[ ««laja vsaK Četrtek bi velja k postui». vred ali » MariWru ■ poiilja-ajetn »h dom za celo lato S2 O, pol leta 16 D, oedinci pojavila nasprotstva v mišljenju in hotenju z •žirom na državo. Iz teh nasprotstev so se razvili boji, &i so dovedli do sestavljanja skupin. Take skupine so stranke. Stranke so politične tvorbe, ne pa konfesionalne •(verske), če tudi so njihovi pristaši zavestni in vestni ¿lani kakšne verske konfesije. Kot političnim organizacijam jim pristoja popolna svoboda kretanja in dejanja. To je priznal kardinal Jacobini, ko je po naročilu papeža Leona XIII. leta 1887 pisal nunciju v Miinchenu: ►Centru (katoliški stranki v Nemčiji) kot politični stranki se je vedno puščala popolna svoboda delovanja »a v tej svoji lastnosti ne more direktno reprezentirati j interesov Cerkve.« Kako pa je z odvisnostjo od cerkvenega nauka? Na to vprašanje je treba odgovoriti z ugotovitvijo, da je politika uporaba in izvrševanje svetovnega nazora. Vsemu, kar ljudje delajo ali opuščajo, zavestno ali nezavestno stoje v ozadju filozofske «vetovnonazorne misli (o vzroku in postanku sveta, o «amenu sveta in vsega, kar je na svetu). To velja zlasti o političnem udjestvovanju. Liberalizem raznih nians (razlik) je vzniknil iz tal Rousseaujevega naturalizma (poboževanja narave) in Kantovega racionalizma (umstva brez vsega, kar je nad-čutno) ter si je prisvojil idejo nemškega filozofa Hegela o nacionalistični državi sile, ki je ustvarileljica vsega prava. Socialna demokracija ima dve korenini: idealistični razvojni nauk Hegela in Feuerbachov materiali-«em, ki hoče vse duševno izvesti iz tvari, ter izvaja vso politiko iz gospodarstva. Zavesten katoličan mora takšne filozofične nauke odkloniti in zalo mora z njimi zavreči vse politične stranke, ki idejno temeljijo na njih. Njegova politika mora biti takšna, kakor mora biti sam: katoliška. Katolicizem pa je nauk, je vera, je udejstvovanje volje, ki se tiče celega človeka, ki razsvetljuje njegovega duha, •rodi in krepi njegovo voljo ter prešinja vse njegovo mišljenje, hotenje, delovanje, življenje. Ni torej druge katoliške politike, nego je ona, ki ho-<»ai.-»B.>»*«rirniaf|. n—mmmii ■ a■ »i fupanaminiaupnikcmSLS Od 1. do 31. januarja se uradno popravljajo volilni imeniki. Vpišejo se s sklepom vsi, ki imajo volilno pra- vico, izbrišejo se umrli in oni, ki so ■volilao pravico ia-gubili. Katere spremembe morajo občinski ar&dti v imenikih izvršiti? Župan, ozir. občinski urad je po določilih zakona o volilnih imenikih čl. 2 dolžen vpisati uradno — torej brez reklamacije — v stalni volilni imenik vse tiste moške, ki dosedaj niso bili vpisani, so stari vsaj 20 let, so naši državljani ali pa Slovani po jeziku in plemenu ter bivajo 6 mesecev v občini. 6 mesečno bivanje iauo-stuje sedaj za obojne volitve, državnozborske in občinske in je zato odslej predpisan samo en volilni imenik! Poleg teh se vpišejo v volilni imenik še vojaki, ki so pred sklepom uradnega popravka volilnega imenika (to je pred 31. januarjem) odslužili vojaški rok, pa tudi tisti, ki se bodo do dne 31. decembra tega leta vrnili iz vojaške službe. Druga naloga župana je, da črta iz stalnega volilnega imenika vse mrtve in take, ki že več ko 6 mesecev ne bivajo več v občini. Kako izvrši občinska komisija popravo? Popravljanja ne sme izvršiti župan ali tajnik sam, temveč v ta namen od odbora izvoljena komisija, kj sestoji iz župana in najmanj 2 odbornikov. Na podlagi sklepa se vpišejo sklenjene spremembe v stalni volilni imenik pod zadnjo uradno potrditev okrožne sodnije, in sicer natanko tako, da se imenik takorekoč nadaljuje. Navedena mora biti sklepna tekoča številka; število volilcev mora biti navedeno s številkami in z besedami; naveden mora bili tudi dan vpisa; podpisan mora biti župan in vsaj 1 odbornik; sicer je vpis nepopolen in se zavrže. še ni vse! Toda vse izvršeno je še nepopolno in nima veljave ter se ne potrdi, ako ni o seji posebnega zapisnika, ki mora imeti tudi v sklepu datum, pečat in podpise župana in dveh odbornikov. % Kaj storiti z zapisnikom in popravljenim imenikom? Popravljeni volilni imenik in zapisnik pošlje župan uradno med 1. in 5. februarjem okrožni sodniji. Ali je treba k uradnim poplavam dokumentov? K uradnim popravam volilnih imenikov ni treba priložiti na okrožno sodnijo nobenih doKumentov. Zadostuje uradni občinski zapisnik. Opozorilo županom in zaupnikom SLS! Opozarjamo naše župane in zaupnike SLS, da v vsaki občini strogo natančno izvršijo uradno popravo volilnih imenikov. Na dan volitev se je pokazalo, kdo je pomotoma izpuščen in kdo je pomotoma vpisan. Kjer se je bati, da nasprotni župan ne bi izvršil uradne poprave, naj vsak prizadeti volilec to sam zahteva od župana. Če pa župan tega noče storiti, zahtevajte od okrožne sodnije (v Mariboru, ozir. v Celju), da vas vpišejo. Po členu 15 zakona o volilnih imenikih je ostro kaznjiv z zaporom več mesecev, kdor namenoma in ve-doma ne bi opravil uradnih popravkov. Preberite si knjižico: »Kako pravilno sestavljati in popravljati volilne imenike« str. 9—15. Knjižico smo lani poslali vsem županstvom in krajevnim organizacijam SLS. ZA TEKO OČETOV. Najdražja svetinja našega naroda je sveta katoliška vera. Po njej smo postali člani katoliške Cerkve in smo vstopili v krog kultiviranih krščanskih narodov. Njo in^a mo zahvaliti za najlepše naše kreposti, da celo za svoj narodni obstanek. Ali ni tedaj naša najsvetejša dolžnost, da sveto katoliško vero zvesto čuvamo, po njej živimo ter jo branimo pred sovražniki? Zato bomo v novem letu pod gornjim naslovom prinašali članke, ki saj okrepijo nago versko zavest in naj pospešujejo pravo versko življenje ob enem pa nas učijo, kako lahko uspešno branimo vero in odbijamo napade na njo. Prispevki so nam vedno dobrodošli Naši verski listi. Ob začetku novega leta smo. Sedaj si naročimo različne liste. Med temi ne smejo manjkali naši verski listi. Tu je naprvem mestu ljubki »Glasnik presv. Srca Jess»-•ovega«, ki že 25. leto izhaja v Tiskarni sv. £irila. V Ljubljani, v Jugoslovanski tiskarni izhaja že 24. leto »Bogoljub«, list za naše družine in obenem glasilo aaših mnogoštevilnih Marijinih družb. Letošnja 1 številka je i* šla s krasno ovojno Marijino podobo in z izborno vsebina Ko si list vzel v roko, ga ne moreš odložiti, dokler ga nisi prečital. Ta list bi rad vse Slovence vnel in ogrel za naSo brezmadežno mater Marijo, da bomo Slovenci v resnici narod Marijin. Blagi namen se nam posreči, ako ga bodo sprejele vse naše družine. Stane letno 20 D in se naroča pod naslovom: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Noben tretjerednik ne sme biti brez lista »Cvetje is vrtov sv. Frančiška«, ki že 42. leto vzgaja Slovence za nebesa in jih vnema za prelepi vzor sv. Frančiška AsiSkegfc, čegar 700 letnico smrti bom oletos obhajali. Naročiš ga aa 10 D pod naslovom: Cvetje, frančiškanski samostan, Ljubljana. Ali poznate »Katoliške misijone?