UREDNIŠTVO Uf T7FRA pjrr jrocf^o zastopstvo aa UNIONB FUBBIJOTA ITAliANA S. opoidna. Meaotaa motataa &— 1* fla fenHulm SO I* CSONCESSIONARIA ESCL.USTVA per la pobUlctU -voja. »Volkischer Beobachter« piše v srvojem rtmskem depisu, da je presenetijiv zaključek zadnjih KaiHjanskih akcij v Srredozem*-Iju vzbudil v Italiji globoko zadoščenje, Vd je toliko bolj upravičeno, kolikor posamezne akcije te vrste predstavljajo tradicijo italijanske vojne mornarice. List » spominja junaškega ona Oms-tanzs Ciana, ki je napadel v preteklem marcu Sudanski zaliv. 140 letal zbitih v eni noči Berlin, 29. julija, s. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so 27. julija in v predpretekli noči zbili 123 sovjetskih letak Razen tega je bilo na tleh uničenih 17 na daljnih sovražnih letaL Bombe na Odeso Berlin, 29. jul. d. V noči na ponedeljeK so nemška bojna letala ponovno napadla Odeso. Bombe so pogodile pristaniške naprave in so povzročile več požarov. Finska prekinila diplomatske odi z Anglijo je Stockholm, 29. jul. d. Kakor javlja uradno poročilo iz Londona, je izročil finski zunanji minister angleškemu poslaniku v Helsinkih memorandum, v katerem ugotavlja finska vlada, da zaradi udeležbe Finske v sedanji vojni ob strani Nemčije vzdrževanje diplomatskih odnosov med Anglijo in Finsko ni več možno. Na izrecno vprašanje angleškega poslanika, ali pomeni ta izjava prekinitev anglefcko-fin-skih diplomatskih odnosov, je odgovoril finski zunanji minister pritrdilno. Nova provokacija Argentine Na zahtevo argentinskega parlamenta je bila na letališču zaplenjena nemška diplomatska kurirska pošta Berlin, 29. jul. d. Kakor javljajo iz Bue-nos Airesa, je Argentinija zagTešila proti Nemčiji novo dejanje v nasprotju z mednarodnimi zakoni. V smislu nekega sklepa argentinskega parlamenta so bile na letališču v Cordobi v Argentiniji zaplenjene tri vreče nemške diplomatske kurirske pošte, ki je bila z nemškega poslaništva v Lami poslana v poslaništvo v Buenos Aire-su. Na takojšnji protest nemškega poslanika je letalska družba, ki opravlja pro-moft na tej progi, sporočila, da je bila nemška kurirska pošta zaplenjena na zahtevo preiskovalnega odbora argentinskega parlamenta. Vreče so bile odstranjene z letala tik pred odhodom letala lz Cordobe v Buenos Aires. Nato so bile s posebnim avtomobilom prepeljane v parlament T Buenos Airesu. Nemški poslanik je zaradi tega dogodka po nalogu svoje vlade vložil takoj naj-ostrejši protest pri argentinski vladi ter zahteval vrnitev diplomatske pošte. V nekaj dneh je to že druga provokacija Nemčije z argentinske strani. Nedvomno so bili ti incidenti povzročeni od vojnih hujskačev v Zedinjenih državah, katerih agenti si prizadevajo, da izvajajo pritisk na južnoameriške države ter jih hujskajo k protipravnim dejanjem. Zasedanje tajnega sveta v Tokiju Razpravljal je o ratifikaciji japonsko-francoskega sporazuma glede Indokine Tokio, 29. jul. d. (Domej) Včeraj dopoldne ob 10. je bila v cesarski palači izredna seja japonskega tajnega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o ratifikaciji novega japonsko-francoskega sporazuma glede Indokine. Tokio, 29. jul. (Domej) Kakor javljajo iz Tiencina je mandžurska vlada odredila zaporo angleških in ameriških dobroime-tij na ozemlju Mandžukua, kot protiukrep proti zapori mandžurskih dobroimetij v Zedinjenih državah in v Angliji. Tokio, 29. jul. d. Novozelandska vlada je obvestila japonsko vlado, da v predvidenem tromesečnem roku odpoveduje svojo trgovinsko pogodbo z Japonsko. vVashington. 29. jul. d. Angleški veleposlanik lord Halifax je včeraj posetil pod- tajnika za zunanje zadele Wellesa ter je imel z njim daljši razgovor. Halifax je nato izjavil novinarjev, da je govoril z Wellesom o položaju na Daljnem vzhodu v zvezi z novimi dogodki v Francoski Indokini. Proučen je bil tudi položaj v zvezi z gospodarskimi ukrepi, ki sta jih pod-vzeli Anglija in Amerika proti Japonski. Sumner Welles je izjavil na konferenci tiska, da zavzemata ameriška m angleška vlada identično stališče glede položaja na Daljnem vzhodu. Vlada Zedinjenih držav pa bi pozdravila, če bi tudi ju±rto-ameriške države pod vzele slične ukrepe proti Japonski. WeD.es pa je pripomnil, da prepuščajo Zedinjene države glede tega juž-no—ameriškim republikam popotno svobodo akcije. Zapadna fronta Berlin, 29. avg. d. O operacijah na zapadni fronti poroča nemško vrhovno poveljstvo: Kot povračilo na ponovne napade angleških vojnih letal na stanovanjske predele nemških mest je nemško letalstvo ponoči bombardiralo angleško prestolnico. Zahodno od Temzinega kolena so nastali veliki požari. Vojna letala so pri Farorskih otokih potopila večjo tovorno ladjo in močno poškodovala trgovski pamik. Pred škotsko vzhodno obalo je torpedo z letala zadel veliko trgovsko ladjo. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško državno ozemlje. Sovjetski diplomati se nočejo vrniti v Moskvo Carigrad, 29. jul. s. Skupina sovjetskih diplomatov, ki se trenutno mudi v Turčiji, je sklenila, da ne bo potovala dalje v Moskvo. Turška vlada je odredila, da morejo sovjetski diplomati, ki se nočejo vrniti v boljševiški paradiž, ostati do konca vojne v Turčiji. 11 francoskih ladij interniranih v Turčiji Carigrad, 29. juL s. Anatolska agencija poroča, da je bilo enajst francoskih ladij, ki so pri bežale v Aleksandreto, razorože-nfh m interniranih. I Hudi letalski napadi na Kitajsko Tokio, 29. julija s. Japonske letalske farmacije so izvedle silen napad na industrijske in vojaške naprave v pokrajini Šansi. Več desetin bombnikov japonske mornarice je odvrglo tone eksplozivnih snovi tudi na Čunk;ng, Luhsien, Neikiang in druga središča osrednje Kitajske. Nad g kavnim Č&njjkajskovim mestom so se japonska letala, srečala z 12 kitajskima lovci in so sestrelila 3 od teh. Vsa japonska letala so se vrni'la na oporišča. Numerus elausus za tide v Bolgariji Sofija, 29. jul. d. Prihodnja številka bolgarskega službenega lista bo objavila novo protižidovske ukrepe, ki bodo takoj stopili v veljavo. Z novimi predpisi je predvideno, da bo Zidom v vsej Bolgariji na razpolago samo 21 zdravniških mest, 20 advokatskih, 7 zobozdravniških, 2 graditeljski, 6 inženjerskih. Samo 187 Zidov bo smelo imeti trgovine z živili, 37 pa trgovine s konfekcijo. Nadalje smejo Zidje razpolagati z eno samo tekstilno tovarno v Bolgariji. Rio de Janeiro, 28. julija &. PredsodnJt republike Vargas je odpotoval na mejo, kjer se bo sestal s predsednikom Paragvaja- Oba bost.- nato nadaljevala pot 00 A»- stmcfcgna, T Stran 2 rSLOTEKSKI M ŠKOD«, Tcrs* » Jtfrja r*«-xix. Štev 172 Eksc. Visoki Komisar v gospodinjski šoli v Mati Loki Veliko zanimanje Eksc Visokega Komisarja sa vm Trebnje, 28. julija. V nedeljo je Dolenjska zopet svečano »prejela Eksc. Visokega Komisarja Emilia Graziolija, ki je s svojo ljubenzivo gospo soprogo in spremstvom pose U1 tudi pokrajinsko gospodinjsko solo v Mali Loki pri Trebnjem. Velika Loka, kjer je sedež občine in ki ima v svojem področju vzorno pokrajinsko posestvo ter gospodinjsko šolo Mala Loka, je bila v nedeljo vsa v zastavah. Ob vsej poti od državne ceste proti Veliki Loki na Malo Loko pa so stali v Spalirju loški, čat^ki in šentlovrenski gaseči, sami možje in fantje, nasi dolenjski gospodarji. Tudi Mala Loka, kjer stoji gTad z lepo urejeno solo, je bila slavnostno okrašena. Državne in fašistične zastave z liktorskimi znaki so plapolale na gradu in drugih poslopjih. Na Mali Loki so že pričakovali visokega gosta okrajni načelnik Ivo Ban, načelnik Fašistične stranke v Trebnjem Comar Renato, voditeljica šole Hedvika Puntar, župan Franc Bukovec in duhovni svetnik Franc Koželj. Iz Novega mesta je prispel Freski načelnik dr. Oto Griselli s spremstvom. K sprejemu se jo zbralo tudi mnogo <' T instva Z uniformiranimi gasilci in narodnimi nošami iz Trebnjega. Prisrčno dobrodošlico je izrekel Visokemu Komisarju okrajni komisar Ban