Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Lucchesi - Gorica MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. II' gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30 lir Leto XV - Štev. 8 (301) Udine, 1. maja 1964 Izhaja vsakih 15 dni VOLtLIVA PROPAGANDA V POLNEM RAZMAHU V DEŽELNEM PARLAMENTU naj bi ne manjkal glas slovenske manjšine PRVI MAI praznik dela | Čeprav je prvi maj izgubil precej svojega prvotnega živahnega revolucionarnega duha - klasično bojevitega duha, hi je v vseh buržuaških državah mobiliziral policijo in vojsko, da bi se preprečile in Zadušile manifestacije delavnega ljudstva, ker je bila ra-zobešena rdeča zastava, simbol dela in napredka, in so odmevale himne zatiranih -ostane vseeno največji praznik, ki ga proslavljajo delavci vsega sveta. Danes je ta praznik seveda bolj miren kot v preteklosti, ho ni bil še priznan - kakor je bilo povedano, so se skoraj Povsod borili proti temu praznovanju celo z orožjem - ne °d kapitalističnih in konservativnih režimov, ne od cer-hve, ki so videli v delavskih manifestaci j ah samo izbruhe »soversivov« in poizkuse javnega uporništva. Prvi maj - tesno povezan s trdimi, a včasih zmagovitimi etapami delavcev vsega sveta, katere je skoraj vedno spremljalo zatiranje in pokoli, začenši z onim v Chicagu (1890), hi je dal povod za rojstvo »mednarodnega praznika dela« - tudi danes ni bistveno Izgubil prvotnega pomena. Ta dan se drže po vsem svetu, razen v državah, kjer vladajo fevdalni in absolutistični režici, kot v nekaterih predelih Azije, in fašistični režimi, ka-hor na primer v Španiji in Portugalski, slavnostni govori lyi se vijejo po ulicah dolgi sPrevodi delavcev, ki vzklikalo »ŽIVEL PRVI MAJ«. Prvi maj ostane zato, kljub °hvirom s spektakularnim o-Zadjem (športni, folklorni in drugi nastopi), ki mu dajejo nekako vedrost in veselost, Zelo važen dogodek, kajti ta dan delavci, kmetje, obrtniki, Uradniki in intelektualci seštelo pravice, ki jim pritičejo, a Hm jih niso še priznali, in Zahtevajo z vso resnostjo, da Se jim da to, kar jim pripada Usi vedo, da obstajajo še danes skoraj povsod v svetu lZkoriščevalci (bogataši) in izkoriščani (delavci in kmet-,e) in da so zaradi tega še Vedno socialne neenakosti, ki SP še bolj težke in trde zavol-1° privilegijev, katere n a ža-°st še vedno uživajo bogati sl°ji in zavoljo premoči monopolov, ki so, kot je v nava-1 reči v političnem žargonu, Travi »padroni del vapore«. Torej je naravno in predam človeško, da » PRVI fjAJ«, največji praznik vseh elavcev, ne izgubi ničesar od Želje In upi Slovencev videmske pokrajine - Vsi noj Izvrše svojo dolžnost, do bodo zagotovili svoje primerno zastopstvo - Cas je, da se jim priznajo vse pravice Ponteba # Dunja _ Sk/uze J $ Raven c a m Osojane t -*•«* r/U ’ ' Gospod, Oče naš, poslušaj glas Svojega ljudstva, daj mu varnega %>ditelja, da ne bo vedno kolebalo Stanka vilhar VI. Se pred mrakom so že bili na O-Sredku. Martinac se je s Cenetom grablje takoj pogodil, saj jih je do v čumnati kar celo skladanico. rcz.ani pa, ki so se za dolginom Potegnili k Černejevim, so se usidrali ob ognjišču. Njim se zdaj di nikamor mudilo. Martinac pa sc je tako razvnel, da ni videl ne k • 1 c'rug‘d kot Tonko. Osred-arjev se je bilo nabiralo ob murvi a borjaču vedno več in srdito so °gIedovali skozi vrata v hišo, kjer s° se šopirili Brežani. Pogledi O-^cdkarjev pa jim niso šli prav nič kosti in delali so se, kakor da bi e videli, kaj se dogaja zunaj. To jd je Osredkarje še bolj razkačilo. iwv so vedeli, da Martinac ni riel zaradi grabelj. Ponje bi v moralni bedi in v zaničevanju med narodi ! In Bog je že poskrbel : Ivan Trinko bo postal glasnik tega ljudstva!