Leio V., šfev. 43. V Celfru loraK due 17. aprila 1923. faštoiaa platans y gutitfiBL 3t?,ne leir.o 60 Din, mesečrro 5 Din, zu inozemstvo 240 Din. Ogiasi :or:minievanja so se v ršlLa. i)rcte- j cni t'M-cn v.lJvogradn in Zagrebu po- ^aiariia clelegaiov.. revizijonističnin strank i/ Slovenije. Hrvatske in Bosne < zasiopn,ik.i sedaj vladajoöe srbske na- o koneeno v prhnernem momentu nidikaü izkoristili v to. da so razbili -¦kiipSČino in izvedli nove volirve sarm T'.omotcno po svojl volji. Kar Davido- viČu rii nspelo. to je bii primoran po.sku- -,rt1 e po dobrem obedu bistveno spravfjJvejše, ko pred obedom, ki pä nc moTe mimo visoko državitiskih tcmiinov "Hiag-arccv in otročiČev«, ki-r ne rnore- ¦>o verjeti, da bi tako inlruzenje moglo upravfiati našo državo. Kaj naj s tca:a ?epfea zrastc. Občutck iinaino, da se n) cfoscžeit vrhiiHcc nasesa trplienja. Ju- "sjoslovan je velik v nesreci, niajhen v reči. Pr-eveč srečc nam je bilo odmer- .,ene z osvobojenjeni. (iLava nam je po- stala težkajn zmedena, kot o•!- deja avstrijAc ärzave« in vsi prasncjo v smth. Drugi p:,)ve: »Nekoč scm tudi ja/. pel: ,Der Österreicher hat ein Vaterland'. In zopet se zakrohotaio. »Dobro je, pra- vi tretji, »v Avstriji sme vsak sebe m drnsre na Rlavo staviti«. In zopet smeh in smeh, dokler niso tarn prj Linzu iz- slopili. V zadnjcm hipu sc je eden iz- resnil (hotel je zapušiti a se mu vžigali- ca ni zapalila) in rekel: »V vsaki skatlji- ci je polovica yzijjalic za nie«. Tako se Avsdijei rogajo žalostnemu ostanku nekdanje svoje slave. Prizora sem se spomnil danes na skupščini poljskih socialistov v Var^avi. Stari,. rnenda 9P ktn\ socialist jji član senaü; Buljslav IJniauovški predsedit- je, iKjslanec Hariickj govori. Dvorariä pulna. Govori se o Pilsydskem, bivsern načeinikit poljskc republikc^ in sedanjen.- .^ciiensüiaiiieiii süfu, kr je izšel iz soci- ;r. Yr. Ilesič. Niso redki slučaji, da ena ali dru- ga drznost piača s svojim življenjem ter se v kakem prepadti ubije. V pri[aznem pastirskem hramu kraljuje brhka KJemenžekova Micka, ki nam prijazno postreže s toplim mlekom, ki našim praznim želodcem izborno prija. Marsikatera mestna gospodična bi ostrmela in onemela nad lepo in čisto slovensko govorico ter nad uzor- nim obnaSanjem hčerke te divje gor- ske soteske. Dom njen je v Matkovem kotu ; v Robanovem prebiva. Ie 3 poletne mesece ter spravlja mieko krav in drobnice, ki se tu pase. Po kratkern počitku poslovili smo se od gostoljubne znanke ter krenili od pastirske koče naravnost proti stenam Ojstrice. Kmalu pa je treba zaviti levo čez široko prodišče divjega hudournika. ki je skoro popolnoma suho. \z prodiiča vodi pot po malern gozdičku, ter se začne takoj zelo strmo yzpenjati v stene. Pot skozi Robanov kot na Koro- šico je turlstično brezdyomno najbolj 1 Bnronija TomSii, r oj. Mom vet. Dne X. trn. je nehalo biti sree inii- lere, ie koiičalo življenje, posvcčenp blaccru svoje drnžine. Daleč od svojc toli ljubljene rodnc grude zatisnila K1 f'nidnu oci vzor-rnati in soproga« zapii- stivsi sadove svojesa. nadčloveškvsa trudä h\ trpljcnja — odrasle, skoro po- vsem preskrbJjenL' otroke in 7. niimi svojega zivljenskesa druga. . . Usoda ji ni posnla potl življenja. s eveijem. kajH od 13, leta, ko ji; .ie kot najstarcjSi i/.med sedem sorojcncc\ u- u-irla.prcblaga.mati v komaj 33. letu svo- jc r,tarosti, začela se je trnjeva pot, ¦ka- te.ro je morala prehoditi in katero je pp- polnoriKi izerpana koncalä 6 dni pred svo.iiiii 58. letoni. Cesto, ko je čVsala svojo mak» hčtr- ko, udrle sp se ji solze, kaJti spomnila sc je, da je bila rojena na' veli'ki pebek: n- sojeito ji je bifo trpljenje. PaJa re življenje osmero otrokorti. Trije so umrli Ze v dctinski ttobi, dobra in ljnl>Ijeiia ličerka Aleksandra v 17. letu nadepohicica življenja, - NajstarejSo Iicerko C)1,ü;o je vz-sojila za nčiteljičo, sf- na Josipa z;t doktorja prava, Ciriln za ngledneffa uradnika. Stankota pa je za- pus-tila v sredini. šrndij. namenjenrh Crlo- vekoljubnemn zdravniškernu .pokHcu. - In vsc to je zniogla kot sop rosa revne- Z'd učrtclja s sramotno niesecpx) plačo ou 75 — 200 kron. Njeivo življcnje ni po- znalt) strasti in nagono.v, bilo je trda In vstrajna borba za srečno bodočnost svo- jili Ijubljcnih otrok. Otroška in dekliška leta je preživeta v Senožečah. tern je slcdlja dol?a doba .13> let žene in ntatere v Skopcm na Kra- sn, k.rer so zaffledali !ne sveta vsi. n.ierrt otrocr, na kar se je preselila z druiHno zanimiva pot, ki vede na Ojstrico. Po stenah, ki so videti neprestopne, vede pot po Iestv2h in kltnib silno strmo navzgor. Pot je zelo popravila potrebna ter na nekaterih mestih posebno za sestop eksponirana. V stenah nas je dobil leden veter in mrzla, mokra megla. Nebo se je pooblačilo ter ni obe- talo dobrega vremena. Vsled tega smo pospešili '-orake ter priSli po eno in polurni hoii iz sten Robanovega kota na planoto Moličko pianino, kjer stoji Ie Kocbe- kova koča, ter JubÜejna kapelica, ki jo je videti iz dna Robanovega kota. Na planoti