in mu predstavil navzočo. Visokega Komisarja je pozdravil tudi okrajni načelnik dr. Griselli Soproga Visokega Komisarja je sprejela krasen šopek dolenjskega cvetja. Takoj po sprejemu si je Visoki Komisar ogledal obširne gospodarske naprave gospodinjske Sole. Najprej si je ogledal notranjost gradiča, kjer so stanovanja učiteljstva in go-jenk. Lepo urejeni prostori, jedilnice, spalnice, kuhinja in sprojemnica so napravile na Visokoga Komisarja najboljši vtis. Zanimal se je za vse podrobnosti, zlasti pa za ustroj šole. Vodstvo šole ga je o vsem podrobno informiralo. To ogledu grajske kapele je odšel Visoki Komisar na vzorno urejen zelen jadni vrt, o katerem se je izrazil zelo pohvalno. Po ogledu vrta mu je bila raz kazana moderno urejena kurnica, kjer goji šola perutnino štajerske paame. Z velikim zanimanjem je Visoki Komisar sledil razlagi o vzgoji dobre jaj carice in se je zanimal za naprave in pripomočke umetne valilnice ln avtomatične kontrole nesnosti jajčaiic. Sledil je ogled hlevov in živine. Mogočni hlevi in gospodarska poslopja so bila v najlepšem redu. Polni hlevi izbrane plemenske živine montafonske pasme pričajo, da šola polaga veliko važnost na dobro vzrejo goveje živine v tukajšnjem okraju. Le žal. da posamezni kmetje še ne zmorejo visokih gradbenih stroškov za napravo modernih hlevov in urejenih gnojišč ter končno niti ne za nabavo plemenske montafonske živine, ki se je izkazala v naših krajih za najprimernejšo. Po zagotovilu Visokega Komisarja pa se bo takoj pričelo po načrtnem programu reševati tudi to vprašanje naših dolenjskih kmetij. Ogledu živine je sledil ogled prašičev. Lepi prešiči so vzbudili splošno pozornost. Od najmlajših dojenčkov m izrednih špeharjev, vse pa s pisanimi rodovniki nad vsako stajo je vzbujalo veliko pozornost Visokega Komisarja, ki je bil vidno zadovoljen nad tako skrbno urejenostjo. Tudi konjušnica z lepimi težkimi, srednjimi in lahkimi konji je bila predmet njegove pozornosti. Pravo veselost pa so pri ogledu vzbudili ovce in ovni, ki Imajo na šoli po ločenih oddelkih stajo zase. Končno si je Vis. Komisar ogledal še gospodarska poslopja in prostore nove šole. Vse zanimanje v tej novi zgradbi, ki se šele dokončuje, je bilo za tkalnico ln predilnico s starimi statvami, kjer je voditeljica šole navzočim takoj stkala nekaj nitk. Visoki Komisar je odšel potem med ljudstvo, zbrano pred gradom. Za vsakogar tijstva je imel prijazno besedo in vsi so ga navdušeno pozdravljali. Delj časa se je visoki gost zadržal v razgovoru z gasilci, za katere je pokazal vse razumevanje. Visoki Komisar je Izjavil, da bo gasilstvo v najkrajšem času reorganizirano ta da bodo tudi podeželske gasilske čete opremljene z modernimi pripravami, ki jih zahteva sodobna gasilska služba za uspešno udejstvovanje v primeru požara ali drugih potreb, kjer je potrebna intervencija gasilcev. Končno je Visoki Komisar izročil večje zneske za gasilske Čete področja Velika Loka ta za občinske reveže iste občine. Naposled je Visoki Komisar izjavil voditeljici šole. da bo z vsemi sredstvi podpiral delo šole, ki ima važno nalogo pripravljati mladi kmečki naraščaj za bodoče gospodinje ta da bo po potrebi podprl delo šole z gmotnimi sredstvi tudi izven odobrenih proračunskih kreditov. Treba je misliti na take šole, je dejal Visoki Komisar, kajti te šole služijo skupnosti za napredek prebivalstva pokrajine. Pri razgovoru glede položaja delavstva na tej soli je Visoki Komisar izjavil, da morajo imeti delavci vse pravice, ki jim gredo. Posebno morajo biti v tem pogledu za zgled državni zavodi, kakor je zavod te šole, kajti skrb za delavstvo mora biti vedno najnujnejša in prva. Delavstvo je s hvaležnostjo sprejelo besede Visokega Komisarja in ga navdušeno pozdravljalo. Po zakuski, ki je bila Visokemu gostu to njegovi ljubeznivi gospe soprogi, kakor tudi ostalemu spremstvu servirana v grajski jedilnici ta kjer so bile izrečene ta izmenjane še mnoge misli za izboljšanje dolenjskega gospodarstva, se je Visoki Komisar poslovil od gostoljubne Male Loke ter se je z gospo in spremstvom odpeljal v Stično, kjer je bil ogled samostanskega posestva in naprav. Najvišje cene za povrtnino in sadeže Na trgu mora povsod vladati najlepši red Ljubljana, 29. julija. Najvišje cene za povrtnino ta razne sadeže je mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata spet določil za ta teden dogovorno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in tudi v soglasju s predstavniki nadih zelenjadarjev. Po določitvi teh cen ne sme v Ljubljani nikdo prodajati navedenih pridelkov po višjih cenah, pač pa lahko pričakujemo, da se bo nekaj pri-dt Ikov med tednom še pocenilo. Za ta teden določene maksimalne cene so nasled-r. ■ novi domači krompir (rožnik in - Eintje-i) 1.60 L, domači kifeljčar 1.80 L, koleraba 1.20 L, rdeča pesa 1.50 L, stročji nizki fižol 1 50 L, domaČi visoki fižol 3.50 L, rdeči korenček brez zelenjave 2.50 L, rumeno korenje brez zelenjave 1 L, zelj-nate glave 1 L, ohrovt 1.20 L, glavnata solata 2 L. kumare 1.80 L, kilogram kumaric za vlaganje in sicer srednje velikih kumaric, ki jih gre okrog 30 na en kilogram 3 L, a cena majhnih kumaric, ki jih gre okrog 12o na en kilogram, je 8 L, velike jedilne buče 0.50 L, majhne bučke (cukete) za polnjenje 3.50 L, čebula 1.30 L. češenj 2.60 L. luščen grah 7 L. grah v stročju 3 L. mehka spinača 3 L, trda spina ča 2 L. kislo zelje 3.50 L. Vse doslej naštete cene veljajo samo za kilogram. Liter lisičk ne sme veljati nad 1 L, liter suhih namiznih malin 4 L, a cena mokrih malin za vkuhavanje je 4 L za en kilogram. Pazite torej pri nakupovanju na razliko, ker se suhe namizne maline prodajajo na liter po 4 L, a mokre maline za vkuhavanje se prodajajo na kilogram po 4 L. Te cene so obvezne tako za prodajalke kakor za gospodinje ter bo vsaka kaznovana, če bi prodajala ali tudi kupovala navedeno blago po višjih cenah. Prepovedano je tudi vmešavanje v pogajanja za ceno, še prav posebno pa otipavanje blaga. Spet moramo opozoriti vse kupovalke na strogo naročilo tržnim organom, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vrsto. Prvovrsten goriški krompir je danes mestni preskrbovalni urad spet začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu. Ker v petek ta soboto na mestni stojnici ni bilo krompirja, je cena pri drugih prodajalcih takoj poskočila. Novo po- šiljatev goriškega krompirja prodaja mestni preskrbovalni urad po 1.60 L. Čeprav so ga začeli prodajati šele pozno dopoldne, so ga gospodinje pokupile prav velike množine, saj je res lep in debel ter znatno cenejši kakor drugi uvoženi krompir. Zvesti ostanejo lepi pesmi Občni zbor pevskega društva „Ljubljanski Zvon" je pokazal, da bo njegovo članstvo tudi nadalje gojilo petje s čisto ljubeznijo Ljubljana, 29. iulija Ljubezen do lepe pesmi, ki ic pri nas* v vso h časih plemen: t ila duha in srca, ne b.» ugasnila tudi dandanc- • *:r.i-:va v- opravila častno nailogo v našem prosvetnem in narodnem življenju v preteklosti, a potrebna so rudi dandanes, ko so srca p ni v tako potrebna melodije in poživlja-i nase večno lene pesmi. Zato smo dolžni opozoriti na delo pevskega dru Štva »Ljubljanski zvon«, ene^a naših naj-Starejfrih nev5k;h društev, naiu^ledneT^h in najdc!avnej;m- Spominjamo se še njegovega dclmania. ko je Imelo p-evsko sobe-v s.tari hiši, na prostoru sedanje »Slavije«. Pozneje je imelo društvene prostore dol^a leta v Mestnem domu, a zdaj vise njegove trofeje v šolski sobi ljudske šole na Vrtači Tam je bil tudi snoči 32. redni letni občni zbor, ki ga je vodil predsednik Lujo Dre-novec. Redka so društva, ki bi imela tako dobro obiskane občne zbore. Kakor je že tradicija, se je občnega zbora udeležil tudi društveni častni predsedmk dr. A. Švigelj. Predsednik \e v svojem poročilu pohvalil marljive pevce, posebej pa najmarljivejša, Olgo Pelanovo in Fr. Mihelčiča. kri sta najbolj redno obiskovala pevske vaje ter zato prejmeta častno nagrado častnega predsednika. S toplo besedo je izpodbujal pevce k nadaljnemu delu, ki je ormogočeno, saj je bila našemu narodu velikodušno po- klonjena avtonomija tretjega maja in z njo priznana svoboda naši pesmi in besedi. Spomnil se je tudi med letom umrlih ustanovnih in rednih filanov. Zborovalci so počastili njihov spomin. Marljiva tajnica Olga Pelanova je podala pregledno tajniško poročrlo, ki kaže. da je bil Ljubijanski zvon tudi v preteklem letu precej delaven, kljub vsem dogodkom Pač pa ni bilo koncertov na deželi. V Ljubljani so posamezni pevski zbori društva, bedrsi mešani, ženski ali moški, nastopili devetkrat. Spomladi so se pripravljali na velik sti.lni koncert, ki ga pa niso mogli prirediti, ker je vse delo za nekaj tednov zastalo zaradi izrednih dogodkov. Meščani pa se še dobro spominjajo lepega društva ncaa koncerta, ki je bil prirejen v začetku meseca. Peli so v korist Rdečega križa. Da jc dm^vo precej močno, nam kažejo rudi številke same na s^J>i, ne le njegovi uspehi. Šteje 17 častnih. 