« Izšla je že 4. številka III. letnika. Piše res zanimivo, ker poročajo slovenski misijonarji in misijonarke. Rad bi vnel ves narod za veliko misijonsko delo pokristjanjenja poganov. Pošlji 12 D na naslov: Uprava »Katoliških misijonov« v Ljubljani, trg Tabor 12. Ne bo ti nikdar žal. Ako želiš podpirati afrikansk® misijone, naroči pri Klaverjevi družbi »Odmev ia Afrike«, stane 10 D in »Zamorček«, stane 5 D. Na Rakovniku v Ljul»-ljani lahko naročiš »Salezijanski Vestnik« ra 10 D, ki ta opisuje veliko delo podjetnih Salezijancev doma in v misi-jonih. Če ne več, sa jenega teh listov si naroči, da boš saj nekaj storil za naš verski napredek. Zborovanja naše stranke. Pri Spodnji Sv. Kungoti je priredila Slovenska ljudskfe stranka v nedeljo, 17. t. m,, javno zborovanje. Udeležba je bila kljub velikemu snegu zelo lepa. Shodu je predsedo-val vrli župan iz Dobrenja g. Anton Ribič. Poslanec Franc Ž e b o t je govoril o gospodarskem in političnem položaju. Povdarjal je pred vsem, eta so šli Radičevci v Pašičevo vlado kar tje v en dan. Prav nobene zahteve, da se naj spremenijo žalostne gospodarske razmere, da se naj znižajo davki in spremenijo druge krivice ni stavila Radičev» str-.nka v politično ženitno pogodbo, Id jo je sklenila b Pašičem. V teku šestih mesecev, kar imajo Radičevci svoje ministre, se ni ne za kmeta, ne za delavca, ne za obrtnika prav nič zboijšaio. Vse se je poslabšalo. Davkov je vsak dan več, krivice so vedno hujše. Na zborovanju jfr bilo večje število takih, ki so poprej držali s samostojne® in Radičevci, a visoki davki, ki jih nalagata Pašič in Ra* dič, so ji modprli oči. Ljudstvo je z malimi izjemami zopeft vse v taboru Slovenske ljudske stranke, katera edina s*- »Toraj pa pokličite gospoda profesorja Porterja!« Filander je začuden pogledal Trzana, pa ubogal 4» glasno zaklical profesorjevo ime v gozd. Le jek je odgovarjal. Ko pa je Filander še vdrngie zaklical, se je oglasil čisto blL-m za grmom silen: »Pridem takoj. Nikar me ne motite!« Stopila sta in glej, za grmom je ležal na trebuhta častitljivi gospod profesor, ves zamaknjen v velikegai hrošča, ki ga je napadalo celo krdelo gozdnih mravelj, »Ampak čujte, gospod profesor, ves čas vas že iščemo! V takih skrbeh smo bili!« se je kregal Filander. »Kaj pa počenjate?« »Gospod Filander!« je užaljeno dejal profesor Por-ter ne da bi dvignil glavo, »Gospod Filander, zelo se vam čudim! Toliko let sva že skupaj, pa se še niste naučili, da mora znanstvenik osredotočiti vse svoje duševne in? telesne sile na svoj predmet! Na primer tale hrošč! Niti enega njegovega migljaja ne smemo izgubiti iz oči, vsaka njegova kretnja je velevažen prispevek k umevanju zakona o boju za obstanek, ki vlada vso naravo in posebej še —.« »Pozno je že, gospod profesor! Treba bo iti domov.« »Recile Barbi, naj prinese večerjo sem v gozd. Sedaj pa mi dajta mir!« Mnogo tmda in prigovarjanja jima je še dalo, da sta ga spravila na noge in odvlekla domov. In gotovo hi se njima ne bilo posrečilo, da jima ni napadeni hrošč sam prišel na pomoč. Zbral jc namreč vse sile, razprl peruti in odfrčal v gezd, noseč seboj lepe število svojih najdrznejših napadalcev. Večerilo se je že, ko so prišli na farmo. Pa tudi lam so se med tem reševala važna življenjska vprašanja. (Dalje prihodnjič.) Tedaj je vstal Trzan. »Pojdivn, gospod Filander! Skupno ga poiščeva in pripeljeva domov.« Ine je sicer nekoliko ugovarjala, češ, gosta se ne sme nadlegovati. Pa le lx>lj iz vljudnosti. Trzan in Filander sta se koj odpravila. Gospoda profesorja ni bilo ne v hiši ne na vrtu. Nihče ni vedel zanj. Le to je pravila Barbara, da ga je videla iti po vrtu in proti gozdu. Tja sta se napotila tudi Trzan in Filander. Za Trzana je bilo iskanje malenkost. Saj je bil vso mlidost v šoli divje džungle, njegovi čuti so bili še vedno ostri. . 'd^ft-M Kmalu je našel sled in dejal: »V četrt uri ga bova imela, se nama torej prav ni6 ne mudi. In če dovolite, gospod Filander, vas bom potema poprašal o neki zadevi, ki mi je že dolgo v mislih. — Ali vas smem nadlegovati?« .»Prosim, gospod Trzan! Zelo bom vesel, če vam morem koristiti. Saj veste, vaš dolžnik sem —. Če le sledi ne bova izgubila!« »Ne bojte se! Sled se dobro vidi. Sicer bova pa gospoda profesorja kmalu navohala.« »Navohala —? Hm —! Kako mislite to, gospod Trzan?« »Navohala! Čisto enostavno. — Torej če dovolite, gospod Filander, vas bom sedajle nekaj vprašal. Se še spominjate tistih treh kostenjakov, v moji koči, doli na robu džungle? Pokopali ste jih blizu koče, kajne?« »Čisto natančno se jih spominjam, gospod, zelo natančno!« »Gotovo ste si jih pred pogrebom dobro pogledali, l>čen človek ste, vi in ludi gospod profesor, pa ne dvomim, da so vaju koslenjaki zanimali. Povejte, ali ste našli kaj posebnega na katerem izmed njih?« Gospod Filander je obstal in srepo pogledal Trzana. »Zakaj vprašate?« »Zame je zadeva jako važna. Vaš odgovor utegne pojasniti veliko, dosedaj nerešeno skrivnost. Že par mesecev sem se bavim z nekim vprašanjem, k! je v tesni zvezi s kostenjaki. Ustvaril sem si o njih svoje posebno mnenje. Potrebujem pa še trdnih dokazov. In le mi naj poda vaše strokovno naziranje. Zalo prosim da mi daste kar najbolj vesten odgovor na tole vprašanje. Ali so bili tisti trije kostenjaki, ki ste jih v koči našli, — vsi res človeški kostenjaki?« »Ne!« je odgovoril gospod Filander brez pomisleka. »Najmanjši kostenjak, tisti, ki smo ga našli v zibelki, je bil kostenjak gorilinega mladiča.« »Gotovo —?« »Gotovo! Prav točno se še spominjam, da sva ga z gospodom Porterjem natančno pregledala, posebno lobanjo. Kakor veste, se bavi gospod profesor s prazgodovino človeštva. Prvovrsten strokovnjak je v takih vprašanjih. Koj so se narca nekatere posebnosti na lobanji zdele sumljive. Iskala sva dalje in ugotovila lo, kar sem vam že povedal. Hotel sem obvestiti ludi gospoda Claylona, pa profesor Porter ni dovolil. Zalo tudi danes še nihče ni zvedel, kaj sva našla. Ampak, če vas smem vprašati, zakaj pa —?« »Hvala lepa, gospod Filander, za natančni odgovor!« mu je segel v besedo Trzan ter vlekel zrak skozi nosnice. »Ali kaj navohate?« Filander je vohal po zraku na vse slrsni, majal z glavo in dejal: »Seveda! Sveži gozdni zrak, po smoli diši in po trohnobi. Nič posebnega —!« 22. januarja 10fi6. SLOVENSKI GOKPODAR Sli aa 3. Dragoceno darilo za vse ^judi tobti daje mati zemlja v zdravilnih zeliščih, katere «odi v naS blagor. Iz takih koristnih zelišč je sestavljeno ie 27 let priljubljeno domače sredstvo: FeUerjev blago-lišeči »Elsaflujd«. Kakor že v času naših dedov, tako se poteguje za pravice našega ljudstva. Zborovala so izrekli popolno zaupanje našim poslancem in naši stranki. — »Slovenskega Gospodarja« so letos Inoge hiše na novo naročile. Pri D. M. v Brezju pri Mariboru priredi prihodnjo nedeljo, dne 24. januarja poslanec Franjo Žebot javen političen shod za somišljenike SLS. Zborovanje se vrši t gostilni Zupane blizu cerkve po sv. maši, ki je končana okoli 10. ure. Na shod so povabljeni našinci iz Oolgoš, Zerkovc, Sv. Miklavža, Pobrežja in Tezna. Velika Nedelja. V nedeljo, dne 24. t. m., se vrši po «oni sv. maši v posojilničnih prostorih shod SLS. Poroča g, poslanec A. Bedjanič. Pridite vsi! Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 17. t. m je priredila naša stranka shod, na katerem je izčrpno poročal o političnem položaju poslanec g. Bedjanič. Kljub visoko zapadlemu snegu je bila udeležba ogromna, kar je getovo najboljša zahvala g. poslancu kot nagrada za njegov trud te-iavnega pota. Enoglasno sprejeta resolucija vsebuje sledeče zahteve zborovaioev: 1. Revizijo ustave v svrho avtonomije Slovenie, da bi se tako prišlo do 2. izenačenja davkov po celi državi, b) naj se dohodnina opusti ali pa vsaj eksistenčni minimum zviša na 10.000 dinarjev in c) da se posebno v naših krajih davčna bremena omilijo, ker so v sedanjem obsegu neznosna. 