Poitnln« platana v gotovini Stav. 152 V Ljubljani, petek 7. fullfa 1939. Lelo IV -J'.!, ■ ........ Egiptski zunanji minister v Belgradu iahia paša poudarja, da je Egipt v dobrih odnošajih z vsemi balkanskimi državami Belgrad, 7. julija, m. Dopoldne ob pol 10 je prispel v Belgrad egiptski zunanji minister Jahia paša. Na kolodvoru so mu priredili slovesen sprejem. V imenu vlade ga je sprejel in pozdravil naš zunanji minister Cincar Markovič. Navzoč je bil tudi egiptski poslanik na jugoslovanskem in grškem dvoru Omar bej z osebjem egiptskega poslaništva. S postaje se je egiptski zunanji minister odpeljal v mesto, nato pa se je, kakor je določeno, najprej vpisal v dvorsko knjigo, za tem pa uradno obiskal zunanjega ministra Cinkar-Markoviča v njegovem kabinetu. Po tem sestanku se je odpeljal v avdienco h kraljevskima namestnikoma, nato pa je naredil uradni obisk pri_ predsedniku vlade in notranjem ministru DragiSi Cvetkoviču. Predsednik vlade in zunanji minister sta Jahiji paši vrnila obisk na egiptskem poslaništvu. Jabia paša bo ostal v Belgradu tri dni ter j« določenih več sestankov med njim in našim zunanjim in trgovinskim ministrom, končno pa tudi izlet v bližnjo belgrajsko okolico. Svoj prvi obisk v Jugoslaviji bo Jahia paša končal v nedeljo zvečer v Niški Banji. Namen njegovega krožnega potovanja po balkanskih državah je poglobitev gospodarskih stikov med temi državami in Egiptom. To je Jahija pasa potrdil v svoji izjavi, ki jo je dal dopisniku »Politike«. V njej poudarja, da cilj njegovega potovanja ni političnega značaja. Pred letom dni — tako pravi egitski zunanji minister v svoji izjavi — bi bil moral turškemu zunanjemu ministru vrniti obisk, ki ga je on naredil v Kairu. Zaradi bolezni bivšega predsednika turške republike in zaradi njegove smrti tega nisem mogel storiti. Šele pred desetimi dnevi se mi je nudila prilika za to. Kot prej, so mi tudi zdaj zunanji ministri balkanskih držav, kakor hitro so zvedeli za moj obisk v Ankari, ljubeznivo predlagali, naj obiščem tudi njihove prestolnice. To povabilo sem rad sprejel in to toliko rajši, ker jo moja država ▼ dobrih gospodarskih odnošajih t vsemi balkanskimi državami. Zaradi tega sem se odzval povabilu, da prvič stopim v osebni stik z državniki balkanskih držav ter da z njimi izmenjam misli o možnosti razširitve trgovinskih odnosa je v med Egiptom in temi državami. Tudi v Belgradu se bom, kakor že prej v Bukarešti in Sofiji, razgo-varjal o načinu, kako bi se zamenjava blaga med Jugoslavijo in Egiptom povečala. Naša trgovinska bilanca — na pr. z Bolgarijo — ima velik deficit. Dočim Bolgarija izvaža k nam vsako leto za 200.000 angleških funtov šterlingov blaga, mi v Bolgarijo izvozimo vsega skupaj komaj za 20.000 funtov. Z bolgarskimi odgovornimi činitelji sem se o tem obširno razgovarjal ter trdno verujem, da se bo naš izvoz v Bolgarijo v bodoče povečal. Veseli me, da bom tudi v Belgradu mogel priti v stik z državniki kraljevine Jugoslavije, s katero je Egipt prav tako v dobrih trgovinskih odnošajih. Anglija sili Rusijo k odločitvi Pariz, 7. jul. AA. Havas: Ker je med vladama v Londonu in Parizu prišlo zelo hitro do sporazuma glede odgovora na zadnje sporočilo sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, sta London in Pariz sporočila svojim predstavnikom v Moskvi nova navodila za nadaljevanje podajanj. Po informacijah francoskih diplomatskih krogov je odgovor francoske in angleške vlade formuliran na več načinov, kar bo omogočilo predrta vnikom Francije in Anglije v Moskvi ponovno Poskusiti skleniti splošno pogodbo. Ako bi ostal "ud za razširitev sporazuma na sosedje države brez uspeha^ potem se bodo verjetno Francija, An. S*lJa in Rusija omejile na sklenitev trojnega spo-**!"*» manjšega obsega. Ta sporazum bi obstojal «mJ2t "u ekuPJie izjave vseh treh vlad. V toku ra?govorov med Suričem in Majskim ter ,etom in Halifaxom so bile izmenjane misli v Moskvi. Bonnet in Halifax sta Kh in Majskemu vsebino navodil, ki M«fc in Francije v S® omogočili Bonn e tu in Hall. u las"° .Pregledati položal ter izven orav-nih ra e ni nih vprašanj proučiti vsebino ^problema. London. 7. jul. o. SnoČi je zunanji minister lord Halifax povabil k sebi sovjetskega veleposlanika Majskega in ga opozoril na to, da sovjetska vlada pri pogajanjih za pogodbo zmeraj postavlja nove predloge tedaj, ls,ti U ..p** M. ,14‘S.g Sultani bile na francoski narodni praznik Letos bo Francija zelo slovesno proslavila •voj narodni praznik dne 14. julija. Vlad« je sklenila, da bo to praznik vsega francoskega imperija. Zato je povabila na slovesnosti v Pariz vse sultane in odličnejše plemenske poglavarje afriških obal in celo iz osrčja Afrike. Francosko javno mnenje se posebno zanima, kakšen je črni sultan Hetman Ra-faya, ki je 70 let star. Njegova vladarska oblast sega nad pokrajino Ubangi-Sari in za svojega poglavarja ga priznavajo celo nekateri črnci v angleškem Sudanu. Sultan bo prišel tokrat prvič v Pariz. Govori odlično francosko, vendar pa ne zna niti citati niti pisati. Sultan bo prišel jutri 8. julija v Bordeau*. Z istim parnikom pridejo v Francijo še drugi sultani in poglavarji iz osrčja francoske črne Afrike. Tik5- Popotuje v Francijo sultan Urada iz A beša in Rapončombo, ki je pravi naslednik kralja Denisa, ki je leta 1839 podpisal pogodbo s Francijo. Ti sultani i,n poglavarji vladajo nad ekva-torijalno Afriko, ki je štirikrat tako velika kakor r rancija, 6aj obsega skoraj dva in pol milijona “Vadratnih kilometrov, živi pa tam samo 3,400.000 črncev. Stari sultan Hetman Rafaya je že na poti izjavil časnikarjem, da nima velikega harema. Poročil se je samo s tremi ženami. Njegov tovariš in sosed, sultan iz Benga-suja, pa je povedal, da ima v svojem haremu 300 žena. Sultan Hetman Rafaya je še izjavil, da ne ljubi velikih svečanosti in da zmeraj komaj čaka, da lahko odloži svoja težka slavnostna oblačila. Kati pravijo, da je bil vsemu zopet kriv Chamberlain, ki e« je že pripravil zopet zgrabiti za svojo marelo in oditi na pogajanja. Listi pravijo takole: Prejšnji teden se je Chamberlain hotel po zaupnih posredovalcih poučiti o stališču Nemčije in je že po tretjih osebah vpostavil stik. Hotel je zvedeti, kaj hočejo odločilni krogi. Odgovorjeno mu je bilo: 1. Stališče Poljske je tako izzivalno, da jo j« treba kaznovati z razdelitvijo. Samo nova delitev Poljske lahko ozdravi rano na vzhodu Evrope. 2. Splošni sporazum v Evropi je mogoč samo tedaj, če se Anglija omeji samo na morje, drugim pa prepusti Evropo po načelu: »Vam morje, nam Evropo!« Ta odgovor je bil tak udarec za angleške poučene kroge, da je celo Chamberlaina preveč pretreslo. Zato je biia tedaj odposlana tista odločnejša izjava o pomoči Anglije Poljski in so bile nato tiste števine avdience in sprejemi v Londonu na dvoru in v zunanjem ministrstvu. Kjoseivanov je zaključil svoj obisk v Berlinu Berlin, 7. julija. A A. Nemški zunanji minister v- Ribbentrop in njegova gospa sta priredila snoči v hotelu Esplanade večerjo na čast bolgarskega predsednika vlade in zunanjega ministra n.ioseivanova in njegove gospe. Večerje so se udeležili tudi hčerka predsednika bolgarske vlade, Doigarski poslanik v Berlinu Draganov, šef političnega oddelka bolgarskega zunanjega ministrstva Antinov, šef tiskovnega oddelka Serafinovič, opolnomočem minister Caprasikov, italijanski veleposlanik Attolico, več članov nemške vlade *er voditeljev nacionalno socialistične stranke, nemški poslanik v Sofiji v. Richtenhofen in drugi. Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je v svoji zdravici med drugim dejal, da se nemški narod spominja slavnega bratstva orožja za časa svetovne vojne, in da ga od tedaj vežejo vezi iskrenega prijateljstva s hrabrim bolgarskim narodom. Leta težkih preizkušenj in obnove, ki sta jih preživela naša naroda, je dejal v. Ribbentrop, so tes* in tradicionalne zveze samo še okrepile. V sedanjem svobodnem in miroljubnem razvoju ostanemo zvezani s prijateljstvom in medsebojnim zaupanjem. Vaš obisk predstavlja za nas viden dokaz, da smatrate za naraven cilj svoje politike poglobitev in nadaljnji razvoj prijateljskih odno-šajev z Nemčijo. Upam, da vam bo vaše bivanje Vesti 7. julija Za 50 milij. funtov šterlingov je angleška vlada povečala kredite trgovinskega ministrstva, ki se podeljujejo brezobrestno tistim državam, ki bi rade nakupile blago v Angliji, pa nimajo same zadosti deviz na razpolago. Trdijo, da je kredit že vnaprej razdeljen jn ga bodo dobile države, katere je Anglija že vključila v svoj protinapadalni blok. _ Glavne pomorske manevre bodo imele vse edimce italijanske vojne mornarice konec tega meseca v srednjem delu Sredozemskega morja. Združili se bosta obe eskadri, ki sta do sedaj križarili v zahodnem in vzhodnem delu Sred-dozemlja. Svoj kongres bodo imeli v nedeljo v Parizu jugoslovanski izseljenci iz Francije in Belgije. Kongres organizirajo izseljenska društva v Franciji in Belgiji. Prireditelji računajo, da se jim bo posrečilo ustanoviti zvezo naših izseljencev, katere sedež bo v Parizu, Ogromne letalske manevre bo imelo angleško letalstvo prihodnje dui v osrednjih pokrajinah. Poskušali bodo ugotoviti, v koliko so uspešni načrti za protiletalsko obrambo tistih angleških pokrajin, kjer je zgoščena zlasti vojna industrija. Manevri bodo največji, kar jih je angleško letalstvo kdaj imelo. Predsednik USA, Roosevelt, je spet zmagal nad opozicijo, ki mu je hotela vzeti pravico, da bi vlada določevala odkupne cene za domače in tuje srebro. Finančni minister Morgenthau je na podlagi novih pooblastil že določil eene srebru. Nizozemska vladna kriza je še zmeraj nerešena in kraljica Viljemina še sprejema razne osebnosti ter se z njimi posvetuje o sestavi nove vlade. Verjetno bo danes popoldne znana tista osebnost, ki bo sestavila noov vlado. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je podpisal zakon o valutnih pooblastilih, ki sta ga sprejela poprej še senat in parlament. Madžarski listi pišejo, da je sklenilo pet desničarskih strank sporazum, da bodo odslej tvorile enoten desničarski blok v parlamentu in v madžarskem državnem življenju. Ta skupina bo imela v parlamentu 49 poslancev. Znak novega pokreta bo križ, ki se bo končaval v strelice. Verjetno se bo zaradi tega desničarsko gibanje na Madžarskem zelo okrepilo. Senatni odbor za mornarico je v Washingtonu sprejel zakon o novem kreditu v višini skoraj 9 milijonov dolarjev za modernizacijo križark. Admiral Dubos pa je izjavil, da bi potreboval 15 milijonov dolarjev za modernizacijo ameriških vojnih ladij. Iz finančnih razlogov pa je ministrstvo dovolilo samo delno modernizacijo. Poljska vlada je obvestila francosko in angleško vlado o vsem tem, kaj je sklenila v zvezi z vojaškimi pripravami v Gdansku. Podrobnosti teh sklepov pa niso znane. Vendar pa ne bo poljska vlada v Gdansk odpošiljala nobene nove note. Verjetno je, da bo poljski komisar oblasti v Gdansku opozoril na vse posledice. Vendar pa so francoski in angleški zastopniki v Varšavi že obveščeni o vseh skle-v Nemčiji omogočilo dobiti živo sliko dela obnove, pih varšavske vlade. in volje za delo in mir nemškega naroda. IfcJjfar- prQ8iave francoskega narodnega praznika se bo KrdijH > nHnlovilrt furli *inrrl«Sbr» vrtino hrnHrtvi** nrnv Francoski listi pišejo, da pri vsem tem tedaj ni čudno, da ruska vlada tako omahuje pri izberi zaveznikov in če tako trdovratno opozarja na primer z bivšo Češkoslovaško. Pogajanja z Rusijo bodo se dolgo trajala London, 7. jul. o. Poučeni krogi izjavljajo, da se je snočnji razgovor med Majskim in HaIifaxom zaključil tako, da bodo še Poljsko in Turčijo povabili, da naj pristopita k pogodibi, ki se sklepa med Rusijo, Anglijo in Francijo. Majski je pa pristal na to, da naj se London in Pariz najprej pomenita s Poljsko in Turčijo in se bodo šele nato nadaljevala pogajanja. Vladni krogi pa so snoči zopet odločno zanikali vesti, da bi mislila Halifax in Bonnet odpotovati v Moskvo, da bi tam pospešila pogajanja. Trojni obrambni in zavezniški sporazum med Francijo, Rusijo in Anglijo je že gotov, gre samo . tie za usodo.obrobnih in drugih zavezniških držav. Zato nadaljevanje pogajanj ne more hiti nikak riziko za najbližjo okolico. ski narod je pod modrim vodstvom svojega šel po isti poti obnove k srečni bodočnosti, na tem potu ga spremljajo naše najtoplejše želje. Bolgarski predsednik vlade je odgovoril na zdravico ter dejal med drugim: Globoko sem ginjen nad prisrčnim sprejemom, ki sta mi ga priredila vodja in vlada Nemčije. Istotako sem hvaležen za prisrčni sprejem, ki mi ga je priredilo prebivalstvo prestolnice. Tradicionalni odnošaji simpatije in prijateljstvo, ki je vedno obstajalo med našima dvema narodoma, so bili utrjeni z bratstvo morožja za časa svetovne vojne v dnevih junaških borb in težkih razočaranj ter težkih preizkušenj, ki jih je usoda namenila obema narodoma. Bolgarija, ki se trudi po zgledu Nemčije odstraniti krivice in ustvariti pogoje miroljubnega razvoja, spremlja z veseljem razvoj nemškega naroda pod modrim vodstvom vodje ter potrjuje svojo vero v bodočnost. Mnogo mi je na temf> da poudarim, da je trud moje domovine v službi gospodarske obnove našel prijateljsko razumevanje y Nemčiji. Zaradi tega izražam hvaležnost bolgarskega naroda. Na kraju svoje zdravice je Kjoseivanov izrazil upanje, da se bodo v bodoče odnošaji med Bolgarijo in Nemčijo razvijali v duhu prisrčnega prijateljstva in zaupanja. Francoska vlada ureja francosko družinsko življenje Pari*, 7. julija, m. Ožji odbor ministrov bo danes imel pod predsedništvom ministrskega predsednika in vojnega ministra Daladiera znova sejo, na kateri bo med drugim razpravljal o vprašanju stabilizacije cen, predvsem proizvodov, ki so po* trebni v vsakdanjem življenju. Dejansko je francoska vlada že določila cene za vse pridelke. Vlada noče na ta način začeti odločen boj proti vsem navijalcem cen. Novi vladni ukrepi gredo istočasno hV l1-’ 86 Pove*a proizvodnja s posebnimi kre- ninV ^ bo v,ada dajala za obnovo raznega naPrav v nekaterih industrijskih P m za znižanje davčnih bremen. A krogi na nove ukrepe francoske vla- .„^-i f1 optimistično. Ta optimizem je po- !■ j •.,lnanilli minister Reynaud, ki je v 11«® icizjavi dejal,, da je državni proračun uravnovešen in da se je vrednost zlata v mesecu juniju povečala za še enkrat toliko kot v mesecu maju. Na svojem današnjem sestanku bo francoska vlada razpravljala o zakonskem osnutku za zaščito družine. Vlada hoče 8 tem zakonom doseči povečanje števila rojstev. Predsednik vlade in vojni minister Daladier pripisuje veliko važnost pripravljenemu zakonskemu osnutku za zaščito francoske družine. Kakšne ukrepe bo gled tega izdala francoska vlada, še ni znano. V dobro poučenih krogih pa zatrjujejo, da bo vlada podeljevala posojila po 20.000 frankov mladim kmetskim novoporočencem pod pogojem, da se bodo obvezali ostati na deželi vsaj petnajst let. Dalje bo francoska vlada povečala družinske doklade za kmečke otroke. Istotako pa bo podeljevala posebne doklade materam, ki bodo vzgajale doma svoje otroke in opustile delo po tovarnah in pisarnah. Ta zakonski osnutek tudi najstrožje prepoveduje splave. udeležilo tudi angleško vojno brodovje, prav tako pa tudi angleško letalstvo. Na proslavo v Pariz ho odletelo 52 angleških letal z 250 častniki in piloti. Letala, ki se bodo udeležila proslav v Parizu, so najnovejše znamke, in sicer so to najmodernejši angleški bombniki in lovci. Kraljevi namestnik za Albanijo je zadnje dni pregledoval obmejne albansko pokrajine. Med drugimi je obiskal tudi Skader, kjer ga je ljudstvo lepo sprejelo. Zatem je obliskal tudi nekaj planinskih krajev. 