minijastima profiloma povežemo v stojalo. Aluminijasta profila (lahko sta tudi lesena) obenem služita tudi kot nosilca ohišja, zato morata biti dovolj širo- Na koncu noge stojala »obujemo« v gu¬ mijaste kroglice, za kar uporabimo talne distančnike za vrata, ki se popolnoma pri¬ legajo navojnim palicam. Kosovnica: ka, da nanju brez težav sedejo noge raču¬ nalnikovega ohišja. Prednji in zadnji nosi¬ lec povezuje palica, ki iz prednjega nosil¬ ca sega le malo več kot za debelino mati¬ ce. Razdaljo do zadnjega nosilca s pomoč¬ jo matic prilagodimo glede na razmik nog na ohišju računalnika. Na enak način na¬ stavimo tudi želeno višino nosilcev. TIH!! 3 november 2000 29 MODELARSTVO RV-polmaketa SAŠO KRAŠOVEC V prejšnjih dveh člankih smo pred¬ stavili letalo pilatus PC-9 in plastično maketo tega letala. Podroben opis smo dopolnili z več barvnimi shemami. To¬ krat je na vrsti posodobljena različica PC-9M, v prilogi pa objavljamo tudi na¬ črt za gradnjo RV-polmakete v merilu 1 : 6. Model je namenjen modelarjem, ki že imajo izkušnje pri gradnji in piloti¬ ranju motornih letalskih modelov. Z RV-napravo krmilimo smerno in višin¬ sko krmilo, nagibna krilca in plin, mož¬ na pa je tudi izdelava zakrile ter vgrad¬ nja dvižnih koles. Tako bo model še mnogo bolj verodostojen. Predviden je za pogon z letalskim motorčkom 10 cm 3 . Načrt je narisan v merilu 1 : 5, zah¬ tevnejši deli pa so v naravni velikosti. Oznake na načrtu pomenijo: B - balza, VP - vezana plošča in S - smreka. Vse mere so v podane v milimetrih. Ker je model namenjen izkušenim modelar¬ jem, bo potek gradnje opisan nekoliko bolj poenostavljeno. Krilo Krilo je izrezano iz stiropora, prekri¬ to z balzo in ima spredaj in zadaj pri¬ lepljeni balzovi letvici. Za rezanje stiro¬ pora si pripravite šablonska rebra K 1 (dve za srednji del kril) in K 4 iz vitro- plasta ali vezane plošče 2 mm. Z njiho¬ vo pomočjo in uporovno žico izrežite vse tri segmente kril in površino rahlo obrusite (na suho) z vodnobrusilnim papirjem. Iz lahke 2 mm debele balze pripravite opiate krila. Na mestih stika kril (V-lom) balzo na notranji strani oja¬ čite v 100 mm širokem pasu s stekleno tkanino 90 g/m 2 , prepojeno z razredče¬ no epoksidno smolo. Opiate tanko pre¬ mažite z epoksidno smolo in jih s po¬ močjo stiskalnice ali naprave za vaktiu- miranje prilepite na stiroporno jedro. Ker sta servomehanizma za pogon na¬ gibnih krilc vgrajena v krilo, ne pozabi¬ te prej zanju v stiroporno jedro vstaviti priključnih žic. Isto velja tudi za servo¬ mehanizma za pogon zakrile, seveda, če jih bo model imel, in servomehanizem za dvig glavnih koles podvozja. Ko se epoksidna smola strdi, segmente krila obrežite in nanje prilepite prednjo in zadnjo letvico ter zaključka kril iz balze. Vse tri dele krila obrusite v predviden profil. Pri tem si pomagate s prerezi skozi krilo (K 1, K 2, K 3 in K 4). Stične ploskve delov krila poševno zbrusite, da dobite V-lom krila, ki je prikazan v načrtu. Šele nato dele krila zlepite. Čez stike zgoraj in spodaj z epoksidno smo¬ lo prilepite stekleno tkanino (90 g/m 2 ). Na spodnjo stran, kjer prideta plastična vijaka in matici za pritrditev kril, prile¬ letala pilatus PC-9 pite košček veza¬ ne plošče 2 mm, spredaj pa rebro 4 A in oba zatiča 0 10 mm iz buko¬ vine. Nagibna kril¬ ca izrežite z ostrim modelarskim no¬ žem. V krilo nare¬ dite polkrožni ka¬ nal, na krilce pa prilepite balzo in jo polkrožno zbru¬ site. Na konce krilc in izrezov v krilu prilepite ve¬ zano ploščo 1 mm, da prekrije stiro¬ por. V krilo izrežite odprtini za ležišči servomehanizmov. Krilca pritrdite v krilo s pomočjo plastičnih šarnirjev. Vlepite jih na koncu, ko je krilo že izgo¬ tovljeno in pobarvano. Iz bukovine ob¬ likujte in okroglo zbrusite pitotno cev ter jo vlepite v krilo. V ravni del krila vlepite bukov nosilec podvozja. Nogi podvozja oblikujte iz jeklene žice 0 5 mm, kot je prikazano na načrtu. Če bo model maskirno pobarvan, celotno kri¬ lo prej prekrijte s tankim japonskim pa¬ pirjem in brezbarvnim nitrolakom ali z belo in orantno folijo, če se boste odlo¬ čili za enega od prvih treh pilatusov. Pri izvedbi modela z zakrilci ta odre¬ žite samo s spodnje strani in jih pazljivo odstranite. V tem primeru pred leplje¬ njem opiat plast med balzo in stiropo¬ rom dodatno močno ojačite z epoksid¬ no smolo in stekleno tkanino. Zakrilca boste laže odrezali, če med stiropor in laminat ter balzo na zgornji strani vsta¬ vite trak pvc folije. Zgornji del krila še dodatno ojačite z epoksidno smolo in stekleno tkanino, da se krilo ne zvije (glej prerez K1 Z). Ker so zakrilca v lom¬ ljenem delu krila, je treba vsako drsno stikati. Trikotnik iz celulojda je na eni strani vpet fiksno na drugi pa drsno. Pri izvedbi modela z uvlačljivim podvozjem uporabite serijsko izdelan komplet. Pritrditev v krilo in povezavo s servomehanizmom prilagodite izbra¬ nemu mehanizmu. Višinski in smerni stabilizator Stabilizatorja izdelate na enak način kot krilo. Priporočam, da za jedro upo¬ rabite stirodur, ki je trši, obdeluje pa se enako kot stiropor. Zaradi bolj homoge¬ ne strukture materiala je mogoče manj¬ še in tanjše kose laže in lepše izdelati. Prehod smernega stabilizatorja v trup izdelate iz kosa debelejše balze, ki ga z brušenjem obdelate v želeno obliko. Trup Zaradi boljše preglednosti konstruk¬ cije trupa in izkoriščenosti prostora grafičnih prilog so na mestih reber na¬ risani prerezi skozi trup. Ti so v naravni velikosti, rebra pa so narisana poudarje¬ no, zato z