nas je obdala taka megla, da je bilo videti komaj 2 — 3 korake pred se. Vsled tega smo se sukali in lovili dobre pol ure okrog, dokler smo v skalnatem morju prišli do ogromnega bazer.a, ob katerega robu stoji cilj nuše noti »Korošica«. V tern bazenn raste sočna trava, ki nudi kakim 20 — 30 glavam goveje živine dobre tri fedne zadostne pa§e. Tudi obilo ovc in koz se pzs-e po obronkih. Žil, da ta pa'Sa vedno bolj v solnčno Oorico v iipanjn. da .bo tain w- f'V.ala na svoja stara leta mir in zreie .sadove svojega življenskcga truda. To- da.. Jtpanie je podleglo nsodepolncm« vplivi? veb'kcjja rjctka. Meseca maja leva I9M je po ciuljc* bi)le/ni i/.dahiiila v njenem narowji» hčcr ka Aleksandm, ki počiva pod žalniini ci- pre&imi goriškega pokopaliSČa. ..... Koj irito .je izbrnhnil sveto\ni požar. aba str.re.i5?! sin-ova sta bila vpoklicana, so- i)rog ponovno pozvan v službovaiiie v PntoUe na Krasn. V Gorki je ostaJa sö- tv.a. z jiajmlajsim sinom. Nad Kalva- r'.'p; so zagrmoli topovi in zenil.io je na- .'••itiio ickio. Med točo i'/strelkov ic vz- tt-ajata poko.tpieJi dolgo vrsto meseccv, doKler ni bila prisjljen:>. s krvavecim sr- ceni z.apnstiri zemljo. v kateri počiva Mjcnrt kri. Siedila je doba, ki ji je pode- iila vse .crrenkosti In omalovaževan.ia bt- «fimstva. usojenega tisočim in tiNX>čtni •.. fCoycno se je naselila v novem tlo- mfjyahjn svoic najstareiše heerke Ol.^e v.Vrbjii. pri 2i'.Jcu z zopetno nado,. da }i bo usoda yendar enkrat naktonila mirm> .ksen zivljenjii. A veliki pctek s.Na'i Ra4ič govori še toliko o ^rlpr.avljenosii.", skupnega delovanja z raoj|kalci, iz te prve točkc njegovih po- S(?!e-Y ^,.^110' & b\ tfadič na ta načiu ;iacel priprayljati avtonomijo Hrvatskc. k\ bi se;spremenila Y hrvatskt seljačko republijco. Kdo na] & bil hrvatski ban? Ako povdaTJa Radie, da so on iii njegovi po- slanci prayi .predstavniki hrvatsJceg-a naroda, je vsakemu tndi najnianj v Poli- tiki verziranemu odgovor na roki. RadiC naj bi bil hrvatski ban in to bi se reklo prepnstiti ovco volkw. Hrvatska bi pri- zgineva, ker jo zasipavajo hudourmki iz sten Ojstrice s kamenjem in peskom. Da je to res, prepričali smo se sami, ko smo videli že po polurnem prav planinskem nalivu drveti cele vodopade v bazen, ki vso vodno mno- žino takoi požre. KoroSica je velevažna turistovska postojanka in mnogo premaihna, da bi zadostila prometu. Kot mala črna pika z dvema ru- deče pobarvanima zatvornicama za okna čepi pod sivo steno. Ko sem prijatel)ema »hotel« pred- stavil, in ko nas je s svojo udobno toploto spreiel pod streho, ie bil prazen. Razven zaljubljenega parčka, ki se ni prikazal iza kulis, bili smo prvi trijf\ ki smo si v svesti, da danes tak ne bo turistov, bahato razdelili ležiSča, ter bili prepričani, da nam prijetna planinska noč ne uide. Ko sta §e ona dva odSla, ostali smo sami ter pridno uživali vse. kar kuhinja in k!et Koro§ice dobrega premoreta. Ko smo se po obilni jedi in pija- či naspali in spočili, stopili smo na vrh Ojstrice, kjer pa je bil tak leden *$; OVA li'ÖfcJÄ-tf &tvv. 43. tfšla politično popotaonia pooVniegovo ob ';I last. Pa rccimo, da hi nc postal RadiC prvi hrvatski politiciis fuiikciioiiar, bi ža- btevali Radrčevci gotov-o osebo, katera tiziva njihuvo polno zaupamy, kar W pa •bilo istovctuo, kakor da vodi Radio u- -OČO Hrvatske. Qlcde Slovenije zahteva. da dob; svoio legistariv.o v dcždnem zboru v Ljubljana Vrnili bi se nckdanji casi Lattv pctovega paševania. da še slabše bi W- io. Začclo bi se preganjanje urathiištva in uateljstva po klerikalcih, iudi ee bJ hili isti še tako dobro uporabne močl, ako bi nc trobili v klerikahii rog. Prvo besedobi imela ona ncrazsoüiia nmožica ^iašega naroda. ki se je pri zadnjih vo- irtvah dala take» tahko preslepiti t>o klc rikatnih uadah. Mitiistrski svet Je razmot rival ua- crt Radičcvega bloka na svoji seji 14. tm. ter prišel d-o zakljueka, da ic nemo- soce spreieti take pogoje. Pašič je sicer tzražal yeselje nad zmago radikalcev pri votitvah, toda kaj mil vse pomnga. ko pa ue more sestaviti take večme, ki bt fahkn delaUi v skupsčini. Kazalo mu nc bo nič drngega, kakor pod-ati ostavko Iti sfcupščino razpustiti. Klerikalci trdijo, da so oni storili z Radicern vsc, kar je bilo mdgoce. da sc doseže sporazum. Radikalci naj seda) CKlločiio ali so za to in za blaginyo drza- \ e, ali so proti sporazumu. potem naj tja prevzamejo vso odgovornost nasc za yes težki zimanji m notranji politico pok>žaj. Kako stvari faktieno stoje in ka- ko so se posainezne stranke razgovar- taie z radikalci. in koliko se ie vsaka boli ali manj približala, radikalcem. bo i>okaza!a otvoritev wove sktipüieinc. NajinoveJ&e. Kakor se nam poroča iz Zagreba, ic inrel Radič v ncdeljo 13. tm. veljkanski shad, ki ie potekel pov- sem minio; Radio ie podal no shodu pTi- licno iste izjave. kakor smo jih ČitaM zadnjc dni. V Beograd Radič zaenkrat ne gre. Zagrebška borza Teagira pesl- misfično. Reški sporazutu dosežen. Kakor do- znava »Sera« se bodo dela paritetne ko- misijc nadaljevala