3. Avtonomija občin 4n naše šolstvo naj ostane na za Slovenijo častni stopnji neokrnjeno. 4. Monopolna uprava na! dovoli za leto 1926 sajenje tobaka v naših krajih. 5. Poslancem Jugoslovanskega kluba se izreče zaupnica z naročilom, da vstrajajo v 4toju za pravice našega ljudstva. Tavžent rože, lipov cvet duhteč, Ajbiš tudi mnogemu je všeč, Vendar zdaj spoznal je svet: »RUDDHA« čaj je cvetov cvet! ¡Politični ogled DRŽAVA SHS. Finančni odbor razpravlja o proračunih posameznih ministrstev. Sedaj pride na vrsto proračun ministrstva prosvete. Skupščina se sestane 29. !. m. Pašiča do tedaj še ne •bo nazaj. Po zadnjih vesteh iz Beograda se odpelje k ■njemu v Monte Carlo zunanji minister dr. Ninčič, da se dogovorita glede sestanka zunanjih ministrov Male an-tante. Konferenca Male antante se napoveduje za dne 20. februarja na Bledu. V nedeljo je imel Radič shod v Subotici, Pribičevič pa v Ljubljani. Radič je imel prav zmeden gevor; govoril je o bogastvu Vojvodine, laskal se je prebivalstvu «seh narodnosti, o davkih, ki uničujejo tudi tako rodovitno Vojvodino, je pa molčal. Ljubljanskemu shodu bi se lahko reklo: Pribičevič proti Pribičeviču, kajti voditelj stranke je grajal to, kar je baš njegova stranka zagrešila v državi. V svojem govoru je Pribičevič tudi naglasi!, da je njegova stranka •«lina, ki stoji na vidovdanski ustavi. Dragoceno je priznanje, da do te ustave ne bi bilo prišlo, če ne bi bilo •samostojnih demokratov. Taka izjava v današnji dobi, ko se vse stranke pripravljajo na revizijo ustave, je dovolj značilno dejstvo, ki ga ne smemo mirno preiti. Posebno Slovenci moramo biti Pribičeviču za to izjavo hvaležni. Ni Slovenca namreč, ki ne bi bil prepričan, da vidovdanska ustava za Slovence ni sprejemljiva. Havno od nje prihajajo vse krivice, ki se danes gode -ilovenskemu narodu. MADŽARSKI ŠKANDAL. Madžarska vlada očividno ščiti ponarejevalce. Te -eko njega. Težko breme mu je zdrobilo prsni koš in lobanjo. Par minut je še živel, kmalu pa je v mukah umrl. Preveliko zaupanje v last- vetifci specSjehvi steklenici za 63 din., 12 dvojnatih aH 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 spe« cijalnth steklene za 250 din., že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. FeHf» v Stucbici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice »Elsafkijda« se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 dinarjev. no moč je zakrivilo njegovo prezgodnjo smrt. Pri takih priložnostih je pač glavna potreba previdnost. Smrt vrlega moža. Dne 16. t. m. je v Iimbuiu pri Mariboru izdahnil svojo blago dušo starosta limbuške župnije in širše okolice, gospod Jernej Tominc, hišni posestnik in vpokojeni čuvaj postajališča Limbuš. Rojen je bil 22. avgusta 1828 v Girkovcah ter dosegel lep» in redko starost S8 let. Njegovo dolgo življenje je bilo polno neumornega dela in burnih doživljajev, vendar je vedno ostal veren katoličan in zaveden narodnjak. Kot mladenič je opravljal težka poljska dela, pozne j t* se je pa na Ptujski gori učil tkalske obrti, ki je takrat v naših krajih povsod cvetela. Leta 1849 ga je zadela težka usoda — potrjen je bil k vojakom in brez slovesa od domačih je moral odriniti pod orožje. Celih 7 le« ni videl svojega doma in ni slekel vojaške suknje. Služboval je v Toskani in Gornji Italiji, kjer so stali takrat slovenski polki pod poveljstvom sivolasega maršala Radeckija v boji z Piemontezi. Pod Radeckijem se je udeležil vseh bitk; leta 1851 je celo govoril z Radeckijem, ki mu je položil roko na ramo in ga po očetovsko vprašal: »Kako se ti godi dete, ali dobiš, kar ti gre?« Pri vojakih je napredoval do četovodie. Leta 1868 se je vrnil od vojakov ter se leta 1858 poročil z Nežo Bohak. Poroko je izvršil cirkovškt župnik g. Hrga. Srečno zakonsko življenje je bil »nenadoma leta 1859 pretrgano s pozivom na vojsko. Udeležil se je zopet bitk v Italiji, iz katerih je srečno odnesel zdravo kožo. Vrnivši se domov, je stopil leta 1882 k železnici. Služi! je najprej v Strnišču in nato štiri leta ob koroški prog! v Puščavi. Tamošnji župnik g. Zieringer ga je pregovoril, da je se vpisal v Mohorjevo družbo, katere zvest član je ostal do svoje simrti. Iz Puščave je šel službovat v Vuzenico, potem v Vuhred, leta 1871 je pa prišel za čuvaja v Limbuš, kjer se je kmalu na to otvorilo postajališče vlakov. Za naporno službo je prejemal malo plačo — 13 goldinarjev mesečno. Vendar si je toliko prihranil, da je leta 1895., ko je stopil v pokoj, kupil v Limbušu Vrbanovo hišo. Leta 1902 mu je umrla njegova zvesta zakonska družica. V Limbušu je bil dolgo let občinski odbornik in član načelstva v domači posojilnici. Bil je zvest pristaš naše stranke in naročnik »Slov. Gospodarja«. — Večer svojega življenja j. posvetil skrbi za svojo dušo. Dokler so ga noge nosile, je bil vsaki dan pri sv. maši in pogosto pri sv. obhajilu. Cele dneve je posvetil pobožni molitvi. Večkrat ga je bilo videti na klopici vrta pred hišo, kjer je kljub visoki starosti brez očaHčital svojo priljubljeno molitveno knjigo. Nepozabnemu rajnemu svetila večna luč, žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje. Požar uničil hišo. Zadnjo soboto je izbruhnil ogenj na Ranči pri Pesnici in upepelil kljub gašenju hišo mariborskega vinskega trgovca Pugla, ki je stala tik viničarije. Zanimivo odkritje v Hočah. Hoče pri Mariboru spadajo med najstarejše naselbine v mariborski okolici. Tu je že v 11 stoletju stala cerkev, od katere je danes ohranjena samo še krypta ali grobnica. Nova sedanja cerkev je sezidana na temeljih stare in stara grobnica se nahaja pod sedanjo cerkvijo. V grobnici J« znani mariborski zgodovinar, profesor na mariborskem bogoslovju preč. g. dr. Franc Kovačič skupno z konser-vatorjem dr. Steletom iz Ljubljane odkril starorimski spomenik, ki je vzidan v zid prvotne cerkvene stavbe. Spomenik je mojslersko rimsko delo, in prav umetnina. Grobnica je znamenita tudi vsled tega, ker ima tlak iz marmorja. Natančno še spomenika in grobnic« ni mogoče preiskati, ker je povodenj naplavila v njo polno peska in blata. Okrajni zasiop Maribor je dal vsled visokega snega potegniti sneženi plug na Ptujski cesti. Posestniki vprežne živine, ki so bili zaposleni pri tem delu, se za dobro postrežbo in okrepčilo z dobro kapljico iskreno zahvaljujejo sledečim gospodom: županu Jelenu, Podlipnik, Fajdiga, Visočnik, Brecl, vsi na Teznu, Visočnik v Hočah, Kreit-ner v Rogozi, Wrus in Hergouth pri Sv. Miklavžu. Ti in vsi smo mnenja, da okrajni zastop mariborski dobro skrbi za ceste. Naselitev Hrvatov pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Pri nas, še bolj pa okrog Jarenine in okrog Pesnice, se je naselilo zadnji čas mnogo Hrvatov, večinoma ilz varaždinske župa- , nije. Doma jim je pretesno, zemljišča so preveč razkosana, zato so si prišli k nam iskat doma. Kolikor se ie doslej pokazalo, so dobri in tudi prav razumni ljudje. Želimo jim srečo in da bi se počutili med nami kakor med brati. Le nekaj se moramo s skrbjo vprašati: Odkod to, da mora tciiko naših ljudi tu ob meji prodati rodno grudo? Nekateri res da ne znajo ali nočejo pametno gospodariti. Toda