« Redovnica Miazzo pravi o razmerah pod fašizmom sledeče : »Naravno je, da je bil Ivan Trinko antifašist, gotovo ne iz strankarskega vidika, morda bolj zato, ker je s svojo bogato izkušnjo že ob rojstvu fašizma predvideval njegov usodni zaton. Pred vsemi je branil svobodo jezika, šege in navade vsakega naroda, s svojo ognjevito in prepričevalno besedo in s svojimi spisi je skušal dopovedati voditeljem provinc in občin ta dejstva : kot ima vsak posameznik svoje fizične in moralne lastnosti, ki jih ne moremo zatreti, tako ima vsak narod svojstveno zgodovino, ki iz fizičnega vidika oblikuje neizbrisno moralno, socialno in narodno vzgojo. Ukinitev slovenskega jezika je bila za Trinka — glasnika Beneške Slovenije — rana, ki se ni več zacelila. Če je italijanska kritika prevlečena z neko rezerviranostjo, ko govori ali piše o Ivanu Trinku, je le zato, ker ni deloval za neke osebne ali politične koristi, ampak zato, ker mu je ljubezen do ljudi narekovala, da odločno in pogumno prikaže na najboljši način, kako je treba ravnati z obmejnim ljudstvom, ki je bolj kot vsi drugi izpostavljeno trpljenju, zlorabam in zvijačam. Ne moremo zanikati, da bi danes, nekaj let po njegovi smrti, nekateri radi pokopali ime lahko poslal vsakega otročaja. Brežani nikakor niso hoteli domov, čeprav se je že nečilo. Tcnac se je prestovai, kot bi stal na trnih. Videl je dolgina, kako izzivalno si popravlja klobuk, ga potiska na stran in zopet rine na vrat. Začutil je, da se boji za Tonko, kot bi ji pretilo nekaj hudega. Ni imel več miru in začel je fantom dopovedovati, da trpi zdaj njihova čast, ker jim Brežani pred nosom jemljejo dekleta. Prikrival je, da je sam tista čast, da hoče imeti Tonko zase. V hiši so poskušali nekaj zapeti in s tem drezati v žerjavico. »Hej, fantje! Tega ne bomo trpeli,« je kliknil Tonac in pred njimi zrasel za dobro ped. »Naj si zapomnijo, da se je treba najprej pomeniti z domačini in šele po- msgr. Trinka, češ da je bil slavofil. Toda stotine njegovih učencev, stanovskih tovarišev, znanstvenikov in literatov, zlasti pa duhovniki Beneške Slovenije ga branijo in mu neustrašeno sledijo in ga imenujejo »veliki učitelj«, ki ni nikdar odstopil niti v najhujših nevihtah in je vedno s prezirom gledal na tiste, ki so ga dolžili, da je sovražnik Italijanov. Trinkovo srce je utripalo tako za Italijo kot za njegove rojake iz pozabljene zemlje Beneške Slovenije. Njegov uravnovešen razum, njegova premočrtna vest, ki ni klonila ne na desno ne na levo, vzbujajo spoštovanje in čast.« Redovnica prof. Miazzo z žalostjo ugotavlja, da Trinkove pesmi razen kritike v »Ljubljanskem zvonu« in »Dom in svetu« niso povzročile drugih odmevov. Zato so ji bile pri njeni disertaciji skoraj edini pripomoček pesmi same. Poglobila se je vanje in se tako približala Trinku, da nam je podala živo sliko umetnika, ki stoji pred nami kot izklesana osebnost. Od verza do verza je premišljevala njegove misli in poslušala utrip njegovega srca. Zato je o tej majhni knjižici »Poezij« napisala 213 tipkanih strani, delo, ki bi bilo vredno prevoda. Redovnica Miazzo pravi : »Ivan Trinko se nam v svoji preprosti umetnosti predstavlja s svojo sproščeno jasnostjo brez prikrivanja in krivulj : njegova čustva so naša čustva, razne njegove spre- terò, če ti nimajo nič proti, lahko pridejo v vas.