v Florenci. Jugoslo- vanski delegati,so omeuili celo možnost, da se naprosi za arbitražo slede reške- &i siK>ra •Syicarski predsednik. V-direkt- •nih pogajanjih med Boojrradoin in Rl- mom se je bale že dosegla podloga za uspešen izid po^ajanj. Beojrrajski »Bal- kan« ie objavil vest, da pride Mussolini v Rim ter začne pogajanja z našo vlado za tesnejšo zvezo med Italijo in Jngo- slavijo. Lausannska konferenca. Države. ki se udeleže lausannske konferencc. so se zedinjle. da se obnove pogajanja 23. aprila. Tudi Zcdiiijene države bodo po- slale na konferenco svoje odposlanike. Francozi hi Belgijci pritiskajo na Neince. Francoski in bclgijski ininistrl so pripravljeni nadaljevati ponihrsko akcijo toliko časa. dokler Nemčija ne predloži konkretnih prcdlogov za pla- i3ilo reparacij. PospeSiti hočejo izvdz prcmoga in koksa ter pobiranje premo- j^DVnega davka. »Daily Telegraph^ po- trjuje, da se morajo smatrati \ repara- cijskem proRramu zaveznfkov slede5e točke kot xotove: Netnčija se mora od- vihar in mestoma taka megla, da smo gledali Ie eden drugega'; razgieda n\ bilo nobenega. Kar srno mogli sioriti pametnega je bilo to, da smo hitro 5li tja, od kocier smo prišli ter stopili v kočo ravno, ko je začelo liti, kot iz 5kafa. Menda je tudi snežilo, pa za to se n»- smo mo^li 2animati. ker so se v koči xa^eli odigravati 2a nas velevažni do- godki. Kot da so gorski velikani od- pr!i vsa svoja skrivna vratica, tako so iezli turisti drug za drugim v koCo. Mokri so bili vsj kot mi5i, lačni in žejni tudi vs«, spati pa so hoteli tudi vsL Začela je v mali Korošici tedaj tiha. pa odločna diplomatična bitka, kako razdelit» pravično !eži§ča, da ne bo prikrajšan nihče v svoiih pravicah. Mi trije smo vsled prvenstvenih pravic samozavestr.o motrili situacijo, ker je bi! od nas zaseden fe eel od- roiest proti boljse- viskeiTiu divjatlju napram veri in grde- iiui prcganjunjn duliovnikov in venii- kov. Ccliske novice. Coljska krajcvua or^anizacija JDS prircja redne politiene sestanke vsako sredo ob H9. uri /.večer v Testavraciji Narodnega Uoma. ^^istop iiua.jo vsi or- ganizirani clani .IOS h Celja in okolice. Za dane ozjüga in sirscga odbora pa ic posecanjc teh .politienih sestankov ob- \'CZ110. Die Feuerweliren. Zadnja >.Ci!lier Zeitung« pretuka v uvodnem clanku >I)ie Feuerwehren« debele solze, ker so oblasti prepovedalc javen nastop neniSkegn .^asiliiega drustva na trgtr Svobode v iMariboru. V dolgoveznlh be sedah opisnjc clank a r potrebo gasilstva, kar je itak celemu svehi znano, in izgle- da tako kakor. da če bi mariborsko ga- siino društvo in še par drugili, prevze- lo slovensko poveljstvo bi bila varnost prebiyalstva ogrožena; pozabi pa prj teirj,- da itnanio v Sloveniji okrog ßHO gasilnili drustev z Cez 12.000 gasilci včla- njenih v Jiigoslovanski gasilski zvczi. kateri so potrebno oprcnilicni in tehnič- no izvežbani. ter vrštjo iiesebično svojo prostovoljno prevžeto dolznost. Nobeden človek ne bo zanieri] ee ima druStvo čla- iic zraven, kateri lie raznmejo sloven- skega jezika in sc jiin pove v drugem; sicer pp se ima pri izvežbanemu drir štvu pri požarifi prav mnlo govoriti in mora vsak gasilec vedeti kaj da iina o- praviti. Da pa bi se, izzivalo z javm'ml vajami itd. pa javnost seveda ne more in ne bode irikdar odobravala. V clanku previdno zamolči zakaj se prav za prav gre, ker pa nam je seveda vsein predo- bro znano in obžaluje dalje, da tnjim ga- silcem ni bila možnost dana videti to neinške prireditve, kar pa ie seveda či- sto brez potrebe, ker imajo tudi drngod priložnost se v-ežbati itd. ee Ie hočejo. Unati je, da mcrodajne oblasti vendar eiikrat uvidijo brezpotrcbo gasilmh drtr Stev '/'' neniško komando v Sloveniji in napravi potrebne korake. Proti temu ni bilo ugovora, ker so nekateri hotel! sobo .tračiti, drugi pa so ugovarjali, če§, da niso v pia- ninari, da zmrzujejo. Ker je bil sodnjiski stan v naši koči to noč dobro zastopan, in štel enega svetnika in kar dva okrajna sodnika, je bil kmalu sestavijen sodni senat. ki ie imel r>ad nami naravnost nadčloveSke pravice. Odločeval je 2 veČino glasov ta- koj, in ker drugega sodnega senata ni bilo, so bile njegov* sodbe izvršijive tako^, brez vsake prito2be in priziva. Kar v sree me je zazeblo, ko sem vidtil, kako v dvajsetem stoletju za- morejo sodJti trije sodniki kot jih je mila volja, ne da bi se bi!i srneli proti tern izrekom pritožiti. pa tudi *moč teh mogočnikov ni segla do neba in je bila strta prej, nego smo mJsltli! VsJed ostrih sodb, za. katerih ta- kojSno izvršitev je skrbel hi5ni gos- podar Dežman, ki je ravno srebal iz ogromnega krožnika prižganko in mastne ajdove žgance, In ki je skrbe! za to» da se sodbam nlhče ni upiral, zaCe'.o je med državljani KoroSice naj- pr«i tihu, potem pa očitno vreti. (Konec pdbodnJKL) . . Občiii zbor >>1 'rgovskega dnwtva v Cclju. Due 5. apriia se je vrsil v Na- rodnem donui obetii zbor Trgov.skega društva v Celju. Iz letnega poročila po snenwmo, da je bilo društvo v prctek- iem. letu zelp