■o Im ir- ico ic> "o Ir- 90,6 95,1 95,9100J Na obisku v celjski porodnišnici Gorica pri Slivnici se je tresla v ritmu harmonike Št. 1/Leto 68/Celje, 4. januar 2013/Cena 1,50 EUR TO PA JE DOBRA NOVICA Je staro šlo, s trinajstico bolje bo? Najmlajši v Pravljični deželi so se poslovili prvi, silvestrsko vzdušje na Trgu celjskih knezov pa se je, kot marsikje drugje, zaključilo s poljubom in lepimi željami. Na novega leta dan smo se ohladili še s celjskim skokom in velenjskim potopom. PODARJAMO VAM DRUGIH ŠEST OD DVANAJSTIH ZGODB Porazi tlakovali pot do nesmrtnosti Urške Žolnir Med vodko in vinom je vedno vsaj še »dunajc« Od pozabljenega skorša do jelke Mlad čarovnik s kartami osvaja ljudi Mama, si še živa? Domov, kamor pripadamo POLZELA - Nadzidava rešitev za dom upokojencev 14 m ŽALEC - Letos tudi obnova mestnega jedra VELENJE - Znani obrazi Šaleške doline na enem mestu 113 m ÄÄASWNOVAWW CMAJHA. UŽITEK BiVAHIAl N1Z3A CENA ZA ;»RANA STANOVANJA! Za ogled pokličite www 051365 287 .rnikstanovanjd.3' 2 AKCIJA NOVI TEDNIK Brez skupinske fotografije pri takšnih dogodkih ne gre. Pred fotografski objektiv so se postavili glavna medicinska sestra ginekološko-porodniškega oddelka Marija Šišmanovič, mamica Mateja Bevc, glavna medicinska sestra celjske bolnišnice mag. Hilda Maze, pooblaščenec župana Janko Požežnik, direktor bolnišnice mag. Marjan Ferjanc, mamica Mihaela Juričan, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, prim. Vladimir Weber, urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, mamica Petra Romih, strokovni direktor bolnišnice, asist. Franc Vindišar, novinarka Anja Deučman, odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašic in dolgoletni vodja akcije novoletnega obiska celjske porodnišnice Tone Vrabl. V središču pozornosti so bili seveda Sintia, Zala in Aleks. V novo leto s Sintio, z Zalo in Aleksom Novi tednik in Radio Celje na tradicionalnem novoletnem obisku v porodnišnici Naša medijska hiša je v torek že 49. obiskala celjsko porodnišnico ter čestitala in nagradila mamice, ki so rodile zadnje v minulem letu in prve v letu 2013. Sin-tia, Zala in Aleks so novorojenčki, ki so zaznamovali tokratni silvestrski večer in prvo jutro novega leta. Mateja Bevc iz Dobja pri Planini ni načrtovala, da bo novo leto pričakala v porodnišnici. A Sintia je želela na svet več kot dva tedna prej, kot je bilo načrtovano, počakati ni želela niti na leto 2013. Svet je ugledala uro in trinajst minut pred polnočjo. »Ker ima njen ati rojstni dan 31. decembra, sta se verjetno dogovorila, da bo tako,« v smehu pove Mateja in še zaupa, da je bilo odprtje šampanjca v porodni sobi prav posebno doživetje. Prva v novem letu deklica, drugi deček Najlepše možno novoletno darilo je dobila tudi Mihaela Juričan iz Cmere-ške Gorce pri Podčetrtku. Hči Zalo je rodila dve uri in šestnajst minut po vstopu v leto 2013. Tudi prva v novem letu je na svet malce pohitela, a ni zmotila silvestrskih načrtov mamice in očka, saj sta se že pred tem večkrat pošalila, da bosta novo leto morda pričakala prav v porodnišnici. Kljub velikemu pričakovanju si točno ob polnoči, kot pravi Mihaela, nista pozabila voščiti vsega dobrega v letu, ki se je začelo nepopisno lepo. Lansko novo leto so zaznamovale tri deklice in vse je kazalo, da bo tudi tokrat tako. A kot drugi novoroje- PETEK SOBOTA NEDELJA | | n n H n nec v letu 2013 je na svet vendarle pokukal deček. Mamica Petra Romih je novemu letu še nazdravila doma v Ločici pri Vranskem, okoli treh zjutraj pa je deček, takrat še brez izbranega imena, napovedal svoj prihod. Na svet je prijokal petnajst minut do devetih in ponosna starša sta se v porodni sobi odločila, da ga bosta poimenovala Aleks. »Izbrati ime za fantka je bilo malo težje kot za najino pr-vorojenko, ki je deklica,« razlaga Petra in dodaja, da je že sprejeta odločitev, da dedek Mraz novoletnega darila ne bo združeval z rojstnodnevnim. Mamice, ki jim bo vstop v leto 2013 ostal v zelo lepem spominu. Mateja Bevc s Sintio, Mihaela Juričan z Zalo in Petra Romih z Aleksom. porodnišnice spremlja že od začetka. »Idejni oče te akcije je bil pokojni kolega, novinar Jure Krašovec, jaz pa sem vesel, da sem imel kot novinec takoj priložnost stopiti v njegove čevlje. Čeprav sem v pokoju, 2. janu- arja še vedno z veseljem pridem v porodnišnico,« pravi in se spominja, da akcija, ki je ne bi bilo brez tesnega sodelovanja s celjsko porodnišnico, nekoč sicer ni požela takšne medijske pozornosti, a ni bila zato nič manj prisrčna. Še posebej slovesna pa bo gotovo prihodnje leto, ko se obeta jubilej - 50 let obiskovanja mamic in novorojenčkov ob novem letu. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA Idejni oče Jure Krašovec Mamicam, ki so nas kljub utrujenosti sprejele z velikimi nasmeški na ustnicah, sta odgovorni urednici Novega tednika in Radia Celje Biserka Povše Tašič in Bojana Avguštinčič podarili nakit Zlatarstva Kragolnik in bon Banke Celje, iz srca pa jim je čestital in zaželel veliko sreče in zadovoljstva tudi Tone Vrabl, ki akcijo novoletnega obiska celjske Vse več porodov V celjski porodnišnici so lani našteli 2.114 porodov. Rodilo se je 1.118 dečkov in 1.026 deklic, 30-krat so se rodili dvojčki. Število rojstev je v primerjavi z letom 2011 naraslo za 12, kar je zelo spodbudno. Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, prim. Vladimir Weber, ob tem pravi, da je povečanje števila rojstev tudi dokaz, da ljudje celjski porodnišnici zaupajo, pri čemer se zaposleni zavedajo, da je treba zaupanje ohranjati. »Še naprej bomo delali vse, da zagotovimo varno, strokovno pomoč porodnicam, upam pa, da bodo tudi odgovorni uspeli zagotoviti vse potrebne pogoje za naše delo.« Dodaja, da varčevanju tudi v porodnišnicah ne morejo uiti, a zagotavlja, da ga mamice in novorojenčki zaenkrat na srečo še ne občutijo. Občutili ga niso niti med novoletnimi prazniki, saj je za porodnice in novorojenčke skrbela dežurna ekipa. Malih nadebudnežev, ki se odločijo priti na svet, namreč prav nič ne zanima, kateri dan je in koliko je ura. NOVI TEDNIK AKCIJA / IZ NAŠIH KRAJEV 3 Odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič med predajo darila Mihaeli Juričan Čestitkam se je pridružila tudi Mestna občina Celje. V njenem imenu je darila mamicam izročil pooblaščenec župana Janko Požežnik. Povedal je, da je povečevanje števila rojstev v celjski porodnišnici zelo razveseljujoče, prav tako je poudaril, da so tovrstne akcije izjemno dobrodošle, saj da v teh težkih časih vsaka pozitivna novica ljudem energijo za prihodnost. NE PREZRITE V torkovi številki Novega tednika, 8. januarja: Bralci poročevalci o prazničnem utripu na Celjskem. Kot solistka se je Celjskemu godalnemu orkestru tokrat pridružila violončelistka Katja Meljnikov. Novoletni koncert navdušil CELJE - Celjski godalni orkester, okrepljen s pihalci, trobilci in tolkalci, je v sredo na tradicionalnem novoletnem koncertu kar dvakrat napolnil dvorano celjskega Narodnega doma. Kot solistka se mu je tokrat pridružila violončelista Katja Meljnikov. Prvi del letošnjega novoletnega koncerta je bil v znamenju slovanskih skladateljev. Celjski glasbeniki so namreč občinstvo najprej ogreli z uverturo iz operete Banditi, postavljeno v italijansko okolje. Gre za delo avstrijskega skladatelja Franza von Suppeja, ki se je rodil v Splitu. Prvič v Sloveniji so celjski godalci izvedli dva stavka iz Mihevčevega cikla Flosarskih zgodb, ki jih je skladatelj poimenoval Jaga Baba, dajejo pa navidezen vtis podeželske alegorije. Violončelistka Katja Meljnikov je s celjskimi godalci poustvarila skladbo Čajko-vskega Pezzo capriccioso, ki jo je ruski skladatelj posvetil Novi tednik in Radio Celje sta skupaj z Mestnim kinom Metropol v soboto, 22. decembra, pripravila prav posebno božično filmsko projekcijo. Namenjena je bila najmlajšim, ki so skupaj s svojimi starši, babicami in dedki sobotno dopoldne preživeli na malenkost drugačen način. Film Božičkov vajenec govori o osirotelem Nikolaju dobrega in čistega srca, ki ga Božiček izbere za svojega naslednika. Vendar mora pred tem prestati naporno uvajalno obdobje. Film, ki so ga otroci sprejeli z nasmeškom na obrazu, potrjuje dejstvo, da se stvari lahko uresničijo, če le dovolj močno verjamemo vanje. NP, foto: GrupA Anatoliju Brandukovu. Prvi del so glasbeniki končali z odlomkom iz opere Jevgenij Onjegin, v katero je Čajkovski vpletel ritme poljskega plesa poloneza. Kot pravi dirigent Nenad Firšt, se je v drugem delu orkester predstavil že tradicionalno s skladbami dunajskih mojstrov. Za tokratni novoletni koncert so izbrali dela treh bratov iz družine Strauss. Skladbam niso bile skupne zgolj skladatelj ske družinske vezi, temveč tudi povodi za njihov nastanek. Vsa tri dela so bila namreč napisana po naročilu bogatih aristokratov, ki so posebne priložnosti želeli popestriti s takrat priljubljenimi plesnimi oblikami. Okrog 50 celjskih godalcev je tako najprej zaigralo hitro polko Eduarda Staussa Na pot. Sledila sta valček Dunajski bonboni, delo Johanna Straussa mlajšega z naslovom Dunajski bonboni ter francoska polka Ognjevarna Josefa Straussa. Naslednji koncert Celjskega godalnega orkestra, sestavljenega iz neprofesionalnih glasbenikov, bo 5. marca, ko se bo godalcem pridružil solist, pianist Benjamin Govže. ŠO, foto: GrupA So vaši gospodinjski aparati varčni? Razmišljate kdaj o tem, koliko energije porabite po nepotrebnem? Ponujamo vam nekaj nasvetov, ki so nastali iz raziskave REUS 2011 o tem, kako lahko zmanjšate količino potrošene energije in posledično tudi znesek na položnici. Že 5 milimetrov debela plast ledu v hladilniku poveča porabo energije za 30 odstotkov. Po podatkih raziskave REUS 2011 približno polovica gospodinjstev hladilne naprave odmrzuje dvakrat letno. Primerjava med ročnim in strojnim pomivanjem posode kaže, da pri ročnem pomivanju lahko porabimo do štirikrat več vode in električne energije za segrevanje vode kot v sodobnem pomivalnem stroju. Skoraj tretjina gospodinjstev, ki ima pomivalni stroj, ga uporablja vsak dan. Pri pranju perila naj bo boben vedno poln. To upošteva 90 odstotkov gospodinjstev. Skoraj tretjina jih še vedno pere pri maksimalni temperaturi. Danstudio Celie Pralni in sušilni stroj vklopite v času nižje tarife (vsak delavnik od 22.00 do 6.00 naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00), če s tem ne motite sosedov. Na cenejšo tarifo pri pranju in sušenju več kot tretjina gospodinjstev ni pozorna. V kuhinji smo Slovenci precej vestni, saj nas kar 81 odstotkov običajno uporablja pokrovke med kuhanjem. Tako lahko prihranimo do četrtino energije, potrebne za pripravo jedi, če uporabimo ekonom lonec ali soparnik, pa kar do 70 odstotkov energije. Še nekaj energije lahko prihranimo, če kuhamo v posodi, ki je približno enako velika kot grelna površina. Pametne pečice imajo med pečico in ohišjem zračni žep, ki deluje kot plast izolacije, zato je zunanjost pečice hladna, vročina pa ostaja v pečici. Učinka sta dva - manjša poraba energije, manj opečenih prstov. Odmrznimo zamrznjeno hrano v hladilniku. Mraz, ki pri tem nastane, se ne ustvari s trošenjem energije. Teharska cesta 4 03 620 03 30 www.danstudio-celje.si DAN0VA »KUHARIJA« s kuharskim mojstrom MARKOM PAVCNIK0M iz Gradu Tabor Laško in NUŠ0 DERENDA, v četrtek 10.1.2012 ob 17.00 uri v Danstudiu Celje. Ob nakupu akcijskega vgradnega seta (indukcijska plošča + pečica) vam priznamo 50 % popusta na pomivalni stroj DIN1530! Ob predložitvi izrezanega oglasa prvih 20 obiskovalcev čaka sladko presenečenje. 4 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK zaposlitve z usposabljanjem Cilj: v petih mesecih doseči 35-odstotno zaposljivost V Razvojni agenciji Savinjske regije so objavili Javni poziv za izvedbo projekta Podjetno v svet podjetništva 2013. Razpis je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest. Še do 7. januarja se nanj lahko prijavijo mladi do 35. leta z območja Savinjske regije, ki so kot iskalci zaposlitve prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. V projektu sicer sodeluje več razvojnih agencij in podobnih ustanov iz vse Slovenije. Izbranim na javnem razpisu bodo zagotovili strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v delujoče podjetje. V Savinjski regiji bo delo zastavljeno v dveh skupinah s po desetimi udeleženci, ki bodo v petih mesecih, ko bodo zaposleni v razvojni agenciji, pod vodstvom mentorjev razvili svojo poslovno idejo, pripravili poslovni načrt za ustanovitev podjetja in se usposabljali za podjetniško kariero ali večjo zaposljivost. Prav skupina, v katero se lahko mladi prijavijo do 7. januarja, bo začela delati 1. februarja; za drugo, ki bo sledila 1. avgusta, bo razpis objavljen poleti. Namen projekta je, da bi vsak udeleženec v enem letu po usposabljanju ustanovil lastno podjetje, se samozaposlil ali zaposlil pri drugem delodajalcu, s katerim bi stike navezal v času usposabljanja. Kot cilj je postavljena 35-odstotna zaposljivost, kar pomeni, da bi v Savinjski regiji moralo delo dobiti sedem od skupno 20 udeležencev usposabljanja. Projekt sodi v Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, zanj pa je namenjenih malo manj kot 3,9 milijona evrov. Do konca leta 2013 naj bi bilo vanj v Sloveniji vključenih 250 mladih. V Savinjsko regijo bo s tem prišlo malo manj kot 300 tisoč evrov, od tega bo 85 odstotkov prispeval Evropski socialni sklad, preostalih 15 odstotkov bo zagotovila država. IS Javni poziv za mlade je objavljen na spletnih straneh Razvojne agencije Savinjske regije ter celjske in velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje. Če bodo rezultati v letu 2013 dobri tudi na državni ravni, naj bi projekt, ki mladim brezposelnim ponuja odlično priložnost, da razvijajo svoje znanje in si olajšajo podjetniške začetke, regijam pa možnost, da pospešijo nastajanje novih podjetij in v domačem okolju zadržijo domače mlade moči in ideje, izvajali tudi v prihodnje. Doma upokojencev v Žalcu ne bo? POLZELA, ŽALEC - Dom upokojencev Polzela deluje vse od leta 1957, sedanjih 224 postelj pa je v njem vse od konca obnove graščine v sredini 80. let prejšnjega stoletja. V tem času so se standardi domske oskrbe spremenili, zato se polzelski dom sooča s težavo prilagajanja novim bivalnim standardom. Po pravilniku domske oskrbe novim standardom ne ustreza kar 130 postelj. Ustrezne bivalne prostore morajo v Domu upokojencev Polzela zagotoviti najkasneje do leta 2021. Nekaj nadomestnih postelj so še pred časom želeli zagotoviti v novi dislocirani enoti v Žalcu, ki jo namerava zgraditi Občina Žalec v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Zaradi finančne situacije in vsesplošnega varčevanja novega doma v Žalcu naj ne bi gradili še vsaj do leta 2016. Rešitev je nadzidava Ker polzelski dom ne želi zmanjšati razpoložljivega števila postelj, so se odločili, da ustrezne kapacitete zagotovijo sami. »Dom bomo nadzidali, s čimer bomo pridobili 16 enoposteljnih in 16 dvoposteljnih sob. Gradnjo bo polzelski dom financiral z lastnimi sredstvi in s posojilom, v kolikor bo ta potreben,« pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko. Dom bodo začeli graditi takoj, ko bodo imeli gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja. Direktorica meni, da bo to v najboljšem primeru v drugi polovici leta 2013. Občina Polzela je dom že oprostila plačila komunalnih prispevkov in mu bo tako pomagala pri gradnji dodatnih kapacitet. Ker je v Spodnji Savinjski dolini po pravilniku ministrstva že dovolj postelj za staro- Dom celjskih otrok Pred 55 leti zgrajen Celjski dom v Baški ohranja svoje poslanstvo - Letos brezplačne počitnice za 264 otrok CELJE - Že desetletje stari načrti, da bi