32 milij. funtov šterlingov bo letos žrtvovala >a svojo obrambo avstralska vlada. Lani je izdala 14 milij. funtov. Obenem pa prerešetava vlada načrt za uredbo splošne vojaške dolžnosti. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval na svoj napovedani obisk y Španijo v nedeljo. Italijanski listi tolmačijo ta obisk kol znak, ki kaže, da v Evropi ni tako napeto, da bi morala izbruhniti vojna. Predsednik USA, Roosevelt, hoče na vsak način zmagati tudi v vprašanju nevtralnostnega zakona. Kakor znano, so poskušali opozicijski senatorji izglasovati tak zakon, po katerem bi bilo prepovedano prodajati bojujočim se državam izgotovljeno orožje. Senator Pittman, ki je predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora, pa je zagrozil z aretacijo vsem senatorjem, ki bi z odsotnostjo od razprave skušali preprečiti izglasovanje nevtralnostnega zakona v tisti obliki, kakor jo je predlagala vlada. Pittman se opira na neki zakon, ki dovoljuje tudi aretacijo senatorjev. Po vseh znakih se da soditi, da se bo Rooseveltu posrečilo doseči to, kar hoče. Mednarodni železniški kongres se je začel včeraj vBruslju. Poleg drugih se ga je udeležil tudi nemški prometni minister Dorpmiiller. Kako se razumejo prvaki Gdanska med seboj Pariz, 7. julija, o. Današnji »Ekscelsior« objavlja senzacionalen razgovor svojega dopisnika v Gdansku z, glavnimi osebnostmi. Dopisnik je obiskal najprej Foersterja in Greiserja. Oba sta mu o medsebojnem prisrčnem razmerju nzala povedati naslednje: Dopisnik je vprašal Foersterja, če Nemčija resnično namerava kmalu priključiti Gdansk. Foerster mu je odgovoril, da ima v Gdansku na razpolago 30.000 mož in bi bil že lahko zdavnaj izvedel državni udar, če bi ne imel neštevilnih ovir. Res je, da rrlbra Foerster računati s poljskim odporom, vendar pa to ni tisto, česar se Foerster najbolj boji in kar bi bilo najbolj nevarno. Foerster pravi, da je največja ovira vsega presednik senata v Gdansku Greiser. Rekel je, da ne more razumeti kako je mogel svetovati, da se tako važno mesto poveri osebnosti, di je tako neodločna in tako bojazljiva. Dopisnik lista pravi, da je ta del razgovora ponovil dobesedno. Nato pa je odšel k predsedniku senata Greiserju in ga vprašal, kaj misli o zadevah v ^ Gdansku in o Foersterju. Greiser je rekel, da je vodja napadalnih oddelkov Foerster »blaznež«, »neprevidnež« in »nadutež«, ki misli, da je res mogoče vse doseči samo s silo. Kako blazno je misliti na to, da so bomo lahko priključili k Nemčiji z nasiljem. Dopisnik Dash zaključuje svoje poročilo s ugotovitvijo, da te izjave čisto na nov način osv** ljujejo položaj v Gdansku. Mariborska tekstilna industrija išče poti iz zagate Lastne devize - edina moinost za stalno zalogo bombaia Maribor, 6. julija. Borba ra devize — to je še vedno življenjsko vprašanje mariborske tekstilne industrije. Od tega je odvisen obstoj tvornic in zaslužek kakih 6000 delavcev, prav tako pa tudi gospodarstvo vsega mesta in njegovega zaledja. Žalostne posledice pomanjkanja deviz 6e že dovolj občutno poznajo. Eno največjih podjetij — Zelenka in Co. je že pred nekaj meseci ustavilo obrat v predilnici ter prodala vse stroje v Egipt, nedavno pa je ustavilo tkalnico. 500 delavcev je odpuščenih. Nekatera druga podjetja so svoje obrate zelo omejila, včasih delajo le nekaj dni v tednu, včasih zopet a polnim obratom, kakor sc jim pač posreči izpopolniti svojo zalogo bombaža. Tovarne pa vidijo, da bo trajala ta borba za devize, brez katerih ni bombaža, naprej ter iščejo sedaj same poti, da bi se rešile iz tega neprijetnega položaja. N«kaj mariborskih tovarn se bavi z načrti, da bi pr »uredile svoje obrate za izdelavo koloniziranega prediva in za predalavo tega prediva v blago. Kot surovina 6e uporabljata za tako predivo konoplja in lan, ki sc predelata ali kolonizirata tako, da se dobijo vlakna, ki 60 slična bombažu. Kotoniziranjc je italijanski postopek, ki ga italijanska tekstilna industrija zadnja leta zelo uporablja. Prednost kotoniziranja je ta, da imamo potem surovine doma. Lanu in konoplje se pri nas precej prideluje, seveda pa večino tega pridelka izvažamo, največ v Nemčijo, pa tudi v druge države. V primeru, da bi se naša tekstilna podjetja preusmerila v produkcijo kolonizirane konoplje in lanu, bi bilo treba seveda povečati pridelek, kar pa bi bilo koristno tudi za naše kmetijstvo, kar pri nas dobro uspeva. Razmotriva se tudi vprašanje uporabe prediva iz lesa, ki 6e dobiva po nemškem postopku. Je to takozvana »Zelhvolle«, ki pa daje kvalitativno dosti slabše blago, kakor bombaž ali koloniziran lan in konoplja. Prednost tega produkta pa je, da bi ga lahko uvažali iz Nemčije brez deviz oziroma bi ga lahko po nemškem postopku izdelovali tudi pri nas, saj imamo lesa več ko dovolj na razpolago. Pri obeh načinih pa je težava v tem, da bi bilo treba vse tekstilne obrate — kot že uvodoma rečeno, preurediti. Stroji, ki jih ima naša industrija za izdelavo bombažnega prediva in za tkanje bombažne preje, niso uporabni ne za kolonizirano prejo, ne za lesno volno. Preureditev pa bi bila precej draga in je to zvezano z velikimi investicijami, enakimi, kakor so bile potrebne za postavitev sedanjih tovarn, kar bi pa zmoglo le nekaj podjetij z lastnimi sredstvi. Tudi je vprašanje, kam potem s stroji za predelovanje bombaža, saj obstoja še vedno možnost, da se bo v doglednem času naš položaj tako obrnil, da bomo imeli zopet dovolj bombaža na razpolago Dosti primernejši je tretji način, ki ga nekaj podjetij že uporablja in ki je tudi gospodarsko zelo pravilen. Podjetja si morajo sama dobiti devize 7. izvozom svojih izdelkov v države z zdravo valuto. Prva tovarna, ki je to vprašanje rešila, je bila Hutterjeva veleindustrija. Podjetje si je zgradilo tovarno sukanca, za katerega je že našlo odličen trg na bližnjem vzhod-u ter velik del svoje produkcije izvaža. Podjetje dobiva s tem toliko deviz, da skoraij docela krije potrebe po devizah za nakup bombaža. Podjetni lastnik g. Hutter pa gre sedaj še korak naprej. Še letos bo začel graditi veliko tovarno svile, ki bo zaposlovala okrog 300 delavcev ter bo producirala samo 7-a izvoz. Izgledi za izvoz proizvodov iz svile so zelo ugodni. Nekatere naše tovarne svile so dobile na primer že ponudbe iz Anglije, da bi prevzele velika naročila za Indijo in indijske otoke. Naročila pa 60 bila tolikšna, da bi imele naše največje tovarne 6vile samo z enim naročilom dovolj dela vse leto. Ker bi pa morale zaradi tega povsem opustiti produkcijo za naš domači trg, seveda naročila ni-6o mogle sprejeti. Novo Hutterjevo podjetje pa bo prevzelo samo taka naročila, s katerimi bo dobilo dovolj deviz za nabavo bombaia za 6vojo tovarno. Vprašanje surovin za tovarno svile ne dela