agilno. Števiio elanov je naraslo in si je društvo že tudi napra vilo nekaj rezerve. Splosne gospodai- ske razinere ter razue naredbe, ki so trgovceru niipravile \eliko škode so r>aL privcdle trgovstvo iln spoznanja, da se je treba.. v sta.no\ skill,stva.reh sirniti ter. iskati pornoei pototu svojih organizacTj. V tern oziru je storilo dru.stvo vse kar je bilo inogoce, žal da vsied n-enrejenih po- litiOnih razmer ni bilo vedno tistega u- speha, ki bi si ga biJj želeli. in čaka dru- stvo še veliko dela, da se pripomore ua- sini upravicenim zahtevain do veljrtve. \r prosvetnem oziru druStvo ui poeivalo in ie liuelu celo vrsto iiredava.nj, za kar. gre veliku hvala ravnatelju trgovske .sole g. Marinceku. Pri volitvah je bli soglasno izvoljcn pretlsednikom doseda- nji agilni predsednik g. Zupancie. Po iz- črpanju dnevnega reda se je vneia .v.i- vahna debata. ki so se je udcležili vsJ elani ter se je obrav.navalo vsa dnevna \prasanjy. ki se tiCejo trgovskega stanu. Za bodoče lcto namerava drustv-o svo- jo organizacijo razsiriti. posebno se v krajih izven Celja. Uinrl ie v nedeljo gospod Ivan (ireti- ka, bivši veleposestnik in mesur v Ce- Iju v 71. letu s^rosti. ¦PrcostaJim nast sožalje! Pravi blagosiov za polja in vrtovc je bil ta rahel in izdatcn dež, ki je v so- boto in nedeljo osvczil in oživel nara vo. V prirodi se oglaša novo zivljenjc. zopet prihaja nova poinlad s sv-ojim pi' vim zelenjem in cvetjem. Mladina nasa. okleni se narave posveri pombdi v "»- ravi in pomladi svojega življenja ves prosii čas, saj sc tinikdar več pozneje nc povrne. v tern cvetju in \ tej lepoti in ie; lepi sreči niladih let. In da bi oni sta- reisi in nervozni, z deloni in odgovor- nostjo preobloženi zapustili zakajene go- sl-.ilne in kavarne in sli v bozjo naravo po novo zivljenje in sreeo pornladi, ko- liko lepše bi bilo nase slovensko rodbin- sko življenje, in naši ino'/jc bi nmeli da- ti narodu 'yvc. gotovo pa bi »politični pT- janci« jie ogrožali domovine s svojiml snorazumevauji, brez srea in brez lju- bezni, brez oncga čistcga plamcna sto- Ic'ncga hropenenja in žrtvovanja, ki jc rodilo našc osvobojenje, zato da ošab- ni, nažrti pijanci danes nanj pljuvaio in iščejo v svojih možganih zamanj doka- zov in paragrafov za vse to, kar ie vscvetelo iz trpljenja in krvi miljonov -- kar imenujemo našo domovino. Vsled zadnjiega deževnega vreraena so Saviuja in njeni pTitoki mocno na- rastli, Voglajna je prcstopila na nekate- rili krajih že svoje bregove, če bi ne nc- halo dcževati, bi imeli v celjski okolid zopet pov^odenj.kakor lansko jesen. Prenovljenje cerkve sv. Jožefa nad Ce|iem. Ccrkev sv. Jozefa nad Ccljem so zaceli na ztuiaj prenavljati. Omet pri zidu je odstopi! in močno odpada, tako da je nujno potrebno cerkev na novo o- metati da ne bo trpcl zid od mokrote. Cerkev je bila 1. 1680. zgrajena od celj- skih meščanov in osmih okoliških vasT kot zaobljubna cerkev proti kugi, ki !e takrat v Celju razsaiala in pobrala me- stu mnogo prehivalcev! Pozneje ie bila dvnkrat prenovljena 1. 1739. in 1825. Se- daj je prenovitev zopet potrebna. Cer- kev sv. Jožefa je lepa in pray prijnzna. Po prenovitvi bo zares kras celjskega mesta in okolioe. Meščanom je priljub- lien kra.j za izprehode. posebno sedaj v spontfadf in poleti. Z griča ie naikp.^l razgled po okolici posebno po Saviniski dolini. Stro^ki prenovitvc bodo ogromn?. Utopljenko so na§U danes zjutraj pr? Majdičevem mlinu v Hudinji. Komi si ]a je dognah, da ie dekle Ana RattSer iz Trnovelj. Skočila je v vodo na veliko so- boto zveeer. Dekle je isti dan hod'-ia z nekim fantom okrog, fant se je vrnH Jti dcjal: »Jaz sem prišcl.dekletapa se ni.« Pekle je prišh zvcčer z dritgim domov, vsled česar so jo stariši karali. Dekle sc jc razjozila in rekla. da odidc in se več iif vnic, Pogre^ali so ^o res do danes. Prijave slcdc cepljenla praSificv pro- ti rudeeici sprejema ob navödnih urad- nih urah vqtcrinarski oddelek okrajfcega glavarstva. Zabvala. Podpiso.ni sc zahvaljuje za i pozrt\t>valno sodelovanK1 ob prilikl div- iajočega požara na njegov> hiSi g. iwf- .kovniku Nstumoviču* g. vladnemu svet- nikii dr. U Žužeku, g. županu dr. J. Hra- sovcu, z. mAjorju §u,putu, offcirskemti ! zboru, vrlemu voiaštvu, državni. poli^ji, ! požarmm briunbam-CytiL-. in (laberje Ucr vsem, ki so s svojim deioju pripomog;'. da se je požar pogasil in Se \<:^ja nesiK - ča preprečila. Ivan Kavnikar. Pravniški izlct se bo vršil letosjprvo nedeljo v majniku. to jc 6. maja, v sllr eaju shibega \ reinena \ra en teden p^'- znejc, to je 13. maja v Krško. Na to sc opozarja vse eianstvo drustva Pravnrk s pozivom, da «o izletu v čiin večlem- stevilu udeleži. Kino tiäbcrfe. 