VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE štev,—number 291 BI., potulclj*. 12, decembri (Dec.). 1927 Nerodna In provekatorltea taktika coatnetoloonllfco dnik prav lahko povarotl etavkov-Kasburjenoet aaradl to lak« Proioal vook klUJaklh frakcij, jo tlakoval — Kitajci poka* ' l'o naključju so pa »Ivega aretirali. New York, N. Y. — Prootak Mlios Goohl od 16. pelpolka jo stal to dni taradl detertacijo prod vojnim oodlltem, ki ga jo obaodlty na loto dni jote In ne-čaaten odpuat It armado. Ooohl Jo dosortlral v Fort Wadeworthu dno 11. avgueta. Dva dni kaonojo jo voda vrfla mrtvo truplo na auho. Njegova mati ga jo Identificirala kot ■vojofa »In«. Kaanojo 00 pa Ooohla aretirali v Buff al u. ker ao pri njem naill eamokrea. Policija je de* gnala, da Jo doaorter In pa Isro-člla vojalki oblaatl. Vrgel vrele pet v evajo Chlcago. — Thomaa MePher-•on. 461 W, 46. »t.. Jo ljubitelj avotoga sraka. Ko je prišel v petek veter 1 dela domov, jo na» tel raabeljeno p*ko v ovoji «o. bi. Te ga jo tako vjesllo. da jo Jo vrgel v avojo goepodlnjo Allce Oreen. da «o je oneavetlla In je dobila hude opekline. Ko je Mla o dogodku obvaitena policija In jo doepela v McPherao-novo »tanovanje, ga« Je naAla •odeti pri odprtem oknu. čitajo-lega čaaopUe. McPkeroon bo pritel pred aodntka 10. doe.. da oe bo sagovarjal radi napada. I». _ g. Auguat tajnik Deboovo opomin-1 radii>poetaJe. lxjavlja, da je ■ pontajg U dozdaj na ra* ilelavikhn unijam ta na-]k Impna teh unij. Oerber da bo poetaja unijam na raspolago, kko bo-onflikt« 1 podjetniki. J* ^ morale dozdaj v takih plačevati drugim poeta- ■ Po dve ato dolarjev, ^rjetf pojaanilo pokazalo, ; «dnoaU je la dela vat vo -pornineka poeUja * Leta 1925. je napravila dolga 60,000 lir, letos se ponaša primanjkljajem 240 tisoč Mr, Kam plovemo. Naš kmet ne pomni, da bi se bili kedSj plačeval tako veliki davki in da bi se ljudi tako odiralo, kakor sedaj. Včasih je zadostoval en tajnik, sedaj so štirje 1 Občinski sluge trije! Občina pa je nered ta da je joj! Pritožiti se ne moreš in ne smeš nikamor, goep. obč. načelnik te lahko poljubno vtakne v luknjo ali kaznuje z globo. Otroci so se igrali blizu vinograda. Občinski sluga jih je zatožll, da so kradli grozdje in padla je za starše na vsakega otroka globa 10 lir dasi je lastnik vinograda izjavil, da ni soijkradli in da nima nobene škode. Podeštat ni hotel nič sli o odpustu globe. Italijaiufti avtomobili dirjajo brezobzirno po cestah in povzročajo številne nesreče. 211et-ni Alojzij Fatur iz SembHj se je peljal na biciklju v Šempeter. Na nekem ovinku je pridrvel avto, zadel fanta in ga yrgel čez ograjo. Fant je dobil težke poškodbe in kmalu nato umri. Visoka starost. V Zabcah pri Tolminu so te dni pokopali 89-letnega Josipa Klinkona, ki je bil prava fvrsta kmetska korenina. Razumnega moža so vsi radi imeli. Izseljevanje se nadaljuje. V španskem pilstaniiču Ahneria so še enkrst obrnili proti svoji domovini in ji napisali pozdrave izseljenci iz Zatolmina, Sv. Lucije iz Cerovega, iz Mirna, [Domberga, Nadanjega Skopega, Šempetra, Kojskega, Orleka, Gabrovice, Rodika. Zaslužka ni in vlada rada vidi odhajanje drugorodcev z njihove rodne grude. Merilec vdove Bratlaa prijet? Orožniki so aretirali nekega 271etneKH Matija Treblžana s Ceste, ki je zelo sumljiv, da je umoril vdovo Bratina* Nahaja se v zaporih v Ajdovščini. Zaprli so tudi njegovega prijatelja Krkoča. Oblast sodi, da je Tre-bižan morilec bogate vdove Bra-tina. ' V Gorici se je vršila razprava proti bivšemu komisarju solkanske občine Ivanu Nibrantu in Ivanu Srebrniču, ki sta bila obtožena, da ata hotela odškodo-vati državno finančno upravo za 66,000 lir vojne odškodnine. Posrečilo pa ae jima je dokazati svojo nedolžnost in sodni dvor ju je oprostil z motivacijo, da nista zagrešila nikakega kaznivega dejanja. V vojno odškodaiae je zapte» tenih mnogo aieparij. Marsikaj se je prikrilo in potlačilo, barikade To je nizka politika. Apeliram na uredništvo svete, da odmeri poseben visoki politiki malega! ■ 1 Pre< svoboda gobezdanja! — fordsfca zverina. 1 C Pred božična novica. Miklavž sei letos ne pri Lojzetu v znanem postreftl i Ipkahi. Ogledalno steklo je, kano.' Nova linija za Lokalne politike čuvaj na Gospod! . . . Clevelandski k\ * Kitajska fronta.' Kristjanski general Grdin v petek večerjal gosko ?M nhn generalom Černetom 0 ral Grdina je rekel :■ vas prosim, častita ek« spravite in zaklenite v9 njo vaš častiti purfel!" _J Cerne: "Vaša mofti kranjsko-slovenska ekselenca se gre solit 8 konjsko soljo!" rà" gsrec je ubil dva dni časa. v b m .Resolucija št. 2. Ker ima Jugoslavija nog Macedoniji, glavo pa Avstriji, ia ker dragi rojaki, ki prosto voljo in svobodo, noj pa nočejo zapršvljati denarji albanske konoplje in finsko in ker • gospodarska stabilnost ske republike še ni dosegla ška michiganske pnospeit zato ■■ sklenemo in zaklenemo, odslej se mora ameriška koi prodajati po dva dolarja bu kanadska rt pa po dvanajst larjev kvort. HH^ Nadalje bodi sklenjeno, di pasja mast dobra za veriko žile starih devic a la Mariji in da kuipimo dva božična pir za naše plešaste otroke^| Nadalje naj bo sklenjeno, se kopija te resolucije po predsedniku turške republ druga kopija se pa polot grob neznanega junaka H liko vrbo. | (Pečat) Jaka Straka, pr Luka Smuka, taj. Miha Piha, blag. • Pla še ena uganka. Kdaj dve in dve niso Mirit (Kdor prvi pravilno odgovs dobi ček za $1. Kontest je ključen 26. decembra.) * Argirinenti (za začetnike.) Zemlja se vrti okoli svoje < Os Je Csrli. Pojasnilo: Ženil se vrti okoli Čarlija.