INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS srnina plačana pri j £25 Lukovi Skl ubitcljskih kultur r> asti Domžale Letr, Veli l/l) '.janska 61 1210 Domžale OBČINA LUKOVICA PROSLAVO OB PRAZNIKU OBČINE LUKOVICA v petek, 7. septembra 2001, ob 20.00 uri, V Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. SODELUJEJO: Slavnostni govornik: g. Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica Turistična zveza Občine Lukovica s predstavitvijo Turističnega vodnika občine Lukovica Leseni rogisti iz Moravč Planinsko društvo Blagovica Športno društvo Krašnja Godba Lukovica Počitnice se poslavljajo SPOŠTOVANI UREDNIK GLASILA ROKOVNJAČ Morda gledam kritično ali manj kritično na razna obvestila, pohvale in dejanja. Toda ne moremo mimo tega, kar je bilo objavljeno v zadnjem glasilu Rokovnjač. Vse lepo in prav, da se objavljajo slabi in dobri prispevki ali celo fotografije. Mislim pa, da se je treba najprej vprašati, kaj je resnica, ne pa samo slikati in napisati kako, kdaj, kje in zakaj. Pri sliki iz rokovnjaškega gozdička bi se lahko vprašali, ali je res krivo TOD za vse to, kar je grdo in zanemarjeno. Nihče pa se ne vpraša, kaj pa, če so to naredili udeleženci privatnih piknikov ali zabav. Vprašam vas, kdaj ste poslikali in objavili vandalizem, ki se dogaja na objektih v rokovnjaškem gozdičku. Kje so te fotografije, kjer je viden odnos nekaterih do objektov, ki so namenjeni širši uporabi in katere so gradili člani Turističnega društva za potrebe Turističnega društva in širše skupnosti. Paviljoni so vsi razbiti, v nekaterih je uničena električna napeljava, WC je brez vrat... Nihče se ne vpraša, koliko je stalo in koliko bo še stalo popravilo vsega tega. Vsakokrat, ko grem skozi gozdiček, me zaboli srce, ko si ogledujem vandalizem na objektih. Ali je res v naši občini oz. naši krajevni skupnosti toliko občanov in krajanov, ki jim ni mar za stvari, ki so namenjene vsem in ne samo nekaterim? Objekti v rokovnjaškem gozdičku so zgrajeni tudi za mlade, da jih bodo mogoče kdaj uporabili tudi sami za kako zabavno prireditev, da vsega tega, kar stoji v gozdičku, nismo gradili za nas starejše. Ali jih je res potrebno uničiti! Ko smo člani TOD gradili objekte (iz denarja, ki smo ga pridobili z raznimi prireditvami in z lastnim delom), smo mislili tudi na rod, ki prihaja za nami in bodoče rodove, da bodo lahko ohranjali dediščino našega kraja in naših rodov. Upam, da bodo vsi, ki veselo uničujejo objekte, ugotovili, da se lahko zabavajo tudi drugače in ne le z nasilnim obnašanjem. Če mladi nimajo kaj "početi", naj se pridružijo Turističnemu društvu in skupaj bomo lahko organizirali ROKOVNJAČH, ki že nekaj časa spijo. Saj velikokrat slišim očitke, da ni rokovnjačev, vendar je vzrok, ta da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati pri izvedbi take prireditve. Zato mislim, da je laže kritizirati, kakor pa pomagati pri izpeljavi. predsednik TOD Brdo Lukovica Franc Pavšek V PREMISLEK NAŠEMU UREDNIKU ROBINU! Redno prebiram članke našega Roko-vnjača. Število izdaj je že kar precejšnje, vendar ugotavljam, da sprejemate samo pohvale, opisujete vaše delo... za stiske, krivice, morda tudi zdrahe in ostale težave v naši občini pa največkrat ni mesta v tem glasilu. Spoštujem vrednote predpostavljenih, kulturo, vero in vse, kar se lepega dogaja v moji bližini. Razočarana ugotavljam, da je v glasilu mnogo stvari, ki se odmikajo od resnice in stvarnih dejanj. Politike ne maram, ljubim naravo in življenje. Pohvala vam vsem, ki pišete o uspehih: da bi jih bilo v bodoče še veliko! Napisati pa hočem še: Ne zatiskajte si oči ob stiskah vaših občanov! Želim, da prisluhnete in z odprtimi očmi pogledate resnici v oči. Trdim, da bo svet lepši za vse, tudi za nas, ki zaupamo v naravo in njeno bogastvo. Za lepši dan, četudi s košem na rami, sama sebi zavriskam in pričakujem še mnogo lepih in uspešnih dni. Kaj pa vi naredite za lepši dan? Frančiška Maselj SDS Občinski odbor socialdemokratov iz občine Lukovica čestita vsem občanom občine Lukovica za občinskem praznik, 4. septembra, na rojstni dan pisatelja Janka Kersnika. Šolarjem, ki bodo prvič prestopili šolski prag, pa želimo varno vožnjo v šolo, kakor tudi vsem ostalim šolarjem, in uspešno šolsko leto 2001-2002. Voznikom pa želim malo več strpnosti in pazljivosti do mladih, še vedno razigranih šolarjev. Socialdemokrati se trudimo za boljši in prijetnejši jutri v naši občini za vse občane. Čestitki in željam se pridružuje tudi Krajevni odbor socialdemokratov s Prevoj. Predstavnik za stike z javnostjo prt (X) SDS Lukovica, Danilo Kastelic KONČNO STE ZAPISALI Dolgo sem že čakal na pisne pripombe o delu našega uredniškega odbora. Po izidu zadnje številke sem prejel dve, ki ju tudi v celoti objavljamo. Predsednik 'turističnega olepševalnega društva Brdo - Lukovica, gospod France Pavček, nas opozarja, da mnogih nepravilnosti, ki se gode v našem prostoru, ne opišemo. Prav ima! Zato pozivam vse, ki te nepravilnosti bolje poznale, da mi jih .sporočile. Prav radi bomo pisali O njih, posebej, kadar bomo verjeli, da bo naše pisanje pripomoglo k rešitvi. Pa tudi konkretne akcije bomo poskušali organizirati povsod, kjer bomo to zmogli. Fotografijo smeti v rokovnjaškem brlogu iti pismo gospoda Pavška sem pokazal mladim. Odzvalo se jih je sedemnajst in še ena starejša oseba. Nabrali smo 21 vreč smeli in menimo, da je sedaj rokovnjaški gozdiček in brlog očiščen. Pri tem delu nas je opazil Stanislav Smrkol in nas povabil na malico. Nismo pa odstranili smeti ob gozdičku, ki jih očitno puščajo vrtičkarji in menimo, da bodo zanje poskrbeli sami. Mladi so za. Pismo gospe Frančiške Maselj bi lahko vsebovalo več podatkov o ljudeh v stiski, tako bi člani uredništva lahko storili več tudi v teh primerih. Že dalj časa vas prosim, da mi pišete 0 Stiskah in nepravilnostih, ki se dogajajo. Kes pa je, da težave, ki jih ne poznam, ne morem opisati, še manj pa reševati. Na vprašanje, kaj naredim za lepši dan, pa težko odgovorim, Verjetno ni bilo namenjeno samo meni, ampak vsem bralcem. Sam se trudim narediti kar največ, zlasti Za mlade. Koliko pa sem uspešen, ne vem. Vem pa, da me osreči vsaka odkrita in poštena beseda, četudi včasih zaboli. V tem Rokovnjaču boste brali 0 razvojnem programu Občine, lipam, da boste našli i 'as ter temeljito premislili, kaj je za našo dolino dobro, in svoja mnenja posredovali občinski upravi. Lahko pa tudi nam. "Spoznavajmo svojo domovino" je pre* jekt, ki se za to leto izleka. V soboto, I. septembra, vabimo vse udeležence izletov in njihove starše na srečanje, ki bo v Oradišču v brunarici, kjer se bomo dogovorili, kako naj delamo v bodoče. Prijave v uredništvu! Vsem občanom želim v imenu uredništva prijetno praznovanje občinskega praznika. urednik LDS ^Liberalna demokracija Slovenije ^ Ob občinskem prazniku, 4. septembru, želimo vsem občanom občine Lukovica prijetno praznovanje in mnogo delovnih in življenjskih uspehov. OO LDS Uredniški odbor: Člani: Maja Smrkolj, Iztok Obreza, Marta I.avrič, Marijana Grošelj Lektorica: Ivica OgOfeVC Tehnični urednik: Božo Stupica Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob Rokovnjač izhaja v nakladi 1650 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 1225 Lukovica www.Lukovica.si Tisk: Kočevski tisk SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Letošnji 4. september pomeni že naše i. krajevno praznovanje v samostojni občini. Pomeni dan, ko jiregle-dujemo naše skupne dosežke in se jih upravičeno veselimo ali pa kritično Ocenimo naše ravnanje in pogumno priznamo napake, ki nas morajo vedno nekaj naučiti. Zato pogumno zastavimo vse sile in sposobnosti za nove smer niče naše skupne prihodnosti. Kajti pot je prava; cilji pa so veliki, pogojeni z različnimi danostmi, splošnimi spremenljivkami in negotovostjo, vedno pa uresničljivi s postopnimi koraki. Želje so bile in vedno bodo večje od naših |">otreb in možnosti, saj v času bliskovitega razvoja na vseh področjih ne moremo drugače. Spoštovane občanke in občani Tudi v tem letu imamo v naši občini Pokazati veliko novega: v Zdravstvenem domu v Lukovici tečejo še zadnja dela 2. obnovitvene faze, kar financiramo ZD Domžale skupaj z. Občino Lukovici 'ako bodo naši občani odslej laže obiskovali splošnega zdravnika in zobozdravnika, saj bodo posamezne ambulante (tudi obe otroški ambulanti) ločene; del teh storitev bo zdaj tudi v Prvem nadstropju. Pridobili bomo tudi izredno j>< imemb ne objekte za naše kraje, to sta < iebelarskl center Slovenije in pa Vzgojnovarstveni zavod - otroški vrtec na Prevojah. Prvi bo ža nas pomenil odprta vrata, tako za promocijo našega turizma, ki bo ob vseslovenskem pomenu tega doma gotovo najpomembnejši, kot tudi za razvoj čebelarske dejavnosti. Vrtec pa seveda čakamo že kar nekaj časa; no, Zdaj je pridobljeno gradbeno dovoljenje 'n dela so stekla. Rok izgradnje je eno leto in naslednje lelo se v teh prostorih veselimo z Vami, spoštovani občani, otroškega vriska. Tudi na kulturnem področju nismo za-•pali; v okviru lanskega občinskega praznika je bila prenovljena dvorana Janka Kersnika v Lukovici, letos pa z obnovo pričenjamo v Kulturnem domu v Šentvidu. Vsa ostala dela tako na komunalnem področju kot drugod, potekajo v skladu z načrti in seveda možnostmi našega skromnega proračuna. Dragi občani, ob občinskem prazniku lahko rečem, da je napredek viden na vseh področjih našega življenja in dela. Marsičesa ne bi bilo brez samostojne občine. O finančnih težavah ob slovesnem trenutku ne bi razpredal, prednost ne naloge pa so znane. PO AVTOCESTI DO KRTINE ŽE AVGUSTA? Izvajalci v zadnjem času pospešeno dokončujejo dela na avtocestnem odseku Šentjakob - Blagovica, pododsek Šentjakob - Krtina. Vse kaže, da bo DARS-u res uspelo uresničiti že večkrat dane obljube o odprtju avtoceste do Krtine. Zadnja verzija govori o datumu 28. avgust - tega leta, da ne bo pomote. Ali lahko tokrat upravičeno verjamemo, da jim bo uspelo? Kratek izlet po bodoči avtocesti s kolesom, mimogrede, avtocesta je trenutno pravi raj za kolesarje in rolerje, nas prepriča o tem, da gre tokrat zares. Glavna dela na objektih (nadvozi, mostovi, podvozi, ...) so končana, delavci pa izvajajo zaključna dela (nameščanje odbojnih ograj, smernikov, prometne signalizacije in podobno), katerih narava ni tako zahtevna, da ne bi bila končana v predvidenem roku. Še največ dela čaka izvajalce na odseku mimo Domžal proti Studi do Dragomlja, pa vendarle, pričakujmo presenečenje. Seveda ima vsaka zadeva dve strani. Dobro in slabo. Kaj bo dobrega, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Slaba stran vsega tega pa je, da lukoviška občina z odprtjem pododseka Šentjakob - Krtina zaenkrat "nič" ne pridobi, še več, upra- Dragi občani, ob občinskem prazniku sprejmite moje iskrene želje in zahvalo za vso podporo, tako moralno kot materialno, ob številnih delih in akcijah, ki vselej obrodijo sadove. Še vedno velja, da s složnostjo in razumevanjem dosežemo največ. Želim, da se udeležite kulturne prireditve v petek, 7. septembra, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, kjer bo svoje rojstvo zagledal tudi naš novi turistični vodnik, ki smo ga izdali skupaj s Turistično zvezo. Srečno! ŽUPAN: Anastazij Živko Burja Nekatere stvari bo še za postoriti vičeno lahko sklepamo, da bomo deležni prometnega kaosa, ki bo nastajal v križišču Želodnik. Križišče Želodnik bo v prvi fazi semaforizirano, z moravske strani pa zgrajen dodatni pas za desno zavijanje. Semaforizacija križišča je s stališča prometne varnosti nujna, žal pa to pomeni tudi manjšo propustnost križišča in posledično zastoje vozil. Kakšne bodo kolone, pa bomo lahko kmalu videli. Kakor koli že, spodbudno je, da je Vlada RS potrdila nacionalni program gradnje avtocestnega križa, kar pomeni, da so sredstva zagotovljena. Torej lahko pričakujemo, da bo gradnja z enako intenziteto potekala tudi skozi lukoviško občino. Z malce sarkazma lahko dodamo, vsaj do Kompolj, kjer je predvidena cestninska postaja. IO V okviru praznovanja občinskega praznika (4. september) bo v sejni sobi Občine Lukovica v petek, 7. septembra 2001, potekala slavnostna seja občinskega sveta. Seja se bo začela ob 19.00 uri. Vabljeni! župan Občine Lukovica Anastazij Živko Burja, l.r. POVPRAŠAL SEM TOMAŽA Naše življenje je močno vezano na razno komunalno dejavnost, saj je tO široko področje, ki največkrat vpliva na naše bivanjsko počutje. Dežurni krivec za vse neurejene zadeve v naši občini pa je gospod Tomaž Cerar. Pa vendar se nenehno trudi, da bi z malo denarja, ki je za te potrebe odmerjen v občinskem proračunu, naredil kar največ. Najbolj je zadovoljen, da je končno urejena kanalizacija brdo. Priključena je osnovna šola, župnišče, stanovanjska hiša in Čebelarski center. Izvaja se ocena škode po letošnjem neurju. Pri odpravi posledic je sodeloval tudi komunalni obrat. Izvedena je dokončna sanacija plazu pri domačiji Urankar v Prcles-ju. Izvedena je revizija projekta dokončne sanacije plazu pri domačiji Urankar v Spodnjih Lokah. Za spodnji del tega plazu pri domačiji Maselj pa se le-ta pripravlja. Največji problem pri teh sanacijah so finančna sredstva, ki edina zavirajo hitrejšo izvedbo del. Povsem drugače je pri kanalizaciji v Ra-folčah, kjer so največji problemi pri pridobivanju služnosti in v zvezi s tem stalno iskanje novih variant za traso. Očitno se ljudje ne zavedajo, da se s tem gradnja draži in odmika končna realizacija projekta. Posebno zanimiv je vodovod Veliki Jel-nik. Rezervoar je zgrajen in hiše SO priključene, vodo pa ljudje uporabljajo iz starih virov. Neuporabljena voda pa bo sčasoma postala oporečna. Smiselnost velike investicije tako postaja vprašljiva. Marsikateri občani bi z veseljem plačali tistih nekaj sto tolarjev, da bi lahko pili neoporečno vodo, pa morajo žal še vedno čakati, da bodo prišli na vrsto. Krajan Prevoj me je opozoril na dovozno cesto k bajerju. Tomaž odgovarja, da bi bil problem hitro rešljiv, v kolikor bi lastniki zemljišč soglašali z ureditvijo. Mar- Komunalcem dela ne zmanjka sikateri problem bi bil hitreje rešljiv, če bi v reševanju sodelovali vsi, ki so prizadeti. Tako pa pobude posameznikov dostikrat niso izvedljive. Ne dogaja se redko, da ljudje zapišejo svoje želje in potrebe na papir, ga oddajo občini in nato le še sprašujejo, kdaj bo narejeno. Tisto, kar bi sami lahko storili, ne store, in tako se ob majhnem občinskem proračunu njihove želje odmi-kajo v daljno prihodnost. V Šentvidu so obnovili ostrešje cerkve. Tu se je posebno izkazal tesar Slrm.šek S svojo ekipo. Tomaž je tu sodeloval le kot župljan in pri tem spoznal, da kar precej Gorenjcev živi v teh krajih. Pa to le mimogrede. Najvažnejše se je zgodilo prav na dan mojega obiska. Prispelo je gradbeno dovoljenje za izgradnjo vrtca. Tako veselo je pomahal z njim, kot bi zadel sedmico. Tako se bo izgradnja vrtca, po zaključnem razpisu, lahko pričela, Z jesenjo se bodo obnavljale gozdne poti, s katerimi lastniki gozdov večkrat kaj slabo gospodarijo. Nujnih vzdrževalnih del na občinskih cestah in javnih poteh pa tako nikoli ne zmanjka. "Tomaž," ga povprašam, "kaj pravzaprav najbolj potrebujemo za nas napredek?" "Predvsem pripravljenost ljudi za dogovor 0 skupnih potrebah. Pa vsaj malo sodelovanja pri tem. Najbolj pa gotovo potrebujemo zavest, da je zadovoljen sosed velika naložba in veliko bogastvo za vsakega človeka. Ob taki zavesti bi tudi s sredstvi, ki so nam na voljo, napredovali dosti hitreje." V. G. PREBOJ VODNEGA ROVA DRTIJŠČICA Sv. Jakoba dan je po starih rekih najbolj vroč dan poletja. To sredo, (25. 