veliko več so krive naše slabe gospodarske razmere. Nekdaj smo veliko trgovali s Srednjo in Gornjo Štajersko z vinem, s sadjem, z živino in z drugim blagom. Zdaj smo pa prišli čisto za mejo, takorekoč za državni plot. Skrb države mora biti, da bode obmejno ljudstvo gospodarsko krepko in da bode vzljubilo novo domovino, ne pa da je manj zadovoljno kot prej in da se mora seliti drugam po svetu! Preveč težka lokomotiva vTgla vlak iz tira. Dne 9. jar nuaria zjutraj se je zgod.la na prekmurski progi Murska-Sobota—Hodoš in sicer med postajama Gornja-Lendava —Mnčkovci-Stanjevci, železniška nesreča, ki, hvala Bogu, ni zahtevala nobene človeške žrtve. Vlak je skočil iz tira. a strojevodja je zapazil pravočasno nezgodo, ustavil vlak m preprečil nesrečo. V vlaku se je voz.lo 6 potnikov. Pokvarjeno progo so kmalu popravili in dognali, da je povzročila skok iz tračnic pokvarjena proga in preveč težka lokomotiva Dva stekla psa ogrizla 7 oseb. Zadnjo nedeljo, ko so bile ptujske ulice polne raznega občinstva iz mesta ter okolice, sta se pojavila na ulici dva stekla psa. Divjala sta po ulicah in ogrizla 7 oseb, ki so morale v Celje v Pasteurjev zavod. Govori se, da se je posrečilo enega od psov ustreliti nekje izven Ptuja, drugi se še klati okrog po okolici. Raka, težkega 99 d kg, je vlovil Kosi Alojzij pri Veliki Nedelji v Lešniškem potoku. Da bi zaplemenil enako pleme. je nalovil še večje število manjših in jih spustil v potok Žabjak pri Veliki Nedelji. Zadušila se radi neprevidnega ravnanja s plinom. V, Celju je živela gospa Ana Kolenc, mati umrlega in jdobro znanega veletrgovca Ant. Kolenc. Stara mamica |e kuhala zadnjo nedeljo popoldne v svojem stanovanju na plinovem ognjišču čaj. Ko je bila pijača ku-Jhana in popita, je pozabila 85 let stara gospa zapreti petelina na plinovi cevi. Plin, ki ki je uhajal skozi odprto cev in napolnil sobo je ubogo gospo zadušil. Bla-$opokojna je bila velika dobrotnica dijaštva. Smrt radi pomanjkanja. V Celju so našli zadnji petek mrtvo 50 let staro služkinjo Elizabeto Kristjan. Pokojna je životarila že dolgo časa v največjem pomanjkanju. Preživljala se je za silo cd tega, ako jo je kdo povabil na delo proti hrani. Radi pomanjkanja dela je izostala hrana in Liza je umrla radi oslabljeruja. S pisalnim strojem se je skušal okoristiti v Celju — orožnikom, policiji in sodišču dobro znani potepuh Zupane od Sv. Bme pri Pristavi. 3il je v Celju zaprt in kot kaznjenca so ga porabili za prenašanje nekih predmetov is rudarskega urada. Med temi predmeti je bil tudi pisalni stroj, katerega e Zupane odnesel iz pisarne, ni ga pa prinesel na določeno mesto, marveč ga nekje med potjo skril. Prvotno ni nihče sumil na Zupanca, ker se je zdelo fejfcljučeno, da bi kot kaznjenec še kradel. Ko je bil kmalu potem izpuščen na svobodo, je popihal iz Celja s sir oje m ■vred. Odnesel ga je v Brežice, kjer so ga pred kratkim našli in izsledili tudi tatu v osebi omenjenega Zupanca. Tako se ni dolgo veselit zlate svobode, ampak jo kmalu za menjal s kruto ječo. Kaj pa novega na Frankolovem? Proslavo obletnice Slomškove in Krekove smo na dostojni način obhajali. Č. jg. župnik Čech nam je v svojem govoru pokazal posebno na ljubezen do domovine, ki sta jo cba slavljenca tako lepo gojJa. Vsaj je ista Čisto naravna. Btičioe-seljivke kako ljubi o svoj domači kraji Stari Grki in Rimljani so nam tudi vzgled ljubezni do domovine. Zveličar naš je najrajše bival v domačem kraju, apostoli, prvi kristjani, so bili goječi ljubitelji domovine. Zato, je rekel govornik, ljubimo domovino, spoštujmo rojstni svoj kr#j, svojo vas, svop cerkev, sveje narodne šege in svoje navade. Potem je sledilo več deklamacij in krasnih Slomškovih pesmij, katere je zapel naš čili in vrli pevski zbor. Nato so nastopih dekleta v narodni noši kot predice s kolovrati. Z igrokazom ^Prestrašeni sl.kar se je slovesnost zaključila. — Vlom. V trgovino g. Gorenšeka so vlomili neznani uzmoviči in odnesli veliko blaga, gosle in špecerijsko blago. Pa niso i-meli sreče. Se isti dan so naši žandarji enega od teh vlomilcev v okolici Celja v eili in tudi nekaj ukradenega blaga dobili. Vkljub temu ima g. Gorenšek občutno škodo in čuti jo,temveč, ker mu je tudi voda letos napravila veliko Škodo pri mlinu. — Srebrno poroko je tukaj obhajal baron Karol Ernest Adolf pl. Trentz z mladostno baronico Ger-•rud Julijo Faber, hčerko bivšega konzula na Reki Jurija Ludovrka Faber in gospe Alice Faber, posestnice tukajšnje graščine in velike dobrotnice in prijateljice tukajšnjega ljudstva. Ad multos annosl — Prosvetno društvo e priredilo v nedeljo, dne 17. t. m, krasno žaloigro »Mlada pevka.« Frankodski igralci so se zopet sijajno pokazali. Prav posebno se nam je dopadel puščavnik Benko, ki je svojo vlogo mojstrsko igral. Le žal, da je bilo slabo rreme, tako da ni bilo iz sosednih župnij obiskovalcev. — Konečno še povemo, kako smo sc gibali v pretočenem letu: rojenih je 29, med temi 2 nezakonska, umrlo jih je 25. Le >xzakonskih križev« je bilo premalo, kajti poročeni so bili le 3 pari Izginil v valovih Save. V Trbovljah se je zgodil te dni tale slučaj: Kakih 30 let star in tako srednje velik moški se je pripeljal od nekod v Trbovlje. Neznanec se ¡je napotil proti savskemu mostu, od koder je gledal dolgo časa v savske valove. Ko je videl, da ga nikdo ne opazuje, se je zravnal in se pognal z bliskovito naglico preko ograje rnosla v Savo. Valovi so ga zakrili in kmalu je izginil. Samomorilca še doslej niso našli. Še danes ne ve nikdo, kdo da je bil ta mož, ki se je pripeljal v Trbovlje z namenom, da si konča sam življenje. Zmrznil 171etni fant. Iz Solčave smo prejeli žalostno obvestilo, da se je napotil dne 10. t. m. na 1500 m visoko Gmajno komaj 171etni Rudolf Polionik. Šel je pogledat, ali se je ujela katera kuna v nastavljene pasti. Podal se je sam na nevarno pot, dosegel vrh Gmajne, a na drči mu je spodrsnilo in zdrčol e navzdol. Pri padcu se je ranil, a vendar je še /bral toliko moči, da se je potegnil k drevesu, kjer je čakal na pomoč. Po noči od 10. na 11. t. m. je začelo snežiti in ubogi fant je zmrznil. Ponarejevalci denarja pod ključem. Javili smo že o predrznem poskusu, spraviti v promet za okrog 8 milijonov dinarjev lOOOdinaTskih ban' ovce v in o čudnem na-jključju, 'kako je policija izsledila ponarejevalce in zaplenila ponarejene bankovce. Z izpraševanjem prijetih krivcev je potici a izvedela, da so bili bankovci tiskani v Nemčiji, v majhnem mestecu Duisbue. Dva naša zastopnika, vrhovni §ef policije dr. Lazič iz Beograda in en spreten •detektiv iz Zagreba sta odpotovala v Nemčijo, kjer sta skupno z nemško policijo odkrila tiskarno, kjer so bili bankovci thkani in sta aretirala skoro celo ponarejevaisko družbo. Pri preiskavi v tiskarni so zaplenili še celo kopico natisnjenih bankovcev in veliko število naših ponarejenih kolekov, katere so hoteli menda pretihotapiti preko meje ter jih pri nas spraviti v promet. Nenavadne posledice ostrega mraza. Nenadna zima, ki je zadnje čase pritisnila, je povzročila zamrznjenje Severnega morja, ki leži med Evropsko celino in Skandinavskim polotclom. Mraz je v Finskem zalivu tako nenadoma pritisnil, da je takorekoč čez noč zamrznilo morje v celem zalivu. Led je zajel okreg 40 ladij na morju, ki so nenadoma morale ustaviti svojo pot ter čakati, da