^M Vsak je svoje sreče kjg Pojasnilo: Zato pa je tako kovačev na svetu, najmanj ožen jenih. Vsak človek je milijonar, jasnilo: Ce je faran, ima ni jon grehov; Če je rdečkar, milijonski fond; če je težki I pitalist, ima milijon dolarjev;; je resnicoljub, ims milijon w rsžnikov; če je murčefctf milijon slabih željs. Mas Kratka povest. Njen osemnsjstletni «i» planil v sobo rekoč: oženim se!" "Tako?" H "Da, kadar izpolnim ocefl dvajseto leto." _ tare stvari pa prihsjsjo prd» dišča. V Gorici je bila razprt proti Paakvalu Jsvsrone, » _ bil tajnik komisije zs vojno • škodnino V Gorici, in proti »" Bucik u, zidarskemu mojitrr Kanala. Obdolžena sU bito" nih gol j ulj. Jsvsrone F na 9 let. Bucik pa na 5 i« ^¡strani se izadjujejo. Mi je odšla skupina večino«« dih ljudi iz okolice Buieu Južno Ameriko. Kmalu j» Ide ¿opet večje število, ci ne poročajo baš vesel;»« ^ o svojem »P^ J^ je silno naporno in neprimeren. PONPELJEK, 12. DECEMBRA Vestí iza Jugoslavije £¿¡¡5^7 Sloveniji ne tudi ■ konsoHdirijo. indu- strij« v Sloveniji zadovoljiv. (I*virno.) (itudi je bila Slovenija v prav vsakem oziru le preveč zapostavljena, je vendar znal pokazati marljivi slovenski delavec, obrtnik ali kmetovalec, da ge ume na svoje panoge in da ga ne more nobepa reč'pripraviti do obupa ali da bi se vrgel v "božjo voljo". Velik kot zemlje nam so ugrabili Italijani, ko» zemlje so nam vzeli Avstrijski Nemci, a kar nas je bilo Se ostalo v Jugoslaviji, smo bili izrečeni na milost in nemilost dav ¿nemu izkoriščanju srbskega meščanskega razreda, ki je hotel na račun prečanskega prebivalstva. (Predani so prebivalci, ki prebivajo po vseh tistih pokrajinah, kjer ni segala predvojna kraljevina Srbija) priti do bogastva in se gospodarsko rehabilitirati v novi jugoslovanski državi. I To se je srbski buržoaziji tudi posrečilo, kajti prečanski kraji so bili že tako izmozgani, da se je morala obrt, industrija in dr. ali pomakniti dol v Srbijo, ali pa popolnoma izginiti. Jas* no mora biti vsakemu, da davčni pritisk in previsoki davki morajo uničiti k^maj »rojeno industrijo, če že ne ji vzeti vsaj tistih razmer, ik ga potrebuje, [če se hoče vzdržati. | Ali žilavost in pogun nista u-[sahnila v Sloveniji. K tema [dvema pa se je v zadnjih letih «e priključila jasna tendenca po izboljšanju in že v nekolikih mesecih, se je opazilo, da gre stvar na boljše, da industrija, kar jo je še ostalo preživlja krizo. Videlo se je v zadnjih letih •tudi, da so bila mnoga industrijska podjetja radi zvišanja vrednosti dinarja ob nezmanjšani obrestni meri za bančne kredite težko ogrožana, ali danes so že more ugotoviti, da je ve-I« if>a teh podjetij krizo prebole- J PROSVETA Železna industrija je bila zelo maltretirana po uvozni carini surovo Železo, staro železo in na premog. Ali svojo eksistenco si je vendar rešila s tako zva-nim srednje-evrapskim sporazumom. Ker ni bilo dovolj razumevanja vsled izkoriščajoče davčne politike srbskih gospodarskih krogov, železna industrija ni mogla voditi v gospodarskem ozirjr narodne politike, temveč se je morala nasloniti na inozemstvo. Z lesno industrijo je stvar precej drugačna. Naša lesna industrija in izvoz lesa morata iskati nova tržišča, ker so se na italijanskem trgu, ki je bil do-sedaj eden izmed glavnih odjemalcev, razmere jnatno izpre-menile. Italijanski lesni trg ni več tako sprejemljiv, kot je bil na primer pred enim letom in za to tudi riskirajo naši izvozniki znatne izgube. Slovenska lesna industrija si je sedaj našla druge trge in sicer posebno v Grčiji, severni Afriki in celo v Južni Ameriki. Razmere za našo gradbeno in kovinsko industrijo pa so se v zadnjem času znatno izpreme-nile na boljše. Gradbena delavnost v Sloveniji, posebno pa v centrih Slovenije, t. j. v Ljubljani, Celju, Mariboru in drugod se je v drugi polovici tega leta znatno oživila. Oživitev pa bi se mogla še poživiti in pospešiti s- primernimi železniiko-tarifnimi ddredbami. Tudi v kemični industriji je opaziti precejšen porast. Sicer pa je velikega pomena tudi dejstvo, da je pred krizo ubranila svoje postojanke. Položaj slovenske industrije je tudi zadovoljiv Kriza se je prebolela in je od lavstvo začelo izpregledovati in o» vidi, da je njegovo mesto v razredni socijalistični stranki. Zanimljive bodo pa še posebno volitve v Mariboru meseca decembra. Kandidate je postavilo 7 strank. Grozovita smrt med mlin skim kolesjem. V Vasici Repne pri Križah na Gorenjskem *e je 19. novembra primerila strahovita nesreča/katere žrtev J® Postal tamošnji mlinar I. Ribnikar, po domače imenovan "Krišelj". Krišelj je imel o-pravka v svojem mlinu, kjer je urejeval to in ono v obratu. Ker mu j<» nagajal glavni jer-mc*n, je skušal tudi tu nekaj urediti, kar pa je postalo zanj usodno. Pri tem poslu ga je namreč nenadoma pograbil