izdelavo ne bi smeli imeti te¬ žav. Najprej iz ustrezne vezane plošče izdelate vse sestavne dele trupa, ki jih nato zlepite kot kaže načrt. Med bočni ojačitvi (dela 11) vlepite rebra 1 A, 1 B, 2, 3, 4, 5 in 6. Sledi zgornja nosna in tre¬ bušna letvica iz smrekovine 10 x 10 mm, dva dela št. 12 iz 5-milimetrske ve¬ zane plošče (namesto hrbtne letvice) in med njimi vsa preostala rebra. Iz neko¬ liko trše balze debeline 10 mm odrežite bočna ojačitvena trakova in ju prilepite na prej izdelano konstrukcijo. Pri lep¬ ljenju bočnih opiat pazite, da se obe po¬ polnoma enako ukrivita in se končata stanjšani ob koncu trupa na rebru 10. Nadaljujte z lepljenjem zgornje in spod¬ nje opiate ter nato še preostalih, ki jih izdelate iz 10 mm debele mehke balze. Trup zbrusite, kot kažejo prerezi. Vse opiate lepite na rebra vseskozi zrcalno, hkrati zgoraj in spodaj, kajti le tako pre¬ prečite deformacije oziroma nepravil¬ no zvitje trupa. Izgotovljen trup obrusi¬ te ter vanj vlepite višinski in smerni sta¬ bilizator. Pokrov motorja izdelate iz sti¬ ropora, ki ga zbrusite v ustrezno obliko in prekrijete z epoksidnim laminatom debeline 2 mm. Površino gladko mokro obrusite z vodnobrusilnim papirjem. Pri tem si pomagate s prerezi 1 in 1 A. Stiroporno jedro odstranite in pokrov prilagodite nosilcu motorja oziroma tipu motorja. Zadnji del trupa izdelate na enak način kot nos, da lahko vanj vgradite vse povezave servomehaniz¬ mov in premičnih delov krmil. Celoten trup prekrijete s tankim japonskim pa¬ pirjem in nitrolakom oziroma z belo in oranžno folijo (odvisno od prototipa). 30 november 2000 TIK 3 MODELARSTVO TIK.!! 3 november 2000 31 MODELARSTVO 32 november 2000 TTE.! 3 Testno letalo 61 316, s katerim so preizkušali oborožitev, je bilo prvič javno predstavljeno na svetovni letalski razstavi v Le Bourgetu leta 1999■ Pod sprednjim delom kabine ima veli¬ ko belo številko 316, na repu pa znak »SWIFT-RADOM«. Vse druge oznake so standardne. Za pokrov kabine si najprej izdelate model, čez katerega povlečete segret celulojd ali tanko akrilno steklo. Notra¬ njost kabine pobarvajte temnosivo in čeznjo prilepite pokrov kabine. Lahko izdelate tudi poenostavljeno pilotsko kabino s sedežema, vendar pazite na dodatno težo modela. Motor in RV-naprava Model poganja letalski motorček 10 cm 3 , pritrjen na nosilec, vse skupaj pa na rebri 1 A in 1 B. Motor mora biti nag¬ njen za 2° navzdol in 1,5° v desno. Mo¬ del ima v trupu krmiljeno smer, višino in plin ter v krilih nagib, lahko pa tudi zakrilca (v krilih) in uvlačljivo podvozje (v krilu in trupu). Dele RV-naprave in rezervoar razporedite v modelu tako, da bo čim ugodneje za težišče. Ker ima model dokaj dolg nos, naj rezervoar za¬ radi premikanja lege težišča modela med praznjenjem ne bo nameščen pre¬ več spredaj. Uporabite kakovostne ser- vomehanizme, prav tako pa tudi njiho¬ ve povezave s premičnimi krilci. Od tega je v veliki meri odvisna zaneslji¬ vost krmiljenja modela. Barvanje Vse zunanje lesene površine prekrij- te s tankim japonskim papirjem in brez¬ barvnim nitrolakom ter jih obrusite s fi¬ nim vodnobrusilnim papirjem. Barve, ki ustrezajo izbrani barvni shemi, nane¬ sete na povsem gladko površino. Naje¬ nostavneje je, da uporabite maketarske barve. Maskirno shemo prototipa, ki ga boste ponazorili, kot tudi barve in ozna¬ ke najdete med profili, objavljenimi v prejšnjih prispevkih o letalu PC-9- Po¬ barvan model je treba še prelakirati z la¬ kom, odpornim proti modelarskemu gorivu. V prejšnjem članku je žal prišlo do manjše napake: zgornja maskirna barva na PC-9A poteka v predelu nosu letala enako kot pri PC-9M. Za neljubo napako se opravičujemo! Če se boste odločili za zgodnjo barv¬ no shemo PC-9A (oranžno-belo), celo¬ ten model prelakirajte z razredčenim nitrolakom, ga obrusite in prekrijte z belo in oranžno folijo. Spuščanje Pred poletom preverite položaj te¬ žišča modela in preizkusite delovanje motorja, ki mora brezhibno delovati v različnih legah modela. Model je name¬ njen izkušenim modelarjem, zato se od pilota pričakuje ustrezno znanje letenja z RV-modeli. Model je sposoben tudi iz¬ vajanja akrobatskih figur. Če bo model opremljen z zakrilci, njihovo delovanje preizkusite najprej na večji višini, pri pristankih pa šele, ko je letenje modela uravnoteženo. Želim vam obilo uspeha! DTK DNEVI TEHNIČNE KULTURE ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Svet za politehnično in delovno vzgojo ter izobraževanje vabi vse ljubitelje tehničnih interesnih dejavnosti na prireditev Dnevi tehnične kulture Slovenije 2000, ki bo od 9. do 12. novembra potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Širši jav¬ nosti se bo predstavilo 85 domačih in tujih razstavljalcev s področja modelarstva, make- tarstva, konstruktorstva, raziskovalne dejavnosti, robotike, elektronike, radioamaterstva in drugih ljubiteljskih dejavnosti, ki se odvijajo v klubih, društvih ter osnovnih in srednjih šolah. Na prireditvi si boste lahko ogledali razstavo modelov, maket, izdelke mladih tehničnih ustvarjalcev, demonstracijske nastope modelarjev in maketarjev ter se udeležili sprem¬ ljevalnih dejavnosti, kot so seminarji, delavnice, demonstracijski nastopi in tekmovanja. Lahko se boste sprehodili tudi skozi bogato ponudbo domačih in tujih proizvajalcev ter trgovcev z modelarsko opremo, orodji, materiali in drugimi pripomočki, kjer boste zago¬ tovo našli kaj zanimivega za svoje ustvarjalno preživljanje prostega časa. Šole, ki bi želele organizirano sodelovati