mestna občina v Baški zgradila nov počitniški objekt, ostajajo zaenkrat zgolj načrti. Tako so sklenili mestni svetniki ob obravnavi poročila o poslovanju družbe Celeia, ki ob Celjskem domu gospodari še s tremi apartmaji na Gol-teh ter dvema v Pinezicih na Krku. Celjski dom je bil v Baški zgrajen leta 1957 in vse od takrat - razen rednega obnavljanja opreme in nujnih vzdrževalnih del - mestna občina vanj ni vlagala večjih vsot. Leta 2002 so v Celju pripravili načrte, da bi na območju zdajšnjega počitniškega kompleksa zgradili nov hotel z zunanjim bazenom, kasneje so celo dokupili nekaj zemljišča. Tudi mladinski hotel, ki si ga Celjani želijo v Baški, bi še naprej ohranjal svoje poslanstvo in bi ostal prvenstveno namenjen letovanju otrok iz socialno šibkih družin ter v zdravstvenih kolonijah. Šola v naravi ob morju Kot ugotavlja direktor družbe Celeia Mijo Zorko, se število nočitev in gostov v Baški zadnja leta povečuje. Ob letovanjih otrok iz socialno šibkih družin, ki jim počitnice v celoti plača mestna občina, ter v zdravstvenih kolonijah kar pomemben delež zavzemajo tudi družinske počitnice. V letošnjem šolskem letu so prvič tudi vse celjske osnovne šole svoje učence poslale v šolo v naravi v Baško. Tako so v Celjskem domu oktobra sezono končali z 10.504 nočitvami in 1.851 gosti, od tega je bilo v Baški kar 916 otrok. Nujno vzdrževanje Kot ugotavljajo v družbi Celeia, po 55 letih Celjski dom ni več v najboljši kondiciji in bi se sčasoma bilo res treba odločiti, ali temeljito obnoviti obstoječi objekt ali na tem ze- mljišču zgraditi novega. Doslej so namreč od večjih del v Baški uredili le kuhinjo ter nadzidali teraso, tako da so pridobili dodatne sobe. Glede na to, da je bil leta 2002 pripravljen idejni projekt novogradnje, je tudi vprašanje, koliko smiselna bi bila večja vlaganja. Mestna občina Celje izjemno dobro sodeluje z lokalno skupnostjo v Baški, tako na primer tudi otroci iz Baške v času zimskih počitnic prihajajo v Celje. Minulo zimo jih je bilo na Celjski koči 47, približno toliko jih bo prišlo tudi v letošnjih počitnicah. Gradnji novega objekta so naklonjeni tudi v Baški, vendar kot poudarjajo v Celju, je zaenkrat težko napovedati, kdaj bo prišla na vrsto. Za mladinski hotel s 150 do največ 200 posteljami bodo zdaj proučili tudi možnosti evropskega sofinanciranja, čemur so naklonjeni tudi v Baški. A glede na nekaterih delih dotrajano streho, stara okna in vrata, dotrajano kanalizacijo ter opremo jedilnice je tudi težko načrtovati, kaj bodo pred začetkom sezone obnovili. Kot pravi Mijo Zorko, se vsako leto lotijo tistega, kar se izkaže za najbolj potrebno. Za spomladanske mesece imajo tako v družbi pripravljenih 20 tisoč evrov, glede na stanje, v kakršnem bo takrat objekt, pa se bodo odločali, ali postaviti nadstrešek nad zunanjo teraso in obnoviti še kakšen del dotrajane strehe ali delno obnoviti kanalizacijo. Morda bodo v letu 2013 prišle na vrsto menjava vetrolovov v dveh apartmajih, namestitev klimatskih naprav v sobe pedagoškega kadra ali celo zamenjava svetil, ki postajajo nevarna z vidika požarne varnosti. IVANA STAMEJČIČ stnike na število prebivalcev, država na tem območju še vsaj nekaj časa ne bo podeljevala novih koncesij. Ali nadgradnja polzelskega doma pomeni, da je ogrožena gradnja doma v Žalcu? Lenkova zagotavlja, da nadzidava v nobenem primeru ne ogroža gradnje dislocirane enote v Žalcu, saj ima polzelski dom 130 neustreznih postelj, z nadgradnjo namreč rešujejo le primanjkljaj, ki ga enota v Žalcu tako ali tako ne bo mogla zagotoviti. Žalčani čakajo na ministrstvo Kot pravi župan Občine Žalec Janko Kos, gradnja žalskega doma trenutno »stoji«. »Občina Žalec je zagotovila zemljišče in ga tudi komunalno opremila. Pravočasno smo prav tako sporočili ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, koliko denarja imamo na razpolago in do kdaj lahko najamemo posojilo, vendar se ministrstvo ni odzvalo.« V zgodbo se je vključil celo minister Karl Erjavec, ki je obljubil, da bo preko ministrstva zagotovil dva milijona evrov, namenjenih za gradnjo doma, vendar zaenkrat Žalčani povratnih informacij, kje so ta sredstva v proračunu, še nimajo. Župan meni, da ministrstvo v tem primeru ne ravna korektno, saj jih je med drugim tudi nekaj let zavajalo, kakšen dom naj zgradijo. Ko so Žalčani že imeli pripravljen projekt za gradnjo doma, je ministrstvo od njih namreč sredi leta zahtevalo, da načrte za dom spremenijo v dom četrte generacije. Zdaj ko je potrebno plačati projekt za »preprojektiranje« doma, se ministrstvo preprosto ne odziva. Žalčani tako želijo čim prej odgovor ministrstva, ali bo država sploh gradila dislocirano enoto Doma upokojencev Polzela v Žalcu ali ne. ŠPELA OŽIR Nagrajena Marija Zeme pred in po preobrazbi, ki jo je pripravilo frizerstvo Zlatka iz Laškega. Kot nam je zatrdila, se z novo barvo počuti odlično, tale članek pa bo presenečenje za marsikoga iz njene bližine, tudi za njene najbližje, saj je Mira podatek o tem, kako je prišla do nove barve, delila izključno s svojim možem. Si upamo zatrditi, da bo tudi tale izrezek dobil posebno mesto v njenih albumih. Frizerstvo Zlatka korenito preobrazilo Marijo Marija Zeme iz Trobnega Dola ni mogla verjeti svojim ušesom, ko je izvedela, da je ravno ona srečna izžrebanka, ki je na pragu novega leta doživela frizersko preobrazbo. Naša srečna roka je med kuponi iz Praznične Petice potegnila ravno njenega. Marija Novi tednik prebira redno in vestno, vedno od zadnje strani naprej. Zlatka Ferlič, lastnica frizerskega salona Zlatka iz Laškega, je za Marijo pripravila korenito spremembo - modno čokoladno barvo z bakrenimi toni, ki je Marijo dodobra spremenila. Strah pred »posegom« je bil povsem odveč. Nad novo podobo pa je bil navdušen tudi njen soprog Vinko. Aktivna upokojenka, ki so jo dekleta iz frizerstva Zlatka ob tej priložnosti tudi naličila, se je z novo frizuro lahko ponašala že na številnih novoletnih zabavah. Marija in Vinko sta dolgoletna naročnika Novega tednika in ga vedno prebereta od začetka do konca, najzanimivejše članke pa shranjujeta v posebnih albumih, ki pridejo še kako prav, ko se človek ne more zediniti o tem, kdaj točno se je kakšna reč dogodila. In za konec še simpatična Marijina razlaga, zakaj ji je on tam gori namenil to nagrado: »To pa zato, ker sem ravno prejšnji teden plačala celoletno naročnino na Novi tednik.« Promocijsko besedilo NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Letos tudi obnova mestnega jedra ŽALEC - Kljub temu, da so v Občini Žalec leto uspešno končali, se Žalčani niso mogli povsem izogniti gospodarski krizi. Med največje lanske projekte sodi končana gradnja Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem. Poleg tega so se Žalčani v minulem letu veselili tudi nove tržnice in konca gradnje sekundarne kanalizacije v Šempetru, Petrov- čah, Arji vasi in Dobriši vasi. Župan Janko Kos izpostavlja tudi dobro sodelovanje z gospodarstvom. »S sprejetjem številnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov smo omogočili umeščanje gospodarskih objektov v prostor, kar posledično pomeni, da smo zagotovili temelje za nova delovna mesta.« V občini se namreč zavedajo, da brez uspešnega gospodarstva ne bodo mogli zagotoviti so- cialne pravičnosti in povezanosti med občani. Uspešno se končujejo tudi postopki priprave Občinskega podrobnega načrta občine Žalec, za katerega se ravno v teh dneh končuje javna obravnava, v prvi polovici prihodnjega leta pa ga bodo tudi dokončno sprejeli. Večja projekta v prihodnjem letu bosta med drugim gradnja čistilne naprave v Kasazah in gradnja primarne kanalizacije v Spodnji Sa- vinjski dolini. Nenazadnje se bodo v letu 2013 lotili obnove starega mestnega jedra v Žalcu. Na drugi strani žalski župan izpostavlja, da z vsem v letu 2012 le niso zadovoljni. Pričakovali so namreč več državnih naložb na ravni občine. Z občinskimi sredstvi so prav tako želeli izvesti še več komunalnih obnov v krajevnih skupnostih, vendar kot pravi župan, se zavedajo težkega ekonomskega položaja prebivalcev, zato so raje, kot obnovili nekatere občinske ceste, sredstva namenili občanom, ki jih je kriza najbolj prizadela, to pa so predvsem otroci. ŠO Občinskih podrtij ne bo več BISTRICA OB SOTLI - V občini obnavljajo trenutno s pomočjo evropskega sofinanciranja tri stavbe v občinski lasti, ki so bile doslej črne točke tega kraja. Gre za nekdanjo Bratuševo domačijo, gospodarsko poslopje nekdanje Gabronove domačije ter nekdanjo hmeljsko sušilnico, ki je bila zgrajena kot prizidek kulturnega doma. Obnovo na strehah in fasa- objektov bo stala približno dah ter zamenjavo stavbnega zemljišča so začeli izvajati lani jeseni in bo trajalo eno leto. Obnova vseh treh šeststo tisoč evrov, od tega bo večina evropskega denarja. Prihodnja namembnost stavb, ki so doslej sameva- le, še ni znana. Za nekdanjo Bratuševo kmečko domačijo, ki je spomeniško zaščitena, razmišljajo, da bi v njej uredili stanovanje. V Gabronki bi lahko uredili mladinski hotel in morda še prostore za vinogradnike. V letu 2012 se je Občina Bistrica ob Sotli rešila prve črne točke, saj je na veliki kašči Proračun pod streho gradu Bizeljsko poskrbela za novo streho. Kašča mogočnega gradu je namreč v občinski lasti, sam grad Bizeljsko je v državni lasti ter na območju brežiške občine. Obnovitvena dela na strehi zaščitene kašče so opravili z denarjem, ki ga je občina prejela po 23. členu Zakona o financiranju občin. BJ ROGATEC - Občina je na seji občinskega sveta konec decembra dobila proračuna za leti 2013 in 2014. Poleg denarja za nemoteno poslovanje občine in javnih zavodov Ro-gačani pozornost namenjajo tudi naložbam, pri čemer kot doslej računajo na pomoč države in Evropske unije. Letos bo občina po načrtih proračun napolnila z malo več kot štirimi milijoni evrov. Od tega bo okoli 1,7 milijona evrov namenila investicijam. Župan Martin Mikolič med večjimi izpostavlja gradnjo novega parkirišča pri pokopališču Sveti Jurij v krajevni skupnosti Donačka Gora, ureditev kanalizacije v naselju Gaberje in v delu naselja Rogatec, vzdrževanje občinskih cest in obnovo vodovodnega sistema, ki se ga bo ob podpori Evropske unije lotila v sodelovanju s še petimi občinami Obsotelja in Kozjanskega. Mikolič upa, da bo občina uspela pridobiti evropsko sofinanciranje še za okoli pol milijona evrov vredno energetsko obnovo osnovne šole Ro- gatec, na državno in evropsko pomoč pa računa tudi pri projektu celovite ureditve trškega jedra Rogatec, ki je razglašeno za kulturni spomenik. Gre za večletni projekt, v prvem delu pa načrtujejo ureditev prometne infrastrukture. Na razpis za pridobitev sofinanciranja se bo občina prijavila prihodnje leto, letos naj bi naročila geodetski posnetek območja trškega jedra in oblikovala zasnove njegove ureditve. Glavnino financiranja več kot milijon evrov in pol vrednega projekta načrtuje med letoma 2014 in 2016. Proračun za leto 2014 je težak dobre tri milijone evrov, nakazuje pa le smernice razvoja občine. Po besedah župana bo občinski svet v začetku prihodnjega leta zagotovo sprejel rebalans in vanj vključil še kakšen projekt, za katerega bo občina uspela pridobiti državni ali evropski denar. Kot pravi Mikolič, občinska uprava namreč neprestano budno spremlja objavljene razpise. AD PODARJAMO VAM 12ZGODB ZA 12 MESECEV •••■ LETA 2013...... Drugih šest zgodb ... w Dean Šuster v klepetu z Urško Žolnir razkriva, zakaj je postala olimpijska zmagovalka in zakaj ne bo branila zlata. Špela Ožir se je pustila začarati mlademu čarovniku iz Celja, ki s kartami osvaja ljudi. Saška T. Ocvirk je bila na obisku pri poljsko-slovenski družini v Šentjurju, kjer med vodko in vinom še vedno najdejo prostor za »dunajca«. Urška Selišnik je pretresljivo, a vsakdanjo zgodbo varne hiše prelila na papir. In med i? usodami življenja našla še eno pri družini, ki so ji novembrske poplave vzele dom. j Branko Jeranko se je pogovarjal s Konjičanom, novim direktorjem Zavoda za gozdove Slovenije, ki verjame v drevesno simboliko. Po željah v letu 2013 smo povprašali In vmes? zveste bralce Novega tednika. Morda ste med njimi prav vi. Porazi tlakovali pot do nesmrtnosti Urška Žolnir pojasnila, zakaj je postala olimpijska zmagovalka in zakaj ne bo branila zlata Že 16 let je minilo, odkar je v Ljubljani postala mladinska evropska prvakinja v judu. Na članskem EP je slavila leta 2009 v Tbilisiju, da bi na svetovnih prvenstvih dvakrat stopila na oder za zmagovalke in prejela bronasti medalji, leta 2005 v Kairu in lani v Parizu. Trinajstkrat je zmagala na tekmah svetovnega pokala, večinoma v najmočnejši konkurenci (zbrala je še 10 drugih in 11 tretjih mest), zato je bil načrt, da si pokori ves svet, logičen in nič prevzeten. Glede olimpijskih iger je najbolj zanimivo naslednje: če ne nosi slovenske zastave na odprtju, potem osvoji medaljo. Zaslužena slava V Atenah nas je razveselila z bronasto olimpijsko medaljo, da bi v Pekingu ostala brez nje. 31. julij 2012 je njen drugi rojstni dan: v Londonu so v kategoriji do 63 kg po vrsti padale Nemka Malzahn, Ekva-dorka Garcia, Izraelka Schle- singer, Mongolka Cedevsuren in v velikem finalu Kitajka Lili Xu. Zdravljica, slavje, popoln blišč na prizorišču in nato še doma. Številni sprejemi in intervjuji še tedne zatem. Kaj pa potem? Odtlej Urška ni tekmovala, oktobra se je preselila v svojo hišo. V zadnjih dnevih in tednih je postala najboljša judoistka leta v Sloveniji, najboljša slovenska športnica leta, sledita še priznanji za zmagi v celjski in žalski občini in še kaj. V Rio kot trenerka Takoj po zmagoslavju je napovedala svoje slovo od kategorije do 63 kg in konec nastopov na olimpijskih igrah. Vzela si je čas in nam pojasnila: »Imam dve olimpijski medalji in uvrstitev na sedmo mesto. Za to je bilo treba zelo veliko odrekanja, žrtvovanja, dela. Popolnega odrekanja. Tega si trenutno ne želim. Če bom še tekmovala leta 2016? Tega ne vem. Na olimpij ske igre v Brazilij o si želim odpotovati kot trenerka!« Odslej bo nastopala v kategoriji do 70 kg. »Ne vem še, kdaj in kje se bom vrnila na tekmovanje. Težko se je spočiti. Štiri ali pet mesecev odmora ni veliko, ko je za mano 20 let treningov. Letošnja psihofizična obremenitev je bila ogromna.« »Tečna knjiga fac« Urška si je izpolnila željo in si privoščila izlet v Avstralijo, kjer je obiskala deset let starejšo sestro. »Komaj sem čakala, da jo vidim. Ima tri otroke. Dva dni sem le opazovala njihovo čvekanje. Nato sem obiskala dva judo kluba in začela vaditi. Nikoli nisem imela toliko časa zase.« In ji je postalo dolgčas. Namesto treh tednov je bila tam le dva, »prebukirala« letalsko karto in se vrnila domov. Ali ne zna uživati? »Morda ...« Da ji ne bi bilo dolgčas, so nepridipravi v njenem imenu odprli osem strani na Facebo-oku. »Sorodniki so mi omenili, da se pogovarjajo z mano tudi preko spleta. A res? Dokler so bile stvari sprejemljive, sploh nisem ukrepala. Potem se je pojavila fotomontaža - jaz v kimonu z otroško igračo. Začela so se namigovanja, češ, a boste zibali? Potem mi ni bilo več vseeno. Policija in odvetnik končujeta primer.« Ista smer Drugo polovico leta je preživela kot trenerka, pomočnica Marjana Fabjana. Prva polovica pa je bila najtežja doslej glede naporov. V težji kategoriji je nastopila januarja na državnem prvenstvu, v Sofiji osvojila 3. mesto v svetovnem pokalu in zmagala na evropskem pokalu v Celju, kjer je »vagala« le 64 kg. »Bila sem šibkejša in sem čutila težo nasprotnic, toda vseeno zmagala.« Zvit je Fabjan. »Načrtov nisva spreminjala, četudi sem grdo izgubila z mlado Nemko v Düsseldorfu. V Tokiu pa tortura, med triurnim treningom 20 borb, med vsako le 30 sekund odmora. Nate prihajajo nove in nove sveže borke. Bitka. Toda ko so Japonke začele loviti sapo, sem dobila navdih.