« Medtem se je bila naredila trda noč. Osredkarji so se utrdili na klancu in čakali na pritepence. Od vaških dimnikov je prihajal duh po polenti in fante dražil k jedi. Kdo med njimi ni bil jedež? Bur-jak, shod na pragu zime, je prinašal volčji tek ! Živčno so hodili po klancu in prisluškovali, kdaj se bo Brežanom zljubilo oditi. A fantje iz hiše niso kazali nobene sile. Končno jih je minilo potrpljenje; začeli so tekati okoli Čer-nejeve hiše in pozivati na boj. »Vsekajmo! Le pridite ven, mrhe! Vam bomo že pokazali.« V noč je odmevalo, kot bi se bil tamkaj zbral bataljon voja-Tov^ V hiši je v hipu vse utihnilo. Brežani so pogasili ogenj na ognjišču in utrnili petrolejko, da bi se v temi laže izmuznili iz hiše. Kjer so poprej bahavo kričali, je nastala smrtna tišina. »Korajža vam leze hlače, kaj, Brežani?« je zagrmel Tonac z bor-jača. membe so naše spremembe in tudi pri opisovanju lastne notranjosti je imel en sam namen : v duše svojih bravcev je hotel vsaditi čut najbolj velikodušnega razumevanja in bratstva.« Redovnica Miazzo piše dalje: »Trpljenje je vzmet, ki ustvarja življenje, najvišji dar, ki nam ga daje Bog; življenje vir veselja in žalosti, življenje, prvi in bistveni vzrok kozmičnega reda, vsled česa vse nastaja, raste in se spreminja«. »Trpljenje in veselje, dva mogočna tečaja, ki vzajemno nastajata in se spopolnjujeta, urejujeta naš obstoj. A v tem čudovitem kraljestvu nismo sami, Okrog nas živijo in se gibljejo še druga bitja, ki imajo svojo izrazito osebnost, v kateri živi popoln oseben svet. Navidezno v skladnem razumevanju. Človeška družba se nujno razvija v neprestani borbi, ker vsak posameznik hoče nadkriljevati dru- Iz Rezjansk doline CESTA V LIŠČECA ZAPRTA Zaradi dežja, ki je padal neprestano več dni, se je podrl zid ob cesti, ki vodi od električne centrale proti Liščecam in zato se ne more vršiti do nadaljnega nobeden promet. Na lice mesta sta prišla dva funkcionarja od «Genio Civile» (Tehnični urad) in od ENEL (Ente Nazionale Elettricità — Zavod, ki upravlja podržavljeno električno energijo), da sta ogledala škodo. Prebivalci Liščec so sedaj odrezani od sveta, saj ne more do njih po cesti nobeno prometno vozilo. Sedaj hodijo v Ravenco, kjer je sedež komuna, in v druge vasi, kjer imajo svoje opravke, preko strmih gora po stezicah in zato komaj pričakujejo, da bodo zopet cesto podprli z dobrim kamenitim zidom. Oso ja ne Pretekli teden je prišel v Oso-jane videmski nadškof Zaffonato, da je blagoslovil novi oltar, katerega je daroval domačin Anton Siega, ki stanuje v Trbižu, kjer ima svojo trgovino. Ta je tudi v preteklosti dosti prispeval tako v materialu kot v denarju za gradnjo cerkve. IzNadiške «Ente di economia montana» je dau komunom Sovodnje, Srednje, Sv, Lenart, Grmek in Brdo povračilo u meri 80% na kontribute, ki jih morajo dati komuni tisti usta- Nihče ni odgovoril. »Kaj se stiskate ženskam pod kikle, ven, ven, če imate pogum, da se malo pomenimo!