glavni jermen za roko. Mlinar se je skušal iztrgati, tedaj pa se je zepletel v jermenje še i obleko. V silovitem loku se je Krišlja hip na to vrglo pod kolesje, ki ga je zmlelo pod seboj. DomaČi so čuli samo zamolkel krik in so v strašni slutnji nesreče takoj prihiteli na lice mesta. Hiteli »o takoj dvigati kolo in so ga končno šele po daljšem trudu tudi ustavili. Tedaj se jim je nudil grozovit prizor. NesneČni mlinar je ležal spodaj z odtrganimi nogami in od telesa odločeno desno roko. Preden je bila drama končana, je moral mož silovito trpeti, kajti udarci nog so s« poznali celo v cementnem tlaku. Smrt je seveda morala biti nagla, saj so domači potegnili izpod koleeja samo krvavo brezoblično maso . . . Glas o strahoviti nesreči v mlinu se je raz-nesel kmalu daleč naokoli in vzbudil z nesrečno Krišljevo globoko sočutje, posebno, ker se je istotam pred kratkim ponesrečil tudi Krilljev sin, ki mu je transmisijski jermen od- tekstilne tr«al p<>koJni Ribnikar je bil star šele 40 let ter zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih slej naprej upati, da se bo v pre- otr°k- cejšni meri zopet napredovalo. Kožarska industrija je zlasti poslednja leta dobila v Sloveniji velik razmah. Njeni izdelki že zadostujejo za domače potrebe ja zadostujejo za aomace poireoe. Izgledi so postali s tem boljši Produkcija je že tako velika, da . w. _ , ta fvalm rounn miuliti na nAHIV*. in prijaznejši. Tendenca je veliko boljša, kot je bHa pred časom. Ali vedno intenzivnejše pa občutimo znatno zmanjšano kupno moč konsumentov. To je velikega pomena za našo trgovino. Oslabitev konsumne moči v naši državi je deloma posledica neugodnih žetev, javlja pa se oslabljen je konsumne moči tudi v sosednjih državah, zlasti v srednji Evropi. To oslabi jen je povzroča, da je naš izvoz vedno «labsi in manjši. Treba pa je tu^i omeniti, da je inozemska konkurenca zelo velika in da sili energično v nafto državo. Tudi v Sloveniji občutimo inozemsko konkurenco v prav veliki meri. Za to pa je naš konzum v tem obziru preti J ogrožen, kajti inozemska konkurenca nas primora, da u-ravnamo naše prodajne cene na domačem trgu po izvoznih cenah tuje konkurence. Vendar pa konkurenca iz inozemstva Javlja za Slovenijo samo pri "»ih predmetih, za katere nima-roo primerna carinske zaščite. Ali naša industrija kljub preveliki davčni obremenitvi in pod t«'žo socialnih dajatev premaguje najnevarnejšo krizo. In to d''jstvo je jasen dokaz tposob-'*>*ti jn Holidnosti naše industri >( kajti slovenski narod se dobro zaveda, da je obstoj in na-I'r"dek industrije7 eden izmed davnih življenskih potreb slo-N('"ske dežele./ < <• pogledamo posamezne pe-n"ge industrije v Sloveniji in primerjamo v njihovem polnem razvoju, tedaj mi vidl-da so bile izgrajene, razen v '»« katerih manjših izjemah na zelo Kolulni podlagi in da so oni " i govorni faktorji, ki so odloče-x v razvoju slovenske indu-*lnje, imeli dovolj razumevanja «i dovofj nolidne podlage v tem, »»O » uvojo žilavost jo In razumno f.nunčno politiko postaji Sloveniji in slovenskemu narodu dovolj močno gospodam 'ko mi kateri še le je mo-misliti na blagostanje Ijud-"v* ki mora priti, kakor hitro ** zunanje politične razmere "cck. se iz tega je treba resno misliti na pospe šitev izvoza izdelkov kožarske industrije t^udl V inozemstvo, predvsem v Madjarsko in Tur* čijo. Za industrijo v Sloveniji in za njen razvoj sploh pa je velikega pomena ' elektrifikacija Slovenije. Elektrifikacija znatno napreduje ali ugotoviti je treba, da bi v tem oziru bil napredek večji in boljši, ako bi prebivalstvo Slovenije imelo dovolj denarnih sredstev na razpolago. Iz vsega tega je razvidno, da se približujejo Sloveniji in slovenskemu narodu počasi časi konsolidacije na gospodarskem polju. Z velikimi napori se je posrečilo Slovencem v domovi-ni obvarovati svojo Industrijo pred grozečo katastrofo., Ako bi našla tudi jugoslovanska država dovolj razumevanja in ako bi ne bilo srbskemu meščanskemu razredu samo za svoj lastni dobrobit, tedaj bi se lahko iz Slovenije napravila res bogata dežela, ki bi bila v čast in ponos Slovencem v domovini. 8. m MMMBB Volitve v Celju - okolici. V nedeljo 20. nov. so se vršile v okraju Celje-Vransko v 11 občinah volitve v občinske odbore. V trgu Vranskem so zmagali demokratje. Po kmetčklh občinah so seveda gospodarji občin klerikalci, kajti ^malokdo se upa protiviti volji gosp. župnika in kaplanov. V okolici Celja je občina "Celje-okollee". v kateri je po prevratu župano-val socijalist Hrastnik, no vsled razcepa v delavskem gibanju je izginila tudi delavska večina v tej občini. Pri zadnjih volitvah «o delavski socijalistični kandi-datje dobili komaj 160 glasov. Pri nedeljskih volitvah pa se je pokazal velik napredek. Kandi-datje socijallatlčne stranke so napredovali od MO glasov na 340 in dobe 8 (osem) mest v ob- «»ve črnskem odboru. • Bernotova sekta je padla od 70 glasov, ki jih je še pri zadnjih volitvah niti kandidatov postavili. Vidi Poškodbe pri delu v Trbov- Ijah. Na vzhodnem okrožju se je pri delu težko poškodoval de-lavec Prane Jurca. Dobil Je poškodbe na glavi in pretresenje možganov. — Miha Sorli, delavec pri Dukiču, se