218 ustanovnih, 84 podpornih in 60 rednih članov. Zbor je imel 90 pevskih vaj. Bilo je 10 vaj mošks-ga, 13 ženskega in 67 mešanega zbora. — Tajniško poročilo so še izpopolnili drugi funkcionarji, blagajnik L. Lombar — nje-govo poročilo kaže. da društvo dobro gospodari kljub skromnim dohodkom — dalje arhivar Jo%o Jamnik, gospodar J. Petrič in pevovodja Dore Matu!. Iz arhivarjevega poročila je razvidno, da se jc arhiv v preteklem letu obogatil za 644 pa rt i. tur, tako da šteje skupno 8352 partitur, 389 moških zborov, 254 mešanih in 34 žensirih. — Tudi pevovodja je z živo besedo izpodbujal pevce k nadaljnjemu dolu ter naglasa! po sebni pomen pesmi v našem času. Zborovalci so izkazali odboru zaupanje z raz resnico, potem pa še. da so ponovno izvolili ves dosedanji odbor. — Vsi sklepi so biilj sporazumni in sploh je vladalo na občnem zboru prisrčno, bratsko razpoloženje prave pevske družine. Končno je pevce še pozdravil častni predsednik dr. A. švigelj ter jih izpodbujal, naj ostanejo zvesti lepi pesmi. Dobrodelni vojaški koncert V Hrvatskem domu v Karlovcu je priredila italijanska posadka ob navzočnosti Poveljnika II. armade generala Ambrosia koncert vojaške godbe v prid mestnih re-vežev. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička in je z odobravanjem sprejelo obširen spored, ki se je pričel z italijansko, nemško in hrvatsko himno. V imenu mesta se je Eksc. Ambrosiu zahvalil župan dr. Franjo Dejak. Velika udeležba na ljubljanskem velesejnra Polovična voznina sa razstavljalce in obiskovalce ivnega blaga Ljubljana, 29. julija. Letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od t do 13. oktobra na pobudo Visokega Komisarja, se udeleže največja nacionalna podjetja. Prometni Minister je dovolil 50% znižanje voznine za potovanje razstavljalcev in obiskovalcev ter za prevoz razstavnega blaga. Svojo udeležbo so ie prijavila znana ve« lika podjetja Fiat, Snia Viseosa. Agib, Breda, Ansaldo, Montecatini, dalje Tobačna režija, Erba, San Pelegrino, Goriška pokrajina. Italijanska Federacija agrarnih zajednic, Nacionalna Federacija Pokrajinskih agrarnih združenj ter mnoga druga industrijska podjetja ter trgovske družbe. Nov udarec Rooseveltovim načrtom Sporazum med Francijo in Japonsko glede Indokine je prekrižal anglo-ameriške načrte na Daljnem vzhodu Novih osem milijard za oboroževanje Amerike Berlin, 29. jul s Japonska akcija glede na Indokino, ki se razvija v popolnem sporazumu s francosko vlado, je še vedno predmet ve'tke pozornosti berlinskega tiska, zlasiti kolikor se tiče ameriške agresivne politike v odseku, kjer se je s pomočjo Anglije ozrrala tudi po drugih ciljih. Sporazum med Japonsko in Francijo Cledc na Indokino, piše »Volkischer Beobachter«. je porvzroeil globok vtis v Rooseveltovi Ameriki in Angliji, kjer je takoj nastala divja reakcija proti temu spOBsizumu. ki je v resnici samo v interesu miru. Japonska je dokazala, da zna naglo storiti vse za obrambo prostora v Vzhodni Aziji. Japonska je zadala nov udarec Rooseveltovim načrtom. VVashington, 29. jul. d. Reprezentančna zbornica je včeraj odobrila za ameriško vojsko, mornarico in za gradnjo novih ladij kredit 8 milijard dolarjev. Carmona na Azorih Lizbona, 29. jul. d. Portugalski predsednik Carmona je imel po prihodu na Azore govor, v katerem je poudarjal zvestobo prebivalstva Azorov do Portugalske. Dejal je mod drugim: Tu na Azorih je Portugalska, s svojimi ljudmi, jezikom, z vsemi vezmi, ki utrjujejo odinstvo portugalskega naroda. Rdeči križ ooroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojci naj jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22b: Brešič Mici, Krmelj Franc, Mihajlica Veliko, Vidmar Franc, Živec Mihael. Osebe, ki so pisale sledečim naslovljen-cem, naj se radi odpreme pisem zglase v naši pisarni: Rodbina Kersnik, Kersnik Mici, Olip Marica, Požareva Vera, Šink Nada, Sink Stevo, Ziherl Matevž, Zupan Janez. Pošto naj dvignejo: Cuznar Mirni, Frančiškanska ulica, Candor Julka, Hribernik Stanko,Kostova 7, Kneisel Andreja, Vr-hovčeva 14, dr. Kosti Janko, Pokojninski zavod. Kotnik Rajko, Klun Jaka. Cigale-tova 3, Kraker Betka, Slapničarjeva 8, Novak Frančiška. Komenskega 36, Preme Rafael, Jugoslovanska knjigarna, Selan Franc, mesar. Sušnik Fanika, kavarna Emona. Repanšek Hilda, Stan in dom. Slapar, Sla jmer jeva 1, Valušnik Franc, Šiška. Šibenik Janez, Glavni kolodvor. Weixl dr. Bruno, Zupan Ivan, Glavni kolodvor, 2iv-kovič Ciro. Iz Hrvatske — T7 pokoji te v v*eu5iliškeg^ profesorja. Z odredbo poglavnika dr. Pavelića je bi1, upokojen redni profesor filozofske fakultete hrvatskega vseučilišča v Zagrebu dr. Dragotin Boranić. — Nov veliki župan. Za velikega župana velike hrvatske župe Sana in Luka s sedežem v Bania Lviki je bil te dni Imenovan vstaš Ladislav vitez Aleman iz Zagreba. — Dr. kamer — državni tajnik. Znani hrvatski gospodarski strokovnjak dr. Mir ko Lamer. ki je bil načelnik oddelka za trgovino in industrijo že v prejšnji banovini ie bil imenovan za državnega tajnika v ministrstvu za obrt. veleobrt in trgovino (foe(e*ntca KOLEDAR Danes: Torek, 29. julija: Marta. DANAŠNJI-: PRIREDITVE Kino Matica: Odpuščanje Kino Sloga: Lucifer Kino Union: Beneške spletke Veseli teater: ob 20.30 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn- koczy ded., Mestni trg 4, TJstar, šelen- burgova ulica 7. Dražba knjižnice Alphonsa Daudeta V pariškem hotelu *Drouot« ie bila nedavno prodana na javni dražbi velika knjižnica pisatelja Alphonsa Daudeta. I z knjig zbranih v tei knjižnici se zrcau' literarno življenje Francije ob koncu preteklega in v začetku sedanjega stoletja Poleg raznih redkih in Hiksusnih izdaj pomembnih francoskih literarnih del je v knjižnici tudi 100 zvezkov z dedikacija-mi avtorjev. Daudetovi dediči so se odločili za dražbo, ko so prišli do rpoznanja, da knjižnica slovečega pisatelja kot bogata kulturna zakladnica ne smo ostati javnosti zaprta. Prva japonska avtomobilska cesta Japonsko notranje ministrstvo je sklonilo zgraditi moderno avtomobilsko ce&to med mestoma Naefojo in Osako v s/rodnji Japonski. To bo prva japonska avtomobil ska cesta v pravem pomenu besede. Dolga bo 200 km in stroški bodo zna.sali okrog 98,000.000 jen. Dograditi jo nameravajo v dveh letih. Doslej traja vožnja iz encRAROVNICA« ZOPET NAPRODAJ Čeprav se velik del mesta razprostira na barjanskih, šotnih tleh, marsikdo pri nas niti ne pozna šote, ker je pač še ni nikdar videl. V prejšnjih desetletjih je bila šota še zelo cenjeno kurivo v Ljubljani. V mesto so jo dovažall Barjani dan za dnem. Na trgu za kurivo barovnice ni bilo nič manj kakor drv. Tedaj se še ljudje niso zavedali, kako veliko škodo delajo z rezanjem šote. Niso vedeli, da je na Barju le šotna zemlja rodovitna. Pod to zemljo iz razpadajoča bnrovnire leži plast nerodo-ritne polževke. gline, ki se je sesedla na