jih južno vreme ali pa lomilci ledu osvobodijo neprostovoljnega počitka. Južnega vremena še vedno ni in led je postal tako debel, da ga je nemogoče prodreti z lomilci, to je posebnimi parniki, ki lomijo tudi meter debel led ter delajo tako pot za navadne ladie. V ledu zajete ladje so se našle v neprijetnem položaju, ker so že 14 dni okleujene od ledenih plošč ter je pričelo potnikom in posadki močno primanjkovati hrane. Sreča, da imajo vse ladje brezžični brzojav, s pomočjo katerega so poslale v svet vesti o svoji usodi, švedska in Finska država sta nato takoj poslali večje število ietal, ki mečejo iz zraka najetim ladiam konzerve in kruh ter tako oskrbujejo moštvo in potnike z živili. Brez pomoči' od letal bi našli sigurno vsi žalostno smrt v ledenem morju. Stara prerokovanja. Po decemberski zimi, ki bi človek rekel o njej. da Skoro ni bila več od Boga, in po slabem začetku novega leta s potresom človek ne pričakuje nič posebno dobrega. Kaj pa pravijo razni preroki o prihodnosti? Pravijo: Leta 1922—1925 bo druga svetovna vojna. Deloma trdijo resnico: gospodarska vojna, vojna veiekapi-tala proti delovnemu ljudstvul Nemčija bo vodila boj s Francijo še do leta 1927, potem se bo začela zanjo lepa doba. Viljem pa teh srečnih časov ne bo več doživeli Poljska bo razpadla še pred letom 1927. Nemčija bo dobila svoje dežele na vzhodu nazaj in si bo priklopila še Avstrijo. (To pa je bil skoro gotovo nemški preroki) V Afriki bodo odkrili snov, ki bo združevala lastnosti aluminija in jekla. Indijski učenjak bo okoli leta 1930 napravil elektriko tekočo in z njeno pomočjo bo človek igraje prenašal velikanske tovore. Znašli bodo letalni šotor, ki se bo z isto lahkoto giba! po zemlji, v zraku, na vodu in na ledu. S tem bodo prišli na severni tečaj. V morju okoli severnega tečaja bodo odkrili čudovito deželo z bujnim rastlinstvom in visoko razvitim narodom. Kdor bo živel, bode videl, kaj tega se bo spolnilo. Ne zamudite veJikaoske sreče, katero zamorete doseči v bogati loteriji Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki vsebuje 250 dragocenih dobitkov v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Srečka stane samo 5 dinarjev. Da se z razpočavanjem srečk prej konča, se je odločil loterijski odbor, da prloži vsakemu, ki naroči 10 srečk, tri srečke brezplačno. Osebno lahko srečke kupite v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru, in pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Za Župansko zvezo v Mariboru je prvi daroval g. dr. Korošec 100 din. Dopisi Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Umrla je Katarina Beranič, žena gostilničarja v Župeči vesi, ter pustila žalostnega vdovca samega. Večni mir blagi ženi! Sicer je pa letošnja zarna dokaj zdrave, čeprav jako huda. — Bralno društvo se to zimo precej giblje. Dre 10. t. m je priredilo Skmšek-fKrekovo slavnost: poleg govora in petja (med drugim je otroški zbor ljubko zaraja! »Preljubo veselje«) so vprizprili z dobrim uspehom Krekovo igro »Tri sestre.« šal, da je še tudi takih pri nas, Id za zborovanja Mladeni-ške in Dekliške zveze m sploh za kaj koristnega nimao smisla, ampak se postavljajo le s surovostjo. Vsi dobri in rozumni, postavite se na svoje noge, da Vas ne bodo več taki strahovaii, ki Vam nakapljejo le sramoto in škodo: pogum velja! Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo, dne 10. t. m., smo pokopali mlado ženo Marijo Augušlin, rojeno Kotiš, ko ji je jetika utrgala nit življenja. Dvakrat je bila pokrepčana s svetotajstvi, potrpežljivo je prenašala bolečine. Zapušča 10 mesecev starega sinka, ki v tem življenju ne bo svoje matere nikdar poznal. Blaga žena počiva zraven svojega starega očeta Boštjana Ketiš, ki smo ga 10 dni preje zagrabi i. Isti dan smo pokopali še Jožefa Fink in Lino Rola. Gornja Radgona. Preteklo nedefl d, dne 17. t. m., se je vršil v po,x>jilničnih prostorih občni zbor krajevne organizacije SLS. Izvedli smo volitve,- predpisane po strankinem poslovniku. V ožji odbor so izvoljeni: Kocbek, Sa-jovic, Lančič, Neudauer. Zborovanje je potekalo zelo živahno in kraitfkočasno. Udeleženci so dokazaiiy da se zanimajo za stranko in upamo, da bo dobro organizirana prav uspešno de'ovala po vsej župniji, širši odbor je sklenil, da hoče skrbeti pred vsem, da se razširi med našim ljudstvom katoliško časopisje, nasprotno pa po možnosti omeji. Dala so se zborovalcem tudi potrebna navodila glede volitev v Delavsko zbornico. Po dveurnem zborovan'u je strankin načelnik g. Lančič zaključil občni zbor. Zaupniki, sedaj pa le navdušeno na delo za dobro stvar! Sv. Tomaž pri Ormožu. Poročil se je član ljutomerskega Orla Ludovik Smodiš s tukajšnjo mladenko Miciko Lah. V veseli družbi na nevestinem domu v Lohoncih je nabral šmerski č. g. kaplan Josip Mesko za Dijaško večerjo v Mariboru 100 diiarjev. — Poročila se je članica tukajšnjega orliškega krožka Liza Kranc z g. Stankom Marinič. Mladima paronia daj Bog obilo sreče v novem stanu! Sv. Peter In Pavel v Ptuju. Dne 10. t. m. smo poVoiMi v hkidni grob daleč na okrog znano in spoštovano mater in gospodinjo Gerčko Potrč iz Krčevine v starosti 71 let Bila je blaga mati šestih otrok, krščanska žena in velik* dobrotnica ubogih dijakov, med njimi posebno č. g. Alojzija Potrč, sedaj kapelana v Loki, kateremu je bila tetica. V njeno gostoljubno hišo »k Miinerjevim« so radi zahir jali duhovniki, dijaki in revni. Bila je tudi kot vdova dolg» vrsto let zvesta naročnica »Slovenskega Gospodarja.« Ls-redna udeležba ljudstva pri pogrebu je bila priča njen» pri ljubi jnosti. Rajni materi in dobrotnici mnogih svetil» večna luč in Bog ji bodi tisočeri plačniki Sv. Marjeta niže Ptuja. Zopet se je skrčila vrsta naših mož. Položili smo v petek, dne 15. t. m., k večnemi» počitku dobrega očeta Franca Bezjak, p. d. Mohorca, m Samušanov. Kako je bii priljubljen pri vseh, je pokazala dolga vrsta udeležencev pri pogrebu. Slabo vreme, težavna snežna pot ni ustavila Franeovih prijateljev in znancev, da se ne bi udeležili žalnega sprevoda. Pogreba, kSt ga je vodil domači č. g. župnik, se je udeležil poleg do» mačega č. g. kaplana tudi naš rojak, č. g. kaplan Pavett Vesenjak iz Teharij. Gotovo bi bilo prisilo več čč. gg. duhovnikov, ko jim ne bi bil sneg onemogočil prihoda. Zrn krsto je med jekejočo mamico in 6 brati ter 1 sestro stopal žalosten njegov sin Jože, sedaj delaven kaplan pri Sv. Juriju ob južni že!., ki je izpolnil svojemu očetu srčno željo, dati Bogu enega sina. Na pokopališču je cerkvena pevski zbor zapel rajntmu vslovo dve pesmi. Z izbranim» besedami je preč. g. župnik povdarjal zlasti, kako je rajni vdano prenašal trpljenje v bolezni; tolažil je domače, obenem pa tudi opozoril vse navzoče, naj bodo vedno pripravljeni na smrt. Beseda iz govora preč. g. župnika klič«^ cela naša fara zaostali žlahti: »Ti pa, Mohorčeva hiša, nikar ne žaluj preveč, kajti: Sveti križ nam govori, da zope* vidimo se tam nad zvezdami!« Spominjamo se rajnega Mohorca v svojih molitvah in prosimo Boga, naj ga vzame k sebi! Špitalič pri Konjicah. Špitalič šteje jedva 800 duš, pa ima inteligence na moč. Evo jih, ki jim je tekla zibelka v Špitaliču, zdaj se pa ude stvujejo v najrazličnejših poklicih, oziroma se na nije pripravljajo: Jazbec Kari, rojen 31 8. 1853, davčni uradnik v Mariboru; Zidanšek Josip, 4. 