n mm Posamezna 3tariSc*$ 1 krono« »»M*? gfl* i fnas&s*. A *. i utoU&n 18« K, fe MtotUteo tt\ n u>««*B po ittftan, 1 oljwJ i j iaafiSMSiBBi : OO d **c^EBa2STJi :$*S^SAZ3KajS'A 0 B □ TABOR ■■■■i M ■» ■BMHRr w«šss *. -».fn *»**«£ a 2 3 jj posamezna številka: 2 m m » 1 krono. ; oBBDinšno se uafesja ▼ Sftrf- 2 ■ bor«, Jurčiče?* ol. sl. 4t X. nad- n S slropj«. Telefon intermb. št. 276. Z ** UPRAVA sa uah..j» v Jurčičevi ■ m ulici^^t. 4, pritličje« desno. Tele« Z » ton fc. 24. 8HS pdstriočekoTJU fa- ■« Z čonAev. 11.787. S " i** u*rooii* bi« lUna^e e# n® •» „ tiuft* — Rokopisi t* ca vračaj3« S Leto: II. «B*********“« ■ akiAaijk Sajalcem narodne bo-dočnosti. Upiteljstvo na bivšem štajerskem ■®a?fcopa počitnice. Bazen malih izjem v poslih in trgih se pari nas sklepa Ijud-sivohoteko učno leto tik pred jesenjo. — .takrat, ko ces? vinorodna brda zaveje dili jeseni, dih, ki zori grozdje in .j*W listju pege rdečih in rumenih boj, najtežja poletna vročina izhlapeva v aladu gozdov in pokošenih'travnikov,. se podaja naša kmetska mladina njo tudi njeni vrli vzgojitelji v Prirodo, na prosti arak,-k brezskrbne-odpočitku. Kako so si letos zaželeli c‘a blagodejnih jesenskih dni! Imeli smo vročino, kakršne ne pomnijo že * v našib krajih. Nasičen, nezno-.s“° težak zrak se je-vMilvskoei široka okua-naših’ kmetskih šol ter omamljal vlV(5e in voljo tako mladim bitjem ka-' ^ njihovim vzgojiteljem. Ob tempe-, r^ ^ 'stopinj so mučili drug ^'Ugsga, zahtevajoč, od svojega duha '?•* kakor so mogli dati prehitro utru-, ‘ jfini ijivci. In sedaj go došli septam-'IJ®r^ki (dnevi, ž. njimi pa čas .radosti in ^Počitka! Deoa so bo • razbežala na ?V»vnike "in pašnike, v obložene eado-a1° bil,- odrezan tako tanko, kakor ga je ' ^zala ma^ha svoji; pastorki. Vzlic te-,Qltl pa jo mnogo učiteljskih src gorelo , plamenu ljubezni do onega naroda, 'k.! .ie bil enako kakor učitelj zapostavljen, preziran,'hlapec. Drugače je pač wdaj,i pašo, s katerimi stoja nikaka tajna zveza z Angoro, se je razpravljal 0 razdelitvi Tra.cije med iz verodostojnega vjra doznava, da je Turčijo in Bolgarsko. Ta misija generala g. Markov, general, v pokoju, ki je vo- Markova najbolje kaže, da sofijska vlada dil diplomatske agende Bolgarije v Ca- noče opustiti misli, da pokoplje mir na rigradu, bil nedavno v Carigradu in da Balkanu. Proti reakciji v Nemčiji. Berlin, 1. sept. Nemška demokratična stranka je izdala oklic, v katerem poziva svoje pristaše, naj ustvarijo v celi državi strnjeno vrsto vseh prijateljev ustave in se združijo z obema drugima strankama, ki ste zastopani v vladi. --Predsedstvo splošne nemške zveze stro* kovnih organizacij je pozvalo delavce, nastavljence in uredništvo, naj se združi in postavi v bran za republikansko de* mokracijo. „Freibeit“ piše? ..Skupaj z delavci neodvisne socijalne demokracije in s socijalno demokracijo se bodo borili tudi komunisti proti reakciji. To je zelo razveseljivo, posvariti pa je treba pred »Turkestanci0, t j. onimi neodgovornimi elementi, ki na ukaz iz,Moskve 'izkoriščajo vsako akcijo nemškega proletariata za svoje strankarske namene. Otvoritev praškega velikega semnja« LDU Praga, fc septembra. Danes se je otvoril tretji mednarodni praški vzorčni veliki semenj ob navzočnosti predsednika Masaryka in zastopnikov vlade. Ministrski predsednik Gerny je imel pozdravni govor, v katerem je izvajal med drugim: Gospodarstveni in-diferentizem se mora premagali. Inteligenca in preudarnost češkoslovaškega naroda jamčita, da češkoslovaška republika ne postane torišče utopističnih poizkusov. Češkoslovaška republika zre mirno v bodočnost, ki bo po gotovo Francoski maršal hi beograjski listi. LDU Beograd,l. sept. tPresbiro). r,Obzor« od 30. avgusta objavlja vest, da je,maršal Franehot d’Esperey ob svojem bivanju v Beogradu vložil protest proti pisanju beograjskih eoviu. Kakor se 'doznava' s pristojnega mesta, ta vest niti najiiianje .ne odgovarja resnici. Venizelos ne mara tfrsko. . LDU Beograd, 1. septembra. *-~ Presbiro poroča iz, Aten: »Eloktros« doznava iz zanesljivega vira, da jo u-gledua angleška osebnost, ki je znana, kot holonefilska v razgovoru nagovarjala Venizelosa, naj gre na Grško in tani obnovi organizacijo liberalne stranke ter prevzame vlado v svojo roke. Venizelos je to. odbil rekoč, da je njegova odločitev padla in da ga. nihče več no spravi s tega pota, 'Albanija proti Jugoslaviji. P r i z r e n, 1. septembra; Ohrabrena po svojih-uspehih pijKvezi narodov je vlada v Tirani začela zbirali lažnjive podatke in obtožbe proti n asm, (katere bo poizkušala širiti na lahkovernem za* padu. LDU B e o g r ad, 1'. sep tembra. Tu-r inska »Stampa« je prejela nastopno brzojavko od svojega londonskega do- k USfcrf'$4 ■ rrn ^ a 1 l \jurzononi ivtmpiTri slanikom ^larthiujcii) o albanskem pro-bjspvu. T; r m; iaal -3 «?• ;■ v 'doltf&M' kiitki dobi kupčijske stagnacije prinesla nove produkcijske in prodojne možnosti. Pooblaščeni minister dr. Šuster je v imenu trgovinskega ministrstva poudarjal potrebo, da se za proizvode republike poiščejo novi trgi onstran carinskih mej. Predsednik vzorčnega velikega semnja je govoreč o izvozni politiki naglašal, da bi se moral Dosebno natančno proučiti vzhodni trg. Ze sedaj bi se moral poiskati na Ruskem kraj, na katerem‘bi se osredotočila vsa energija češkoslovaške industrije. podrobno razložil angleškemu ministru politične in vojaško momente albanskega problema. »Daily Telegraph« izraze svoje zadovoljstvo, da so se odstranile 'težkoče, ki so nastale v Parizu. Italijanska javnost smatra . auglcškoltali-janski sporazum o Albaniji za preliminarno dejstvo, pomembno za razrešitev drugih sporov. Med tema dvema silama, katerih sodelovanje v Sredozemskem morju jo pred vojno imelo toliko plodovitih uspehov, mora zopet nastopiti prijateljsko razmerje. Razdelitev brodovja. LDU Beograd, 81. avgusta. Zavezniška komisija za razdelitev ladij je obvestila brodarski sindikat in našo vlado, da imamo odkupiti ali vrniti nastopne ladje: „Avala0, „Strossmayer“, »Vojvoda Mišič*, *Knez Pavel“ in 52 vlačilcev. do ujedinjenega naroda, v duhu ume* vanja za svobodo in napredek?! Želimo si vsi, da bi oimprej vzrasle šole tam* kjer. je danes narod neveden in zapuščen, da bi povsod v vsakem kraju pra* strane in velike domovine — plamtelo ognjišče nacijonalne kulture in pravo-*, ga elovcčanštva. In kakor želimo kme-! tu sejalcu, da bi bogato obrodila zlata' semena, ki jih polaga, v zemljo, takoj želimo tudi našim kulturnim sejalcem,' da bi bodoče generacije vzrasle nam vsem v čast in ponos! Tekom počitnic bo našemu učiteljstvu dana prilika, da se