dnu nekdanjega jezera. Polževka se imenuje zar:. ra, ker so bili v nji najdeni jezerski polži. Barjani so na nekaterih krajih porezali barovnico globoko do nerodovitnih plasti. Zdelo se jim je, da šota rase: ko so porezali eno plast, se je spodnja plast, manj obremenjena in ker se je napojila z vodo, dvignila. Ljudje so videli tako v barovnici neizčrpno bogastvo. Ta zmota se je kmalu maščevala. Zaradi globokega rezanja šote se je ravan na mnogih krajih zelo znižala in ob močnejšem deževju je začela voda poplavljati nižje lege. Ko M je pa na Barju talna voda nekoliko znižala zaradi regulacije Ljubljanice in njenih pritokov, je prišlo do posebnega pojava, ki je nekatere Barjane precej prestrašil: začela se je sesedati zemlja. Prostornina zemlje se je zmanjšala, čim je postala zemlja bolj suha — površina Barja se je znižala. Na vse to je treba opozoriti zdaj, ko so nekateri Barjani zopet začeli prodajati barovnico, ki budi v Ljubljani pravo senzacijo. MNOGO AJDE NA IŽANSKEM Na pravo Ižansko prispemo bodisi po Ižanski cesti, ki je letos med barjansko šolo in Igom gladka kakor asfaltiiana, ali po stranskih cestah na Mateno ali Iško Loko, ko zadiši po ajdi. Tam je zemlja že primernejša za pridelovanje žita. Tradicija je že. da Ižanci pridelujejo mnogo ajde. V Iški Loki in na Mateni so se Ljubljančani že prejšnje čase radi sladkali z ajdovim kruhom, ki jc res prava poslastica, če je dobro spečen. Značilnost ižanske zemlje je kaže tudi v tem. da pasejo živino, med tem ko jo Barjani po večini krmijo le v hlevih. Okrog ižanskih vasi je barjanska zemlja že bolj trdna, da živina ne dela tako velike škode na pašnikih. Marsikje na Barju bi se pa težja krava celo pogreznila. Vendar je pri Mateni še precej mehka zemlja In pašniki so vidni že od daleč po črnih lisah med zeleno travo. Tam v bližini vidite tudi lahko dve veliki piramidi kamenja, nekoliko podobni piramidam v ljubljanskem parku za rimskim zidom. Tam so naložili kup kamenja, da bi dognali. kaKSuo obtežitev prenese mehka zemlja in kakšen bi moral biti nasip za moderno avtomobilsko cesto. Ena teh piramid je precej globoko zlezla v zemljo, druga je pa dobro ohranila svojo prvotno obliko. ŽITO JE POŽETO ... Trdni kmetje v ižanskih vaseh pridelajo dovolj žita za kruh. Ižanska zemlja prija žitu. Pač pa v vaseh ob vznožju krimskega pogorja žito ne zori povsod tako naglo. Tam se kaže vpliv planinskega podnebja. Da smerno govoriti o pravem planinskem podnebju, radi potrde obiskovalci Iškega Vitgarja. Težko bi rasli kje drugje tako tesno združena dva podnebna pasa. Na Barju so povsem drugačne toplotne razmere kakor ob vznožju Krima. Lahko bi celo rekli, da je na Barju celinsko podnebje, pod Krimom pa subalpsko . . . Zato tudi v Iški Loki, Iški vasi in drugih vaseh, ki segajo globlje na Barje, žanjejo najmanj teden dni prej. Poželi so že povsod rž ln pšenico v tretjem tednu tega meseca, a v Iški, ob začetku soteske, so želi Se te dni. Meščani so bili nekoliko presenečeni, ko 30 bili priče »motorizacije« v iškem poljedelstvu: voli so vlačili kosilnico in žito je padalo kakor za traktorjem, ženske so samo povezovale snope. srpov pa jim ni bilo treba vihteti. Ne smete pa misliti, da so ižanske njive tako velike kakor bi kdo sodil spričo uporabe kmetijskih strojev. Ne, pač pa so Ižanci napredni kmetje. Seveda je *udi med njimi vkorenl-njena pristna kmečka konservativnoBt. ki meji celo na trmoglavost, kar se kaže tudi v starinskem značaju nekaterih vasi. MALO NAVT>rSENJA NAD TEJSKIM PROMETOM Morda je tudi v tem nekaj konservativnosti, da se Ižanci se vedno ne navdušujejo za izletništvo in sploh za vse oblike tujskega prometa, kakor se niso nikdar. Lahko bi pa tudi sodili, da je v tem nekaj tistejra starega nerazpoloženja Ižancev do meščanov iz dobe. ko so Ižanci napravili pohod proti mestu in njegovim mitnicam. Meščani pa tudi se vedno delajo razliko med Ižanci ln drugimi kmeti, kar se kaže tudi na trgu za kurivo. Ižanci dovažajo drva na malih vozovih in prejšnje čase so prodajali najraje »počez« in ne na metre. Sploh so pa Ižanci že zdavnaj sloveli kot zviti ter spretni kupčeva!ci. Zdaj, ko se Ižanci in meščani zbližujejo ob Iškem Vint-garju. je dovolj prilike, da se utrdi zaupanje med njimi. Seveda al pa bodo morali tudi meščani prizadevati, da bodo Ižanci gledali na razvoj tujskega prometa prijaznejše ter je potrebno, da spoštujejo bolj kulturna — to se pravi obdelana — ižanska tla. Toda ne le obdelana temveč tudi naravo samo navzgor ob bistri Iški, v krasni soteski, kamor nam zdaj odpirajo novo cesto mladi ljudje, zaposleni pri javnem delu. Prihodnjič se bomo ustavili pri njih. DNEVNE VESTI — Poročna potovanja v Rim. Iz Rima poročajo, da je bilo v juniju prodanih 231 železniških vozovnic prvega, 1452 drugega in 703 tretjega razreda za poročna potovanja v Rim in iz Rima. Skupno se je poslužilo ugodnosti za poročna potovanja od 29. julija 1932. na italijanskih železnicah 292.748 poročenih parov, od katerih so bili 3003 iz obmejnih krajev. — Prijateljstvo med Zagrebom in Bratislavo. Nekemu hrvatskemu novinarju je slovaški minister za narodno obrambo izjavil, ko je govoril o prijateljstvu med slovaškim in hrvatskim narodom: Predvsem vam moram povedati to zanimivost, da smo bili Slovaki pripravljeni poslati Hrvatom na pomoč eno našo divizijo, ko je Srbija napovedala vojno. Divizija je bila popolnoma opremljena in reči moram, da so bili vojaki navdušeni. Zaradi nepričakovanega in naglega poloma srbske vojske pa je postala naša akcija odveč. — Letošnje svečanosti v Benetkah. Letos bodo prirejene tradicionalne poletne svečanosti v Benetkah v večjem obsegu. Te dni so se pričeli beneški slavnostni tedni. V okviru teh svečanosti bodo vpri-zorjeni tudi Schillerjevi »Razbojniki«. — Krvni delež vseučilišnikov. Tajnik stranke je Duceju poročal o krvnem deležu in junaštvu vseučilišnikov v prvem letu vojne. Poročilo kaže, da je do 1. julija letos na vseh frontah padlo 599 vseučilišnikov, ranjenih je bilo 611, odlikovanih za hrabrost pa je bilo 390 vseučilišnikov. V prvih mesecih vojne je padlo na polju časti 126 vseučilišnikov. Narod bo večno hvaležen vseučilišnikom, ki so avantgarda pri pohodu novih generacij v borbo s sovražniki v imenu pravice in človeškega napredka. — Prisrčen sprejem nemških gostov. Iz Firence poročajo, da je tja prispela skupina voditeljev in gojencev nacionalno-so-cisii-tičnega političnega kolegija z Dunaja. Gojenci so gostje GILA in so na potu po Italiji, kjer si bodo ogledali vse znamenitosti in življenje fašistične Italije. Povsod jih sprejemajo s prisrčnimi simpatijami. — Uspešno gostovanje članov ljubljanske opere v Gorici. Včeraj so člani ljubljanske opere z uspehom nastopili v goriškem Verdijevem gledališču. Ljubljanski ansambl je s tem gostovanjem otvoril vrsto gostovanj v večjih italijanskih mestih. Poseben uspeh je dosegla Ksenija Vidali. ki je pela nekaj romanc iz najbolj znanih italijanskih oper. V plesnih točkah so nastopili Boris Pilato, Erna Moharjeva in Marta Rcmžgarjeva. Orkester je vodil Dimitrij 2 etre VESELI TEATER torek 29., sreda 30., četrtek 31. julija PONOVITEV PROGRAMA Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Ljubljana. Selenburgova ulica — Leto ustanavljanja nabavljalnih zadrug Zadruga državnih uslužbencev in vpokojencev za nabavo življenjskih potrebščin v Kočevju praznuje letos svojo 20 letnico. Ustanovljena je bila lani leta 1921. in iz skromnih začetkov se je lepo razvila, S pomočjo Zveze je leta 1935. prišla tudi do svojega zadružnega doma. Istega leta so bile ustanovljene Nabavi jalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Krškem. Brežicah, Kostanjevici in Ptuju. To leto je bilo torej v pravem pomenu besede leto ustanavljanja Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev med Slovenci. , — Sadjarska in vrtnarska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Na letošnji jesenski priredi tvi Ljubljanskega vel esej ma od 4. do 13. oktobra, bo rudi sadjarska in vrtnarska razstava.. Priredi jo Sadiarsko in vrtnarsko društvo v okrilju posebnega kmetijskega odbora. Razstava bo obsegala sveže in suho sadje, sladosok in razne druge shranke, sušilnice, sadjarsko orodje in še mnoge druge zanimivosti, važne za naprednega sadjarja. Na vrtnarski razstavi bo zastopana v prvi vrsti zeleniad v okviru lani določenega zelenjadnega izbora, semenarstvo, borba proti boleznim in zaiedavcem itd. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so pripeljali naslednje ponesrečence: E. Fela-herja, 12-letnega posestnikovega sinu iz Koprivnika, ki je padel s češnje in se pobil po glavi in nogi; Ivana Kamnikarja, 31-letnega mizarskega pomočnika z Rudnika, ki si je pri padcu s kolesa zlomil levico in Miroslava Mačka. 10-letnega sinu delavca iz Device Marije v Polju, ki ga je pes ugriznil v levico Iz Ljubljane —lj Izlet SPD v soboto in nedeljo dne 2. in 3. avgusta na Mirno goro. Dolenjsko hribovje poseča razmeroma malo planincev, zato bo SPD na tem izletu seznanilo turiste z zanimivimi predeli v okolici M;r-ne gore. Iz Ljubljane se planinci odpeljejo v soboto z vlakom ob 13 36 do Semiča. od koder krenejo v Dom SPD na Mirni gori, kjer bo pripravljeno prenočišče. V nedeljo zjutraj bodo šli že v jutranjem hladu do kočevske vasice Gače. dalie po soteski Stare žage na PoTiane in čez Podrum na Sotesko ter na žel. postajo Stražo. Vlak odpelje odtod ob 17.12 proti Novemu mestu, od koder se turisti vrnejo z večernim izletniškim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 20.04 in prispe v Ljubljano ob 22.30. Po izvršeni turi bo dovolj prilike za kopanje v hladnih valovih Krke. Ker je število udeležencev radi malega števila ležišč v Domu SPD na Mirni gori omejeno, naj se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, čim preje prijavijo v društveni pisarni SPD, ki zaključi prijave v petek popoldne — lj Veliko zanimanje za razstavo slik v izložbi Bat'e. Pred izložbo Bate, nasproti glavne pošte, kjer je razstavil cap. Georgij Ivanov svojo zbirko krasnih slik, se ustavljajo od jutra do večera mnogi ljubitelji umetnosti in ogledujejo slike, ki so res vredne splošnega zanimanja. V razstavljeni zbirki so zastopani stari, pa tudi moderni mojstri. Slike bodo razstavljene samo še nekaj dni. Kdor jih še ni videl, naj ne zamudi ugodne prilike. Na vsaki sliki je označena tudi cena. —lj Manjši znesek denarja je izgubila siromašna kolporterka od glavnega kolodvora do Starega 'rga. Poste lega. najditelja naprošamo, naj izroči denar v upravi ^Slovenskega Naroda«. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16., 19. in 21. ari' Sestava upravnega sveta Pokrajinske delavske zveze KINO MATICA TELEFON 22-U Izredno lep film globoke vsebine, ki bo marsikomu izvabil solze! ODPUŠČANJE A. Nazzari. L. Glorla, C. I>use Vsi naši filmi so v celoti opremljeni s _slovenskimi napisi. KINO SLOGA TELEFON 27-30 LUCIFER Sijajna satira na malomeščansko življenje. — Danes poslednjič! Carlo Nin eni. G Paolieri, E. Glorl, L. Nucci. L. Pavese. Visoki Komisarijat za ljubljansko pokrajino objavlja glede na določbo 3. člena odredbe št. 61., ki je bila objavljena v Službenem listu št 55. dne 9. julija, je bil upravni svet Pokrajinske delavske zveze sestavljen iz naslednjih oseb: Ivan Mlinar, predsednik strokovne komisije, Leopold Ogrin. predsednik kovinarske zveze, France Svetek, predsednik obče strokovne zveze. Jakob Dermastja, predsednik zveze lesnih delavcev irj sličnih strok, Josip Hogler, predsednik bivše jugosl. rudarske zveze, Ivan Camernik. predsednik zveze monop. del., Alojzij Vaši, preds. zveze brivcev in lasničarjev. Srečko Znmer. predsednik bivše jugoslovanske strokovne zveze, Josipina Nadličnik, predsednica zveze hišnih pomočnic, dr. Josip Bohinjec predsednik Narodne strokovne zveze. Josip Jonke. predsednik zveze združenih delavcev, Leopold Dežman. predsednik strokovne organizacije tramvajskih uslužbencev. France Kralj, predsednik zveze stavbnih delavcev. Frančiška Petrič. predsednica društva gospodi--:?kih pomočnic. France Stefanič, predsednik strokovnega društva tramvajskih nameščencev, Ivan Jaklin. predsednik strokovne organizacije dimnikarskih pomočnikov. Ivan Jane. nredsednik društva Soferiev »Volan«. Alojzij Frjavec, predsednik udruženja stavcev. France .Teran, predsednik zveze faktoriev, Ivan Tovornik, predsednik udruženja nameščencev javnih lokalov, Peter Toni, predsednik združenja strojnikov in kurjačev, Alojzij Hartman. predsednik zveze slovenskih uradnikov, Alojzij Cešnovar, predsednik zveze združenih slovenskih uradnikov, Josip Žemljic, predsednik zveze udruženj privatnih uradnikov, Josip Resman. predsednik društva uradnikov Združenih papirnic, France Rupnik. predsednik društva privatnih -in avtonomnih uradnikov, Rudolf Pogačar. predsednik društva delovodij in industrijskih uradnikov, mat*, pharm. Anton Hočevar, predsednik združenja lekarniških nameščencev, Ivan Mar-telj, predsednik organizacije praktičnih tehnikov. Josip Goderer, predsednik društva kmetijskih privatnih uradnikov. Fran-Illitch, predsednik društva delovodij in industrijskih uradnikov, Ciril Golmajcr. predsednik združenja bančnih, zavarovalniških, trgovskih in industrijskih nameščencev. Ignac Gasparič. predsednik društva nameščencev že^ezničarske zadruge, Filip Bernard, predsednik orkestralnega društva. Alojzij Sitar, predsednik združe-nia trgovskih nameščencev. Metod Fab-jan. predsednik društva kreditnih zavodov in velikih podietli. inž. Alojzij Zajec, predsednik združenja občinskih uslužbencev. France Svetek, predsednik zveze ob- č;n«:kih delavcev. Zastopnikn društva manufakturnih nameščencev in združenja uradnikov socialnega zavarovanja bosta pozneje določena. Shawova denarnica Bernard Shaw, irski dramatik, zn^in po svojem strupenem irskem, Angležem pogosto tako neprijetnem peresu, jo nekoč poslušal kako se je mladini v družbi zabavala 9 pogovorom o sreči. Poslušal je nekaj časa, potem je pa odkimal z glavo in pripomnil: Kaj pa prav za prav pomeni srečo? Sreče večinoma sploh ni. Ko je slišala te besede neka mlada dama je vzkliknila: Mojster, pa vendar ne mislite trditi, da niste bili nikoli srečni — O pač — je odgovoril Shaw. Posebno v mladosti. Nekoč sem našel lepo rejeno denarnico prav v trenutku, ko mi je predla zelo trda... In tedaj je zaiarel obraz mlade dame, ki je dejala Shawu: No vidite! Denar ste vrnili lastniku in dobili bogato nagrado kajne? Toda Shaw se je zasmejal rekoč: Zal ni bilo tako! Denarnica je bila namreč moja. bil sem jo izgubil. Bila je polna neporavnanih računov. Železni križ v štirih pokolenjih V rodbini Ballerstatt v Schiess\valdu v Vzhodni Prusiji so štiri pokolenja nosilcev železnesra križa, tega na ivišioga nemškega vojaškega odlikovanja. Leta 1811 ie bil z železnim križem odlikovan -ozdar Ferdinand Ballerstatt. Njegov sip Otto je dobil isto odlikovanje leta 1878. med svetovno vojno ie pa dobil železni krti tudj njegov sin Konrad. Med sedanjo vojno je bil podeljen železni križ pravnuku prvega nosilca tega odlikovanja in sicer za posebno hrabrost na Kreti, kjer se je odlikoval kot padalec. Inseriraj v „Slov. Narodu it Nemščina v grških šolah Grško prosvetno ministrstvo je izdalr odlok, s katerim se uvede na vseh grških srednjih šolah z januarjem 1942 nemščina kot obvezen predmet. Nemščino bodo začeli poučevati najprej v treh najvišjih razredih. ČEVLJE moške in ženske cer sandale — kupite ugodno pri znani veletrgovini s čev-Iji Aleksander Obiat, Ljtihljuna, Sv. Petra cesta 18. VEČ- ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejmemo za fino šivano in navadno delo. Nastop takoj. Zglasiti se — v trgovini Mar-chiotti, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 1272 KINO UNION TELEFON 22-21 Benetk? t dobi sijaja, slave in bogastva! Romantične pustolovščine, ljubavne spletke in