« Evropsko prvenstvo v Čeljabinsku (do 63 kg) je vse vrnilo nazaj. »Deba-kl, usodni pa Izraelki Gerbi in Schlesinger, v boju za polfinale in za tretje mesto. Bila sem žalostna. Ves čas sem se tolažila in spodbujala - vse je za nekaj dobro.« Še vedno sta vztrajala na začrtani poti, rezultati so bili v ozadju ob ubijalskih treningih. »Lahko na zrak?« V Planici so si Sankakujevci znova polnili pljuča, na francoskih pripravah pa se je spoprijela z domačinko Emane. »Kaj sem tako >švoh ijiT" v e 'CtjGs^no 0 f( \\ A Wielearl"___ Gorzow /J Melkopolsj^/: v ^----/ Oboriti* [ Is Rakoniewic/ -fe«ayWyff/jfa^M Zielona Göra ' * sta m' Leszn0 I ■1 - Nows SofjfflM^^ \j<~ ' " a ' ■ OstrowWto, . Öprotawa & \ / tt Na sever Poljske ni bližnjih nizkocenovnih letov. In ker Poljska še nima avtocest, je tudi potovanje z avtomobilom prava pustolovščina. Običajno se ji raje izognejo čez Nemčijo. Anna Novakowska Prezelj z Janezom petim in Janezom četrtim. V družini govorijo slovensko in poljsko, kar bo tudi malčkova dediščina, takoj ko bo začel čebljati. Med vodko in virštanjčanom V novi družini se je že od prvega trenutka počutila doma. »Tast je svoj čas imel poljske poslovne partnerje. Tako me je pozdravil z nekaj poljščine. Janezova mama pa ima korenine v Litvi, ki je bila nekoč prav tako del Poljske. Ima tudi poljsko ime, saj je ena od treh Jadvig v Sloveniji. Človek se takoj počuti domače.« Anna in Janez sta se poročila na Poljskem. Približno 40 ženinovih svatov sta naložila na avtobus vključno z »muzikantom« in primernimi količinami vina. Poljaki bolj prisegajo na vodko, za Slovence pa »ohcet« brez vina praktično ne bi bila veljavna. »Žur« je bil tak, da se ga še danes z užitkom spominjata. Konec koncev si sploh nismo zelo različni. Naj Anijina mama naredi še tako izvrstne piroge in Janezova prisega na potico ... res je, da tako eni in drugi še najbolj pogosto jemo - dunajske zrezke. StO Foto: GrupA Srečko Križanec iz Štor, avtor knjig o domačem kraju: »Berem Novi tednik Občini Štore, v kateri živim že od rojstva in ki jo imam neizmerno rad, želim veliko gospodarskega uspeha, obnovitev Alminega doma, izkoriščanje termalne vode, s katero razpolagamo, in še vrsto projektov, ki bodo nekoč lahko zagledali luč tega sveta. Državi Sloveniji pa želim, da postane resnično pravna država. Brezposelnim ljudem želim službo, da se ohrani socialna država in da bodo naši državljani srečni in zadovoljni. Tako da bomo lahko ljubili svojo domovino in spoštovali njeno bogato zgodovino.« 8 NOVI TEDNIK Od pozabljenega skorša do jelke Ivo Trošt, novi direktor Zavoda za gozdove Slovenije, se posveča med drugim izginjajočim drevesnim vrstam in drevesni simboliki - Na Kozjanskem trije sadni drevoredi »Za praznike doma vedno postavimo pravo jelko, tudi zaradi zelo prijetnega eteričnega olja, po katerem v dnevni sobi lepo diši,« odgovarja novi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Ivo Trošt iz Slovenskih Konjic. »S postavljanjem jelke upoštevamo med drugim starodavni običaj žrtvovanja drevesa, z upanjem ponovnega prebujenja narave,« opozarja gozdarski inženir Trošt. Med drugim se ukvarja s simboliko dreves, z izginjajočimi drevesnimi vrstami in s sadnimi drevoredi. S pravo, naravno jelko v domači dnevni sobi naravi ne škoduje. To pojasnjuje z naravno selekcijo, saj v prvih petih letih življenja v gozdu propade desetina vseh dreves, ki tam vzklijejo. »Seveda mora biti posek novoletnih jelk načrtovan in nadzorovan, kar dosežemo z nalepkami, z nadzorovanjem revirnih gozdarjev, ki jih izdajo,« poudarja direktor z dolgoletnimi gozdarskimi izkušnjami. Ljudje ga poznajo kot prijaznega človeka, ki mu dobre volje zlepa ne zmanjka, zato ga imajo radi. Ima pravi primorski temperament. Primorske korenine Z drevjem je rodbinsko povezan. V rodnem kraju, v Zgornji Vipavski dolini, ga je oče kot kmečkega sina vzgajal v spoštovanju in ljubezni do dreves. Na pobočju proti Krasu je že Troštov stari oče na domači zemlji posadil petdeset dreves skorša (napol pozabljene sadne vrste), in sicer zaradi sadežev, ki so podobni divjim hruškam drobnicam. »Iz njih smo kuhali prvovrstno žganje, ki ga je oče nato prodajal v Trst,« se spominja domače Primorske. Imeli so veliko češenj in marelic, tudi fig ni ravno manjkalo. Ivo Trošt je nato fige štirih različnih sort posadil pri svojem domu v Slovenskih Konjicah, kamor se je poročil. V Konjicah je z domače primorske kmetije posadil še različne drevesne vrste, ki ga spominjajo na njegove korenine, med njimi so glog, Posebej ga zanimajo izginjajoče, zavarovane drevesne vrste, med njimi tisa in božje drevce, ter prezrte drevesne vrste iz rodu jerebik. »Zanimive so mi tudi zaradi njihove vsestranske uporabnosti, imajo zelo lep les, kar še posebej velja za brek in skorš. Obenem nudijo te drevesne vrste plodove, ki so hrana gozdnih živali,« Ivo Trošt skuša javnost osvestiti o izjemnem pomenu teh redkih drevesnih vrst, spodbuja, naj jih ljudje sadijo in negujejo. rumeni dren, navadni na-gnoj, kutina, nešplja, skorš in mokovec. V svojem konjiškem sadovnjaku se odlično sprosti, obišče ga vsak dan. Pozimi obiskuje sadovnjak s peščico semen sončnic za ptice pevke, ki mu pomagajo pobirati škodljive žuželke, predvsem uši in majhne hrošče. Namesto da bi v sadovnjak prinašal kemikalije, zaposli ptice. Nujni drevoredi K njegovi veliki ljubezni do dreves spadajo drevoredi. »Ljubezen do njih se mi je porodila že v otroštvu, saj je v Vipavi eden najlepših lipovih drevoredov, dolg kar dva kilometra,« pojasnjuje Trošt korenine svojega zanimanja za sadne drevorede. Zanj je izjemno pomembno, da so del krajine in urbanega okolja drevoredi. V petih letih, kar je bil direktor zavoda Kozjanski park v Podsredi, je kmalu po prihodu poskrbel za podsredški drevored v spomin na nekdanjega župnika Jakoba Zidanška, ki je ljudi nekoč učil sadjarstva. Nato so po njegovi zamisli posadili še drevoreda ob glavnih cestah v Bistrici ob Sotli ter Olimju. Vsi trije so hruškovi drevoredi, saj so ta drevesa dovolj visoka tudi za višja vozila. »Pomemben krajinski element so, ki ga v srednjeevropskih državah zelo upoštevajo. Pri nas temu nismo posvečali dovolj pozornosti,« opozarja Trošt. Travniški sadovnjaki Novi drevoredi po Kozjanskem parku zdaleč niso edina Troštova drevesa, ki se jim je posvečal v tistih krajih. V Kozjanskem parku je že Troštov predhodnik, direktor Franci Zidar, poudarjal pomen visokodebelnih travniških sadovnjakov. Trošt je njegovo delo nadaljeval, saj je zavod kupil kmetijo nad Podsredo, kjer so na štirih hektarjih zemlje osnovali velik matični sadovnjak skupaj z drevesnico. V tistih krajih, v Obsotelju ter na Kozjanskem, je Trošt preživel kar sedemnajst službenih let, naprej kot vodja gozdarske službe v Rogaški Slatini za širše šmarsko območje. Iz Konjic se je na Kozjansko vozil na delo eno uro, podobno kot se po novem v Ljubljano. Zadnje leto in pol se je vozil v Celje, kjer je bil vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Na Kozjansko se še vedno rad oglaša, saj je kot lovec ostal član Lovske družine Kozje, kjer ima tudi veliko prijateljev. Za svoje in družinske prijatelje ima v lovski sobi v svojem konjiškem domu posebno presenečenje, to je zanimivo zbirko naravnih žganj iz vseh slovenskih plodonosnih drevesnih vrst. Med njimi so žganje iz jerebike, črnega bezga ter iz posebno redkega skorša. BRANE JERANKO Ciprese in butara Vesna Golner, Turistično društvo Celje: »Berem Novi tednik in v letu 2013 vsem želim veliko osebne sre- če, premagljivih ( :iljev, predvsem pa dovol j pro- stega časa i za obisk čim več kulturnih dogodkov v našem mestu.« Jože Senica, direktor Policijske uprave Celje: »Berem Novi tednik Vsak torek in petek. V letu 2013 si v Novem tedniku želim manj črnih in več svetlih novic. Glede policijskih dogodkov pa še naprej upam na izvrstno sodelovanje in korektno povzemanje in predstavljanje našega dela.« Ivo Trošt pozornost namenja tudi simboliki dreves, o njej je pisal v časopisju. »To me zanima od rane mladosti, saj je bil očetov najboljši prijatelj mizar, pri katerem sem se veliko zadrževal. Pri njem sem pridobil ljubezen do lesa ter zanimanje za posebnosti drevesnih vrst,« se rad spominja. Simboliki se je posebej začel posvečati zato, ker nekateri ljudje za velikonočne butare uporabljajo vse mogoče zelenilo, celo ciprese, ki so simbol smrti. »Velikonočna butara je vendarle simbol življenja in večnosti! Sestaviti jo moramo iz leske, ki je simbol plodnosti, iz rumenega drena, simbola trdoživosti, iz dobrovite kot simbola vitalnosti ter iz pušpana, ki je simbol večnosti ter dolgoživosti,« pojasnjuje Ivo Trošt. Ravno zato kmetje na rob njive zataknejo lesko ali celotno butaro s prošnjo za rodnost in dobro letino. Ivo Trošt. Konjičan je novi direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Pred tem je bil vodja zavodove celjske območne enote ter direktor Kozjanskega parka. NOVI TEDNIK 9 Mlad čarovnik s kartami osvaja ljudi Magic Aleksander s svojimi triki navdušuje občinstvo Ob besedi čarovnik večina ljudi najprej pomisli na starejšega gospoda, oblečenega v črn frak, s cilindrom na glavi in z metuljčkom okrog vratu. V eni roki drži čarov-niško palico in v drugi zajca, za katerega poskrbi, da se skriva in prikazuje. Pravo nasprotje je mlad celjski čarovnik Aleksander Štucl, ki ne navdušuje s klasičnimi čarovniškimi triki, temveč poleg dovršenih trikov gledalce očara z zgodbo, ki se skriva za njegovim čarovni-škim nastopom. Na prvi pogled je Aleksander Štucl, dijak četrtega letnika Srednje ekonomske šole Celje, povsem navaden najstnik. Kakor hitro v roke vzame karte, pa se prelevi v čisto pravega čarovnika. Če večino posameznikov za čaranje navdušijo spretni čarovniki, je Aleksandra pred natančno desetimi leti v svet čarovnije Anita Koleša, vodja območne izpostave JSKD Šentjur: »Berem Novi tednik in si želim, da bi bila zdrava in vsi moji tudi, da bi imela delo in ga z veseljem opravljala, da bi znala in zmogla osrečevati ljudi okoli sebe, da bi moja hči opravila maturo in izbrala pravo pot. Želim si, da bi se bolj spoštovali, zaupali in imeli več poguma za nove izzive. Želim si, da bi utihnili tisti, ki begajo ljudi, jih ponižujejo in v njih ugašajo upanje. Sicer pa sem rojena 13. v mesecu in tole leto 2013 bi lahko bilo moje. No, vsaj želim si tako.« popeljal njegov sošolec, ki je bolj ali manj uspešno izvajal trike z zobotrebci, česar se je lotil tudi Aleksander, ki za razliko od sošolca ni obupal, saj čedalje bolj uspešno čara še danes. Le zobotrebce je zamenjal za karte, ki so tako postale njegove najboljše prijateljice. Ker v Sloveniji ni posebnih tečajev učenja čaranja, se je moral mlad Celjan z magijo spopasti kar sam. Osnovne napotke mu je zaupal njegov prvi mentor, slovenski čarovnik Magic Wladimir, nato se je Aleksander lotil učenja trikov s pomočjo knjig in spleta. Kmalu je spoznal, da je edini ključ do uspeha pri njegovem nekoliko nenavadnem konjičku le vztrajnost. Nič nenavadnega ni, če na dan vadi tudi tri ure in več. Ni čarodej, ampak čarovnik Aleksandrovi osnovni ča-rovniški pripomočki so karte, svoje nastope pa popestri tudi z drugimi rekviziti. »Poudariti moram, da nisem čarodej, ampak sem čarovnik oziroma čarovniški umetnik. Razlika med enim in drugim je v tem, da čarodej čara z golobi in zajčki, čarovnik pa prisega predvsem na moderno magijo.« Obstaja več vrst magije. Tako poznamo odrsko magijo, magijo branja misli in premikanja predmetov, magijo od blizu, iluzije in manipulacije. Prav v manipulaciji, imenovani tudi kraljica magij, se Magic Aleksander najbolje znajde. Navdušuje ga dejstvo, da se manipulacij ne da kupiti, ampak se jih lahko posameznik le nauči. »Bistvo trikov z golobi je, da čarodej živali skriva in prikazuje na različne načine. Povsem drugače je pri manipulaciji, kjer uporabljamo karte, žogice, kovance. Ker si trike izmišljujemo sami, pride do izraza naša spretnost.« Svetovno znani čarovniki se srečujejo na čarovniških kongresih, kjer predstavljajo novosti in postavljajo nove trende. V nekaj dneh se tako zvrstijo predavanja, delavnice, tekmovanja in kabareti na temo magije. Zadnjega tovrstnega kongresa v Italiji se je udeležil tudi Aleksander, ki je imel priložnost spoznati najrazličnejše svetovne čarovnike, med njimi tudi vzornike. Le hitri prsti niso dovolj Za vsako dobro čarovnijo, se mora skrivati še boljša zgodba, saj kot pravi Aleksander, hitri prsti in brezhibno izveden trik niso dovolj za prepričljiv nastop. »Trik predstavlja le odstotek mojega nastopa, preostalih 99 odstotkov je čarovnikov pristop in zgodba. Triki so bolj ali manj pri vseh čarovnikih enaki, zato se na kongresu udeleženci ne osredo-točajo na trike, temveč na zgodbo, ki jo poda čarovnik.« Aleksander Štucl svoje zgodbe nenehno spreminja, ena izmed njih pa se imenuje Enooki Jack. Med številnimi nastopi se mlademu Celjanu kdaj pa kdaj kakšen trik tudi ponesreči, kar pa občinstvo ne sme opaziti. V desetih letih čaranja se je tako naučil, da ima za vsak nastop tudi rezervni načrt. »Izvedbe trikov ne prepuščam naključju. Če mi karte padejo na tla, imam v žepu nove. Pred nekaj leti sem nastopal na prostem v Celju. Temperature so bile krepko pod nič stopinj, zato so karte zamrzovale in se lepile skupaj. Seveda nisem mogel izvesti trikov. Preostalo mi ni drugega, kot da sem improviziral. Ker sem imel s seboj še druge čarovniške pripomočke, sem točko nadaljeval z njimi.« Zvezda naredi zvezdo Aleksander uživa v čaranju, zato želi tudi čim več nastopati in zabavati občinstvo. Med drugim ga bomo lahko videli tudi v drugem delu mladinskega slovenskega filma Gremo mi po svoje, kar pa ni njegov prvi televizijski nastop. Udeležil se je tudi oddaje Slovenija ima talent, vendar se v hudi konkurenci ni prebil do vidnejše uvrstitve. Glede na to, da Aleksander še kako dobro ve, da je ključ do uspeha med drugim tudi vztrajnost, bo s svojimi spretnimi prsti poskusil očarati žirijo tudi v naslednji sezoni tega priljubljenega slovenskega »šova«. Sode-lova-nje v mla- skem filmu mu ni prineslo le dragocenih igralskih izkušenj, temveč se mu je ob besedah režiserja Miha Hočevarja, da zvezda naredi zvedo, porodila posebna ideja. V svojem zadnjem projektu tako slovenske estradnike uporablja za svojo promocijo. Trike s kartami izvaja pred slovenskimi znanimi osebnostmi, kar posname in naloži na spletni portal You tube. Do sedaj mu je uspelo s triki in seveda z njegovo sproščenostjo ter kariz-mo navdušiti že Nino Pušlar, Zlatka, Tanjo Žagar, Adija Smolarja, Damjana Murka, skupino Nude, Urško Žolnir, Majo Keuc, Nušo Derendo in druge. Po končani srednji šoli o študiju čarovništva ne razmišlja, želi pa se vpisati na AGRFT smer igra, saj mora biti čarovnik bolj kot kaj drugega dober igralec. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Celjan Aleksander Štucl, z umetniškim vzdevkom Magic Aleksander, je pričel čarati pred desetimi leti. 10 NOVI TEDNIK Mama, si še živa? Pretresljiva, a vsakdanja zgodba varne hiše - Prisluhnili smo Mariji »Ko se po poldrugem letu ozrem nazaj, vidim, koliko trpljenja in zmogljivosti smo sposobne ženske. Ko ostaneš brez stanovanja, premoženja, lastne domačije, ponosa, samozavesti in praktično na cesti, potem veš, da je življenje krenilo narobe.