7.), leta 2001 ob 12. uri so velenjski rudarji iz smeri Krašnja proti Vinjam prebili vodni rov na Drtijščici. Pod vasjo Vinje se je ob tej slovesnosti zbrala morda največja množica ljudi v tem kraju. Med dvestotimi udeleženci so bili tudi povabljeni visoki gostje - predstavniki: ministrstev, direktorji podjetij izvajalcev projekta, župani občin Moravče in Lukovica, rudarji Rudnika Velenja, domačini, pihalni orkester premogovnika iz Velenja in mnogi drugi. Slavnostno prireditev je tvoril pihalni orkester, ki je odigral nekaj skladb; nato so nastopili slavnostni govorniki. Predstavnike DAR-SA je zastopal Rudi Debatista in med drugim pohvalil izvajalce, da so predor gradili kvalitetno in točno po začrtanih časovnih rokih. Sekretar za energetiko z ministrstva za okolje in prostor dr. Robert Golob je v svojem govoru najprej opravičil svoje minulo delo na ELESU kot neresnične govorice, ki so jih so razširili mediji. V nadaljevanju je izjavil, da se je premogovnik Velenje kot člen v elektrogospodarstvu prvi sam reorganiziral in si sam priskrbel delo I svojim znanjem in da je tudi eden tistih, ki od države ne prosi subvencij. Sledil je govor direktorja premogovnika Velenje dr. Franca Žerdina, ki je med drugim predstavil značilnosti projekta izgradnje in kakšen pomen ima to delo za premogovnik. V imenu župana Občine Moravče je navzoče pozdravila Srečni dogodek direktorica občinske uprave. V imenu občine Lukovica |e visoke goste pozdravil župan Živko Anastazij Burja in govor končal z anekdoto o novorojencu. Potem se je zaslišalo: Velenjski krti prihajajo na obzorje. Visoki gostje so pohiteli k rovu in kot prvi je rudarjem čestital dr. Robert Golob in dir. Rudnika Velenje dr. Franc /i nlin. Ob robu rova so vsi zbrani nazdravili .s šampanjcem, gostitelj pa je nato povabil vse navzoče na zakusko v Krašnjo pred vhod v rov, kjer so postregli z dobrotami in štajerskim rogačem, na katerem je pisalo: Zvestoba do rova. Na javni razpis za izvedbo teh del se je premogovnik Velenje prijavil zaradi bogatih izkušenj pri gradnji takšnih objektov. Rešitve so velenjski rudarji ponudili v sodelovanji i /. glavnim nosilcem del SCT (d.d.) leta 1999 in bili tudi izbrani. S tem so domači izvajalci potrdili svojo strokovnost in zastavljeni rok iz vedbe. Predor je dolg 935 m, ki ima padec šest promil ali 5,01 m na celotno dolžino predora, premer predora je i,H0 m. Za vsa dela so morali: izkopati preko 15000 m1 hribine, vgraditi preko 200 ton jeklenega ločnega podporja, 4800 kosov panela in preko 3000 m'1 brizganega betona. Zakaj je bilo potrebno gradili la predor, ki bo stal 640,2 milijona tolarjev, kar je malo manj kol enoletni proračun občine Lukovica. Seveda je- glavni krivec za lo rečica Radomlja, ki je po melioracijskih in komasacijskih delih dobila izredno rušilno moč. Sedaj povzroča ob vsakem daljšem deževju veliko škode na poljih, objektih in Infrastruktur) v občini Lukovica in Domžale. Ogroženost bodoče A(; pa je botrovala ludi lej odločitvi, saj (bo) AC poteka lik ob njej in nemalokrat tudi če/ njo. Pri clobitev novega rova je rešitev pred "tegobami nepredvidljive narave." Odvečna voda iz Radomlje se bo stekala v zadrževalnik - jezero na Drtijščici pod Gradiščem, od koder jo bodo počasi spuščali nazaj v strugo Radomlje v sušnih obdobjih. Strokovnjaki trdijo, da bo v lem projektu "človek zmagal v boju z, naravo". Na vprašanje direktorici obe. uprave Moravče in županu Živku Burja kakšna (koliko kvalitetna) voda bo tekla iz Moravč in Črnega grabna v bodoče jezero na Drtijščici, je naš župan v šali dejal, da mu je župan iz Moravč obljubil, da bo pil vodo iz novega sotočja Kadomlja-Drlijščic a. Ali bo vse to res in kdaj pa bomo izvedeli tedaj, ko bosta obe omenjeni občini pričeli in končali izgradnjo KANALIZACIJE. Kdo bo pa do takrat pil to vodo? Danilo Kastclic Odgovor na vprašanje v 7. številki glasila KANALIZACIJA RAFOLČE Pozitivno sem bil presenečen, ko so krajani Rafolč izvedli referendum za sofinanciranje izgradnje tekalne kanalizacije. Tako so se zbirala sredstva krajevnega samoprispevka, ki so v celoti na posebnem računu ks Rafolče. Le-ta še niso bila porabljena in se gospodarno obrestujejo. V skupnem sodelovanju s ks Rafolče, gradbenega odbora za izgradnjo kanalizacije in Občine Lukovica so bila opravljena naslednja pripravljalna dela: idejni projekt, projekt za lokacijo, lokacijska dokumentacija, trenutno pa se končuje pridobivanji' služnostne pravice. Do končne rešitve je bilo potrebno veliko časa, kar pa je pristojnost samih vaščanov. služnostne pogodbe so potrebne za pridobitev dokončni' izdelave projekta PGD in kasneje gradbenega dovoljenja. Investicija pomeni velik zalogaj tako za občino kot tudi za samo KS, zalo se bo le-ta Izvajala postopoma oziroma z zmožnostjo pridobitve finančnih sredstev. Vse dosedanje stroške (projekti, lokacije, geodet, geo-rneter in notar) je krila Občina Lukovica. Veseli me, tla so v naselju Rafolče ljudje, ki jim urejenost okolice in naselja veliko Pomeni. Po dokončni potrditvi projekta Sektorja trajnih sanacij bo pred začetkom ureditvenih del nujno pridobiti upravno dovoljenje, nato pa izvesti javni razpis za izbiro usposobljenega izvajalca. Sredstva za sanacijo so zahtevna, ca. 60 MIO SIT, odobritev le-teh pa je v pristojnosti republike. Tako se bodo sredstva za sanacijska dela pridobivala postopno po projektni dokumentaciji, žal, pa je postopek dolgotrajen in vmesnih faz ni mogoče preskočiti. Takoj ko bodo sredstva pridobljena, se bo pričela tudi trajna sanacija zemeljskega plazu pod stanovanjskim objektom Sp. Loke 15. S spoštovanjem! ŽUPAN: Anastazij Živko Burja, l.r. Posvet v Gradišču PLAZ SPODNJE LOKE 15 Novembra 1998 je bil po neurju sprožen plaz. pod stanovanjskim objek 'oni Spodnje Loke is. Občina Lukovica je 'Zvedla začasno sanacijo tako, da je v Spodnjem delu odstranila plaz in sanaei io izvedla s piloti. Plaz si je ogledala ludi državna komisija za sanacije v juliju 1999 v prisotnosti župana in občinske uprave. Novembra I. 1999 nas je stranka ponovno obvestila o nadaljnjih razpokah na hiši in plazenju tal in posredovala tudi strokovno mnenje Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Občina Lukovica je nalo naročila pri podjetju Geoing iz Maribora izdelavo geolehničnega poročila in pGD, PZI projekta za izvedbo sanacije zemeljskega plazu pod stanovanjskim objektom (maj 2000), saj brez projekta dela niso mogoča. Projekt je bil dostavljen občini novembra 2000 in takoj Posredovan strokovni komisiji na Ministrstvo za okolje in prostor, Upravi RS Za varstvo narave in Sektorju trajnih sanacij v potrditev, istočasno smo posredovali MOP-u ter izdelovalcu projekta-Geoingu iz. Maribora tudi fotografirano dokumentacijo, ki jo je posredovala stranka o povečani gmotni škodi na Stanovanjskem objektu Sp. Loke 15.Januarja 200l smo prejeli recenzijsko poroči-!°i v katerem so bile navedene določene Pomanjkljivosti projekta. Potrebna je bila dopolnitev. Dopolnjeno geotehnično Poročilo je bilo posredovano MOP-u v ttarcu 2001, prav tako tudi dodatek k Projektu. KONČUJE SE IDEJNI PROJEKT KANALIZACIJE V skrbi za čisto okolje je Krajevna skupnost Lukovica podprla pobudo krajanov vasi južno od avtoceste za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, kjer ta ni možna. Izdelan je bil Idejni osnutek. Vse vasi so ustanovile gradbene odbore. Krajani so se dogovarjali o možnih variantah poteka kanalizacije. Predvsem so ob idejnem osnutku izpostavljali zahtevo po samodejnem pretoku. Manj črpališč pomeni zanesljivejše delovanje kanalizacije. Tako se sedaj že dokončuje idejni projekt. Težave nasta- jajo le pri posameznikih, ki bi sicer kanalizacijo želeli, ne dovolijo pa prehoda glavnega voda preko njihovega zemljišča. Očitno se ne zavedajo, da bi to vrednost zemljišča le povečalo, v kolikor bi postalo zazidljivo. Očitno bo pred dokončanjem te naloge gospodu Antonu Cerarju iz Gradišča, ki zavzeto vodi priprave za izgradnjo, zraslo še veliko sivih las. Delo je začeto, kdaj pa bo dokončano, bo odvisno od finančnih sredstev, politične volje in volje posameznikov, ki ta del razvoja naše občine lahko pospešijo ali zavrejo, odvisno pač od njihove bivanjske kulture in naravovarstvene ozaveščenosti. V. G. Vseslovensko združenje upravičencev do vlaganj v telekomunikacijsko omrežje sporoča vsem upravičencem, da nas poslej najdete na (internetni) spletni strani z naslovom http://zdruz.enje-upravicencev.kelt.si/ Tu boste našli osnovne podatke o našem delu, formular vlaganj, prijavnico ali poslali svoja mnenja o vlaganjih. Danilo Kastelic, Prevoje 134 pri .Šentvidu Predstavnik združenja za obveščanje naslednjih občin: Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin, Kamnik in Lukovica S KOLESOM PO KRAJEVNI SKUPNOSTI PREVOJE Domačin je na plot obesil tablo z napisom Gozdna pot uporaba na lastno odgovornost Poleti se rad kopam na zadnjem prevojskem, t.i. "Španovem bajerju". Do tja me vodi pot s kolesom, kar pa je zelo nevarno in tvegano, saj ob magistralni cesti (LJ - MB) ni niti pločnika, še manj kolesarske steze ali ustrezne razsvetljave. (Mnogi verjamejo, da je dovolj varno le z avtom!) V križišču pri Zotlerju (I iumarju) zavijem desno proti bajerju in prav tu se prične problem, ki že več kot deset let tare domačine, kmetovalce, gozdarje, izvajalce urejanja voda ter obiskovalce ba-jerjev - ribiče, kopalce in pozimi drsalce. Od magistralne ceste navzdol proti obema bajarjema vodi makadamska cesta. Po dežju ta cesta vedno postane vsa razdejana, saj površinska voda priteče z vrha Prevoj (križišča pri telefonski govorilnici) po magistralni cesti in v križišču zavije proti bajerju. Ob sušnem poletnem času se prah kadi za vsakim vozečim motornim vozilom po tej cesti. Domačinke tarnajo in se pritožujejo nad tem, saj morajo cestni peščeni prah vsak dan brisati po stanovanju in pohištvu. V zimskih dneh, ko je dan krajši, pa se tu ne vidi nič, saj ni javne razsvetljave ob magistralni cesti, kaj šele na stranski makadamski. Posebno pa krajane bode problem kanalizacije (odvode meteornih voda). Ob graditvi povezave odvoda meteornih voda pred desetletjem so nekateri krajani ostali brez teh priključkov, katere pa imamo po večini vsi ostali prebivalci KS Prevoje in kar je ne le evropski, pač pa tudi prepotreben življenjski standard. Oškodovanci morajo vsako leto sami odvažati meteorno in odpadno vodo, kar jim povzroča dodatni strošek v družinskem proračunu, ki ga ostali nimajo. Vsi krajani KS Prevoje smo plačevali samoprispevek z namenom, da se zgradi odvod meteornih voda in da se asfaltira krajevne ceste za vse. krajane KS Prevoje. Stanovalci ob omenjeni cesti so tudi plačevali samoprispevek (iz nekaterih hiš celo po trije ali več). KS Prevoje pa je nanje in na druge na obrobju pozabila že pri načrtovanju in kasneje tudi pri izvedbah del. To krivično odločitev so prvi poskušali popraviti že v času predsednika KS Prevoje g. Petra Križnarja, vendar jim to ni uspelo, saj se mu je iztekel štiriletni mandat. Občina Domžale je podaljšala mandat za dve leti. V tem obdobju pa je za oškodovance zmanjkalo sredstev, tako je bilo moč povzeti iz odgovora KS. Ob dveletnem predsedovanju Janeza Kotnika, KS Prevoje sploh ni imela posluha za ta problem. V pogovoru leta 1999 med predsednico KS Prevoje ga. Marto Keržan, krajani ter predstavniki KO SDS Prevoje, smo va.ščani in KO SDS Prevoje opozorili na probleme v devetnajstih točkah, ki so naletele na dober odmev. Spomnim se, da je takrat predsednica izrekla pohvalne besede za naša prizadevanja in na to, da smo prvi, ki smo se oglasili na uradne ure KS Prevoje. Vendar nam je v istem hipu zatrdila, da ji je pred- hodni svet KS Prevoje zapustil le dolgove in zaprt žiro račun! Nato smo se krajani KS Prevoje in predstavniki KO SDS Prevoje odpravili k županu Živku Burji. Navzoč pa je bil tudi predsednik SDS Lukovica, ki je poudaril, da razume probleme krajanov Prevoj in da se bomo skupaj s KO SDS Prevoje trudili, da se nastali problemi rešijo. Župan nam je med naštetimi problemi med drugim tudi obljubil, da bo občina Lukovica utrdila pločnike s kolesarsko stezo (vsaj l,5m široko utrditev brežine z gramozom) vse do križišča za Moravče. Uporabniki magistralne ceste, ki hodijo s kolesom v službo, posebno pa še otroci pri odhodu v šolo, so vsak dan v smrtni nevarnosti, kar narekuje zmerom gostejši promet. Sedaj se bo odprla avtocesta v Krtini, posledice bodo za varnost velike, saj se bodo premikajoče kolone vozil skozi KS Prevoje spremenile v stoječe kolone. Ureditve pločnikov in kolesarskih stez pa še ni in jih očitno tudi ne bo. Prav tO dvoje pa bi moral bili pogoj za odprtje, saj so v javni razgrnitvi križišča krajani Prevoj to zahtevali. Za naštete in predstavljene probleme je župan zatrdil, da se bo osebno zavzel, da bo komunalna služba občine Lukovica dvignila križišče. To se je res zgodilo letos potem, ko so vsi mejaši ceste podpisali skupno izjavo, da se cesta lahko uredi. Pripeljali so dva tovornjaka gramoza in zelo izboljšali pogled na magistralno cesto. To pa je bilo tudi vse, od leta 1999. Predsednica KS Prevoje se jim je ob lanskem zbiranju podpisov mejašev s cesto opravičevala, da ne dobijo izvajalca, saj so stroji na Gorenjskem in jeseni še ne bodo pričeli z. gradnjo. Na vrhu Prevoj so odstranili znak za križišče - ali se mora zgoditi nesreča, da se to popravi? Krajani KS Prevoje imajo svoje predloge, pripravljeni so sodelovati in skupaj reševati nastale probleme. Ob takšni hitrosti del veliko krajanov zatrjuje, da so pozabljeni na tem delu občine, kol da je nad nami oziroma KS Prevoje nekakšno zlo ali da sploh ne obstajamo. Kot nam je znano, občina Lukovica podpira projekte, ki jih sofinancirajo ludi občani sami. Na vprašanje prizadetih in ostalih krajanov KS Prevoje, ali bi bili pripravljeni plačevati samoprispevek za komunalno izgradnjo, je bil odgovor največkrat NE. Krajani, ki so bili prizadeli in oškodovani zaradi krajevnega in občinskega samoprispevka, ki smo ga plačevali čez dvajset let, temu danes pravimo preživeto obdobje. Danes večinoma vsi plačujemo davke in dohodnino državi, ki nam le malo vrača preko občin. Krajani KS Prevoje poudarjajo, da v novi občini Lukovica živimo in prispevamo kol dav koplačevalci že od leta 1995, vendar so naši problemi kamen spotike v občini Lukovica. Pred kratkim smo postali najštevilčnejša krajevna skupnost po prebivalcih, torej tudi davkoplačevalcih. Ljudje imajo prav, ko mi zatrjujejo, da se praktično ni v KS Prevoje v tem pcilei nem obdobju zgodilo nič novega. Tudi sam se sprašujem, če morda večina vidi drugače od tistih, ki vodijo našo občino. Naslednjič, ko se odpravim po KS Prevoje, morda potrkam na vaša vrata ter prisluhnem vašemu problemu in ga predstavim v Rokovnjaču. Za razkriti problem upam, da se bodo to pot odgovorni in prizadeti dogovorili in v celoti rešili problem. Krajani so že spoznali, kdo SO "neodvisni" kandidati! Drugi spet dano obljubo držijo ali pa ne; o tem govori c as in ljudje, ki tu živimo. Danilo Kastelit VESELO COFOTANJE MLADIH V BAJERJU Na Prevojskem bajerju smo po dolgih letih /nova omogočili mladim in Starejšim iz KS Prevoje In okoliških vasi, da se Med letnimi počitnicami kopajo, igrajo v vodi in skačejo s pomolov v vodo. Zamisel se je porodila, ko je pozimi leta 1998- 99 poginilo izredno veliko število rib na zadnjem "Španovem" bajerju, kot mu radi pravimo domačini. Članek v Slamniku je prispeval svoje, da so se pristojni pri vodnem gospodarstvu zganili in pričeli čistiti dno bajerja. V to dogajanje pa smo se vključili tudi domačini Prevoj, saj nam ni bilo vseeno, v kakšni okolici živimo. Organizirali smo Se in ustanovili "ureditveni odbor za izgradnjo pomolov in okolice bajerja". V začetku je bilo potrebno idejo izpeljati v dejanje na lerenu, kar pa ni bila lahka naloga. Danes je težko pridobili ljudi, ki bi s prostovoljnim delom in svojim znanjem ali sponzorstvom naredili nekaj dobrega za skupnost in za mlade. Kavno to nam je uspelo, ko smo potrkali na vrata prevojskih hiš, kjer imajo domoljubna čustva še svoje mesto, in so se domačini nemudoma spomnili vse lepote mladosti, ki so jo sami preživeli tudi ob ba- ierjih. Vodila nas je želja, da našim najmlajšim omogočimo malo poletnega veselja. Posebej pa še tistim otrokom, katerih starši si ne morejo privoščiti vsak dan po tisoč tolarjev za vstopnino na bazenih, ki SO za povrh oddaljeni pet in več kilometrov od doma, starši pa SO v službah do poznega popoldneva, Kot prvo smo očistili brežino bajerja, ki je bila zelo zaraščena z drevesi. Vsak Udeleženec je prinesel od doma sekiro/ motorno žago/ in v nekaj popoldnevih se je odprl pogled čez ves bajer. Na vrsti je bil izkop in poglobitev, pri katerem smo člani odbora sodelovali z nasveti in predlogi. Nato smo si priskrbeli odslužene kostanjeve pilote', po katere smo šli S traktorjem v Moravče. Pred zimo 1999- 2000 nam je uspelo zabiti pilote v trdo ilovico. Za dobro počutje so skrbele Žene članov odbora, ki so priskrbele ma-Uco in pijačo pa tudi kakšno dobro pecivo ni manjkalo za povrh. Naposled smo se lotili še najtežje akcije - postavilve in vezanja "gru.