nobenih težav, dobivamo 6urovo 6vilo iz klirinških držav, predvsem iz Nemčije in Italije. Gorianci nas vabijo na svoje vrhove V nedeljo bodo pri Sv. Miklavžu odprli nov planinski dom ^t. Jernej, 8. jul. V nedeljo 9. t. m. bo na Gorjancih pri Sv. Miklavžu slovesna otvoritev in blagoslovitev novega planinskega doma, ki ga je zgradil Nace Hudoklin. Na tej slavnosti bodo zastopane oblasti in planinsko turistična društva. V soboto zvečer bo pri Sv. Miklavžu kresovanje s sodelovanjem godbe. V nedeljo ob 10. uri bo maša, po maši pa blagoslovitev doma. Spregovorilo bo tudi nekaj zastopnikov oblasti in našega planinstva. Po programu bo v domu veselica, na kateri bo pogostil Nace svoje goste s cvičkom in vivodincem. janjcem in kar je še primerno za tako prireditev. Pota k Sv. Miklavžu so bila v zadnjem času zadovoljivo markirana. Z otvoritvijo nove koče pri Sv. Miklavžu in pa s priznanjem službenih zastopnikov našega turizma in tujskega prometa, da so tudi Gorjanci vreden cilj izletnikom in planincem, se Gorjanci šele 7. letošnjim letom javno odpirajo planinskim obiskovalcem. Prepričani smo, da ne bo razočarana niti naša razvajena publika, čeprav ne bo našla tukaj divjosti gorenjskih gora, ampak namesto nje ljubko planinsko okolje sredi bukovih gozdov in košenic in neizčrpne možnosti izletov. Z dobrim sprehodom dosežeš od Sv. Miklavža Trdinov vrh, Jezero, Krvavi kamen (kjer so se po pravljici spopadli Hrvatje in Kranjci za mejo) in Gospodično, z obzidanim studencem. Če te zanima, boš obiskal Podgorje s Cerovim logom in Mihovim, kjer je pred 40. leti izkopal dunajski dvorni muzej keltsko naselbino s 500 grobovi in bogatimi najdbami. Od tu se vrneš k Sv. Miklavžu preko Grobišč in Zidanega gabra, prvega slovenskega naselja v Gorjancih in bivališče njihovega pravljičnega poglavarja Pendirja, ki je na begu pred sovražnikom skril svoje zaklade v Hudi peči, podzemeljski luknji v- vsekani visoko v navpični skali. Tu, v dolini Pendirjevki je potem zlobni škrat dolgo čuval Pendirjeve zaklade in begal samotne popotnike do svojega pregnanstva. Pred dvema človeškima rodovoma se je med strašnim divjanjem izselil nekam k Sotli preko Poloma, ki nosi od tedaj svoje ime in kjer so še danes vidni sledovi onega razdejanja. Po dolini Pendirjevki vodi druga pot mimo Hude pečijprva, čez Cerovi log, je običajnejša) k Sv. Miklavžu. Ta pot z izhodiščem v Št. Jerneju, je položnejša in pO dolini ob gorskem potoku prijetnejša, le v zadnjem delu, od Hude peči do sv. Miklavža, je izredno strma in napornejša. . Od Sv? Miklavža utegneš kreniti mimo Ka-štenice, kjer te presenetijo izrazito razviti kraški pojavi, proti vzhodu v zgodovinsko znani Zumbe- rak. To so uskoška naselja nekdanjih drznih bojevnikov proti Turkom, ki so pritiskali iz Bosne in desnega brega Kolpe proti severu. Uskoki so po večini pribegli iz nekdanjih turških pokrajin, kar dela razumljivo njihovo navdušenje za boj s Turki. Ko je turška nevarnost minila, so se tudi nekateri Zumberčani povrnili zopet v svoje kraje. Tako n. pr. iz Ječmenišč, kjer so še danes vidni sledovi opuščeno vasi, tja nekam v okolico Sarajeva. Drugi so prihajali preko Gorjancev na Kranjsko na roparske pohode v Podgorje, ki so ga preje pred Turki branili. Plen so si delili mnogokrat v cerkvici Sv. Miklavža, ki so jo spremenili v roparski brlog.. To je prav ta cerkvica pri novein planinskem domu. Zumberčani so v mno-gočem zanimivo ljudstvo. So unijati, « posebnim cerkvenim obredom in poročeno duhovščino. Ljubijo glasbo, ki je podobna srbski ali bosanski. Na Gorjance prav radi prihajajo s svojimi tamburaSi, ki udarijo pri takih prilikah kolo. Unijati so imeli svojo cerkvico, posvečeno sv. Eliji, na Trdinovem vrhu tik poleg Kranjske cerkvice, posvečene sv. Jeri. Ruševine obeh boš še našel na Trdinovem vrhu, do katerega imaš od Sv. Miklavža pičlo uro. Slovenskemu izobraienstvu Vsako leto prirejajo v Franciji pa tudi drugod znane »socialne tedne«, na katerih se sistematično razpravlja o važnih sodobnih vprašanjih. Izkazalo se je, da je tak način obravnavanja najprimernejša oblika in da udeležencem, ki sodelujejo v debati, prinaša največ jasnosti. Po tem vzoru bo Slovensko kat. akad. društvo »Zarja« priredilo v dneh od 7. do 13. avgusta v Bohinju akademski kulturno-socialni teden. Predavatelji bodo izbrani iz vrst najboljših katoliških kulturnih delavcev. Po vsakem predavanju bo debata. Poglavitni predmet obravnav bo vprašanje osebe in njene svobode v duhovnem in družabnem življenju. Drugi del programa zavzemajo slovenski problemi, zadnji del pa je posvečen vprašanju slovenske narodne obrambe. Na programu so tudi pestri večeri ob kresnem ognju. Točen program bomo v kratkem javili v časopisju. Vabljeni so kat. akad. starešine, kat. akademiki in akademičarke, abiturienti ter vse kat. izobraženstvo. Navzoči bodo tudi češki, slovaški, poljski in bolgarski akademiki ter zastopniki vseh treh univerz. K nocojšn em koncertu Ženskega akademskega pevskega društva V Domu visokošolk v Ljubljani se je porodila misel za ustanovitev ženskega pevskega zbora na naši univerzi. Ideja je kmalu zajela vse elušate-ljice-pevke, ki so se odzvale iz vseh akademskih društev. G. France Marolt, ki so ga naprosile, naj prevzame vodstvo, je takoj pričel z delom. Zanimiva je bila ugotovitev pri analitičnih preizkušnjah, da se zanima nad 90% pevk za instrumentalno glasbo. Da bi zbor tehnično dobro pripravilj je začel s pevsko šolo. Šele aprila, po dokončani Soli, je pričel e študijem koncertnega programa. Ženski akademski pevski zbor je samostojno izvenpolitično pevsko združenje, ki ima ista stremljenja in isti kulturni program kakor tovariški AiPŽ: prikazovati lastno pesem vseh dob in smeri, kar so skladatelji ustvarili resničnih zborovskih umetnin, dvigati nivo naše pevske kulture do čim večje popolnosti v umetniškem oblikovanju, gojiti narodno pesem. Pojav ženskega APZ nam daje čutiti, da nastaja nt univerzi nov preporod mladine, ki prehaja iz tradicionalnega ozkosrčja k novim vzorom idealnih ljudi, k iskrenemu resnemu delu. V letošnjem študijskem letu je univerza obogatela za pevsko telo, ki bo gotovo važen činitelj pri prizadevanjih im stremljenju naše zborovske kulture. Ženski APZ predstavlja danes nad 40 šolanih pevk, ki so pod Fr. Maroltom naštudirale dela naših najznačilnejših skladateljev: Gallusa, Adamiča, Bravničarja, Osterca in Tomca ter narodne pesmi. Zbor je glasovno dobro zaseden, zveni polno in je zaradi predhodnega šolanja ter resne priprave dozorel za dostojno izvedbo programa. — Marsikdo, ki pozna zahteve resnega dirigenta, je dvomil v vztrajnost pevk, toda pokazale so nezlomljivo voljo do dela. Koncert bo manifestacija dela med letom, praznik posvetitve mladih sil napredku slovenske zborovske umetnosti, praznik univerze, ki z novo kulturno institucijo tembolj potrjuje svojo upravičenost, praznik bo naše akademske mladine, ki se zaveda dolžnosti do svojega naroda, da dviga njegovo kulturo. Stol sedmorice zavrnil revizijo in priziv na smrt _ obsojenega morilca Zabukovška Okrožno sodišče v Celju je obsodilo morilca Maksa Zabukovška na smrt na vešalih. Zabukovec je vložil po svojem pravnem zastopniku revizijo in priziv na stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je zdaj priziv zavrnil in potrdil sodbo celjskega okrožnega sodišča. Zdaj so bili poslani sodni akti še pravosodnemu ministru, da končno odloči o morilčevem življenju ali smrti. Zvedeli smo, da