« Tako je svojo pripoved o življenju v velenjski varni hiši začela recimo ji Marija s Kozjanskega. Seveda se je podobno kot vse druge v varni hiši znašla zaradi spleta življenjskih Prikrito, za zidovi Nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih je bolj prikrito, zato ga je tudi teže prepoznati in preprečevati. Poleg tega na spletni strani Urada za enake možnosti Republike Slovenije ugotavljajo, da strokovne ustanove (zdravstvene, socialne, pravosodne, izobraževalne, policija) podatkov o nasilju v družini ne vodijo usklajeno, zato je spremljanja pojavnosti nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih precej omejeno. Na razsežnosti nasilja kaže tudi potreba po razširitvi mreže zatočišč in drugih oblik pomoči za ženske in otroke, ki doživljajo nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih. okoliščin. »Že ko sva se poročila, je bilo marsikaj čudno, pa saj veste, kako je ... Mlad in naiven misliš, da je cel svet tvoj in da ga ni problem, ki ga ne skupaj rešila. Le kje sem imela pamet?!« Mladoporočenca sta se naselila pri Marijinih starših, ki so jima dali zemljo za hišo in pomagali pri gradnji hiše. Rodili vedeli, kaj se dogaja v večernih in nočnih urah. Nihče. »Nikoli nisem vedela, kje bom spala. Kakšna bo noč? Bo prišel pijan? Mu bo spet kaj šinilo v glavo? Bo treba spet ven, v temo, na mraz? Prisluškovanje, kdaj se bodo odprla vrata, kam se bodo usmerili koraki ... Vsak večer sem preverila, če je okno sta se hčeri in navzven so veljali za povprečno družino. »Ampak nismo bili. Mož je kmalu pokazal svojo pravo lice: vse pogosteje je domov hodil pijan. Trde, grde, žaljive besede so postajale vse bolj glasne. Udarci močnejši, pogostejši in vse bolj so boleli. A ni bila samo pijača, v možu je bila neka agresija, svoj gnev je nenehno izražal. Da bo ubijal, kar naprej bi sekal glave ... Da je vse njegovo, da ima vse prav .« Dolgo ni nikomur povedala za dogajanje. Niti hčeri nista nt nt nt i»« a* k ** a* Ustavimo nasilje nad ženskami 9 VLADA tttrtIBUKt SLOVENIJE O o M Ur J d M cflJke nflin®" n at Ä* «t V Sloveniji največ žensk doživi nasilje v družinskem krogu. V letu 2011 jih je bilo po podatkih policije 1.584, leto prej pa kar 1.909. Tri enote lahko nudijo zatočišče 18 ženskam in 28 otrokom. V enoti Velenje na primer razpolagajo s štirimi sobami, kjer lahko istočasno bivajo štiri ženske s svojimi otroki. V desetih letih delovanja je Varna hiša Velenje nudila pomoč in zatočišče 142 ženskam in 104 otrokom, torej skupno 246 osebam. odprto. Med enim prepirom sem se zlomila. Nisem mogla več. Poklicala sem policijo in takrat se je razvedelo. Izvedeli sta tudi hčeri, ki sta bili sicer od doma. Vsak dan sta me klicali, če sem še živa.« Prvič od doma Ravno hčeri sta bili tisti, ki sta Marijo prepričali, naj odide od doma. »Ne morem povedati, kako hudo je bilo: iti od doma, zapustiti vse.« Zatekla se je v celjsko varno hišo in vložila zahtevo za ločitev. Na sodišču je mož obljubil, da bo nehal piti, da se bo odločil za zdravljenje. In zgodila se je napaka. Marija se je vrnila domov. »Verjela sem samo tri mesece. Potem je prišla sobota popoldne. Dolgo ga ni bilo domov. In ko je zaloputnil z vrati, sem vedela, da se je začelo znova. Znova nisem nikomur povedala, niti hčerama. Naslednjo soboto se je ponovilo. Spet je prišel domov pijan. Komaj sem ušla, drugače bi verjetno kaj naredil z mano. Kričal je za mano, naj se takoj vrnem. Slišala sem razbijanje, lomljenje stekla in pohištva. Zlomil je vse, kolikor se je dalo. Poklicala sem policijo, ki je odpeljala moža. Hčeri pa mene k zdravniku, ker sem dobila živčni zlom.« Mož je dobil prepoved približevanja. »Pa saj veste, kako je, ko se človek nenehno boji, ozira čez ramo, kdaj ga bo spet videl. Po toliko letih se ne počuti varnega. Tudi če bi šla ne vem kam, bi s sabo nesla ure strahu; ure ko pričakuješ, kdaj boš slišal majave korake . Ko si ne upaš spregovoriti, a ni prav in je molk vzrok za klofuto. Ko izrečeš besedo, ki je povod za nov udarec ... Ko je zagrozil, da bo iz brunarice gledal, kdo prihaja in odhaja, sem se vrnila v varno hišo. Odšla sem iz lastnega doma in tedanjega življenja.« Novo življenje Marija je zatočišče našla najprej v Slovenj Gradcu, nato v Velenju. Po letu bivanja v varni hiši so ji bivanje še podaljšali za tri mesece. »Končno sem se tudi ali predvsem s pomočjo svetovalk >sestavi-la<. Pogovori, delavnice, pomoč . Samo ženske, ki smo preživele kalvarijo, vemo, kaj potrebno, da preživimo. Sama sem ves čas upala, da se bo kaj spremenilo. Da bo drugače, da bo tudi pri nas v redu in da se bom lahko vrnila domov. Vendar je upanje umrlo. Vseeno lahko zdaj rečem, da sem se postavila na noge. Domov ne morem niti ne upam.« Za Društvom regionalna varna hiša Celje, ki ga vodi Suzi Kvas in kjer skrbijo za tri varne lokacije za ženske in otroke, žrtve družinskega nasilja, je aktivno leto. Poleg najstarejše enote v Celju sta namreč letos 10-letnico delovanja slavili enoti v Velenju in Slovenj Gradcu, kjer so varno hišo preselili na novo lokacijo. Zdaj je našla novo, drugačno življenje. Nekaj časa že prejema pokojnino, zdaj pa tudi živi daleč stran od svojega doma v najetem stanovanju. Čaka na ločitev, da bodo potem uredili ostala vprašanja. Zdaj si ne bo premislila. »Enkrat sem mu zaupala, a še zdaj sanjam o vsej tisti grozi. Po eni strani sem jezna nase, ker sem to tako dolgo prenašala. Po drugi strani vem, zakaj se tako odloči le malo žensk. Še predstavljate si ne, koliko poguma je treba za takšen korak.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA Generalna skupščina Združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami v spomin na tri sestre Mira-bal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zato leta 1960 brutalno umorjene. ■ NOVI TEDNIK 11 Drago Medved, pisatelj, novinar, publicist in slikar iz Nove Cerkve: »Berem Novi tednik V letu 2013 si želim zdravja zase in za vso mojo družino, prijatelje, znance in tudi za vse ljudi dobre volje, ki jih sicer ne poznam, vem pa, da sobivajo z menoj na tem planetu. Vsem želim dovolj notranjega miru in moči za premagovanje vsakdanjih življenjskih nalog. Želim, da bi vsi čutili, dajali in prejemali ljubezen, brez ljubezni je vse drugo brez prave vrednosti. Vsak dan naj nam bo dragocen dar, ki ga je treba spoštovati in v polnosti zaživeti. Ne ku-hajmo v sebi zavisti, zamer in drugih frustracij, kajti od tega trohni naše srce in umira duša. Odpuščajmo tistim, ki so nas prizadeli. Ne skoparimo s pohvalo in z lepo besedo v družini, službi, javnosti. Ne prenaglimo se pri sodbah, ki jih narekuje dnevnopolitična ulica. In ne pozabimo na duhovno plat, ki biva v vsakem. Inteligenca in razum sta premalo. Brez duhovne razsežnosti in srčne kulture je življenje revnejše, a ne na gmotni ravni, temveč v drži človeka, ki ga življenje preizkuša. Želim vsem, da bi stopili iz sebe in se srečali kdaj tudi sami s seboj. Morda bomo potem bolje videli in razumeli tudi tiste, ki so okoli nas. Edita Mejač, direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje: »Berem Novi tednik ... in si v prihajajočem letu ob njegovem prebiranju želim, da bi prevladovali prispevki, ki bi ljudi navdajali z optimizmom in jim predstavljali pozitivne smernice gospodarskega razvoja in s tem možnosti za boljši jutri. Na področju izvrševanja kazenskih sankcij pričakujem, da bodo objavljeni prispevki o uspešno izvedenih projektih za obsojence, o možnostih zaprtih oseb, ki jih v času prestajanja kazni zapora imajo na različnih področjih dejavnosti in jih nekateri tudi realizirajo, o večinski odzivnosti svojcev obsojencev, ko jih povabimo k sodelovanju, o številčnejših odločitvah sodišč o alternativnih načinih prestajanja kazni zapora ... Vsekakor pa želim sodelavcem podati priznanje za dobro in požrtvovalno delo kljub občasnemu neobjektivnemu prikazovanju našega dela v nekaterih (rumenih) medijih, kar pa NT zagotovo ni!« Domov, kamor pripadamo Na obisku pri družini, ki je v novembrskih poplavah ostala brez doma Ko je Boštjan v želji, da bi omilil gorje, Marcelu ponudil, da si lahko izbere katerokoli igračko, si je deček izbral stekleničko za pitje. »Da bo lahko pil vodo, ko bo prišel domov.« Neodgovorjena so ostala vprašanja, če bo njegova soba še ostala, če bo lahko sploh kdaj še jedel solato z domače njive, če bo ... Mogoče je bridkost, ki so jo s sabo prinesle visoke vode v začetku novembra, pri mnogih že utonila v pozabo. Pri družini Bezjak se to zagotovo ni zgodilo. Vanja s partnerjem Boštjanom in 7-letnim sinom Marcelom vsak dan obuja spomine na tisti grozljiv ponedeljek in se v mislih vrača domov. Bezjakovi so med tistimi slovenskimi družinami, ki so zaradi podivjane narave, vsaj začasno, izgubile dom. Njihovega na Dol-Suhi, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, je rušila voda, dokončno pa so jim bivanje onemogočili plazovi - eden od treh se je ustavil v kuhinji. Zahvaljujoč Vanjinim delodajalcem, nazarskemu podjetju BSH, so našli zatočišče v enem od blokov v Nazarjah. »Vsak dan gremo domov. Nakrmimo živali, nekaj ovac in muc, zakurimo v krušni peči in zidanem štedilniku, da se zidovi vsaj malo sušijo. Sušilcev oziroma grelcev ne moremo namestiti, ker ne samo da je drago, še prostori morajo biti ogreti na 13 stopinj Celzija. Vse je napojeno in namočeno od vode in blata. Kolikor smo lahko, smo počistili, oprali vse stene, zdaj pa moramo počakati na pomlad.« Ne glede na svetlo in prostorno stanovanje v Nazarjah deček odhaja z njima. Domov. Da se lahko igra zunaj, teka naokoli v škornjih, se sanka... »Navajeni smo živeti v naravi. Še jaz, sicer Velenjčan, sem se navadil« Groza Groza novembrskega ponedeljka ostaja. »Popoldne bi moral biti v službi, vendar sem zaradi predavanja menjal izmeno. Zato naju z Marcelom ni bilo doma. Sreča v nesreči, ko pomislim, kaj bi se lahko zgodilo. Plazovi, voda z vseh strani ... Ko sem se prebil do domačije, sem mislil, da sem prišel v grozljivko.« Vanja je odšla domov pogledat, kaj se dogaja. V želji, da bi rešila vsaj kakšno oblačilo, je vseeno vstopila. Potem je zaropotalo ... »Dva plazova sem zagledala ob hiši, pred tretjim sem zbežala po vseh štirih, nato po tenki deščici čez vodo ... Edina sreča je, da sem bila sama. Vprašanje, kaj bi bilo, če bi morala sina iskati po hiši. Tega ne bom pozabila. Še danes se mi sanja. Ne razumem, kako si lahko v takšnem položaju dovolj močan, da sploh lahko zbežiš. Po drugi strani ne moreš nič. V sekundi se ti poruši svet.« V hiši je bilo pod vodo celotno spodnje nadstropje, ena omara ni ostala cela. Ko je voda odtekla, je ostalo pol metra blata. Rane Za poplavo so ostale tudi rane. Cele dneve so pospravljali in urejali prostore in okolico, razdejano od podivjane vode. Hvaležna sta gasilcem in vojakom, ki so pomagali. »Ves čas sem se bala, da me bo sesulo. Bila sem prepričana, da če bom preživela to kalvarijo, me ne more nič uničiti. Potem nisem zmogla več. Zdaj sem v bolniškem staležu. Po mesecu in pol še nisem prespala mirne noči. Sanje, spomini ... To ne gre iz človeka. Psiha, živci, prehlad, ki sem ga staknila v tisti vodi, in še ukleščen živec ... Položilo me je. Ne morem si pomagati. Hudo je in hudo bo, dokler ne bomo spet tam, kamor pripadamo. Tudi zato že gledam naprej.« Prihodnost? Hišo naj bi popravili prihodnje leto, ko je obljubljena tudi sanacija plazu. Kako in kdaj, je odvisno od države. »Ne moremo se vrniti domov. Niti ne smemo niti ne moremo živeti v tistem strahu, dokler plazovitega terena ne bodo uredili. V premogovniku so delali geološko-geomehansko mnenje, tako da je korak naprej že storjen. Upamo, res upamo, da bi v zimskem času izdelali projekt, potem pa bi prišli stroji. Od obljub ne moreš živeti. In bojiva se, da bo treba precej dregati,« je omenil Boštjan, Vanja pa dopolnila: »Do zadnjega ne bom vrgla puške v koruzo. Vem, da sanacija plazov ni hec in da bo treba veliko denarja. Ampak ne bom obupala. To je moj rodni dom.« Vanja, Boštjan in Marcel letos božiča in novega leta niso posebej praznovali. »Preprosto ni bilo volje. Najraje bi šli domov, čeprav je hiša prazna. Da bi spekli kakšen kos mesa, zakurili v krušni peči, postavili jelko ... Veste, mi bomo znova zaživeli takrat, ko bomo doma. Če ne prej, na jesen. Ali mogoče na zimo. Takrat pa bi se res radi vrnili. Spomladi si bom uredila vrt in njivo, da bom posejala seme. Kot sem bila vajena. Na svojem domu.« Na vratih v nazarskem bloku ni imen niti priimka. Piše samo BSH. URŠKA SELIŠNIK Solidarnost Veliko bi se še dalo govoriti, vendar besede ne morejo spremeniti tega, da je družinica ostala brez doma. »Ne morem povedati, kako hudo je. Moči vliva, pravzaprav drži pokonci, solidarnost dobrih ljudi. Prihajali so znanci, sosedje, prijatelji, sodelavci, sorodniki, odzvali so se v Premogovniku Velenje in BSH Hišnih aparatih . Mnogi so nama pomagali in vsakomur sva hvaležna. V tem obdobju ne moreva reči drugega kot hvala. In to iz srca. Še toplega obroka nisva imela, kaj šele toplega čaja, da bi ga natočila, na primer vojakom. Prvi sosedje, v gostišču Atelšek, so nama res pomagali.« Pri Občini Rečica ob Savinji je za družino Bezjak odprt poseben nov podračun št. 014096000000111 s sklicem 00 0511-2012 in z namenom »Pomoč družini Bezjak - poplave 2012«. Bezjakova hiša stoji ob potočku, ki bi ga v normalnih razmerah lahko spil. Na ravnini, zadaj je hrib, od koder se še nikoli ni sprožil plaz. Niti najstarejši domačini ne pomnijo, od kdaj stoji hiša. »Naš dom je bil prigaran. Generacije smo se trudile, da bi ga polepšale, včasih si je bilo treba odtrgati od ust. Zdaj smo varčevali, da bi prihodnje leto menjali okna v spodnjih prostorih. Potem smo v uri postali brezdomci.« Zatočišče so našli v bloku v Nazarjah. 12 INTERVJU NOVI TEDNIK Novinarstvo kot privilegij Branko Stamejčič, dolgoletni novinar in urednik, je dal neizbrisen pečat časopisu in radiu - Z novim letom predvsem upokojenec Strast in slast Branko Stamejčič skuša biti v svojih besedilih vselej izviren, zanimiv, tudi duhovit in to po zaslugi igranja z besedami. To mu je strast in v slast. Ljubi anagramiranje (Branko Stamejčič, Brst, izpeljanke Popek, Cvet(ka), Roža ...). Pravi, da to izhaja iz njegove ljubezni do jezika, ki je vsemogočen. »Napišeš cista, se čisto malo zatipkaš in pride čista ali ista ...« pravi Brane. In dodaja anekdoto: »Marijan Pušavec iz celjske knjižnice me je, ko sva se nekako spoprijateljila, vedno klical Presec (iz press - in tisti, ki ta press izvaja). Jaz sem njega začel imenovati Almani (najprej me je grdo gledal, ker je tisti l zamenjal za r, se pa res oblači zelo nearmanijevsko). Pojasnil sem mu, da je Almani pač zato, ker je obseden z Almo (M. Karlin), katere portal je ustvaril in ga tudi upravlja. Le ena črka in čisto drug pomen!« Drugi primer je Štefan Jug, ki si je silno prizadeval za rokometno dvorano, ki je dobila ime Zlatorog. »Nekoč sem mu za to čestital in mu omenil, da bi se dvorana pravzaprav morala imenovati Dvorana Jug. Zakaj, me je vprašal in sem mu odgovoril, da zato, ker je na severu .