posveti širje-jiiu narodnemu delu. Delo v čitalnicah, knjižnicah, v sokolskm društvih jo bilo že zdavna j veselje mladih, idealnih učiteljev. V resnih časih, ki vladajo danes in ki so tako globoko vplivali tudi na našo ljudstvo, je potrebno bolj kot Leda j poprej, da bi se to delo poglobilo, razširilo, da bi se plug zarezal na globoko. Koliko resničnih uspehov lahko doseže delaven in resno misleč učitelj mod šoli odraslo mladino, ako jo zvabi v sokolske vrste, v izobraževalne odseke in pevska društvi! Koliko mladih ljudi privede k razsodnemu mišljenju, če jih ob nedel jskih popoldanskih urah zbira krog sebe in razlaga bistvo in pomen današnjih velikih zgodovinskih' dogodkov! Brez samozatajevanja to 110 gre, a mi vemo, da jo resen pedagog neprestani vzgojitelj lastno notranjosti. Koliko dobrih časopisov lahko učitelj razširi med ljudstvo, da bodo učili ljudi misliti, razsojati, ločiti resnico odi laži j licemerstvo od poštenosti..; — Ogromne naloge leže na našem podeželskem učitelju, ki živi v najožjem stiku z ljudstvom. Koliko rodovitnih semer lahko zaseje pridna -roka, združena ? idealnim srcem! Naša javnost je prepričana, da. v našem učitelju živi zd.vest, da njegover dožnosti do naroda ne nebajo na. šolskem pragu, ampak objemajo vse obzorje domačega kraja, dela velike in lepe domovine. Zato ceni organizacijo’ učiteljstva in se raduje, da so ravno sejalci narodno bodočnosti, združeni najtesneje v eno vrsto od Triglava du višine starodavnih grških gora..« Oskar Jassi pri Pašiču, LDU Beograd, 81. avgusta. Danes ob 11. uri dopoldne je ministrski predsednik Pašio sprejel Oskarja Ja-ssya, vodjo madžarskih demokratov. Kazgo-vor je trajal dalje časa in se jo tikal aktualnih vprašali j, ki se nanaša jo na madšarsko jjolitiko. Napredovanje častnikov. LDU Beograd, 1. septembra. V ministrstvu za vojno iti mornarioo se za nKprždov&nje Črt,fiChik'W*.',TTlt:,,1i7i irerboynfa hodu 1^j.>.yeličan»st-va kralja v .kralic-viuvj, * ^ Mariborski Narodni dom. Narodne dome imamo v nmogili' mestih naše ožje domovine. Zidali smo' jih v časih, ko je nemški val z vso besnostjo butal ob našo slovensko zemljo.1 Mesta in trgi so žrli narodno samozavest in ponos okoliških ' Slovencev. Vi Narodnim domom smo dobili svojo trdj njavo; tu smo pripravljali napade 3111 zidove, ki jih jo zgradil tujec na naši1 zemlji. In umetno zgrajeni zidovi ;-die feste Burg« — ]>angormanstva so postajali vedno bolj razpokani in trhli, dokler so niso 1. 1918. zrušili v razvaline in podrfine. Preje ognjišče našega narodnega življenja, najlepša in naj-; važnejša streha naših narodnih bojevnikov v ogroženih krajih, so Narodni domovi# p o prevratu izgubili svoj poprejšnji pomen in postali enaki drugim poslopjem. Tudi v Mariboru imamo velik in krasen Narodni Dom, ki izgleda že na zunaj kot trdnjava obmejnega Slovenstva. V tem poslopju smo'bili svoji na. svojem; poti njegmo streho so so vršil« naše prireditve, tu so se navduševali: naši rodoljubi,'ki so živeli v Mariboru ali prihajali v takrat že potujčeni Maribor. Kakor običa jno v vseh Narodnih domih, tako se je tudi mariborskega držala smola, ki se najbrž sploh ne da odpraviti: gostilna je bila slaba, človek je moral biti tudi pri kozarcu in krožniku več ali manj potrpežljiv rodoljub. A' tikrat je* Narodf!i dom vsaj. s svojimi krasnimi pro-jtora zadovoljil vsakogar; kdor.,ge.je.zatekel -pod^jfgovo streho. Stran 2 A B O R ‘ Maribor, 3, septembra 1921 Zlasti je ugajal vrt, ki je imel res le-tpe dekoracije ir1 raznovrstne druge o-ikraske. Danes tega ni več. Narodni dom ne pomeni, kar je. pomenil v prejšnjih časih'. V mestu imamo mnogo domačih restavracij in gostiln, prireditve se vrše v prostorih, ki so bili pred leti Slovencem nedostopni. Zbirališča naše družbe so se prenesla drugam; že sama • lega. Narodnega doma je preveč oddaljena prometu. Vrt je postal podoben skladišču,; slikarije so enostavno prebelili, 'jelenje je zapuščeno. Narodni dom je izgubili svoj pomen kot- narodna gostilna. V tem oziru mu ne bo mogoče pomagati. Ali bi ne bilo primemo, če bi se mu dal oni pomen, ki. ga edino ima. v današnjih razmerah: postane naj ■centrala društvenih’ lokalov! Vprašanje opustitve restavracije in preure-jditve teh lokalov za društvene namene je vprašanje bodočnosti Narodnega doma. V mestu vlada stanovanjska beda, ki bo akutna gotovo še par 'let. Narodno prosvetna društva ne morejo najti primernih ali po sploh nobenih prostorov. Mariborski Sokol in Sokolska župa nimata lokalov, ki so jima potrebni za popolno delovanje in nemoten razvoj. Ali bi se ne dalo iz sedanjih restavracijskih Idealov a^apraviti ognjišče dela, kulturne probuje in jugcslovenske mi-; sli?! Nekoč smo se v teli prostorih navduševali za narodno stvar. Učakali smo še časov, ko smo dosegli celo več, kakor si je takrat kdo želel v svojih zdravicah. Da pa pridobljeno o-hranimo. nam je treba mnogo delati in zopet delati, zakaj večkrat je narodu .težje v svobodi kakor v nesvobodi. Pretvorimo tedaj Narodni dom v dom organizacijskega dela, dajmo mu njegov pravi pomen. Samo kot prosvetna centrala bo res tako še ostal Narodni Mom.... ca. * Izjemne odredbe v Nemčiji. Pred P.ar /Jnevi smo objavili izjemne odredbe, ki jih je izdal nemški državni predsednik. Zanimivo je, da se je morala tudi nemška demokracija zaščititi pred klikami, ki si nadevajo najrazličnejše krinke, da^ pridejo na površje. Ko so pri nas izšle odredbe proti komunistom, so razne klike zavpile o reakciji, posnemajoč ono: »Primite tatu*. Zlasti konzer-vativno-klerik. uredniki so dokazovali v potu svojega obraza, da so izjemne odredbe popolnoma nepotrebne, ker imamo zakone. Njihovo vpitje o reakciji je bilo navadna strankarska demagogija. Kie bi pač bila naša svoboda, če bi izročili državno oblast, raznim klikam? Tudi Nemčija Čuti, da je svoboda in demokracija ogrožena, ako se da vlada goniti od samih sentimentalnih nagonov. V proglasu, ki ga je izdala nemška vlada povodom teh odredb, pravi med drugim: „Ze delj časa skrbi vlado nazadovanje javne nravnosti v Nemčiji, ki Zena in politika. Sedaj, ko se rešuje irsko vprašanje angleška javnost spominja na Iiisto-rijo te dolgotrajne in žilave borbe. — Izmed mož, čijih imena so ozko zveza-pa s politiko hoanerule, uživata posebno slavo dva odločna nasprotnika: Gladstone in Parne! 