intrige! BENEŠKE SPLETKE R. Vlila. E. de Giorgi. E. Glori. C. Calamai Obenem predvajamo kratek film: »OD S1RTE DO MARMARIKE«. Silni nalivi Ljubljana, 29. julija. Po soparnih dneh prejšnjega tedna so se včeraj začeli vrstiti siloviti nalivi kakor včasih jeseni ali spomladi, ko pri nas pogosto nastopajo poplave. Vendar tudi poletni nalivi v Ljubljani niso redki, toda ne trajajo navadno dalje kakor en dan. Včeraj dopoldne je bil dež v resnici še pohleven v primeri s plohami popoldne | in v pretekli noči. Ko tako lije, ljudje pravijo, da se je utrgal oblak. Včeraj popoldne se je vlila ploha večkrat in od časa do časa so bile ulice povsem poplavljene. V nižjih legah, n. pr. v Rožni dolini, je tu in tam voda začela vdirati tudi v kleti. Pričakovali smo, da se bo do večera izlilo. Toda od zahoda so se neprestano valili težki, črni oblaki, nabiti z elektriko. Ves čas je pogrmevalo, a tudi ob tej priliki nam je bilo prizanešeno s hujšo nevihto in nikjer ni bilo toče. Letos imamo srečo, kajti v tem poletju doslej še ni bilo toče. Cim se je stemnilo, ie zopet začelo V ti. Najhujši nalivi so bili med 22. in 24. Meščani so morali zapirati okna. ker je začelo liti v potokih v stanovanja. Nekatere je ploha presenetila na cesti in bili so v trenutku premočeni do kože. Razumljivo je, da so zaradi močnih nalivov naglo začele naraščati vode. Delo v Ljubljanici pri cukrarni je že včeraj počivalo. Vendar je bila včeraj voda v Ljubljanici še zaprta. Odprta je bila samo zapornica ob razvodju v Trnovem. Toda rudi to zapornico so morali danes dopoldne odpreti, kajti voda je narasla za 1.2 m nad normalo. V noči od nedelje na ponedeljek je padlo v Ljubljani le malo dežja, namerili so ga 3.6 mm. Kako siloviti so pa bili nalivi v času od 7. v ponedeljek do davi. sprevidi-mo že po tem, da so namerili 49.6 mm padavin. Ali so nalivi napravili večjo škodo, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. Upanje je. da na poljih ni škode, zlasti še, ker je žetev končana. Radijski spored Torek. 29. julija 1941-XIX 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: pesmi in melodije, 13: napoved časa. poročila v italijanščini. 13.15: komunike Glavnega Stana Oboroženih Sii v slovenščini. 13.17: Angelinijev orkester. 14: poročila v italijanščini, 14.15: orkestralni glasba, dirigira mojster Gallino, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: radijski orkester pod vodstvom Draga M. šijanca: operetna giasba, 10.30: poročila v slovenščini, 19.45: operetna glasba, 20: napoved časa, poročila v ita-lijanščini. 20.20: slovensko predavanje. 20.30: gledališka sezona EIAR: Mefistofel, opera v Štirih dejanjih. Arriga Boita. v odmorih 1 slovensko predavanje, 2. vesti v slovenSčini. 3. poročila v slovenščini. Obnovite naročnino! Nobena skrivnost m. da imajo oglasi v »Slovenskem Narodu« velik uspeh. Kjdar potrebujete kar koli, se poslužite oglasa v »Slovenskem Naroduc. OGLAS V *SL. NARODU« ^OMENl USPEH ia isti dan spreje-dj oglasni oddelek naročila zmerom ■ amo do 9- ure dop. jno\ mi o jLnjrjnnprjDcoDD^ FERRAMENTA TRIESTINA Societa a r. 1. TRIESTE (105) — Via G. Carducci N. 22 FORNTTTJRE industriali, edili e navali. Specialita : Utensileria — Ferramenta Minuteria — Articoli tecnici DOBAVE za gradbeno in ladje-delniško industrijo. Specialiteta: Kuhinjske potrebščine, železnina, okraski, tehnično potrebščine. ■ i. ■■■■■ m ■■■ n ■ u y y n ii nu it innnnnnnnnnnnmnnn STrtOJEPISNI POUK (za časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. are zvečer dalje za začetniKe in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. avgusta. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod, Muhi jana. Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 1252 VOJNO BOSTE PREŽIVELI klj-;b pomankljivi in slabi prehrani, če boste utrdili vaš organizem z rednim uživanjem zdravilne, redil- ne in visoko kalorične AMBROŽEVE MEDICE, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 39 T ITHLlfl CORSO VITTORIO EMANUELE No 3739 MILANO Societa per la vendita eselusiva delle fibre tessili artificiali VISCOSA prodotte da: Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje: SNI A VISCOSA SOCIETA NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo: MILANO — Via Cernaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne: Altessano, Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Mademo, Cismon del Grappa, Cocquio, Ferrara, Reggio Emilia, Apuania, Magcnta, Pavia, Torino Lav orati, Torino Meccanico, Torino S tura, Torviseoea, Varedo, Venaria Reale, Ven a Ha Rol-furo, Vittorio Veneto, Voghera, Bareellona (Spag-na) Citta del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo) CISA VISCOSA COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VTSCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež dražbe In ravnateljstvo: ROMA — Via del Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne: Concorerzo, Casano Mllanino, Este, Gragna.no, Napoli, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Temi, Colleatatte, Torino. SOCIETA ANONIMA IT A LIANA PER LE FEBRE TESSILI ARTIFICLALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvu. MILANO — Via Conservatorio No 13 Stabilimenti: Prodajalne: CastigUon Oora, Ivrea, Vercelll, Rho, Motta S. Dam lan o, Tri no Vercellese, Novara. Pogliano, Apuania, Inserir; ■•^•■■■■IIIIMMI lite v „S!ov, . Narodu" Sto«. 122 Dolenjska - S popotno palico njeno lepote in zanimivosti Izubijana, 29. Jaltja. Jntro, ki sem se v njem poslavljal od Novega mesta, je bilo črnerikavo kakor prva letošnja majniška nedelja, ko je po Dolenjskem zapadel sneg. Kukova gora — ali sploh veste, kje je? — ni bila daleč pred mano. pa je vendarle nisem še videl. Zdaj zmajujete z glavo: — Kukova gora? I. seveda! Kukova, gora je vendar staro, zdaj že skoraj pozabljeno ime dolgih in pleča ti h Gorjancev, Gorjanci pa so bih' v starih časih ljudje, ki so živeli na Kuxovi gori Potem se je vse nekako pomešalo, pa so postali Gorjanci ljudje in udobno zJeknjeno hribovje, ki se je čezenj pred trezni desetletji, ko Bela Krajina še ni vnela železniške zveze z Dolenjsko in Ljubljano, pomikal počasni postni voz iz Metrike proti Novemu mestu. Samo pozimi so tedai konji malo pospešili korak, če so jim volkovi zavijali okoli ušes in če *e je zaradi tega zavijanja zbudil postil i on na kozlu, pa konje malo oplazil z bičem. Potem je šlo naglo čez zasnežene Gorjance, da so kraguljčki odmevali daleč naokoli ki da je bila te samotne, pa vendar ljubke zimske pesmi vesela celo sama gor-janska >Oo6podićna«. GoTjanski klanci so zdaj že za mano. Novo mesto je v daljavi že skoraj čisto obledelo, da ga označuje le še slaboten oblak dima, ki se dviga nad komaj prebuje-nirrri riowmeškimi hišami Nad Klekom v daljavi ki nanj vsako noč romajo čarovnice na metlah, da bi malo povasovale in se pogovorile, kako bi bile še bolj zlobne, ae je razlilo razkošno soLnce. Ne vidim ga, od kod — nekje skozi oblake — zlati njegov vrb, pa vendar vidim, da ga je zalilo prav tafao, kakor je zarilo belokranjske gorice tam daleč nad Crrx)mljem, Semičem in Metliko, pa seveda tudi tiste ob cesti, tO. ■wocii v belokranjsko srce — v Metliko. Zdaj sem na Luži, Morda boste spet — kakor neverni Tomaži — zamajali z glavami in vprašali: — Xfa Luži? Seveda, na LtzžO Čeravno je preteklo že precej stoletij, odkar je Kristus z razpetimi rokami hodil po morju. To je bil čudež. Toda no naši belokranjski Luži na čudežev. Luža je namreč vasica, če pa bi bOa samo navadna luža, bd kot navaden xemdjan lariko stal samo ot> njej f>U v njej. Na Luži gospodarijo Badovincl. sloviti po slivovki in brinjeveu. Z Luže pa je čudovit razgled po vsej Beli Krajini Tja na Semič, srce nase vinorodne Bele Krajine ki leži pod precej visokima — vsaj za skrornrie belokranjske razmere, kjer je 600 m Že višina — Semeničem in Smukom. Za Semič ste čtsto zanesljivo že slišati, da je pod pokojno črnožolto