v delavnicah, si jih med ponujenimi lahko izbe¬ rejo in naročijo (tehnični dan). Podrobnejše informacije dobite na naslovu: ZOTKS, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: 061/ 1250 775, faks: 061/ 222 487 TIRl 3 november 2000 33 ZA SPRETNE ROKE Adventni svečnik MATEJ PAVLIČ Med listanjem po starejših nemških revijah za domače mojstre je mojo pozor¬ nost pritegnila fotografija zanimivo obli¬ kovanega svečnika. Žal je bil načrt precej pomanjkljiv, navodila pa skopa ter nepo¬ polna. Ker mi je bil izdelek všeč, po drugi strani pa sem se želel izogniti prevelike¬ mu kompliciranju, sem se ga lotil po svoje - in trud ni bil zaman. Glede na to, da je advent tako rekoč pred vrati, se bo z iz¬ delavo tega svečnika gotovo spoprijel tudi kdo izmed bralcev Tima. Navodila so bolj skopa, zato pa objavljamo več foto¬ grafij, ki prikazujejo posamezne stopnje izdelave. Ves svečnik - z izjemo podstavkov oziroma držal za sveče - je iz lesa. Ker je 10-milimetrsko vezano ploščo, ki bi bila za izdelavo glavnega dela svečnika sicer najbolj primerna, z modelarskim orodjem dokaj težko žagati, je bolje uporabiti 4 mm debel lesonit, iz kakršnega so nareje¬ ni hrbtni deli omar. Če dva 40 x 25 cm ve¬ lika kosa, ki naj bosta na vidni strani fur¬ nirana, zlepite in močno stisnete, dobite 8 mm debelo ploščo, ki je dovolj trdna, obenem pa jo je mogoče brez večjih težav žagati z navadno modelarsko rezljačo. Da gre delo veliko hitreje od rok z električno rezljačo ali z modelarsko vbodno žago, ka¬ kršna je Minicraft MB 552 (glej okvir na desni strani), najbrž ni treba posebej pou¬ darjati. Obris glavnega dela svečnika je v revi¬ ji narisan v merilu 1 : 3, kar pomeni, da ga morate s fotokopirnim strojem najprej trikrat povečati, tako da bo dolžina zgor¬ njega ravnega dela 360 mm. Načrt nato s pomočjo kopirnega papirja prerišite na gladko obrušeno ploščo (slika 1). Z vrtal¬ nikom, v katerega vpnete sveder s preme¬ rom 1 mm (oziroma 3 mm, če imate mo¬ delarsko vbodno žago), zvrtajte luknjice, skozi katere boste potisnili žagin list, da boste lahko izžagali na vse mogoče nači¬ ne zavite robove posameznih odprtin (sli¬ ka 2). Žaganju sledi brušenje ostrih robov in popravljanje morebitnih večjih odsto¬ panj od črte. Da bi dosegli tudi ozka in ukrivljena mesta, košček finega brusilne¬ ga papirja zvijte v tanek svaljek (slika 3). Na zgornjem robu 42 mm od obeh kon¬ cev in 92 mm vsaksebi zvrtajte štiri 10 mm globoke luknjice s premerom 3 mm, ki bodo služile za pritrditev nosilcev sveč. Barvo svečnika izberite po svojem okusu. Ponudba v trgovinah je velika - od navadnega vodnega lužila (slika 4) in cele Slika 1 Slika 3 Slika 5 vrste toniranih zaščitnih premazov za les do akrilnih barv v pršilkah. Zlasti z zadnji¬ mi je barvanje izdelka, kot je ta adventi svečnik, izredno hitro in učinkovito, saj je s pršečim curkom barve neprimerno lažje doseči vse kote kot pa s čopičem. Ker je svečnik razmeroma velik, po¬ trebuje precej širok in težak podstavek. Z električno vbodno žago iz kosa poskoblja- nega ploha debeline okrog 40 mm izreži¬ te krožni odsek z dolžino 200 mm in viši¬ no 50 mm (slika 5). Vanj natančno na sre¬ dini z 8-milimetrskim svedrom drugo po¬ leg druge izvrtajte pet 20 mm globokih lu¬ kenj, ki bodo služile za spojitev svečnika Slika 6 Slika 11 in podstavka (slika 6). Če je le mogoče, vr¬ talnik vpnite v navpično stojalo. Kdor ima rezkalnik, naj z njim obdela robove pod¬ stavka, ki bo tako še lepši (slika 7). Nosilce za sveče lahko naredite iz me¬ deninaste ali bakrene pločevine, vendar obstaja tudi hitrejši in boljši način. Na vsa¬ kem oddelku z materialom za vodovodne napeljave za nekaj sto tolarjev dobite okra¬ sne pločevinaste pokrovčke (rozete) sre¬ brne barve, ponekod, na primer v Bauhau- su, pa imajo tudi takšne iz polirane mede¬ nine (slika 9). Najprimernejša velikost je 1/2" x 6 mm. Iz dvostransko kaširanega vi- troplasta ali pertinaksa izžagajte osem krožcev s premerom 25 mm (slika 8), ki ustrezajo odprtini v okrasnih pokrovčkih. Z dvokomponentnim lepilom prilepite po dva in dva krožca na vsako stran odprtine, skozi 2,5-3 mm veliko luknjico na sredini pa potisnite tanek lesni vijak (spax) dolži¬ ne 50 mm, ki mu prej odžagajte glavo (sli¬ ka 9). Spodnji del brez navoja z dvokom¬ ponentnim lepilom dobro prilepite v luk¬ njice na zgornjem robu svečnika, del z na¬ vojem pa bo držal svečo. V teh dneh je ponudba različnih sveč 34 november 2000 TIHI 3 Slika 8 Slika 9 Slika 10 v trgovinah velika, zato ne bo težko izbra¬ ti takšnih, ki so vam najbolj všeč. V vsa¬ kem primeru je priporočljivo vanje s spodnje strani na sredini izvrtati luknjo (slika 10), sicer sveča med navijanjem na vijak rada poči. S tem je svečnik narejen. Če bo služil kot okras, potem polkrožno oblikovani podstavek zadostuje; če pa ga nameravate postaviti na slavnostno pogrnjeno mizo in prižgati sveče, je skoraj nujno podsta¬ vek dopolniti še z 260 x 100 mm veliko in 20 mm debelo deščico (slika 11). Ta bo preprečevala morebitno prevrnitev sveč¬ nika, razlitje raztopljenega voska po mizi in še kaj hujšega. Komur se zdi tak podsta¬ vek previsok, naj polkrožni del izpusti in uporabi samo pravokotnega. ZA SPRETNE ROKE Vbodna žaga MB 552 To zelo uporabno orodje poganja 18-voltni elektromotor z močjo 100 W. Na njegovi osi na¬ meščeni ekscenterpovzroča od nekaj do največ 4000 gibov kovinskega trna na minuto. Hod žagice znaša 9 mm. Tako kot velike vbodne ža¬ ge ima tudi ta možnost nastavitve nagiba lista (45-90°). Za modelarje so zlasti zanimive zmogljivosti žaganja, ki znašajo 10 mm za trd les, 20 mm za mehak les, 5 mm za umetne mase, 1,25 mm za železo in 3 mm za barvne kovine. Orodje tehta 520 g. Cena vbodne žage MB 552je 7.997 SIT, v kompletu z oznako MB 5481 (na sliki), v katerem poleg žage dobite še nastavljivi elektronski transformator MB 730, 6 žaginih listov in kovček, pa 17.903 SIT. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah BAUMAX-X Šmartinska 152 G 1000 Ljubljana Tel.: (061) 540-11-50 E-TRADING CONRAD ELECTRONIC BTC Emporium, klet Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: (061) 185-25-51 MANTUA MODEL Cesta Andreja Bitenca 36 1000 Ljubljana Tel./faks: (061) 152-50-46 http://www. mantua-model.si MERKUR Ferrum Dunajska 125 1000 Ljubljana Tel.: (061) 168-10-61 MERKUR TC BTC Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: (061) 140-12-04 MERKUR TC VIČ Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tel.: (061) 200-06-20 E. LECLERC RUDNIDIS d. 0. 0. TC Rudnik Jurčkova cesta 225 1000 Ljubljana Tel.: (01) 420-41-00 Faks: (01)420-41-50 Novi prodajni programi v letu 2000 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtalnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft Ime in priimek: Naslov:_ Poštna številka in kraj: . I BLACK) DECKER MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11,1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 M faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si TTK1 3 november 2000 35 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: pluta, karton, klobučevina, žica, zobotrebci, manjši storži, javorova semena Področje: rezanje, preoblikovanje, striženje, lepljenje Nižja stopnja Izdelki iz plutovinastih zamaškov MATEJ PAVLIČ Od 5. razreda dalje Cas izdelave: ena dvojna ura Naloga in motivacija: Med oblikovanjem in izdelavo predmetov iz plutovina¬ stih zamaškov se učenec sreča s koristno izrabo odpadnih in naravnih gradiv, obenem pa razvija tudi svojo ustvarjalnost. Težišče učenja: - skiciranje izdelka, - rezanje plutovinastih zamaškov, - sestavljanje in lepljenje, - striženje in barvanje, - dodatna obdelava. Gradiva, orodje in pripomočki: - plutovinasti zamaški od buteljk in penečega vina, tanjši karton, ostanki črne klobučevine, mehka žica, bucike; - univerzalno lepilo (npr. UHU alleskleber ali UHU gree- nit), tanjši črn flomaster; - večji modelarski nož, podlaga za rezanje, škarje, manjše kombinirane klešče. Izdelava Kar precej naše dežele pokrivajo vinogradi, zato ni prav nič čudno, da je staro slovensko ime za mesec oktober vino¬ tok. S prešanjem grozdja in vrenjem mošta, ki se konča prav ta mesec (natančneje na martinovo, 11. novembra), dobimo vino. Že dolgo tega so odkrili, da je za zapiranje steklenic s kakovostnim vinom najprimernejša pluta. To je večinoma rjavo, na površini ležeče tkivo rastlinske skorje na vejah, deblih in koreninah hrasta plutovca, ki ga je največ v Španiji, južni Italiji in severni Afriki. Celične stene so težko prepust¬ ne, ker vsebujejo snov suberin, ki je podobna masti, zato preprečujejo izgubo vode. Iz plute zato poleg zamaškov iz¬ delujejo še podplate za obuvala, plavalne pasove, izolacijske plošče, talne in stenske obloge itd. Gospodinje plutovinastih zamaškov navadno ne zavržejo, saj jih je mogoče še uporabi¬ ti. Ne branijo se jih niti otroci, ki si z njimi pomagajo pri igri, v modelarski delavnici pa so zamaški in kosi plutovine sploh vsestransko uporaben pripomoček. Tokrat bomo opisali izdelavo figuric iz plutovinastih za¬ maškov. Uporabni so kakršni koli - dolgi, kratki, gladki, hra¬ pavi, celi in tudi poškodovani. Plutovino se da imenitno ža¬ gati z modelarsko rezljačo, še lažje pa jo je rezati z ostrim modelarskim nožem, ki naj ima čim večje rezilo. Priskrbite si tudi kos vezane plošče ali lesonita za podlago, da ne boste poškodovali mize. Pri rezanju morate zelo paziti na prste, saj se okrogli zamaški radi spodmaknejo. Začnite s čim bolj pre¬ prostim izdelkom, pri gradnji katerega si boste nabrali us¬ trezne izkušnje. Način sestavljanja letal s slike 1 kaže risba 2. Trup naredi¬ te iz zamaška penečega vina, krila in rep iz vzdolžno prereza- Slika 1. Letala iz plutovinastih zamaškov in javorovih semen Risba 2. Način sestavljanja letala in propelerja Slika 3 • Vlakovna kompozicija Risba 4. Način sestavljanja lokomotive in vagona 36 november 2000 iTTED 3 ZA SPRETNE ROKE nih navadnih zamaškov valjaste oblike, kolesa pa iz prečno narezanih tankih kolobarjev. Namesto propelerja uporabite dve javorovi semeni, ki ju prebodite z buciko in potisnite v sprednji del trupa letala. Stične površine namažite z lepilom, stike pa dodatno utrdite z bucikami, ki naj bodo brez stekle¬ nih glavic. Takšno buciko uporabite le za pritrditev prope¬ lerja. Vlakec s slike 3 je že nekoliko zahtevnejši, saj ima več se¬ stavnih delov. Podvozja lokomotive in vagonov so iz celih va¬ ljastih zamaškov, iz kakršnih naredite tudi kolesa. Režite s čim bolj ostrim nožem, da bodo odrezane površine res glad¬ ke. Le tako boste lahko s tankim v vodi obstojnim floma¬ strom nanje tudi kaj narisali (risba 4, levo in na sredini). Pre¬ den prilepite streho, ki jo sestavite iz tankih rezin plutovine, s kombiniranimi kleščami iz mehke žice ukrivite majhne zanke in kljukice, ki bodo služile za povezovanje lokomotive in vagonov v vlakovno kompozicijo. Potisnite jih čim globlje v zamaške, da se ne bodo prehitro izpulile. Na koncu dodaj¬ te še dimnik in gonilni vzvod, ki ga ponazorite