1. GJadstono je stal dolga leta na čelu angleško vlade in je v osemdesetih lotih prošlega stoletja veljal kot največ ji evropski državnik. Parnell pa je bil najodličnejši bojevnik za irsko samostojnost. so ga * nekronani kralj Irske«. Ta mož je vodil ostre parlamentarne bojo z Glad-stonoom in hi bil najbrže žo takrat dosegel one uspehe, ki jih jo sedaj dosegel do Val era, da se niso v to politično borbo splcl i demonski prsti lope žene. Parnella, velikega bojevnika za svobodo milijonov, a zato nič manjšega sužnja ene samo ženske, je uničil puritanec Gladstone. Pokazalo se jo, da je o-hranila lepa Helena tudi v s modemi « dobi vso svojo moč in da ima prav Seliopenhauer, ko trdi, da tudi najne-pristopnejše učenjake, politike in le-ftdarje v enem samem trenutku premaga in zveže v svojo dozdevno sladko :;pone očaruječa sla ženske ljubezni. 23 let po Pameiiovi smrti je izdala »vladarica;? njegovega življenja,, lepa Katrina O’ Siieu spomine na svojega ogroža temelje družbe in države. Nebrzdana agitacija se trudi vedno bolj, da bi podkopala v doglednem času politične in državne temelje, na katerih se bo dvignila nova stavba Nemčije. Besede tiska, ki se vdinja tem nezdravim' težnjam, so vsak dan bolj odkrite. Videti je, da hočejo brezvestni elementi, ki delajo za nasilni prevrat, vcepiti svoje r\amene tudi širokim slojem naroda. . . Voditelji tega gibanja najbrž mislijo, da je nastopil čas, ko jim ni treba skrivati svojih ciljev, ampak jih smejo odkrito izpovedati. V zadnjem času so, postale pomembne one organizacije, ki iz mržnje do demokratične in republikanske državne forme javno kličejo k teptanju ustave in prestopanju zakonov. Z ozirom na zunanji položaj ima vlada dvojno dolžnost, da nastopi s krepko roko proti temu bedastemu ščuvanju brezvestnih ali pa zaslepljenih elementov". . . V takem topu obsoja nemška demokracija brez razlike strank brezvestno hujskanje proti ustavnim zakonom. Pri nap pa smejo cele stranke negirati državo, druge pa po časopisju in na shodih hujskati proti ustavi in državi. — Ljubljansi veliki semenj in razstavljale! iz Maribora.. Med odličnim številom onih, ki razstavijo svoje iz-delke_ na vel. semnju v Ljubljani, se nahaja tudi naša Mariborska tiskarna, To podjetje, ki se je zlasti v zadnjem času dvignilo na višino prvovrstnih grafičnih zavodov, bo razstavilo svoje umetno-tiskarske, zlasti pa litografske izdelke, istotako tudi izdelko svoje knjigoveznice. Ogledali smo si na povabilo ravnateljstva, pred odpremo na semenj, ves materijal in priznati moramo, da nas je napredek naravnost iznenadil. Razven oficijelnih plakatov vel. semnja v Ljubljani in obrtne razstave v Mariboru, ki sta bila oba izvršena v tej tisami, je posebno okusno napravljen državni grb z slikami kralja v štirih različnih nuansah. Pozornost bodo najbrže zbudile precizno napravljene anatomske slike, dalje razglednice napravljene potom umetnega tiska itd. Okvirje, v katerih so vdelane tabele in plakati je jako okusno izdelala knjigoveznica tiskarne. Cel utis, ki smo ga dobili je hib nad vso ugoden in skoro da smo prišli do prepričanja, da našo trgovstvo in občinstvo uiti ne ve, kaj vse se že danes izdeluje v naših lastnih podjetjih. Kajti nemogočo bi bilo, da se še vedno toliko poslužuje tu-jezemskega blaga, ki po kakovosti prav gotovo no nadkriljnjo domačega. To .moramo konstatirati. Kakega velikega pomena bo ravno iz tega vidika veliki semenj v Ljubljani in tudi tukajšna obrtna razstava, je potom še bolj razumljivo, ker na tem trgu so bodo šele spoznali naši domači producenti' in konsumenti. Občinstvo opozarjamo naj te važne prilike ne zamudi. Kar so v l jubljenca, kjer je odgrnila zaveso izza kulis veliko politične borbe, ki jo je vodil oboževani Parnell in katero gibalna sila jo bila njena lepota in njena strast. Ta knjiga jo vzbudila na Angleškem silno senzacijo, zakaj angleški puritanci niso vajeni v svojih vodilnih možeh videti Samsonov, ki bi poklekali pred' zapeljivo Dalilo. Sil Vara nam v svojem eseju o Par-nellu podaja par markantnih črt iz njegovega življenja, in delovanja, večji-del po opisu Parnellove ljubice in žene, ki niso zgolj zanimivo čtivo, ampak tudi nekako spričevalo o pravi človeški nat uri. Parnell je bil vodja irskih nacijo-nalištov. Po rodu Anglež vroče keltske krvi, se je z vso vnemo oklenil irskega gibanja in sc odlikoval po svojem energičnem, temperamentnem nastopu in brezobzirnem radikalizmu, ki ga je kmalu postavil na vodilno mesto. Med inskimi poslanci v Gladstonejovem parlamentu od 1.18S0. dalje se je nahajal bivši častnik Captain 0’Shea, ki je imel zelo lepo, pametno in izobraženo ženo. Katarina O’ Shoa je v svojem londonskem salonu zbirala irske politike in druge odli&rte predstaviteljo takratnega javnega življenja. Sestanki so so vršili precej pogosto, prihajali so vsi poslanci, le Parnella ni bilo. Povabilo je aoitcjel, a odzval se ni. Poznali Ljubljani pripravlja, bo res nekaj grandijoznega. Upoštevajoč naše priliko, ta semenj prav nič ne bo zaostajal za graškim in tudi ne za dunajskim* —- Kako lahko pišejo v Jugoslaviji. Zadnji „Slov. Gospodar” prinaša na naslov Samostojne kmetijske stranke v dopisu o Sv. Jakoba v Slov. goricah sledeče značilne vrste: „Da, z lažmi,, grdimi in ostudnimi ste si dobili ob volitvah naše glasove, prodali ste pa naše kmete in viničarje beograjskim centralistom. Da danes naš kmet vsled ■vašega izdajstva stoji ob robu propada vsled nepopisno visokih davkov, da danes naš vojak vzdihuje predaleč od doma v nevarnosti za svoje zdravje, za svojo izobrazbo in svojo-vero, tega ste krivi vi, samostojni, ker ste glasovali proti samostojni enotni Sloveniji." Z drugimi besedami povedano: krivi ste, da smo ujedinjeni s Srbi, da nimamo svoje samostojne katoliške Slovenije. Ne čudimo se, da se Nemci tolažijo, Češ, vse Slovenske gorice so za nas. Ako slovenski list med obmejnim ljudstvom hujska proti vojaštvu, ki je rešilo naše meje pred tujo silo in v nasprotju z državno ustavo agitira za samostojno Slovenijo, tedaj nam je nemško veselje povsem razumljivo. Narod, kedaj se boš probudil in začel misliti z lastno glavo? — Sadov! klerikalne polit. vzgoje. Clan parlamentarnega kluba SKS g. Ivan Majcen se je dne 28. avg, z rodbino vozil iz Mokronoga. Med potjo je nekdo ustrelil v poslančev voz, a k sreči ni nikogar zadel. O hudodelcu ni sledu, a verjetno je, da je bil atentat storjen iz političnega sovraštva, ker je posl. Majcen med klerikalci osovražen kakor vsak Človek, ki si drzne misliti drugače kakor fajmošter in njegova kuharica. Klerikalno časopisje neprenehoma polni .svoje pre dale z lažmi o samostojnih kmetih. Za politično moralo te »katoliške" stranke je značilno, da doslej ni odkrila na svojem nasprotniku niti ene dobre strani. Ni Čuda, če revolverska pisava „Domo ljuba", „Siov. Gospodarja" in drugih podobnih listov vodi k — revolverjem. Omnia ad