17.. is., i". in 2fi apr. >-Cirkus King«, V. cpoha. Dcdsčina.' — VI. epoha: »Krstna knjign< Turistika in sport. S, K. Cel.ie lUiZjianjii vsem nogome- taseni, da se počne z rednim'l trainingl v torek 17. tm. ob pol \h. uri. Udelezba obvezna. Naeel. sekcije. Redne odborove se.ic S. K. Celfe se vrse vsako smio ob 1°. uri v hotc?" Balkan. Tajnik. Dnevna kromka. Za združitcv naprednih n;icionaliith strnj v Sloveniji. Napredna strankiirska ra/.cepljcnost je spravila nas Slovencc v ,5ni polo/aj, kakor ga beležimo izža na5i skupnj domovini zivljenje in ji edina"mo- re garantirati zdrav in silen razvoj. Na to je tudi najtesncjse vezana usoda nas vseh. vse drugo je prazen krik in fraza za one, ki ni treba, da so slabi, ki pa niso še .zmožni, da spregledajo in ločijo rcsnico od laži. Danes se jih pita z lažjo. zato prokliiijajo rcsnico, naša naloga je, da bedo zapeljani spoznali resnico in Jo vzljubili, četudi je trda, tedaj bo naš na- rod proklel laž. od koje sc trajno nc da živeti brez skode za narod in državo. Vse rekriminacijc, kdo je več kriv In kdo manj, da srno napredni ljudie tako razbiti. sinatramo za povsem odveč, ako se nam gre pošteno in častno za eno. V tern pogledu je priobčil mariborski »Tabor« lep clanek pod naslovoin »Nove smernice za novo pot«, v »Slov. Naro- du« od nedelje pa razpravlja bivši po- sianec Mermolja v čianku »Vsi na bra- nik države«! istotako iskreno o zadevl, ki mora iz lepili boscd preiti v zdravo zivljenje, ker tako veleva interes naro- da in doinovine! »Poskusai alarm »Orjune« v Stoven. Bistrici. V nedeJjo 8. tm. je napravila Orjuna pod krinko ustanovitve Orjune v Slov. Bistrici poskusni alarm svojlii cet, ki pa se je krvavo köncal-« Tako po- roca o Slovenski Bistrici »Nova Prav- da« glasilo narodnosocijalistične stran- ke. Zarcs ne vemo, ali je to neinformi- ranost in ncvediwst ali pa je to zloba. PriOakujerno (xj zavednih, nacionalniit pristašev narodnosocijalne stranke, da ue dopuste, da bi njihovo oficicino gla- silo o naseni nacionalnem n-okretu, kot Tcakcijj. na drznost renegatskega ziviia in protidržavnih elementov pisalo tako, kakor zna to'mariborska »Straža« in Se »CiHier Zeitung«. K dogodKom v Slovwiski Bis*Hci jc pisal tako Jcpo i" praviCno ijuWjaijiikJ »Slovencc^ in mariborska »-Strata«, dji se je za njima spiištila v tckmo njuna celjska posestrima »Crllier Zeitung"«. NaR iist je o stvari priobčii izčrpno, obfektiv- n,o poroiiio. Danes 'to-ustatiranio sahio 5e sledeče: Örgarüzacija jugoslovcn- *kev. 43 »NOVA DOB A« *L >; r-iu! •,' Laki,barwe,firnež. FranjoForgacLI,Zagreb, ¦^LfuJ'-* ski)? »aciouajistov jc pred te-dni skliealfc v SJsjV- IJi.str.ici ustanovni zbor svo.iega 'člansrva .....; Kpspoda krog »Cillicr Zei- ¦t,uj& uqj pove, kdo je aranžiral teda.i napaj na Orjimo, da se ni mogel vrsitt obtpii /.bar, ali cdjska nemskutarija. krox »CSlCcr Zeitimg« nemara res niisli/ da ¦enjo all sinc.ro naše nacioualne or- '«yafii^ci.k.' nemotenö zborov:rti, ali pa 3b s';tič.»o nemara od slovenskega 'denar- ia-prenasičeni nemški in nemškiitarski " ljucfx- pri tcni Tiasiino in žaljivo oviratl inirottti! Predobro poznamo Jjudiln živ- Ijtsnjc po takozvanih bivsili nemskomi'- $ebih ' me stilt in trgih po Siovenskem ¦ Sta.-erskein. Ze daviio bi bil ¦mir. že dav- ¦/io:'M1 hili pozabljcni vsi pretekli politic - . ni'bcji in nacionaln.a nasilja nad nami Sloyenci, da ni. mod Nemci in nemškir tarj.v'iK> mestih in trgili nekaj prenasiče- ' nih rnftjonarj-eV, ki so se preobjedli slo- vinv&egu denarja in /.aslužka slovensklh ¦ strstpk, pa so dancs v svoji. osabnostl deuana tako dalee zaslcpljcni, da tirajo rn tženejo napre] svoje odpadništvo. da jjrtt rA -dovolj, da saini kot inteligentne.l- si liuJ>o Tiiso dovdl.i jaki; da bi se ptI- ¦AnstvaVi k narodu, kojega sinovi so. oni 'hdce.wj nadaljevaii z denariem in uptt- vor.> ponemčevalno delo preteklosii. O ."^lovens-ki Bisrrici bi »Cillicr Zeitung* m- smcia zapjsati nc besede, ako pise In ceXotako, dtt'zopet koketir:» z inozem- stvoinf je to le dokaz. da jc vse skupa.i »le Srüzen hvidič, namatan na steno« In da bC bo poprej .mini, pred.no tern par dTfr-itoui nernskhn Ijudcni, ki delajo zdra.5b,o in nemir ined iiami, ne bo otT- väci ./ashizck in jim pokazana pot tje gor, kier so njih bratje Po mislilj iifde- i^Tijih'. Naš narod se od takih fiffiir iz M 1914- ~ 1918 ne ho dal izzivali. Ce so star^ši liiidJL' vslcd razmer žc obupall. ?n|adiiia ni,.ona ne pozna kompromisov. nn na.i strcLinio nanjo Skofk- in k-tpkini sl-ožno z; renoKcati in najotfabnejsMml riemskiitaTti. Dovrodke v Slo-v. T3istrici Je "rodila ncinškutaj-ska neeuvena drznost n-surovosfin slovenska manhTedno.st. Sinvenskih Bistric bo se vcč. Glaviui skupščma Za^rebške borzt. V so-boto 14. tni. se je vrsHa slavna skup- sciua za^rebške lx>rze ob osronmi u4e- leibi. NavÄOcili jc Wlo 180 č!am>v, senc ralni iavnatclji in ravnateljf vsch bank, ¦zastopniki industTijskih podjetij, bankirjT in sesali. Za'nimivj) k- bilo tiffotoviti, ko- iiko kapitala so za.siopali vsi ti sospn- dje. (iiavik) zaniinante je vzbndila nova voiiiev osinih borznih svetntkov. IJMo k- sedein list, niso ločili sumo kandl- datskih sknpin bank na eni strani in na drtiici tnjcovcc in indnstrijce, ainpak h.idr posamezne bančne skupine. Pri vsaki li- st; se iih jc neka.i ertalo in taJjord)e VcÜsavLievic. Branko