je težko poškodoval na levi podlakti. K povodu jim na Gorenjskem. Hudi nalivi v novembru so povzrfcŽH, da sta Sava Bohinjka in -Sava Dolinka močno narastll. Enako tudi vsi manjši pritoki. Razni mostovi, ki jih je te lanska povodenj koncem novembra odnesls, so vselej v nevarnosti, da se zrušijo. Tsko posebno pro-vizorični most preko Save med Lescami in Bledom, kjsr Js obrambno leseno steno voda že izpodkopJvala. Steno so za silo z železno vrvjo pritegnili k obrežnemu drevju. Novi most iz železnega betona začne baje po tolikih zaprekah vendarle okrog Božiča graditi tvrdka Slavec iz Kranja. Most bo gotov do konca junija prihodnjega leta. Ce bi bila uprava na mestu, bi že danes lahko nemoteno vozili preko novega mostu. Tsko pa ee u-tegne do Junija dogoditi, da bo voda lepega dne zopet odnesla zasilni leseni most in mi se bomo zopet furali preMo Save v slavni leseni "kišl". Železniška proga pred Podnartom Je istotako v opasnosti. Dne 10. nov. se Je Ssvs zopet razlila po novi strugi, ki jo je ubrtla že lani kar preko »Jlv. Pogačnikova žaga Je en sam otok. Gradbena direkcija in železniška dprava pa študirata razne načrte, kako bi Savo "panair. Gotovo Je, da bq Sava kmalu zopet pretrgala železniško progo Ur odnesla del postaje v Podnartu. Tudi proga med Podnartom in Kranjem je na par krajih ogrolena. Sezidali so sicer nekake, provizortčne obrambe, ki p» ne bodo mogle' dolgo kljubovali besni moči narasti« vode. Struga Save je nam-rtt na več krajih polna proda in kamenja ter povzročajo fte srednje močni nalivi, da se Sava razlije čez obrežje, trga zemljo in si išče novo strugo. Odveč J« govoriti o potrebi reguliranja SMsHzmMJ Človeški razum je iznašel velike reči. Vendar pa bi mu bilo ostalo mnogo prikritega, če bi mu ne bila prišla na pomoč tista veliks sila, ki jo imenujemo slu-čaj. Zelo mnogo iznajdb je nastalo prav slučajno. Tako je m o. goče razumeti iznajdbe lajtkov, ki nimajo nobenega tehničnega znanja. Seveda je na drugi strani mnogo iznajdb učenih tehnikov, ki tudi nikskor niso nastala po natančnem premišljevanju, tuhtanju in številnih po-skusih. . ' Naši šivalni stroji so plod aajij. Njih izumitelj je spal in sanjal — seveda o stroju, ki je prepletal vse njegovo mišljenje v budnem in spečem stanju. V sanjah je videl nekega vojaka na konju, ki je s sulico planil proti njemu. Na konju je imel zastavico, ki je bila vtaknjena v uho na konici kopja. Ko se je izumitelj šivalnih strojev prebudil, je bila uganka rešena: liho spada na konico Šivanje, ne pa na nasproten konec. In tako je bil iznajden moderen šivalni ftroj. Slučajno so iznašli tudi lito-grafijo. Nekega dne je iznajdi-tel/ litograflje tbrusil kamen, da bi g* mogel jedkati. V tem ga je zmotila njegova mati, ki ga je prosila, da naj hitro popiše perilo sa perico, ki Čaka. Papirja baš ni bilo pri roki, pa je napisal kar na kamen. Par dni pozneje je hotel pisavo odstraniti. „ Pri tem je prišel ns misel, da bi šlo to hitrejše, če bi pisavo odjedkal s kislino. Na veliko začudenje je pri tem odkril, da je pisava ostala. To ga je privedlo do tega, da se je za-čel s tem pojavom obširneje ba-viti, in na ta način je iznašel 11-tografijo. I Daljnogled so iznašli — otroci, in sicer otroci nekega holand-skega brusača očal. V Igri so sestavljali brušena stekla In kukali skosi. To je njih očeta privedlo do tega, da se Je pričel poblile fcavitl • tem in končno iznašel daljnogled. Nek norlmberskl brusač stekla je imel opravka e kislinami. Pri njegovem delu mu Je padla kapljica kisline na očala. Na ta način je sposnal metodo Izjed kanja stekla. » Cilinder ga petrolejske svetil ke so iznaill takole: Nek otrok se je igral e steklenico z odbi tlm dnom. 8tarejši brat tega o-troka, ncjc švicarski mehanik, je poleg tega eksperimentiral e petrolejsko svetilko. Slučajno Je nataknil to steklenico na svetil ko in tako isnašel cilinder. Sloviti Nobel je prav slučaj no prišel do izvora svojemu o-gromnemu bogastvu. Bil js zaposlen v nltrogllcerinskl tovarni svojega očeta. Več let se je trudil, da bi to tekočino ¿družit s kakšnim trdnim telesom, da bi na ta način zmanjšal nevar noet proizvajanja in transporta nitrogliceritja. Pri tem delu Je ntfkega dne opazil, da kaplja iz nekega soda glicerin na pesek kremenca. Ta trdna masa Js I mela ravnoUko veliko eksplozivno mol, kakor nitroglicerin. Bilo pa jo Je lahko proizvajati in prevažati. Tako Je isnašel d! nami t. i-'' Saharin so iznašli' tako-le: Kemik Fehlberg je nekega večera po delu v kemičnem labora-toriju postal pozoren na sladek okus kruha, luterega je Jedel pri večerji. Kmslu je ugotovit, da Izvira to od rok, čeprav Jih je po delu v laboratoriju teme-Ijlto umil. To ga je tako zanimalo, da ae Je takoj odpravil v laboratorij in preiskal vse steklenice. Neka steklenica je imela nenavadno sladko vsebino. Preiskal jo je In odkril saharin. Na tem polju je Fahlberg delal dalje In po enem letu je postala njegova Iznajdba fte praktične vrednosti. 