3, 1858, profesor bogoslovja v Mariboru; Sivka Anton, 3. 8 1863, vpokojeni nadučitelj v Št. Juriju ob južni žel.; Planine Anton, 14. 1. 1872,, davčni uradnik v Gradcu; Gik> vert Dragotin, 14. 10. 1877, pisarniški ravnatelj v Mariboru; Zidanšek Josip, 23. 2. 1883, oblastveni referent v Mariboru; Zorko Anton, 7. 5. 1869, uradnik pri velikem županstvu v Mariboru; dr. Prusova-Krajnc MarTa, 29. 11. 1888, odvetniška soproga in bivša učiteljica v Konjicah; Hribemik Marija, 24. 10. 1890, usmiljenim v Gradcu: Želih Neža, 20. 12. 1894, usmiljenka v Ljubljani; Zorko Marije, 28. 8. 1894, šolska sestra učiteljica, Kansas City (Amerika); Zidanšek Jakob, 17. 7. 1897, kaplan pri Sv Lovrencu v Slov. gor.; Krajine Jožef, 17. 2. 1899, lekarnar v Kamniku; Pivec Vinko, 15. 1. 1900, bogoslovec v Mariboru; Hribemik Franca, 2. 12. 1901, usrr.iljenka v Gradcu; Zidanšek Juii ana, 10. 6. 1905, usmiljenka v Gradcu; Časi Janko, 30. 12. 1905, pomorski pod-oficir v Grčiji; Ambrož Martin, 20. 9. 1906, učiteljiščnk v Mariboru; Požuh Kari, 18. 10. 1908, četrtošolec-semeniščan v Mariboru; Casl Mirko, 11. 8. 1909, salezijanski gojenec na Rakovniku; Planine Franc, 3. 1. 1910, fcretješolec * Mariboru; Šelith Franc, 8. 9. 1912, obiskuje drugo meščanko v Vomiku; Slemenšek Jožef, 19. 3. 1913, ter Časi Stanko- 13. 5. 1915 pa prvo meščanko v Vojn.ku. Konjice. Zadružna zveza v Mariboru je na prošnjo -tukajšn e kmetske posojilnic priredila dne 4. in 5. jamic rja gospod ar sko-zadruž ni tečaj. Vodila sta ga g. revizoff Tirš in referent velikega županstva g. Zupane. Uverjer» smo, da bo dobro uspeli tečaj pripomogel še k boljšemu delu na gospodarako-zadružnem polju. Gospodoma pred» vateljema iskrena hvala za trud m poučljive referate. — Ustanovil se je pod okriljem naših prosvetnih organizacij časnikarski odsek. Delovanje odseka je pod predsedstver» g. Rateja prav dobro uspelo. Posebno delavna sta tajnik-političnega časopisja g. K. Marinšek in tajnica nabožnih listov gdč. M. Godec. Plačilo za trud vsem članom nave^ denega odseka naj bo naše pohvalno priznanje in zavesi, da so z širjenjem krščanskega časopisja podpirali dobro stvar, z nasprotnimi listi pa odstranili iz premnogih naših domov precej pohujšljive umazanije. — Konečno tudi £«> opozarjsmo bližnje in sosedne okoličane na dve prireditvi v naših društvenih prostorih in sicer: Telovadna akademija Orlovskega cdseiks, druga pa spevoigra »Kovačev študent.« Ker obetajo biti obe prireditvi tehnično dobri, vabmo cenjeno oboinstvo, da se jih v obilnem številu i> deležt. Le naklonjenost ljudstva bo podvojila voljo do dela delavcem v naših vzgjjno-izobraževalnih društvih. Sv. Peter pa Kronski gori. Iz naše lepe župnije široki svet malokedaj bere v časopisih kako novico. To pa zato, •ker se nam ne zdi, da bi vsako majhno stvar obešali nti veliki zvon. Pa danes se smemo tudi mi pred svetom rrvelo pohvaliti. Beremo namreč v časopisih, kako po mnogih krajih število rojstev pada, kar je gotovo za vsak izmedt tistih krajev slabo znamenje in slabo spričevalo. Pri na« pa v tem ozira nič ne zmajiujemo z glavo ali rameni, ampak gledamo veseli in polni upanja v bodočnost. Mi smo imeli leta 1925 dvakrat toliko rojstev, kakor leta 1924. Leta 1924 je bilo rojenih 16, leta 1925 pa 34. Kar je pa posebno za podčrtati, je to, da je izmed 34 rojenih 25 fantiče v! To bomo še branili n3Šo lepo domovino! Umrlo j» lansko leto v naši župniji 13 oseb, 7 moškega in 6 ženskega spola. št. Jošt na Koziaku. Srečno Novo leto smo si želeli» a prineslo nam ie že kar dve nesreči. V nedeljo, dne 3. t m., sme ob zelo veliki udeležbi župljanov pokopali obč* priljrblienega »Cesar a«. Jožefa Hriberšeka. Kljub visoki starosti 76 let do zedn-ega še vedno čil in zdrav, je po kratki in mučni bolerni izdihnil svojo blago du€o. Bil j« skrben oče svojih 18 otrok, izmed katerih jih je umrlo t» aamo 5, vsi drugi pa so zdravi in krepki, deloma (9) že do hro omoženi, oziroma oženjeni. Z žul,i svojih rok si je bil kupil »Cesarjev grunt« in ga po dolgoletnem umnem gospodarstvu izročil lani svojemu sinu Konradu in šel na pTezasluženi prevžiiek. Kakor po telesu je bil tudi po značaju kremenit, krščanski mož, kj je bil neomajen v svojem prepričanju. Pcsebno pa je bil globoko pobožen; rožni venec mu je bil najljubša molitev. Čeprav oddaljen od cerkve, je bil, ako le možno, točno četrt ure pred božjo službo ae v cerkvi in molil na glas sv. rožni venec. Pa mu je bil tudi v smrtni uri v veliko tolažbo. Pa naj reče kdo, da ne živi v naših hribih zdravo, versko in nravno nepokvarjeno ljudstvo. Da bi le vedno tako ostalo. Pokojnemu naj sveti večna luč in Bog mu bodi obilni plačnik, mnogoštevilnim otrokom in sorodnikom pa naše sožalie- — V pondeljek •¿večer, dne 4. t. m., e na še r pojasnjen način izbruhnil ogenj pri p. d. Toneju, katero posestvo je bil še le pred kratkim kupil Mar lin Sušeč, p. d. Kapucinar, za 30.000 dinarjev. Začelo je goreti na svislih gospodarskega pos o-pja in se domneva, da je bil ogenj od zlobne roke podtaknjen. Zgorelo je vse, samo živino so rešili. K sreči ni bilo vetra in se ie zato požrtvovalnemu rešilnimi delu sosedo, posrečilo, obvarovati hišo in svinjake. Posestnik je bil zavarovan za 15.000 dinarjev. Prizadetemu posestniki! naše iskreno sočutje! Polzela. Volilnim uprevičencem v Delavsko zbornico! Za vsa navodila in pojasnila se obrača te na podpisanega. Ne oddajajte volilnih kuvertov nikomur drugemu! Ko dobite volilne kuverte, dostavljene osebno ali po pošti, oddajte iste na spodnji naslov osebno, nezaprte, odkoder jih skupno odpošljemo v Ljubljano. S tem se rešite tudi nepotrebnih sitnosti in stroškov. Za krajevno organizacijo SLS tajnik: Franc Turnšek, Breg pri Polzeli. šmaitno v Rožni dolini. Tu smo v soboto pokopali Matija Kuglerja, p. d'. Jakopina, dolgoletnega cerkvenega ključarja, ubožničarja, občinskega odbornika, ki je 63 let star umrl na sušici. Kot domači živinozdravnik je bil daleč naokrog znan ter je v nesreči rad pomagal. Naj počiva v miru! Ponikva ob južni žel. Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 17. t. m. imenoval častnim članom svojega ljubljenega župnika vlč. g. Antona Kociperja. In sicer ob priliki lCletnice njegovega bivanja med nami, v zrak hvaležnosti in spoštovana za njegove neprecenljive zasluge na verskem, kakor tudi na narodnem polju. Prisrčno čestitamo! Št. Jurij ob južni žel. Delo tukajšnjega Katoliškega prosvetnega društva prav živahno napreduje. Društvo si je nabavilo precejšnjo svoto novih knjig in uredilo drugo prosvetno delo. Fantje in dekleta prav pridno zahajajo v našo knjižnico in so prav zadovoljini s krasnim čtivom. Posebno lepo bi še bilo za vsakega člana tamburaškega in cerkvenega pevskega zbora, da postane član prosvetnega društva. Vsi člani društva, ki pridejo po kniige pred 10. sv. opravilom, naj pridejo vsaj pol ure prej, ker je seveda dolžnost vsakega, da gre potem poslušat božjo besedo. Ker je društvo v dobrih rokah, je upati, da bo postajalo od dne do dne živahnejše in prihodnje leto bode obhajalo 251etnico svojega obstoja. Zato, fantje in dekleta: na delo! Bog živi! Kostrivnica. Umrl je dne 12. t. m. Martin Erjavec, star Hjučar in občinski odbornik Svo im 10 otrokom je bil do-84 let, brat pokojnega župnika v Trbovljah, bivši cerkveni ber oče in skrben vzgojitelj. Sin, ki