OSPOIHKIE Kuhanje in kuharica. (Dalje.) Človeik ne živi zato, da j6, temveč je zato, da živi! Življenje stavi na duševne in telesne sile človeka visoke zahteve, katere pa lahko izpolnimo le tedaj, če si ohranimo telo zdravo in delazmožno. Glavni vir moči ije zdrava in tečna hrana. Priprava hrane, t. j. kuhanje, je poverjena gospodinji. Da pa ona zmore to svojo važno nalogo, ji j.e potrebna aposobnost za ta posel in zavest odgovornosti, ki jo ima za zdravje svojcev. Pa koliko gre&ijo tozadevno gospodinje-kuharice in kako različno pojmu jejo svojo dolžnost! Tako je ena kuharica mnenja, da je prav vse ©no, kaj in kako pripravljena jedila po&tavi na mizo. Sleherni dan isto, nobene spremembe ne napravi in to samo radi tega, ker se njej ne ljubi misliti in delati. Ne samo to, da taka enolično&t n-e dela časti gospodinji — kuharici, se vendar vsak tudi nerazvajen človek tega naveliča. Jed se mu ustavlja in hrana ostane neizrabljena. Ker rabi telo razne hranilne snovi, zelo oslabi in oboli ob pomanjkanju teh. Druga kuharica je sicer delavna in misli tudi na spremembo v jedilnem listu, pa kljub temu je še ne moremo pohvaliti, ker ni pazljiva pri kuhanju, oziroma pripravi jestvin. Prismojen močnik, krompir razkuhan v gosto brozgo ali pa napol trd, fižo-1 ali bob trd ko šibre, preslani štrukeljci, prežgani ocvirki, neslana pečenka in v solati si mane reven polžek sol iz oči! Vsak dan sprememba — vsak dan pa tudi novo ne ravno razveseljivo presenečenje. Vidite, taka ženska ni skrbna in ne pazljiva, ne zaveda se dolžnosti, ki jo ima kot gosipodinja in kuharica. Žal, se najdejo tudi gospodinje, ki poznajo dvojno mero: eno za se in dobro — drugo za družino po mili volji, ker je zanjo prav vse dobro! To o'e krivično in brezvestno. Če eoapodinja sebi, možu ali otrokom privošči priboljšek, dobro, saj ]c v to upravičena. Ne sme pa pozabiti, da je družina tudi potrebna dobre in krenke in tečne hrane in ji taka po vsej pravici in vesti tudi pritiče. Kakor ne koristi zdravju le na pol kuhana hrana, tako in še mnogo bolj škodljiva je prestana jed. Če bi gospodinje vedele, koliko bolezni si človek nabere ob prestani hrani, bi pač opustile nesrečno navado, da stoji jed po cele ure kje na gorkem, največkrat le samo zato, da ni treba na novo kubati ali morda celo samo znova zakuriti. Pregrevanje more brezpogojno zginiti iz vsakega gospodinjstva, 5e hočemo obvarovati sebe in svojce zlih posledic nezdi-ave prestane hrane. Preostalo jed hranimo na hladnem, ter jo pogrejemo znova tik pred uporabo. Dobra in vestna gospodinja bo z zanimanjem in veseljem opsravljala kuhinjski po&el. Dobro bo prcra:'3lila, kaj bo kuhala, kakšrn jed se da pripraviti iz tega, kar ji nudi dom, vrt in njiva, kaj je potre-I.no daaes, ko je deio lahko, in jutri, ko bodo OTači, kopači, kosci, žanjice ali mlatiči. Star, bolohen oče ali mati, bolan otrok ali posel mogoče tudi ne bo mogel zajemati iz skupne sklede in se mora gospodinja ozirati na to po svojih močeh. Prevdarna gospodinja bo dobro preračunila, koliko sme porabiti. Ni pa merodajno za dobro, zdravo hrano samo, koliko se porabi, kakšne stvari, — temveč kako se uporabi. Dobra in varčna kuharica bo z istimi sredstvi pripravila vse kaj drugega, kakor druga, ki dela brez zanimanja za kuho in brez ljubezni do svojcev. Ker zahteva vsako delo gotovo sposobnost, naj gospodinja ne zamudi nobene prilike, da se pouči o kaj novem, kar bo koristilo njej in gospodinjstvu v obče. Snažna, pazljiva, prevdarna, vestna, potrpežljiva in delavna gospodinja bo brez dvoma tudi dobra kuharica. Z veseljem bo opravljala ta velevažen posel, zavedajoč se v polni meri odgovorno&ti, ki jo nosi za zdravje svoje družine. Polna zadovoljstva bo ob pogledu na od zdravja prekipevajočo deco in družinske člane, ki odhajajo vedrih lic in dobro pokrepčani na delo. Je pač star pregovor: da gre ljubezen skozi želodec. - Pa ne samo Ijubczen, temveč tudi zdravje.