maiorem Kalani gloriam . .. — Ihre Erlaucht. V Slivnici pri Mariboru ima svoja posestva g. Ivan Schon-born, nekoč s pridevkom grofSchonborn. Gospod veleposestnik ima več »priporočljivih" lastnosti; je zagrizen Nemec in neozdravljiv aristokrat. Njegov ponos na grofovski naslov sega tako daleč, da zahteva od vseh svojih uslužbencev od ravnatelja do zadnjega hlapca, da ga titulirajo „Ihre Erlaucht". Vzlic temu pa se je ta »človek in pol“ nedavno na mariborski sodniji pravdaril z bivšim uslužbencem zaradi — ene kokoši. — Naši in nemški klerikalci. Pri nas klerikalci z vso vnemo netijo politično strasti, hujskajo proti državi, ker jim niso izpolnjene vse njihove politične zahteve in uživajo, če se med seboj’ sovražita dva soseda kmeta, katerih eden jo klerikalec, drugi samostojnež. so ga kot nepristopnega, zelo dostojanstvenega človeka. Njegov nastop je imel na sebi nekaj kraljevega — zato so ga zvali »kralj Irske«. Mrs. Katarina 0’Shea je slišala o njem, da jo ponosen, bled in lep. Zanimala so je zanj in ošabnost, s katero se ni hotel odzvati njenemu vabilo, jo je le dražila. Nekega dne pa je mrs. O’ Shea stavila, da ho Parnell dospel takoj na prihodnji diner. Odpeljala so jo v parlament, dala poklicati Parnella in ga osebno povabila na večerjo. Sedaj ga je videla prvikrat. Njegova dolga, suha postava, smrtno bledi obraz, seva joče rjave oči, vse to je napravilo na njo globok vtis. »To je krasen človek,« je pomislila, »nekaj povsem drugega kakor so ostali.« Parnell seJ^te opravičil, da se ni že odzval njenemiroabilu ter obljubil, da se bo poboljšal. Ko je mrs. 0’Shoa vstopila v kočijo, ji je padla na tla vrtnica, katero je nosila na prsih. (O Adam, ali so ne spominjaš Eve, jabolka in pa kače v paradižu!). Parnell jo rožo dvignil, prinesel k usta m in si jo pripel v gumbnico. To je bil začetek, usodepolen zanj in do neke mere tudi za — Irsko. ZtTna je sflnagala. _Odslejvje bil reden gost svoje -lepe prijateljice. Njen mož jo je zanemarjal in jo živel v mestu, zato jo imela mrs. Katarina nroste roko. Parnell ji je im- . Nemški katoliki pa so povodom smrti poslanca Erzbergerja izdali proglas,Jv katerem pravijo med drugim: »Obsoja-1 mo vsako nasilje v boju političnih naj zorov, pa naj prihaja z leve ali desno strani. Svarimo in zapirisegaino ves nas narod: Varujte se vsake politične strasti, opustite osebno- hujskanje, zapodite duha, ki prinaša tako sadje. Geslo naše stranice je: delo!« — Velika skupščina ,„Družbe sv, Cirila in Metoda“ se vrši dne 8. sept. t. 1. v Ljubljani. Predzborovanje bode ob 9. uri predpoldne v prostorih družbene pisarne z Narodnem domu. Dostop k predzborovanju imajo samo delegati, ki se izkažejo s potrdilom svoje podružnice. Glavno zborovanje se vrši ob pol 11. uri predpoldne v veliki dvorani kazine, tedaj na onih tleh in v onem lo; kalu, kjer so kovali v času naše sužnjosti najzlobnejše načrte za našo pogubo. Zlasti opozarjamo na to zborovanje gg* trgovce, ki obiščejo ljubljanski velesejm, da se tega zborovanja zanesljivo udeleže« — Stariše, ki imajo sinove v sred' njih šolah, opozarjamo ob pričetku šolskega leta 1921/22 na učiteljski stan. Učitelji so dandanes razmeroma dobro plačani in zavzemajo v javnem življenju odlično mesto. Zato je upravičena želja? da naj bi vstopali na učiteljišče tu® taki učenci, ki so dovršili nižjo sredojo šolo ali meščansko šolo z dobrim uspe* hom in ki imajo seveda veselje do H«'* teljskega stanu. Doslej so žal vstopa** na učiteljišča večinoma le taki dijaku ki v njih razredih srednje šole radi slabih uspehov niso mogli dalje. Učiteljišč1* dovrši svoje študije z zrelostnim izp1? tom že v 20. letu svoje starosti in dobi z lahkoto dobro plačano službo, z**0 naj bo tudi njegova predizobrazba tolik3* da bo z lahkoto prevzel nase in preb*' vil učno snov učiteljišča. .:■< —- Nemški mentalitet, »Vorwart^ poroča, da se je nek čitatelj slučaj^ nameril na dvojno telefonsko zvezo & slišal razgovor generala pl. Beringa.i drugo osebo. Bering je pravil o umoJ1* poslanca Erzberga: »Lahko Bi čestfci^ mo, da jo to prase končno mrtvo. Da. sem prinesti steklenico najboljšega ^ na, da bi se v ta namen napil.« ZattP4 nik »Vorwartsa« pristavlja, da je V° teni^ razgovoru sam poklical general Beringa in mu povedal, da je sliša* razgovor. General je odgovoril, da je taj razgovor čisto privatna zadeva in mora kot človek im kristjan obžalovat* umor posl. Erzbergerja, da pa mn ni^ do ne more (pretpovedajti, ako ima tudi veselje. -- Zatiranje razbojništva. Oddeli orožnišfcva, ki so bili poslani na zafite' dovanje razbojniških tolp Boškoviča i*]j Mahoniča, so izvedli, da so razbojnik1 prejšne noči sipali v selu Dubli. bojniki so dve uri preje preden so pri*1 šli zasledovalci, odšli. Orožmštvo i** vojaštvo je včeraj dopoldne pregledalo selo in gozd, ki leži v bližini, posebej še v smeri, v katero so krenili razboj' niki. ..... '!..JU .11 ■' 'i i . ". "" ■ ponlral. Ker je bil vedno bolehav, je & vso nežnostjo skrbela za njegovo zdravj je. Zahajala sta, v opero in prirejaW dolgo izlete v londonsko okolico, kj®f sta legla v travo, se razgovarjala celfl ure ali pa — molčala. Parnell je bil bolj molčeče kakor pa zgovorne narave* Katarina 0’Shea opisuje v svoji;1 sfpomimh, da se je dolgo borila e svoji-' mi Ijnbavnimi čustvi. Opozarjala i0 Parnella, da ima moža in otroke ter d11 bi ga njena ljubezen ovirala pri izvrševanju velikih političnih nalog. Parnell-pa ji je šepetal: » Jaz sen* tvoj mož, tvoj ljubi, tvoj otrok, tvojf vse. Svoje življenje bom posvetil Irski> a’ tebi svojo ljubezen, pa bodisi da pri' dem v nebesa ali v pekel. To je usoda' Ko sem prvikrat pogledal v tvoje oČi> sem bil žo na jasnem.