« »Le čemu bi hodili ven? Nam se ne mudi, saj smo v hiši in z vami se nimamo kaj pogovarjati.« »Seveda ne. Pogovarjali se bomo danes mi in ne vi. Kaj se prihajate ženit, mlečneži?!« »Kaj, mlečneži? Saj smo se u-pali priti v hišo!« Tonac je bil gorak in govoril je kot špjeterski župan. Zdelo se mu je, da bi zdaj, če bi bilo potrebno, stopil pred samega cesarja. »Kaj iščete tu? Poberite se-« Brežani so se sicer izmuznili iz hiše, toda na klancu se je vsula nanje toča rakelj in kamenja. Nič niso slišali, kaj so Osredkarji kričali za njimi. Tekli so, kolikor so jih nesle noge, in kamenje jih je zadevalo pod nogami in jih tolklo po hrbtih. Ustavili so se šele pod klancem. Posedli so ob stezi in se oddihovali, čakali, da se jim pete ohladijo, in vmes preklinjali. »Plačali jim bomo vsak kamen, ge, se hoče uveljaviti in v tem medsebojnem trenju je trpljenje neizogibno. Pravi človek je le tisti, ki v borbi in samouveljavljanju ne rani pravic svojega bližnjega. Iz borbe in medsebojnega trenja nastaja trpljenje. Trpljenje in veselje pa ni za vse enako. Odvisno je od občutljivosti. Tako n. pr. brezbrižni trpi, a je njegovo trpljenje le površno, podobno kratki, močni plohi, ki trenutno vznemiri a ne prodre v globino. Optimist trpi, a njegovo trpljenje, pa naj bo še tako hudo, vedno oživljajo ideali, jasni prividi, ki odvračajo dušo od bolečine. Trpljenje pesimista končno premaga vse po količini in trajanju. Imamo pa še intimno, skrito trpljenje, ki izvira iz zavesti slabotne človeške narave. In končno je še trpljenje, ki je bolj velikodušno, vzvišeno in ga občutijo le veliki duhovi, to trpljenje za bolečine in bedo svojega bližnjega.« novi kot plačilo za stroške, ki so jih imele komunske administracije za konkors, ko so muorle nardit nekaj djel. NESREČE. U špitau so muorli pejat 19 ljetnega Jožefa Rutarja, zaki se je par djelu u gozdu močno usjeku s sekiro u desno kolje-no. Ozdravu bo u dveh tjednih. Ponesrečiti se je tud 62 ljetni Rodolfo Trusgnach, ki je padu an se močno udaru u glavo. Podbonesec PUOJSKA POT U OBALO Regionalni inšpektorat za gozdarstvo (Ispettorato Regionale delle Foreste) iz Padove je spo-ročiu, de bo dau še tekom tega ljeta na dispozicion potrjeban denar za gradnjo puojske poti, ki bo vezala Obalo s Podbo-nescem. Istočasno pa je tud pooblastiu komun, de parpravi tozadeuno tehnično dokumentacijo. Ljudje se troštajo, de ni tuo predvotacionska obeča, kar se tjem takuò ubogih krajih na žalost takuò pogostoma dogaja. Krnahta Prejšnjo nedeljo te bò tu Kr-nahti usè živo, saj so paršli u to zakotno anu zapuščeno vas še judje iz drugih komunov, kot bi bà dna velika fješta, U Šluo-katu so zajeli nou vjer vode za rinforcat stari akvedot «Cor-nappo», ki daje pitno vodo štirim komunom u Furaniji. Ob tej okažjoni so paršli tud eskspo-nenti konzorcija «Acquedotto del Cornappo» iz Taržizma, raprežen-tanti našega komuna anu autori-tadi iz Vidma anu Cente. da bodo vedeli kdo smo mi!« jih je svečano rotil dolgi Martinac. Zdajci so se fantje spomnili, da jih je prav on spravil v kašo. Jeza jim je zavrela in složno so mu jih naložili. »Ti si kriv, čamapr! Če bi se močevali z njimi, bi bilo nekaj, tako pa bo vsa fara zvedela, da smo jo klavrno popihali ,in tudi norce bodo brili iz nas.