z zobotreb¬ cem. Škratja šola s slike 5 je namenjena vsem tistim, ki se niti po dveh mesecih še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je poletja konec in da se je spet začel pouk. Morda jih bo nekoliko razvedril pogled na palčke, ki jim učiteljica razlaga matematiko. »Pohištvo« v učilnici naredite iz plutovinastih zamaškov, učence pa iz majhnih storžev, ki jih naberete v gozdu. Izdelavo miz, klopi in šolske table kaže risba 6, način Risba 7 . Način sestavljanja dinozavrovega trupa in vratu ter škrata Slika 8. Dinozaver iz plutovinastih zamaškov kot marioneta sestavljanja škrata pa je prikazan na desni strani risbe 7. Kapo, nos, roke in noge izrežite iz tanjšega kartona in pobar¬ vajte ter nato prilepite na storž. Ne pozabite na tablo prilepi¬ ti tudi košček črne klobučevine. Da se mize, klopi in škratje ne bi prevračali, vse skupaj prilepite na večji karton. Če na¬ mesto njega uporabite kos tanke plutovinaste ploščice, kakr¬ šne se uporabljajo za oblaganje tal in sten, toliko bolje. Za konec si oglejmo še izdelavo dinozavra, za katerega boste potrebovali kar 53 plutovinastih zamaškov (slika 8). Slika 5 . Škratja šola Čeprav je »dinozavromanija« že nekaj let mimo, je izdelek vseeno zanimiv; še zlasti zato, ker je zasnovan v obliki mario¬ nete, ki jo lahko upravljate s pomočjo na dvojni križ priveza¬ nih 6 vrvic ter se tako mimogrede naučite temeljnih veščin te lutkarske panoge. Osnovo za trup naredite iz kosa v valj zvite lepenke. Najlažje je uporabiti kar prazen tulec za toalet¬ ni papir, ki ga po dolžini prerežete, nekoliko stisnete in zle¬ pite (risba 7 - levo). Nato po vsem obodu nalepite dve vrsti po 8 zamaškov. Dvakrat po 5 zamaškov sestavlja sprednji in zadnji podaljšek trupa, dvakrat po trije zamaški pa začetek vratu in repa. Posamezne skupine dobro zlepite med seboj, da ne bodo prehitro razpadle. Zamaške, ki sestavljajo vrat, rep in noge, sestavite s pomočjo majhnih zank, ki jih s kom¬ biniranimi kleščami ukrivite iz mehke žice. Glavo naredite iz dveh zamaškov - enega od buteljke in enega od penečega vina. Oči in zobe izrežite iz papirja in nalepite. Da bi dinozavra lahko uporabljali kot marioneto, morate na vrh glave, trupa, repa ter na vse štiri srednje pregibe nog privezati močne vrvice (najlonski sukanec ali tanek laks). Njihova dolžina naj bo taka, da bo figura dinozavra ob vodo¬ ravni legi iz treh letvic sestavljenega križa nekako takšna, kot jo prikazuje slika 8. T ES T 3 november 2000 37 Okrasne sveče iz želejnega voska ALENKA PAVKO - ČUDEN Slika 9- Okrasne sveče iz želejnega voska so raznih barv, vzorcev in oblik. Gorijo 3- do 4- krat dalj kot parafinske ali stearinske. Konec leta nastopi obdobje okra¬ snih sveč. Prižigamo jih na adventnem vencu, pa ob božiču in novem letu. O oblikovanju sveč iz »klasičnega« trdne¬ ga voska bomo pisali kdaj drugič, danes pa bo tekla beseda o izdelovanju sveč iz želejnega voska. Želejni vosek se od trdnega čebelje¬ ga voska in parafina razlikuje po tem, da je prozoren in mehak. Zaradi prozor¬ nosti mu je mogoče dodati raznolike trdne okrasne predmete, ki v motnem klasičnem vosku ne bi bili vidni, meh¬ kost pa zahteva vlivanje v posode raz¬ nih oblik, saj bi se sveče iz želeja brez oporne »posode« sesedle. Tudi želejni vosek je mogoče obarvati. V nasprotju s klasičnim je mogoče doseči transpa¬ rentne in bleščeče barvne tone. Želejni vosek je nestrupen, gorenje je zdravju neškodljivo. Sveče iz želejnega voska gorijo 3- do 4-krat dalj časa kot klasične sveče iz parafina ali stearina. Za izdelavo želejnih sveč potrebuje¬ te: prozoren želejni vosek, barvilo za že¬ lejni vosek v tabletah ali prahu, stenj, steklene kozarce, dišavno olje, steklene okraske, školjke, suho sadje ipd. (slika 1). Pri izdelavi želejnih sveč vam bodo v pomoč tudi pletilke, lesene paličice (lahko kitajske) ter ščipalke za perilo. Primerno količino želejnega voska z žlico prenesite v lonec in stalite pri zmerni temperaturi na kuhinjskem šte¬ dilniku (slika 2). Posoda mora zdržati 100 °C. Taljenje voska boste lažje nad¬ zorovali, če ga boste segrevali v vodni kopeli, tj. v posodi, potopljeni v drugo posodo, napolnjeno z vodo. Ko se želej¬ ni vosek stali, ga je treba tekočega se¬ grevati še 15 minut pri zmerni toploti, da izginejo zračni mehurčki. Mikrova¬ lovna pečica za segrevanje želejnega voska ni primerna! Če želite narediti svečo akvarij, v do¬ volj velik steklen kozarec vlijte malo staljenega želejnega voska in ga med nagibanjem kozarca v tanki plasti po¬ razdelite po stenah kozarca. Preden se popolnoma strdi, vanj vtisnite okrasne predmete: školjke, steklene kamne, ste¬ klene ribe ipd (slika 3). Oblita plast vo¬ ska mora biti ravno prav debela in strje¬ na, da okrasni predmeti ostanejo na mestu. Kozarec nato s preostalim stalje¬ nim voskom napolnite do roba. Vosek mora biti dovolj ohlajen, da ne stali oporne plasti okrasnih predmetov, a hkrati še tekoč. Staljeni vosek vlivajte počasi, saj je tako manj možnosti, da bi nastali zračni mehurčki. Nastanek mehurčkov lahko preprečite tudi tako, da stekleno poso¬ do pred vlivanjem segrejete; hkrati bo¬ ste preprečili možnost, da steklo zaradi previsoke temperature želejnega voska poči. Če okrasni predmeti začnejo polzeti proti dnu, si pomagajte s pletilkami ali lesenimi paličicami, da utrdite njihov položaj. Ko se vosek začne trditi, v svečo vtaknite stenj. Narezan stenj z obtežil- nim kovinskim obročkom potisnite v vosek s pomočjo pletilke ali lesene pali¬ čice (slika 4). Metrski stenj odrežite na primerno dolžino, ga na koncu zavoz¬ lajte, v vozel zataknite pletilko ter vozel s stenjem potisnite proti dnu kozarca. Kadar vlivate želejni vosek v široke po¬ sode, lahko vpeljete več stenjev. Razda¬ lja med njimi naj bo 5 do 8 cm. Stenj na- Slika 1. Za izdelavo želejnih sveč potrebujete želejni vosek, barvilo, stenj, steklene posode ter okraske. Slika 2. Želejni vosek nadevajte v kovinsko posodo in ga stalite v vodni kopeli. 