« »Poglejte nekaj, česar še dolgo ne boste videli,« nas je pred kratkim dražil z odločbo o upokojitvi v rokah. Zadovoljen nasmešek na obrazu novinarskega kolega Branka Stamej-čiča je govoril o tem, da je vesel spremembe, ki je nastopila z novim letom. Nekje globoko, čustvenega kot je, pa ga je zagotovo stisnilo, saj ne more biti enostavno oditi iz uredništva, kjer je pustil svoja najbolj ustvarjalna leta in sooblikoval medija, ki imata današnjo podobo tudi po njegovi zaslugi. Od takrat, ko je davnega leta 1973 Branko Stamejčič prišel v uredništvo Novega tednika in Radia Celje kot mlad novinar z diplomo, je prehodil pot od novinarja do glasbenega urednika, dolgoletnega odgovornega urednika radia in nato še časopisa. Vmes je za kratek čas opravljal celo direktorske naloge, zato se pošali, da samo čistilka ni bil. Kariero je končal kot novinar, zadolžen za spremljanje kulture. In ker Brane nobenega dela ne opravi površno, je tudi na tem področju pustil svoj pečat. To so mu s številnimi zahvalami in posebnim priznanjem Gimnazije Celje - Center ob slovesu sporočali tisti, katerih delovanje je spremljal zadnja leta. Kaj bo počel odslej? Knjige ne bo napisal, saj pravi, da mu ne bi uspelo napisati take, ki bi jo bralo vsaj petsto Slovencev. Zna pa knjige urejati, kar je dokazal tako s knjigo Jureta Kra-šovca o ljudskih običajih kot s serijo uspešnih Kuharskih bukev. Gotovo pa bo veliko kuhal in s tem razvajal družino, si privoščil kakšno rekreacijo na smučeh in še kaj napisal. Predolgo je bil v tem poslu, da bi lahko čez noč nehal. Kako se spominjaš svojih začetkov? V tistih časih si bil eden prvih, ki je prišel v to uredništvo z diplomo novinarstva in s svežimi zamislimi, zato ne preseneča, da si hitro napredoval med urednike. Zelo hitro je šlo, res. Začel sem sicer v Aeru. Kot študentu četrtega letnika takratnega FSPN so mi omogočili zaposlitev, pri čemer sem obdržal status rednega študenta in v roku diplomiral. Ponudba je bila zanimiva tudi zaradi naslova moje diplomske naloge o obveščanju v delovnih organizacijah. Že kot študent sem spoznal tudi to medijsko hišo. Potem me je vanjo povabil Jože Volfand, takratni odgovorni urednik Novega tednika. Nastavil mi je zanko, saj je vedel za mojo ljubezen do glasbe. Povabil me je namreč za glasbenega urednika in novinarja in to je bil izziv, da nisem mogel reči ne. Radio je v letih tvojega vodenja doživel veliko sprememb. Od togega koncepta, po katerem se je v glavnem bralo novice, je nastal živ radio z veliko glasbe. Prav slednja po mnenju mnogih danes odloča o poslušano-sti. Kakšen je tvoj pogled? Progam sem takrat res sprostil z glasbo, s krajšimi informativnimi oddajami in uvedel program v živo, kar je bila velika sprememba. Teh let se spomnim tudi po silni borbi, da bi v slovenskem prostoru uveljavili pomen lokalnih postaj. RTV je bila monopolist. Iz tistega časa izhajajo nemogoči pogoji za lokalne postaje, če želijo biti nacionalnega pomena. Imeti morajo namreč več kot 30 odstotkov govornega programa, česar ne dosega noben nacionalni medij. To jih postavlja v težek položaj v borbi za poslušalce v primerjavi s komercialnimi postajami. Takrat smo se borili tudi za večjo slišnost. Radio Celje je oddajal na srednjem valu, enako frekvenco v evropskem merilu je imel Radio Monte Carlo. Imel je močan srednjevalovni oddajnik, mi pa le šibkega na Golovcu. Slišnost je bila zato omejena na Celje, morda je segala do Petrovč. Če je radio v tistih letih preživel, potem ni strahu za prihodnost. Programsko je na pravi poti, vrti več kakovostne slovenske glasbe in ima dobre informativne oddaje, ki so njegovo glavno orožje. Ko omenjaš orožje, v vojni za Slovenijo in drugih kriznih razmerah se je radio vedno odlično izkazal. Se česa posebej spominjaš? Sploh huda poplava leta 1990 mi je ostala v spominu, ko je radio postal »razglasna po- staja«. Obveščali smo o vseh vodostajih, nenehno oddajali skoraj brez glasbe in to samo koristna obvestila. Ljudje so nas poslušali kot nikoli prej in najbrž kasneje tudi ne. Dokazali smo verodostojnost in to, da vemo, zakaj smo tu. Regijski štab za civilno zaščito nam je zagotovil posebne pogoje, saj je povsod lahko zmanjkalo elektrike, samo pri nas ne. Izjemno so se takrat izkazali vsi novinarji in tehniki, sam sem bil pred mikrofonom praktično 24 ur. Poplavo sem videl šele ob enih zjutraj, ko me je kolega zapeljal s terenskim vozilom po Celju, sicer pa sem jo doživljal skozi zgodbe ljudi. V času tvojega urejanja časopisa so se konec osemdesetih let že kazale spremembe v družbi, ki jih je znal časopis dobro ujeti, predvsem pa ponuditi branje, ki je bilo za tiste čase za večino nekaj povsem neznanega. Tu mislim na feljton o povojnih pobojih in teharskem taborišču, ki je takrat verjetno dvignil kar precej prahu. Je bila odločitev za takšne objave za tiste čase pogumno dejanje ali logična posledica vseh takratnih sprememb? Kot novinar sem razmišljal zgolj o resnici. Ta, kar zadeva povojne poboje, mi je bila prej neznanka. Zame je bilo branje teh pretresljivih zgodb tak šok, da sem menil, da morajo priti med ljudi. Nisem razmišljal o družbenih spremembah ali o demokratizaciji, menil sem, da mora resnica priti med ljudi. To je bil prelomen dogodek tudi v nakladnem smislu, saj je takrat Novi tednik dosegel okrog 20 tisoč izvodov. Reakcije odgovornih na te objave presenetljivo ni bilo nobene. Ali je to pomenilo, da je partija že šla po začrtani poti mirnega prehoda v drugačen sistem ali kaj drugega, ne vem. Je pa zanimivo, da sem imel kot urednik zelo hude težave, ker sem objavil reportažo o sosedskem sporu med družino takratnega krajevnega partijskega sekretarja in njenimi sosedi. Šlo je za nagajive veje hruške, ki so segale čez mejo obeh parcel. Povsem nepomembno, a bil sem na resnem zagovoru pri takratnem medobčinskem sekretarju Janezu Zahrastniku. Drug tak primer sem imel kot predsednik organizacijskega odbora Tedna domačega filma, ko je občinski partijski predsednik Aleš Ilc zahteval, da s spremnega sporeda (zaradi protesta borcev) umaknemo film Nasvidenje v naslednji vojni. Brez tega ni šlo, saj so preprosto rekli, da v nasprotnem primeru dvorana ne bo na voljo. Moja sicer znana trma tu ni pomagala nič. Zato sem bil silno presenečen, da je objava podlistka o teharskih žrtvah minila brez kakršnekoli reakcije. In še nekaj o poseganjih v uredniško politiko. Ko je zmagal Demos in smo prišli v obdobje tako imenovane demokracije, ki s to plemenito besedo nima prav veliko zveze, so se pritiski stopnjevali. Imel sem več klicev in pritiskov kot kdajkoli prej, ker smo si drznili biti kritični do nekaterih potez Demosa, zlasti na lokalni ravni. To so bili tudi časi številnih odmevnih akcij, na primer izleta sto kmečkih žensk na morje, »letečih« uredništev ... Te akcije so prav tisto, kar nam danes manjka, če se samo spomnim na »leteča« uredništva, ko so novinarji v nekaj urah prečesali kraj, izdali časopis in nato pripravili večerno prireditev. S takratno tehnologijo, ko še ni bilo računalnikov, smo naredili največjo reklamo za časopis in se pokazali v nekem kraju. To danes manjka, preveč smo zasedeni v redakciji, preveč z dnevnopolitičnimi dogodki in premalo pišemo o tegobah ljudi. Zadnja leta si se spet vrnil med novinarje. Katera vloga se ti je zdela težja - uredniška ali novinarska? Na to je nemogoče odgovoriti. Oboje je zelo privlačno. Biti urednik je tlaka, saj nosiš še dodatno odgovornost, vedeti moraš o neki temi vsaj toliko kot novinar ali še več, hkrati moraš biti ustvarjalen, da razmišljaš, v katero smer obrniti medij. Gre torej za drugačen izziv. Uredniško delo brez dobre ekipe je nemogoče . Veliko ljudi je v to hišo prihajalo, se veliko naučilo in odhajalo drugam. Tudi sam sem bil nekajkrat v skušnjavi, da bi to naredil, a nisem, ker imam Celje rad in ker mislim, da je lokalna informacija najpomembnejša. Nič v lokalnem okolju se ne sme zgoditi, da javnost in novinarji ne bi vedeli, vse, kar se zgodi v tem okolju, pa moraš postavljati v kontekst tistega, kar se dogaja širše v državi. Zadnja leta si spremljal kulturo, ki te je nekako doletela, pri tem pa si se nazadnje dobro počutil in to počel z veseljem. V kulturo sem »padel« bolj kot ne po sili. Nobenega dela pa se ne lotim površno. Zamislil sem si svoj koncept spremljanja področja. Če poudarjam pomen lokalnega, se mi zdi to pri kulturi tem bolj pomembno. Zlasti sem cenil ustvarjalnost, energijo, željo in strast pri ustvarjanju. Če si bil zraven, ko sta časopis in radio doživljala razcvet, si zadnja leta lahko spremljal tudi vse težave, ki pestijo medije, sploh tiskane, ki izgubljajo bralce, a tudi oglaševalce. Generacije, ki so bile navajene kupovati jutranji časopis, izumirajo. Kakšna bo po tvojem mnenju prihodnost časopisov? Mislim, da je prihodnost vseeno dobra, da ljudje hlepijo po lokalni informaciji, da izvejo kaj o sosedih, prijateljih, znancih, da tudi ko odidejo iz domačega kraja, želijo te informacije. Bralna kultura, kar časopise zadeva, je res šibka, nadomešča jo internet. Mislim pa, da bo časopis preživel, sploh če bo znal prisluhniti drobni, lokalni informaciji. Kljub temu, da je novinarstvo podcenjeno, se še vedno številni mladi odločajo zanj. Kaj bi jim svetoval? Če so se odločili za novinarstvo, da bodo vedeli več od drugih, se najbrž motijo. Kanalov informacij je sicer mnogo več kot nekoč, a so večinoma uradni. Biti novinar je privilegij, kljub temu, da je to silno podcenjen poklic, da ga mnogi gledajo z zaničevanjem. Je privilegij po delovnem času in po tem, da srečuješ ogromno ljudi, iz katerih je treba dobiti tisto, kar želiš. Ob tem je treba v njih najti tisto dobro in jih kdaj tudi spodbujati. Ljudje namreč sebe izpolnjujejo pri prostočasnih aktivnostih in tu potrebujejo spodbudo, kar je včasih že objavljena novica. Zatorej, če ste se že odločili za novinarstvo, silite v zelo težek in nepriljubljen poklic, toda vztrajajte, bodite pošteni in iščite tudi dobro. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA NOVI TEDNIK KULTURA 13 Znani obrazi Šaleške doline na enem mestu Mestna knjižnica Velenje tudi o jezeru na robu mesta Mestna knjižnica Velenje je pred kratkim zaokrožila tri večje projekte. Prvi je tradicionalna razstava Ustvarjeno doma, v sklopu katere predstavijo ob koncu leta vse izdane knjige in zgoščenke v Šaleški dolini. Projekta domoznanska zbirka Digidom in spletni Šaleški biografski leksikonpa sta se končala po več letih pripravljanja. Na razstavi Ustvarjeno ci Velenje lani izdali Pujska doma je razstavljenih 38 del, ki so lani nastala v Šaleški dolini. Med njimi je najbolj zanimiva knjiga Jezero na robu mesta, eden zadnjih velenjskih projektov v sklopu EPK 2012, v katerem je sodelovalo pet avtorjev - Feri Lainšček, Dušan Dim, Peter Rezman, Esad Babačic in Jože Hudales. V knjigi je objavljenih pet različnih zgodb o Velenju. Feri Lainšček v svoji zgodbi govori o priseljencu, ki se preseli iz Prekmurja v Velenje. Zgodba Dušana Dima je iz 70. let prejšnjega stoletja, v njej pa prikaže nasprotja med takratno Jugoslavijo in zahodno Evropo. Esad Babačic piše o priseljenem fantu, ki živi v Velenju, in njegovem odnosu z očetom, ki je prva generacija priseljencev v rudarskem mestu. Peter Rezman v knjigi piše o rudarskem življenju. V njegovem delu se nekega dne eden od rudarjev zaželi okopati v enem od velenjskih jezer, nepridipravi pa mu pri tem ukradejo obleko. Med drugim so v Mestni knjižni- Kočija, ekološko zgodbo o pujsku izpod koroških planin, in v zbirki Droben list tudi Lovsko kroniko, lovske dogodivščine domačina Marijana Salobirja. Vse gradivo v enotni bazi Projekt domoznanske zbirke Digidom so v Mestni knjižnici Velenje začeli pripravljati pred nekaj leti, ko so začeli zbirati in digitalizirati najrazličnejše gradivo, povezano s Šaleško dolino. V prvi vrsti gre za amatersko filmsko gradivo, videe o Šaleški dolini oziroma tiste, ki so jih posneli domačini, v zbirki pa je tudi celoten opus režiserja Andreja Mlakarja, domačina iz Šoštanja. Kot pravi direktor Mestne knjižnice Velenje Vlado Vrbič, lahko člani knjižnice izbirajo tudi med tisoč posnetki najrazličnejše glasbe, povezane s Šaleško dolino, z razglednicami, s plakati, in drugo tiskovino. »Do zdaj smo postavili temelje zbirke Digidom, ki jo bomo ves čas Na letošnji tradicionalni razstavi Ustvarjeno doma je najzanimivejša knjiga Jezero na robu mesta, omnibusom velenjskih zgodb. Razstavo je postavil Silvo Grmovšek. dopolnjevali in nadgrajevali, kar pomni, da bomo novo gradivo sproti digitalizirali in vnašali v bazo.« Projekt je pomemben predvsem z dveh vidikov. Člani Mestne knjižnice Velenje lahko zdaj najdejo vso gradivo iz Šaleške doline na enem mestu. Uporabnikom pa je dostopno gradivo, ki ga velenjska knjižnica ne sme objavljati na spletu, dostopno je namreč le v knjižnici. Šaleški biografski leksikon Ob koncu leta so Velenj-čani postregli še s spletnim projektom Šaleški biografski leksikon, zbirka podatkov o znanih in pomembnih prebivalcih Šaleške doline. »Najprej smo se odločili pripraviti spletni leksikon, da se gradivo >usede< in odpravimo pomanjkljivosti ter leksikon dopolnimo še z ostalimi imeni, nato pa ga bomo naj- verjetneje tudi natisnili,« pojasnjuje direktor. Pri pripravi so se Velenjčani zgledovali po celjskem biografskem leksikonu, ki je bil eden prvih tovrstnih projektov v Sloveniji. V prvem izboru so Velenjča-ni izbrali okoli tri tisoč imen, nato jih je uredniški odbor po prehodno določenih kriterijih prečesal in izbral 1500. V biografskem leksikonu so tako doktorji znanosti, uspešni športniki, funkcionarji, politiki, gospodarstveniki, kulturniki in medijske osebnosti iz Šaleške doline. Pot do njihovih podatkov je bila težka, saj so morali najprej najti vse njihove naslove. V leksikonu namreč ne smejo biti objavljene osebe, ki v to niso privolile. Poslali so 750 vprašalnikov, nazaj so jih prejeli dve tretjini, trenutno pa je v bazi podatkov 650 oseb. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA PRIREDITVE PETEK,4.1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju demonstracija obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike vodi Andreja Kac 18.00 Glasbena šola Velenje Novo leto po dunajsko koncert; nastopa Simfonični orkester Glasbene šole Velenje 19.30 Narodni dom Celje MePZ Pevskega društva upokojencev Celje novoletni koncert; gostje Godalni kvartet Glasbene šole Celje, Oktet Kajuh in dekliška pevska skupina Amabile 1. gimnazije v Celju 20.00 Dom kulture Svoboda Griže Kavarniški večer gostja Maja Horvat 21.00 eMCe plac Velenje Ponovoletni čilaut vol. 1 klubski večer SOBOTA, 5. 1. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje Richard Bean: Kruh abonma po posebnem razporedu in izven 18.00 do 22.00 Sv. Jedert Gotovlje Razstava jaslic naravne velikosti 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Novoletni koncert godbe Liboje gost Uroš Perič 21.00 eMCe plac Velenje_ Ponovoletni čilaut vol. 2. klubski večer NEDELJA, 6. 1. 14.00 Celjski dom O življenju in delu Bruna Groeninga dokumentarni film 17.00 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev Dekliška vokalna skupina KUD France Prešeren ponovitev božičnega koncerta 17.00 Hmeljarski dom Petrovče Leta nič, en dan potem gledališka predstava Zorka Simčiča 18.00 do 22.00 Sv. Jedert Gotovlje Razstava jaslic naravne velikosti PONEDELJEK, 7. 1. 10.00 do 11.30 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ vodi Sonja Bercko Pingvin Pit ura pravljic 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Knjižnica Velenje Zimske radosti otroška ustvarjalna delavnica; vodi Darinka Bizjak 17.00 Osnovna šola Stranice 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo predava Elen Uršič 17.30 Osrednja knjižnica Celje Begine in pojmovanje sočutja v 13. in 14. stoletju predava dr. Alenka Jovanovski v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Knjižnica Velenje Zlati rožni križ pogovor o človeku kot o bitju večnosti 18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje Ezoterična astrologija predava Aristid Havliček Tili 19.00 Narodni dom Celje_ O notranjem miru video predstavitev 19.30 Dom kulture Velenje Pohujšanje v dolini šentflorjanski satira, drama; gostuje Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Četrtek, 10. 1. 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec ANS. SAŠA AVSENIKA in ans. GADI, gostja EVA BOTO Koncert za narod no-zabavni abonma in izven VSTOPNICE ZA IZVEN 12 EUR Vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34 www.zkst-zalec.si www.radiocelje.