m mf T Iti^gefa^te ^takii^t ® t a nt nt it t i f ber ffooerufdiefi Spradlc fiir 3>cuf|dlc. Sfttt kfortberer ©eriicffi(i)tigung ber SO^ititar = Sermutologie in bert angetoenbeten ©etfptrien. SKefcft flo»ctufcfy;beutfdjem unb i>cutfc^=floticnifc^eni 2©orterDcr$cid)iii$. S5om !.!. SKeid)§s®rteg§ininifterium jurn ©ebraudje fiir bie Gfabetenfcfjulen unb fonftige ©c^ulen fioBenifcfjer Kationatitiit approbirt. 58on ilttbreas Čomcf gbfeit »on SočeGrmt, 1.1. TOajor i. S. graeite Berbefferte unb »ermefjrte Slufiage. 'fO^l- flnflcnfttvt 1887. ®ruc£ unb SBerlag ber S3udjbrucferei ber ©t. §ermagoraž = Sruberfdjaft. "g? o r o x f. (Eitt flarer unb leidjt »erftanblidjer Unterridjt bcr jungcn ©olbaten in i§rer Sftutterfpradje ift ein ®ebot ber gefunben SBernunft, meil oljne einige gratnmatifatifc^e S?enntni3 berfelben beren rationctte unb erfolg« reidje SluSbilbung burdj bie Dber* unb Unterofficieve nidjt t»ol)l benfbar ift unb ber Uttterridjt fet&ft bet grihtblidjer $ad)fenntniš bež Unter* ridjtenben fonft nur eine 3eit»ergeubung bleibt unb lebiglidj 311 medjanifdjer ©pradjbreffur aučartet. SMefe ©rtcagungen unb ber SBunfdj, meinen Sriegžgefaljrten, fpcciell jencn in Šruppenforpern ftooenifct)er Šfationalitat, einigermagen nit^lid) 511 fein, unb baž ©rlernen be§ regelredjten @pred)en8 unb ©djreibenč beS @ l o c e n i f $ e n ju erleidjtern, beftimmten tnidj, baž uorliegenbe §ilfgbiidjisin fiir ben augenblidlicben 23ebarf pfammenjuftellen unb biež um]"omet)r al$ baž f. t &eidjS * trieggminifterium burd) Sort unb £tjat, inčbefonbere burd) ©ettefjmigung unb Serbrcitung ber Ueberfe^ung beč „3)ienft = MeglenientS" in bie flooenifdje ©pra^e bie (Sigenmadjung ber ležeren empfol^len unb angeorbnet Ijat. £>er biefer ©pradje fo ^aufig gemadjte SSortmirf ber Slrmut unb 9lofyfjeit fonnte midj con ber 2lužfiif)rung meineS Gšrttfdjluffeg nid)t ab» tjalten, toeil berfelbe, ime fdjon Navratil in ber ©orrebe feiner ©pradj* Iet)re (Saibad) 1850) ttadjget»iefen Ijat, ein burd) unb burd) ungeredjter ift unb nur con Solzen auSgeft, >»eid)e bie flooenifdje ©pradje, tf)re @igen* tljiimlidjfeiten, it)re ©djbnljeiten unb i§ren SBortreidjtfjum nidjt fennen. S53a§ inSbefonbere ben Slang ber ©pradje anbelangt, fo bavf man il)n nidjt nadj einem ro^en, fonbera nad) einetn gebilbeten SDJunbe be< urtfjeilen, unb bann roirb bač Urtfjeil iiber biefelbe geroifž nidit ungiiuftig aužfaCen. ^n einem rofjen SDfunbe flingt jebe Sprane rofj. 3um Seljufe meiner Slrbeit Ijabe id) meljrere ©pradjletjren, nament* lidj baS „fIooenifdje ©pradj* unb llbunggbudj" »on Jauežič unb inS= befonbere bie „fur3gefafžte bbJjmifd)e ©rammatif" be$ |jerrn f. f. §aupt= mannS unb ^rofefforč Čensky an ber f. f. 53Mitar=91fabemie beniiljt. $nbem idj nunmeljr biefeS ®iid)Iein ber Deffentlidjfeit iibergebe, gtaube idj umfome^r eine na^fic^tžDofie SBeurt^eilung berfelben anl)offen ju biirfen, alg eS mir nie in ben ©inn !am, mid^ iit bie 9ieit)e »on ©rammatifern brangen ju loollen. sDccine 2lbfid)t luar einjig nur bie: in jenem engeren Sreife, fiir lueldjen icb f^reibe, einigen ^uljen ju ftiften. 