« Toda ta mladeniškonaivna zaljublja' nost zagonetnega irskega, leadarja P imela posledice tudi za politično delo' vanje. Postal je podoben zaljubljenemu gimnazijcu, ki vidi na vsaki strani svojih šolskih knjig samo njo, sval kratkokrili »ideal«. Parnell ni več pyi' bajal redno na politična zborovanja* Velike množice irskega ljudstva čakalo linnj, a ni ga bilo. Tttfli v park1' mentu je r’Ssostal po več dni za doma 'Konec pril’-/ Maribor, s, septembra 192> 4 — Planinska koca SPD .podružnice * Maribora na Klopnem vrhu na Pohorju bo olvorjena od sobote 0. sept. dalje. Koča je oskrbovana in preskrbljena z vsem potrebnim ter ima dobra Prenočišča s posebnimi sobami. Ker je Klopni vrh ena najlepših pohorskih točk, se pričakuje, da bo poset mnogo-hrojen. v — S Pobrežja. Prejeli smo: Na na-brodu vladajo čudne razmere. — Prejšnja mala ladja se je pred kratkim , Rama potopila, z novo vozi vsak dan drugi, ki jo poljubno obklada, veliki brod pa krpajo že nad leto dni. No, če fie na^tem podjetju ne pripeti v doglednem času kaka nesreča, potem ga čuva v resnici sam Bog. Kompetentna oblast i ®. Preišči vsaj malo ladjo ter določi število oseb, ki jo nosi to prometno sredstvo. Stara je imela tablico: »Fiir 18 Personen;', na novo pa naložijo do 80 oseb. Orehova vas. Kako se krha moč klerikalne stranke na deželi, nam dokazuje občina Orehova vas. Tam je župa-jjoval 20 let klerikalni poslanec Pišek. pri zadnjih občinskih volitvah pa je njegova stranka dobila izmed 16 odbornikov samo 5. Celo Piškov lastni sin je' Pokazal očetovi stranki hrbet. Gotovo je hnel priliko spoznati klerikalno stranko dna, Kakor v občini, tako je Pišku odklenkalo tudi v slivniški posojilnici, k1 jo je komandiral nad 10 let. Tudi iz jcga zavoda je sfrčal z vsemi svojimi in je danes predsednik naprednjak Mart. jvbetec. Tudi napredni mlini meljejo počasi, a gotovo. — Hrvati na Burskem. Redkokdmur znano, da na ozemlju Zapadne Ogrske, ki pripada Avstriji, prebiva okrog f°-000 Hrvatov. Njihova nacijonalua . zsfve&t je precej krepka. Šo lansko leto izdajali v Šopronju svoje glasilo, v ■katerem so se potegovali za to, da pripadejo Madžarski. Ta politična orijeai-i^cija nam jo umljiva, če pomislimo, da so morali izbirati med dvema enako bočnima nasprotnikoma. Za Madžarsko so se odločili radi toga, ker ostane ba Madžarskem še približno 50.000 njihovih rojakov. Mirovna pogodba jih jo najnreč razkosala na dva dela. Kakor Ihse dr. Leop. Waber v nedeljski številki »N. -Fr. Prdsse«, so Hrvati na Burskem (Burgenlandu) že izjavili, da so Zadovoljni s tem, da pripadejo Avstriji. Mariborske vesti. Maribor, 2. septembra. m Svima Srbima i Hrvatima v Mariboru. Na naš poziv, da se jave svi Srbi i Hrvati u Mariboru i okolici,, čijik deca polazi ovdešnje osnovne školc, hfimismo tok 6—8 prijava. Uvereni, je broj srpskohrvatske dece u Mariboru mnogo viši, upučujemo taj naš hoziv iznova na sve one, ko ji se nisu javili, Prijave prima redakcija »Tabo-ta«. > m 40-letnico mature je praznoval ^ Mariboru te dni vseučiliški profesor dr* Matija Murko, dr. Miroslav Ploj in {Jiegov brat notar Ploj in še nekaj njihovih tovarišev. m Narodno zavednost je najlepše Pokazala naročnica našega lista iz Kambiče, ki nam je prinesla za »Ljudsko knjižnico* znesek 100 K na mesto venca ha kraljev grob. Ljubezen do naroda se kaže v dejanjih. m Zanimiva razprava. V poročilu 0 tej razpravi se nam je zgodila pomota; obtoženka je bila obsojena radi besede »nemčurka*, oproščena pa radi besede »nemškutarica*. . m Prekupci hiš. Neki Tržačan je nakupil v zadnjem času v mestni okolici ^eč hiš. Ker on sam stanuje v Trstu, oaje te hiše v najem za nedoločen čas kr išče po svojem agentu, nekem Weltu f13 Pobrežju kupce, sumimo, da je špekulant. . m Nočni mir. Prejeli smo: Nočni, toir se menda nikjer drugod tako brezskrbno ne kali kot v Mariboru; v tem pa gotovo prednjačita Vetrinjska ulica in ®jski trg, kjer —- posebno krog pob noči __ \z gostiln in kavarn se vračajoči pičijo in razgrajajo ter kalijo mir in uudijo tuk. stanovalce. Oko postave pa **'“ 8pl span|e pravičnega, ker vsega tega ue vidi in ne sliši. Prosimo, da se tudi v tem pogledu napravi red 1 Več stano-valcev. m Inšpekcija dela za XIII. nad-zorniško okrožje v Mariboru, naznanja, da je opuščen dosedanji naslov. »Obrtno nadzorništvo" in da se nahajajo uradni prostori na Slomškovem trgu št. 10, II. nadstropje (glavna pošta). m Razstava Stiplovšek-Vidmar. P. n. občinstvo se opozarja, da bo otvpritev II. umetnostne razstave v nedeljo, dne 4. t. m. ob 10. uri za povabljene goste, popoldne ob 2. uri pa bodo prostori odprti tudi ostalemu občinstvu. Vhod v razstavne prostore, ki se nahajajo v I. nadstropju gledališkega poslopja, je iz Gledališke ulice. m I. Obrtna razstava v Mariboru, šo vrši gotovo, kakor jo iz lepakov razvidno, od 8. do 25. septembra. 1921. Slovesna otvoritev ho dno 8. septembra ob 9. uri. Kakor je razvidno iz zanimanja v Mariboru in drugih krajih naše države, bo obisk zelo'velik. Razstava .pa bo res jako zanimiva, ker se bodo.videli krasni izdelki domače obrti, ki predstavljajo vrednost čez 4 milijone kron. m Dramski večeri »Preporoda". Ooozarjamo na predstave dramske sekcije »Preporoda", ki se vrše v soboto 3. t. m. in v nedeljo 4. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Več v današnji kulturni rubriki. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Zlate Brišnik (v soboto) in v Narodnem domu (v nedeljo predpoldne od 10,—12. ure). m Pričetek šolskega leta 1921-22 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v podeljek 12. sept. dopoldne. Učenci, gojenci in gojenke, ki žele na novo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v pondeliek 12. sept. pop. v ravnateljevi pisarni. Pri sprejemu v I. letnik učiteljišča imajo prednost oni gojenci, ki so izpolnili ob vstopu 15. leto in ki so dovršili 4. razred gimnazije, realke ali meščanske šole. — Gojenke se bodo na tem zavodu sprejemale samo v III. in IV. letnik. Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj prineso k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, na novo vstopajoči pa krstni list in zadnje šolsko izpričevalo z odhodnico prejšnjega zavoda. — Ravnateljstvo. m Vpisovanje v državno žensko učiteljišče se vrši ob istem času kakor na drugih srednjih šolah. Samostojna sta letos prva dva letnika, tretji in Četrti pa je za letos še na moškem učiteljišču. m I. obrtna razstava v Mariboru. Razstaviteljem naznanjamo, da se v nedeljo dne 4. septembra t. 1. teh. vodja razstave g. arhitekt Schell od pol 10, do 11. ure mudi na razstavnem prostoru in je na razpolago vsem, ki žele še kakšne informacije na licu mesta. Tajništvo »Slov. obrtnega društva" se za čas razstave preseli na razstavni prostor in bo poslovalo v takozvani »Umetniški sobi" od pondeljka dne 5, sept. naprej. ju Pomanjkanje vode. Prejeli smo: Mestni magistrat je že, opetovano opozoril prebivalstvo na izredno pomanjkanje vode v mestnem vodovodu in prosi, da se z vodo ravna varčno. Izza tistega časa so se razmero še poslabšale in najbrž bo se zgodilo v kratkem, da više ležeče hišo ne bodo imelo votle. Prebivalstvo se še enkrat v svojem lastnem interesu nujno opozarja, da-z vodo varčuje. Prepovedano je za nadalje jemati domače kopeli, razen v slučajih a,ko jih predpiše zdravnik. Organom stavbenega urada se je naročnic, da zaprejo vrtno vodovode. Kdor bi te zaprto'vodovode samovoljno odprl, so kaznuje z globo 1000 kron. Gbrtom, ki rabijo vodo, ki pa imajo domačo studence, sc naroča, da jemljejo vodo