3 Miran Jarc: Zlate poroka sta obhajala v Doku pri Domftelah posestnik na Viru i. Papia io njegova prejela, na 84 Komunisti nl~ lena Helena JubtlanU sls da je de- še krepka. za svoja leta — 70 In 78 let — Nenadoma se je zgodilo Čudo. Ni ugasnilo solnce, niso se vsuls zvezde ko prezre)! plodovi na jesen trudnega stvarstva, tudi se ni oglasil topot apokaliptičnih jezdecev, ki jih gledajo rot-ni križarji v svojih Čarovnih kuhinjah. In vendar Je bilo to Čudo vredno svojih prednikov. Gospod ii pisarne je nenadoma zvedel, da ima štiriindvajset ur prostih. Obstal je ves zavzet in prestrašen kot da se ie zgodila nevarna pomota. Štiriindvajset ur proeto? V tem ča-auT To ni v redu. Kje je tako zapisano? Gorje ii dogodka, ki ga ni videlo oko reda. Vse mora biti oštevilčeno. Hotel — v številkah, vozni red — v številkah, čustvo in smisel, volja In mieel — enačba. Vse: fretem matematičnih aonat. Kolo ee s prijema s kolesom, roka s roko, električni valovi so nadomestili /nekdanje boginje, sirene, najfde, in solnce samo, ki ee je nekoč voeilo v obleki sijajnega Apolona, to solnce je spoznalo potrebe dvajsetega veka in se posodobilo v ogromen kotel energija. > Toda gospod is pisarne se je zgrozil. Orote p%, nI ne v urniku, ne v programu, ne v statističnem itkaeu, ne na tehtnici, ker Je nevarna, ogrošujoča, u-tporniška. In vendar ee je oglasila v moji izmeti milijonov. Oglasila ee je brez napihnjeno-eti, -brez trkanja, brez nallčja, ki ga poznamo it pravi j ip o vampirjih, volkodlakih, mrtvih gosteči)! in obsedencih. "Štiriindvajset ur svobode V Gospod je pomislil'In lotila se ga je slabost. Brez delal Kam? Samogibno je poklical prvega Šoferja In vstopil v avto. Velel je voeniku, naj vosi a največjo bralno. Kam T Smehljaje: "Tudi na konec svetfcl ..." Sredi naj bu mej še vošnje se je gospodu nenadoma zazdelo, da je motor utihnil, In da ee je vos ustavil. ? Izstopil Je. Čudo I našel se je sredi divjega plemena Ašantijev, ki so pleeali avoj vojni ples. Ob robu gaeda so se podili črnčkl, premetavali ee, bili se In lasa!!, da so se še drevesa hihitala in so se oblaki raztegnili v krohot. Gospod se Je prestrašil, ko pa ee je ozrl nazaj, še ni bilo več ne vocnlka, ne vozila. Pa nI dolgo okleval. 2e so se mu pribllšali črnčkl in ga radovedni obstoptll. Sprva boječi, so ee kmalu ojunačlll in najetarejši ga Je v skoku sagrs-bil za klobuk, in mu ga zalučal po pobočju. Ohrsbrsnl po tem uspehu so se mladi nasIlnsAi brezobzirno lotili začudenegs tujca !n gs oropeli suknje, palice in naočnikov. Ni ee le do-cela zavedel nsverjetnega dejstva, fte Je rajal v mrallčnem kolu raelgrane črede solnčne tleče, nerodno stopicajoč, vee prestrašen In bled. Oči eo mu is-s topi le, roke so mu trepetale, lasje so se mu Jeftili, It prebuja-ne podzavesti je krlknlla misel ftarka kot brizg krvi: "O, kdaj sem bil tudi jaz tak kot ti ljudje iz solnce r In je zavzdihnil in zajokal. Ko so ga videli, da je v dno duše potrt, so ga izpustili In vsega slabotnega polotili na travo, kjer Je zaspal. Ko pa se Je prebudil, se Je našel apet v dlrjajočem avtu, ki ga Je vozil fte proti domu. "Sanjal sem," je vzkliknil, "toda pomembne sanje t" vedno ga je burila kri, jo Je rst* glbel dozdevni ples. "Kaj če bi vnovič poskusil?", gs je zapsljevalo. * i V predsobi so bili zbrani ravnatelji, upravni svetniki In Imenltniki vseh vrst Iz najvišje druftbe. Vsi so čakali gospoda. veliki čuvar reda in dela se je divje vrtel okrog mize, tolkel, bil kot pobesnel, trgal ftice, listine, dopise in knjige, razbijal predmete, metal ob stene žarnice, češe, sarlnje . . . "NaV>moč' Na pomoč!" so vpili odreveneli dostojanstveniki. Prepozno 1 Veliki gospod je Še priplesal na balkon In njegova radost se je pobrezmejila. Vs! so ga videli. Promet na cest! je obstala Ljudstvo je vaklikalo: "Gospod pleše" Od' vsepovsod ao^ drveli skupaj: 4z plsaren, iz tovaren, it trgovin, it šol, it ječ. "Naš goepod pleše ..." "Slava, slava, solnce je oživelo!". Vse je o«l-velo: h 14«. kandelabrt, spomeniki, drevesa. 2e so se mnoilcc zbirale v ogromno procesijo, Še so se oglasile godbe, fte to se pari sdrušili v ptee . . . tedaj . . . te je vratnemu diplomatu po-trečllo prlbllftat! ee velikemu pleealcu in ga nagovoriti. "Pre-jaend Delnice na boril to padle I" In goepod je obetal in preble-del. Tako strahotno je vplivala nanj ta veet. Ves krotak ss je puitit odvesti . . . • Redarji eo miril! in retdelje-vali mnolice. Letaki to poelv-ljall k redu. In vendar zaman: videli to vti ti itotisoči, da je celo goepod nekoč potabil na premočrtnott in ttopll it kvadrata dela in tapletal in v dušah Je oetalo veliko upanja in pričakovanje. Tode vte te upajoče mnoftlee niso pomislile, kaj je goepoda tako hitro stretnilo In katere betedo je tblaznelemu pošepetal na uho tvltl diplomat. Driivii poraba f haatralakl ikiiišlil vnnpvviiii mmmmmm Pred kratkim Je finančni ml-nister dr. Bogdan Markovi* predložil Narodni skupščini ta-kontki predlog o državnem proračunu ta leto 1088-89. Zanimivo je, da je finančni minltter do /H(ltiH*ira trenutka drftal v taj-notti vllino novega državnega proračuna in šele ko ga Je pred-loftll skupščini, te Je spotnalo, zakaj ga je tkrlval. Novi proračun Js namreč približno 180 milijonov dinarjev večji od državnega proračuna ta leto 1087-88. Deficit v novem dr-žavnem proračunu maša 810 milijonov dinarjev. Proračun je eeetavtjen far