2Jžoge mir biefeS gelungen fein! 3tmsku(k, im Sonate 5Wai 1876. lotojocf <5iie jtiieifen luffage. Saljre finb feit betu erften @rfc§einen meiner furj* gefafSten praftifdjen ©ramntatif Derfloffen. SDie freunbftdje 2luf* naftne unb bie raf^e $erbreitung, bie fte bi§l)er ungeadjtet if)rer 5D?angeI gefunben, unb ber Umftanb, baf§ fte Dom ^o^ett !. ?. 9ieid)§ = Srteggmimfiertum mit (SrfafS 2lbtf?. 6, ^r. 5109 »om 8. SDecember 1877 al§ Sef?rbud) fiitr bie Gabetenfdjufen unb fonftige ©Ruleti Don STru^enforpertt flobenifd^er kationa« litfit approbirt toorben ift, mačete e§ mir gur angenefjtnen $flid)t, im @inne be§ obenangefiHjrten Ijoljen Gštlaffe§ art bie Searbeitung berfetben toott neuem bie beffernbe §anb ju legen, unb tdj iiber= gebe fte nun mcmnigfad) umgearbeitet unb mit einem flotoenifdj* beutfdjett ttnb beut[erren ®rieg§* gefči^rten gute SDienfte leiften. ©raj, 1886. Ji. gontcf g&fer t)0it £ooeOrau, I.!. SKajor b. 9t. ©ttlEifmtg- JUCgemeine ^orBcgriffc. 2)tc $ud)ftal>eit unb bereit lučfpradjc. i. ®ie ffoeentfd^e al&laute bci bev Hušfpracfje faft nid)t ^orbar. 8e(§tereS gilt kfonbevž con e, unb jtoar: a) meiftenž oor r, toenn barauf nod) ein 5Mttaut folgt, in toeldjem gade ež bet ber ©djreibung ant kften ganj auSfdtlt unb fonad) r alg £>alboocat auftritt, al«: rž (torn) unb nicfjt rež; grm (@trauc|) unb nidjt germ; prst (ginger) rtit perst; srce (^erj) nidjt seree u. f. tt>. — ©einen ooften 8aut Ijat e jcboc^ 5. in Jernej (23artIjolomau§), verne duše (treue @eelen), stoterni (l^utibert* faltig), večernica (Slbenbftern), zamerljiv (iiklneljtnenb), cerkev (flir^e) u. f. f. b) in inandjen Silbitngžfilkn, »te: ec, ek, el, em, en, er u. f. to.' in benen eš ki ber 33iegung ftetS aužfaUt unb ba^er ba§ b e tu e g -I i d) e e genannt toirb, al«; učenec (= učen'c), ber @d)iiler; boben (= bob'n), bie Srotnmel; dober (= dob'r), gut; toie itn ®eutfc|en: ®at'r, 23rub'r. 3. ®te iJtitlaute lautert im allgemeinen mie im fceutfdjett, bodi ntetfe man golgenbeS: c lautet mie ba« beutfor anberen Eonfonanten ftefjt, 3. S.: volk (ber SBolf), dolg (lang) lauten mie mouf, boug (lfilbig) u. f. m. Ij, nj lautet in einanber »erfdjmol^en (moullirt), mie ba§ italienijdje gl unb gn in „figlio, campagna", alg: kaplja, ber Sropfen; kralj, ber $6nig ; konjik, bcr ŠHeiter; luknja, baž 8od?. s lautet ftetž fdjarf mie baž beutfdje jj ober ff in „©tra§e, @affe", al§: sin, ber ©ol?n; kosa, bie ©enfe; sestra, bie ©čfjmefter; gos, bie ©anž; rosa, ber SEljau. š lautet fdjavf mie baž beutfdje fdj in „£)trfdje, ©djaben", alS: hiša, baž |jau$; šena, ber SRotljlauf; maša, bie 9Qfeffe; naš, unfer. šč lautet fdjarf mie fdjtfdj, alS: ščit, ber ©djilb; hrošč, ber 3M= fdfer; ščuka, ber |>edjt. v lautet rocidj, naljeju mie baS beutfdje Ui, alS: voda, bas SSaffer. z lautet gelinbe mie baž beutfdje f in (r9?ofe, SBefen", alS: zima, ber SBinter; zemlja, bie grbe; koza, bie 3'e9e> miza, ber Sifdj; voz, ber SBagen; laziti, friedjen. ž lautet gelinbe mie ba« fran^ofifcfje j in Journal" unb unterfdjeibet fitf) in ber Služfpradje genau con betu fdEtarferert š, alg; žena, bag SBeib; roža, bie 9icfe; maža, bie ©albe; mož, ber 2Jiann • žima baž 9tof«$aar. Unterfdjeibe