38 november 2000 TlUr 3 Slika 3 - Okrasne predmete vtisnite v plast strjenega voska, oblito po stranicah posode. Slika 6. Prečko obtežite z dodatnima ščipal¬ kama, položaj okrasnih predmetov pa utr¬ dite s pletilkami. Slika 7. Za dišečo svečo v staljen vosek kani¬ te malo dišavnega olja. Slika 4. Stenj vtisnite s pomočjo pletilke. Slika 5 . Stenj naravnajte in na prečko pri¬ trdite s ščipalko. Slika 8. Ce po plasti voska na obodu posode posujete steklene krogli¬ ce, nastane »pikčasta« sveča. ravnajte in pritrdi¬ te na prečno leže¬ čo leseno paličico ali pletilko ter utr¬ dite s ščipalko za perilo (slika 5). Če se ščipalka zaradi teže zvrača, obteži¬ te tudi prečno pa¬ ličico (slika 6). Pletilke, ki utrjuje¬ jo položaj okras¬ nih premetov (sli¬ ka 6), odstranite, preden se vosek popolnoma strdi. Barvne želejne sveče lahko izdela¬ te iz brezbarvnega želejnega voska ta¬ ko, da staljenemu vosku dodate predpisano količino bar¬ vila v obliki tablet oz. prahu, ali pa za iz¬ delavo uporabite že obarvan želejni vo¬ sek. Obarvan želejni vosek različnih barv je v staljeni obliki mogoče mešati, mešanje obarvanega in brezbarvnega voska pa daje svetlejše tone. Pri izdelavi progastih sveč s sloji različnih barv pred vlivanjem vsakega sloja druge bar¬ ve počakajte, da se prejšnji sloj strdi in da ne pride do mešanja barv. Za izdelavo dišečih sveč v staljen vo¬ sek kanite nekaj dišavnega olja (slika 7). Za vlivanje dišavnih sveč so primer¬ nejše steklene posode z obtežilnim ali navojnim pokrovom, saj preprečujejo nenadzorovano »uhajanje« vonjav. Prozorne sveče lahko okrasite tudi s steklenimi kroglicami, ki jih posujete po tanki plasti rahlo strjenega voska, oblitega po straneh posode (slika 8). Lepe so tudi prozorne sveče z vloženim suhim sadjem, npr. limoninimi ali po¬ marančnimi kolobarji, zrnjem, ipd. Pri vlaganju gorljivih in taljivih okrasnih predmetov pazite, da so dovolj oddalje¬ ni od stenja, da se med gorenjem sveče ne vžgejo. Izdelava sveč iz želejnega voska ni posebno zahtevna, vendar zahteva paz¬ ljivost pri taljenju voska. Predolgo se¬ grevanje na neposredni toploti lahko povzroči vžig voska. Če zamažete štedil¬ nik ali delovni pult, s čiščenjem ne bo težav, saj se strjen želejni vosek z lahko¬ to odsvaljka. Pokapljano površino nato očistite še s pomivalnim sredstvom, da se razmasti. Iz želejnega voska je mogoče izde¬ lati kopico okrasnih sveč raznolikih oblik in velikosti (slika 9). Da lepo go¬ rijo, je treba s stenja odstranjevati saje ter ga občasno pristriči na višino 4-6 mm. Pri uporabi okrasnih sveč pazite, da te nikoli ne gorijo brez nadzora. Če ste v vosek blizu stenja vložili goreče pred¬ mete, naj bo sveča le v okras; raje je ne prižigajte, da ne bo kakega neprijetne¬ ga presenečenja. TTE1 3 november 2000 39 UGANKARSKI KOTIČEK Dvojna izpolnjevanka To uganko rešujete tako, da s pomočjo prve skupine opisov in poda¬ nih črkovnih skupin sestavite 7 besed po 4 črke ter jih vpišete v lik od črte B do črte C. Druga skupina opisov velja za besede, ki jih vpi¬ šete od črte A do črte D. Ob pravilni rešitvi boste v prvem stolpcu dobili orodje, ki ga (v različni obliki, velikosti in izvedbi) uporabljajo mojstri v celi vrsti poklicev in dejavnosti. A - AB - AN - Dl - E - GON -JA-K-KA-LA- MIR - RA - VAR -ZO; Od B do C: 1. gorovje v Južni Ameriki, 2. del čarobnega izreka (... ka- dabra), 3. škoda, okvara, 4. naziv kneza v arabskih deželah (iz enakih črk kot RIME), 5. priimek francoskega pisatelja (Emile), 6. tekmova¬ nje pri starih Grkih (nazaj prebrana beseda NOGA), 7. kajenje. Od A do D: 1. človek, ki za kaj kandidira, 2. velik polotok v Kanadi, 3. steklena posoda za gojenje ribic, 4. turški premier (Sulejman), 5. osa¬ milo, 6. majhen vagon za 6-8 oseb, 7. mesto na japonskem otoku Honšu. C c Serpentine S pomočjo opisov poiskane besede vpisujete v lik tako, kot tečejo ser¬ pentine (v prvi vrsti z leve proti de¬ sni, v drugi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve proti desni itd.), in sicer od enega polja s števil¬ ko do vključno naslednjega polja s številko. Zadnja črka prejšnje bese¬ de je torej hkrati prva črka nasled¬ nje. Ob pravilni rešitvi boste na osenčenih poljih na sredini (spet v obliki serpentin) prebrali modelar¬ sko panogo, v kateri so slovenski tekmovalci na letošnjem svetovnem prvenstvu dosegli 8 odličij. 1. zaničljiv izraz za stanovalca v ba¬ raki, 2. jed iz oluščenega ječmena, mesa in začimb, 3. klada za sekanje drv, 4. najmanjši delec snovi, 5. kuščarju podobna dvoživka čr¬ ne barve z rumenimi lisami (sa- lamander), 6. kdor poklicno opravlja kako fi¬ zično delo, 7. država, ki ji vlada car, 8. konica, 9- čir, tur (rnnož.). Rešitev vsaj ene uganke prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 20. novembra pošlji¬ te na naslov: Tehniška založba Slo¬ venije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slove¬ nije. Rešitvi ugank iz oktobrske številke revi¬ je TIM: Serpentine: oktober, grozdje, trgatev Številčnica: Jesen rumena - blaga že¬ na. Nagrade za pravilno rešeni uganki prej¬ mejo: 1. Luka Bratuš, Za Partiz. domom 9, 1231 Ljubljana-Črnuče 2. Andrej Špacapan, Lokavec 1, 5270 Ajdovščina 3. Matic Marholt, Rimska pl. 1, 2250 Ptuj UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d.d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. novembra 2000 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Jasmina Brunec, Luka- čevci 3/a, 9226 Moravske Toplice, Alan Bole, Javorniška 4, 6257 Pivka in Rok Tomažič, Kosovelova 10, 5271 Vipava. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: ____ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 november 2000 3 V SŠJECTSVU 1. Na prvi olimpiadi ladijskih modelarjev na Koseškem bajerju v Ljubljani je za hitrejši potek tekmovanj skrbel zanimiv model reševalnega čolna, la je tekmo¬ valne modele, ki so zaradi okvar ostali na progi, odvlekel do brega^ Model, ki ga je zasnoval Janez Bonač, poganja elektromotor z zračnim vijakom. Ker nima krmila, ga modelar vodi z obračanjem celega motorja okoli navpične osi. Zanimiva je konstrukcija trupa iz plastičnih odtočnih cevi. 2. Igor Štricelj iz Sevnice se je začel resno ukvarjati z modeli RV-raketoplanov. Kot rezerva v S8E je dobil priložnost nastopiti v reprezentančnem dresu na SP v Liptovskem Mikulašu tudi v tej kategoriji. 3. Novi svetovni prvak v kategoriji S IB, Jože Čuden, z dvostopenjskim raketnim modelom, ki je dosegel višino leta 710 m. 4. Gorazd Gaiser s polmaketo letala F-15 eagle. Model z razpetino 1195 mm in dolžino 1335 mm poganja MVVS-jev motor 6,5 cm' quicki. Zaradi nizkega pod¬ vozja je imel sprva težave pri vzletu, saj je propeler zadel vsak kamenček na stezi. V zraku model doseže veliko hitrost, zato deluje veličastno, figure pa so podob¬ ne kot pri pravem letalu. 5 . Za letošnje tekmovanje »Tanketa 2000«, ki je bilo maja na Vrhniki, je Samo Štempihar iz ponudbe singapurskega proizvajalca Dogtag izdelal figuro vojaka enot ANZAC na pacifiškem bojišču. Foto: G. Gaiser, J. Miljevič,J. Košak, D. Perc in A. Šijanec 5 4 L\ • 0002: J3qui3AOU . sJJIJ,;! 20 • iiTIRC 3 * november 2000 61 • OOOZ «quwAou . sm j, g 18 . i! TI1V • november 2000 Novo - katalog / cenik precizno električno orodje in pribor Seznam dobro založenih na www.g-mm.si trgovin je na www.g-mm.si K za šole za modelarje K za elektroniko za klube mladih tehnikov za obrt za domačo delavnico K za umetnostne dejavnosti NOVO 2000 - UGODNE PROMOCIJSKE CENE G-M&M proizvodnja in marketing, d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, Slovenija Tel.: n.c. 01 7866-500, faks: 01 7863-023 http://www.g-mm.si E-mail: gmm@g-mm.si Servis: tel.: 01 7866-574 del. čas: pon,- pet.: 8.-18., sob.: 8.-12. ure 12 V K]®W® KI®W® 230 V natančni električni vrtalnik MiniMax MX 1 vpenjalna glava 0 0.3-3.2 mm, vpenjalna čeljust 0 3.2 mm, napetost 230 V, moč 90 W, elektronska nastavitev hitrosti od 8000-21000 /min, masa 380 g, standardni premer ohišja 43 mm omogoča uporabo stojal in stružnice cena: 18.730,00 SIT natančni vrtalnik MB 1012 glava s ključem, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost do 18000 /min, zmogljivost vrtanja 0 0.4 - 6 mm, z ročajem, standardni premer ohišja 43 mm, masa 420 g cena: 8.189,60 SIT Precizna električna orodja Minicraft proizvaja iz najboljših materialov angleška tovarna MACFORD PRODUCTS LIMITED. Orodja poganjajo 12-voltni elektromotorji. Orodja Minicraft poganjajo 12-voltni elektromotorji ) KI®W® Za vsa 12-V orodja Minicraft nastavljivi elektronski transformator MB 751 moč 100 VA, vgrajene številne zaščite, možnost priključitve treh orodij, uporaben tudi kot podstavek za pribor cena: 14.119,00 SIT vse cene vključujejo DDV vibracijski brusilnik MB 561 za brušenje na najtežje dostopnih mestih, površina brušenja 68 x 48 mm, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost do 9000 /min cena: 9.246,00 SIT hobi vrtalnik MB 170 natančni vrtalnik MB 1010 napetost 18 V, moč 40 W, hitrost do 30000 /min, hitrovpenjalna glava, zmogljivost 0 0.4 - 3.2 mm napetost 18 V, moč 100 W, hitrost do 18000 /min, hitrovpenjalna glava, ohišje premera 43 mm, zmogljivost 0 0.4 - 3.2 mm cena: 6.123,00 SIT cena: 6.248,00 SIT MB 716 ®o) Prilagodljiv primež • Omogoča nastavitev obdelovanca v vseh položajih 360° • Zmogljivost: - dolžina čeljusti 74 mm - širina 54 mm - širina (brez zaščite) 60 mm cena: 7.560,10 SIT SUPER ROTARY TOOL KIT MB 592 ^(0)rv>, Nastavljivo ^ držalo za vrtalnike • Nastavitev v več smeri. • Sprosti roke. • Vpnemo ga na delovno površino. • Standardni premer vpetja 43 mm. cena: 4.186,40 SIT MB 2001 deluxe hobi garnitura Primerna osnovna garnitura za maketarje, modelarje in delavnice. • MB 170 natančni vrtalnik (na str.2) • MB 714 transformator • 12 kosov pribora za vrtanje, rezanje, brušenje, idr. • Kovček za prenos in shranjevanje. cena: 13.120,00 SIT K)®W® MB 8571 super garnitura • MB 1012 je najzmogljivejši vrtalnik -100 W moči, hitrost 7000 - 18000 /min, precizna glava s ključem 0 0,4 - 6,0 mm, masa 420 g, standardni premer ohišja 43 mm omogoča uporabo stojal in stružnice (na str. 1) • MB 730 nastavljivi elektronski transformator • 40 kosov izbranega pribora za vrtanje, rezanje, brušenje idr. • Kovček za prenos in shranjevanje. cena: 16.244,00 SIT MB 820 mini navpično stojalo • Nastavljiva višina. • Kovinska osnovna plošča (79 x 88 mm); mogoča pritrditev na delovno površino. cena: 5.950,00 SIT MB 540 natančno navpično stojalo • Primerno za vpenjanje vseh Minicraft vrtalnikov. • Kovinska osnovna plošča (155 x 188 mm); mogoča pritrditev