dveh delov in sicer it proračuna tplošnlh državnih itdatkov in dohodkov, ter it proračuna it* datkov In dohodkov državnih podjetij. Proračun splošnih državnih Itdatkov ln dohodkov !t-kazuje 7,497,040,000 Din itdatkov Ur 7 milijard 460,948,000 Din dohodkov, vtled česar tnaša deficit 87 milijonov dlharjev. K temu je treba dodati še znesek Din 178488,188, ki bo odkaaan oblastnim samoupraven», tako da tnaša celokupni deficit 810,-»22,182 Din. V členu 8. predlo-ženega finančnega takona priznava finančni minltter ta deficit In pravi, da bo tkušal ta nje-govo pokritje najti naknadne vire. V drugem delu izdatkih In dohodkih drftavnlh podjetij je itkatano 4,094,868, 000 Din Itdatkov, dohodkov pa 6,801,122,660 Din. Državna podjetja torej izkaaujejo suficit 2,206,760,660 Din. Ta znesek pa Je vštet med dohodke. Proračun vrhovne drftavne u-splošnega državnega proračuna, prave Izkaruje 119,790.869 Din pokojnine In Invalidske podpore 916,866,178 Din, za plačevanje snuitet državnih dolgov je določenih 868,881,108 Din. Proračun ministrstva pravds znaša 278,696.274 Din, minlstr-istva pr os vete 809,488,170 Din, i ministrstva za notranje zadeve ,v.i m<; i||| m|„|,trstvs za zdnanje za-Čakali so njegovih navodil, na- dtv, m m||ijonov. 646.884 Din, svetov In ukazov. Nenadoms Jih je presenetil čuden ropot. H pogleda I i so se. stiipnkah mimo divji mahal s rokami in se široko krohoUl kot da je polilaz-nel. Zbsšal je mimo njih v svojo sobo. odkoder so čull strahotne vrlšč» In truščs. Hpogl«lsll ao In čakali. Tods, ko Jih Je potrpljenje zapustilo, ao šiloma vdrli v gospprodirala «koči drevje prav v najtemnejši kot na poti v Bistrico. Kakor bi bilo poeuto ozračje s srebrnim prahom se je prelivalo med listjem, ki je blestelo svete releno v jaa-ni mesečini. Lahko so pokriva-le srebrne, svetle lise tla pred nami, tkoč lisasto preprogo in se sprehajale po naših glavah in v senci otemnelih licih, ko smo stopali pod snivajočim drevjem. Upa je pot od Stahovice proti Bistrici, a v mesečine polni noči je veličastna. SlUiš šumlja-nje vesele Bistrice kraj ali globoko pod sebOJ in zdi se ti močno, mogočno. Človek bi sanjal— da sanjal . . . Iznenadi in razveseli te v jasni mesečini kopajoča se Jaaa in koča na njej, katere okna odsevajo mračno, rdečkasto svetlobo; itko si v koči, ieliš, da bi v tej nočni fcrasoti nadaljeval svojo pot. Tudi ml nismo stopili v kočo, temveč smo ob pol 12 za-pustill osvetljeno jnso. Gost in temačen gocd nas je sprejel v svoje ¿blagodejno okrilja in le udar korakov in palic ob trdi kamen je motil gozdno tišino. Drevje okrog nas je snivalo v sreči evojl, skozi drevesne krone pa je sempatja plavala sre- brna lisa po naših glavah. Noč, divna v svoji sanjavi lepoti. Kot bi prišlo iz oddaljenega, temnega kota. Je predramil molk predlog in vsi smo ga z veseljem sprejeli. "Vsakdo naj pove neko zgodbo ali fantazijo! Kdo je Benjamin med nami? Benjamin naj prične r Oglasil m je tov. Vladko, najmlajši član druibe. Bil je dober in navdušen planinec, Id je s spoštovanjem in vzhičenjem ljubil svoje planine in skoraj s pobožnostjo govoril o njih. Govoril je o njih tudi v tej noči. NI pripovedoval zgodbe, njegove ustnice so šepetale fantazijo, ki je prehajala 2e skoraj v molitev naravi, oni mogočni, VI jo je on oboževal. Bila je taka čftta In polna zaupanja, da smo se bali motiti nje lepote In pritajili smo svoje korake. Se saplča je molčala v Ustih In voda ni iuborela. "V svoji bolesti in tugi Iščite razvedrila v naravi, a tudi svoje veselje ji zaupajte. Potolažila vas b<> s svojo veličastno mogočnostjo. Na planinah najdete, kar zaman Iščete v dolini, ont neskaljeni mir in pokoj. — Čutite, da ste z naravo združeni, da ste sami del, majhen del njenega veličastnega bitja. U ne utrl pije srce ob tej zavesti krepke je, II ne občutite onega brezmejnega veselja pozdraviti na temenu planinskih vršacov e krepkim vriskom solnce, to svetlo jolnce. Kaj morejo nuditi napram temu vse zabave v, mestnem hrupu in prahu? Planine ostanejo vedno lepe, vedno enako vabljive in mameče. Človek bi ostal v njih okrilju za vedno . . . Lahen vetrič bi mu božal hladna lica, solnce bi -poljubljalo otrple ude, a nočna kralji ca bi sipala nanj bogastvo biserov. ' Zvezdice bi se mu smeh Ijale in nikde ne bi motil njegovega pokoja . . V naših «rcih je zavladala tišina in vzkipela je Iz njih moli tev — tiha in pOkojna, ki se j< združila z njegovo, ko je u-molknil . . . Nismo vedeli, kaj ne kako, naenkrat smo opazili pred seboj ogromno "žagano peč." Torej eno uro smo Že bili na poti in nam se je zdelo, da še nI preteklo 10 minut, odkar smo zapustili avetlo jaso. — Pot se je vzpela v višino, prenehale so fantazije ostalih, vetrček nam je prinašal odgovor planin. Vedno medltfjia je postajala mesečina, po nebu pa so se pripodlli oblaki, se vedno bolj gostili in polagoma zakrili nočno kraljico našim pogledom. Visoko pod Kokerskjm «odlom smo stopili na sneg. Polagoma smo se «dvigali po zasneženi strmini, a tam na obzorju se je širila svetla 11- HČI MOK BUftJU* wm Niti Salda se nI mogla ubraniti vsemogočnosti livočutnega lepega petja In pretreslo jo • je neznano, tsmno čuvatvo, ko je pela