šla", kar Pa se je izkazalo za lažjo oviro, kol smo Pričakovali, saj je bil januarja 2000 na bajerju led. Tako smo od nekaterih domačinov, ki imajo gozd, naprosili, da SO podarili nekaj kostanjevih dreves. Ta drevesa smo odpeljali na bližnjo žago in jih razrezali na plohe. Kupili smo si *eblje in končno je slekla zadnja akcija -Pokritje pomolov s plohi. Lansko poletje smo se kopali že prvi kopalci, a smo bili bolj v manjšini. V želji, da čim prej zaključimo z deli, smo pozabili praznovati našo delovno zmago in pridobitev za Prevoje. A smo to storili letošnjo pomlad, ko smo se zbrali vsi iz. Odbora na družabnem srečanju pri ba- wmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Letošnje poletje je bajer obiskovalo izjemno število mladih jerju, se poveselili in zapeli. Ugotovili smo, da smo v ta projekl vložili ogromno truda, požrtvovalnosti In delovnih ur, za kar pa nam ni žal, saj se je lelos kopalna se/ona ponovno razživela. Tako je bilo v povprečju dnevno od 50 do 100 kopalcev. Nekatere mamice so se rade pohvalile, da so se v bajerju nazadnje kopale pred petnajstimi leti. Nekaj kopalcev je prišlo tudi od daleč, ko so slišali, da se tukaj ponovno kopamo. Letošnji hit sezone na bajerju je bil: "Se greš obmetavali z blatom, NEEE! Te že ulovim, samo prej skočim BOMBICO". Kol vodja ureditvenega odbora pomolov se moram na koncu prav lepo za- hvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli s svojim delom ali prispevkom. Danilo Kastelic Zahvalo za izkazano pomoč pa prejmejo: Andrej Kveder, Danilo Kastelic, Peter Florjančič, Marjan Kveder, Končar Franci, Peter Klopčič, Peter Križnar, Štefan Kavčič, Mavrici) Kveder st, Vid Gostlč, Tomaž Cerar, Milan Ambrožič, Silvo Praš-nikar, Jure Krašovec, Borut Kveder, Miloš Krašovec, Mavricij Kveder mL, Jure Kastelic, Polda Kveder, Ani Kastelic, Nika Kveder, Adriana Kveder, Vesna Kveder in Marija Končar. DNEVI ODPRTIH VRAT POSKUSNEGA SADOVNJAKA BRDO PRI LUKOVICI V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu j">ri Lukovici bomo 7. in 8. septembra organizirali dneve odprtih vrat. Odprtje s pozdravnim govorom in kratkim kulturnim programom učencev Osnovne šole Janko Kersnik bo v petek, 7. septembra, ob 10. uri. Vsi obiskovalci bodo imeli možnost strokovno vodenega ogleda sadovnjaka. Podrobneje bo predstavljen sortiment novejših sort jabolk, ki jih imamo v preskušanju. Vzporedno bo potekala razstava zgodnejših sort jabolk, degustacija jabolk, jabolčnega mošta, jabolčnega zavitka... Pripravljamo kar nekaj presenečenj. Oba dneva bodo vrata za obiskovalce odprta od 10. do 16. ure. Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 28 05 138 ali 723 67 33. Vsi jirav lepo vabljeni! RAZVOJNI PROGRAM OBČINE LUKOVICA Na julijski seji Občinskega sveta Občine Lukovica je bil svetnikom predstavljen razvojni program Občine Lukovica za obdobje naslednjih dvajset let, ki ga je za našo občino pripravil Zavod Naš laz. Zaradi obširnosti gradiva - razvojni program namreč obsega čez 100 strani, in dejstva, da je bilo dokončano v času počitnic, so se svetniki odločili, da se j>red sprejemom razvojnega programa gradivo da v trimesečno javno obravnavo, ki se tako zaključi 22. oktobra 2001. Na občinski upravi so nam povedali, da javna obravnava ni predvidena. Do zgoraj omenjenega roka lahko tako vsakdo vloži pisne predloge za spremembo oziroma dopolnitev razvojnega programa. Predstavitev programa, ki ga vsak zainteresirani občan lahko dobi na sedežu občinske uprave v Lukovici oziroma na sedežu svoje krajevne skupnosti, je bila prepuščena našemu glasilu. Po posvetovanju z glavnim urednikom vam tako na naslednjih straneh predstavljam povzetek razvojnega programa z nekaterimi lastnimi opažanji. Predstavljene so predvsem najobsežnejše in pomembnejše točke, ostale pa sem zaradi prostorske stiske samo naštela. RAZVOJNI PROGRAM OBČINE LUKOVICA: I. II. III. FAZA Uvod - Temeljne značilnosti in namen razvojnega programa V uvodu avtorji pojasnjujejo, da so v razvojnem programu skušali podati širše okvire usmerjanja razoja v občini z namenom, pripomoči k čim bolj smotrni in usklajeni presoji posameznih odločitev, ki so se v preteklosti oblikovale s strani različnih sektorjev - tako gospodarskih kot negospodarskih. Z izgradnjo avtoceste in spremljajoče infrastrukture se bo občina precej spremenila, kar bo prineslo tudi možnosti za nove investicije, s tem pa tudi številne nove nevarnosti, zaradi česar je opredelitev temeljnih meril razvoja občine izrednega pomena. Naša občina ima od 66 naseljih kar 29 takih, ki imajo status demografske ogroženosti, kar je posledica neskladnega razvoja dolinskega in hribovitega deia občine. Zavod je sicer pripravil analizo rasti prebivalstva in poudaril, da bodo zaradi izboljšane prometne dostopnosti tudi ta območja postala bolj zanimiva za poselitev, a je vendarle mnogo več prostora namenil razvoju dolinskega dela in centrov, ki naj bi se oblikovali vzdolž občine, medtem ko se hribovitemu delu ni pretirano posvetil. Posebej je bila obravnavana problematika kamnoloma Lukovica in izgradnja vodnega zadrževalnika Drtijščica. 1.2. Oris glavnih problemskih področij na podlagi vsebin iz razpoložljivih dokumentov (našteti v točki 1.1.) 1.2.1. UREJANJE PROSTORA Dolina Črnega grabna - infrastrukturni koridor Od leta 1967 je bila celotna dolina rezervirana za infrastrukturne koridorje -predvsem avtocesto. Rezervirano območje se je leta 1986 sicer malo zožilo, a je še vedno zajemalo skoraj celo dolinsko dno, zaradi česar na tem območju ni bila možna gradnja stanovanjskih in drugih objektov; posledica tega je odseljevanje ljudi in s tem idej ter gospodarske moči. Naš laz sicer navaja, da je občinski svet zaradi teh učinkov rezervacije koridorja kot pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja za izgradnjo avtoceste sklenil, da Občina Lukovica poda odškodninski zahtevek najmanj v višini petletnega proračuna občine zaradi izgube možnosti razvoja v preteklosti, a v nadaljevanju teh sredstev, ki bi znašala več kot štiri milijarde tolarjev in naj bi se porabila namensko, ne omenja. Prostorska zasnova Občine Lukovica Predvideno je, da bodo vlogo pomembnejših lokalnih središč prevzeli kraji Prevoje, Šentvid, Lukovica, Krašnja, Blagovica in Trojane. Naš laz ugotavlja, da je občinsko središče po svojih funkcijah preskromno, krajevne skupnosti pa so tako v gospodarski kot v komunalni infrastrukturi različno razvite - na žalost analize razvitosti posamezne KS niso vključene v gradivo. Krajinsko-prostorski vidik okolja Glavne postavke za strategijo varstva krajinsko prostorskega vidika okolja so: - razvoj stanovanjske gradnje, skladne z okoljem in take, ki ne bi posegla v zetu Ijišča, trajno namenjena za kmetijsko rabo, - razvoj obrtnih con na čim manj izpostavljenih mestih, - preprečevanje krčenja varstvenih gozdov v obdelovalne površine, - preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin in s tem pojavov erozije in plazov v hrobovitih delih. Urbanistična zasnova Prevoje - Šentvid Zazidalni načrt za Šentvid Zazidalni načrt Lukovica Ureditev centra Lukovice Zasnova Trnjave Urbanistična zasnova Krašnja Ureditveni načrt /a Blagovico Urbanistična zasnova Trojan V teh točkah Naš laz na kratko opisuje nekatere značilnosti zazidalnih načrtov omenjenih krajev. Projekt CRPOV Leta 1999 je bil pripravljen Razvojni projekt CRPOV in poročilo o programu uvajanja CRPOV v Lukovici z Brdom, 1.2.2. INFRASTRUKTURA 1.2.2.1. OSKRBA Z VODO Izvajalec gospodarske javne službe Vodovodno omrežje Hidrogeološke raziskave Od leta 1993 SO bile za potrebe oskrbe KS Zlato Polje z vodo izvrtane že štiri vrtine, a nobena izmed njih ni bila ustrezna - na julijski seji so občinski svetniki večkrat izrazili mnenje, da so izvedbe teh raziskav glede na dane rezultate povsem neracionalne, Naš laz. pa v tem programu novih predlogov ni podal. 1.2.2.2. CESTE V občini je 22.280 m glavnih, 23.800 m državnih, 40.273 m lokalnih cest, 83-103 m javnih poti in 123.376 m občinskih cest. Kritične prometne točke DARS zamuja z. odpravo črnih točk na magistralni cesti G I - 10. Državna sredstva za rekonstrukcijo občinskih cest Občina bo v letošnjem letu sodelovala na razpisih za pridobitev državnih sredstev za rekonstrukcijo občinskih cest tudi v letu 2001 je predvideno asfaltiranje nekaj makadamskih cest v višje ležečih predelih. Avtocesta Leta 1996 je Vlada RS izdala urc-dbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vransko-Blagovica. Na odseku so jiredvideni štirje predori in 11 viaduktov, ki morajo biti arhitekturno oblikovani in usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora. Istega leta je bila izdana tudi uredba o lokacijskem načrtu za AC na odseku Blagovica - Šentjakob. Predvidena je ureditev struge potoka Radomlja, na njenem največjem pritoku Drtijščici pa se uredi zadrževalnik visokih voda. DARS je leta 1999 na podlagi geološko geomehanskih raziskav predlagal spre membe trase AC pri Blagovici - oktobra istega leta je bil tako sprejet sklep o pobočni varianti trase AC na območju Blagovice, a je občinski svet maja letos sprejel sklep o stari varianti poteka AC. Trenutno je predvidena sprememba trase na mrtvi točki zaradi zapletov s krajanom, ki je preklical svoje dovoljenje /a poseg v njegovo zemljišče. Pred pričetkom gradnje je občina zahtevala izpolnitev številnih infrastrukturnih ukrepov. Glavni priključki na AC bodo v Lukovici (bencinski servis z restavracijo), Blagovici in na Trojanah, Na večjih lokacijah ob AC bodo potrebne ureditve mokrišč. 1.2.2.3. KANALIZACIJA, ČISTILNE NAPRAVI-, RAVNANJI- Z ODPADKI Kanalizacija Ureditev kanalizacije je ena izmed prednostnih nalog, saj dolinska naselja odplake še vedno odvajajo v bližnje hudournike in melioracijske kanale-, kar povzroča smrad in onesnaževanje oko-Ija. Čistilne naprave V Vrhi bo /grajena čistilna naprava, Čistilna naprava, ki deluje v Lukovici, pa Že dolgo ne služI svojemu pravemu namenu, saj onesnaženo vodo samo |">rc< i pava. Upravljanje /. odpadki Naš laz je v programu zapisal, da si Občina prizadeva za ločeno zbiranje odpadkov, Opazili smo, da je bil del sredstev za la namen v proračunu že porabljen, a zaenkrat na področju občini' še nismo opazili posebnih zbirnih mest. V kratkem naj bi se sicer pričelo s poskusnim uvajanjem ekološki olokov na Piev< > i ah, pri čemer se poraja vprašanje, zakaj samo na Prevojah V občini so zadnja leta veliko pozornosti posvetili iskanju primerne lokacije za deponijo dopadkov in za ta namen naročili ludi študijo o primernosti lokacij ža deponijo odpadkov, ki jo je izdelalo podjetje Oikos d.O.O., Svetovanje /a okolje. Narejena je bila primerjava in analiza že predlaganih deponij (Lukovica, Korenski potok, Prevojske gmajne, Orchovica) in še drugih lokacij, ki jih je predlagalo podjetje samo (Krašnja, Doli nar, Hrastovka, Zlatenščica in Planjava) V razvojem programu je Naš la/. pripravil daljši povzetek omenjene študije, ki je med najbolj perspektivne lokacije uvrstila tri, in sicer: Lukovica, Krašnja in Korenski potok. Potrebna je tudi sanacija obstoječih divjih odlagališč. V letu 2000 je bilo ustanovljeno Eko-loško združenje Črni graben. Delovanje društva ni opazno. Režijski obrat Medobčinska inšpekcijska služba 1.2.2.4. OSTALA INFRASTRUKTURA Zadrževalnik Drtijščica Na Drtijščici je bil prvotno predviden suhi zadrževalnik visokih voda, Občina Lukovica pa je dosegla, da bo zgrajen mokri zadrževalnik. V zadrževalniku Drtijščica vidita lako obe ina kot Naš la/. možnosti ra/.voja turizma, saj naj bi biLi površina ojezitve 29 ha, največja možna Površina pa kar 71 ha. Ureditev struge potoka Radomlja Ureditev Kersnikovega grabna kamnolom Za izkoriščanje kamnoloma v Lukovici te bila podeljena rudarska pravica pod-ietju ('.raslo d.o.o. Domžale, ki se je moralo obvezati, da bo saniralo kamnolom, redno zagotavljalo sredstva za sanacijo, '"edilo nov stalni izvoz. iz. kamnoloma, namestilo protiprašno napravo pri se-Paraciji agregatov, zagoiovilo vse nadomestne dostopne poti za Čeplje - /no i'le, zagotovilo odvodnjavanje meteornih v"da i/, kamnoloma in pridobilo presojo vplivov na okolje. Kamnolom naj bi se ra/širil do te da bi se omogočila kvalitetna sanacija in končno zapiranje kamnolo- ma. Naš laz predlaga, da se kasneje na lem območju uredi obrtna cona. Elektrika Telckc »munikacije Plin Kabelska televizija Pokopališča 1.2.3. KULTURNA DEDIŠČINA Arhitektura Naš laz je naštel nekatere pomembnejše kulturne spomenike V obe ini, omenil obnovo gradu Brdo ter cerkve Sv. Luka v Sp. Praprečah in predlagal, da bi v spod-njeprapreški in golčajski cerkvi lahko razmislili o neke vrste "tednu glasbe". Okolico kulturnih spomenikov -cerkve sv. Luka, gradu Brdo in cerkve sv. Neže na Golčaju bi bilo nujno potrebno določiti kot zavarovano območje. Prav lako je potreben odlok o kulturnih spomenikih, o kulturni in naravni dedi sc ini /. možnostjo kreditov za obnovo starih, zanimivih stavb, ki jih je po mnenju zavoda v naši občini relativno veliko -še posebej ob glavni cesti. Prizadevati bi si morali tudi za ohranitev in obnovo starih stavb in domačij v občini. Občina Lukovica je s sosednjimi občinami vključena tudi v projekt "Po poteh dediščine", ki ga izvaja Center za razvoj Litija. Sejmi, prireditve, kulturna društva Znane osebnosti 1.2.4 KMETIJSTVO Stanje v kmetijstvu Danes se z razvojem infrastrukture zanimanje mladih, da ostanejo na kmetijah, spet veča. Najpomembnejše panoge so: reja govedi, perutnine in ovčereja let pridelovanje žit in drugih poljščin. Geološka sestava tal pogojuje izredno plazo-vitost, kar predstavlja omejitve za kme lijsko dejavnost. Decembra lani je občina prenehala z Izplačevanjem subvencij za pridelavo mleka in mesa, osemenjevanje govedi ter zavarovanja živali in |iosevkov in ga nadomestila z drugim programom - katerim, tega Naš laz. ne navaja. Prav tako je Naš laz samo omenil tudi projekt za Izdelavo blagovne znamke "Črni graben". 1.2.5. (MALO GOSPODARSTVO) Stanje v gospodarstvu Industrije v občini skoraj ni. Gospodarskih družb je 73, fizičnih oseb pa 119. Najpomembnejše gospodarske panoge so: gostinstvo, gradbeništvo, predelava lesa, pridobivanje rud in kamnin. Obrtne cone Naš laz je v svojem programu veliko pozornosti namenil obrtnim conam. V dolgoročnih planih občine so zanje predvidene predvsem naslednje lokacije: Prevojske gmajne, Zelodnik, Lukovica, Krašnja manjše obilne delavnice pa bi lahko bile tudi v Blagovici in na Trojanah. Prednost daje Naš laz lokaciji v Lukovici (kamnolom) še posebej pred Prevojski-mi gmajnami, saj ocenjuje, da bi bila obremenitev okolja tam zelo velika. Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti V Lukovici naj bi bil del storitvenih in oskrbnih dejavnosti lociran med magistralno in avtocesto. Na Prevojah in v Šentvidu naj bi se le dejavnosti formirale na skrajnem zahodnem delu in pa v samem središču Prevoj, v Krašnji prav tako v središču ob stari cesti skozi naselje, na Trojanah pa ob prometnicah ter v smeri pCOtl Podzidu. Drugih krajev (npr. Blagovice) razvojni program ne omenja. 1.2.6. TURIZEM IN GOSTINSTVO Občina je znana predvsem po številnih tradicionalnih prireditvah. Tradicionalne obrti V Krašnji se pod okriljem KUD Fran Maselj Podlimbarski oživlja tradicija pletenja slamnatih kit. Čebelarski dom Od leta 2002 bo na Brdu deloval Čebelarski center Slovenije. Velika priložnost tudi za promocijo kraja bo svetovni kongres APIMONDIA. V okolici doma se bodo uredile tematske sprehajalne poti. Predvidene so tudi apikomore za zdravljenje dihalnih motenj. Pohodi, športne prireditve in površine za športno dejavnost Naš laz našteva tradicionalne pohode in športne prireditve in načrtovane lokacije za športno dejavnost - te so: v Lukovici ob trasi AC, med Brdom in Lukovico in v sklopu zelenih površin gradu Brdo; v Krašnji med naseljem in izven urbanistične zasnove, v Blagovici pa v okviru obstoječe lokacije ob šoli. Za druge kraje občina novih športnih površin očitno ni predvidela. 1.2.7. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Javni zavodi Občina Lukovica izvršuje ustanoviteljske pravice do naslednjih javnih zavodov: Zdravstveni dom Domžale, Vzgoj-no-varstveni zavod Domžale, Šola s prilagojenim programom Roje, Glasbena šola Domžale in Knjižnica Domžale. Vrtec Občina nima lastnega vrtca. V WZ Domžale je za naše občine zagotovljenih 70 mest. Naš laz meni, da bi bilo smotrno, da občina podeli koncesije za varstvo otrok zasebnikom, saj predstavlja subvencioniranje varstva za občino precejšen strošek. Nov vrtec bo zgrajen na Prevojah. Šola V šolskem letu 2000/01 je bilo na razredni stopnji 172 učencev, na pred-metni pa 269. Prizidek se načrtuje v OŠ Janka Kersnika Brdo, prav tako v Krašnji, v Blagovici pa se načrtuje gradnja telovadnice. Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Dom upokojencev, Dom za prizadete Občina je dala soglasje za gradnjo doma upokojencev Vital Senior Dom-žale-Vir, ni pa se finančno zavezala za sofinanciranje gradnje. Finančno pa je podprla gradnjo "Naše hiše Groblje", kjer naj bi našli svoj dom telesno in duševno prizadeti. Socialno delo Center za socialno delo in Občina subvencionirata različne socialne programe. Oktobra je bilo za območje UE Kamnik in Domžale ustanovljeno medgenera-cijsko društvo "Jesenski cvet". Zdravstvena oskrba Zdravstvena oskrba se izvaja v okviru ZD Domžale, v Lukovici je zdravstvena postaja s splošno in zobno ambulanto, občasno pa prihaja tudi otroški zdravnik. Občina v prihodnosti ne vidi možnosti, da bi se na njenem območju odprla lekarna, saj je koncesijo za opravljanje dejavnosti podelila lekarni Vransko. Pošta Knjižnica Orisu glavnih problemskih področij sledi več strani dolga tabela "Kronološki pregled investivij v Občini Lukovica v obdobju 1995-1999" in "Pregled organov občine, organizacije občinske uprave, krajevnih skupnosti, programa CRPOV, društvenih dejavnosti, UE Domžale in njene organiziranosti" 3. OPREDELITEV TEMELJNIH MERIL ZA USMERJANJE RAZVOJA V OBČINI LUKOVICA 3.1. Pristop k usmerjanju prostora Dolinski del Naš laz ocenjuje, da se bo koncentracija prebivalstva v nižinskem delu zaradi vpliva gradnje avtoceste v bodoče še povečala. Zanimanje za nove gradnje naj bi močno poraslo - ne samo v bližini avtocestnih priključkov, temveč tudi v naseljih oddaljenih do 5 kilometrov. Naš laz opozarja, da je potrebno zaradi omejenega prostora vsak poseg v to področje temeljito pretehtati zaradi raznih infrastrukturnih vodov, ki potekajo po dolini, in da bi se našlo primerno ravnotežje med naselji, obrtnimi conami, zelenimi površinami in objekti, ki spremljajo avtocesto. Posebej je poudarjen tudi ekološki vidik in v zvezi s tem ohranjanje mokrišč in kvalitetnih kmetijskih površin. Podarjeno je tudi, da je pri gradnji in širitvi obrtnih con potrebno pretehtati, ali so predlogi v skladu z gospodarsko usmeritvijo občine ter predvideno rastjo poselitve. Višinski del V višinskem delu se prav tako opažajo zametki porasta števila prebivalcev; če se bo obseg priseljevanja v občino močno povečal, kot je predvideno, bo poraslo tudi povpraševanje po zazidljivih površinah v višinskih predelih, pri čemer Naš laz opozarja, da je potrebno paziti, da razvoj naselij ne bi bii napačno zasnovan. Z rastjo prebivalstva bi postale bolj zanimive tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Potrebno bo upoštevati primerno prepletanje kmetij z. drugimi hišami in objekti. 3.2. Enakovrednost življenjskih razmer v vseh območjih Naš laz opozarja, da zagotovitev enakih življenjskih razmer v nižinskem in višinskem delu ni mogoča brez izboljšanja prometne dostopnosti v celotni občini. Poleg izboljšanja obstoječega cestnega omrežja opozarja tudi na slabo razvilost javnega potniškega prometa, še posebej, kar se tiče pogostnosti povezav. Menijo, da bi bik) potrebno razmisliti o uvajanju dodatnih avtobusnih linij - tudi s podeljevanjem koncesij za povezave z manjšim številom potnikov. Poleg izboljšanja dostopnosti je treba izboljšati tudi opremljenost s trgovinami, zdravstveno oskrbo in pomočjo na domu za starejše občane. Naš laz celo ocenjuje, da doba informatike nudi možnosti za intelektualne poklice tudi v bolj odročnih območjih. Tudi dopolnilne dejavnosti ocenjuje kot zelo perspektivne - a le ob ustrezni sistemski podpori. 3.3- Skladnost načel tržnosti s potrebami splošne blaginje Čeprav bodo priključki na avtocesto zelo vabljivi za večje investitorje, bi morali biti v občini izredno previdni, kar se tiče gradnje velikih objektov, saj Naš laz meni, da kljub porastu prebivalstva področje ni primerno za večje industrijske in turistične objekte ter blagovnice. 3.4. Upoštevanje okolja in prostora pri sprejemanju razvojnih odločitev Občina mora, kar se tiče varovanja okolja, zavzeti zelo načelen odnos do vseh naravnih in drugih kvalitet, ki jih srečujemo v tem prostoru in temu prilagoditi razvojno politiko. Strokovnjaki poudarjajo tudi pomen ekološkega vidika pri ureditvi in razvoju turističnih dejavnosti v okolici akumulacijskega jezera Drtijščica. 3.5. Načrtovanje v prehodnem obdobju Naslednja leta so zelo kritična, kar se tiče procesa regionalizacije Slovenije. Naša občina se bo uvrstila v osredjo slovensko regijo, ki se zaradi Ljubljane ocenjuje kot najrazvitejša. Naš laz opozarja, da mora zato Občina Lukovica opredeliti zelo načelna okvirna merila o tem, kaj se v našem prostoru lahko dogaja, saj bi lahko zaradi nejasnosti v okolju naredili nepopravljive napake. 3.6. Vloga državne in lokalne uprave pri usmerjanju razvoja Zaradi dolgoročnosti razvojnih vprašanj, ki niso vezana na mandat ene občinske uprave, je nujno, da se doseže soglasje tako na občinski kot tudi medobčinski ravni. V zvezi z zadevami, ki se tičejo državne in lokalne uprave je nujno, da se čimprej obravnavajo še nerazčiščena vprašanja - npr. sodelovanje med občinsko upravo in upravno enoto in merila za sodelovanje s posameznimi ministrstvi. 3.7. Potreba po družbenem soglasju Naš laz. zelo poudarja potrebo po širšem soglasju v zvezi z razvojnimi vprašanji, zaradi česar tudi uredništvo Rokovnjača poziva občane, da podajo zelo potrebne pripombe k razvojnemu programu, saj bo le tako lahko zaživel. 4. VARIANTNE MOŽNOSTI NA-DAIJNJEGA RAZVOJA POSELITVE V OBČINI LUKOVICA 4.1. Značilnosti sedanjih poselitvenih teženj in pogled v jirihodnost Gibanje števila prebivalcev o občini kot celoti in po naseljih Število prebivalcev je v zadnjih 40 letih naraslo za nekaj manj kot petsto. Problematika izgradnje avtoceste je vplivala na negativne trendi' v rasli prebivalstva, še posebej v bolj vzhodnih območjih, ljudje so se selili v zahodni del oziroma na področja sosednjih občin. Naš laz je pripravil obširno analizo gibanj prebivalstva po posameznih naseljih, ki smo jo zaradi pomanjkanja prostora izpustili. Kot zanimivost naj navedem, da so naselje z največ prebivalci Prevoje (597), naselje z najmanj prebivalci pa brilo (8). Upada prebivalstva niso beležili le v višinskih naseljih, temveč zaradi rezervacije trase avtoceste tudi v nekaterih krajih ob prometnici Lukovica-Trojane. Glede na približevanje avtoceste naši občini je že mogoče predvideti poselitvene smeri v prihodnosti. 4.2. Nadaljnji razvoj poselitve v občini Demografski parametri Projekcije prebivalstva Občina Lukovica je, kar se rodnosti tiče, precej nad slovenskim povprečjem. Naš laz pa je z uporabo posebne metode pripravil projekcijo prebivalstva za obdobje dvajsetih let in ocenil, da se bo ste vilo prebivalcev po zmerni varianti (zmernem doseljevanju) povečalo za 3180 prebivalcev, kar pomeni 66%, po močnem doseljevanju pa za 4680 oziroma 97 %. Kako pretirane ali pa morebiti celo preskromne številke so to, bo moral pokazati čas. Izračun prostih kapacitet Ob predpostavki gostote 30 prebivalcev na hektar ima občina 4912 prostih kapacitet, od tega približno polovico znotraj petih glavnih naselij. Po minimalni varianti naj bi število prebivalcev leta 2021 znašalo 8095, po maksimalni 9657, po naravni rasti pa le 4903! 4.3. POTREBI- PO VRTCIH, OSNOVNIH ŠOLAH IN PO DOMOVIH ZA OSTARELE OB RAZLIČNIH PREDPOSTAVKAH NADALJNJEGA RAZVOJA POSELITVE V OBČINI Problematičnost zgornjih projekcij rasti prebivalstva se pokaže ob predvidevanjih števila otrok v starosti od 1-6 let - po projekciji naravne rasti naj bi se znanjšalo od 363 na 311, po projekciji zmernega doseljevanja povečalo na 565, po projekciji z večjim doseljevanjem pa kar na 696. Ob tem se poraja vprašanje, ali ne bi s tako rastjo prebivalstva, ki se zaenkrat zdi povsem nerealno - še posebej z vidika negativnih trendov rasti prebivalstva v državi, celotne občine spremenili v spalno naselje. Kakorkoli - Naš laz ocenjuje, da bo za takšno število prebivalcev potrebno občutno povečanje kapacitet. Kako realna je ta ocena in kakšna bo rentabilnost takih invesdcij, bi bilo vsekakor potrebno bolj natančno razmisliti. Osnovne šole Kapacitete vseh šol bi bilo potrebno povečati in vnaprej predvideti tudi možnost večnamenske rabe prostorov Šol, ki bi jih lahko v prostem času uporabljali za organizacijo in izvajanje različnih Izobraževalnih tečajev, delavnic in športnih aktivnosti. Domovi za ostarele Občina nima doma za ostarele. Okrepiti bi bilo potrebno oskrbo na domu, |">rav tako pa razmisliti 0 vzpostavitvi novih možnosti za oskrbo starejših ljudi. Naš laz. predlaga uporabo že obstoječih stavb na lepih, a ne preveč oddaljenih lokacijah - za Primer navaja Trojane, kjer bi lahko usluge take institucije koristili tudi prebivalci sosednjih občin. Ocenjujejo, da bi za lastne potrebe potrebovali približno 50 oskrbnih mest. 4.4. Tabele z. rezultati projekcij Sledi 10 strani dolg sklop tabel in grafov z rezultati projekcij rasti prebivalstva, ki jih je pripravil dr. Lojze Gosar 5. GOSPODARSKE RAZMERE IN DELOVNA SILA Delovnih mest v različnih vejah dejavnosti je bistveno manj kot pa ljudi, ki v 'eh dejavnostih delajo. Največ je zaposlenih v sekundarnih dejavnostih, teh delovnih mest je tudi v občini največ, Premalo pa so razvite terciarne in kvartarne dejavnosti. Naš laz vidi možnosti Predvsem v storitveni obrti, turizmu in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Za Zaposlovanje je ključnega pomena, da se Spodbuja tudi razvoj sekundarnih delavnosti, kamor sodi proizvodna obrt, ki je za to okolje in prebivalce tudi najboj sprejemljiva. 6. RAZVOJNE DILEME OBČINE LUKOVICA (PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI) V nadaljevanju je Naš laz na podlagi ti. swOT analize (prednosti, slabosti, pridnosti in nevarnosti) pripravil pregledne tabele za posamezna problemska področja, pri čemer je pri večini navedel le prednosti in slabosti. Zaradi stiske s prostorom smo dileme, ki jih je analiziral, le našteli in povzeli zaključke strokovnjakov. 6.1. Problematika nadaljnjega razvoja in poselitve občine Lukovica Občina se mora odločiti, ali je za hiter in nepredvidljiv razvoj s kratkoročnimi učinki ali za zmeren, premišljen in traj-nostni razvoj. Glede na dosedanji razvoj občine Zavod Naš laz zagovarja zmeren razvoj, ki bi prispeval k ohraniti identitete občine, to pomeni, da bi imeli okoli leta 2020 največ 8000 prebivalcev. Pri takem razvoju bi bili maksimalno izkoriščeni potenciali prebivalstva brez škode za identiteto občine. 6.2. Namembnost območja ob avtocesti (Lukovica) ali investicije v velike objekte Naš laz svetuje, da se občina v prihodnosti izogiba investicijam v velike objekte ter da se da prednost predvsem domačim investitorjem. Izgradnja večjih objektov bi namreč pomenila zmanjšanje kvalitete bivanja, poleg tega bi šel dobiček od poslovanja iz občine. Res je, da so nova delovna mesta zelo vabljiva, a glede na učinke tržnega kapitalizma in globalizma tudi precej negotova, saj investitorji svojo dejavnost pogosto preseljujejo, za sabo pa puščajo degradirano območje, ki ga je potem težko nameniti za druge dejavnosti. 6.3. Razvoj malega gospodarstva Za obrt je potrebno nameniti ustrezen prostor in dejavnosti čimbolj združiti na enem mestu ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Začetni strošek za občino bo v prihodnje tudi dohodek. Kar se predlagane lokacije v Prevojskih gmajnah tiče, jo Naš laz ocenjuje neprimerno, tako za obrtno cono, kakor seveda tudi za odlagališče odpadkov, saj bi bil poseg v okolje prevelik. Najbolj smiselno je, da se za ta namen naprej zapolni območji ob avtocesti v Lukovici. Smiselno bi bilo pritegniti predvsem domače investitorje. Obrtne cone v občini, razvrščene glede na primernost po ocenah Našega laza: 1. Prostor ob avtocesti v Lukovici 2. Kamnolom Lukovica po zaprtju 3. Krašnja in/ali lokacija južno od Prevoj (zahodno od Vrbe, severno od čistilne naprave) 6.4 Vprašanje širitve kamnoloma Prebivalci, ki živijo v neposredni bližini kamnoloma v Lukovici so, kar se tiče kvalitete bivanja, resnično prizadeti, po drugi strani pa je težnja po širitvi zaradi gradnje AC upravičena. Naš laz predlaga postopno zapiranje kamnoloma, vendar bi bila trenutno sprejemnljiva tudi še manjša širitev do tiste mere, ki bo omogočila lažjo sanacijo kamnoloma. Ravna površina, ki bo nastala po zaključku sanacije, bi bila primerna za obrtno cono - za dejavnosti, ki niso škodljive okolju. 6.5. Primernost deponij Naš laz se je takole opredelil glede deponij, ki pridejo v poštev: 1. Občina ne izgradi deponije, 2. deponija Lukovica, 3. deponija Korenski potok, 4. deponija Krašnja. 6.6. Čiščenje odpadnih voda Čiščenja odpadnih voda se je potrebo lotiti na stroškovno in strokovno sprejemljiv način. Naš laz svetuje, da se pripravijo strokovna navodila, predvsem za pripravo bioloških čistilnih naprav z močvirskim rastlinstvom. Pri večstanovanjskih gradnjah je potrebno od investitorja že vnaprej dobiti zagotovila, da bo uredil tudi vprašanje odpadnih voda. Še posebej je potrebno poskrbeti za odplake iz obratov malega gospodarstva, kar še bolj potrjuje potrebo po obrtnih conah, kjer bi bile vse zbrane na enem mestu. 6.7. Razvoj kmetijstva 35 % vseh površin v občini predstavljajo kmetijske površine. Zaradi gradnje avtoceste bo v dolinskem delu precej kmetijskih površin uporabljenih za druge namene, v hribovitem delu pa veliki obdelovalni kompleksi niso mogoči. Zaradi teh omejitev je potrebno pospeševati tiste oblike kmetijstva, ki ne zahtevajo velike mehanizacije, so manj škodljive za okolje in omogočajo obstanek tudi manjšim kmetijam. Poleg razvoja takih oblik živinoreje, določenih oblik poljedelstva in sadjarstva, ki ne zahtevajo uporabe kemičnih sredstev, je treba uvajati tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in temu primerno politiko zaposlovanja: turizem, domača obrt, predelava sadja, pridelava redkih vrst žitaric,... Za potrebe občanov Naš laz v bodoče predlaga ureditev manjše tržnice za pridelke s kmetij. Svetuje pa tudi izgradnjo manjše klavnice, ki bi jo lahko uporabljali kmetje, ki bi želeli meso pripraviti oz. predelati v obliko, primerno za prodajo in bi zadostila vsem tehničnim in sanitarnim predpisom. Za take projekte je možno pridobiti tudi sredstva EU. Naš laz meni, da bi občina s strokovnjaki morala pripraviti projekt za postopno uvajanje neposrednih plačil v kmetijstvu, svetuje pa tudi, da se občane s plakati obvešča o javnih razpisih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. 6.8. Koncept razvoja turizma Tudi kar se turizma tiče, je za občino primernejši zmeren razvoj, predvsem s čimveč vlaganji domačinov - predvsem v dopolnilne dejavnosti na kmetijah (kmečki turizem, pridelava sira, zelenja-darstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, domača obrt) ter vzpostavljanja različnih tematskih poti. Zagotoviti je potrebno tudi prenočitvene zmogljivosti - ne v večjih objektih, temveč predvsem v družinskih penzionih. Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani Glavno turistično cono v občini bo predstavljalo območje akumulacije Drtij-ščice. Na lokaciji zahodno od počivališča Lukovica bi bil primeren športni center z igrišči ali mogoče celo bazenom. Potrebno je tudi, da se občina bolj poveže S Turistično zvezo Slovenije in Nacionalnim turističnim združenjem, ki v precejšnji meri reklamirata in tudi sofinancirata razne turistične prireditve. 69. Akumulacija Drtijščice Zadrževalnik visokih voda je smiselno izkoristiti v turistične namene z ustrezno dopolnitvijo turističnih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati okoljevarstve-ni vidik. Na tem območju bi bilo zaradi bližine avtoceste smiselno urediti območja za kampiranje in piknike ter možnosti za rekreacijo in razvoj izletniškega turizma-tudi ureditev kopališča. Nočitve naj bi bile zagotovljene v okoliških naseljih in ne neposredno ob jezeru. Počitniških hiš v bližini naj bo čim manj. Gostinski objekti s prenočitvenimi zmogljivostmi naj se zgradijo v primerni oddaljenosti od jezera, pri čemer noben ozmed turističnih objektov ne bi smel razosebljati območja njegove lastne identitete. 