Ladjevic, S. b. Alexander, dr. Nikola Kostrenčič, Her- man Krans,- Ernst Oriinwald in Makso Stem; za revizorje so bili izvoljeni dr. (jusün Bazahi, Oton Sik hi Srečko Josip. Hri^nani». Se-daj se bije boj za borzik'&a. predsednika. -KrSčeni borzni svütniki kandidira.io na tu niesto velein- <>istrijalca Vladimiria Arko, ker so židj^ preti njemn, je najverjetneje, da bo iz- \'oljen za predsednika bančni ravnatelj dr. Stanko Sverljujja. Ukradctut železnica. Kakn Oudno sc [<; sltsi in vendar se je do^odilo. Na Kahlenberjr pri Dunajti ni vozila že nekaj let železTiica vsled poinanjkanja preuio- 'Ka. Nedavno bi bil moral biti zopet u- postavijen promet, koniisija ]"»a je it^o- tovila.'da te žeteznicc rii več. Prebival- st\ o je pola^onia odneslo vse prajee, kl iih Jc porabilo za knrjuvo, traOnicc pri prodalo zu siaro železo. Koliko prebivalcev prlüe pri iuvs na en fcvadr. kilometer? Po zadnjib stati siicnili podatkili je razvid'no. da k naj- sostejc naseljejjo Medjinuirje, k.jer živT TW 775 km" %-945 Ijndi. tor ei jih pride i:a en kvadr. kilometer 125. V Bački in Ba- nal u živi na enem kvadr. kilomeiru 80 in pol ljudi. v Sloveniji s I^rekmurlem 65 prebivalcev, v Hrvatski m Slavonijf 615-, na otokih v Pdmorju 58, \- Severn! Srbiji 53, Dalmaciji 50, Bosni in Mercc- j^ovini 40, Jnžnf Srbiji 32 in v Crni Gori 21 prebivalcev. K/iiliica ,H5 odpotovah* v Oalraacijo 16. tm., v Vinkovcili bo počakala svolo mater nminnsko kraljjeo Marijo. s ka- lero se odpeljete x Dubrovndk. Žalostmi. srart. Trileten dceek Al- bert Skarbitt/, v Mariboru k- spaJ v sre- d(; popoldne saui v stanovan.iu. Ko .se je prebndil je začiitil lakoto, na zakurje- nern stediJniku pa je zapazil kuhano ka- vo. Stopi-1 je na neki zaboj pri stedilniku, pri tem pa se je pokrov zaboja vdrl \\\ dcčck je pade! nn \toč štedilnik ter sc poJil s kavo, Deček je vsled lindili ope- !:1in drugo jntro nmr!. Uboj. V St. Jiirju pri Orosnplicm so S'j sprli iar.tje iz Udja \ neki gostiln!. Ko je op-azil gostilniear. zakaj se ^re, jili je odpravil iz trostüne. Prepir se je na- ilaljeval na cesti. 50-letni Jane/ Gaenik ,ic ,poLrabil za kol itt ndaril z njini po 24- ietneni .Janezu JerSinn. Prebil niii je lo- bauK>ter je drn^i dan vsled dobljenih po- slutdb iimr!. Papcž P'i X. proglašen za svetnika. Vsi kardiiKÜi. ki rez'dirajo v Rimu. so podpisali spomenico, v kateri prosijo papeža za beatifikacik1 in kanoniz'acijo iJMkojne.^a papeza Pija X'. Sinrtna nesreca. Pri sv. Ivann v Tr- s(n je drvel v sredo popoldne vozieck po železni$kein tiru proti verddski po- staji. Na Tijem so bili trije -delavci. Pred predorom pa je vozicek naenkrat sko- jjii s tirn, vsied česnr je prisei delayec Kolene pod voz, ki %v;a je tako močno poškodoval.da jc čez par •minus nmi1. Drujja dva. dekivca sta odnesla U; lali- 'ke poškodbe. (lorec pcirolej ogrožal mesto. V Loš Angeles je goreč p^trgj'ej obžgal dva moža, L-nc.ua izmed obeh precej nevar- lio, in imičil eno stanovanjsko hiso in cno iTilekarno. Debcla cev za petrolej üe na nekein inestn poeila in skozi štiri čcv- lie \eliko odprtino je tekel petrolej teT ppkril približno prostor ene?:a akra'na kakih sest palcev. na debelo. To pet.ro- lejsko jezero je biio ob cesti nedaleč oc! Arteisa, ki }[¦ i)redmestje Los Anselesa. Nek avtomobil se je hotel obrnrti v pe- trolejskeni je/eru. pri tem Pa se je pe- trolej nž^al. Cev, iz katere je priteka! petrolej so takoj zaprJi in pustili da je ves petrolej z^ore-1, ko so prej zaston.i r>osknšali, da bi ogrenj ustavili s tem, da so me tali vani'Vali in blato. tofi pstopa in Im. Ceiki spisal Jan Havlasa. Posiovenil P. H. (Dalje.) III. V štiri in dvajsetih urah so bile lu- ej papeetskega pristana le še lep spomin in Tahiti samo erna senca na obzorju, DOtopijenem v malahitno teino. Oazolin- ski motor, s cigar sonilno mocjo sem iz- plui iz papeetskega zaliva skozi prellv v koral.vtii gradbi, je žc zdavnaj utihnil, in veter, ki je- v njem ra-zpel »(Jaleb« svoja jadra, je odvel prevec vsiljive spo- mirte na neprijetni duh po gazolhm. Si- cer šc ntšmo bili od otoka toliko oddalje- Tii. da ne bi čntlli v pihljajočem' vetru diskretnesa vonja kot ix) viiolicah; ven- dar pa sumeTjie morja ob koraljni grad- bi ni udarjalo k nam že dalje nego dve uri. Bila sva zveier na palubi plnjoče- ga ,Galeba«; sedela sva na platnenih stolih s hrbti proti kajuti in v zatišju. Najzkovornejši od nas je bil veter, ki .je ^vižgal v rajnah. Vendar sein bil povsem /.adovoljen. Kajti Byron Edwards se ni pokazaT dolgo^asneffa in utnidljivcga človeka. kot se.m bil prei.šn.;i večer skoro veriei, kq sem zvcdel.njcgov neverjetni prigo- cfek. »Ce me tnisli vsak veeer nadlego- vati s svojo na novo poj?reto blazno po- vestk). potem tc^a endaka raisi izposta- vrm na najbližjem zapnščenem o+oku In mu kot zalocco zapusrim romäne Marije ČorelJijeve«. sem sklenil miimlo n-otS ko niseni mo?:el zaspati. ampak- sem neprc- stano proti svoji volji niislil na doživ- I Ijai. ki mi ffa je bil povedal. Taksen ne- zmisel! A nnihi.