izključno iz lastnega, studenca; v nasprotnem slučaju bo so dovod v njihovo hišo zaprl. Hišnim posestnikom se ponovno nalaga kot dolžnost, da pregledajo vse pipe in straniščno naprave in pustijo puščajoče popraviti. Za naprej je strogo prepovedano iz hiš, ki imajo zvezo z mestnim vodovodom piepeija-vaii vodo na drugo realitoto. Oni, ki 6e ne bodo držali prepovedi, no bodo samo strogo kaznovani, ampak ge jim la-, bito zapre dovod vode. Da pa se vsaj v nočnih urah lahko nabere neka j vode, so prebivalstvo naproša, da v Časti od 9. (21. ure) zvečer pa do 6. zjutraj koli-tor mogoče ne porablja vodo iz inest-lega vodovoda, , B O m Naraščanje cen v Mariboru. Povsod se govori, povsod se piše o padanju cen, samo mariborski trgovci nočejo o tern ničesar vedeti. Sedaj ko imamo žetev, ki ni bila slaba, pod streho, so zvišali ceno moki. Kakšne cene naj pričakujemo na pomlad? Cene živine in svinj vsled pomanjkanja krme padajo, zato pa stane v Mariboru kg masti sedaj 62 K, medtem ko je prej stal samo 52 K. To zvišanje baje opirajo trgovci na zvišanje najemnine trgovskih lokalov, v resnici pa računajo in pričakujejo nekoliko težje življenske rrzmere, ki se nam obetajo na zimo, da te potem čim izdatnejše izkoristijo. Cene mesu so sicer določene, a kdor se noče zadovoljiti s samimi kostmi, mora plačali prejšnjo visoko cen. Ali oblast nima nikake moči zoper te izkoriščevalce ljudstva in navijalce cen? m Ne mečite črepinj na cesto. V četrtek opoldan je nesla 12 letna delavčeva hčerka Ljudmila Kolar, svojemu očetu kosilu v Lajtersberg. Na koncu Aleksandrove ulice je stopila z boso nogo na črepinje, ki jih je nekdo vrge' na cesto ter si razrezala celo stopalo. V bližini stanujoči vinski trgovec g. Voller je zelo krvavečo deklico za silo obveza ter jo z lastnim vozom peljal domov. Splošno se opaža, da smatrajo v zadnjem času gotovi ljudje ulico za nekako smetišče. Umazane in prašne cunje stepajo na ulico, na ulico vlivajo, kar skoz okno nečisto vodo, kratkomalo vse smetje znašajo na ulico! Saj vendar nismo kje v Afriki! Policija kje si? m Ne Igraj se z orožjem. Mnogo in mnogo nesreč se je že zgodilo, ker so se otroci igrali z orožjem, a vsi tl živi opomini ne pomagajo nič. Posebno polodraslim otrokom je orožje povsod na poti. V četrtek okoli 19. ure zvečer se je igral 15-letni učenec trgovca Wei-gerta M. Beigott z nabito flobert-pištolo. Pištola se je nenadoma sprožila in mu je krogla udarila v levo nogo nad kolenom ter mu zadala težko rano. Na rešilnem oddelku so mu nogo prevezali ter ga prepeljali v bolnico. m Dr. Ivan Jurečko ordinira zopet od 8.-9. in 13.—14. ure. Slomškov trg štev. 3 (telefon štev. 40). m Novo špecerijsko trgovino na Aleksandrovi je otvoril g. Miloš Oset, ki je bil steber slovenstva za avstrijske vlade na ogroženi narodni meji na Muti. Vzdržal je navzlic terorizmu Nemcev in nemškutarjev pred in med vojno. Po preobratu ga je imenovala naša vlada za gerenta. Sedaj se je naselil v Mariboru. Vrlega narodnjaka in solidnega trgovca toplo priporočamo. — Velika kavarna. Danes zvečer koncert salonske godbe prof. Kubička. 1253 Kultura in umetnost. Narodni stil v življenju. tV. pondeijek in torek je bila v Mariboru v prostorih Narodnega doma razstava »Probude«. To društvo si jo zbralo lepo nalogo, da naš narod odvadi .kopiranja tujih vzorcev in ga seznani z domačo umetnostjo, z narodnim stilom v stavbarstvu, obrti, jnodi. Razstavljenih je bilo večje število vzorcev, ki so vzbujali splošno zanimanje. Zvečer se jo vršilo predavanje g, prof. V o-lavška, ki je bilo srednjo dobro, za Maribor skoraj dobro obiskano. Predavatelj je v lepo zasnovanem predavanju očrtal bistvo, pomen in zgodovino narodno umetnosti v obrti in industriji. Treba je, da sedaj, ko smo postali svoboden narod, damo naši deželi bolj domače, izvirno, slovensko lice. Kolikega gospodarskega pomena bi bilo, če bi so Slovenci toliko osamosvojili, da bi no bili tako odvisni od tujih izdelkov. Koliko denarja bi ostalo doma, ki gre sedaj na tuje, da tujci ž njim bogato, dočitn naši ljudje nima jo zaslužka. Zato je g. profesor priporočal, naj bi se vsi .zavzeli za narodno umetnost, narodno obrt in narodno ornamentiko. Naših hiš no bomo več zidali v romanskem, germanskem ali bizantin-tinekem slogu, ko imamo svoj narodni slog. Dosedaj se je v tem oziru veliko grešilo. Cc je prišel v naše krajo tujce, bodisi Italijan ali Nemec, se jo počutil pri nas povsem domačega, saj so bile hiše zidane k njegovem domačem ali smo« ^ vsaj potvorjenem slogu; y trgovinah« je kupil svoj fabrikat; vse, kar je vi-j del in rabil, je bilo njegovo narodna blago. Ni čuda, če na« niso hoteli pri-j poznati, saj jim nismo mogli nuditi nič. lastnega, izvirnega. _ In venda r imamo toliko lepega, pri*, st-no slovenskega gradiva bodisi za potrebo, bodisi za okrasek. Kadar zidamo*' hiše, dajmo jim slovenski slog, da bo tujec, ki pride v našo deželo, na prvi! pogled spoznal: tukaj biva drugi na-; rod, ki drugače misli in čustvuje. Tudf hišno opravo lahko uredimo v narodnem slogu. Imamo dovolj krasnih motivov, kakor se je lahko uveril vsak obiskovalec razstave. Koliko pestrosti v motivih, kako daleč je ta slog od običajne enoličnosti pohištva! Slovenska ornamentika je tako lepa; in tako pristnonarodna, da bi nas lahko drugi za njo zavidali, a vendar se jene maramo posluževati, ampak rajši pa-; .cimo svoje hiše s tujo navlako. .Isto ve-1 lja glede vezenih. Toliko lepih vzorceV imamo, po katerih se dajo izgotavljati’ različni predmeti, okrasiti obleke in hišna oprema. Našim ženami pa še vedno bolj ugaja ono, kar pride iz Pariza' in Dunaja, slovensko pa se jim zdi pre-domače, preveč kmečko. Krivo pa je samo to, da smo bili vzgojeni pod tujim vplivom, da nismo čutili svoje izvirno narodne lepote, ali pa je celo nismo smeli in hoteli opaziti. Skrajni čas je, da to napako popravimo in da liolj podpiramo razvoj naše naeijonalne obrti in industrije. Dalje je g. predavatelj raamotrival o krasnih motivih, ki jih imamo v rezbariji, n. pr. pri kolovratu (ki je sedaj žal jako redka prikazen), lepo izrezljano preslico, pomen teh motivov in njih’ postanek. Podal je nekako malo zgodovino slovenske ljudsko umetnosti.