na delovno površino. cena: 10.059,90 SIT MB 715 primež • Zmogljivost: - širina 35 mm - podaljšek čeljusti 30 mm - globina 10 mm • Uporaba: z navpičnim stojalom MB 540. cena: 2.170,60 SIT MB 850 stružnica-rezkalnik • Velikost obdelovanca do 190 mm dolžine in premera največ 25 mm. • Oprema: objemka za vrtalnik in 2 sponi za zmanjšanje tresljajev. cena: 11.970,00 SIT MB 720 gibljiva gred • Uporabna za vse Minicraft vrtalnike • Primerna za vsa natančna dela. • Dolžina 800 mm. • Oprema: vpenjalna čeljust 0 2,3 mm. • Uporaba vrtalne glave 3,2 mm (MB 1932) cena: 4.186,40 SIT stabilni brusilnik MB 450 za hitro in natančno obdelavo izdelkov, nastavljivo kotno vodilo 0-90°, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost 18000 /min, kolut premera 75 mm cena: 13.120,00 SIT krožna žaga MB 410 za učinkovito žaganje lesa do 6 mm in plastike do 2 mm, napetost 0-18 V, moč 100 W, hitrost 18000/min, žagina lista premer 50 in 60 mm, delovna površina 169 x 119 mm, cena: 11.745,00 SIT vbodna žaga MB 552 napetost 18 V, moč 100 W, hitrost do 4000/min, nagib lista 45° - 90° cena: 7.997,00 SIT MB 186 graverska garnitura za umetnostne dejavnosti in varovalno označevanje • MB 185 gravirnik • Transformator, • Pribor: diamantni trn in 2 brusilna kamna. • 2 predlogi za graviranje. cena: 6.248,00 SIT Za vsa 12-V orodja Minicraft MB 730 nastavljivi elektronski transformator • Transformator ustreza vsem orddjem Minicraft. • Hitrost nastavimo od 7000 - 30000 /min. • 24 V A izhod za veliko moč in navor. cena: 7.372,00 SIT Fotografije: arhiv Minicraft UK MB 4631 stabilna žaga, garnitura • MB 410 stabilna krožna žaga. • MB 730 nastavljivi elektronski transformator. • 3 žagini listi - 50 zob (za les) - 84 zob (za les in plastiko) -106 zob (za neželezne kovine). • Kovček za prenos in shranjevanje. cena: 20.813,00 SIT MB 1000 hobby garnitura • MB 150 natančni vrtalnik. • MB 714 transformator. • 20 kosov pribora. • Embalaža karton MB 1001. • Kovček za prenos in shranjevanje MB 1000. cena: 10.115,00 SIT MB 5481 vbodna žaga, garnitura • MB 552 vbodna žaga • MB 730 nastavljivi elektronski transformator • 3 žagini listi za les 3 žagini listi za kovino in PVC • Kovček za prenos in shranjevanje. cena: 17.903,00 SIT MB BOOK-UK Knjiga s projekti za izdelavo in primeri uporabe Minicraft vrtalnikov in gravirnika • Vsebuje 15 ustvarjalnih projektov na 144 straneh v barvah; besedilo je v angleškem jeziku. • Prikazi dela z natančnim vrtalnikom MB 150 (tudi v garnituri MB 1001 in MB 1000) • Prikaz uporabe dela z gravirnikom MB 185 (tudi v garnituri MB 186). • Primeri uporabe različnega pribora. cena: 4.374,00 SIT PRECIZNO ROČNO ORODJE IN PRIBOR MINICRAFT MERJENJE IVIH 261 Kljunasto merilo • s 4 funkcijami • natančnost 0,1 mm VRTANJE IN PRITRJEVANJE MH 239 Mikro vrtalnik Ročni vrtalnik za težko dostopna mesta, 4 svedri za les, PVC in kovino. MH 233 Mini držalo • Za manjša vrtanja. • Oprema: svedri 1,2; 1,5; 1,8; 2,0 mm. MH 264 Točkalo • Za označevanje - ojačana konica (ni na sliki). OLJENJE MH 221 Natančna oljnica Za natančen nanos olja. KI©W® ŽAGANJE MH 918 Nastavljivi okvir • Uporaba listov 135 mm. • Nastavljivi okvir: 62,5 - 150 mm. MH 919 Listi za MH 918 •3x12 kosov; fini, srednji in grobi. DRŽALA IN SPONA MH 914 Mala spona Za spenjanje in razširjanje predmetov. PINCETE • Z izoliranimi držali (odpornimi proti vročini). • Nazobčan oprijem. MH 924 Ravna pinceta MH 925 Ukrivljena pinceta (ni na sliki) MH 115 Pinceta z ostro konico • jeklena (ni na sliki). DRŽALA IN KLEŠČE • Nazobčan oprijem. • Ostre konice. • Z rezilom. MH 105 Koničaste klešče MH 110 Ukrivljene koničaste klešče (niso na sliki) MH 915 Majhne kovinske spone • Za obdelovance velike od 20, 30 ,40 mm. MH 236 Orodje za pobiranje drobnih elementov • Z oprijemalno vzmetjo. • Za majhne predmete do 030 mm. MH 853 Natančna dleta • Izdelana iz ojačenega jekla. • Uporabna tudi s priključkom - stružnico MB 850 I I I OGLATO POLOKROGLO FO KONIČASTO PRECIZNA ORODJA ZA ŽAGANJE IN REZANJE MH 245 Večnamenska žaga List Globina Število Debelina (mm) zob (mm) MH 248 Natančni nož • Upogljivo držalo; 5 kosov rezil. Rezila za natančni nož MH 248 MH 249: ukrivljeno rezilo, 5 kosov. MH 250: rezilo z ostjo, 5 kosov. MH 251: natančno rezilo, 5 kosov. MH 267 Kotno vodilo Za kotno prirezovanje (ni na sliki). skalpel MH 927 - 5 kosov MH 928: ukrivljeno rezilo, 10 kosov. MH 929: rezilo z ostjo, 10 kosov. MH 930: fino rezilo z ostjo, 10 kosov. MH 931: rezila s kljukicami, 10 kosov. MH 932: stopničasto rezilo, 10 kosov. ČIŠČENJE MH 224 Čistilni svinčnik Za čiščenje kovine in plastike. MH 227 Polnilo za MH 224, 3 kosi. MH 954 Iglasta garnitura Za kovino, les, keramiko in plastiko, 3 kosi. OPRIJEMALNA ORODJA IN POVEČEVALA MH 230 Povečevalno steklo • Povečava 2,8-kratna; oddaljenost gledanja 90 mm (ni na sliki). MH 242 Optično držalo • Za gledanje in držanje majhnih elementov - 4-kratna povečava (slika levo zgoraj), MH 944 Držalo z lečo LkJ J J 'JJ • 6-kratni oprijem majhnih elementov pod različnimi koti. • 62,5 mm povečevalno steklo. MH 125 Pinceta z lečo • Za najmanjše predmete. • Gibljiva leča. L □ RAVEN A TRIKOTEN © OKROGEL MH 811 GARNITURA NATANČNEGA PRIBORA Opis: • vključuje: MH 915, MH 242, MH 224, MH 248, MH 221, MH 233 • Svedri in rezila, 8 kosov. • Kovček za prenos in shranjevanje. vaša trgovina: Seznam dobro založenih trgovin je na www. g-m m. si Zaradi stalnega razvoja orodij si pridržujemo pravico do sprememb. Založnik: G-M&M d.o.o., tisk: Tiskarna Ljubljana