« Ta je imel pobita kolena, drugi dlani, bunk pa ni manjkalo nobenemu. Martinac se je splazil domov s stisnjenimi zobmi. Udarci, sramota, vse ga je bolelo, najbolj pa spoznanje, da ga Tonka ni marala. Tonka je stala pred vilo Scho-berjevih in malce v strahu pozvonila. Dolgo ni bilo nikogar. Slednjič so se vrata odprla in na pragu se je pokazala gospa. »No, no, si se vrnila? Kar pogrešala sem te. Dela se je nabralo dovolj in morala boš pohiteti, da spraviš hišo v red.« (Se nadaljuje) Sence pod Matajurjem : ODLOMEK) Stran 4 MATAJUR Štev. f »£31 : jDUIH IMUIIUU Izpod Kolo Statistike rezidentnega prebivalstva v ljudskih štetjih ud leta 1911 pa do leta 1961 V zadnji številki smo prikazali padec prebivalstva v jezikovno čisto slovenskih komunih, danes pa prinašamo uradne podatke iz jezikovno mešanih komunov, kjer se je tudi zabeležil velik padec prebivalstva v zadnjih 50 letih, posebno v Gorjanih (Montenars). Pri teh podatkih je treba upoštevati, da so med štetjem 1951 in 1961 nastale nekatere spremembe: vas Breg, ki je pri prejšnjem štetju pripadala h komunu Gorjani, je bila leta 1961 že preklju-čena h komunu Brdo v Terski dolini in je zaradi tega seveda prebivalstvo tega komuna nara-stlo za 62 enot. Isto velja tudi za komun Fojda, ki je v tem času pridobil slovensko vas Podvrata, ki je preje spadala h komunu Ahten in štela 137 prebivalcev. Naj pojasnimo še, da je bil komun Gorjani pri ljudskih štetjih 1931 in 1936 štet h komunu Rtinj, ker so ga leta 1929 ukinili in je postal zopet samostojen komun šele leta 1946. Računati je treba tudi, da se je v zadnjih desetih letih emigracija znatno povečala in da podatki iz ljudskega štetja iz leta 1961 ne drže stoodstotno, kajti nešteto ljudi je odšlo za stalno v inozemstvo ali v notranjost Italije, a so obdržali rezidenco v domačem komunu. Nešteto hribovskih pasivnih komunov, posebno v Furlaniji, so imeli vso korist prikazati čim večje število rezidentnega prebivalstva, kajti prav na podlagi rezidentnega prebivalstva daje država hribovskim komunom razne prispevke, kot na primer prispevek prometnega davka (Imposta Generale sull’Entrata). Podatki iz leta 1961 niso še uradni prav zaradi tega, ker se dosti komunov ni držalo navodil, ki so jih dali centralni statistični uradi in so morali napraviti nov pregled. Kot smo že pisali v preteklosti, so prišli v večino hribovskih komunov razni inšpektorji, da so uvedli kontrole. Tu spodaj objavljamo razpredelnico ljudskih štetij jezikovno mešanih komunov, pozneje bomo pa prinesli podatke, ki se nanašajo samo na slovenske vasi teh komunov, seveda v kolikor bomo prišli do teh podatkov, kajti, kot smo že povedali, so pri vsakemu štetju kake spremembe nastale zaradi administrativnih razdelitev s strani raznih komunov raznih frakcij (frazioni di censimento). OBČINE (Comuni) Popisi prebivalstva 1911 1921 1931 1936 1951 1961 Razlika Rtinj (Artegna) Ahten (Attitnis) Fojda (Faedis) Gorjani (Montenars) Neme (Nimis) Praprotno ( Prepotto) Centa (Tarcento) Tavorjana (Torreano) Čedad (Cividale) ,271 4.551 227 4.327 080 5.409 122 2.356 250 6.165 5.751 4.000 4.929 4.985 3.373 4.471 4.869 4.405 4.044 3.133 4.703 1.465 4.398 3.701 — 570 2.911 —1.316 4.100 — 980 1.065 —1.057 3.599 —2.651 .238 ,381 .505 2.316 13.814 3.607 2.142 2.041 2.036 1.536 — 702 12.061 10.435 11.687 10.115 —3.266 3.357 3.234 3.404 2.918 — 587 10.031 11.622 11.446 10.424 11.445 10.799 + 768 Skupno 51.105 54.167 48.555 43.368 46.315 40.744 - 10.361 1) Komun Gorjani (Montenars) je izgubil v petdesetih letih polovico prebivalstva. V občini sta slovenski frakciji Sv. Magdalena in Flejban prav tako prišli ob 50% svojih ljudi. 