6.10. Vključitev naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo V občini so številni zanimivi stari objekti, katerih lastnike bi bilo potrebno navdušiti in po možnosti pritegniti sofinanciranje občine in države za njihovo obnovo in preureditev kakšnega izmed prostorov za obiskovalce. Urediti bi bilo potrebno tudi njihovo okolico. Ze obstoječi objekti in znamenitosti (npr. osred-njeslovenska hiša v Krašnji) pa si zaslužijo močnejšo promocijo v prospektih občine. Naš laz sicer v svojem programu večkrat omenja večjo promocijo slamnikarstva, čeprav se v preteklosti ta dejavnost ni odvijala v naši občini, temveč bolj v Domžalah, medtem ko so pri nas pletli bolj slamnate kite kot dokončne izdelke. Postaviti bi morali smerokaze in privlačne table, ne samo za najpomembnejše spomenike, temveč za vse znamenitosti v občini - vse bi morali vključiti tudi na promocijske zloženke z zemljevidom. Poudarjen je tudi pomen ohranitve Prevojskih gmajn z. bajerji. Urediti bi bilo potrebno območja ob avtocesti. Poleg cerkve na Golčaju in v Spodnjih Praprečah si posebno obravnavo zaslužita tudi Lukovica in Brdo. Potrebno je urediti center Lukovice. Turistična ponudba pa naj se gradi tudi na tradicionalnih prireditvah. Nujna je priprava večjega števila promocijskih gradiv. 7. ZASNOVA RAZVOJNE STRATEGIJE OBČINE LUKOVICA 7.1. Vizija razvoja Občine Lukovica - občina si bo prizadevala za trajnost in ne stihijski razvoj, - občina Lukovica si bo kljub infra-strukturnemu koridorju prizadevala nad graditi svojo istovetnost in bo vzorčni primer urejene kulturne krajine v zaledju glavnega mesta in Domžal, - občina bo gradila svoj razvoj na sprejemljivi gospodarski dejavnosti, ki bo temeljila predvsem na lokalnih vlaganjih (drobne sekundarne in terciarne dejavnosti; turizem, storitvena obrt, trgovina, alternativno kmetovanje), - občina se bo vključevala v različne medobčinske, regijske povezave, a ne za ceno izgube lastne prepoznavnosti. 7.2. Razvojni potenciali in ovire za razvoj v občini 7.3. Analiza razvoja na območju občine Lukovica (prednosti, pomanjkljivosti, nevarnosti, priložnosti) 7.4. Strateške razvojne usmeritve občine glede na prioritete - poskrbeti za koordinirano povezovanje vseh razvojnih aktivnosti v občini, - vlagati v komunalno orpemljenost, - zagotoviti prostor in infrastrukturno opremljenost za obrtno dejavnost, - prestrukturirano kmetijstvo, - promovirati občino in jo turistično prebuditi na podlagi naravnih in kulturnih danosti, - ohraniti vodne vire, - izkoristiti možnost za lokalna vlaganja ob bodoči avtocesti, - izobraževati in osveščati prebivalce in jih vključevati v življenje in delo občine, - zagotoviti prostor za družbene dejavnosti (matična OŠ, podružnični OŠ, vrtec, kulturni domovi, športni center, dnevno varstvo za starejše občane, gasilski domovi), - skrbeti za vraščenost občine v širše okolje in razpoznavnost občine v slovenskem prostoru in izven njega. 8. MINIMALNI IN MAKSIMALNI SCENARIJ MOŽNEGA RAZVOJA 8.1. Minimalni in maksimalni scenarij možnega razvoja Občine Lukovica 8.2. Minimalni in maksimalni scenarij možnega razvoja za območje Drtijščice Naš laz. je v obliki tabele pripravil scenarij razvoja občine po posameznih področjih (urejanje prostora, komunala in infrastruktura, kmetijstvo, turizem, malo gospodarstvo, družbena infrastruktura) in posebej za območje Drtijščice, pri čemer je kot prvi ukrep za usmerjanje razvoja občine predvidel sistematizacijo novega delovnega mesta koordinatorja lokalnega razvoja v okviru občinske uprave. Tabelam sledijo komentarji. 9. FINANČNA VREDNOST PROJEK TOV IN MOŽNI VIRI FINANCIRANJA 9.1. Finančna vrednost projektov Naš laz je finančno ocenil projekte, ki jih je predlagal v scenariju razvoja, tako da je postavke za potrebna skupna vlaganja razdelil na javna vlaganja (sredstva občine) in zasebna vlaganja. 9.2. Možni viri financiranja projektov v Občini Lukovica 10. POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBČINE Naš laz je, kar se tiče pospešavanja razvoja občine, predvidel več možnosti: - sistematizacija novega delovnega mesta v okviru občinske uprave za pospešitev razvoja občine, - ustanovitev razvoja medobčinske razvojne agencije, - pooblastitev ene od gospodarskih družb za opravljanje razvojnih nalog na ravni občine ali medobčinskem območju. 11. AKCIJSKI PROGRAM IN ČASOVNI NAČRT RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE LUKOVICA (MINIMALNI IN MAKSIMALNI SCENARIJ) 12. KRATKA OBRAZLOŽITEV KART V prilogi Razvojnega programa je Naš laz v obliki diagrama pripravil časovni načrt razvojnega programa in karte Občine Lukovica z vrisano gospodarsko infrastrukturo, bilanco površin, razvojnimi dilemami in izbranimi razvojnimi problemi v dolinskem delu občine. 13- RAZVOJNA VPRAŠANJA, KI PRESEGAJO MEJE OBČINE Skupni razvojni program Vključevanje skupnega razvojnega programa v regionalni razvojni program Avtorji so se še posebej dotaknili razvojnih vprašanj, ki presegajo meje občine in pomena vključitve Občine Lukovica v pripravo skupnega razvojnega programa, ki presega meje občine in regionalnega razvojnega programa. Glavni pogoj za uspešno pripravo regionalnega razvojnega programa pa je, da ločimo vprašanja, ki so regionalnega |->omena in tista, ki zadevajo samo področje skupnega razvojnega |>rograma. KONEC Strokovnjaki so na koncu poudarili, da razvojni program podaja osnove akcijskega programa za izvajanje, usmerjanje razvoja v občini pa mora postati trajna dejavnost. Pri njihovem delu pa se je pokazalo, da je nekaj področij in območij, za katera bo bilo potrebno v najkrajšem času pripraviti idejne projekte. Ta področja so npr.: ureditveni načrt za dolinski del občine, idejni projekt za izdelavo ureditvnega načrta za območja akumulacije Drtijščica in njenega zaledja, idejni projekt za pospeševanje razvoja višinskega dela občine. V upanju, da bo zgornji povzetek sj>odbudil čimveč bralcev, da vzamejo V roke celotni razvojni /migram in prispevajo svoje j>ri/>ombe ter ideje, ki so zel razvoj občine zelo pomembne, hi rada se enkrat ponovila, daje rok. za oddajo piS nih predlogov 22. oktober 2001. Maja BIO KMETJE NA EKSKURZIJI Nazaj k naravi! Tako snio ugotovili tudi v našem koncu. Ustanovili smo združenje ekoloških kumov "Zdravo življenje Lukovica", ki deluje že tretje leto. V društvo so vključeni tudi kmetje iz sosednjih občin: Moravče, Zagorje, Kamnik, Domžale in celo iz Cerknice. V okviru izobraževanj eko-kmelov, organizirajo naši svetovalci tudi strokovne ekskurzije. Prvo leto smo bili v Avstriji, kjer se je ekološko kmetijstvo naglo razvijalo že po letu 1992. Tudi pri nas, zlasti v severovzhodni Sloveniji nastajajo, eko kmetije, ki imajo kaj poka/ali. Tako se nas je zbralo v torek, 17. 7. 2001, skoraj poln avtobus, ki nas je popeljal čez betonske Trojane na Štajersko. Tokrat smo si hoteli ogledati zelenjavarstvo, zc-Hščarstvo in konjerejo na eko način. Na Vranskem smo zavili levo in se peljali proli našemu prvemu cilju. Pot se je začela vzpenjati in na nekem ostrem ovinku se je avtobus zagozdil. Kmet mora bili vedno v akciji, smo si dejali in poskakali iz avtobusa ter jo peš mahnili naprej. Po nekaj minutah prijetne hoje smo prispeli do jase, kjer smo ugledali tablo: "Kmetija 1 Iribernik". Se malo In pokažejo se prve gredice zelenjave in zelišč, ki potekajo čez in čez po bregu prav do domačije. Na polki sredi vsega nas Pričaka prijazna gospodinja. Veselo nas Pozdravlja in takoj pove: "Ja, vesle, brez. motike pa ne gre. V svojem življenju sn znu-Cala kakih seden al osen molik. Jaz moliko ljubim!" Popelje nas naokoli, vse nas zanima in imamo kaj videli. Najprej smo si ogledali njivo vrlnin, ki so bile skrbno pognojene z uležanim gnojem - humusom. S Prodajo so kar zadovoljni, saj veČino Pridelkov prodajo v gostišče Štorman. Zelišča imajo posejana povsod, med njimi )e največ kamilic in dišeče mek-, katero skupaj z. hrastovim lubjem pripravljajo za kopeli. Vse seme pridelajo sami. Imajo tudi sušilnico, kjer sušijo zelišča in jih ludi pakirajo ler prodajajo. Kdor je hotel, si je kupil tudi sadike jagod, povsem tem pa so nas tudi pogostili v lepo obnovljeni hiši z moštom in obloženimi kruhki. Po prijetnem srečanju smo se poslovili, gospodinja pa nas je opogumila z besedami: "Če bomo še naprej pošteno delali, nam bo tudi ljubi Bog pomagal z dobro letino." Lepo se je bilo peljali po naši zeleni Štajerski do druge postaje: dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah. Tukaj sta nas sprejela grajski oskrbnik in njegova dekla, lepo opravljena v siarograjski nosi. Pritoževala sla se nad gospodo, ki menda ponoči spi, podnevi leži, vmes pa še kaj dobrega poje. Postregla sta nam z zeliščnim čajem in "ta kratkim", ki sta ga imenovala "optimist". Dvorec trenutno prenavljajo. V enem delu imajo urejeno zbirko starih kočij in kmečkega orodja, ki je vredna ogleda. Večji del dvorca je namenjen zeliščem. Ogledali smo si zeliščno kuhinjo, kjer kuha grajski zeliščar svoje zvarke na odprtem ognjišču. V drugi sobani imajo urejeno sušilnico, kjer so obešena vsa mogoča zelišča, ki nam dišijo pod nos. Glavna in nepozabna pa nam je ostala še galerija zeliščnih žganj, sadnih vin ter domačih kisov in olj. V dvorcu Trebnik se zares trudijo, da bi ponovno obudili zanimanje za znanje naših prednikov, ki niso poznali sodobne tehnologije in so vse, kar so potrebovali, črpali iz neizmerne zakladnice narave. Ker smo /e ravno bili v Konjicah, nismo smeli mimo vinske kleti, kjer smo poisklišili in kupili nekaj konjičana. Po kosilu blizu Dobrne za prvim ovinkom ugledamo konje. Zopet nas sprejme gospodarica. Predstavi nam toplokrvne konje holslajnske pasme. Poleg konj, ki jih sami vzrejajo in dresirajo, imajo tudi družinsko podjetje - izdelava vlečnih kljuk in sprehajalnic za konje. Svoje konje tudi izposojajo za ježo gostom iz Dobrne. Nisem ravno ljubitelj konj, toda 4-letni žrebec, ki se lako elegantno zapodi za Ograjo in z. lahkoto preskakuje ovire, nas kar prevzame. Tudi cena nas zanima. To pasmo so Nemci za potrebe v 2. svetovni vojni do potankosti selekcionirali. Vse, kar je bilo slabega, so izločili. Zato se konji lahko vodljivi, seveda če se z njimi veliko ukvarjamo. Omenjeni žrebec, ki že nekaj zna, dosega ceno 2 milijona, so pa tudi dražji. Zadnjo postajo smo imeli v mlinu pri kraju Nova Cerkev. To je lepo obnovljen star mlin na vodni pogon, ki melje že 700 let. Sprejel nas je priletni lastnik, dvakratni samec, po priimku in po stažu. Je tudi lastnik kmetije, na kateri že devet let kmetuje na ekološki način. V glavnem prideluje žita: pšenico, ajdo, koruzo..., katera potem tudi melje in prodaja obiskovalcem. Mlinar Samec je živahen in duhovit človek. Zanimalo nas je, kje dobi ženske za ročno delo na poljih. "O, to pa res ni problem, veste, naše ženske se imajo zadnje čase veliko za zmenit in gredo kar rade na njivo." Gnoji z uležanim konjskim gnojem, iz ekološke kmetije, katerega zamenja za žito. Herbicidov že davno ne uporablja, ker je dognal, da so zanič. Poudarja pa pomen pravilnega kolobarjenja z deteljo. Po ogledu mlina in nakupu moke smo se odpeljali domov. Na koncu nas je naš svetovalec Tomaž povabil, da se udeležimo naslednje ekskurzije, tokrat po naših kmetijah, saj kot pravi, je izmenjava izkušenj in znanja, ki ga imamo, pomemben dejavnik pri trajnost nem razvoju naših kmetij. Dejavnost članov našega druženja je tako pestra in raznolika - od živinoreje, čebelarstva, vrtnarstva in na koncu tudi drevesničarstva da imamo dejansko kaj pokazati vsem tistim, ki jih tak način kmetovanja zanima. Hkrati pa nas je povabil, da se v čim večjem številu udeležimo predstavitve združenja na bližnjem sejmarjenju v Domžalah. Domov smo prispeli še podnevi, kot se za "fejst" fante in dekleta spodobi. Marko Cerar KAKO ZMANJŠATI STROŠKE IV. Ko napoči čas obnove kotlovnice, uajvečkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave ne delujejo brezhibno, če manjkajo nekatere druge naprave ogrevanega sistema. Se slabše je kombinirali komponente starci kotlovnice z. novimi, še posebej, če zamenjamo tudi vrsto energenta. Zamenjava ogrevalnega sistema in energenta sodita med večje investicije. Na j pogosteje se za to odločimo, ko je ko-l(,l že t;iko dotrajan, da ga je potrebno za-""■'njati z novim. Odločitev pa ni preprosta, saj ne moremo gledali le na trenutne cene energentov, poznati je potrebno energetsko politiko države, .svetovne raz- mere (zaloge, zadostnost dobave-, ena-komernost dobave ipd.), upoštevati je potrebno ekološka vprašanja Itd., pomembni so tudi pogoji okolja, v katerem bivamo. Tako bi, če bi zdaj prešli z lahkega kurilnega olja za ogrevanje z zemeljskim plinom, nekaj prihranili pri stroških ogrevanja, ni pa taka cena zagotovljena dolgoročno. Glede tega je še precej vprašanj okrog utekočinjenega naftnega plina, uporabe biomase ipd. Država je tisti generator, ki bi morala s spodbudami in subvencijami povečevati število uporabnikov določenega energenta, npr. zemeljskega plina, saj je to najbolj čisto fosilno gorivo, ravnanje z njim je dokaj preprosto. Pri zamenjavi kotla je izredno pomembna pravilna izbira, lako glede moči kotla kol izvedbe. Enako velja za vse pripadajoče naprave (gorilnik, regulacijske naprave, priprava tople sanitarne vode). Pri istem energentu lahko izberemo raz lične izvedbe. To bistveno vpliva na porabo toplotne energije in višino stroškov za ogrevanje. Razlike v porabi energije med zastarelimi in najsodobnejšimi napravami so zelo velike, saj imajo na primer najnovejši kondenzacijski plinski kotli celo do IS odstotkov boljše izkoristke. Obnovljivi viri lahko občutne; zmanjšajo porabo toplotne energije iz fosilnih goriv, na primer pasivno (zimski vrtovi) in aktivno izkoriščanje sončne energije s sprejemniki sončne energije (priprava tople vode). S toplotno črpalko lahko ogrevamo toplo vodo in stanovanja, pogoj pa je dobra toplotna izolacija in nizko temperaturni sistem ogrevanja. Računati je potrebno z dokaj visokimi investicijskimi stroški, ki pa so zelo različni, glede na različne možne sisteme in izvedbe. Med večje investicije v varčevanje z energijo sodi tudi pravilna izvedba toplotne izolacije hiše in zamenjava oken. S tem posegom lahko bistveno zmanjšamo p< irabo energenta, če je izvedba pravilna, in če SO naše bivalne navade naklonjene varčevanju (odprta okna pozimi ipd.). ESP DOMŽALE IVAN KENDA, univ.dipl.inž. KMEČKI PRAZNIK V PRESERJAH Turistično društvo Preserje ne miruje. Novi predsednik Marko Volf in njegov namestnik Roman Cerar nadaljujeta delo, ki so ga vpeljali njuni predhodniki, ki seveda še vedno sodelujejo. Letos so organizirali pustni kres, za cvetno nedeljo so pripravili 24 metrov visoko butaro velikanko, pa prvomajski golaž s kresom in sedaj še kmečki praznik. Razstavili so staro kmečko orodje. Glavna atrakcija pa je bila galopska dirka hladnokrvnih konj. Strogi sodniki Franci Capuder, Vinko Nakrst in Marjan Vesel, ki jih je vodil StaneJemec, niso imeli težkega dela. Konji in njihovi jezdeci so se borili zagrizeno, kot da bi šlo za milijonsko nagrado. Lastniki konj in njihovi prijatelji pa tudi ostali prisotni niso štedili svojih grl. Zmagovalci pa so bih: 1. mesto: Franci Gorjup s Štelo iz Preserij 2. mesto: Peter Milovanovič s Sokolom i/. Doba 3. mesto: Damjana Gostič z Luco iz Kraš- nje Po končani dirki pa se je Ogrelo tudi pre-sišče. Za poskočne viže je skrbel ansambel Viharnik iz Podgorja pri Kamniku. Kar precej voščil in čestitk je bilo vpetih v njihovo igranje. Hrane in pijače ni manjkalo. Kon|t so bili glavni Člani Turističnega društva pa tudi znajo poskrbeti, da so gostje vsi zadovoljni. Glavni sponzor prireditve je bilo Gostinsko podjetje Trojane, kar je izdajal tudi vonj po krofih, ki se je širil daleč naokoli. Vsekakor ji1 Preserjanom še enkrat uspelo pripraviti prijeten in razburljiv popoldan za vse, ki so si vzeli čas za obisk te prijetne vasice. V.G. Marjan in Sadam KASAČI SO DOMA V VRBI Obiskal sem Milana Prašnikarja v Vrbi, kjer so mi prijazni ljudje prišepnili, da je velik ljubitelj konj. Sedla sva za senčno mizo ob njegovi delavnici in pogovor je stekel. Milan je že od malega zaljubljen v konje. V prejšnjih letih je imel vedno hladnokrvne kmečke konje, s katerimi se je rad postavil. Vozil je več let tudi na kmečki ohceti v Ljubljani. Vedno je občudoval kasače in si rad ogledal marsikatero dirko. Prijatelja Pred dvema letoma se je končno odloČil in v njegovem hlevu so hladnokrvne konje zamenjali vročekrvni konji pasme