gut: maša (bie SJieffe), maža (bie ©albe); gena (ber SRotljlauf), žena (ba§ SBeib); cima (ber feitn), zima (ber SBinter), žima (baS Siofšljaar); koča (bie §iltte), koša (bie Sffaljb), kosa (bie ©enfe), koza (bie 3«ge), koža (bie §aut); siti (finb fatt), zidi (mauere), Siti (nčiljen), Židi (bie $uben), ščiti (bie ©djilber), žiti (leten), u. bgt. 4. ®ie 23udjftaben ph, w, q, x unb y roerben felbft in grembmortern gemeiniglidj burdj f, v, kv, ks unb i erfe^t, alč: £enop§on = Ksenofon; ©lenobe = sinoda. 3uriflitntc, llmlautc, Doppcllautc unb t) fitib ber flooenift^en ©pradje fremb. k (ju), t (in) unb s, z (mit) im Sonte^te fiir fid) aflein fte^enb finb 23ormorter unb miiffen im Sefen jur nadjften <5i(6e ge» fdjlagen luerben: k meni (= kmeni), ju mir; t mesto (= vmesto), in bie ©tabt; s teto (= šteto), mit ber £ante; z Bogom (= zbogom), mit ©ott; z njim (= znjim), mit ifjm. £>at aber bie nadete ©ilbe ben gteid)en Stntaut, fo toerben bie 25orroorter gemeiniglidj mit einem nadjfotgenben furjen §alblaute au$* gefprodjen, 3. 93.: t vrt (in ben ©arten), yyod (bie ©inleitung), s sinom (mit bem ©oljne), z zvonom (mit ber ©locfe), ime: n?6roert, ročroob, fčjšinom, fčfroottom. 5. ®er ®0tt ru§t gemeiniglidj auf ber aufe), brat (ber Gruber), zet (ber ©djmiegerfoljn), nesi (trage bu), prišlš. je (fie ift gefommen). 3.) ®e§ 3eidjenč A bebient man fidj gewo[)nlidj jur Sejeicfjnung bež langfam gebobenen unb mit fteigenber ® e fj n u n g, feljr breit au§» gefprodjenen SauteS, j. 93.: m6ž (ber StRann), mož (ber STOanner), Ms (ba$ f)aar), las (ber §>aare), bodem (idj toevbe fein), bodem (idj ftedje). 2Beld)e @ilbe ben £on Ijat, lafžt fid) nidjt in Štirje angeben, ber Slon ift ju »erčinberlid). 9)ieiftenž fallt er auf bie ©tantmfilbe. $m ©djreiben fc§t man bie £onjeidjen geroofjnlidj auf gleidjlautenbe, nur burdj bie Šetonung fidj unterfdjeibenbe Sffiorter. oorliegenber ©ram« mati! ift ber leidjteren ©rlernung megen ber £on bei jebem SBorte angegeben. 6. giir bie j&ilbnttrmttung gilt bie |)auptregel: t r en ne bie @ 11 b e n to i e bu fpridjft; iibrigenč merfe: a) Stbgeleitete ober jufammengefe^te SBorter trennt man nadj iljrer Slbleitung ober 3ufammenfe£ung, alž: na-uk, bie Sefjre; ob-l&st, bie ©etualt; ko-lo-yrat, baž ©pinnrab ; iz-id, ber lužgang; ot-rok, baž Sinb; ob-raz, baž fflilb. b) ©rt 3J?itlaut gicifc^en jtoet ©elbftfauten gef^ort jur nacfjfotgenben etlbe, al«: pi-sa-va, bie ©djreibung; vo-ja-ki, bie ©olbaten; bo-da-lo, baS SBajonnett. — Gšinfadje unb baber untrennbare Stftitlaute finb jebodj audj lj, nj, S6, ba^er: vo-lja, ber SBitle; ma-nje, Bjentger? ko-ščak, bie <3temnuf8. c) ©teC)eu jroei ober ttteljrere oerfdjtebene 3Jiitlaute in ber 3Kttte eine« Sorte«, fo geljort ber erfte SDžitlaut jur erften, ber jtueite $ur jiueitcn ©itbe, j. S.: or-li, bie Slbler; ječ-men, bie ©erfte; ov-ca, ba« ed)af; želj-ni, begierig; glež-nji, bie ^ugfnoc^el. — @inb aber biefe Sftitlaute foldje, mit benen leicfit ein Sort anfatigen lann, jo bteiben fie audj in ber SBortmitte beifammen unb icerben jur nadjftcn ©ilbe gefdjlagen, j. S.: se-stra, bie @d)\oefter; pro-gla, bie ©djtfnge jum