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 14 KRONIKA NOVI TEDNIK Med tatovi na avtocesti največ tujcev Luknjajo pnevmatike, kradejo gorivo in prodajajo prazne škatle Pojavljajo se tudi primeri, ko tujci na počivališčih prodajajo določene stvari, ki so zapakirane, in pri tem tako zmedejo kupca, da jim plača, v zapakiranih škatlah pa ni ničesar. Kdaj pa kdaj poskušajo goljufati tudi oškodovanci, saj določene tatvine, ki so se zgodile v tujini, tam sploh ne prijavijo, ampak jo prijavijo šele, ko pridejo v Slovenijo. Nekateri - predvsem tovornjakarji - vedo tudi, da je Slovenija zaenkrat še varna država, zato se pogosto odločijo, da se bodo ustavili in nekaj ur počivali šele v naši državi. Medtem ko so v tujini znani napadi na tovornjakarje tudi z omamljanjem med spanjem ali s solzivcem, tega pri nas še ni. Komandir Policijske postaje Slovenske Konjice Ivo Kos: »Tatvine nafte je zelo težko dokazati.« V zadnjem obdobju se je na Celjskem strmo povišalo število drznih tatvin na avtocestnih počivališčih. V črni kroniki se kar vrstijo primeri, ko neznanec na počivališču v vozilu zbudi lastnika vozila in ga opozori, da ima prazno pnevmatiko. Ko lastnik stopi iz avta in pogleda, kaj je narobe, drugi storilec iz vozila ukrade dokumente in denar. Vse se zgodi le v nekaj sekundah. Da je stvar resna, kaže to, da policija ne le v uniformi, ampak tudi v civilu pospešeno dela in lovi storilce na avtocesti. Vendar so ti zelo dobro organizirani in pogosto roki pravice enostavno uidejo. Zgoraj napisan primer je le eden tistih, ki se na avtocesti pojavljajo ta čas. »V drugem primeru gre za način tatvin, ko storilci preluknjajo pnevmatike na parkiranih vozilih, nato, ko se lastniki odpeljejo, saj preluknjane pnevmatike ne opazijo takoj, jim sledijo po avtocesti. Med vožnjo jih opozorijo, da je nekaj na- robe, in ko se voznik ustavi, mu tudi ponudijo pomoč. Med menjavo pnevmatike eden od storilcev pokrade stvari iz vozila,« razlaga komandir Policijske postaje Slovenske Konjice Ivo Kos. Zanimivo je, da so storilci že tako organizirani in vešči pri tatvinah, da so te popolnoma neopazne in nekdo, ki je bil okraden, to ugotovi zelo pozno. Tudi v teh primerih tatovi zelo do- bro opazujejo, saj okradejo skoraj vedno tujce. »Dobro« izbirajo čas, saj je takšnih tatvin največ v prazničnih časih, ko ljudje potujejo na dopust. To je za tatove seveda znak, da imajo dopu- stniki s seboj večje količine denarja. Goljufivi oškodovanci »Pojavljajo se tudi tatvine nafte, vendar je v teh zadevah zelo težko dokazati, ali je res šlo za tatvino ali goljufijo,« omenja Kos. Predvsem tuji tovornjakarji, ki za »fure« ne zaslužijo veliko, se znajdejo. Sami pretočijo svoje gorivo, ga prodajo drugim tovornjakarjem, slovenski policiji pa prijavijo tatvino. Ker imajo zelo dobre pripomočke oziroma črpalke, je takšno kaznivo dejanje zelo težko dokazati. Voznik sicer dobi zapisnike, da je bil okraden, denar od prodaje spravi v žep, v svoji državi morda pobere še kaj odškodnine. Sodeč po opisih, ki jih policiji podajo oškodovanci, so med tatovi na avtocesti predvsem tujci, ki pa tega še zdaleč ne počnejo samo v Sloveniji. »Organizirani so tako, da krožijo. Kradejo pri nas, nato v Italiji, Franciji, Španiji, vedno po istem vzorcu,« dodaja Kos. Tatvine se vrstijo tudi na bencinskih črpalkah, kjer si ljudje natočijo gorivo, nato se odpeljejo. In tudi tu so lahko težave pri preiskavi. Ko na primer izsledijo storilca, ki je na tak način ukradel gorivo na bencinski črpalki, kjer je škoda okoli 50 evrov, so neodzivne predvsem tuje države. Če storilci že pobegnejo v tujino, kamor podatke o storjenem pošlje tudi naša policija, ostanejo pogosto nekaznovani, saj v večini držav manjša povzročena škoda še ne pomeni kaznivega dejanja. Foto: TimE (arhiv NT) Povprečna škoda, ki jo tatovi storijo s tatvinami ob avtocesti in na njej, znaša okoli tisoč evrov. TO PA JE DOBRA NOVICA! Kar nekaj mesecev minulega leta smo vas vabili, da nam pošljete kakšno dobro novico iz svojega kraja. A nekako ni bilo pravih sadov. Zato smo se odločili, da bomo za vsako številko Novega tednika izbrali po eno dobro novico kar v uredništvu. In smo jo. Tokrat smo jo izbrskali v občini Šentjur. Vabilo k sodelovanju seveda velja tudi v letu 2013. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali pokličite na telefon uredništva Novega tednika. Največ poškodb doslej V času božično-novoletnih praznikov je bilo na Celjskem največ poškodb zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Kot pravijo na policiji, jih je bilo več v primerjavi z lanskimi prazniki. Prostovoljci so ji uredili dom ŠENTJUR - »Bog jim naj povrne, jaz jim ne morem,« je v svoji zahvali povedala Josipina Šturbej, ki zdaj živi v očiščeni in obnovljeni hišici v Dobrini na Kozjanskem. 84-letna gospa je z gangreno noge životarila v razpadajoči hišici in se na vse načine otepala selitve v dom. Potem ko ji uradne ustanove niso mogle pomagati, ji je priskočila na pomoč Valerija Kršlin. Kršlinova je pred časom ustanovila celo humanitarni zavod Zadnje upanje za pomoč živalim in ljudem v stiski. Pepco, kot Šturbejevi pravijo po domače, je našla po naključju. Gospa je vajena živeti v svojem bivališču in tudi ko si ni mogla prav veliko pomagati sama, je vztrajala, da se bo selila kvečjemu na pokopališče. Seveda ko bo čas za to. Valerija je aktivirala celo vrsto prostovoljcev, zbrala donacije in pridobila različne sponzorje. Zdaj je hišica čista in človeka vredna. Pepca pa je za vsak dan bivanja v njej še kako hvaležna vsem, ki so ji pri tem pomagali. StO, foto: VK Na silvestrovo se je v Laškem poškodoval 23-le-tni moški, sicer državljan Nemčije, ker je raketa med prižiganjem predčasno ek- splodirala. Moški je poleg poškodb po telesu zaradi poka dobil tudi opekline po obeh dlaneh. V tem primeru bodo policisti vložili tudi kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Hudo poškodovan je tudi mladoletnik, ki so ga v celjsko bolnišnico pripeljali iz Velenja. Fant je s prijatelji želel predelati močnejšo petardo, ki je eksplodirala. Eksplozija mu je raztrgala desno dlan, obstaja tudi možnost, da mu bodo amputirali prst. Poškodb zaradi pirotehnike je bilo še več, vendar policisti o vseh primerih še zbirajo obvestila. O eni hujših poškodb smo poročali že pretekli teden, ko je 40-letni-ku iz Vinske Gore petarda odtrgala vse prste na desni roki in mu poškodovala tudi obraz. SŠol BUžjyica/do dobrega/curtomobilcu NOVI TEDNIK ŠPORT 15 Praznik košarke za desetico Član Elektre David Andrew Collins je za poražence dosegel 10 točk, potem ko je bil v uvodu tekme najbolj razigran. Rogaška Slatina je gostila tradicionalen vsakoletni dan slovenske košarke, tako imenovano prireditev All Stars. Prvič v več kot dvajsetletni zgodovini sta se med seboj pomerili ekipi, ki sta jih izbrala kapetana. Spektakla je bila deležna tudi šesterica igralcev s Celjskega. Samo Udrih in Miha Lapornik (Zlatorog Laško), Anže Pelc, Mladen Primo-rac (Tajfun Šentjur), Žiga Za-gorc, David Andrew Collins (Elektra Šoštanj), Jasonn Hannibal (Hopsi Polzela) in Miloš Miljkovič ter Željko Jotič (Rogaška Crystal). Otvorili najmlajši Dan košarke so odprle najmlajše selekcije. Gledalcem so se predstavili tudi najmlajši člani domačega kluba Rogaška Crystal, ki so kandidati za slovenske državne selekcije med mlajšimi in starejšimi pionirji, kadeti ter mladinci. Dogajanje se je iz ure v uro Vrača se Gajiceval Košarkarica celjskega Athletea Marica Gajic v prvem delu te sezone ni imela sreče, saj jo je zbil avto in je zato izpustila skoraj celoten prvi del. Zdaj se uspešno vrača. Zaradi poškodbe zunanje stranske vezi v levem kolenu Gajiceve celjska ekipa pod obročem ni imela prave igralke oziroma skakalke, saj gre za eno najbolj obetavnih igralk na območju nekdanje Jugoslavije. To je dokazala v pretekli sezoni, ko je bila izjemna, zato so bili njeni ape-titi pred začetkom letošnje še večji, vendar pa je cilje zaustavil nesrečen dogodek. Zdaj je Marica Gajic uspešno okrevala in se z novim letom vrnila na parket. »Poškodba je sanirana in dobro se počutim. Skupaj z ekipo lahko že nemoteno treniram in se pripravljam na nove tekme,« je dejala Gajiceva in pripomnila: »Težko je opisati, kako mi je bilo težko, ko nisem mogla pomagati ekipi. Bila je v zelo težki situaciji, brez mene in še nekaterih ostalih poško- CINKARNA dovanih. Težko je bilo gledati tekme ob igrišču.« Trenerju Athletea Damirju Grgiču bo 17-letna Marica Gajic na voljo že jutri, ko bodo Celjanke v 12. krogu državnega prvenstva gostovale pri Odeji v Škofji Loki, vendar pa je njen nastop še pod vprašajem. Dokončen povratek je bolj verjeten prihodnji teden, ko bo v sredo (20.00) v 15. krogu Jadranske lige v Celju gostoval madžarski Pecs. V taboru Athletea imajo zdaj po daljšem času vendarle več zadovoljstva, saj se tudi Živa Macura počasi vrača po poškodbi. Za igro bo pripravljena ob koncu januarja. Težave ima le še Zala Pučko, ki ima poškodovan center za ravnotežje. Njen povratek pa je sila negotov. »V nadaljevanju sezone pričakujem boljšo igro, ko Tudi Damjan Novakovič in Ivica Jurkovič sta se predstavila na parketu All Stars turnirja. Oba sta bila člana Rogaške v sezoni 1995/1996. bomo končno lahko nastopile v popolni zasedbi. Trudile se bomo, da ponovimo uspeh iz lanske sezone. Obenem mislim, da lahko igramo veliko bolje kot v prvem delu prvenstva. Še naprej pa je naš osnovni cilj napredek vsake posameznice,« je pristavila Gajiceva, ki bo imela skupaj s soigralkami in strokovnim štabom v naslednji dneh oziroma tednih naporen ritem. Po sredini tekmi s Pecsem čaka celjsko zasedbo potovanje proti Beogradu, kjer bodo igralke v petek opravile večerni trening, zatem pa jih v dveh dneh čakata dve tekmi. V soboto bo nasprotnik Partizan, v nedeljo pa Radivoj Korac. Athlete je v domačem prvenstvu vodilna ekipa, v Jadranski ligi pa je na desetem mestu. MITJA KNEZ, foto: TimE stopnjevalo, vrhunec pa doživelo pred začetkom članske tekme. Ekipi rdečih in črnih sta sestavila košarkarja Edo Murič (Krka) ter Jaka Blažič (Union Olimpija). Ekipa Eda Murica je slavila z 72:58. Za najkoristnejšega igralca je bil izbran Jaka Blažič, ki je dosegel 18 točk. Pri zmagovalcih je David Andrew Collins prispeval 10 točk, Mladen Primorac 4, Anže Pelc pa 2. V tekmovanju meta za tri točke je zmagal Robert Abramovič (Škofja Loka), ki je sicer brat Rebeke Abramovič, članice celjskega ŽKK Athlete. V zabijanju je bil najuspešnejši član domačega kluba Nemanja Barac. »Dvomil sem malce v svoje sposobnosti pri zabijanju, vendar pa me je občinstvo poneslo in končalo se je izvrstno. Predvsem zaradi domačih navijačev mi je še toliko bolj pri srcu, da sem zmagal.« Anže Pelc (Tajfun) je o prazniku košarke dejal: »Biti med temi štiriindvajsetimi igralci je izjemno. To mi veliko pomeni. Igralci smo se zabavali. Za gledalce in igralce je bil to res prijeten večer.« Uvertura pred nadaljevanjem sezone Moštva so imela med prazničnimi dnevi premor, domače prvenstvo pa se bo s tekmami 11. kroga nadaljevalo prihodnjo soboto. Za igralce je bila to priložnost za lažji, predvsem pa sproščen trening. »Gledalci so prišli na svoj račun, pa čeprav je bila na članski tekmi bolj v ospredju obrambna igra, saj oba trenerja Aleksander Sekulič in Zmago Sagadin zagovarjata obrambo. Takšne revialne tekme moraš vzeti maksimalno. Vsi smo športniki in od tega živimo. Če nisi stoodstoten, potem lahko takoj pride poškodba,« je dejal član Elektre Žiga Zagorc, Miha Lapornik (Zlatorog), ki je bil najmlajši udeleženec članske tekme, pa je pristavil: »Občutki so feno-menalni, saj nikakor nisem pričakoval, da bom v glasovanju izbran za udeleženca dneva košarke. Morda mi je malce žal, da nismo zmagali, a vseeno je bil velik šov.« Gledalci so lahko na parketu opazovali tudi legende rogaške košarke, med katerimi je trener Tajfuna Damjan Novakovič. Slednji je bil član Rogaške dve sezoni. V prvi (1995/1996) je bila Rogaška celo vodilna ekipa domačega prvenstva, potem ko je premagovala vse najboljše ekipe, tudi Union Olimpijo. »Pohvalil bi trenerja obeh današnjih ekip, ki nista dovolila >cirkusa<, kot je bil na nekaterih prejšnjih dnevih košarke. Takrat je bila košarka negledljiva, zdaj je bila odlična. Igralci so lahko pokazali, kaj znajo. Trenerska zgodba? Ponavadi se spominjamo le lepih trenutkov, ostalo pozabimo. Spominjam se legendarnih tekem v dresu Rogaške, ko je padla Olimpija, bili smo v vrhu, takratni soigralci pa se še zdaj dobivamo in občasno obujamo spomine,« je strnil misli Damjan Novakovič. Rogaška je na pravi poti Prireditev je bila za Rogaško Slatino lepa promocija. Domači župan Branko Kidrič ni skrival pozitivnih občutkov: »To, kar smo napovedovali, se je tudi zgodilo. Bil je resnično pravi spektakel. Dokazujemo, da postaja Rogaška Slatina košarkarsko mesto v pravem pomenu besede. Klub dobro dela v vseh selekcijah in verjamem, da smo na dobri poti, da v prihodnje dosežemo še boljše rezultate.« Prireditev je bila odlično organizirana, gledalci pa so lahko spremljali enega izmed najboljših All Stars turnirjev, saj so se igralci obeh ekip vseskozi borili, prikazali nekaj privlačnih potez in ne tako kot v preteklih letih, ko v ospredju ni bila borbenost. Ženski All Stars bo v nedeljo, 20. januarja, gostil Maribor. MITJA KNEZ, foto: TimE / TOPFIT www.top-fit.si tel. 040 50 20 60 vodena vadba z osebnim trenerjem Marica Gajic se po poškodbi vrača na igrišče. 16 GLASBA NOVI TEDNIK Gnečo na odru, ko so skupaj zapeli vsi nastopajoči, so obiskovalci sprejeli z navdušenjem. Radi se vsi imejmo, naj pesem druži nas, naj velja tudi v 2013! Gorica pri Slivnici se je tresla v ritmu harmonike Ob koncu leta se nam je resda ponujalo ogromno prireditev in srečanj, a harmonike in starih dobrih narodnozabavnih viž, ki so jih v svet ponesli trije največji slovenski narodnozabavni velikani, ni nikoli preveč. Tako so med božičem do silve-strovim v Gorici pri Slivnici zazvenele Slakove in Avsenikove viže. Prireditev je skupaj s Slavkom Jančičem pripravila naša medijska hiša. Na oder so stopili Fantje s Praprotna, Savinjskih 7, ki se jim je na odru pridružil Braco Koren, in glasbena skupina M. J. A. V. Večer je minil v odličnem vzdušju in je še en dokaz več, da harmonika razvedri in sprosti. NP, foto: TimE rm i OKNA - V It AT. I - SJEHLO EKAMMrliAK d-o.o. Organizatorji se za podporo pri izvedbi koncerta zahvaljujemo: Minute, ko čakaš na nastop, je treba izkoristiti za druženje in klepet, pravijo pri Savinjskih 7 in glasbeni skupini M. J. A. V. Razigranemu Bracu Korenu so dnevi v decembru hiteli tako hitro, da je v Gorico pri Slivnici skorajda prišel dan prepozno. Še dobro, da ga je Štefan Frece (Savinjskih 7) poklical dovolj zgodaj, da je pižamo zamenjal za »gvant« in se z Gorenjske še pravočasno pripeljal na koncert. Glasbena skupina M. J. A. V. je nastala iz čiste ljubezni do prepevanja. Slog njihovega petja je svež, drugačen in kot pravijo strokovnjaki, nekaj edinstvenega. Takšen pridevnik si je zagotovo zaslužila tudi znana skladba Iz Bohinja, ki so jo na vokalno drugačen način »mjavkice« zapele s tremi Frecetovimi »mačkoni« - Vilkom, Martinom in Štefanom mlajšim. Fantje s Praprotna so neumorni, četudi je leto 2012 minilo v znamenju njihovega glasbenega abrahama. 50 let prepevanja na odru je minilo, kot bi mignil, pravijo Fantje s Praprotna, ki tudi v letu 2013 ne načrtujejo pretiranega počitka. Tako se že marca odpravljajo čez lužo, kjer jih bodo v ZDA in Kanadi toplo pričakali slovenski izseljenci. Anka, Štefan in Vinko Frece so glavni stebri ansambla Savinjskih 7, ki skupaj pojejo in igrajo že več kot 30 let. Z njimi je prepeval tudi Franc Koren in takrat so ansambel uvrščali v sam vrh narodnozabavne glasbe. Anka Frece (mikrofon si deli z Janezom Dolencem, ki je Fant s Praprotna celih 50 let) je prepevala tudi z Avseniki, saj je nadomeščala enkrat Emo Prodnik, drugič pa Joži Kališnik. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 17 RESTAVRACIJA ETRk EIRA Ö.O.S.. Sufconlak. 3001) Celje De lomi čas: POM PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 9:00 da 23:00 NED: od E:DD dn 22:00 Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slasčice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče T: 03/ 828*0?8l|lG:011 [6S0"511 [Shresta.raclja@etra.sl DNEVI LOVSKE KUHINJA Ob vikendih ŽIVA GLASBA! AHACU KOSTANJEVA REZINA GRATIS! OB NAROČILU DVEH LOVSKIH GOLAŽEV Priprava: Lepinjo prerežemo in v ponvi obe polovici popeče-mo na maslu. Sendvič sestavljamo in pripravljamo do konca v ponvi. Na notranjo stran lepinje dodamo zelje in sir (na vsako polovico) in pustimo, da se sir začne mehčati in topiti. Vse to prekrijemo s šunko in še malo pustimo na ognju. Potem obe polovici združimo, stisnemo skupaj, da se sestavine še bolj povežejo, in tako je sendvič pripravljen. Pri originalnem receptu je osnova pred sestavljanjem tudi omaka tisočerih otokov, ki jo lahko nadomestimo s poljubnim prelivom ali izpustimo. Priprava: Že pripravljeno kuhano vino dobro pogrejemo; seveda ga lahko po želji skuhamo tudi sami. Bele penice nabodemo na paličice in jih nad ognjem (npr. na plinskem štedilniku) zapečemo do karamelno rjave barve. Pri tem pazimo, da paličice, če so lesene, ne zagorijo. Hidi same penice med peko malce obračamo, da ne stečejo in jih ne zažgemo. Ponudimo jih s kuhanim vinom kot malce drugačno kombinacijo okusov. Seveda ne bo odveč, če bomo poleg postregli tudi kakšen konkreten narezek in kruh, za tiste, ki jim sladko ne ustreza poleg vina. NL Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si KOSILO BREZPLAČNO Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno. e©~ GOSTISCE BOHORC ŠENTJUR TEL:746-14-30 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK raj r — i r v. Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebno, da bo naše bivanje v njih varno in brezskrbno. Pomembno je, da smo v času kurilne sezone Se posebno pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sistemu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini. Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi Čas, da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovali novogradnjo po naših zamislih. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju. Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860. L * . ZIA1WSW TAJNŠ6& Romana Tajnšek ■ Komšec Cto-mfigr. MOOOfiK QS S*4 >T IJ Qit ČJJUJJ k/ ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKU IN OBILICO SREČE tN ZDRAVJA V LETU 2013 PRI NAKUPU V1/REOIUOSTI nad 50 eurov, Um PODARIMO ČIŠČENJE WflKIT/l 11I PRASNI) HARVANJf VSEH VPS! KIJ WIN K .. nuno. murnu« in ugouho! teleta: 0J 574 9} 10, (i*: 0] 574 Ci 11 ^ rah rOTitill ^j, p, wAmt, (nudre«tud- gsm: 041 741 094 Cvetne zalit™ i namEnito rinilmi praikncuna f-mjil: mario.iulinvitgsioS.net bjiwni: inilMinijstc. urnowdWf, dnu^ultii. iplft: http://www.slwje|jlwtil(a.« Itnw-mbfcti^ Mriant hdtbw » Wem dum! ptWTJfl M;01ß7 71 4J5, fäks: 03/57 714W Mm* bpgita.buarsäsfriiirw &SŠUT mm BtXAfli, lAe za streho!Kg Pioiiwdi^irmKit^kiiii^'tlcpjr^hiaWtov — in «ikih biüne; Mnsh ra S 7, J23D SlOSE ww w.streha - m eta I ko.si ZA IZMEH0 IN IZDfLftYQ PREÜRAtUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385, Želimo vam srečno, zdrai/o in uspešno feto 2013! Vt-M hfov» VW, S^MMOm^mHÄ rd,: m m m - EkSP^KNA PoPRAVllA . IZDELAVA ■ kMJ?ANje menJA/A pm%..) ^ pfcoDAJA - lj^BNJE, ifPjENjE: tudi VSNJA UJNjENfK OBLAČIL t A £ rm. - ftt:. I. dir 1 z.urt in (d Vt. jtr 1?. Urt. Hfa 1- fcr ti. urtl KRAJŠANJE HUČ od 5 EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAM ZADRG v HLAČAH že za 6 EVROV n « i'J I' m rn Quantum fütem za zalčiJo airtumobikhega Jaha je narejen na osnoui najnovejše kemijske nano tehnologije. Izdeleh nudi najboljšo lašiito frarve in Jaha, hI se trenutno uporablja v avtomobilskih industrijo h. Naj imfüirto »p leda hot v izložba/i! Zafatiteai/ta pred: li\l si/efiobo in otaidacijo. razjedami ptičjih iztrebka v, smolo hjlaircen soljo na cesti... Slilii prikazujeta i/ozilopred in po üoneanem Mrncju! To fi i joto montažo! PO TEM I r Prepričajte se irc nas obtičite v delai/mri na M ari boriti cesti 80/b, ali na www.atrtoiafir.it, lahto pa nos poMitefe na täMl 698 283 Med tistimi, ki so pravilno odgovori I i na nagradno vprašanja o Quantum sistemu za zaščito avtomobilskega laka, objavljeno 1&. 12.2012, so: Zvonka Denži č, Vransko 17 E, 3305 Vransko; I vek Žerd oner, Linhartova 2,3000 Celje; Stanka Potocin, Za bu kovica 91,3302 Griže VpoUmll 5mo hjpone, ti»i umlniinn p.^pf li ft 3,1,1 ?. 2-n 12. Nag rsjpnci bodi prejeli d »Sni ben t treänwi W srnrt :a itn anwDtiila to Ciraniuir sisK mu, Poudilc n nagradi bede prejeli fn poiti. nen pa boft iahta nato s tem pmnjilwr ptemeli na i^tainsm oddelki Urnega Hnika in Sadia Celje, Pirisrniwi 19, Celje, (rt prewema je en tos« ud dneva objave. SliUopleskArstvo Veter Ocvfrkll www, s likaplssku mtro -ocririr.com tüluj ihbii vu, i t ^ kup ji kddiv«, nf le pOi££ett1ü. Le:nvuL luji iiiyiiSn,), upapüfnimu. ZITKANM SLi HOPLE5KiRiKA DE« NOTRANJA S t.T KO P t. ES KARS K ti DELA PLESKANJE VRAT IN UK£N DEKOEATIVA V4LPADJT OSTALA SLIKO pleskarska DELA po ŽELJAH STRANK GSM: 041 346 328 15m2 PLESKANJA VAM PODARIMO ..pri naročita nad 60m]. /LlkAVlLlsft LAiKO M THERMANA MANUALNA TERAPIJA Izva^A: Dr. A. VERStMlN ortopld revmatolog flltx u.tl.u,., ülrnajsiw 120 a, 1(k» l|usl(an'a m.i d3 /754-57-00.1131 566 262, ^fin wvfw.ints.iii e-rosra:tthx^t-2.net ktl/h liiiikaiuc uohiv-iiiji mi 1 ku 0 ■ id rrKotn cofliifj riilldhf ii <111111 hc olje 11uoi dtopllsfni) ■ s ol fce jl:*l dob f HHJf' i-jn Iii jfff .»ü i hidhoiof!!! CIIFIF Ji5H , AKVHUiAraeji JEUDVOVHIH- ! hi7e1v0trli;£ ünitirnokoito ill . blflftne poiqde i KOS TESWOINSTALACUE KstcdwiJig g. 3230 LACIJEI lil.: 03/7*? 3S ft, p«: Ml/i» 744r(a*: OJ 74115 itnthir I mnll: iitoSkotloitlj.li twww.kob-koHlj.: I not*} IJvtopRALN!^ Naj bo 2013 uaie leto! HITRI 5EKVLS In OPTIKA 3D 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. Di. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR mulej .net NOVI TEDNIK INFORMACIJE 19 Uporaba lesnega pepela- Če želimo, da bi bile vrtnine zdrave, brez bolezni, brez škodljivcev, ter da bi bogato obrodile, potem jih moramo gnojiti. Za gnojenje lahko uporabimo hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje, lahko gnojimo tudi z različnimi mineralnimi gnojili. Za gnojenje pa lahko uporabimo tudi lesni pepel, ki se ga tistim, ki imajo peči na trda goriva, čez zimo zagotovo nabere kar nekaj. Lesni pepel velja za najstarejšo obliko gnojila, ki se je načrtno uporabljal za gnojenje. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da so ga že stari Rimljani načrtno uporabljali za gnojenje svojih polj. Z lesnim pepelom lahko uravnavamo kislost taj, pospešujemo cvetenje in nastavke za plodove, korene in gomolje. Lesni pepel je tako dobro gnojilo zato, ker vsebuje veliko fosforja, kalija in kalcija ter mnogo drugih mikroelementov, kot so jod, bor, baker, cink in drugi. Pepel ne vsebuje dušika, saj le ta med gorenjem izgine, Vsebnost posameznih elementov v pepelu se sicer spreminja glede na vrsto lesa, iz katerega je bil pepel pridobljen. ti plesni na vrtninah. Za dober pridelek na vrtu pa lahko lesni pepel tudi kombiniramo z organskimi in drugimi gnojili. Izogibamo pa se dodajanja pepela na hlevski gnoj. Vedeti moramo, da lesni pepel reagira bazično, zato koristi tam, kjer je pH tal nizek. Tako, ga lahko uporabimo tudi za izboljšavo tal. i i riMifiM k. W ^v i S pepelom lahko gnojimo tako vrtnine, kakor tudi trato ali sadno drevje. Se posebej je dobrodošel pri gnojenju različnih korenovk in krompirja. Lesni pepel lahko zaradi vsebnosti kalija uporabimo tudi za gnojenje vrtnic. Zaradi vsebnosti kalcija ga ne uporabljamo na rastlinah, ki kalcija ne marajo (npr. hortenzije, gardenije, rododendron, azaleje itd.). Posebna prednost lesnega pepela pa je tudi v tem, da deluje proti polžem in listnim ušem. Lahko ga posipamo po vrtninah, kjer imamo probleme z omenjenimi škodljivci, prav tako pa nam pepel lahko pomaga tudi proti kapu-sovim belinom na zelju ter tudi pro- Lesni pepel lahko tudi mešamo v kompostni kup, saj pepel vsebuje veliko apnenca, ki izboljša proces razgraditve. j^sy Kljub vsem prednostim uporabe lesnega pepela pa ima le ta tudi slabost, in sicer vsebnost težkih kovin. To je tudi razlog, da strokovnjaki odsvetujejo pretirano uporabo lesnega pepela za gnojenje vrtnin in sadnega drevja. Če že uporabljamo. ali pa se bomo še odločili za gnojenje vrtnin z lesnim pepelom, ga uporabimo največ pol kilograma na kvadratni meter Na kompostni kup lahko damo: skoraj vse organske odpadke iz kuhinje (tudi olupke agni-mov), organske odpadke iz vrta, tudi plevelne rastline (zdrave, n eo k užene), p o koše n o t ra vo (ne predebelo plast, posušeno), listje okrasnega in sadnega drevja, grmovnic, porabljena zemlja iz cvetličnih lončkov in korit, slama, žago vi na, lesni pepel, vejice sadnega in okrasnega drevja (ki jih zrežemo). Če ste blizu gozda, tudi listje gozdnega drevja, ne priporoča se listje hrasta. Listje je priporočljivo zrezati, Si; CVETLIC ARN A IN DARILNI BUTIK MaLi» H ribe mik s.p Poslovne enote: Kalo bje-Šentj ur Celje Kontakt: 041-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna nataia.coTn ill www. najdi i lov« niko.il/co inpa ny t h rstpigt. jipftom panyid=5+ H^j H J ^Q pri nakupu nad 20 = —_ j g—a enostojni ==š % 20 etmir. DOMO FINAL i«sji R06ACER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik GSM: 041 756 668 telefcn/fwöa 781 21 ?2 e-poita: domofi njl'ön-l .si Za Vas In Vai dom vrli m o: -tesarstvo ' ! ■ kreuslvo - stavbno kleparstvo - montaio Velun oken izdelava nad stikov -izdelava ravnih in zelenih s! reh Pooblaščen \ k rov« is kritine: GEftARO, CREATON, TONDACH. 0RA.MAC, LINDAS, HOSEKRA. TEGQLA. 5-METAL, E5AL. (kIa) kia MOTORS avt (i )hiša skorja nec V Mariborika 11 S, Cefje, 03/426 03 34,031 609 4« jjVELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ Ugodne cene ■ možnost nakupa do 1J obrokov brez o bresti Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo ■ raztegljiv ključ za koksa --- i nastavkom 17 in 19 mm / Pre montaža in centriranje - 30 % + i liter tekočine za vet (obranska stekla PROIZVODNJA Tel.: 068 172 094 MONTAŽA-SANACIJE £ E-mail;dimniki@vulkano.si da ima visoko strokovno izobrazbo, i > da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, > da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference. Kandidati/kandidatke morajo ob prijavi na razpis predložititudi program dela oz. razvoja ZD in opredeliti svojovlogo pri realizaciji le-tega. Za pripravo programa dela oz. razvoja lahko zainteresirani kandidati/kandidatke pridobijo podatke na vpogled na Upravi Zdravstvenega doma Laško oz. na spletni strani (http://sl.zd-lasko.si) Izbrani kandidat/kandidatka bo za opravljanje funkcije direktorja sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas (20 ur na teden) za določen čas za štiriletno mandatno obdobje. Mandat direktorja/direktorice teče od dneva izdaje soglasja občine ustanoviteljice k imenovanju. Prijave s priloženimi pisnimidokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati/ke pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5 b, 3270 Laško, z oznako: »Prijava na razpis - ne odpiraj«. O izbiri bodo kandidati/kandidatke bodo pisno obveščeni v roku, določenem zzakonom. Svet Zdravstvenega doma Laško astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja Razveselite svoje najdražje ob rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje! Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo. Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri. Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke. NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA I NAROCILNICA ■narocilniCA| IME IN PRIIMEK: ULICA: • DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. 2 NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati in tati VLADO SVET po domače Korandov Vlado iz Kaplje vasi (15. 7. 1932 - 19. 12. 2012) Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem za pomoč in izkazano sočustvovanje. Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. Vsi njegovi OSTALO PRODAm BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon Telefon 030 929-205. 3361 VRATNA krila, furnirana, hrast, 7 kosov, prodam. Telefon 041 980-145. 4733 /^UGODNO \ /JEKLENA STREŠNA KRITIN Al OD 6,60 EUR z ddv I l GSM: 040 349 992 J www.lindap.si i PRIKLOP za peugeot 206 prodam. Telefon 5412-356, 070 390-360. 4940 jmi 1 Iliri it vedeževanje, astrologija, feng sfiui j 1 ditrcloginja • J UACA f. ^Mffif^ggBft j T",im. .1 jasna M.1ILI1 ( 11.Mr.k41 li,ir[r Astrolog m vod tzv wall k a DANIEL i 7 1 EMA ail ro legijo feng shui larol oganike karte k LEA angelske Ram1 cigansko karte | i1 vrdcvi»valka ANA ciganske karte vodenevalka KARSNA ULA ciganske karte Ifoj ciganik* kaite uilin?ki kljuCi Pokličite nas ceneje! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija CVETKA PEVCA iz Šentvida pri Grobelnem 54 (19. 7. 1949 - 26. 12. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja ter darovane sveče in maše. Iskrena hvala gastro oddelku bolnišnice Celje, pevcem za čustveno odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Gekott in gospe Gelci za ganljive besede slovesa. Žalujoči: žena Nežika ter sinova Miran in Cvetko z družinami HRASTOVE plohe, debelina 8 cm (naravno sušeno) in mlin za koruzo (šrotar) enofazni pogon, prodam. Telefon 031 251-363. 4914 POLOVICO prašiča, težkega približno 80 kg, cena 2,90 EUR/kg in 10 kg masti z ocvirki, prodam. Telefon 031 840-078. 4908 SENO v okroglih balah in telico za zakol, krmljeno brez silosa, prodam. Telefon (03) 5774-806 . 4913 BUKOVA drva in novo zračno puško 5,5, 65 EUR, prodam. Telefon 041 871-144. 4924 NOVO cev Alkaten, 32 col, dolžina 158 m, prodamo. Telefon (03) 710-3283. 4948 Kugln* 4J.U.0. ä.IHK/D.S miti. Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.. ZAHVALA V 31. letu nas je zapustila ljubljena NATAŠA PERKO iz Zgornje Rečice pri Laškem Ob boleči izgubi naše Nataše se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje, denarno pomoč in svete maše. Posebno zahvalo dolgujemo njenemu fantu Renatu Sigurnjaku, Branki Jovičič ter Heleni Kristini in Milanu Perku. Zahvaljujemo se kolektivu Tuš Laško, Tuš Vojnik, Paron Laško, Fragmat Tim Laško in Juteks Žalec ter njeni najboljši prijateljici Mileni Gradič za ganljiv govor ter diakonu Ivu Žištu in župniku Stanku Domanku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste našo Natašo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Ati, mami, brat Andrej z Matejo in fant Renato ŠTEDILNIK na drva, zimske gume 225/5017 col, 195/60-15 col, trajno gorečo peč, pralni stroj, peč za centralno, prodam. Telefon 051 344-245. 4935 KUPim VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 4738 EMENKI MOŠKI, 56, išče žensko za druženje. Telefon 070 361-410. 4950 VSEM znancem, prijateljem in sorodnikom, hčerki Cvetki ter sestri Ani in njeni družini v Sloveniji želim veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter vse dobro v novem letu 2013. Franci Vrečar iz Calgaryja v Kanadi. 4920 IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n www.radiocelje.coni V SPOMIN 4. januarja je minilo 14 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga IRENA JELEN -BAŠA Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Vsi njeni V 86. letu nas je zapustil dragi ata, stari ata in pradedi FRANC VRHOVŠEK zadnje leto je bival v Ulici heroja Gašperja 17 v Šoštanju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 7. januarja 2013, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan slovesa od 12. ure v vežici številka 4. Žalujoča hčerka Irena z družino TRAKTOR Zetor s snežnim plugom prodam. Odstopim pogodbeno delo za pluženje snega, okolica Celja. Telefon 041 636-614. 