gospodari na domu, je vreden očetov naslednik, drugi so v tujini; štiri hčerke so 6č. šolske sestre pod imeni: Marta, Petrina, Hiacinta In Oroslava, Helena je gospodinjila pri stricu. Edina vnukinja je članica Mari ine družbe, peteri vnuki so pa vsi prav vzorni družbeniki Marijini, krepki Orli in udje Bralnega društva Njegovo gorečnost za čast božjo smo občudovali zlasti, kadar je sivi starček gazil visoki sneg dolgo pot k cerkvi. BH je kristjan v dejanju in v resnici Naj n»u sveti večna luč! Sv. Miklavž nad Laškem. Na Novega leta zvečer že i kmalu po 7. uri, smo čutili tudi tukaj precej močen potres m sunek. — Na dan sv. Treh kraljev zjutraj ob dveh je s^porelo gospodarsko poslopje gostilničarja Jerneja Knez. Živino so rešili. Posestnik je bil zavarovan. — Rojenih je bilo lansko leto 21, a umrlo je 18 oseb. Rimske toplice. V soboto, dne 9. t. m., eo potegnili a Savinje bfeu tovarne pedpetnikov že od začetka meseca decembra pogrešanega srn« htidojamskega paznika g. Povšeta iz Trnovega pri Sv. Jederti. Ali gre za zločin ali samomor, ni znano. Sv. Peter pod Sv. gommi. Vse e čudi bogatim dobitkom loterije K itoliškega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki so raestavljeni v lokalu gospe černelč v Sv. Petru. Opozarjamo tudi Vas na to loterijo, ki vse-bire 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50 000 dinarjev. Cena srečki je samo 5 dinarjev. Citate notico »Ne zamudite velikanske sreče« med »Tedenskimi novicami« v današnjem »Slovenskem Gospodarju.« ko nam je s prireditvijo na našem odru nudila prijeten užitsk. Po pozdravnem govoru g. šolskega upravitelja so namreč nastopili deldamatorji: dve deklici in en fant Vse točke sporeda je naša mladež nepričakovano dobro rešila. Zadovoljnost se je tem malim brala iz oči in raz lic, češ, zdaj so pa moraL enkrat veliki tam zadaj sedeti in mi mali smo hodili po odru! Da je vse tako lepo uspelo, imamo se zahvaliti cenjenemu učiteljstvu, zlasti .pa neutrudno delavnemu šolskemu upravitelju g. Grogiu. Sv. Rupert v Slov. gor. Tukajšnji Orlovski odsek priredi v nedeljo, drie 24. t. m., ob treh popoldne, v društveni dvorani dve veseloigri »Dr. Hribar« in »Rudeči nosovi.« Med odmori petje. Pri jate. ji lepe zabave vabljeni! Bog živi! Gornja Radgona. V nedeljo, dne 31. januarja, popoldne po večernicah, pokaže naša orlovska organizacija v posojilnični dvorani uspehe svojega dosedanjega dela. Na stopijo Orlici, Orli in Orlice z deklam aci.ami, s prostimi, članskimi in simboličnimi vajami. K tej orlovski akademiji, ki obeta biti vrlo zanimiva, vabimo prav uljudno vse prijatelje orlovske misli. Vabimo prav posebno sosedne orlovske in orliške odseke! Ormož. Tukajšnja Marijina dlnržba priredi s pomočjo Orliškega krožka v nedeljo, dne 31. t. m., točno ob šestih zvečer v dvorani Katoliškega doma igro v treh dejanjih »Sveta Cita« in šaloigro v štirih dejanjih »Boj za doto.« Prijatelji mladine in lepih iger, pridite v obilnem številu, ne bo Vam žal! Bog živi! Ljutomer. Za igro »Miklova Zala«, ki jo uprizori naše Prosvetno društvo v nedeljo, dne 24. t. m., in ponavlja dne 31. t. m., vlada veliko zanimanje med občinstvom. Vabljeni vsi prijatelji lepe igre! Sv. Križ pri Ljutomeru. Kakor je bilo že zadnjič objavi eno, se vrši na Sveonico, dne 2. februarja, velika igra s petjem v sedmih dejanjih. Predprodaja vstopnic v trgovini Lovrenčič i. dr. v Križevcih. Središče. P-idite v nedeljo, dne 31. t. m., v Krekovo dvorano k vprizoriivi kar nalašč za predpust primerne pet-dejanske komedije »Lumpacij Vagabund.« Ker že gre zdaj veliko zanimanje za to igro in že naročajo vstopnice, kupujte jih v predprodaja od 24. t. m. naprej pri g. Lukačiču. Na veselo svideajel Mala Nedelja. Pridite dne 31. t. m. v Društveni dom, da vidite v novi igri »ObrefkJjivci«, kake sadove rodi včasih obrekovanje. Vabi domačine in sosede — Slomškovo prosvetno društvo. Konjice. Orlovski odsek priredi na Svečnico, dne 2. februbarja, ob treh popoldne v prostorih Katoliškega društvenega doma telovadno akademijo ter vabi cenjeno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te prireditve. — Bog živi! Prireditve, Prevalje. Katoliško prosvetno drvštvo vprizori dne 34. in dne 31. t. m. ter dne 2. febnua slabemu vremenu je bil trg precej dobro preskrbljen iri zelo dobro obiskan. Slaninarjev 'e bilo 65, kar znači, d» tukajšnji kraji producirejo preobilno mesa, da pa vfcijub temu nočejo iti s cenami doli, pa tudi mesarji nočejo jen-jati z visokimi cenami, še manj pa Idobasar i. Slaninarji, domači mesarji, kakor tudi klobasarji so prodajali po dosedanjih cenah. Perutnine je bilo topot komaj 100 kome dov na trgu. Cene so bile kokošem 30 do 70 din., puranom, gosem in racam 80 do 120 din. kemad. Domačih pa tudi divjih zacev rwi bilo videti. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje: Krompir 8 do 9 din. mernik, oziroma 1.25 do 2.50 din. kg, solata 3 do 4 din. kg, giavnat« solata in zel nate gW 3 do 5 din., karfijol 3 do 14 din. Iu> Jtnad, kislo zelje 3 do 3.50 din. (po trgovinah po 2 50 din.) kisla repa 2 din., maslo 40 do 50 din., kuhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 4o 50 diru, bučno olje 26 do 30 din. (po trgovinah po 24 din.) liter, smetana 14 do 16 din. liter, sirček 1 do 8 ■lin. hlebček, jajca 2.25 do 2.50 din. komad, čeravno jih fenske prinašajo iz Slovenskih goric v Mariboru po 1.50 din. komad, čebula 3 do 7 din., česen 4 do 12 din. venec, jabolka in hruške 5 do 12 din. kg, fige 6 do 10 din. venec, .-pečen kostanj 6 din. liter, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče 1 do 3 din. komad. — Lončene in lesene robe tudi ni bilo mnogo na trgu. Prodajala se je pa po 1 do 100 din. komad, leseni votzLSki majhni in veliki 200 do 2000 din. komad, brezove metle 3 do 0 din. komad. — Seno in slama: Vsled slabega vremena ni bilo v sredo, dne 13. In tudi v soboto, dne 16. t. m. niti sena, niti slame na trgu. — Svinjski sejem: Radi slabega vremena dne 15. t. m. se tudi svinjski sejm ni vršil. Kmetje so sicer pripeljali 11 svinj, a prodali so jih po dosedanjih cenah 8 komadov. Vrednost denarja. Ameriški dolar stene 55—56 D, nemška marka 13.30 D, avstrijski šiling 7.90—8 D, italijanska lira 2.25—2.26 D, francoski frank 2.13—2.15 D, čehoslovaška krona 1.66—1.67 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.17 centimov. MALO OZNANILO. Sajerja s 3 ali štirimi ljudmi sprejmem takoj. Jarenin-ski dol 39, p. Jarenina^ 95 Stalno službo s hrano in stanovanjem dobi takoj priden in zanesljiv fant iz dežele, ki je zmožen vsacega domačega dela, pri tvrdki Franjo Gnil-iek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagava ulica št. 25. 108 ■Tiskarski nienec, s primerno šolsko predizobrazbo, doma .iz Ptuja ali bližnje okolice, ¡marljiv in talentiran, se sprej me v Tiskarni A. Šuler, Ptuj. 111 2—1 Iščem družabnika za ureditev iage, mlina in trgovine v fcrezkonkurenčnem kraju z •50.000 do 90.0C0 D glavnice. Naslov v upravi lista. 113 3-1 Solidna samostojna ženska 3 (upokojenka) dobi sobo s kuhinjo in velikim vrtom zastonj na razpolago, ako prevzame za to v hiši brez ženske domača dela, kakor pospravljanje, perilo za eno osebo. Le osebe, ki dobro razumejo zahtevana opravila in sc ne boje nobene poizvedbe, naj pošljejo svoje ponudbena opravo lista pod »Trgovina« Trije vajenci za kleparstvo se sprejmejo pri kleparskem mjostru Maks Ussar, Maribor Gregorčičeva ulica 17. Hrana in stanovanje v hiši. 120 HJSenee se takoj sprejme pri Ivanu Kovačič, trgovina stekla in porcelana, Maribor, Koroška cesta 10. 