2) V drugi svetovni vojni sta izgubili precej prebivalstva občini Rtinj in Ahten. 3. Komun Ahten, 'Neme, Praprotno, Centa so izgubile povprečno v 50 letih četrtino prebi-vastva. V Komunu Ahten so velike slovenske frakcije Malina, SPOMNITE SE IO. MAJA Volite vsi in volite dobro NAŠIM LJUDEM NAŠIM EMIGRANTOM Ob tem težko pričakovanem in prijetnem prazniku, ki je tako blizu srca vsakega delavca, pozdravlja »MATAJUR« prisrčno in iskreno vse naše ljudi Furlanske Slovenije, doline Rezije in Kanalske doline ter vse tiste naše, ki žive v drugih predelih ozemlja pokrajine. V prazničnem ozračju prvega maja — in istočasno obveznem za tiste, ki se pote, ki se žrtvujejo, ki se borijo in upajo — »MATAJUR» pozdravlja in bratsko objema vse tiste, in teh je mnogo, ki so daleč od svoje rodne zemlje, kjer so pustili najslajšo ljubezen in svoje najdražje in najlepše spomine, in so si morali iti na tuje služit kruha, kakor tudi one, ki v teh dneh prihajajo domov, ker so izkoristili nekatere olajšave, ki so bile dane ob priliki volitev. Ob tej priliki »MATAJUR« tudi spominja vse slovensko govoreče volivce videmske pokrajine, moške in ženske, da se bodo vršile volitve za deželo Furlanija - Julijska Benečija dne 10. in 11. maja in da gre za velik, ugoden in morda odločilen dogodek za bodočo usodo slovenske skupnosti videmske pokrajine. Zato naj volijo vsi in naj volijo dobro in naj tudi ne pozabijo, da bodo mogli samo domači zaupljivi možje, ki so zvesti idealom naših velikih in častitljivih prednikov, rešiti s polnim zadoščenjem stoletni ekonomski, socialni, etnični in jezikovni problem naše skupnosti. Porčinj, Subid in deloma Rekluž, ki so tudi izgubile prav tako velik del ljudi. 4. Komun Praprotno s svojimi številnimi slovenskimi frakcijami je izgubil tretjino prebivalstva, tako da postaja dolina Idrijce v svojem srednjem in gornjem teku čedalje bolj prazna. 5. Od vseh mestnih centrov izgublja Centa najbolj hitro svoje prebivalstvo, a Čedad se drži statično, ne izgublja prebivalstva a tudi ne raste. 6. Značilen je porast prebivalstva te cone po prvi vojni z vrnitvijo emigrantov, padec pod fašizmom in naglo padanje od 1951 naprej. Zvjedli smo, de imajo namjen še 1 j etos asfaltirat cjesto, ki veže dolino z usemi vasmi, ki leže pod Kolovratom. Na to vižo bi im j eie asfaltirano cjesto Peternel, Rukin, Trinki, Gorenja an Dolenja Dreka, Kras (kjer je sedež komuna) an Trušnje. Tisto djelo bo sevjeda koštalo dosti, a potlè za dougo časa ne bo potrjebno strojit te cjeste an se bo paršparalo par uzdarževanju. Te vasi bojo tud dosti par dob ile, zaki se bo lahko razviu turizem. Razgled iz Kolovrata na furlansko ravnino je rjes ljep an tud zrak an voda sta tle dobra. Use zgleda, de bojo postroj il tud tisto cjesto, ki peje čez konfin an gre po grebenu Kolovrata na jugoslovanskem teritoriju. Takuò se bo moglo skuoz naše vasi iti na Ravne, Livek an Kobarid al pa na drugi kraj čez Kambreško, u Brda an Soško dolino do Go- rice. SMRTNA KOSA. Pretekli tje-dan smo pokopali Antona Rutarja iz Dreke, ki je umrù u starosti 83 ljet. K zadnjemu počitku ga je