morilec Zabukovšek čisto mirno pričakuje odločitve. Zadnje čase se posebno dobro vede v zaporih. Zaprt je v zaporih okrožnega sodišča v Celju. Predsednik vlade se ie vrnil v Belgrad Belgrad, 7. jul. m. Z hitranjbn ▼lakom se Je ▼rali ▼ Belgrad ministrski predsednik in notranH minister Dragiša Cvetkovič. Na kolodvoru ga }e pozdravilo več članov vlade ter mnogo političnih in oeebnlb prijateljev. Vlak podrl branjevko na postaji v Medvodah Danes zjutraj je prišla iz oddaljenih hribov na žel. postajo Medvode starejša branjevka, ki je bila otovorjena z večjo množino prtljage. Nameravala je odpotovati s prvim jutranjim vlakom v Ljubljano, da bi na trgu prodajala razno zelenjavo. Ko je privozil na postajo Medvode vlak z Gorenjske je^ stala branjevka na sosednjem tiru in ne meneč se za okolico, nakladala prtljago. Kakor se je zdelo, je bila revica nekoliko naglušna, zato ni slišala, da je proti postaji Medvode na istem tiru kot je stala ona, pripeljala lokomotiva. Ljudje, ki so pravkar vstopali na vlak, so klicali ženski, naj se umakne, ker pa tega ni slišala, jo je neki moški potegnil s tira, »oda bilo je že prepozno. Branjevka je v zmedenosti padla tik ob tir, tako da jo je lokomotiva oplazila in jo poškodovala po nogah in po rokah. Branjevka je bržkone dobila pri padcu tudi pretres možganov. Ljudje, ki so se vozili z vlakom iz Ljubljane, so na preplašene klice izstopali, med potniki je bil tudi zdravnik, ki je ponesrečenko pregledal. Ugotovil je, da je branjevka dobila nevarne poškodbe, zato je odredil, da so jo prenesli v vlak Na ljubljanski postaji je ponesrečenko čakal rešilni avto, ki jo je odpeljal v bolnišnico. Naknadno smo izvedeli, da gre pri tej nesreči za petdesetletno ženo mlinarja s Preske pri Medvodah, Bizant Marijo. Pri nesreči pa je odnesla lažje poškodbe po telesu tudi Ivana Te-hovnik, ki je bila ž njo. Gledališki igralci so zaključili svoj kongres Niš, 7. jul. m. Kongres Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije je dokončal svoje delo. Na svojem_ včerajšnjem sestanku 60 gledališki igralci sprejeli resolucije, ki jih bodo poslali ministrskemu predsedniku DragiSu Cvetkoviču in prosvetnemu ministru Stevanu Čiriču. V resoluciji gledališki igralci naprošajo^ merodajne kroge, naj se čimprej izda nov gledališki zakon. Dalje nujno zahtevajo čimprejšnje imenovanje upravnika narodnega gledališča v Splitu ter apelirajo na prosvetnega ministra, naj se novi člani nastavljajo samo s posredovanjem Umetniške borze dela. Resornega ministra Stevana Čiriča naprošajo, naj s svojim posredovanjem prepreči raizne postopke posameznih upravnikov narodnih gledališč, ker ima od takSnega postopanja največjo škodo pokojninski sklad. Prometnega ministra naprošajo za polovična voznino, ki bi jo imeli vsi upokojeni člani. Končno prosij0 kraljevsko vlado, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpre gledališko umetnost. Niš, 7. julija, m. V Nišu je začel včeraj zasedati kongres Združenja meščanskošolskih učiteljev. Na občnem zboru so posamezni govorniki poudarjali potrebo, da se meščanske šole še bolj pomnoše. To potrebo je sporočil tudi zastopnik prosvetnega ministra g. Pavlovič, ki je poudaril, da bo minister Stevan Čirič se dalje poklanjal vso pozornost, ki jo zaslužijo meščanske šole ter da je izrazil željo, da bi se -meščanske šole v naši državi še bolj razširile, /druženje meščanskošolskih učiteljev šteje 908 članov. Kongres danes nadaljuje z delom. Ljublfana od včeraj do danes Včeraj se je lepo vreme čez dan še držalo, dasi se je nebo proti večeru že začenjalo mreniti. Ponoči je spet zapihal sever, ki je zlasti v višinah temeljito zagospodaril ter pregnal oblake. Nebo se je spet ujasnilo, noč je bila lepa in gorka. Davi pa je skraja sicer posijalo sonce, svetilo pa je bolj klavrno ter ae je že prav kmalu skrilo za oblake. Pomalem se oblači in temni, vse kaže, da bo že v kratkem spet kaj moče. Maniše nesreče in poikodbe Včeraj so bili reševalci poklicani v Predovi-čevo ulico, kjer so sprejeli delavca Jožeta Lindiča, ki mu je padel na nogo pri delu na Oražmovi parni žagi tram. S kolesa je padel Stanko Tobijas, prevoznik pri tvrdki Pogačnik v Ljubljani. Tobijas si je poškodoval roko. Pri delu je padel v oko drobec železa kovaču Cvetku Ivanu iz Kamne gorice. Dninarica Ivanka Zormanova se je peljala s kolesom, pa je padla ter se potolkla. Na stanovanje je prišel k Uršuli Celestinovi Celotedenska oskrba za akademike, abiturien-te in brezposelne izobražence 25 din, za ostale 50 din. Vložena je prošnja za četrtinsko voznino. Prijave z navedbo poklica do ‘25. julia na naslov: Slov. kat. akad. društvo »Zarja«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Slov. kat. akad. društvo »Zarja«. neki^ delavec, ki je Uršulo udaril tako močno po glavi, da se je morala zateči v bolnišnico. Z voza je padel sedemletni sinček delavca iz Podsmreke Marjan Stanovnik. Dobil je pri padcu hude notranje poškodbe. Prvi večer mednarodnih rokoborb Snoči so se med izborno zasedeno dvorano kina Uniona pričele mednarodne tekme v rokoborbi. Pri prvem večeru so gledalci prišli popolnoma na svoj račun, saj so bil priče lepih in razburljivih bojev med najboljišmi rokoborci. V prvi tekmi sta nastopila Poljak Pirnacki in Slovak Hana. Po zanimivi borbi je to srečanje ostalo neodločeno. V drugi tekmi pa je nastopil jugoslovanski amaterski prvak Janež proti močnemu, v Ljubljani^ žo od prejšnjih nastopov zelo popularnemu češkemu rokoborcu Mrni. V boju, ki je bil prav oster, je občinstvo burno bodrilo jugoslovanskega rokoborca. Srečanje pa je ostalo neodločeno. Kot tretji par sta nastopila jugoslovanski prvak Pero Kop in prvak Like Dušan Mileusnič. Pero Kop je bil premočen ter je kljub dobremu Ličanovemu odporu zmagal. Zadnji par sta bila orjaški zamorec Ali bon Abdu ter Rus Kirilov. Zamorec se je izkazal za velikega mojstra v rokoborbi ter je končno efektno zmagal s takoimeno-vano >amerikansko kravato«. Rusa so morali po borbi dvigniti. Tekme bodo vsak večer ter se zdi, da bodo vselej prav dobro obiskane, saj je zadnej obilo zanimanja. 11 Skrivnost smrtne megle »Tule, to,« je zatulil inženir na Devornyja, »bo vaše mesto! Sem! To ročico sučite na desno.. . Tole je merilna ura. Točno po tridesetih sekundah ročico na levo! Potem primete tole, močno sunete — petnajst sekund — potem ročico spet na desno! Ste razumeli? Točno tako, kakor tale mož zraven vas! Pazite!« Devorny je hotel nekaj zakričati v odgovor. »Nobene besede!« je ukazoval oni drugi. »Opazujte! Pet minut! Potem poskušajte — pet minut! Če nato ne boste znali, boste sfrčali!« Devorny je molče prikimal. Za vraga, tukaj gre pa vse na kratko! To se pravi, treba se je zbrati, sicer bo hitreje zunaj, kakor pa je prišel notri. Mirno je opazoval prijeme svojega bližnjega. Ni bilo težko vtisniti si v spomin posamezne potege. Bržkone bo težje te prijeme dve uri, tri ure, mnogo, mnogo ur drugega za drugim izvrševati. Brez pre-stanka, brez počitka... Dan za dnem ... Detektiv se je z roko obrisal po znojnem, kar lepljivem čelu. Pot ga je bil oblil. Pa pri vsem tem ni naredil niti enega potega... »Pozor! Sedaj gre zares!« je tulil inženir. Devorny se je znebil vseh drugih misli. Pon. pri- jeme. Desno. Trideset sekund... Levo... Poteg... 'najst sekund... Spet desno. >Torejk Inženir je dvignil roko. »Začnimo!