ameriški kasač. V lanskem letu se je začel udeleževati dirk. Veliko se je ob kvalitetnem konju Sadamu, ki je imel takrat osem let, moral učiti tudi sam. Uspela sta prebroditi začetne težave in vedno boljše sodelovanje med njima je na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni prineslo prvo zmago. V letošnjem letu se je konj izkazal že večkrat. Vedno se uvrstita do petega mesta, kar pomeni, da pridno zbirata točke. Sedaj je konj z vozačem Milanom uvrščen na četrto mesto v Sloveniji. Ne obiskujeta vseh dirk. Milan pravi, da bi bilo prenaporno. Kadar konju ni do dirkanja, ostaneta doma. Sedaj dirka Milan tudi z novim konjem, ime mu je Frenki Boy in je star štiri leta. Čeprav sta šele začela, jima je že uspela uvrstitev na peto mesto. LetOS bodo tekme še do sredine oktobra in prav zanimivo bo spremljati uspehe obeh kasačev in njunega prijatelja in voznika Milana Prašnikarja. Vsekakor se bo v Rokovnjaču vedno našel prostor zanje. Ko vidiš Milana, kako ravna s konji, ti je jasno, da je tO navezanost, ki ne bo minila V hlevu stojita tudi dva kasača domače prireje, Milan je tudi član Konjerejskega društva Lukovica in rejnik štirim konjem, za katere gospodarji nimajo prostora. Pravi, d:1 bo pripravil še nekaj boksov, saj upa, da bo lahko svojo čredo povečal. Trenutno je Lisi nik šestih konj. Naj bo zaenkrat dovolj. Več o Sadamu in Milanu po dirkah, ki so še letos pred njima. V.G. Vezani kozolec ali toplar stoji na zelo trdnih temeljih Njegova preselitev ni bila enostavna, PRESTAVITEV JOŠKOVCEVEGA KOZOLCA Verjeli ali ne, tudi v naši dolini se kdaj Zgodijo "neverjetne zgodbe". Toda ta je resnična, o čemer se lahko prepričamo sami; Joškovcev kozolec V Trnjavi sloji na bolj trdnih temeljih potem, ko so ga v vročem julijskem popoldnevu preselili preko ceste k domačemu poslopju. Selitev kozolca je bila potrebna, saj je na starem mestu oviral gradnjo avtoceste. Preseliti ga ni bilo tako preprosto. Treba ga je bilo dobro zvezati, ga skrbno naložili na tovornjak in varno prepeljati na drugo stran ceste. "Sam dogodek je privabil veliko gledalcev", je navdušeno povedal njegov lastnik, ki si- je v krogu svoje družine odločil za njegovo preselitev. "Kmetijski stroji In orodje Vedno potrebujejo streho, zalo je nikoli ni preveč, pa tudi spomini na moja otroška leta so me spodbudili k tej odločitvi", je dejal gospod Janez. V nadaljevanju sem izvedela, da je bil kozolec preseljen že drugič. Joškovcevi so ga namreč kupili pri Berkovih v 1'raprečah leta 1948, ga obnovili in postavili doma v trnjavi, saj je njihov med vojno pogorel, letnica iz devetnajstega stoletja potrjuje, da kozolec šleje Že slo petindvajset let. Težko se je odločili drugače, kadar Imamo ljudje pravi odnos do sivari, ki so materialni, duhovni in družbeni dokaz prepoznavnosti tega prostora in razvoja v njem. Kozolec s streho je slovenska posebnost in je prisoten samo v slovenskem etničnem prostoru. Najbolj pogost je na alpskem območju Slovenije. Zato je skrben odnos za ohranjanje vsega, kar so Z delom ustvarili in koristno uporabljali lasi predniki, najbolj izviren dokument časa in načina življenja na podeželju. Marta Lavrič 90 LET LUKETOVE MAME loizija Novak V juniju je svojo devetdesetletnico praznovala Huli l.ukelova mama - Alojzija Ni ivak z Učaka pri Trojanah. Ko sem jo sredi avgusta obiskala, vsekakor ni kazala svojih let, kar je glede na težko življenje, ki ga je imela, prav presenetljivo. Alojzija se je rodila v Orchovici pri Izlakah, kjer je Otroštvo preživljala v veliki družini, v kateri je bilo poleg nje še deset Otrok, Kmalu je morala večina Otrok v zavod v Šentvid, od koder se je v najstniških letih le za kratek čas vrnila domov, nato pa je šla delat h Konškovim na Trojane. Na 'Trojanah je spoznala svojega moža, ki je bil vdovec in je ze imel otroka, ter se leta 1934 omožlla na njegovo kmetijo na Učak. Skupaj sta imela se 3 otroke, nato pa ji |e leta 1942 moža vzela vc ijna. Za I.uketove so se po smrti moža začeli hudi časi, saj je ostala sama na kmetiji s Štirimi Otroki, Preživljali so se, kakor so vedeli in znali, imeli so dve kravi in za vsa težka dela je morala poskrbeti sama - kasneje so ji sicer pomagali tudi otroci, a na njej je bilo breme preživljanja cele družine. Da bi zaslužila kak dodaten dinar, je v prostem času tudi šivala. Življenje se je zanjo obrnilo na bolje, ko se je hči Terezija omožila, saj je bila s tem razbremenjena opravljanja najtežjih del. Danes je Alojzija Novak na Učaku že 68 let, od 60. leta se mora bojevati z boleznijo, a je za svoja leta še vedno neverjetno vitalna in bistra, glede na težave, s katerimi se je soočala po smrti moža. Ima šest vnukov in tudi že šest pravnukov. Letos spomladi je sicer zaradi bolezni malo opešala, a kol pravi hči Terezija, se je čez poletje precej popravila, težave ima le z nogami, tako da si zdaj pomaga z vozičkom. Drugače pa Alojziji, kot sama pravi, ni dolgčas, pravzaprav ima še najraje mir in tišino. Se vedno veliko bere, oči ji še vedno zelo dobro služijo. Pred časom je prebirala še knjige, najraje povesti, danes pa še prebere vse časopise - Družino, Kmečki glas in seveda Rokovnjača. Včasih si prižge še radio, televizija pa je, kot pravi, ne zanima več. Tako sva končali najin kratek klepet s Luketovo mamo, ki sem ji zaželela se veliko tako čvrstih let. Maja NJENIH DEVETDESET LET Ana Burja se je rodila v Vošcah. Doma ni bilo kmetije, zato je delala pri drugih ljudeh. 1'rvo delo je dobila pri Boštjanovih v domači vasi. "Radi so me imeli. Rekli so, da bom dobila dobro plačilo, če ostanem pri njih. Sem jim všeč delala po njivah," pravi. Potem je služila pri Florjank v Korenu. Kmalu je spoznala Toneta z Vrha. Ta se je kmalu preselil s svojo materjo na novo kmetijo v Krajno Brdo. Sem je pred sedemin-šestdesetimi leti prišla tudi Ana. Poročila se je s Tonetom in tako postala Jutrškova "ta mlada". Kar dvanajst otrok se jima je rodilo. Živi so žal le trije fantje in dve dekleti. Orosi se ji oko ob spominu na tiste, ki jih ni več. Malo je dajala njuna kmetija. "Vsako jajce sem prodala," pravi, "da smo zbrali za davke. Ravnih njiv tukaj ni, zato je pridelava zahtevala veliko dela." Njen rod se Ana Burja nadaljuje. Veseli se desetih vnukov, osmih pravnukov in dveh prapravnukov. Rada obuja spomine na pretekle čase. Slike težav in radosti se prepletajo. Včasih ji solza orosi oko, ob spominih na težke čase, potem ji zopet smeh obarva obraz, saj tudi lepih spominov ne manjka. Šestnajst let je že vdova. Rada poklepeta s sosedami, le moč v nogah ji pojenjuje, pa tudi oči pišajo. Sicer je pa rada vesela. Še zmeraj ve vse, kar se dogaja na domačiji. "Ja, naši sosedje so me pa presenetili, ko so mi prišli voščiti. Prav lep večer je bil." Pristavi: "Še zaplesala sem, čeprav tega že dolgo nisem počela. Lepo je, pa čeprav je Pipanov oče rekel, da je ta svet solzna dolina." Mnogo vedrih sem še slišal iz njenih ust. Zaželel sem ji zdravja. "Kar še kaj pridi," me je povabila, "mi bo manj dolgčas, ko ne morem delati. Če ne prej, pa za mojih sto let!" V. G. ANDRAJEVČEVA MAMA Počasi je prihajala od stare hiše. Kar dolgo se nisva videla, pa me je vendar takoj spoznala in se razveselila: "O, tebe pa že celo večnost nisem videla! Kje imaš pa ženo? Pa ja ni kaj bolna?" Hitro jo pomirim, tudi sam vesel njene živahnosti. Devetdeset let je le doba, ki marsikomu vzame Živahnost. Ana Hribar, Andrajevčeva mama iz.Trnjave, pa je še vedno živahnega duha in njenih devetdeset let se kaže le v počasnejši hoji. "Spomin mi zmeraj bolj peša," se položi. Povprašam jo o njenem življenju, pa se izkaže, da le ni slabega spomina. Rojena je bila pri Pogačarju v Zlatem Polju. Težko življenje je bilo tam. Imela je še sestro in dva brata. Drugače je še šlo, a vodo je bilo potrebno nosili. Ej, kako težka so bila vedra. Ko se je poročila z Andrajevčevim Ivanom in se preselila v Tranjavo, je mislila, da tudi v raju ne more biti lepše. Polok je tekel ob hiši in vode je bilo na pretek. Leta druge svetovne vojne SO bila težka, pa saj takrat ni bilo nikomur lahko. Tudi čas po vojni ni bil ravno rožnat, a sta skupaj z možem zmogla vse. Rodilo se jima je šest otrok. Pri triinpet-desetih je postala vdova. Težko ji je bilo sami, saj sta najmlajša otroka še hodila v šolo. Na kmetiji ji je pomagal gluhonemi možev brat. Pa se je življenje le uredilo. ()t n > ci so si ustvarili družine. Dvanajst vnukov nadaljuje rod. Tudi pravnukov je že dvanajst in nekaj jih bo gotovo še, si zaželi. Rada čita, le da ji včasih nagajajo oči in mora odnehati. Potem pa moli. Rožni venec je njen stalni spremljevalec. "Snaha zelo dobro skrbi zame. Včasih sem bila silna, ko mi je rekla, da mi ni treba delati, sedaj sem se pa že navadila. Vseeno pa ne morem biti pri miru. Včasih rada kaj premaknem, pa tudi radovednost me še ni zapustila. Vesela sem vsakega obiska. Dobro je človeku v mojih letih, če vidi, da se ga še kdo spomni. Veš, pa tudi to je res, da mora človek dajati, če hoče kaj imeti," je zaključila najin pogovor. Veliko zdravja in miru, sem ji zaželel. Obsedela je pri mizi pred staro hišo in mi pomahala, ko sem se odpeljal. V. G. SREČANJE NA GABRSKIH SENOŽETIH Oseminpetdeset let je minilo od ustanovitve udarne brigade Slavka Šlandra pod Šipkom. V nedeljo, 5. avgusta, se je ob spominskem obeležju tega dogodka na (iabrskih senožetih zbralo okoli petsto ljudi. Približno trideset borcev tega bataljona pa veliko število simpatizerjev. 'Tudi predstavniki družbenega in političnega življenja so bili zraven, in sicer iz občin Kamnik, Domžale, Litije, Zagorja in Trzina. Slavnostna govornica je bila Danica Simšič, ki je v svojem govoru opozarjala predvsem na napake v sedanjem družbenem in političnem življenju. Kulturni program je lekel spontano. Izvajali pa so ga udeleženci srečanja. Po uradnem delu, ki se je zaključil s petjem, pa se je razvnel klepet med bivšimi borci. Vsem se že poznajo leta, ki nezadržno beže. Najmlajši med njimi, Branko Poljanšek, pa je vendar stopil še na Špilk. Je že tako, da mlajši zmorejo največ. Zopet se je nekaj bivših borcev med letom za vedno poslovilo in prisotni so zamišljeno premlevali njihovo usodo. Hudo je, Še nas je nekaj ko se zaveš, da svojega prijatelja in soborca ne boš več videl. Pa vendar se je vedro razpoloženje držalo žena in mož, prijateljev iz težkih časov. Zavest, da kljub manjkajočim soborcem število udeležencev sre- čanja ne upada, da vedno novi ljudje s svojo udeležbo izkazujejo spoštovanje do njihove borbe, jih krepi. Se bo zvenela pesem v Gabrskih senožetih. V.G. NAJBOLJŠI ŠPORTNIK ŠOLE Viki Prašnikar iz Vidma živi zdravo življenje. V vseh letih obiskovanja osnovno šole se intenzivno ukvarja s športom. Njegova prva ljubezen je veljala nogometu. Xc v drugem razredu pa je začel s treningom badmintona v tem športu je v letih do sedaj zbral kar sedem medalj. Tudi s tekom se je rad ukvarjal Predvsem se je udeleževal krosov. Preveč bi bilo naštevali vse njegove uspehe, zalo se ozrimo le leto nazaj. Zmagal je v teku za krof v Krašnji, osvojil drugo mesto na jesenskem krosu v Domžalah in prvo na domžalskem pomladanskem krosu, v petem razredu je začel intenzivno igrali košarko. Z ekipo O.Š Janko Kersnik Brdo Lukovica je v pretekli sezoni osvojil področno prvo mesto. Prav tako je v prejšnjem šolskem letu začel igrati pri košarkarskem klubu Lastovka iz. Domžal. Prav s tem klubom sedaj igra kvalifikacije Za prvo slovensko ligo v tej starostni skupini. Dosedanji- Vikijcvo športno Udejstvovanje kaže, da je precej vsestranski športnik. Ni pa ljubitelj samo tekmovalnih športov. Gorništvo se mu je priljubilo in mu posveča vse več časa. Viki Prašnikar Vsekakor si želi nabirati čimveč izkušenj, tako da bo ob dopolnjenem osemnajstem letu lahko obiskoval tečaj za planinskega vodnika. Zaveda se, da gornik ne moreš postati kar čez noč. Sicer pa tudi v drugih športih ni nič drugače. V teh dneh bo začel obiskovati bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani. Za šport bo zaradi zahtevnosti učenja ostalo manj časa. Košarki si- ni- namerava odpovedati in upa, da bo s košarkarskim klubom Lastovka dosegel vidne uspehe. Redkeje pa se bo udeleževal tekov, badminton pa bo igral le za zabavo. Kolikor mu bo ob učenju in košarki ostalo časa, pa ga bo uporabil za seznanjanje z našim gorskim svetom. Viki Prašnikar je bil že štirikrat najboljši športnik razreda, zadnji dve leti pa najboljši športnik šole. To je vsekakor uspeh, ki ob dobrih učnih rezultatih kazina uspešno dozorevanje celostne osebnosti. Sicer je tih in skromen. Njegovemu pogledu težko uidejo zanimivosti, s katerimi se srečuje. Ni ravno preveč gostobeseden, rad prisluhne drugim, pa naj govorijo o zanimivostih ali pa o svojih težavah. Vikiju želimo, da bi uspešna športna in življenjska pot tekli vzporedno, brez velikih pretresov, da bo lahko svojo moč uporabil za pomoč prijateljem in znancem. V. G. šolske copate ali p1jitnene športne copate s svetlim podpla tom imej s seboj že pr vi dan! Avtobusi in kombiji bodo zjutrajvozili fO običajnem voznem repu. . učenci m a tične šole brdo se boste ta dan vračali domov med 11.30 in 12.00. NOVO ŠOLSKO LETO - NOV IZZIV Ob pripravah na novo šolsko leto se vedno ozremo na pretekle izkušnje in skušamo slabe popraviti, dobre pa ohraniti in dopolniti. Nemogoče je našteti vse, prav gotovo pa smo zelo ponosni na učni uspeh, ki ga dosegajo naši učenci. Letos je od 552 učencev izdelalo 544 učencev ali 98,55 %■ Razreda ni izdelalo 8 učencev ali 1,45 %, en učenec je imel popravni izpit, ki ga je že v junijskem roku uspešno opravil. Učenci v prvem in drugem razredu so opisno ocenjeni, zato njihov končni uspeh ni številčno ovrednoten. Učni uspeh učencev, ki so številčno ocenjeni (od 3- do 8. razreda), je naslednji: 421 učencev: 139 (33,02 %) odličnih, 133 (31,59 %) prav dobrih, 111 (26,37 %) dobrih, 30 (7,13 %) zadostnih, 8 (1,90 %) nezadostnih. Spodbudni so tudi rezultati skupinskega zunanjega preverjanja znanja iz slovenščine in matematike za učence 8. razredov. V rednem in naknadnem roku se ga je udeležilo 22 učencev (40,7 %), omejitev vpisa na srednje šole je imelo le 13 (24,1 %) učencev. Najvišje možno število točk je bilo 30. Povprečno število doseženih točk naših učencev je bilo pri slovenščini 23,69 (78,9 %), rezultat za Slovenijo pa je 23,16 (77,2 %). Učenci z omejitvijo vpisa so dosegli še boljše rezultate: 24,77 (82,56 %), za Slovenijo 25,17 (83,9 %). Povprečno število točk pri matematiki je za naše učence 20,33 (67,76 %), za Slovenijo 17,47 (58,23%). Za učence z omejitvijo vpisa je povprečno število točk 20,38 (67,93%), za Slovenijo 19,87 (66,23 %). Podatki in primerjava s slovenskim povprečjem kažejo na to, da si naši učenci pridobijo dovolj dobro znanje za nadaljevanje šolanja in da imajo pri vpisu enakovredne ali boljše možnosti na šolah z omejitvijo vpisa. Večjih novosti v tem šolskem letu ne bo. Skupna odločitev učiteljskega zbora je bila, da se ne lotevamo nobenih novih projektov in programov, ampak razvijamo in dvigamo kakovost obstoječih in uveljavljenih, saj je teh veliko in zahtevajo polno angažiranost vseh delavcev šole. K tej odločitvi nas je privedlo tudi dejstvo, da se nezadržno bliža začetek devetletke in s tem mnoge nove naloge in obremenitve. Prihodnji dve šolski leti bosta tako v znamenju priprav na uvedbo devetletnega šolanja. V načrt teh priprav je vključeno delo s starši, to je pravočasno in natančno informiranje, ter sodelovanje z občino Lukovica, saj jiro-storske možnosti za začetek devetletke še niso zagotovljene. Z devetletko bomo na naši šoli začeli v šolskem letu 2003/2004. Takrat bodo v prvi razred vstopili šestletni otroci, ki bi sicer začeli obiskovati malo šolo. Obenem bodo učenci iz končanega petega razreda vstopili v novi sedmi razred namesto v starega šestega. Nato se uvajanje devetletke postopoma nadaljuje (učenci vzporedno nadaljujejo osemletno šolanje) do šolskega leta 2008/ /2009, ko se v celoti preide na devetletno šolanje za vse učence. Celovitejšo informacijo o devetletnem šolanju bomo objavili ob drugi priložnosti v Rokovnjaču. Številčno stanje učencev in s tem oddelkov se letos ne spremeni bistveno, razen v Podružnični šoli Krašnja, kjer letos začenjamo pouk v dveh kombiniranih oddelkih, in sicer 1. in 2. razreda ter 3. in 4. razreda. Delo v kombiniranih oddelkih je zahtevnejše, a je v Krašnji že utečeno in se kakovost pouka ne zmanjšuje, kar dokazujejo uspehi učencev, ki pridejo na predmetno stopnjo na Brdo. Ministrstvo namreč za kombinirane oddelke priznava še dodatne samostojne ure pouka za slovenščino in matematiko, in sicer po pet ur za vsak predmet. Tako nas kvaliteta pouka ne skrbi, nekaj težav je z organiziranjem pouka, ki pa jih sproti in v soglasju s starši uspešno urejamo. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, je razvidno, da se število otrok v Krašnji ne bo povečevalo, zato se bo kombiniran pouk nadaljeval. Nujno je, da šolo obdržimo, saj je obiskovanje šole v domačem kraju še kako pomembno za mlajše učence. V manjši šoli blizu doma se počutijo varnejše, manj problemov in nevarnosti je s prevozi, tesnejša je lahko vez med šolo in domom, obenem pa je šola v manjšem kraju središče družbenega, družabnega, društvenega ter kulturnega dogajanja, kar je v Krašnji že dolgoletna tradicija. Že v prejšnji številki Rokovnjača smo čestitali najboljšim odličnim učencem in najboljšim športnikom šole. Pohvalo pa zasluži vsak učenec, ki s svojim delom in trudom uspešno konča šolsko leto. Ne glede na to, kakšen je otrokov uspeh, pomemben je zanj, ker je njegov in ga je dosegel S svojim delom, samo njemu lastnimi sposobnostmi ter zmožnostmi in na svoj način. Včasih predvsem kot starši pozabljamo na to in od otroka zahtevamo preveč. S tem ne mislimo nič slabega, želimo si najboljše zanj, saj se zavedamo visokih zahtev današnjega časa. A s previsokimi cilji, ki jih otrok ne zmore doseči, mu nehote zmanjšujemo zaupanje vase in samospoštovanje, sčasoma si naslika popolnoma negativno samopodobo in neuspehi se vrstijo. Težko je najti pravo mero pri postavljanju zahtev in ciljev otroku. Prav je, da mu pomagamo, da si jih najde in zastavi sam. Za to pa je potrebna velika mera naše ljubezni, razumevanja, potrpežljivosti in predvsem sprejemanja otroka takšnega, kot je, Z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Pomagajmo mu najti njegova močna področja in jih razvijajmo, z razumevanjem sprejmimo šibke točke in mu stojmo ob strani, ko nas potrebuje. Pohvala in spodbuda delata čudeže. Uspeh lahko dosežemo le z usklajenim pristopom doma in šole. Šola se zaveda pomena samospoštovanja tako pri učiteljih kot pri učencih, zato smo že v preteklem šolskem letu začeli z. organiziranim izvajanjem projekta Razvijanje občutka lastne vrednosti. Izvedena so bila izobraževanja za učitelje in dejavnosti za učence. Izkušnje so pozitivne, zato bomo v tem šolskem letu s projektom nadaljevali in ga razvijali naprej. Graditev pozitivne samopodobe je dolgoročen cilj in trajna naloga, postala naj bi način razmišljanja in dela na šoli. Veliko smo že naredili na tem področju, saj smo mnoge vsebine razvijali že v okviru projekta Zdrava šola. Gre torej za nadgradnjo, dopolnjevanje in predvsem sistemski pristop. Za konec še nekaj misli iz gradiva za spodbujanje pozitivne samopodobe. Razmislimo ob njih. Otroci se učijo iz izkušenj Če otrok živi s kritiko, se nauči obsojati. Če otrok živi s sovraštvom, se nauči pretepati. Če otrok živi z zasmehovanjem, se nauči biti sramežljiv. Če otrok živi z zasramovanjem, se nauči občutiti krivdo. Če otrok živi s strpnostjo, se nauči biti strpen. Če otrok živi s spodbudami, se nauči biti zaupljiv. Če otrok živi s hvalo, se nauči ceniti. Če otrok živi s pravičnostjo, se nauči biti pravičen. Če otrok živi z. varnostjo, se nauči zaupati. Če otrok živi z odobravanjem, se nauči ljubiti sebe. Če otrok živi s sprejemanjem in prijateljstvom, se nauči najti ljubezen. Zdenka Pengal, ravnateljica Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo (vikendi prosti) Tel.: 031/327-003 n SPOZNAVAJMO SVOJO DOMOVINO Izleti se nadaljujejo Na gradu Prem Ilirska Bistrica Poln avtobus |e drvel p<> avtocesti. Za ta dan |e bil napovedan dež. Prva postaja na naši poli jo bil Prem. Naselji' na brkinskem gričku je zavarovano kol kulturni Spomenik, saj je lep primer brkinske arhitekture. Ogledali smo si spominsko sobo pesnika Dragotina Ketteja, saj njegova rojstna hiša ne sloji vet". Ogled gradu, ki je res prava posebnost, je bil zelo zanimiv posebej zato, ker je občina Ilirska bistrica ureditev vzela zelo zares. Ta gratl ji' prvič omenjen že 1213. leta. Grad in naselje pa je postavljeno na temeljih rimske utrdbe. V Ilirski Bistrici nas je sprejela gospodična Mojca Me-mon, ki nam je na zelo zanimiv način predstavila stari del mesta. Želodce smo napolnili na turistični kmetiji Bubec v Ob izviru Krupe Metlika - Kolpa Metlika se ponaša z. Belokranjskim nuiz.ejem. Voditeljica nam je učinkovito Predstavila zgodovino obkolpskih krajev 'n njihovo nemirno življenje, saj so jo zaznamovali nešteti vojni pohodi. Predstavila je življenje ljudi nekoč in danes in njihove značilne izdelke. Zatem smo si "gledali še slovenski gasilski muzej in Zvedeli, da je v Metliki doma najstarejše gasilsko društvo pri nas. Za naše izletnike Pa je bil očitno najbolj zanimiv Pri-Gosteč, kamp ob Kolpi, kjer so se naužili vodnih radosti. Posebej zanimivo jim je bilo ilegalno prehajanje državne meje (plavanje preko reke), saj je tu sploh ni čutiti. Hvaležni smo bili najemnici gostinskega lokala in upravnici kampa, ki nas je sprejela zelo gostoljubno in nam omogočila, da smo se res dobro počutili. Odhod proti domu nam ni bil preveč po volji, pa kaj hočemo, starše bi preveč skrbelo, če bi zamujali. Na poti domov smo si ogledali še izvir Krupe, ki je kar preveč skrit običajnim obiskovalcem. kraju Brce. Pečene postrvi iz domače ribogojnice so teknile vsem. Konji in druge domače živali so ustvarjali občutek domačnosti, atrakcija pa je bila čreda damjakov. Obiskali smo še jezeri Mola, ki je pravo zavetišče obvodnih ptic, in Klivnik, kjer je velika rezerva vode za dovodnjavanje reke Reke in s tem ohranjanje zdravega vodotoka. Vsekakor je bilo opazno, da se Bistričani zelo trudijo za razcvet turističnega gospodarstva. Zanimivo bo spremljati rezultate njihovega truda. Pot je bilo naporna Sedmera jezera Vremenska napoved nam je obetala moker izlet. Na poti iz Vogarja proti Planini pri jezeru pa nas je vseeno grelo sonce. Po malici smo krenili preko Dednega polja na planino Ovčari jo. P<> krajšem počitku pa smo krenili proti Štap-cam. Nekateri so prišli do tja s sapo, ki bi lahko zamenjala kovaški meh. Nevajeni vztrajne hoje in zasedeni pred televizorji in računalniki, so imeli kar težave z vzponom na dvatisočak Tičarico. Vetrovi so se obrnili in sledil je hiter spust do koce pri Sedmerih jezerih. Zadnje je Že poškropila prihajajoča nevihta. Enolončnice niso vajeni vsi, pa vendar so se nekako podprli. Dež. je prenehal in napotili smo se še k četrtemu jezeru. Med igro ob vodi se je utrujenost kar nekam izgubila. Pred spanjem smo pred kočo zapeli. Prav ponosni smo bili, ko sta nam dva mlada Francoza iz Grenobla hvalila našo himno, češ, da je najlepša na svetu, saj govori o ljubezni in prijateljstvu, kar je velika redkost. Drugo jutro smo po zajtrku krenili čez planino Lopučnico in Kal proti Gracijam. Nekatere je ta pot dodobra utrudila, zlasti tiste, ki si nočnega počitka niso privoščili v polni meri. Pa tudi marsikateri nahrbtnik je imel preveč nepotrebne teže. Krnska jezera pa so vseeno malo popravila razpoloženje. Tudi hrana je tu bolj teknila. Spust v Le peno je bil za nekatere udeležence, nevajene vztrajnostne hoje prava muka. Pa vendar so nekako uspeli priti do doma Klementa Juga, kjer nas je čakal avtobus. Izlet, ki je marsikomu izčrpal vse moči. lometfov. Pa o tem kdaj drugič, saj se je naš izlet nadaljeval na grad Podsredo in zatem v Olimie, pravzaprav v termalni park Aqualuno, kjer so prišli na svoj račun naši navdušenci za vodne drče. Kljub obilici gostov smo bili deležni pozornega in prijaznega sprejema. Kopališki mojstri so neopazno skrbeli za red. Dobro počutje so tnotili samo nekateri gostje, ki se niso menili za opozorila in so na travnate površine nosili tudi tisto, kar tja ne sodi. Tudi gostinska ponudba je dobra in učinkovita. Delavci termalnega parka se očitno zavedajo, kako pomembna je prijazna beseda pri počutju gostov. Zato bodo svojo ponudbo zagotovo morali še razširiti, /clodce smo si napolnili z okusnim kosilom v gostišču Lipa. Domov pa bi najraje odšli šele prihodnje leto. Podsreda - Podčetrtek Trg, velik kot naša Lukovica, nas je presenetil s svojo urejenostjo. Za predstavitev je poskrbela uslužbenka Kozjanskega parka. Razkazala nam je bavarsko hišo, ki je osrednji družabni prostor v trgu. Pranger - sramotilni steber - že od leta 1667 govori o trških pravicah tega naselja. Zazrti v razvoj celotnega območja, so se krajani spoprijateljili z. Bavarskim mestom Wolfsegg in nastalo je bavarsko -slovensko društvo. Zavzemali so se za ohranjanje kulturne in krajinske dediščine. Leta 1998 je bilo podpisano pismo o nameri in leta 1999 se je začel izvajati projekt evidentiranja in dokumentiranja stavbne dediščine Kozjanskega regijskega parka, ki obsega kar 196 kvadratnih fci- Ob Ivarčkem jezeru Koroška Najprej smo obiskali cerkev na Homcu pri Slovenjgradcu. Mir okoli nje ni zmotil niti obljubljeni duhovnik, ki naj bi nam razkazal njeno notranjost. Zato smo nadaljevali pot do gradu na Ravnah. Tam smo si ogledali muzej, ki prikazuje življenje v tem delu Koroške, rudarsko in jeklarsko delo in to vse ob tako prijetni in zanimivi razlagi, kakršne do sedaj še nismo doži- veli. Zanimiv je tudi angleški park pred gradom. Nato smo se napotili v Kotlje do Prežihove bajte. Tudi tu je bila razlaga izjemno prijetna brez vsem znanih podrobnosti, ter opisom tistega dela življenja Prežihovega Voranc.a in njegovih domačih, ki ga malokdo pozna. Nadvse prijetno pa je bilo tudi pri Ivarčkem jezeru. Urejena okolica je vzbujala željo, da bi bilo kdaj tudi pri našem zadrževalniku Drtijščica tako lepo. V gostinskem lokalu so nas do- bro pogostili. Posebej nam je bila všeč kuharica, Ki je kot dobra mamica skrbela, da ne bi odšel kdo lačen od mize. Seveda kopanje: je bila glavna stvar. Pa tudi igrišči' za mini golf je atrakcija, ki pritegne mnoge obiskovalce. Na razpolago sta tudi dva igrišča za odbojko na mivki, ki postaja vse bolj popularna. Upamo, tla bodo rekreativno ponudbo še razširili. Vsekakor smo se vračali zadovoljni domov. V.G. DEBELI RTIČ - DIŠEČ PO DOMU Rdeči križ Domžale je v letošnjih šolskih počitnicah ponovno organiziral letovanje osnovnošolskih otrok v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem Rtiču. Na tem izredno lepem koščku slovenske obale sta v času od šestega pa do šestindvajsetega julija letovali tudi dve skupini otrok iz našega okoliša. Bila sem pedagoški vodja prvi skupini, ki je vključevala se-deminštirideset osnovnošolcev iz domžalske, mengeške, moravske in luko-viške občine. V pomoč so mi bili zanesljivi vzgojitelji, ki so svoje delo zelo odgovorno opravili. Zdravilišče Debeli Rtič, kjer letujemo že nekaj let, je obdano z bujnim src dozemskim rastlinjem in lahko dostopno plažo, ki vključuje tudi bazen z morsko vodo. Zaradi ugodne obmorske lege j1-' zdravilišče jirimerno za zdravljenje in rehabilitacijo otrok in mladine z različnimi kroničnimi obolenji ter po različnih poškodbah. Številna igrišča omogočajo veliko različnih možnosti za rekreacijo. Poleg plavanja so bili otroci deležni pestrega športnega in kulturno-družab-nega življenja. Lahko SO se vključevali v razna športna tekmovanja, ki so bila organizirana za vse otroki' iz Slovenije in tudi tujine. V tem času SO tam letovali tudi otroci iz. Švice in Rusije. Za dobro voljo in igre naših otrok smo zelo dobro poskrbeli. Naše razgibano življenje so poleg dejavnosti v vodi it) ostalih športnih animacijah popestril'' tudi likovne delavnice, raziskovanje življenja v morju in izleti v bližnjo okolico. Otrokom smo omogočili zdravo in koristno preživljanje počitnic in jih razvedrili v naših skupnih trenutkih. Marta I.avrič Na daljšem sprehodu je bil počitek zelo zaželji PRIREDITEV OB 90. OBLETNICI PGD TROJANE IN POČASTITVI PREVZEMA NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA SLAVNOSTNA SEJA PGD TROJANE Četrtega avgusta teden dni pred praznovanjem svoje 90-obletnlce, so se trojanski gasilci v sicer bolj skromnem številu skupaj s predstavniki gasilskih društev iz okolice in predstavnikoma Gasilske zveze Lukovica, Matjažem Mar-KOVŠkom in blažem Judežem zbrali na slavnostni seji v prostorih Gostinskega podjetja Trojane. Župan Anastazij Z. burja se je za svojo odsotnost opravičil. Uvodni nagovor je imel predsednik PGD Trojane Primož Smrkolj, ki mu je sledil član poveljstva Luka Dobršek s kratkim orisom zgodovine gasilstva v tem prostoru. Večkrat je omenil tudi pomen tehnične opremljenosti gasilskega društva, ki je ravno v dneh pred praznovanjem postalo bogatejše za nov gasilski avtomobil, volkswagnov IT 46 nigon, ki bi, ko bi ga dobili nekaj tednov prej, ze lahko služil svojemu namenu in pripomogel k hitrejši pogasitvi požara v Zvoniku cerkve v Podzidu. Vse zbrane je Pozdravil tudi predsednik GZ Lukovica Matjaž. Markovšek, ki je pohvalil delo in prizadevnost trojanskih gasilcev. Nato SO sledile podelitve priznanj elanom in drugim društvom. Med člani so podelili tudi dve priznanji za 50 let dela v društvu, ki sta ju prejela Valentin Cukjati in Ivan Novak. Slovesnost, ki ji je sledil družabni del, je bila sklenjena z. nagovorom poveljnika GZ Lukovica blažem Judežem, povabilom na osrednjo slovesnost I I. avgusta, kratkim filmom o prihodu novega vozila na Trojane in njegovi prvi vožnji po območju, ki ga Pokriva Gasilsko društvo Trojane, se posebej po najbolj oddaljenih in najteže dostopnih vaseh. Trojanski gasilci imajo nekaj let že kar pregovorno "srečo", da njihove prireditve in veselice pospremi slabo vreme. Tudi letos ni bilo nič drugače, čeprav je kazalo še na slabše. Potem ko je v soboto, 11. avgusta, že od jutra lilo kot iz škafa, se je proti popoldnevu vreme vendarle uneslo in okoli sedme, ko se je začenjala prireditev v počastitev 90. obletnice njihovega društva, se je izza oblakov za kratek čas pokazalo celo sonce - na žalost premalo, da bi ogrelo ozračje, zaradi česar so bili gostje in obiskovalci prireditve in kasneje veselice pošteno pre-mraženi; a to jim ni preprečilo, da se ne bi poveselili s svojim gasilskim društvom ob tako spoštovanja vredni obletnici. Gasilstvo ima na Trojanah resnično dolgo tradicijo - že leta 1910 so se pojavile j^rve ideje in predlogi o ustanovitvi gasilskega društva, predvsem zaradi številnih uničujočih (požarov v okolici v prvih letih 20. stoletja. Potem ko je bilo na občinski seji predlagano, da se v občini ustanovi gasilsko društvo, je bil predlog sprejet in določili so tudi začasni odbor za prostovoljno gasilsko društvo. V nekaj dneh je tako nastalo društvo, ki je imelo 27 delujočih članov. Predsednik je bil Franc Kralj iz Zaviha pri Trojanah -oče častnega občana občine Lukovica, i^tiznanega arhitekta Nika Kralja, ki se odzval vabilu trojanskih gasilcev in se udeležil njihove slovesnosti. V prvih letih društva je bila temeljna naloga nakup opreme in usposabljanje članov, kar vsa gasilska društva poudarjajo tudi danes. Članstvo se je zopet razmahnilo po 2. svetovni vojni in vse do danes je gasilsko društvo kot del najštevilčnejše prostovoljne organizacije v Sloveniji ostalo ne le humano društvo z bogato tradicijo, temveč tudi eno izmed glavnih združevalnih in povezovalnih dejavnikov kraja. Verjetno ni odveč poudariti, da je na Trojanah naklonjenost gasilskemu utlejstvovanju, z nekaterimi nihanji v preteklosti, vendarle precejšnja, kar se je pokazalo ne samo ob zbiranju prispevkov za nakup novega gasilskega vozila, temveč tudi z udeležbo na prireditvi ob 90. obletnici društva. Prireditev se je pričela s j^arado formacij gasilcev in gasilskih vozil, na čelu katere so hodili člani in članice društva narodnih noš iz Domžal ter Godba Občine Lukovica. Parada, ki je bila prava pasa za oči, se je vila po cesti proti gasilskemu domu na Trojanah, okoli doma in se končala na igrišču pred njim. Sledili so pozdravni nagovori predsednika PGD Trojane Primoža Smrkolja, podpredsednice gasilske zveze Slovenije Marinke Cempre, župana Občine Lukovica Anastazija Ž. Burja in podpredsednika GZ Lukovica Braneta Močnika. Po podelitvi priznanj in odlikovanj se je slovesnost približala nadaljevanje na 22. strani LD Domžale - prehodni pokal je za eno leto v njihovih rokah nadaljevanje z 21. strani vrhuncu - prevzemu novega gasilskega avtomobila VW LT 46 furgon, ki je