spremila cjela vas, saj je biu po svojem dobrem srcu poznan ne samo u Dreki, ampak po usej okuolici. Žlahti nepozabnega rankega izrekamo naše sožalje. Umrla je tud Matilda Vogrič,1 doma iz Grmeka. Smart jo je ugrabila iz naše srede še u naj-buojših ljetih, saj je bla stara komaj nekaj več kot 50 ljet. 0-hranil jo bomo u trajnem spominu. iiiiiiiic.iii.i1!!! liiiisiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiJiiiiJiiiiiiiiiiiiift iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii» ni’i;iiiiiiitiiiii(iiiiiii;itiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin U HLODICU SE JE PODRLA Iz Terske HIŠA Prejšnji tjedan smo zgubili kar dua moža iz našega komuna : 56 ljetnega Bepota Buttolo iz Tera anu 63 ljetnega Zefa Negro iz Zavrha. Bepo Buttolo u e umar tu oštariji Terezine Cullino, zaki te mu ejtu oršlo slabo. Mjedih e konštatu, ke u e umar zavoj sarčne paralize. Zef Negro u e pa obupu nad živenjem anu se objesu u suojem šolarju. Smart obeh ne zlo pretresla uso Tersko dolino, saj sta bla obadua onešta anu djelauna moža. Njih ricordo u če reštati sim-pri žiu med nami. Brdo v Terski dolini če jih ašfaltati, ke to če beti djelo nareto dan bòt za simpri. Ašfaltana cjesta, ki bo pejala na Vizont, se bo srjetla s to, ke na če priti iz Terske doline anu to bo koštalo 116 milijonov lir. Use to je sevje še u glavi komunskih mož anu to če koven-tati še prositi za kontribut, zaki komun u njema soute najčej za najbuj urgenta djela anu zatuò to če koventati sigurno še dougo časa čakati, de se bo kèj realiziralo. Slovejske gorske vasi so pa itako simpri zadnje par djelih anu zatuò j udje no ne vervajo dosti tjem govoricam, posebno tu tjelem času, ke no če beti votacioni. Njekšne noči prejšnjega tjed-na se je zbudila usa vas, zaki se je podrla hiša bečarja Alfonsa Marcuzzija. 'Na srečo ni nobedaO stau u njej, zaki Marcuzzi je že, prejšnji dan slutil, de se bo hiša podrla an je u pravem cajtu šu drugam stat. Ob hiši teče namreč hudournik Rijeka, ki je počasi ljeta an ljeta izpodjedal fondamente. Že lansko ljeto, kar je Rijeka prestopila brjegove, je ostala hiša zlo poškodovana. De bi jo rešil, bi muorli premaknit potok, kar je pa u tjem kraju kuaž nemogoče. Takrat se je podrù že en kos hiše an zatuò se je parčakovalo. de bo u kratkem do kraja razjedla fondamente an ruševine, kar se je tud zgodilo. iiiiiiiìiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i'i'i'i'i'inmiiiiiiiiiHii min m n i nun i i n 1111111 To more beti, ke hčeram Terske doline ne bo konventalo več hoditi po svjetu za dejklo ali djelat u eštero. To nje dougo od tega, de je dna fabrika imper-meabiljeu iz Vidma odprla u Brdu, u lokalih nad koperativo, laboratorij. Zaenkrat djela tle nih 20 hčeri, use mlade ad 15 do 20 ljet, zaki no se muorajo še naučit mištir. Anjelè no šivajo ko j barete anu pasove za impermeabilje, potèm bojo djelale pa še druga djela, kar no se bojo naučile. To se kapiša, ke paja na nje tekaj velika, provizorično no lovijo pa-jo kot no jo imajo «aprendiste» drugje, tuo to e oku 15 do 18.000 lir na mjesac. Ljepo to bi tjelo beti, ke bi šle tle djelat usaj za nekaj ljet usè naše hčere, zaki itako bi se naučile šivat anu fabrika bo sigurno povečala anu potèm dala cjelo pajo kot no jo lovijo kvalificirane djelouke. Merit za to iniciativo na gre predvsem