krono slovel kot najlepša železniška postaja, ki je bil z nje tudi najbolj čudovit razgled po razgibani okolici S te postaje se tudi najlepše vidi, kakšna je Bela Krajina, Kakor morje, ki je srodi udarcev viharja iznenada okamenelo. pa je pozneje, tekom stoletij, to kamenje prepletlo siromašno zelenje, Semič, ki bi bil lahko prav prijetno letovišče; je znan že iz davnine. Na strmem Smuku je bil svoj čas grad. ki so bili njegovi grasčaki sila trdosrtni ljudje. Pot do gradu so si dali tlakovati s kamniti oni Ploščami in po tej strmi poti so morali tlaeani nositi grajsko gospodo v dolino. Svojo faro je imel Semič menda že v 9. stoletju, kar je za nase kraje nenavadno zgodnja doba, rx> zatrdilu drugih pa je se-miSko cerkev šele v 12. stoletju dal zgraditi ogrski kralj Bela III. V poznejši farni cerkvi so bile tri znane Metzingerjcve slike, ki pa za eno izmed njih ne vem. kje je zdaj. Pravijo, da je bila včaaBi ▼ kvi, zdaj pa je v zupnišču- Tako trdi toda besednjak slovenskih krajev. Hotel sem reči, da jo Semič čaroben, pa bi dejali da pretiravam. Toda ne! Semič je res čudovit kraj. Ne samo zaradi prelepih razgledov po vsej Beli Krajini in tudi ne samo zaradi enako prelepe lege. Čaroben je tudi po svojih prelepih sosedih Mirni gori kjer je planinski dom črnomaljske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki ga dosežete v pičli poltretji uri. Smuku in Semeniču. ki sta dostopna v dobri uri. pa Trdinovem vrhu — Belokranjci mu pravijo Sv. Gera — vrh Gorjancev, ki se debelo čez tisočak metrov razgleduie nad dolino. Do Sv. Gere je iz Semiča dobrih šest ur hoda, toda ta pot vas ne more utruditi. Samo ?pet iznova lahko v vas oživi tiste preču d ne in mikavne zgodbe ki jih je o naših Gorjancih napisal Janez Trdina. Res škoda, da ne morem z Luže tja proti Semiču. Pava so val bi tam malo pri zmerom prijaznem in gostoljubnem gospodu Antonu Severiu. ki me je že tolikokrat vabil med semiške vinske gorice in ki .sem mu že prav tolikokrat obljubil da bom prišel. Toda. če nisem že prišel doslej, obljubim zdaj spet. da bom kmalu malo po-vasoval po našem čarobnem Semiču. Suhorski sv. Jožef je že skoraj mimo mene, ko sem občudoval lepoto in mikavnost srca belokranjskih vinskih goric. Zdaj se že spuščam proti Metliki Tam sem bil rojen in poleg moje neskončno dobre matere md je Metlika najljubše na svetu. vae iy±A, pca»vt)o pa točk. da ta bog z bičem tepe svet Za nime ki druge nadloge pravijo, da so božje šibe. AH ni to bogo-skrunstvo? Bor je vendar neizmerno, neskončno dober, ne pa rnaščevalen. Bog je priroda. To je tisto božje obličje, ki se ini je v Metliki razodek> in ki ga bom ljubil do konca teh kratkih dni Lepota naših pokrajin je moje božanstvo. Lepota slovenske zemlje. Posebej še Metlika. Tam so doma beli Kranjci Belo je zmerom boljše od črnega. Angele slikajo v rjeiem, vrag pa je čisto sajast Na dru ji strani Gxxrjancev, tam med dolenjskim gričevjem, na notranjski strani in na Gorenjskem pa so črni Krajci. Crne škriake imajo — klobuki jim pravijo — in niso tako dobri kakor naši beH rojaki ob Kolpi. Crnim Kranjcem so sezidali tovarne. Tovarne so jih pokvarile. Kmet je hotel postati gospod, pa ni vedel da pomeni v gospod« sužnja in pelin. Zavrgli so krivce na klobuku, kratke hlače in bele spodnjice med njimi in škomji. Okoli vratu so napeljali neko zadrgo, kravato, in šli pod okna dekletom pet. Dekletom so bili všeč takšni fantje, odpirala so jim okna in pustila, da so povasovah* pri njih. In zd*.j vasi na črnem Kranjskem niso več tako prisrčno in prapristno naše. Ob nedeljah, ko se gospodje sproste mestnih navad in križev. si jih naprtijo kmetje. Samo čisto na severu crne Kranjske — v Ratečah — so ljudje še drugačni. Se so naši in tam so še naše prapristne vasi. Drugje so utonile v tovarnah. Vidite, pri nas Belokranjcih so kmetje ostali kmečki, Amerika je sicer nalila ne- .1 ■ ■ ^—r Semič Ko sem se sprostil zibelke iri stopil prvič na metliški trg pred svojo rojstno hišo — v njej domu je zdaj še zmerom živahni naš prijatelj Gangl — je bil tam velik živžav. Menda je bil sejem. Od vseh strani so prišli ljudje. Iz Žumberka. ki so jim rekli Vlahi, iz Metlike in njene okolice, vsi v belih oblekah, čisti, stari Belokranjci. ?.ene med njimi z ruto, zavezano pod brado, in dekleta, ki so si zavozljala ruto za zatilju, potem Hrvati iz lira je v onstran Kolpe in kdo še. če ne cigani! Pa niso bili z metliškega okraja! V metliškem okraju ni bilo ciganov. Ta nadloga je prišla od sosedov. Bog mu odpusti — Črnomlju, ker je že tedaj redil cigane in jih redi še zdaj. Radoveden, kakor so radovedni samo otroci in ženske, sem gledal v pisano gnečo. Takrat in dostikrat oazneje sem tudi zagledal pravo božje obličje. Saj ni taksno, kakor ga rišejo: z dobrotnimi očmi, lepo častitljivo brado in božanskim sijem okoli dolci h, srebrnosivih. nakodranih las. Božje obličje je zmerom mlado, zmerom nasmejano, zmerom dobro človeku. Pravijo, da je bog neskončno dober da vse odpušča in kaj strupa v belokranjsko belino, pa vendar so tam ljudje še beH Ce hočete videti tega belega človeka — angele slikajo v belem, ker so dobri — pojdite čez Gorjance! Naš človek je tam še pristen in to je prva lepota mojega rojstnega kraja. Bela Krajina je še bela. In moji rojaki so še beli rojaki Niso pokvarjeni kakor sem jaz, ki me oblačijo tovarne. Moji rojaki še nosijo obleke iz hodnega platna, doma stlcanega. tam boste še slišali statve in videli kako solnce beli... čisto drugače kakor tovarne. Bela Krajtna pa ima še tudi drage lepote. Breskve m marelice, ko cveto, polja, ko zore, in trtje. ko je okinčano z grozdjem. Tisto trtje s sladkim plodom, ki od nje^a okoti božiča vre mlado vino. AH sploh veste, kakšna je Bela Krajina? Zemlja je bila včasih en sam ognjenuc. Vrela jc. kakor vre mlado vino v kleteh belokranjskih zidanic. Ponekod je ogenj pojemal počasi in zemeljska nedra so se tam zravnala v velikanske ravnine. Imela so toliko časa. da so izločila iz seba ka- ki ga PBJpnpičfla, ▼ ogromnih pia-skladih. Drugje je zemlja izne-otrpnila sredi vretja. Taksna je Bete Krajina, Vsa valovita. Poganja se navkreber in spušča navzdol, enkrat, trikrat, neprestano. Prav zaradi tega Bela Krajina ni enolična ki dolgočasna kakor Panonska in druge nižine. Tista čudovita zemljica, ki se pre-lrva iz vola v val je vredna človekovega pogleda. Belo Krajino ločijo Gorjanci od čme Kranjske. Tovarne je niso pokvarile in zemlja je tam iznenada umrla sredi /ret-ja. Kakor v Slovenskih goricah in Haio- 20*1. Zato je tudi prav tako lepa. Slovenske gorice. Haloze m Bela Krajina so bres tovarn. Zaradi te svoje posebnosti ima Bela Krajina še tretjo lepoto: plemenitega človeka, ki je dober in čuteč kakor mati ko doji in vzgaja otroka Naši beli rojaki so dobri. Vredni so. da greste mednje, da slišite njihovo blagoglasno besedo in sprejmete napitnico ▼ njihovih zidanicah, ko vas bodo pozdravljali in vam želeli zdravje in srečo... O Metliki v davnim in o Črnomlju prihodnjič! B—j Dovolite, da vam predstavim •. . Ljudje se krčevito drže navade medsebojnega predstavljanja, čeprav je pogosto naravnost imućna Pričelo se je to z našimi praroditelji v raju. Od tistega dne. ko je ljubi Bog pri-vedel Adamu Kvo in mu jo v kratkih besedah predstavil se krčevito oklepamo te navade, tega načina seznaniti se medsebojno in ogovoriti tujega, nam še ne ptred-jstavljenefja in neznanega človeka. In vendar je to neprijetna, pogosto naravnost mučna družabna navada kateri se upira vse naše bitje. Toda v tem pogledu ne poznamo kompromisa. Srečamo na lahko tudi zamorca alli Arabca, pa postane takoj MS znanec, čim nam je bil po družabnih predpisih predstavljen. Nasprotno pa lahko <*re za človeka ki jja srečujemo sleherni dan na stopnicah ali na poti v piseimo, po. ga po-znamo samo na videz. In v takem primeru je seveda izključeno, da bi navezali z njim pogovor Tu se ni bilo medseboi-nc£a predstavljanja