Mila tako tiho, tako rahlo, kakor šumi jelov gozd v lahni sapi polnočni: Dete zlato, dete malo sanje rajske je sanjalo. Pevka je umolknila. Vedno tiše in tlše so trepetali H» zamirali tajlnstvenl zvoki harfe, kakor petje utopljenih zvonov iz tolmunov globokega jesera . . . Poslušalci so mirovali nemi, glnjenl do solza, kakor očarani. Naenkrat je zaploskal grof Žiga Krn pek! in drugi za njim; nekateri vinski bratci so v svoji navdušenosti cepetali s nogami po tleh ln podnožnlcah In tolkli s pestmi po mizah. Mila se je zahvalila z lahnim uklonom. "Skoda, škoda, da se nisem nikdar učil peti pa brenkatl," je obžaloval vitez Ahac in si gnal prste skoti brado. "Rad bi vedel, kaj čuti človek, kadar mu ploska množica!" "O, da bi bila fte vendar enkrat velika ln da bi znala tako peti kakor ti, mamica!" je rekla Alljana tiho. Materina roka • finimi modrikastimi žilicami je prenežno pokadila hčerko po temenu. • Alljana jo je ujela ln goreče (poljubila. In zaigralo je grofinjl srce v neizmerni blaženosti materini. "Molči naj čuk? kadar poje slavec!" se je oglasil glumač Orfej ln zopet poželjivo pogledal na stransko mizo. Grof Majnard mu je velel, na| kar sede ln si postreže. Po poobedku so prinesli'sluge gostom parila grofa Fellcljana ln MaJnaMa: plemklnjam zlate prstane z vkovanlml biseri ln dragulji, zlate zapestnice ln uhane; dragocen* pahalice in pajčolane, slonokostene glavnike, svileno ln kožuhovino; plemenitašem pa raznoliko orožje in bojno oprsvo. Mila je šla od mize do mize ln oddala darila. Obdarovani gospodje so jI poljubili roko. dame so se jI priklanjalo v zahvalo. Nato se Je dvignila vsa gospoda, da bi šli na dvorišče k turnirju. "Panem et clrcenses!" je dejal vitez ln naglo izpraznil svojo majollko "ad fundum". "Alljana, M are pojde a tabo na vrt," je rekla grofinja Mila v veži. kjer je čakala nova varuhinja Alijanina. mlado, zelo močno dekle t malo prevelikimi usti in prekratkim širokim noaom. "Mllostive goapa grofinja. ali ne bi smela iti z Alljano gledat Kola pred grad? Lepo pro- ftlm Mila "Is gradu nikamor ne!" je zapovedala "Zakaj pa ne?" je dejal gro( Majnard. 'Saj vendar nI prav nobene nevarnosti! Naši kmetje vendar ne atore nikomur nič žalega. Mare. vzemite paa Tigra s nabo ln «pr. mliH naj vaju Marko!" Alljana Je poljubila očetu roko. "Pazi na otroka. Mare!" j| je zablčevala grofinja in poljubila hčerko. Najrajša bi bila šla sama ž njo gledat kolaše. ali grajska gospa Je morala prisostvovati turnirju, viteški bojni igri na čaet krasnemu »polu. Prijela Je mak» komteeo z obema rokama za obrazek ln jo poljubila fte enkrat . . . Nejaano. neprijetno čuv- ln ... »e nikdar ar ni ločita tako težko od Alijaae . . . ''Mare. pazi na Alljano! Vrnlta se kma-lu! Zbogom, ljubka T 'Zbogom, mamica, zbogom!" i 18. "Ali vam je slabo, gospodična Frauenstei-nerjeva?" J« vprašal grof Leonard Starograj-skl Saldo na dvorišču. Stala je vsa bleda ob zidu in trepetala po vsem životu. Videla je, da odhaja hči grofa Blagaja . . . Slutila je, da ae blifta usodepolna ura in osvojila jo je sUna razburjenost. "Vročina, goepod grof," je odgovorila tiho In gledala mimo njega kakor v neizmerno daljavo. "Nevihta bo." "Nevihta bo!" je povzel hitro vitez Ahac. "Ali nisem trdil že zjutraj, da bo danes še treskalo in grmelo? Po nebu se pode grde obla-člne kakor, izgubljene duše." Soparno je bilo na dvorišču ln vroče tudi v senci. Ali to ni prav nič motilo bojaželjnlh vitezov. Dočlimso plemenitaširtje posedale na odru po klopeh, pogrnjenih z rdečim suknom, •o odšli hudi junaki v veliko hladno orožarnl-co ondi je viselo na kolih orožje In^ojna oprava za vojnlke ln konje, Izdelana večinoma v Milanu, koder so bile-najboljše tvornlce molilnih priprav. » Alljana in Mare sta odšli lz gradu z Mat-kovlčevim Markom in klapouhlm, velikim psom Tigrom, ki mu je varoval v*at močan ogrljak z ostrimi bodiljkami. Vroč veter je vznašal pesek pa prah ln ga gnal pred sabo proti Kolpi. Solnce se je skrilo za slvotnlml kepami debelih oblakov. Alljanl je zvenela venomer materina pesem po ušesih ... 2e oddaleČ so-slišali živahno vpitje ln vriskanje veselih seljakov. Pot je vodila skozi gozdiček, &t ga Je ločil pokošen travnik od velike goščave. Južno od tega travnika in gozdička se je Urila ledina, polna naroda v slikoviti noši. Na dolenjem koncu trate so goreli veliki ognji. Ondukaj so pekli in vrteli na raž-njlh celega vola in več jancev iz grajskega hleva. Pod košatim hrastom so imeli v sodih in mehovih vino, domače piVo ln medico i* grajske kleti. i Rdeče lična dekleta v širokih sneinobelih "rokavih" in rdeče opasanlh robačah so se smejale, šepetale in gledale proti fantom, ki so stali, navidezno hladni, še sami zase v doko-lensklh robačah in ohlapnih bregešah, prepa-aafti z rdečeusnjatiml čemeri, a črnimi krlljaki na glavah. Starci z koščenimi lokavimi obrazi so modrovali med sabo in se pogovarjali s materami, ki so pestovale svoje male otroke. Nekateri razposajeni paglavci so letali in se podili po trati, drugi pa so radovedno gledali lepo oblečeno hčerko grofa Blagaja. "Marko! Marko!" je klicala Ane. Markova mlajša sestra ln mu tekla naproti. Bila je zala polnoudna devojka