dodatno opremljeno s standardno gasilsko opremo, visokotlačno črpalko, 500 litrsko cisterno za vodo in udobnim prostorom za prevoz oseb. PGD Trojane je vozilo nabavilo ob pomoči GP Trojane d.d., Občine Lukovica, KS Šentgo-tard, KS Trojane in več kot 15 botrov - posameznikov in podjetij, ki so prav tako prispevali večje zneske, izdatno pa so nakup s prostovoljnimi prispevki podprli tudi krajani sami. Predsednik PGD Trojane je po odkritju vozila, predal ključe v uporabo poveljniku društva Tonetu Lavraču in šofer Branko Založnik je sedel v avto ter prižgal sireno, kar je bilo pospremljeno z bučnim aplavzom. Najpomembnejšemu delu prireditve za trojanske gasilce je nato sledil kratek kulturni program, v katerem so sodelovali: Godba O. Lukovica, MPZ Lipa Trojane in mlada harmonikarica Urška. Program, katerega scenarij je bil delo Lada Goričana, je bil tako končan in začel se je zabavni del z veselico in narodnozabavnim ansamblom Viharnik. Glede na neverjetno mrzlo noč je bilo število obiskovalcev prireditve, ki so vztrajali do polnoči, ko se je začel prelep 8-mi-nutni ognjemet, ki so ga v počastitev 90. obletnice društva financirali sponzorji, prav neverjetno. Tudi po ognjemetu se število obiskovalcev ni tako zelo razredčilo, kot je bilo pričakovati, in okoli druge ure, ko so se "runde" ansambla Viharnik bližale koncu, je bilo plesišče pod trojanskim gasilskim domom skoraj pretesno za razposajeno množico, ki se ji ni mudilo domov. Mene je ob vsem tem preveval prijeten občutek, da se za razvoj trojanskega gasilstva in nadaljevanje tradicije ni potrebno bati, saj je število mladih članov veliko, podpora društvu v kraju pa f^rav tako. V pogovorih sicer nisem zasledila, da bi društvo že razmišljalo o svoji 100. obletnici, a sodeč po letošnji prireditvi, nas čez deset let čaka še bolj bučno in slovesno praznovanje. Ko bi do takrat novo vozilo zares čim manjkrat uporabili za gašenje požarov in čim večkrat za obiskovanje tekmovanj in družabnih srečanj, kot so v svojih govorih večkrat poudarili gostje prireditve.... Maja Smrkolj, foto: Janez Kušar TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL OBČINE LUKOVICA NA PRVINAH Lovska družina Trojane - Šentožbolt je v nedeljo, 12. avgusta, gostila lovce iz. sosednjih pa tudi bolj oddaljenih lovskih družin iz okolice Ljubljane ter Savinjske doline na VIII. lovskem strelskem te-movanju in V. tekmovanju za prehodni pokal Občine Lukovica. Strelci so se ekipno in posamično pomerili v treh disciplinah: streljanju na glinastega goloba, v tarčo srnjaka in kombinaciji obeh. Prehodni pokal občine Lukovica, ki potuje od enega ekipnega zmagovalca v kombinaciji do drugega, je tokrat, sicer drugič, a ne zaporedoma, osvojila LD Domžale - za pridobitev pokala v trajno last so namreč potrebne tri zaporedne zmage. Rezultati: Kombinacija - ekipe (prehodni pokal): 1. LD Domžale 2. LD Ig pri Ljubljani 3. LD Šmartno ob 1'aki Kombinacija - posamično: 1. Miha Ajtnik - LD Domžale 2. Ljubi.ša PavloviČ - LD Ig 3. 'Ione Markič - LD Udnbor.št Kombinacija - veterani: 1. Tone Markič - LD Udnbor.št 2. Franc Barbič - LD Šmarna gora 3. Jože Žgank - LD Žalec Izpadanje (glinasti golobi): 1. Janko Poljanšek - LD Sela 2. Ljubiša Pavlovič - LD Ig 3. Janko Poljanšek - LD Sela Glavni sponzorji prireditve so bili: GP Trojane d.c)., Občina Lukovica, Geograd d.o.o., Mini Market Atrans d.o.o. MS BALINANJE NA PREVOJAH OD LETA 1850 Mladi up v balinanju Jaka Škarja na domačem balinišču Na Prevojah se prvič omenja ba-lin anje S prihodom prvega lastnika niše i/ dru/ine Škarja. Najstarejše hišno ime |e bilo Trjer". Škarjevl so ena od petih najstarejših družin na Prevojah, ki SO ohranili priimek do danes. Samo balinanje je povezano /. gostilno Škarja, saj je bil to del njihove ponudbe in tradicije, ki jo sedaj nadaljuje že peta generacija gostilničarjev. Zdajšnji gostilničar Jernej škarja st. se nerad spominja težkih obdobij /a gostinstvo in balinanje, ki so jih najbolj okusili njegov oče, ded in praded. I.eta 1985 se je Jernej Škarja st., ali kot mu radi pravimo "Nejče", od- ločil, da obnovi in podaljša staro balinišče v sodobno balinišče mednarodno dogovorjenih mer. Pred tem časom je bilo balinišče krajše, pa tudi pravila so bila stvar dogovora, kar je velikokrat povzročilo spore med igralci. Spori in nezadovoljstvo pa so bili poleg družinske tradicije poglavitni vzroki za posodobitev balinišča. V Nejčetovi mladosti je bilo Pri Škarju kar dvoje balinišč (eden je bil krajši za otroke). Najstarejše krogle ali kugle so bile iz hrastovega lesa, ki so jih izdelali domači kolarji, potem so kupili narejene iz mahagonijevega lesa, kasneje pa so se uveljavile kro- gle iz plastičnih mas, ki so jih do dandanes popolnoma nadomestile kovinske. Pri tolčenju kugel se je še do danes ohranil rek "les na les" V vseh letih se "Pri Škarju", kakor tudi radi imenujemo gostilno Škarja, kalijo mladi in starejši igralci in spoznavajo nove tehnike, taktike in užitke igranja DO vsesplošno uveljavljenih (evropskih ) pravilih. Vsako leto se Pri Škarju prireja vrsta turnirjev. Igra se posamezno, v parih, v trojkah in tudi četvorkah. Posebno velik pomen ima turnir ob krajevnem prazniku KS Prevoje vsako leto, takrat se namreč igra /a pokal Al< »jzija Škofica. Pod pokroviteljstvom gostilne Škarja tekmuje več ekip, ki nastopajo med okoliškimi občinami in v veteranski ligi. Veteranska ekipa trenutno zaseda drugo mesto v tej ligi. Najmlajši up v balinanju je Nejčetov sin Jaka Škarja, ki zastopa balinarski klub Budničar s Količevega. Naš kraj zastopa v ekipi, ki nastopa v državnem prvenstvu in je dosegla četrto mesto v Sloveniji. V posameznih dvobojih pa je osvojil veliko prvih in drugih mest na prvenstvih po Sloveniji, saj ima že kar zajetno zbirko medalj in pokalov. Jakov starejši brat Jernej ali po domače "Nejc" pa se je navdušil za mali nogomet in zbral ekipo, ki je imela že nekaj uspešnih tekem. Nogomet je bil namreč v mladosti očeta Nejčeta najljubši šport. Družini Škarja se najbrž ni treba bati, da bi se ne ohranila družinska športna tradicija. Sicer pa se lahko prepričate sami, kako zanimiva igra je balinanje, s svojim obiskom. Prepričan sem, da vas bodo toplo sprejeli med svoje vrste. Danilo Kastelic NOGOMETNI TURNIR? Iz Tuhinjske doline smo izvedeli, da so v Blagovici organizirali nogometni turnir, na katerem je ekipa Šmartno iz, Tuhinja zasedla drugo tnesto. Organizatorji turnirja našega časopisa niso obvestili - verjetno zato, ker so bili prepričani, da ne bodo zmagovalci. Pa vendar je prav, da vsem ostalim sporočimo, da smo zvedeli tudi za ime zmagovalne ekipe, prihaja namreč iz. Krašnje. seveda je ta izjava neuradna, morda s<) si Tuhinjci turnir le izmislili, da bi [he sprli z Blagovičani. Ampak pokal )c bil pa vseeno originalen V.G. Ekipa iz Tuhinjske doline je osvojila drugo mesto ZAPELI SMO NA SV. PLANINI NAD ZAGORJEM Pevci iz Krašnje na Sv. Planini nad Zagorjem Slovenci smo že po prostoru in tradiciji navezani na kulturno dediščino. Do nje imamo prav poseben odnos, svojevrstno spoštovanje, ki se prenaša iz roda v rod. Dopusti in počitnice SO prava priložnost, da človek spoznava zgodovinska zrna naše prelepe domovine in vse to združi z duhovnostjo. Slovenija je zares lepa in jo kar premalo poznamo. Lepo je, kadar se ljudje med seboj povežemo tudi v dopustniških dneh in si tako polepšamo dan zase in hkrati razveselimo druge. Tako smo se tudi člani Cerkvenega pevskega zbora iz Krašnje v vročem julijskem nedeljskem jutru podali na romarsko pot na Sv. Planino nad Zagorjem. Je-lica in Jože, ki zvesto vodita naš pevski zbor, sta se zelo potrudila, da je naš izlet dobro uspel. V prelepi, hladni cerkvici, ki je posvečena Marijinemu imenu, smo s petjem olepšali mašniško bogoslužje in zelo razveselili domači ne, ki so k maši prišli v velikem številu. Prijetno je bilo tudi srečanje s tamkajšnjim župnikom, ki nam je zaupal nekaj doživetij z Madagaskarja, kjer je deloval kot misijonar < c lih petindvajset let. Sedaj deluje v tej župniji, ki je najmanjša v ljubljanski nad-Škofiji, I Istanovljena je bila leta 1900 zaradi velikega števila romarjev. Cerkev leži 985 m nad morjem. Njen prvotni nastanek ni znan, saj prva zanesljiva letnica posega v leto I648. Slikovit razgled s le visoke romarske točke je pravcata paša za oči, ki človeku ostane še dolgo v spominu. Marta Lavrič Kmetje pripravljajo punt proti Turkom MIKLOVA ZALA V letnem gledališču Studenec pri Domžalah je od 27. do 29. julija potekal Kulturni poletni festival S predstavitvijo domače gledališke predstave Miklova Zala. Napisal jo je župnik in učitelj slovenščine na nekdanji celovški gimnaziji Jakob Sket, doma iz okolice Vrbskega jezera. Zgodovinska osnova in ustno izročilo o Miklovi Zali pričajo o trpljenju in prvem kmečkem uporu na Slovenskem, ki je bil leta 1478 na Koroškem, v sami zibelki slovenstva. Ljudsko igro je napisal leta 1946 Fran Žižek in še istega leta je bila njena krstna predstava v mariborskem gledališču. Ljudska igra Miklova Zala je že vrsto let vznemirjala Lojzeta Stražarja, predsednika Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan. In želja se mu je uresničila v letošnji sezoni. V ljudeh na Koroškem še danes živi spomin na to žalostno dobo, čeprav je od tistega časa minilo dobrih 400 let. Tudi zato sta režiser Lojze Stražar in asistent režije France Stražar pripravila bogato odrsko sceno; zbrala preko 100 igralcev iz občin Lukovica, Moravče, Mengeš in Domžal, sodelovali so še pevci domžalskih zborov; folklorna skupina Svoboda iz Mengša ter Konjerejsko društvo Lukovica. Tribuna nad odrom je bila polno zasedena, vse do zadnjega kotička in predstava se je pričela. Mlado dekle, Miklova Zala, doma v Rožu, je glavna oseba v ljudski igri in odigra v vseh prizorih pogumno in neustrašno dekle, ki se ne boji domačih fantov, pa tudi Turkov ne. Tresoglav se z vsemi svojimi spletkami izda in proda Zalo za zlatnike. Premožen kmečki sin se izkaže za bo-iazljivca in spletkarja... Hlapec pri Mi-klovih skozi vse prizore vleče nit srčnosti, poštenosti in pravičnosti, ki naposled tudi zmaga. Na koncu se Zala srečno vrne iz suženjstva domov v Rož na Koroško in se poroči s svojim zaročencem, kateremu so spletkarji pred tem že skoraj omajali vero v ljubezen in zvestobo. Ljudsko igro Miklova Zala je režiser umestil v naš čas prav zato, ker je pred slovenskim narodom zelo podoben prelomni čas odločitve obstanka naroda, ko odhajamo v zvezo evropskih držav. V družbi številčnejših narodov se bomo srečali s podobnim problemom kot Zala. Najprej so jo hoteli prodati trgovci, spletkarji in premožni kmetje, ki so zavoljo svojih osebnih koristi pripravljeni pozabiti svoj jezik, vero in svoj narod. Zala je kot lik Slovenije, ki se je žrtvovala, trpela s svojo vztrajnostjo in neomajnostjo ohranila vero in postavo. Sporočilo bi se torej glasilo: V Fvropski zvezi narodov naj bi vsi narodi imeli enake pravice do svojega jezika in identitete, ne glede na moč denarja. Prav tu Ca bomo Slovenci morali vztrajati, da orno ohranili nacionalno istovetnost in suverenost na svoji zemlji. Kaj si bodo izborili naši pogajalci za EU, je lahko predvideti, saj so po večini takšni, ki radi slišijo le žvenket kovancev v Žepu. Kulturni poletni festival na Studencu je uspel v največji meri, kar se je videlo na veselih licih obiskovalcev, ki so zadovoljno zapuščali ljudsko igro Miklova Zala. Pohvaliti moram vse, ki so kot igralci sodelovali na tem festivalu posebej pa še režiserja, ki je vse skupaj srečno in uspešno izpeljal. Le-ta mi je namreč zatrdil, da je mislil prav na vse, zato je tudi "za mašo dal", s priporočilom, da ni vreme zdržalo, in tudi je. Ponovitev Miklove Zale bo še konec avgusta, zato pridite pogledat. "Se splača, samo ne okrog govort'." Danilo Kastelic Ob gozdičku je zapustil lastnika JUGO. Poleg njega so taborili čez poletje fantje iz Prevoj, Šentvida, Rafolč in Lukovice. Smeti so metali kar v Jugota. Mogoče bomo na Prevojah kdaj odj^rli kamp za taborjenje. Pospravite za seboj! ozorilni znak za delo na cesti je neznani silak vrgel v Radomljo pod mostom v Vrbi Krašnjani pripravljajo predstavo Dobrodošli novi lastniki stanovanj na Prevojah Iva reko jezero tako, kako pa naš zadrževalnik? Ivarčko jezero - bo tako tudi pri nas? s.ti:an-z:a-i:az:.v.ecli:ilo OSEBE IZ ROKOVNJACA VODORAVNO: 1. Ime rokovnjaške neveste, 9. literatura, 17. izvršni organ ali oblast, 19. pristanišče v Gani, 20. reka v Franciji, ki teče skozi Pariz, 21. grenki zeliščni liker, 23- prva slovenska veleposlanica v Avstriji (Katja), 24. plod, 25. rimska boginja jeze, 26. desni pritok Volge, 27. slovenski tednik za glasbo, film in TV, 29. indijanska plemena v Srednji Ameriki, 30. svečani mimohod vojaških enot, 32. otroška črevesna glista, 35. začetnici našega čebelarja, 36. spodnji del prostora, 37. brenkalo na šest do deset strun, 38. Hercegovce, 40. kratica za Geološko društvo, 42. zunanji zarodni list, 44. župnik (književno, redko), 47. surovina za kovine, 49. pretepač, rvač, 50. džip romunske tovarne Dacia, 51. kratica za ribonukleinsko kislino (originalno), 52. neimenovana oseba, 53. predmet, stvar, 54. pravo ime vodje rokovnjačev, 57. hribovje na Dekanu v Indiji, 58. grm ali drevo iz družine gab-rovk, 61. Poloničin stric, ki je ovadil rokovnjače (dve besedi), 63. letalstvo, 64. prazen prostor. NAVPIČNO: 1. Prašek za posipanje, 2. operno gledališče, 3- središče Slovenskih goric, 4. brezalkoholna pijača, 5. predlog, 6. otok v Jonskem morju -Odisejeva domovina, 7. kal, poganjek, 8. ime igralke Gardner, 9. okrajšava za starejši, 10. konglomerat, 11. knjiga Janeza Janše, 12. čut za zaznavanja vonja, 13. začetnici avtorice knjige Peklenska gugal-nica, 14. pladenj (pogovorno), 15. predaja, priznanje poraza, 16. plesen na vinski trti, 18. površinska mera, 22. ameriška filmska nagrada, 26. hrvaški skladatelj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 18 17 18 19 21) 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 (Krsto), 28. mestece na Danskem, 29. oblika moškega imena Marko, 31. kocka (latinsko), 32, opera Giuseppa Verdija, 33. ameriški violinist (Isaac), 34. osrednji slovenski dnevnik, 37. večja potovalna torba, 39. lirski cikel Simona Jenka, 40. glavna moška oseba, vodja rokovnjačev, 41. srbsko in bolgarsko ime za Donavo, 44. lovski položaj, 45. ime slovenskega čebelarja Janše, 46. mestece na Bavarskem, 48. prvi javni nastop (debut), 50. dvanajsti mesec v babilonskem koledarju, 53- slovenski publicist (Andrej), 55. začetek abecede, 56. kratica za neznani leteči predmet, 57. instinkt, nagon, 59-simbol za radij, 60. simbol za kalcij, 62. začetnici slovenske igralke (Cvetje v jeseni). Anagram Katero vas v naši občini sta obiskala MIC A in VITO? Izpolnjevanka 1. Vas nad Blagovico (Veliki in Mali) 2. Kiselkasto južno sadje 3. Vas pri Kamniku, znana po najdišču iz paleolitika (mamut) 4. Naravna znamenitost v bližini Tolmina 5. Srebrn starogrški kovanec 6. Klobčič 7. Mesto v evropskem delu Turčije, Odrin 8. Vrednostni papir za poravnavo dolga 9. Grad pri Cerkljah, protokolarni objekt 10. Soglasnik, tvorjen z jezikom na trdem nebu 11. Manjši otok pri Lošinju 12. Duševno zaostal človek s hkratnimi telesnimi hibami Na označenih poljih dobite ime in priimek slovenskega pisatelja, ki se je rodil na Brdu in naslov njegovega dela. 1 0 2 O 3 o 4 o 5 o 6 o 7 o 8 o 9 o 10 o 11 o 12 o Odšla si tja, kjer ni trpljenja, nam />a ji ostala bolečina in liha solza večnega spomina, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena ZAHVALA V oseminosemdesetem letu nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica IVANKA BREZNIK Repenčkova mama iz Rafolč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za vso duhovno skrb ob bolezni, zadnje poslovilne besede in lepo opravljen obred. Prisrčna hvala za lepo petje cerkvenemu pevskemu zboru z Brda. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni n Rešitve iz prejšnje številke: Vodoravno: Klaviatura, Zrakoplovec. Lvov, l.igeti, Ansa, Acores, Ta, Sa, TŠ, Čl), astra, mu, meteorski de/, orka, golob miru, era, rast, Tasilo, DI, klavzula, Otakar, in, ei, Tozon, Volar, ona, Nion, GT, Ira, seka, Ilinka, Li, NI, Akta, bajka, kid, AJ, Sion, pair, Ufa DOMŽALE Tečaj B kategorije 12. 9. 2001 ob 18. uri 1 AVTOŠOLAi I LONČAR dool Cesta talcev 10, 1230 Domžale *ZT 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 V OKTOBRU BO TEČAJ ZA TRAKTORISTE