71
Obrtnija.
Barvini lesovi.
(Konec.)
Modri les prihaja od dreves, ki raste v raznih krajih v vročih delih Amerike in se s svojimi botaničnim imenom imenuje Haematoxylon Campechianum. Ta les pride v trgovino v 20 do 50 kilogramov težkih polenih ali brunih in je po sredi temnorudeče rujav, ter sladkega okusa in diši po vijolicah.
Najboljša vrsta tega modrega lesa je iz Campeche. Les  iz Houdurasa,   Jamajke  in Dominga  je bledejši  in
slabši.
Barvila modrega lesa je hematoxylin, kateri ima v sebi 12 atomov oglika, 14 vodika in 6 kislika. To barvilo se lahko iz izvlečka modrega lesa, kakeršnega dobimo v trgovini, izvleče z vodenim etrom. Nareja rumene kristale s 3 molekulami kristalne vode, ima sladek okus, se raztopi v vodi in alkoholu, ali pa v etru. Ce se mu doda nekaj jedkih in ogljenčevokislih lužnin, postane na zraku vijolčasto, potem rudeče, naposled rujavo. Moder les daje zares jako lepe barve, ki se rabijo pogosto za modro, vijoličasto, rujavo in črno barvanje. Namesto lesa se navadno rabi njegov izvleček, ki se dobiva v trgovini. Ta izvleček delajo na debelo v tovarnah, kjer s parom izvlečejo barvila iz lesa.
Te barve rabijo se za razne stvari. Tudi prejo s takimi barvili črno barvajo.
Iz Indije prihajajo v trgovino razni barveni lesovi pod imenom santelnov les. Rudeči santelnov les prihaja od drevesa Pterocarpus Santalinus, ki raste v indijskih gorah in na Ceylonu. V trgovino prihaja ta les v debelih kosih, večkrat cent težkih, ali pa tudi v trskah ali pa celo zmlet.
Ta les ne da iz sebe barvila niti v mrzli, niti v gorki vodi. Barvilo se more izvleči le z alkoholom ali pa alholičnim lugom. Iz alkoholične raztopljine se izloči potem barvilo s kako kislino. V trgovini rabijo to barve za rujavo barvanje volne, polituro lesa, za rudeče barvanje usnja, za barvane lake, pa za zobne praške i. t. d V zvezi z drugimi barvili rabi se tudi za barvanje voln« in sicer na zelenkasto v raznih nijansah.
Beli in rumeni santelnov les izvira od drevesa San-talum album. To drevo raste na Timoru, vzhodnoindij skih otocih in na obrežji koromandelskem.
Nadalje je omeniti še neki drugi santelnov les o< drevesa Santalum Freysinetianum, ki raste na otocih južnegi morja. Ta les se pa bolj rabi za izdelovanje eteričnih ol nego za barve.    Olje, ki se dobi iz tega  lesa, diši blizi
tako, kakor rožno olje, in ga zatorej nekateri trgovci mešajo mej rožno olje, ker je ceneje.
Tudi v Afriki so drevesa, kateri imajo v sebi barvo
rudečega santalina.
Eumen les prihaja od neke murbe, ki raste na Kubi in v nekaterih krajih južne Amerike. Rumeno barvilo tega lesa se imenuje morin, poleg tega se nahaja v tem lesu neka strojna kislina, katera z železnimi solmi napravlja črne snovi. Zato se pa izvleček iz tega lesa ne rabi le za rumene, temveč tudi za črne barve. Tudi v južni Evropi raste drevo, ki daje rumeno barvilo. Ta le& prihaja v trgovino z imenom ogerski rumeni les. Njega barvilo imenuje se fisetin. Barve iz rumenih lesov se ne rabijo le za rumeno barvanje, temveč tudi za zelenkaste in rujave barvene tone, če se primešajo rudeči in modri, rudeči in črni ali pa modri barvi.