^e na celi srvari ie bilo. I da 'n;. bilo 'moffoce niti najmanr dvomitt j ti rcsničnosti te historije. Trepetal sem 1 % rn-'i sami missina jrrozno traj^5ko f^crward.sove blarne tjubezni. vNr bib ču- da, 4a »e zblaznel tx> tist* noči. ko Jk>. bfr- '« O7K! prvie in zacfnfiC nJejpovB, K«| Ie razbilo tisto uro brez trnsea? Kot bi Jo bil kdo-truseil z nadčlove.ško niočjo ob tte..; 'In naenkrat sem se sredi noci nsedei na postelji, strmel v temo ter v neki gro- zi posluša] dvospiiv dveh nr - stenskc in svoje žepne urc. Kdai, kje, od koga in ob kateri PTiliki sem zc süsal ta sta- vfck? »Kot bi jo bit kdo tresčil z nadčlo- veško močjo...« Ni bila prijetna... mo- ja poslednja noč na kopnem. v hoteln ... Ali v iutro nato me je Rdwards pTijetno iznenadit. Prišel mi je na hotelski ve- raiidi nasproti s smehljajočim obrazom in se vcdel napram meni zeio pozorno. Svoje zadeVe ni omenil niti z besedi- co. Vse to bi ravno tako lahko bile zgolj rnoje sanjc:-.. Niti pred tem prvim najinim veče- r«;m na »Cialebu« niti na sani veeer niti po njem ni Edwards nič več začel go- voriti o •nevcrjetnem dogodtu svoje prl kazni in o izgubljeni ljnbici; toda ko sem ga veasi zagledal, kako stoji ob ograjl in hrepeneče zre, v daljino, tedaj je hi- telo nioje sree k niemu, k njegoVi neiz- merni boli, k njegovi obupni Ijnbezni. •. Večkrat sva sedela skupaj in si pravila dogodkc svokjga življenja; ali Čeravno sem naposled zažclel slišati povest o najkrastiejši deklici sveta. ki sc je leto za letom razviiala, dokler ni postaia nje- gova linbica, Edwards nikoli we ni o- menil ure. anipak govoril lc o »svojem vrtu« in o »syoji ženi«. To so bile za<3- nie besede, ki sem jih slišal iz niegovih ust; bogovi vedo. da sem sc tisti čas i>ostaral vXx nekaj let. Nikakor ne mislim Edwardsovemn spominn tega očitati; saj sem ecle tr* mesece preživel v njegovi ljubi družbt in- v vsiikem teh mesecev sem sc pomladil za leto dni. Sicer so morda bill račtini poravnani, ko se' je vse končalo. Kako sem se ve.seli! njegovega napretf- 1\a v navtikl! ¦ Zadnji mesec sem živel skoro tako. kot bi bil umirovljen... in še sotačij v njegovt ijubezni. Kako me je ta elovek Ijiibil! Zardevam, kadar so spominjatii tistih dni. in sol/.e bi mi sa- me od sebc lezle izpod trepalnic, akr> hi bil sploli zmožen take gluposti. oil m\ je sin, mlajši brat, prijatelj in tovaris; njegove drnščine se nisem nikdar nave- lieal. Le to sem mu stari tepee iraio zameri!. da je zaprl pred menoj svoje sree v zadevi s\"oje največie žalosti... in svoje naivečie nadeje. Ni mi. namreč m-oglo ostati tajno. da se nadeja s celo svojo duSo, s celim bistvom svojega bitja .... da se nadeja in venije ... Clm dalje smo bili od Tahitija in so potekal tedni, tem boli sc je ujego- va vera poglabljala in postajala neomai- na. Nič več ni pohajal pripognjeno po krovu; zravnal se je m njegovo obličje je itnelo spet zdravö barvo. Ko se ie za- čel vežbati v raznih mornarskin pos'ih na ladji, se je celo smejal. se uci! od ino- jlh Tahltcev tahitskih pesmi, in preclen je -.iiinu'o dva meseca, jc govoiil z njimi v njih jeziku. Tndi paumotscine se ie to- liko navadil, da se je na atoh'h, kjer smo večk-at pristali v laguni, brez težavc ponienkoval z domačini. »To vain je življenje, pri.atef:,- je ;ji"a\il, kadar je privezoval in razvezo- val jadra in se jc žc nekoliko uoelial. In obo. sva se smejala, ko so se včasi na- kakšnem koraljnem otočkn domaCini zmotili in njega klicali za »tapana«». ka- pitana, namesto mene. Nekakovo izpremembo se:n opa/il na njem v tretjem mesecu, ko smo pir stili na strani Mangarevo ter zavili pro- ti severovzhodnem deln Paumotskih o- tokov. Niegovo oblicie in oči so se ne- prestano obračale proti jugovzhodu — ne morda nestrpno, a vendar koprncee. Takrat pa sem že bil, ne da bi sploh zato vedel, tako prepričan o končncm iispehn njegovega iskanja, da stm bil nazadnjc sam nepotrpežljiv in se veseiil trenut- ka. ko bo »Galeb« krcmil v smcr, kamor so merile Edwardsove nade. hi pri^el ie drij). ko k Edwards, ki je ze ves te- i Ka] je vzrok Samoinorom? V Zed;- njenili državah je j>tevilo samomoro-v h. vanredno veliko in večina samomorii- cev je bogaliiUA'. Vzroki. samomoroy ten ljudi so Tiizlicni. dornaci ,j>repiri. rodbin ske tragedije. zgtiba denarja. nesrecna ljubezen ltd. Neko dekle je z;u>iustilo pis- iTK"). v katörem pi^e, da .se umotri za.to. da je obentiia novo čustvo. Oruga sc-; je mnorila, ker je mis'lila, da ni dovolj le- j)a. Neki mladenic je pisal, da gre v sinrt . iz sporta. Med onimi, ki so se naveličaii ! zivljenja. ie mnogo nedoraslih, zfasti o- trok točenih roditeljev, ki so že v zgodnji madostT irneli pred oOmi tragedik. Vr- hnnec samomora pa je riK)tivacija neKe deklice, ki se je umorila. ker jo je glazba »jazz-bande« tako vznemirila. da je ho- tola znoreti. »Iiitcrreklaii]-.; u novim prostor ija in a. Središnjicii poznatog ogiasnog za\roda '»Iiiterrekh»n<: d. d. '(združene tvrtke.t. Filockncr, oglasJiog odjela Medjimarod- nog prom, now \ oglasno^ zavoda d. si. j Rudolf Mosse) nalazi se od sada u Pal- inoticevoj nli.ci bro.i 18. Zagreb. Zdrn i -fcenjem obili-do sada rastavljeno vodje- • nih¦- poslovnica u Ilici i n Juricvsko.i j nlici. povečati č- se znatno radna spo- sobnost »Interreklama« te ce se niegova prokusuna djelatnost na polju rtkiame iTfoči jo; savrSenije razvijati. Vs« cast gospodin,ujm, ki zahtevajo odloOno pri rrgo\cu donute izdelek.