a sanjavlml očmi in izredno dolgimi oglenočrniml kitami. Kakor drugi dekllčl, je noeila tudi ona na glavi šapelj, venec, ki so od njega vihrali zeleni, roječi, višnjevi In rumeni trakovi. Vrat j| je ovijal trojen niz debelih raznobarvnih korald. Nad ro-bačo al je bila prevešala pisan predpasnik, na noge pa obula rdečevolnene čarape. . Ko jI je segel brat Marko v roko, se ma je razvedril trdi, od oeepnlc razjedent obraz. Z velikim veseljem je poslušal sestrino naglo govorico. "Marko, pojdi pit" so ga vabili radostni glasovi. "Janjd so že pečeni. Hočeš jeeti? Boš Igral tudi tir Marko, v sveeti si svojega doetojanstva. se je držal ponosno, vendar je mikMllvo počastil vsakega vabilca s prijaznim odgovorom. Cutll se je med kmeti pakega gospoda, kakor grof med hlapci. Ne daleč od hraeta se je jelo zbirati kolo v vrsto. Mladi glasovi so zapeli veselo na glasi Zbiraj ee. zbiraj, lepi zbor vseh mladih devojk . . . Zbiraj ee, zbiraj, lepi zbor. vseh mladih junakov! .. GNJ* friMaJMj Ob Vt 4. uri zjutmj smo prestopili prag Cojzove koče. Ker je bila zimska soba U zasedena po 3 dijakih, smo ei izbrali odprte gorenje prostore. Veeelo je vzplapolal plamen v štedilniku. Natopili smo snega in kuhali čaj .. . Vstajajoče jutro nas ni moglo zadovoljiti. Gosta megla je valovala zunaj in zazeblo nas je že ob mlal! zapustiti toplo ognjišče in se spustiti v borbo z nepregledno sivino. Tov. Vladko ee je opogumil prvi in vzpodbudil ostale. "Kdo gre naprej?" Videl je omahujoče obraze. "In a-ko bo snežilo?" "Hočemo poizkusiti!" Vstali amo. Zunaj je pršelo Iz megle. — Tovariš je ostal pri svojem sklepu. — Zanimalo me je kljubovati megli ln vesela sem se pridružila Trije smo stopili iz prijetne kuhinje v mokro meglo in na sneg; ostali tovariši so pa gledali za nami v gosto megleno plast, ki nas je po par kbraldh zakrila njihovim očem. Tudi planinci v zimski sobi so se zbali neprijetnega planinskega gosta in zbežali pred njim v dolino. t Sami smo se nahajali na močno zasneženem Grintovčevem pobočju. Megla nas je ovinOa pri iskanju markacije, ker nismo razločili 20 m pred seboj. Zlasti ko so s« razprostirala pred nami obsežna snežišča brez ekal, kjer bi lahko opazili rdeče znamenje, je obstojala nevarnost, da zaidemo. A Vladko je vodil izborno. Približno 200 metrov smo se že bili dvignili nad Kokersko sedlo. Prepričani *mo bili, da prodiramo v to sivino le, da dosežemo vrh in kljubujemo vremenskemu Škratu/ Nenadoma nam je postalo topleje in začutili smo, da se razpenja nad meglo modrina. Z glasnim vriskom smo pozdravili bleščeč vrh nad seboj, ko, smo stopili v jasni no ... , Stali smo nad meglo, ki je valovila v fantastičnih oblikah, krog nas bleščeča snežna belina, posejana z milijoni kristalov, vse naokrog morja štrleči, čisti vrhovi, i)*d nami pa jasna nebesna modrimi ln žareče solnce. Noge niso mogle slediti hrepenenju po j vrhu; preveč jim je ugajalo v hladnem snegu ln le s težavo smo jih Izvlekli. Vrh pa je v stožčasti obliki blestel i opoldanskem solncu pred nam in nas valjil. — Obsevala nasNje tudi prijetna svetloba, postalo nam je vroče ln s snegom smo si hladili obraz. Nikdar še nisem imela lepšega pogleda raz vrh Grintovca, kakor tedaj. Kočna, s širokimi belimi lisami, ki so se blestele v enem samem siju, je žarela vsej krasoti opoldanskega soln-ca. Mična Skuta je strmela ka kor kraljica na, valovito morje, in Dolgi Hrbet, Struca, Turška gora so se zdeli kot njeni pod-ložniki, vsi v blestečih Uvrejah. Greben je dvigal svoj hrbet ravno pred nami. Objeli bi vse te vrhove in vršace, tako zelo so bili blizu pred* nami. Ob njih pobočja pa je butalo morje, pol-no najrazličnejših, fantastičnih slik, ki so jfli tvorili valovi. Po. polnoma nov, bajen svet se je razvijal pred našimi očmi. Nekje Iz doline je prišel do nas aa-molkel, tih glas, ali vrisk skozi ves U novi avet iz tmine v ble-stečo solnčno jasnino. Iz kristalne odeje so štrlele sive skale le malo Izpod snežene povrAine in ras nje ee nam je zdel svet iep ki vreden življenja. de globlje se je udiralo v raz-tti «'h onnora snegu *a povratku In večkrat se je prevrnil kdo # m< hko preprogo. Tudi na kepa-nje smo se spomnili In šele megla nas je opozorila, ko smo sa- av njeno območje, da kraljuje nce le v višavah. Z glasnim vzklikom smo se poslovili od ča-robrtega vrba pri povratku v vedenje življenje. Niamo I-skali markacij v megli, brez-'krbno smo sledili globoki šteti. ■ Na Kokerskem sedlu je še vedno valovila tata^mokra In neprijazna megla, »aetrmeli so tovariši mmle obraze. Niso razumeli »rečnega bleska oči, ne toplote, r «»o jo prinesli a seboj. Njih obrazi so bili bledi In mrazilo Jih je. f Do Žagane pe". ' ^ ■i i .Jji • S;'", Priložena. dsMte nsmfnlao $. ............ .........» » kstero pošljite ProsTeto: ISM ... • ...»..«..« .M ....... ...M...... ........................„.„ |„ Naslov Ime HMtllltll»ll«llHHlHNtt|HifM«ltM*)t|HtÍMMHMlllHmtMIHIHHHtllllHMHllMii Naslov IHW«IM*WMIHMMhi„MM,i las »»y»IMHMoe zmerne, ui^iako ddo prve vrete. Vsa pojasnila d^e vodstvo tiskarne Pfitite pa laformacU« m S. N. P. J. PRINTERY 2857-8é Sa. Uw^k Atmm .1 CHICAGO, ILL TAM SE DOBE NA 2ELjO TUD! VSA USTMBNA POJASNILA