‘■Pripovedoval je, kako so slovenska dekleta! vezla cerkveni prt in na to po istem’ vzorcu, ki so ga nekoč porabile za cerkev, izdelovale rute in rutice. Enakega' izvora je stil vezenja pri pečali. Zanimiva je tudi majolika, odina pristno-slovonska posoda. Ker nismo imeli sami tovarn, so došli k’ nam italijanski' tovarnarji, si ogledali narodne motive in potem izdelovali izvirno kranjske majolike. Hišno opravo v starih’ kmetskih hišah so izrezovali in slikali tuji1 potujoči umetniki, ki so si ogledali slog v dotičui vasi in delali po samoniklem narodnem vzorcu. Na razvoj narodna umetnosti je veliko vplivalo tudi to, da so se motivi, zaneseni iz mesta na kmete, popačili in povulgarili, dočim so s & motivi s kmetov v mestu izpopolnili, olepšali, požlahtnili. Tako napreden”*-; nje in nazadovanje lahko opazujemo pri vseK predmetih. l".'s Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in je mnogb pripomoglo k umevadjif našega narodnega značaja. Brez tega umevanja narodne duše ,, ni pravega nacijonalizmo. x Dramska sekcija „Preporoda“ priredi v soboto in nedeljo v Mariboru' svoie dramske predstave. Gostovala je že Y Celju, Ptuju in Varaždinu. Povsod je dosegla lepe uspeha, zato smo preprN čani, da bo tudi mariborsko občinstvo gmotno in moralično podprlo naše mlado idealno dijaštvo. Predstave se vrše v Narodnem domu. V soboto ob 20. uri zvečer vprizore trodejansko dramo lir-' vatskega pisatelja Pacije Petroviča »Mrak" prevel M. Skrbinšek, ki nam predstavlja žalostno sliko moralnih razmer, nastalih vsled vojne, zlasti še žensko izprijenost: V drami nastopi 6 oseb. V nedeljo ob 20. uri pa vprizore Schčnherrjevo »Otroško tragedijo", katero je prevel tudi M.1 Skrbinšek, nato pa Zupančičevo dramsko sliko »Noč na Verne duše". Vabimo vse narodno občinstvo, da se polnoštevilno udeleži teh lepih dramskih večerov naše mladine. , - ? . • Kino. Mariborski bioskop. Od danes do torka dne 6. septembra se predvaja krasni monumentalni film »Fužinar" po glasovitem romanu Georges*a Ohneta. V četrtek dne 8. septembra se predvajalo sprevodne svečanosti ob pogrebu Nj. Vel. kralja Petra.. Podpirajte Jug. Matico! 'StwaT€ ,rswRr? Maribor, 3, ^septembra 1921 Slov« nar. gtedališče. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk se vrši v soboto, dne 3. sept ob .19. uri (7. uri zv.). — Mesečnina 40 I< se sprejema ob uradnih;urah -v pisarni Nar. gledališča. Sokolstvo. o Zlet šentlenarškega Sokola k Sv. Trojici sc vrši prihodnjo nedeljo, 4. septembra. o Sokolski dom pri Sv. Lenartu. Ob priliki likvidacije sekvestriranega premoženja nemškega Schulvereitia je kupila glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu poslopji tega društva, katere je imelo pri sv. Lenartu. Eno teh poslopij se j€ svoj, čas porabilo za nemško šolo, drugo približno 100 m eddaljeno poslopje pa je bilo zgrajeno kot društveni dom. V tem domu se je nahajala dvorana z telovadnimi orodji, id je bila kot telovadnica precej moderno urejena, in je pa bila tako daleč zapuščena, da se je mestoma celo udiral pod. Nasprotniki sokolstva so takoj spoznali, da je bil eden glavnih vzrokov za nakup tega posestva namen kupo-vaicev prirediti domačemu Sokoiu dobro iu loplo gnezdo- Zato so pognali takšen krik in govorili vedno le o šoli, mislili pa na društveni dom. Da se obvaruje zadruga vsakega presenečenja, posebno pa da omogoči preureditev nepraktičnega društvenega doma v dom Sokolov je prodala ta društveni dom posebni družbi Sokolov pod izrecnim pogojem, da se ta dom porabi le v društvene in sokolske namene. Imenovana družba prc-ziduie sedaj po načrtu jugoslovenskega inženirskega podjetja v Mariboru ta društveni dom, tako, da bode odgovarjal vsem zahtevam, ki ga stavi na njega Sokol kot na telovadnico tako na prostor za zabave kakor gledališče. Dela so že tako daleč končana, da bode mogoče izročiti dom svojemu namenu v sredini mesca oktobra. o Sokolski zlet k Sv. Trojici v Slov. goricah. Dne 4. sept. t. 1. pohiti Sokol pri Sv. Lenartu v sosednji trg prt Sv. Trojici, kjer si je pred dobrim pol letom ustanovil svoj odsek. Ta zlet bode združen z javnim nastopom, kateri naj po kaze domačemu občinstvu, kaj hoče in zmore Sokol. Zlet je posebne važnosti v tem okraju, kjer se sistematično širijo najgrše laži o delovanju in cilju Sokola, da si bode občinstvo lahko napravilo ir lastnega spoznanja sodbo, kje je laž in kje je resnico. Pri izletu so obljubili sodelovanje Člani sosednjih sokolskih društev, posebno pa jezdni odsek, kakor obrtni naraščaj Mariborskega Sokola. Sokoli iz Maribora pridejo že tekom pred-poldneva k Sv. Lenartu, kjer bode skupen obed, ob pol 13. uri krene domače društvo z gosti skozi Pavčič k Sv. Trojici. Sestanek je tam pri krčmi g. Jurija Goloba, od-koder se poda sprevod ob 14. uri in pol skosi trg na telovadišče pri krčmi g. Konrada Goloba. Gospodarstvo. Ribolov na Adriji. KaJcor smo pred par dnevi poročali, ro so jugoslovanski in italijanski zastopniki sporazumeli v glavnih točkah glede ribolova na Adri ji. Sklonilo so ;je, .da bo ribolov na Adriji za pripadnike obeh držav svoboden, samo ob gotovem letnem času se rezervira za pomorsko j Zato dolar^ioprestaiuo raste, oziroma državo. Co jo ta vest, ki uradno še ni! čhugo valuto neprestano padajo, potrjena, resnična, potem bi bila naj- j Nemčija pošilja jeklo v Ameriko. in Iiastovijf, ki pripadajo po rapalski pogodbi Italiji. To vode so posebno važne radi sardel, ki ko tam nahajajo, ker je od njih odvisna industrija mi Visu. Co bi bili lpi to vode zgubili, bi •morala viška industrija popolnoma propasti. Zato so morali naši zastopniki brezpogojno vztrajati na tem, da te vodo eksploatirajo naši ribiči ter pre prečiti, da so, koncesije bivšo Avstro-ogrsko prepuste Italiji. Y tem vprašanju je (torej dosežen sporazum. Ostane samo še vprašanje, je-li to v interesu našega gospodarskega življenja. Naši zastopniki so imeli brezd.vonj.no težavno stališče. Na. oni strani so nasprotovali, da bi italijanski ribiči lovili v naših -vodali, na drugi strani pa so isto ugodnost zahtevali od Italijanov. Moralo jo torej na vsak' način prati‘do tega kompromisa, ki ima, kakor vsak, svojo svetlo in temno stran. Na prvi. pogled so zdi popolnoma pravično in lojalno, da jo ribolov prost. Če pa pomislimo, da jo italijansko vodovje raaven Pelagruža in Lastova prazno in no zadostuje niti domačim ribičem, ined tem, ko ;;o naš del morja na ribali zelo bogat, potem je jasno, da je ta kompromis nam lo \ Škodo, dasi-.