4944 NUDIMO vgradnjo vratnih kukal, ključavnic, košnjo zelenic, obrezovanje žive meje, sestavo pohištva na domu, druge hišniške storitve. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966. 4949 GPS-sledilna naprava - za sledenje vozil, oseb, prtljage ... Odpakiraj in sledi! Informacije: Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966. 4949 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, snahe, sestre, svakinje in tete MARIJE MLAKAR iz Šmiklavža 4 d, Ljubečna (13. 8. 1970 - 21. 12. 2012) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja ter jo boste skupaj z nami nosili v srcu. Žalujoči: mož Zvone, sin Matej in vsi njeni Celje Umrli so: Anton LEŠNIK iz Ločice ob Savinji, 73 let, Janez GOLEŽ iz Dramelj, 92 let, Anton OBREZ iz Zreč, 85 let, Olga Marija PEJCHA iz Celja, 88 let, Jože JONA iz Dobrne, 61 let, Jurij ČEHO-VIN iz Štor, 92 let, Alojzij Danijel SOVINC iz Celja, 74 let, Vladimir SVET iz Kaplje vasi, 80 let, Ljudevit MARTINKO iz Celja, 77 let, Zoran VER-BOVŠEK iz Gabrna, 45 let, Ana POTOČNIK iz Lopate, 76 let, Majda DEČMAN iz Teharij, 65 let, Ida FABJAN iz Celja, 86 let, Janko BERTOSSI iz Celja, 61 let, Marijan REPAS iz Klanca, 62 let, Ivan ZUPAN iz Celja, 78 let, Rajko MEDO iz Celja, 58 let, Milica SEDOVNIK iz Celja, 80 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Velimir TODO-ROVIC iz Hotunj, 72 let, Fani ŠKRLIN iz Medvod, 75 let. Velenje Umrli so: Marija BRINOV-ŠEK iz Mozirja, 76 let, Maksimilijan BIZJAK iz Podkraja pri Velenju, 94 let, Dominik ŠTEFANČIČ iz Ješovca pri Kozjem, 89 let, Konrad DROBNE iz Pongraca, 84 let, Marija FAJMUT z Raven na Koroškem, 57 let, Ivan RAHNE iz Kamnika, 93 let, Hermina ŠTEH iz Ljubljane, 63 let, Marija KERŠ iz Vojni-ka, 86 let, Anton SIMON iz Ljubljane, 87 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMu| n 3 n 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 5. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 6. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Brane Stamejčič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 7. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Brane Stamejčič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 8. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 9. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 10. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 11. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) www.radiocelje.com Radio Celje je lani praznoval že 58. rojstni dan. Po čem si bomo na Radiu Celje zapomnili leto 2012? 20 VROČIH RADIA CELJE 2012 Novo leto je običajno tudi čas, ko potegnemo črto pod opravljenim delom in si zastavimo nove cilje. In kakšno je bilo leto 2012 za Radio Celje? Glede na to, da smo v zadnjem letu za 20 odstotkov povečali poslušanost, lahko rečemo, da uspešno. Radio Celje tako vsak dan posluša okoli 25 tisoč poslušalcev, s čimer je ponovno postal najbolj poslušana lokalna radijska postaja na Celjskem. Ekipa profesionalnih novinark in novinarjev se je vse leto trudila, da ste bili poslušalci dobro informirani o dogajanju v lokalnem okolju in širše in to obljubljamo tudi za leto 2013. Sicer smo v minulem letu v radijskem programu uvedli kar nekaj novosti. Jutranji program smo obogatili z Novicami ob 6. uri. Tako lahko že navsezgodaj izveste, kateri dogodki bodo krojili dan. Prav tako smo radijski program obogatili z oddajo o rekreaciji Z gibanjem do boljšega počutja, saj se zavedamo (in na to želimo opozoriti tudi poslušalce), da je gibanje nujno za bolj zdravo življenje in boljše počutje. Ker na Radiu Celje cenimo mnenje poslušalcev, dajemo poseben poudarek tudi kontaktnim oddajam. Od decembra lahko vsako jutro med 6.30 in 6.45 v oddaji Vaše mnenje šteje razpravljate o najrazličnejših aktualnih temah. Pri izboru glasbe smo večji poudarek namenili izboru slovenske glasbe ... Ena izmed novosti v letu 2013 pa je nov termin prenovljene oddaje Katrca. Namesto ob nedeljah ji boste odslej lahko prisluhnili ob ponedeljkih po 19.15, prvič 7. januarja. V sodelovanju s starejšim »bratom« Novim tednikom smo v minulem letu izpeljali tudi nekaj uspešnih akcij, v katerih smo počeli marsikaj: rojevali, nakupovali, hujšali, hodili na izlete, se zabavali na pikniku Katrce ... Obeležili smo tudi nekaj častitljivih obletnic. Oddaja Zeleni val je v letu 2012 praznovala 15 let, Pesem slovenske dežele je doživela 500. oddajo, tisočkrat pa se je 3. decembra zavrtel Vrtiljak polk in valčkov. S to častitljivo številko se je Vrtiljak po devetnajstih letih tudi poslovil z valov Radia Celje. Tudi v letu 2013 se bomo trudili za vas, zvesti poslušalci, da vam bo v družbi Radia Celje prijetno in da boste prvi izvedeli, kaj se dogaja v vašem kraju. Se slišimo! BA, foto: SHERPA TUJA LESTVICA 1. TROUBLEMAKER - OLLY MURS FEAT. FLO RIDA (6) 2. DNA - LITTLE MIX (4) 3. ROCK AND ROLL LOVE AFFAIR - PRINCE (2) 4. I JUST WANT A LOVER - WILL YOUNG (2) 5. RADIOACTIVE - RITA ORA (1) 6. WITHOUT YOU - SCOUTING FOR GIRLS (5) 7. I WON'T PLAY - GOSSIP (3) 8. LOVE IS EASY - MCFLY (4) 9. DEAD AND GONE - THE BLACK KEYS (3) 10. GIVE ME LOVE - ED SHEERAN (1) DOMAČA LESTVICA 1. HEY HEY - LOMBARDO (6) 2. SAJ SVA SKUPAJ - NINA PUŠLAR (3) 3. LE BODI TU - MARTINA ŠRAJ (3) 4. S TEBOJ LETET - CORVUS (4) 5. OD VIŠINE SE ZVRTI - IN & OUT (1) 6. PRAVLJICA MALINA - DARE ACOUSTIC (2) 7. BELIEVE - TIDE (5) 8. PRELEPO JE ŽIVLJENJE - THE USERS (6) 9. CEKINI PADAJO Z NEBA - RECYCLEMAN (1) 10. LUČI - ANDREJ IKICA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SCREAM & SHOUT - WILL. I. AM FEAT. BRITNEY SPEARS LET US MOVE ON - DIDO FEAT. KENDRICK LAMAR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NISEM KRIV II - GAL GJURIN MALO FANTAZIJE - DEMETRA MALALAN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. NOVI TEDNIK RAZVEDRILO 23 Nagradna križanka Gospa, dolžnost kliče. S svojo ladjo se moram . E hrus- ameriška OflTnurr tančna pevka izboklina zapora (ek5pr.) na moškem kupčija __vratu (star.) 6 pravni predpis najmočnejša igralna karta navodilo zadelo portugalsko mesto slovenska pevka kovačič NEKDANJA 11 ARGENTINSKA POLm-ČARKA PERON inkovski vladar m srbski arhitekt (momčilo) james bond figuralen okras 15 britanska viounistka (vanessa) ploščica iz nekvaše-nega testa STROKOVNJAK ZA ZOOLOGUO 23 beličnik ribje jajčece visoko-kalorično gorivo zevsova ljubica sadno drevo z drugim imenom igra pri taroku teritorialna obramba ameriška pesnica (euzabeth) am. igral (jennifer) 22 ameriška pevka (laura) pripadnik krščanske sekte v zda severni delveuke britanije alpinist česen glagol (lat.) nastopajoči v kabaretu debela palica staro vozilo (slabs.) irski otok razdra-ženost nevarna bolezen bojevniška spretnost 10 pravljična pošast irena kohont slovenski lutkar simončič kar nas obdaja pritok irt1ša .„.„ ameriška urejenost igrauu macek lupino azusko parkovno drevo 18 it. poet 1 aushieri slovenska naftna družba francosko vinsko žganje 12 pripadnik pomanj-brama- kanje nizma hrane 14 natru čebeli podobna žuželka hemo- zelenica globin v puščavi posteljica za dojenčka maroIko mesto 19 aloi podobna rastlina it. pisec (umberto) bodičasta lupina okrog kostanja znak za enakost igrana srečo konec življenja rahmani-nov kozji glas janez menart vtis, učinek No, končno je tudi grdemu račku uspelo najti. 16 emil baronik enota za el. napetost gospa oklepno vozilo japonski denar ameriška znamka športnih sandal vpra-šalnica težavnost ilovica (nar.) ivan čargo skladovnica (knjiž.) nekdanja upravna enota Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje 2. nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem 3. nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 10. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 101 Vodoravno: OPROŠCANJE, KRIPTOGRAM, RESA, KRAMA, ORALO, UV, GOR, RIM, ŠM, LK, OKNIŠČE, TOBOGAN, čut, zi, ako, peka, aktuar, original, kramp, zave- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Spoznali boste osebo, ob kateri se vam bo močno povečal srčni utrip. Ne bodite sramežljivi, temveč ji razkrijte svoja čustva. Čaka vas prijetno presenečenje, ki pa ste ga ne nek način lahko že slutili. On: Še vedno vam ne bo uspelo prepričati partnerke, da bi vam popolnoma zaupala. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite ... Ob koncu tedna se vam bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. TRJE, CAR, OTON, KAČE, VS, EM, IGRICE, LAMAIT, PEVCU, SONG, ODER, TRI, MB, NAROČNINA, CANADA, MIRT, NS, FG, GERE, POLT, NAT, LETA, AKTIV, IČA, ARE, BALANT, IMAM, VARIKINA, IROKEZI, TROMEJA, SCENARIJ, ADRE-SAT, KAPITALA. Geslo: Mirne in vesele praznike 1. nagrado, darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje, prejme: Ivo Kukovič, Botričnica 19b, Šentjur. 2. nagrado, darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Grobel-nem, prejme: Marjanca Blatnik, Klokočovnik 52, Loče. 3. nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju, prejme: Jože Lamper, Griže 117, Griže. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Izredno se boste izkazali na poslovnem področju, pa četudi vam od začetka ne bo šlo vse, kot ste si zamislili. Treba je pač vztrajati in videli boste, da bo na koncu vse po vaših željah. On: Šele takrat, ko prijatelj odide, spoznaš koliko ti je v resnici to prijateljstvo pomenilo. Skušajte se izogniti tej preizkušnji in popravite napake, ki ste jih storili. Seveda pa nekaj podobnega velja tudi za nasprotno stran. DVOJČKA ffl Ona: Srečali boste svojega nekdanjega partnerja, kar vam bo ponovno pognalo vročo kri po žilah. Poskusite se pokazati v svoji najboljši luči in si ponovno priboriti srce osebe, ki ste jo nekoč tako ljubili. On: Premislite, preden se odločite za nakup, saj vam trenutna situacija ne dovoljuje prevelike svobode pri teh stvareh. Torej je dobro poznati mejo, preko katere ne smete, da vam kasneje ne bo žal. Ona: Proti koncu tedna se vam obeta vesela zabava, iz katere boste odnesli težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin na dogodek pa bo ostal. Za kaj več pa se boste morali precej potruditi... On: Prav je, da zadeve razrešujete tako, da imate v mislih tudi čustva tistih, ki vam nekaj pomenijo. Od začetka se vam bo vse skupaj sicer malo zatikalo, vendar pa se bo kaj kmalu vse postavilo na pravo mesto. Ona: Teden se bo začel sicer malo nerodno, vendar pa se bodo stvari kaj hitro temeljito izboljšale. V ljubezni si boste privoščili manjšo avanturo, ki vas bo ponovno spomnila na slast prepovedane ljubezni. On: Slaba volja vas bo hitro minila, saj vas bo poklicala oseba, ki vam je že dalj časa močno pri srcu. Odzovite se povabilu na zabavo, kjer boste preživeli čudovit večer. In mogoče se lepšo noč . DEVICA Ona: Čeprav se vam bo sprva dozdevalo, da ste zašli v slepo ulico, boste kmalu našli pravo rešitev. Pravzaprav ste imeli veliko veliko srečo, vseeno pa boste stvari postavili na svoje mesto. Konec dober, vse dobro! On: Ugotovili boste, da je vaša partnerka še vedno do ušes zaljubljena v vas, kar vas bo v veliko meri razveselilo. Povrnite ji njeno ljubezen in preživeli boste izredno prijeten konec tedna v dvoje. TEHTNICA rt Ona: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki pa je resnično katastrofalen. Edina še spremenljiva možnost je ta, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. On: Svoji partnerki boste izkazovali precejšnjo hvaležnost, saj bo znala razumeti vaše trenutne težave ter vam iz njih tudi pomagala. Kar naenkrat bodo skrbi za vami in posvetili se boste prijetnemu praznovanju. msm Ona: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Naredite tudi vi nekaj za boljšo atmosfero, ne pa, da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli: nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled! On: Odločnost, da boste postorili vse tako, kot mora biti, vam bo nakopala prenekatero nevšečnost, ki pa naj vas nikar ne spravi v obup. Na koncu ob doseženem cilju se boste vsem težavam le še smejali. STRELEC ^ Ona: Jeza v vas ne bo trajala prav dolgo, saj vas bo nasmeh prijatelja povsem razorožil in edino, kar boste imeli v mislih, bo le to, kako kar čim bolje preživeti konec tedna v družbi osebe, v katero bi se lahko tudi zaljubili. On: Čeprav skoraj nič ne teče tako, kakor ste si zamislili, ne smete obupati in misliti, da je vse, kar počnete brez pomena. Še bolj se zagrizite v reševanje problema in videli boste, da bo rešitev prišla kar sama od sebe. KOZOROG jg^ Ona: Nekdo vam bo povedal svoje dobronamerno mnenje o vaših poslovnih potezah, kar vam bo v veliki meri koristilo pri pravilni oceni situacije. Pokažite svojo hvaležnost in ne bo vam žal. On: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čim prej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice tako v poslovnem, kot tudi zasebnem življenju. VODNAR Ona: Tisto, kar mislite vi, je le ena izmed možnih razlag vašega problema. Posvetujte se s prijatelji, saj vam bodo radi pomagali. Prijetna neznanka vam utegne narediti veliko uslugo, ki vam bo omogočila uresničitev vaših ljubezenskih sanj. On: Ta teden vam bo šlo resnično vse kot po maslu. Uspehi bodo tako na poslovnem področju kot tudi v ljubezni. Izkoristite ugodno priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela. Ona: To, kar se vam mogoče zdi trezno in pametno, se bo kaj hitro izkazalo kot izredno nepremišljena poteza. Pazite se, kajti takrat bo prepozno. In nikar si ne delajte nepotrebnih skrbi, saj jih imate že tako ali tako dovolj. On: Odkrito se boste spoprijeli z novo nalogo v poslovnem življenju in s takim pristopom naredili izredno dober vtis na svoje nadrejene. Konec koncev pa je tudi že čas, da tudi vi do-sežete svoje cilje. 2 4 3 5 13 7 9 17 20 21 8 Po celjskem skoku še velenjski potop Zdaj že tradicionalen ponovoletni skok v Savinjo je 1. januarja na Špico v Celju privabil več kot tisoč radovednežev. Kar 32 je bilo letos takšnih, ki so zmogli dovolj poguma in tokrat v res »ledeni« Savinji tudi zaplavali, med njimi si je hladno sprostitev v Celju privoščil tudi obiskovalec iz Barcelone. Seveda torkov dogodek ni minil brez celjskega ultramaratonskega plavalca Jožeta Tanka, ki si je v letu 2008 tudi zamislil namakanje v Savinji po zgledu številnih svetovnih prestolnic. Celjskemu županu Bojanu Šrotu tudi topla kapa na glavi ni pomagala odganjati mraza. Potem ko je v Savinji tokrat plaval že četrtič na novega leta dan, je ocenil, da je bila voda najbolj hladna doslej ali pa je bilo vsaj najmanj vodi v prid razmerje med temperaturo zraka in Savinje. »A potem ko si enkrat v kopalkah na bregu, je vseeno veliko lažje zaplavati, kot da bi se obrnil nazaj.« In se seveda someščanom »dal v zobe« za naslednjih nekaj mesecev, če ne celo let. Obiskovalci na Špici so se lahko prepričali, da je približno pet stopinj Celzija razlike med hladno Savinjo in s soncem obsijanem obrežjem dober pospešek. Vsekakor je iz vode šlo veliko hitreje kot vanjo ... Foto: SHERPA Kar 16 pogumnih potapljačev je že 18. novo leto nazdravilo pod vodno gladino Velenjskega jezera. Letošnji novoletni potop bodo v potapljaškem klubu DPD Jezero pomnili še po treh značilnostih: imeli so najmlajšega potapljača, eno potapljačico in potapljača paraplegika. Tudi tako so dokazali, da je potapljanje še en šport, ki ne pozna meja. S penino so premagali vodo, ki je imela le 8 stopinj in priplavali na površje polni adrenalina. Nalezli so se ga tudi številni obiskovalci. Foto: JANJA ŠEMENC, DPD Jezero