« Devorny je zgrabil. Desno, trideset sekund, levo, poteg... dve, pet, deset minut. Ko se je ozrl okrgo sebe, je bil inženir že izginil. Aha! Devorny je preizkušnjo prestal. Torej naprej! Minute, četrt ure, ure so minule. Koliko? Devorny ni vedel. Merilna ura je kazla le sekunde. Naprej! Naprej! Desno, levo... Poteg, ki je bil spočetka tako lahak, je postajal sedaj težak, zmerom težji. V hrbtu je bolelo. Prekleto! Devorny je krepko stiskal ustnici. Mora vzdržati! Mora! Devetindvajset, trideset sekund ... Poteg... Dalje, dalje... Minute, četrt ure, ure. Devorny.se je čudil, kako malo je pri delu mislil. Zmerom si je predstavljal, kako delavec pri svojem mehaničnem delu lahko tuhta, premišljuje in vežba svoje možgano..,. In on sam? Že po nekaj kratkih urah je delal brezmiselno, nezavedno, v znoju in bolečinah. • • nesmiselno? Ne. Le ena edina misel je bila: desno, levo..- »Stoj!« Krik je zadonel ob njem. Ce bi bil nekoliko tišji, bi ga Devorny ne čul. Pogledal je okrog sebe. Pozijal je z napol slepimi, krvavimi očmi v inženirja, ki je stal ob njem. Pogled na merilno uro — zadnji čas! Desno... »Nehajte, vi kamela!« je rjul inženir in dvignil roko. Tedaj je Devorny šele razumel in spustil roki. Tudi stroj je na neke vrste tajinstven način razumel. Tudi ta je na mah obstal. f Molče je Devorny sledil inženirju. Sla sta skozi prostore, v katerih so prav tako mrzlično in urno delali. Toda v primerih z žgočo vročino delovnih prostorov, katere je pravkar zapustil, je delovala tu toplota kar hladilno in osvežujoče. Nato sta šla skozi nekaj še bolj hladnih hodnikov. »Penajst minut odmora!« je pojasnil inženir in njegove besede so odmevale v nenadni tišini glasno in bobneče. Devorny se je znašel v prostoru, kjer so na dolgih, nepri-kladnili klopeh sedeli delavci. Nobene besede ni bilo čuti. Jedli so in kadili. Vsi so molčali Detektiv se je ozrl naokrog. Bil je izmučen, da b.i se zgrudil. Nikjer nobenega praznega prostora. Pa sta se že dva človeka odmaknila vsaksebi. Košček, dragoceni košček klopi je bil prost. Devorny se je stisnil vmes. Bilo je tako tesno, da se je moral skloniti naprej in upreti roki na kolena. Toda sedel je in telo je polivalo. Molk. Od daleč je prihajalo tiho brnenje — motorji. Drugi so delali. Drugi: Desno, levo... On je počival... Poglej! Neka roka. Neka zatekla, umazana pest. Tiščala je košček kruha z marmelado. Nevede in nehote je Devorny zgrabil. Jedel je. Hlastno in slastno, šele sedaj se je zavedel, da je lačen. Kruh z marmelado je dišal po ribah, okus pa je bil žaltav. Pa kljub temu ga je jedel z večjo slastjo kakor svoje zadnje sijajno kosilo v New Yorku. »Si na novo tukaj?« se je glasilo vprašanje. Devorny je dognal, da je bil to glas tistega, ki mu je podaril kruh. Prikimal je. »Jutri si prinesi kaj s sebojc, je nekdo renčal. »Brez jedi boš tukaj težko vzdržal daljši čas.« Devorny je vzdihnil. »Kako dolgo pa sem vendar delal?« se je drznil vprašati »Točno pet ur«, se je glasil točni odgovor. »Vsakdo dela tukaj pet ur. Nato — petnajst minut odmora. Nato štiri ure petinštirideset minut dela. Potem domov — spat. Naslednjega dne se zgodba spet ponovi. Zmerom ista pesem.« Detektiv je potegnil iz žepa dozo in ponudil cigarete. Oni drugi je vzel in jo povohal. »Draga znamka. Odkod?« Iz njegovega glasu ie zvenelo nezaupanje. »Od inženirja«, je lagal Devornv Od tu in tam Žetev je v vsej državi v polnem teku, zlasti pa v Banatu in Backi. Kakor so napovedovalci dejali, je letošnja žetev nekoliko slabša kot lani, vendar pa še zmerom bogata. Tudi zrnje je zdravo. Donos koruze bo rekorden. Pač pa so kmetovalci letos rabili mnogo manj sezonskih delavcev kakor prejšnja leta zaradi tega, ker so si nabavili stroje. Delo gre tako hitreje od rod profesor videl ogorčenje, katerega je vzbudil pri njih ta zemljevid. Nujno je bilo potrebno, da kot razrednik — vzgojitelj zavzame k temu dogodku primemo stališče. Če bi g. profesor molčal, bi mogli imeti učenci vtis, da se strinja z izobešanjem netočnega in izzivalnega zemljevida. Gospod profesor je izjavil, da kot vzgojitelj ni dolžan svojih učencev samo vzgajati v znanosti in vednosti, temveč tudi v pravem narodnem duhu. Na tak način je gospod profesor pomiril užaljeno narodno zavest svojih učencev. če bi bilo v profesorjevih besedah opozorilo »Svoji k svojim«, ni v tem videti kaznivega dejanja. To je vendar naj-primitivnejši način narodne borbe ter vedno dopusten nastop zoper one, ki zoper narodne koristi delajo, oziroma narodovih teženj ne razumejo. Koristi in pravice naroda pa so več kot koristi poedinca, ki s svojim nastopom samo kaže, da na naklonjenost naroda, med katerim živi, ne računa. G. profesor je dalje izjavil, da je njegovo opozorilo imelo tudi drug namen. V preteklem šolskem letu je prišlo pred knjigarno »Domovina« radi nekaterih razstavljenih tujih knjig do dijaške demonstracije, zaradi česar je zoper dijake, ki jih je g. Hubert ovadil, teklo disciplinska postopanje. Da dijake od podobnih nastopov odvrne, je g. profesor svetoval, naj hodijo rajši drugam kot tja, kjer bi mogli v svoji nacionalni zavesti žaljeni podvzeti korake, ki bi jim škodili. Gospod profesor je na koncu svojega zagovora izjavil, da odklanja z g. Hubertom vsako poravnavo, ker v narodnih stvareh ne pozna poravnave, Sodnik g. dr. Verlič je predlagal, da se obdolženec, odnosno zasebni^ tožilec poravna, nakar pa gospod profesor ni pristal. Zasebni tožilec je namreč zahteval zadoščenje. Zagovornik g- profesorja Rojška Franca g. dr. Kalan Zdravko je predlagal, da se vzameta kot dokazni predlog še dva prospekta, na katerih je odtis štampiljke v nemškem jeziku, da naj kupujejo vsi nemške knjige le v nemških knjigarnah. To je predlagal zaradi tega, ker smatra, da je to žaljenje našega narodnega čustvovanja. Zanimivo je bilo, da g. Hubert ni predlagal priče, ki je izjavila, da si ne upa več kupovati v njegovi knjigami baš zaradi postopanja g. profesorja Rojška. O. dr. Zdravko Kalan je v svojem zagovoru utemeljeval neupravičeno tožbo zasebnega tožite-Ija in jo tudi utemeljil prav do dna. Ob 3 je g. dr. Verlič prečital obsodbo (oprostilno]: v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. se g. proi. Rojšek oprošča vsake krivde, ker se sodišče ni prepričalo o njegovi krivdi. Zasebni tožilec mora plačati 250 din povrečnine. G. Hubert si je vzel rok treh dni, da r>o eventualno vložil revizijo. Drobne iz Krania Hude opekline je dobil, ko se je sončil na Storžiču, 30 letni Koprivc I., stanujoč v Delavskem domu v Kranju. Koprivc je odšel na Storžič na praznik sv. Petra in Pavla v večji družbi. Ker še letos ni bil skoraj nič na solncu, ga je opoldansko 6olnce v kratkem času tako opeklo, da je čutil po vsem telesu žgoče bolečine. Se pred večerom je odšel domov in poiskal pomoči pri zdravniku. Koprivcu je skoro po vsem telesu obstopila koža in trpi hude bolečine. Prekupčevanje s tujim denarjem — nevarna reč. V ponedeljek dopoldne je kranjska policija prijela okrog 40 letnega zastopnika zavarovalnice A. T. iz Stražišča, ki je pravkar »barantal« z bivšim uradnikom B J. iz Kranja za prodajo nemških mark. Policiia je oba odvedla k zasliševanju na stražnico Aretirani T. A. je izpovedal, da je dobil 50 mark od svojega znanca, ki ga je prosil, naj jih menja v Kranju pri »Putniku«. Policija je aretiranca nato preiskala in našla pri njem ne 6amo 50 mark, ampak 1000, nato je naredila preiskavo tudi na aretirančevem domu, kjer 60 tudi našli precej tujega denarja, iz česar je sklepati, da se je T. A. že dalj časa bavil s prekupčevanjem tujega denarja. Zadevo bo podrobnejše