>»PLr katete«. So najceiiejse, ker se nakuhajo. Odgovorni urednik: He. Edviirt} Šlmnic Jzdata. in risk«: Zve/na tiskama v Oelju. i Sobarica | pridna in poStena, >!^!i mt'sta v boljäo rc- stavracijo. Nastop 1. maja- Naslov v upravi pod *Sobarica<-. 2—1 Dobroidloča kairarna na prometnern !:raju, se odda takoj v najem. Poizve se pri g. Žoncu, Vodni- kova uh'ca fit. 6. den. odkar srno jadrali v siueri njtjgovih želja. kazal neobičajno veselje, kar zare! od same sreče. Bilo rm k zaradi tega ne- kako tesno pri sreu; ali nisem se ute&nü b<^g vedi kako pečati z njim. Barometer je namrec ta dan začelpo skoro trideset- dnevni depresijj delati. o-pasne skoke. Jasno mi je bilo, da nas bo zagrabil hu~ rikan, in šlo je le za to. da se. če mo- goce. ognemo njegovi razljučenr sredinf in goljnfivi bližini kaksnih kondinih kleöi. Ko se je pokazal na obzorju samo.tni o- točic Mehi-iti,' sem jo krenil nannnost proti njemu. To je edini pravi otok v ten: delu morja ali bolje rečenot Mehi-iti ni zgolj koraljni otok, ampak ima Se osta- nek kopne zemlje, ki jo obdaja koraljna gradba, in laguna je čisto s peskoni za- suta. Krog in krog otočka mi jc navtična prircčna knjiga oznanjala varnc globinc, medtem ko so se zapadno in jugovzhod- no od njega na približno eno miljo dalec skrivale v vodi kjeci — največja nevar- nost za ladjo. Sklenil sem, držati se kar najtesneje ob otoč^u in priti varno ml- mo njega se prej, kot bi nas zagrabil hurikanov rep. Ko že nisem vcč dvomil, da se bo grozna grobna tišina okoli.nas izprc- menila v besnečo nevihto sele tedaj, ko nas gazolinski motor spravi na varno, sem se spomnil Edwards.a in se začudi!. da ga ni na moji strani. Jadra so potle- skavala kakor pcrnti mokre kokoSi. Moji Tahitci so molCvili. Obzorje je bilo v!- joličastosivo in natlačeno z oblaki. ki so kar naravnost rnstli iz jekknosivega morja. Neslišno so lctali nad nami in ¦mi- mo nas galebi, faetonti in bn^nicc ter biteln v smeri. kjer sem tndi iaz-'upal uiti. kadar bi prišel odiočHni trenutek. Nekaj rnorskih voikov k- plavalo okrog ladje in njih hrbtnc plavuti so liki ostn noži rezale mrtvo morsko gladino. »P«.)- !>asti gTde!« .sem jim zagny/il s stisnjetio pestio. »Ce čakate na žrette, oožrfte sa- ¦mi sebc!« (Da4/e ' pr*-.) SttriU} 4.___________________________________;__________________ »NOVA UQBAm_________________....... Štfrv. 40. S^»mc tiraniinih vtog HflFOdTli dOIH (llfl (Kill! U pritliČjll) »imiie H»»nlli-ril» vloo Ceas K 70,000.000-- A ** * J ' L«« K TO,Ooo.OOO'- Spirejema Iiratnllne^ vloge ira hvanilne Rnjižčiee In fe&ioči račun ter jlfii otoarestuje odl jan.1923 xi&prej po 5°obrez odpovedi, 5*»% do 6% sk o%o- vedjo, vc^cj^ steine; naložbe In roalos&be dtenaror&ifo zavodov po dogovoru. Obavija vse denarne, kredftne In posojilne transakcfje najteularotneje. taurogNE PETE in GUMEUE POTPLATE cenaj« In trajnlj* bo kakor uineno! MajbolJ« varstvo protl via«! I ntraza! GJobokp žaluioči naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljtin in zr.ancom csiostno ve*t, da je Uanes 15. aprila *;ospod Ivan Qrenka bfvši veklrgovec in velepo-sestnik v 71. ietu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pop^reb predrage^a po^ojnika &e vrSi v torek, dne 17. aprila ob ^. uri popoldn« i/. mrtvaSnice mestnega* pokopaliSČa v Ceiju. Sv. maša zaduStiica se bode brala dne 18. aprila v Marijini c.erkvi v Celju oh pol 8. uri zjutraj. CELJE, dne lb. aprila 1923. ZaliMJoči ostali. — ¦¦¦ d. d. v Ljubljani =¦...... i., prodaja izslovenskih premogovnikov ireleiijski9 šenf]aitški in t rbov eljski premofi vseh kakovosti, v celih vagonih po origirialniti ce- nah premogovnikov ze domafo uporabo, kakor tixl« za industrijska podjetja in razpečava ni detielo m^zemskc premog m koks vsake vrste in vsakegss izvo- ra tea* priporoča posebtno la, čehosl&vaški in angteški koks za Ihravwe in domaöo upop*abof kovaski premogf crni premog in br^ikef«. Naslov : PiHrtnet«i zauoxf ata pr»etnog d.d. centrala v Ljubljani, MikioSičeva c. 15/11 24—7 Podružnica v Novem Sadii (Baika). SANDALE itev.ao 23 Din *»¦ „ a* «7 ., «>s> „ a«-3t .. «*• .. 36 4O .. I»-- *¦ „ 4« 46 „ 41O' prod.*)a, d«. Enofiodstropno hišo v meslu. se ptoda. Poizve se Na oko- pih Stev. 1, pritliCje. 2—2 Zelo ugodno! Poceni *e pÄf»c»dL3: l. skf>ro novo, lahko moforno kolo znamke »Snob% za ceno K 10'QOO' —-. ln motor D.K W. mofttiran na novo koio za K 24*000' . Naslov v upravrifSlvu te^a lista. 2—1 Mlinar iüttt mjktir umetni ntlVvty n;> dvc:' v"-Ji. /. nt'kf»j ::«*mlje v nnjem. Stopi tudi hot dru- :;:o piaksn, verziran v vsuh pisarniških poslih, veščslo- vtnfke in jiemšUL- korespondence, želS E»'rem