in tako tudi ni mogoče govkii>'ite v mestu! Poskusite ustaviti recimo lepo damo in začnite ji pripovedovati o vtisu, ki ga je napravila na vas včerajšnja premiera v operi. V najboljšem primeru vas hladno in zanieljivo premeri od pete do £lavc in vam obrne hrbet. V slabšem primeru pa pokliče tudi stražnika in tja naprosi, naj jo zaščiti pred vami kot vsiljivcem. Ali pa poskusite .vuno nedolžno pozdraviti tujega ek/veka. Ošinil vas bo z osuplim in oijorOcnim poti le* lom. Človek, ki mu niste bili predstavi jeni, v vaših očeh sploh ne sme obstojati, zlasti če gre za človka dniije^i spola. Samo dve možnosti sta, kako lahko nekaznovano o^\T3rrmo rujeifa čkrveka: če poprosimo za ogenj ali če cfa vprašamo, kam vodi pot. To je nekakšen nepisan zakon kadilcev, da lahko poprosijo za ot*enj komurkoli, ne glede na staro&t in družabni položaj. Tudi če iščete zakotno ulico v manj obljudenem okraju, kjer ni vedno pri rokah redarja, so lahko obrnete na neznanen, ne dn bi s»e mu predstavili, ^i.kar se pa ne obračajte v takem primeru na nežni spol. Ženske sri navadno težko zapomnijo imena ulic. poleg tega pa človek tudi če zastavi še tako nedolžno mišljeno vprašanje, skoraj vedn<» riskira, da imi ženska no verjame, temveč da smatra njegovo vprašanje za trik. Cc torej ogovorimo tujega, nam še ne-pred stavi j enega človeka, smo vedno v nevarnosti, da bo mislil dotični ali pa njegova okolica, da prihajamo s sdabimi nameni. Ogovoriti tuieoia ln Mojo, kjer so dogradili železniški predor. Minister je dal iz Tokia znak za predor stene, ki je še delila oba dela predora. V Šimonoseki ob vhodu v pred tv. zgrajen pod vodo. se ic zbrala velika množica prebivalstva, da proslavi za m ponski promet izredno važno svečanom . Predor za gradili pet let in stroškj so znašali 20 milijonov jen. Delalo je 1,600.000 delavcev. Predor bo velikoga pomena z.a promet, trgovino in industrijo. 50.OO0 frankov za Napoleonovo pismo Na dražbi zgodovinskih znamenitosti, posebno listin, ki se je vršila nedavno v pariškem hotelu »Drouot« ob slabem zanimanju javnosti, je bilo prodano tudi la^noročno Napoleonovo pismo, pisarno 20. aprila 1814 ob 9. zjutraj v Fontainebleauu. V njem se Napoleon poslavlja od Marije Luize. Pismo je šlo na dražbi za 50.000 frankov. Nesreča dveh plezalcev Dva mlada plezalca iz Biolle sta se ponesrečila med plezanjem na greben Muc-rone v Piemontskih Alpah. Eden ye bil smrtno ranjen. Plezalca sta plezala v gosti megli in enemu je sredi stene spodrsnil o, da je padel in potegnil za sobo i še svojega tovariša. Tito A. Spagnol: 48 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Kaj pa je čudnega na tem? — Mislim, da ubogi grof v svojem položaju ni mogel misliti na vse ... Kmalu po tem je vstopil stric Poldo še vedno v spremstvu Isabelle in Luigia skozi ta vrata na vrt, toda ne da bi se ustavil in si ogledal ključ, ki je vedno visel tam na svoji kljukici. — Poglejte, — je dejal Luigi in dvignil roko, da bi snel ključ. — Pusti ga, to ni važno, — je odgovoril stric Poldo in prijel mladeniča pod roko. Ko sta bila že pod drevesi v parku, je pa pripomnil: Bolje je, da nikogar ne opozorimo na to. Bil je lep, precej topel dan, čeprav ura Se ni bila devet in v senci visokih dreves je bilo kaj prijetno. Počasi se je stric izprehajal med bratom in sestro in jel je govoriti o svojem konjičku, namreč o žuželkah. Zdaj pa zdaj se je ustavil in pokazal s palico na travo, na marljive mravlje ali druge Hvalice, o katerih je lahko potem govoril po cele ure. V tem trenutku je pa stopil skozi vrata paviljona, kjer je stanoval, upravitelj Storni, vzravnan in dobrodušen kakor vedno. — Ali me iščete, Don Poldo? — Je vprašal in pozdravil strica. — Ne, na cesti sem srečal Isabeflo in povabila me je na kavo. Ce sem pa že tu, lahko stopim za trenutek tudi k vam. Moram vam nekaj povedati. — Imenitno! Do desetih sem v pisarni, potem pa moram na vsak način v mesto. — Oh, saj sta samo dve besedi! In če nimate časa, lahko opraviva to ob drugi prflikL Saj se ne mudi. — Kakor želite, Don Poldo. Zbogom ... Upravitelj je nadaljeval svojo pot, stric pa svoj izprehod ter kramljanje z Isabello in Luigijem. Poznalo se mu je pa, da misli na nekaj drugega, in da je bil že čisto pozabil na svoje žuželke. — Dobro, — je dejal končno — zdaj se pa vrnemo v niso. — Kdaj se zopet snidemo, Don Pokio? — je vprašal Luigi. Danes? — To ni potrebno, če se ne bo zgodilo nič posebnega. Bolje bo celo, če nas ljudje ne bodo videli pogosto skupaj. Obvestil vaju bom o vsem in morda vama pošljem danes iz mesta svojega nečaka z novicami. Ob cesti smo se poslovili. Stric Poldo se je obrnil in poiskal upravitelja. — Prihajam v zadevi Daniela, najemnika Coste Alte, — je dejal stric. Vedno se je moral za koga zavzeti in pri srcu mu je bila zlasti ta zadeva, kajti najemniku Daniehi je bilo za november odpovedano. — Saj to so ubogi nesrečni ljudje... in storili so vse, kar je v njihovih močeh. In kmalu je stric Poldo dosegel svoj cilj proti vsemu pričakovanju, kajti upravitelj Storni je bil znan po svoji strogosti. — Samo zato, ker me prosite vi. Dovolim jim še eno poskusno leto, če pa potem ne pokažejo nobene dobre volje ... Celo grofica Matilda je bila že prepričana o tem, da se z njimi ne da nič storiti.. . No, ti bodo debelo gledali, ko dobimo nove gospodarje ... — Kaj mislite, da se bodo dediči tako podrobno zanimali za posestvo? — Kdo? Dediči? Kaj še, teh nimam v mislih. Pri vsem dolžnem spoštovanju si ne morem misliti, da bi se grof Piero ukvarjal s kmetijstvom... Ne, spoštovani Don Poldo, govorim o sebi. Stric Poldo je bil presenečen. — Kaj ? Po tridesetih letih hočete . .. — Da, žal se bojim, da bom moral prepustiti svoje mesto drugemu, — je vzdihnil upravitelj. — Vse namreč kaže, da se bodo dediči razšli. Pa tudi, če bi jih mogel kdo pripraviti do tega, da bi ostali skupaj, se ne bodo nikoli sporazumeli in mar mislite, da bi mogel pri svojih letih prevzeti sitnosti in odgovornost zadovoljiti vse te ljudi? Ta prebiva v Rimu, oni v Firenci, tretji v Milanu in vsi bodo hoteli uveljaviti svojo voljo. Storni, storite to! Ne, storite drugače! Jaz naj bi pa odgovarjal na vse. Razumem! Ne spoštovani Don Poldo. — Stvari vidite bolj črne, kakor so v resnici, — je odgovoril stric smeje. — Bodite prepričani, da govorim tako, ker sem v zadnjih dneh videl, kakšen bo konec tega. Bog nas varuj! Zdaj je pa vzdihnil stric Poldo in zamrmral: — Kolika škoda! Sicer bi pa lahko zadostili moji radovednosti, saj ste preživeli v tej hiši skoraj vse svoje življenje. Kaj res nihče ni vedel ničesar o preteklosti grofičine družabnice? Upravitelj je skomignil z rameni. — To je bilo za vse presenečenje, četo zame. Seveda sem se spomnil nekaterih stvari, ko sem zvedel to, ko je grof Marco še študiral v Turinu, stvari, ki si jih takrat nisem znal pojasniti. Takrat se je odpeljal grof Luigi dvakrat ali trikrat v Tu-rin in večkrat je prišel sem z notarjem danom, ki je bil rodbinski notar in ki je tudi že umrl. Spremil ga je tudi advokat. In končno mi je grof Luigi naročil nakazati notarju petdeset tisoč lir, ne da bi mi povedal, čemu bo služilo to izplačilo. Seveda sem vprašal notarja, toda mož je molčal kakor grob, in tako sem zatrl svojo radovednost... Prav takrat je služinčad šušljala, da se je grof Luigi spri z grofico Matildo, da sta se pa kmalu pobotala, Čudil sem se tudi dolgemu potovanju grofa Marca, toda takrat vsega tega nisem spravljal v zvezo, pozneje sem pa pozabil na to. Šele zdaj sem se zopet spomnil, kaj vse se je bilo takrat zgodilo. In to dekle! Kako pokvarjeno bitje, pri tem pa navidez tako nedolžno! Zdaj si lahko mislim, zakaj je grofica tako skrbela za njo.. • Toda tudi grofica po mojem mnenju ni storila prav, da jo je sprejela v hišo. Ali se vam ne zdi tako? L*»juji jug«, te&u&t 'j Za rriugtM tiskarne Fran Jcran ll Za upravo in inaeratnj del Usta Vlad. Regally u Vol £ Izubijani