preiskalo sodišče. Spet motociklistična nesreča v Kranju. V Kranju se v zadnjem času kar vrste motociklistične nesreče druga za drugo. V sredo zvečer se je ponesrečil čevljarski mojster Anton Marčan iz Huj pri Kranju. Z motornim kolesom se je peljal po vasi čirčiče, kjer se je na nekem ovinku prevrnil s kolesa, pri padcu se mu je dvakrat zlomila noga. Ponesrečenca so prepeljali z vozom k zdravniku dr. Novoseljeskemu, ki mu je nudil pomoč, nato pa je bil ponesrečenec oddan v domačo oskrbo. KONJSKE DIRKE v nedeljo 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pn hiši številka 26 tik banovinske umobolnice Iz škofje Loke Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v O' a > «* S a Š* oo C a P Veter Pada- vine . a ,$ Ds (smer, inkoftt) m/m vrsta Ljubljana /t)5-6 27-8 16-i 77 8 v. — — Mariboi — — — — — — — — Zagreb 28'0 11-0 7L 5 0 — — Belgraci lbo'b 28-0 150 61: 0 SE, — Saraievr /66 0 28-0 8-1 /(j 0 0 — — Vit 7638 2 'y 180 60 4 NW, — — Spli' 764-1 30'0 20-1 50 i 0 — — Kumboi 76« 191 70 0 N. — — Rab 764*3 2S-0 19-t 50 3 0 — — auopovnit 763-u 2.v0 2 -C 50 G NW, — - Vremenska napoved: Spremenjiva oblačnost, zelo toplo vreme. Krajevne nevihte. Škofja Loka, 6. julija. Prebivalstvo mesta Škofja Loka, vasi Puštal, Suha, Trata, Škofja Loka-kalodvor, Stari Dvor in Stara Loka občina Škofja Loka opozarjamo, da bo v petek, dne 7. julija zvečer zatemnitev vseh teh krajev kot vaja proti napadom iz zraka. Zatemnitev se prične točno ob 22 in preneha ob 23. Prebivalstvo opozarjamo, da se mora točno držati navodil iz okrožnice kraljeve banske uprave, katere navodila so občinstvu na razpolago na občinski razglasni deski na občini v Škofji Loki. V glavnem pa naj 6e obč"'«*'"’ ravna kakor se ie prej ob takih prilikah Koledar Danes, 7. julija: Vilibald. Sobota, 8. julija: Elizabeta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Dunajska c. 43; mr. Trn,koczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Šelenburgova ul. 7. Banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani obvešča, da bodo v mesecu juliju in avgustu uradne ure za stranke dnevno od 9—12. V NEDELJO 9. JULIJA NA JEŽICO K PROSLAVI 30-LETNEGA PROSVETNEGA JUBILEJA! Vabilo na prijavo krvodajalcev v splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Vsi tisti, ki bi bili pripravljeni proti odškodnini dajati kri bolnikom tega zavoda, naj se javijo čim prej v bolnišnici, in sicer na I. kirurgičnem oddelku ob delavnikih od 7 do 8 zjutraj. Pogoj za sprejem v krvodajalno skupino je, neoporečno zdravstveno stanje in stalna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnišnice 250 din. — Uprava obče drž. bolnišnice v Ljubljani Službe banovinskih cestarjev. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru Radovljica dve službeni mesti ban. cestarja, in sicer 1 meslo za progo od km 26.000 do km 31.50 na banovinski cesti I. reda št. 2 Podvin-Lesce-Bohinjsko jezero; 2. mesto za progo od km 6.00 do km 8.463 na banov, cesti II. reda št. 105 — zveza z državno cesto št. 2 — Rečica-Bled-Zagorice in za progo od km 0.00 do km 2.707 na banov, cesti IL106 Spodnje Gorje-Krnica. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl 2 ur. o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkov in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je treba vložiti do 20. julija 1939. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 V Matkh prt St. Pavlu bo treba na vsak nač n zgraditi novo šolo Celje, dne 7. julija. Pred leti je bila dovoljena v Matkih pri Št. Pavlu dvorazrednica. kamor naj bi hodili otroci, ki morajo sedaj daleč v šolo v Št. Pavel pri Preboldu. DvoTazrednica je bila dovoljena, a kaj pomaga vse to, če nimajo v Matkih potrebnih prostorov, kamro bi namestili šolo. Mnogo je bilo intervencij, prošenj in jadikovanja. Ljudje 6e pritožujejo, kako daleč morajo njihovi otroci v šolo, 6aj imajo do Št. Pavla pri Preboldu 4 do 6 km daleč; ostalo pa ie le pri dovoljenju. Zvedeli smo, da je dobil krajevni šolski odbor nalog, naj stavi v preračun 25.555 din, da bi se čimprej pričelo z gradnjo novega poslopja. Jasno pa je, da če ni pravega razumevanja pri krajevnih faktorjih za to, Matki šole ne bodo dobili in otroci bodo morali še leta in leta hoditi v šolo v Št Pavel. Koliko trpi šolska mladina zaradi tega, vedo starši in učitelji, ki dobro poznajo svojo mladino Dvojna je škoda: materialna in moralna. Materialna, ker otroci porabijo veliko ča6a v šolo in iz šole domov. Otroci, ki pridejo eno uro daleč v šolo, so pri pouku trudni, spe v šoli in ne morejo slediti učiteljevemu razlaganju. Ko pridejo domov, dobe prestan obed, za delo pa jih starši zopet ne moreio porabiti, ker so otroci trudni od hoje. Na drugi strani povzroča vse to tudi moralno škodo Mnogi otroci kljub dobri zgoji v šoli in doma pohajajo iz šole domov in po poti pokvarjajo drug drugega Matki nujno potrebujejo novo šolo. Prebivalstvo tega kraja prosi oblast, da se pobriga za to, zagotavlia pa tudi, da bo znalo visoko cen't' *>o-moč oblasti in ji bo hvaležna! Železniška nesreča pri St. Petru v Savin sk’ dol ni Celje, 7. julija. Pri cestnem prehodu v Kolosiču se je pripetila snoči ob 9.15 železniška nesreča. 24 letni hlapec Jakob Livk, ki služi pri posestniku Jožefu Hrolatu v Cepljah pri Vranskem, se je peljal snoči ob navedni uri z dvovprežnim vozom čez železniški prehod. V tem trenutku pa je pripeljal večerni potniški vlak iz Celja. Zadel je v del voza, zlomil soro na sredi ter voz potiskal kakih 200 m daleč pred seboj. Hlapec je padel z voza in je dobil težje poškodbe na desni roki in ob boku. Konju je vlak odbil desno zadnjo nogo. Potniki, ki so se peljali z vlakom, so bili prepričani, da je ta prometna nesreča spet zahtevala človeško življenje. Vendar pa so se kmalu lahko PrePC' j’’ da ponesrečenec ni dobil smrtnonevarnih poškodb. R. L. Stevensom: OTOK GLASOV Keola je poročil Lehuo, hčer Kalama keja, vcdeža z Mo lokaj a ter je stanoval pri očetu 6Voje žene. Ni ga bilo zvitej-šega človeka c«d tega vedeža; bral je v zvezdah, znal je prerokovati iz mrliških trupel in hudobna bitja so mu pri tem pomagala: še več, sam samca* si je celo upal hoditi na najve5je gorske vršace, v kraljestvo demonov, kjer je’ nastavljal pa*ti, v katere je lovil duhove starih. Zategadelj pa vsem širnem havajskem kraljestvu tudi ni bilo človeka, čigar svet bi bil bolj v časti in bolj zaželen. Previdni ljudje so kupovali in prodajali, se ženili in si uravnavali življenje po njegovih nasvetih; še celo sam kralj ga je dvakrat povabil v Krono, da bi mu poiskal Kamehamehave zaklade. Niso pa s* tudi nikogar bolj bali od njega; nekaj njegovih sovražnikov je po njegovih čarovnih zarotilih izhiralo, nekaj pa jih je bilo začaranih prav zastran telesa, tako da sq kar izginili, in da so ljudje še njih kosti zaman iskali. Ljudje so si naskriv-nem prišepetavali, da ima umetnije in čarne darove starih junakov. Tu pa tam so ga ponoči srečali v gorah, kjer je stopal 6 pečine na pečino; po gostih, visokih gozduvih so ga videvali, z glavo in z rameni je presegal tudi najvišja debla. Ta Kalamake ie bil že na pogled čuden. Po njegovih žilah je tekla najžlahtnejša molokajeka in mauijka kri, bil je najčistejše rase in vendar je bil bolj bel kakor vsi tujci, ki so prišli kdaj na otok. Njegovi lasje so bili sivkastotzeleni kakor suha trava, njegove oči pa rdeče in neverjetno kalne, tako da se je okrog po otokih kaj kmalu udomačila prislovi-ca »slep kakor Kalamake, ki vidi na drugo stran jutrišnjega dne«. O vsem početju in dejanjih svojega tasta je Keola vedel toliko, kolikor je bil ujel po ljudskih pripovedih, sam pri sebi je domneval in slutil, da mora biti na stvari dejansko še neka/j več, o ostanku pa ni vedel prav ničesar. Nekaj pa ga je brigalo in skrbelo na vso moč. Kalamake je bil mož, ki si je privoščil prav vse, kar si je le zaželel, jed in pijačo in novih . oblek, — plačal pa je vse s svetlimi novimi dolarji. »Svetal kakor Kalamakejev dolar«, so govorili na os-merih otokih, Pa vendar ni nikdar no^ benc re>6i prodal, ne zasadil ter si tudi ni dal plačati — razen morda včasih za 6voje čarovnije — taka da si .