-ravno nam zagotavlja nekatero pravice, ki smo jih zahtevali, Vsakdo pa mora uvideti, Ha' naši zastopniki v okolšeinab, s katerimi so se borili, niso mogli nič boljšega doseči. Pogodba pa, ki jo bomo podpisali, mora vsebovati vsako zaščito pred zlorabo Italijanom dovoljenih' koncesij. Upamo pa, da bodo vsa vpTašanja, ki to obstojajo med obema državama, kmalu rešena iu da nastopijo normalni orlno-šajC ^ >—C*r g Trgovsko-financljfilna pogajanja meti Češko-slovaško in Poljsko se pričnejo v sredini mesea septembra. Pogajanja. za trgovsko pogodlK> se b»xlo vršila v Pragi, (ločim bodo finančna, vprašanja reševala, v Varšavi. g Izvozna carina na les v Poljski. Polislta vlada :ie ukinila izvozno carino za drva in Soške, da bi k tem zboljšala stanje valute jo povspešila domačo lesno industrijo, da: hi zamogla uspešno konkurirati s Češkoslovaško. Strokovnjaki so mnenja, da vlada svojih’ ciljev itudi. s tem aie bo dosegla. g Rnslce koncesijo angležEi vladi obsegajo nad 3000 km železnic !n o-gromna področja z rudniki, zlata, srebra, platino in cinka. g Brezposelnost v Angliji se manjša. V začetku julija jo bilo vpisanih’ 2,178.000, a koncem istega meseca že samo 1,780.000, Deloma zaposlenih je bilo v začetku julija 400.000 in 343.000 žensk, a koncem julija 127S.OOO moških in 250 žensk. Mezde so se v, mnogih industrijah znižale. g Prost izvoz žita v Itomunlji. Romunska vlada jo sklenila, da dovoli prost izvoz žjta razen pšenice. Izvrtana carina se zniža primeroma š cenami na inozemskem tržišču. Zetov pšenico so ceni na 100.000 vagonov, od česar bo odpadlo 40.000 vagonov za izvoz. V Banatu jo žetev vsled suše tako slaba, da no bo zadostovala niti lastnim potrebam. I/.voz sena in slame jo prepovedan. 'Vslod pomanjkanja krmo padajo ciono živini. V Banatu in v Sedmogra-ški plačujejo kg živo teže po 1.5 do 2 leja.. g Tretjina zlata v Ameriki. Računa so, da je na svetu za okoli 10 milijard dolarjev zlatega denarjd. Od tega jo tretjina v blagajnah Zedinjenih držav, v katere «o-zlato neprestano stoka Ernest Ecksteju: Afrodita.; : Ere vel: Rtršan, .■v' ■ ';i CDaljo.) \■ *" V »•>'■ " , Tri.tu’0 po zaliodu solnca j c odvedel Afroditin svečenik svojega utrujenega •Ko je Akontij stopil v avlo, se .Menalip ni. vrnil s svojega jutranjega ■sprehoda,. Vsled tega je imel čas sera** govarjati s Vrhovim sužnom Klitifoo-•tatii. Ni bil raivno radoveden, vendar je bčf zŽOVoroiega sužnja kmalu zvedel, dal Moljmip ni. vdovec, kakor jo Akontij J. 1.1 J. Utiri lil iSVvJVgdi ll.blli lf ■, ' T gosta' v iperijoiV v gornjem nadstropju, * ]■ ' 1 ’ 01 rj»n. kjer so so nahajale sobo za tujce. Tu j mu je Jevareta, sobarica, pripravilaI -. , T„.... . . . nlu čisto posteljo. Melanip je želel svojemu *poLal .da prvi svečenik- ne ■•Morda se ti bo zdelo čudno« je še* boško Afrodito živi tako čisto in samo* tarsko; človek-lii. mislil, da bi mora' tisti, ki sam dan za dnem žrtvuje bo; graji ljubezen, prvi občutiti njeno anot' iti prižgati -bakljo ljubezni v svojeal srou. Kakor ti je znano, obstoja zafa®« da morajo biti Afroditini svečeniki;0, žemjeni. Tiidi v Miletu bi bilo boljša gostu lahko noč, potem pa jo odšel v svojo sobo, kjer jb kol; zdrav človek z mirno vestjo kmalu 'zaspal. Akontij je še dobro uro hodil po svoji sobi gor in dol, obstal .pri oknu ter gledal na steze v. vrtu :in v mesečini so lesketajočo mestne krove, pa zopet opaaoval pri- proste, a vendar stila polno fresko z, ,. . . , . imitacije mojstrskih, del. Pri tem pa so Z. S , Tet jo uitihml, kakoi’ da bi bil pn<*,,l Vse toploiše, vso radostnejše Čustvo ga! ^l«mitya ka ko vp» je. Na- je navdajalo, kadar se jo spomnil nato >'to V*.?™™* obratom nadaliaval-očetovsko srce. Da ni ležala krog n je- govih ust neka trpka, poteza, bi bil podoben Divu, ki. je sodel onstran Arhipelaga v atenskem svetišču. Toda kar mu je manjkalo do božanskega dostojanstva, to je v veliko večji meri uado-mejštavala njegova človekoljubnost in ljubeznivost, ki si jo osvajala človeška srca. Akontij je čutil,* da on tega človeka mo samo spoštuje in ceni, temveč tudi iz vsega srca ljubi. Ni se še niti (prav zdanilo, Ičb se je Akontij drugo jutro osvežen in okrepčan dvignil s'postelje. V pritličju je že (Lavno šumelo polglasno življenje. Me-lanip je ravno vstajal. Imel je navado, da je šel še pred sohičn im vzhodom na morsko obalo ter so naslajal ob veličastnem prizoru vzhajajočega, solnca. Med tem jo sobarica s sužnom pospravila sobo, oprala tlakovano dvorišče ter pripravila za,ju trk: kos kruha sčistim vinom. »Nikdo no ve ža gotovo, a na tihe^ se govori, da je ostal Melanip saJB^ zato, ker oče dovojko, katero je valj* bil, ni dovolil v zakon. Ni to bila Uu' bežen, kalkor je danes v navadi. P?1 vršna in samo na zunaj, nego globo*J ■in vroča, kakor je bila nekdaj ko Leander plul na valovih po IIele,spoaih<' da vidi svojo ljubico. Pravijo, da je #1 di ona njega zelo ljubila. A gotovo ti znani naši jonski običaji. Tu se koli ne ozira na to, da-li mlado dek¥ l jubi, ali me. Melanip jo bil Tibog ln.nl®! kega rodu, a njen oče boga* in plemi('f pa je svojo hčer prisilil, da je vzela n^j Ža, ki ji ga je sam izbral iu ki ji je W po rodu enafk. >,>.>%&.>*: (Dalja priE.t ... . - 1 . • Ne pozabi naročnine! Glavni urednik: Ra divo} Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf O ti at. f' tovali. za svoje ribico koncesijo na škili' producentih so mnogo nižje, nego vzhodni oball Jadranskega morja. Po- • cene ,m ameriškem trga. goji, ki.so jih stavili •Italijani, bo bili [-------------------—■■ ---------------- zelo škodovali našim Primorcem, ki j i ve od ribolova in konserviranja rib.' Italijanski ribiči, ki so modernejše o-0>>‘emljont, postopajo brezobzirno in bi sistematično uničili vso ribjo zalego ter stem zadali tudi našemu ribarstvu težak udarec. Tekom pogajanj Uo IttfiLijam skušali pridobiti zaso nekatore na ribolovulib-. gaLe odsefce, osobito pri otoku Pelagruž f Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nadsljah od %10.—Vjll.uira ■in ob (felrtlilf -jm1* Mala oznanila. Dr. m«d. Klar* Kukovec zopet orilinlr« Gosposka nlica St. 2. 1280 Učenca sprejme trgovina Baloh ali kontoristinja ss ižča rn Maribor za takojšnji nastop. Ponudbe pod .Lejnu indn*trija“ na «pravni*tv® ta^i liita. 1269 2—2 Plzenski izvor Tattenbachova ulica 5. Brzojar: .,Ek*pedjt" Voivitfina Urzojav: -Ekspedit" špedicija za medjnnarodne transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA Aleksandrova cesta it. VHI. BoSke Vujiča S. Otprema srako Trsnega blaga v celim ia zbirnim Tagonkna* Reekspedlclja! Uskladištenje! Ocarlnjenjel Stb nz Hajkulantnijc urjete. 1568 S-2 sivalnf »troji Singer šivank« Singer nadomestni d«!) za slučaj slabega vremena t dvorani, danes v soboto dna 3. zvečer in r nedeljo dne 4. septembra dopoldne brez vstopnine in pobiranja. Za pristna vina, sveže pivo iu, dobro kuhinjo rtifrfnitoK.,. }i strojno olja, Dobi se samo Velika poiiljatev iz Amerike dospela. nail podružnic! Singer šiv. stroji Bourne & Co. Nawyori< podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10. Ugodni plačilni pogoji na obroke. ~»KonzorcH Tabpr^, Tiska: Mjiriboiika ti.skarna d.