123 fanta, šole prostega vzame v službo Jurij Fregl v Framu. 126 2—1 Cčenee ali učenka z dobrim iolskim spričevalom in poštenih staršev, se sprejme v trgovino mešanega bla^a Pavel Košenina na Goinilskem v Sav. dolini. 118 2—1 Oakrbnik, oženjen, brez otrok, strokovno naobražen z večletno prakso v vseh kmet. panogah išče primerno službo. Cenjene ponudbe pod »oskrbnik« na upravo lista. 58 2—1 V »lužbo se sprejme hlapec s 1. februarjem z dežele, kateri ima večletno spričevalo pri «onjih, pri g. Francu Spes na Tržaški cesti, Maribor. 63 Finičar s tremi delovnimi močmi se sprejme takoj na Košakih 97 pri generalu Ko-teosehinegg. 65 3—1 Proda, se krasno posestvu na Gorenjskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, bukov gozd, njiva, sadni vrt tik okrajne ceste, .vse kar pri hiši. Pripravno je za gostilno, ker je samo 5 minut od zdravilišča. Cena po dogovoru. — Naslov pove upravništvo pod »Krasno posestvo«. 100 5—1 Hiša z lepim vrtom v trgu Vojnik, se takoj proda. Več -se izve pri Francu Klančnik v Vojniku 57. 124 Prodam lepo posestvo, ležeče eno uro nad Rimskimi Toplicami v občini Sv. Krištof, na katerem lahko redi 6—8 glav živine, s površino 4 in pol ha njiv, 2 ha travnikov, 3 ha pašnikov in 4 ha gozda, povskraj-nn nizki ceni. Nadaljna pojasnita daje posestnik Ivan Pesnik. Marija Gradec št. 6, pošta Laško. 97 2—1 V najem dam njive, vinograd in travnik. Vina zraste 5 polOvnjakov, redi se lahko 7 govedi '» toliko svinj. Po-slopj.i zidana in z opeko krita. Lepa lega. Nastop takoj. Potrebno pove Fr. Z.itler v Skednju, Spitalič pri Konjicah. 117 Viničarija v Celestrini, Sv. Peter pri Mariboru, se proda. Več pove posestnica Julijam Fras, Flekušak 13, Sv. Jakob v Slov. gor. 125 Hišo za manjšo trgovino (tudi z gostilno) kupim ali vzamem v najem. Ponudbe na upravo. 114 2-1 V najem se vzame trgovina z malim stanovanjem in vrtom takoj ali pozneje pod »Trgovino« na upravo lista. 51 2-1 Kdor želi kopiti ali prodati kakšno posestvo, naj se oglasi pri Josipu Grošl, Slivnica pri Mariboru, 67 2—1 Proda se lepo posestvo, 2 orala, rodovitna zemlja, lep sa-donosnik, ob Limbuški cesti 7 Pekrath 54. 84 2—1 Posestvo v Avstriji na prodaj ali se zamenja z enakim v Sloveniji. Posestvo je dobro urejeno, nova moderna poslopja, leži ob cesti Libe-liče—Pliberk, 16 oralov zemlje, od tega ca polovica lepega gozda. Cena 100.000 D. Pojasnila daje iz vljudnosti gospod Slebnik, Libeliče. 88 2—1 Lepo posestvo, obstoječe iz lepe hiše, hleva, 3 orale vinograda ,nad 4 orale prvovrsten travnik, 13 ornlov sadonosni-ka, lazov in hribnih nijv in 20 oralov gozda. Posestvo leži v sredini Il-iloz, 10 minut od župnijske cerkve Sv. Andraž r Halozah, je na prav lepem razvidnem kraju, in prvovrstni južni legi, kjer raste iz-vanredno dobra kapljica, se po zelo ugodni ceni proda. — Ponudbe *a upravništvo lista. 92 2-1 Kovačijo s posestvom dam v najem. Anton Stefanec, Središče ob Dravi. 83 2—1 L pri kolodvoru. *. naneo: zmeaiava žita. Naznanjam, da imam v svojem mlinu električni obrat, zato zamorem vsaki čas vsako množino žita zamenjati z moko. Prizadeval si bodem, da svojim p. n. odjemalcem bolje postrežem, kakor do sedaj. ANTON WiSIAK, posestnik mlina v Obeischvvarza ¡Hi Špilju, Nemška Avstrija. liBJIliJlliillEJlliJ Žen?ni in neveste! kupite obleke in vse potrebščine v najlepši izbiri in po najbolj pošteni in zmerni ceni edino v manufakturni to modni trgovini Frane Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica 15. Za trgovce poseben »en gros«-oddelek. ■¡L*' ^.^^»^^»»ajiaMMMMMMMFtaii*11 Znižane cenel Znižane cene! .V trgovini K. Worscheta naslednik ASfTOH MACUH, MARIBOR Gosposka ulica 10 in v podružnici Kickl naslednik AHTOH HACOH Y PTUJU kjer se prodaja volneno blago za ženske in moške obleke 15-307o cs® ml®J o kakor do sedaj prodajam tudi drugo raznovrstno manufakturno blago po zelo ugodnih cenah. Nihče, posebno ženini in neveste, naj ne zamudi te ugodne prilike, katero nudi trgovec MACUM V in v svoji podružnici 74 II PTUJU Znižane cenel Znižane cenel Najcenejši nakup: manufakturnega blaga Vam nudita Brata ŠUME», Celje Gatni trg 3. Stran 8. SLU VENSKI tftiSFO&Aft. 21. januarja 1926. Selepražarna kave Meznarli Rado, Maribor, Slavni trs šle*. 21. 0»o$avih Itenazft Marffter. Trgovci, xahteviife oonudbal Telefon internrbm 171 Klobulte, zimsko perilo Ltd. kupite naj* ceneje pri Jakob-ta Lah, Plaribor, Glavni trg štet. 2 K&rol Kirbiscli, usnjar pri Sv. Trojici v SI. gor. jnvi fei&voemu občinstvu» da prevzame vsakovrstne surova IKrte v posebno dobro izdelavo po jailco zniiani ceni. Prodata tudi vsake vrste usnja domače izdelave, posebno epuNurjat na svoje trikrat vsajene, jako trpežne podplate Ti t» dobijo po zelo znižani ceni. Kupuje tudi surove ko-I« vseh vrst in vuke po najvišjih dnevnih cenah. 14® Salojdln, SuPScel, •o dobre preiskaieaa sredstva preti oidijn itd. aa trti Z aa-vodilem vred te doki v drs-geriji Sani tas, Celje. (33 Štambiljka v ReS vrat bsielil® »«jc«ta Priporoča se Tiskarna s?. Cirila y Mm, t- m< K m Sew j ^ pan (»I r ¡® i «H fjV Ü5Ü mJ Vi š SI Ž •O i»; & L»! «J Z« poljiake kx>i£e •(dsndao3[) sqopod 3Aosn;su^j ofijsj iJgouui rs Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki pc 1700 din. ^tenaiki križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 dnu, 40 cm po 140 din. S-tižt s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Stoječi kpiži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kitpi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. V' E a i" ii a) fil 5 I«1 A ® p jf is iS 6 s s » E ri' r» * S&* # Lm 'v UHHMHH Oglasni In Kitami mod Voršiča naslednik Mo Kovafiifi Hiribor, Slomiko* trg 16, sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za v s e tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila iu reklamne načrte tfekmuMHi Želite kupiti moSno, trpeino blago za obiske, «e potrudit« t Btaiimau* trgortno Josip-aFarkaš Sv. Jurij ob Siavnici, kjer »ajdote veino veliko im-blrc najnovejših viorcev po bo- vib «nj2anlh eenati. Prari barvarski droit ln plat-ao, težite srajce, fate, hUM domačega iidnlka. Jamčeno žUto baino olje. Priporočam se a oblico oblik. Ali sem 2i obnovil naroinina Eadtao n*ií>olíSi inrTTOBnwi fiwiMaga SivfiSrii strnil in Holesi» so le Josip Petelinc-a (bita« Prufiaraovaga apomimika »b vodi) znamke 6fi?ZnSf, PílOH X in Adllf «a rodblnctko, obrmo In industrijska rabo. latotiu» najboljši ivicarski pletilni stroji mamke »OuMad.« Pouk v vezenju fat krpanju brezplačen. Večletna garaneija. Delavnim na razpolago. Jglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeht Zadružna gospodarska banka i d. Podružiitcu Maribor. V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesia G, pred frančiškansko cerkvijo. & e >§ Izvršuje vse banCne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog gj na knjižice in v tekočem računu. | Tooblaščeni prodajalec srečk drž. r!•«(¡ .«vn- T.«o fiíroM, wlovodja v Mariboru. — Urednik: Jam ■ Goleč, novln«" v Mariboru. Irdajalciji kutuiurcij »bioveii-vki-iyu Gtispodar^a«. predLtt avnik: Jznu4 Goleč, novinar v Miciburu.