«• Krnmnri* lidajateli ini lote Sodja Urednik: Mirko Javornik Slovakov je v Jugoslaviji 74.000 Neka; zanimud«, »Lieutenant du Vais-seau Pariš* ter »Ville Sairit Piorrec. To bo naj-luksuznejše letalo, kar jih je bilo do zdaj zgrajenih. Vsak potnik bo imel svoj oddelek s kabino za toaleto. Mesta bo za 40 potnikov in 8 članov posadke. Letalo bo lahko nosilo 3 tone tovora. Pot od Biscarosa do Newyorka bo preletelo v 16 urah s povprečno hitrostjo 350 km na uro. * Po zadnjih vesteh znaša število žrtev poplav v državi Kentucky 48. Materialna škoda se ceni na tri milijone dolarjev. Neurje je iznenadilo prebivalce. ko so spali. Hudourniki so uničili telefonske in telegrafske stebre ter železniške proge. Število oseb, ki so ostale brez krova, znaša več tisoč- * Izve se, da so v bližini mesta Tusov v Uralu odkrili nova velika ležišča diamantov. * Pri kraju Pietramale pri Florenci so našli v globini 140 m zaloge nafte. * Ob drugi obletnici, odkar je izbruhnila vojna, je dal maršal Čangkajšek izjavo, v kateri je poudaril sklep, da se bo nadaljevala vojna in odpor proti Japonski. Ta proglas je bil poslan kitajski vojski in narodu in se smatra kot zelo pomemben z ozirom na vesti o sklenitvi miru. za katerega se je trudil bivši predsednik kitajske vlade Van-čingvej. Drugi proglas, ki je bil naslovljen na japonski narod, pa poziva Japonce, naj opuste napadalno politiko. Maršal Čangkajšek pristavlja, da je popolnoma napačno mišljenje, da bi Japonska z vojsko mogla zasesti Kitajsko. * Italijanski minister za korporacije Lantini je obiskal včeraj področje, v katerem se zdaj pripravljajo na graditev posameznih paviljonov za ;»razstavo prekomorske Italije«: Ta razstava bo pokazala vse bogastvo italijanskih kolonij. * Vojni sodišče v Haifi je obsodilo na smrt 10 Arabcev, ki so bili obtoženi za umor vojaške pa-trole dne 2. junija. Poleg teh je bilo obsojenih na dosmrtno ječo še 5 Arabcev, pri katerih so našli orožje. * Finančno ministrstvo je sklenilo spremeniti carinsko tarifo za blago, ki se uvaža iz Italije. * V Angliji vlada velika vročina ter je bila včeraj zabeležena najvisja temperatura od avgusta lanskega leta sem. Divjale so tudi številne nevihte V Birminghamu ie bil potres, zaradi katerega se je zrušil neki zid, ki je pokopal pod seboj 5 delavcev. Močan potres so čutili tudi v južnem Wa-lesu, kjer so popokala okna in slike popadale z zidov. V Stawfordshiru je strela ubila dve dekleti, ki sta se vozili s kolesi. * Včeraj zjutraj je izbruhnil požar v radio-postaji v Schwarzenburgu, eni od šestih švicarskih radioodainih postaj. Kako je požar nastal, še ni zn.°no. Škode je precej. * Nad 300 pevcev iz Eritreje, Abesinije in Somalije se mudi \ Addis Abebi, kjer bodo njihove pesmi posnemali na gramofonske' plošče. Med temi pevci se odlikuje posebno neki 11-letni deček s svojini nenavadnim glasom. * Na ladji, s katero se je peljalo 400 Judov Iz Avstralije in ki je plula pod panamsko zastavo, j® izbruhnil požar v bližini otoka Sidi, nedaleč M Rodosa. Neka italijanska ladje je prevzela judovske begunce in jih odpeljala na otok Rodos ... Radio Programi Radio Ljubljana ?<•*<’fc. vesolje (ploščo) — 12.44 — 13 Napovedi — ij.20 Opoldanski koncert Itadijskega orkestra — 14 Napovedi — 13 Napovedi, poročila — 19.30 O vzgoji plezalnega naračifaia (g Tartor Karel) — 19.-«) Nao. nra — 20 Cajkovskij:' Uvel' tura mu (plošče) — 20.10 Zouska ura: Zona v službi državne obrambe (ga. Pavla Hočevar) _ 20.30 Konoart opernih arij. Sodeluje gdč. Ada Auersperg. Radijski orkester, dirig. D. M. Sijanoc — 32 Napovedi, poročila - ^.80 Angleške plošč«. Mussolini ** krmilom svojega letala, kakor (a j« vjel fotojjrai zadnjič, ko je priletel oenedoo na Reko. Rochebonnski svetilnik na francoski obali, 120 km od La Rochelle, stoji sredi morja na neki mali skali. Z graditvijo tega svetilnika so pričeli v začetku tega stoletja! Skala leži namreč pri mirnem morju in tudi pri oseki osem metrov pod morsko gladino. Delo so morali pričeti potapljači. Samo preiskovanje tal je trajalo štiri leta. Poleg tega so morali s površine skale očistiti morsko floro, alge in ovijalke, ki so dosegale višino 2 m. Potapljači so bili oboroženi z noži in srpi, nato >o skalo »postrgali«. Potem ie trajalo 12 nadaljnih let, preden je betonsko delo doseglo višino morske gladine. Nato je izbruhnila svetovna vojna in so gradbo svetilnika dokončali šele pred kratkim! »Kdor zagleda svetilnik, je rešeni« pravi pregovor mornarjev. To da dovolj jasno razlago, zakaj ima Francija danes 695 »svetilnikov«. Večina teh morskih straž stoji v bližini bretonske obale, ki ima najžalostnejši sloves. Tu se zgodi največ l>omorskih nesreč. Morsko dno ob tej obali je eno samo pokopališče ladij. Delo pod kipecmi morskmi valovi Na prvi pogled so zdi človeku, da je postavljanje mogočnih stebrov Iz granita ali opornih stebrov iz litega železa na skale, katere venomer oblivajo morski valovi, nekaj nemogočega. Svetilnik Ar-Men ra primer eo začeli graditi leta 1864' in končali leta 1890. Visok je 33 m. Način gradbe jo bil tale: Čeravno je bil zagon valov stalen, eo pri vsaki primerni priliki hiteli ribiški čolni k obali. V vsakem čolnu sta bila poleg veslačev še dva delavca, opromljena z rešilnim pa- som in privezana k čolnu z dolgo vrvjo. Delavci so se oprijeli skale in pričeli z mrzlično naglico svoje delo. če je posebno visok val potegnil delavca s seboj, so ga veslači potegnili v čoln in ponovno zapeljali k skali. Na ta način so v teku enega meseca lahko delali največ sedemkrat, skupno esem ur, in v skalo je bilo zvrtanih le pet lukenj Nadaljnje tri mesece so računali 18 delovnih ur in v vdolbine so zabili močne železne spone. Šele tedaj se je začelo prav za prav pravo delo in to prav sredi kipenja morskih valov. Izkušen mornar, privezan na skalo, je bil za stražnika; če je opazil, da so se valovi začasno umirili, so delavci hiteli zidati. V letu 1870 je bilo dozidanih 25 kubičnih metrov in šele potenj se je začel dvigati steber in to še 20 let. Gradba je veljala 14 milijonov frankov. Zapuščeni svetnilniki imajo po navadi tri čuvaje če so svetilniki »prvega razreda«, dva ali enega pa ostali. Čuvaje zamenjujejo navadno vsak mesec, večkrat pa po preteku četrtletja. Večkrat se je že zgodilo, da so morali čuvaji prebiti vso zimo, izgubljeni v neskončnem morju, obdani od megle in penečega se morja, zaprti v granitnem stebru, ki meri v premeru samo nekaj korakov. Oskrbovanje se vrši po lomilceh valov. Ti pripadajo francoski vojni mornarici. Pa tudi tak lomilec more pristati pri viharnem morju in dostikrat mine mesece, preden prejmejo čuvaji svežo hrano. Zadovoljiti se morajo s slanim dvopekom. Vodni curki 30 m čez svetilnik Najhujšo nevarnost pa predstavljajo vodni curki, ki včasih v višini 30 m padajo preko svetil-