domačemu ospuodu Zannierju, ki no mu stoje zarjes par sarcu deštin hčeri. Kaj te se jih je izgubilo po svjetu anu kaj souzà so prelile naše uboge matere, zaki njih hčere no ne nenčej pišejo kje so, zaki to jih je špot povjedati na kake poti so zabredle. Grozen požar na Irbiškem trgu Od devetdeset stojnic 48 uničenih ali močno poškodovanih -Škoda znaša okoli 200 milijonov lir - Odprta nabiralna akcija Za v SISTEMACIJA NAJBUJ ZAPUŠČENIH CJEST Ljudje iz gorskih vasi komuna Neme (Nimis) kar vjervati ne morejo, ke so na komunskem konseju diskutirali o sistemaci ji cjest na Vizontu, u Krnici anu Crneji, zaki so najbuj zapuščenč anu se žej skuažej ne da uoziti po njih. No pravijo še, ke no Dne 19. aprila je izbruhnil okoli 20. ure na trbiškem trgu grozen požar, ki se je razvil med stojnicami, kjer prodajajo obutev, perilo in drugo blago. V nekaj minutah so visoki plameni zajeli kar 48 stojnic in jih 26 do tal uničili. Kako je prišlo do požara, še ni znano. Nekateri menijo, da je kdo zanetil, kajti tudi pred šestimi meseci je prav na tem mestu gorelo in so prodajalci trpeli precej škode, drugi pa so mnenja, da je prišlo do kratkega stika. Na vsak način bodo morale dognati pravi vzrok kompetentne oblasti. Na kraj požara so se takoj podali domači gasilci, katerim so se pridružili še številni pro-stovolci. Ker jim ni takoj uspelo zadušiti ognja in ker so plameni zajemali vedno večjo površino, so klicali na pomoč še gasilce iz Podkloštra na Koroškem (prva vas na avstrijski strani), iz Rablja Žabnic in Tolmeča v Kar-niji. Gasili so skoraj do jutra. V Dolenjem Trbižu, kjer je 90 stanovanj ; tu prodajajo najrazličnejše blago, od rute do pisanega slamnika, cokel in volnene odeje, kar je seveda prava vaba za turiste, ki prihajajo semkaj v velikem številu iz sosednje Slovenije in Koroške. Med temi kramarji je največ Rezijanov in ljudi iz Južne Italije, ki so enkrat hodili okoli s krošnjo, ko so si pa nekoliko opomogli in je to zahteval tudi čas, so postavili na trgu stant in tu prodajajo ki so na odprtem celo leto. Tisti, jim je ogenj uničil stojnico, prišli ob vse premoženje. Večina je prav te dni bogato založila stojnice z novim blagom, kajti prišla je pomlad, ki vabi ljudi na izlete in ob takšni priliki si vsakdo rad kupi tudi kaj novega-Da bi prišli na pomoč tako težko prizadetim ljudem, so takoj odprli nabiralno akcijo. Prvi se je odzval videmski prefekt dr-Sandrelli, ki je poslal milijon lit- Ahten PROGRAM JAVNIH DJEL Na zadnjem zasedanju komufl' skega konsilija so diskutiral o cje' li vrsti zlo važnih puntov dnevn^j ga reda an o veliki krizi, ki je zaj^ la naš komun, zaki ta je ubog, sta' talna posojila an kontributi so P1'1 takuò majhni, de se z njimi ne m0" re dosti realizirati. Na konseju s?| zaenkrat sprejel prožet za asfalt1' ranje cjest u vaseh Ahten, Maliji an Subid, kar bo koštalo okuol 2-1 milijonov lir. Stato bo dal za tistf djela 5 procent kontributa, za kd tje ostalih stroškov bo pa muodj ■ it) komun uzet posojilo. Sprejel so to prožet električnenapeljave v Subu Kancelirje in Pikol. Stato bo za sto djelo dau 60 procent. Sada ^ delno sistemiral vodovod u Sal^ drih, na postrojila pa še čakaj Rekluž an Subid, ki tarpijo use m F to pomanjkanje vdde, zaki to njeso več dobri. Deliberano je bh1 tud, de bojo zgradil u Subidu Porčinj u nou britof L