gangen; me-tla, ber S3cfen; se-dlo, ber ©attel; to-plo, warm; me-sto, £5rt, @tabt; ma-slo, b a« ©ctjmalj; o-strina, bie @cf)drfe, rnegen stradam (id) barbe), gladim (tcfj gtatte, ftrei<$le), tlačim (idj briicfe), dlan (ftac^e §anb), plot (3aurt), sto (^unbert), slon (Slefant), strina (Sante). d) Š8ei biefem 3ufammentreffen me^rerer Sftitlaute ift jebodj bie 5C&et= lung berart oorjuneljmen, baf« bie Surjet »on ber ©itbungčfilbe getrennt toerbe, j. §8.: hruš-ka, bie SBirne; voj-ska, bie Slrmee; voj-stvo, ba« ®rieg«t)eer; ljud-stvo, ba« SSolf; soln-ce, bie @onne; list-ki, bie ©latter; rast-lina, bie ^flanje; srč-nost, ber 3)iutf); konj-ski, ^ferbe*. 7. §inftdjtlidj ber Sdjrriimttj gelteit folgenbe -gjauptregeht: 1.) ©djveibe nidjt me§r unb nidjt to en iger 33ud)ftaben, al« in ber guten Stu^fprac^e Saute ju Ijoren finb. 2.) ®ie flooentfcfecn Sorter »erben mit Heinen 2ttifang« = budjftaben gef^rieben; grofje 23udjftaben fteljen nur: a) ju Slnfang jeber 9?ebe unb jebe§ 33erfe«; b) nadj einem ©djlufčpunfte, aber audj nadj einem $rage* unb 9?uf= 3eid)en, toenn bamit ber enn fie alS §aupt»brter ftefjen, alž: Slovenec, ber ©looene, aber slovenski jezik, bie ftooenif^e Sprane; ta je Planinski župan, — 23iirgermeifter oon planina, aber ta je planinski župan, — ein 3llpen = S3iirgermeifter; štajerska dežela, ba« ©tcierlanb, aber na Štajerskem, in ©teiermarf. 3.) 2J?an gebraudjt biefelben Unterfdjeibting^eidjen, toie im ®eutfdjen, unb merben audj in berfelben Seife angemenbet. 8. ©te flooemfdje ©pratlje jfi^U ttcittt SBortarten (9JebetIjciIe): 1.) ®a« gmuptmort; 2.) ba« ffietoort; 3.) ba« galjfoort; 4.) ba« giirlDOvt; 5.) ba« geiticort; 6.) ba« 5Jžebenwort; 7.) ba« 23orraort; 8.) ba« Sinberoort; 9.) ba« @mpfinbung«toort. — ®a« ®efd)Iedjt«wort (ber Slrtifel) feljlt lute im gateinifdjen. SSon btefen $ebet§etlen loerben ba« |>au}% 33ei*, Qaf)U unb tcort beclinirt ober abgeanbert, bie geittoorter conjugirt ober abgetoanbelt. 93ei ber ©eclination ber 9ienm»orter fommen tn 93etrad)t: 1.) ba« @e}d)led?t, 2.) bie 3al)l, 3.) ber Siegung«fatt unb 4.) bie Stbanberung. 9. £)a« ®rftj)lcii)t ift breifad): man nI t d) (masculinum), meiMtdj (femininum) unb ) a d) 11 d) (neutrum) unb nurb nidjt »te itn ®eutfdjen burdj ben Slrtifel, fonbern burd) ben Untlaut be« SBorte« bejeidjnet. A. 93iannlid?en @efd)led)te« finb: a) alle £)aupt»i>rter, »eldje mannltdje ^erfonen ober £ljtete bebeuten oljne Unterfdjieb be« 8Tu«= gange«, al«: cesar, ber gatfer; vdjvoda, ber §eerfiiljrer; sin, ber @ol)n ; golob, bie SEaube (dftanndjen); petelin, ber £>aljn. b) ®ie meiften |jaupt» »orter, bie auf einen SJiitlaut au«ge|en, al«: travnik, bie SBtefe j trg, ber gjžarlt. B. SBeiblid)en ©ejdjledjte« finb: a) afle f)aupttt>orter, bte rneib« lidje ^erfonen ober S^iere bebeuten, oljne Unterfdjieb be« $u«gange«, al«: žena, ba« 2Mb j mati, bie 9Jiutter; hči, bte £odjter; golobica, bie SCaufc (SBeibdjett); kokoš, bie §enne. b) Sllle §auptu>i>rter, bie auf a aužgeljen, t»enn fte nic&t etroa ehten Sftann be^eidjnen, al«: riba, ber gifdj; miza, ber STifdj; ptica, ber SBogel. c) (Sintge §auptworter, bte auf einen 3Mitlaut aužlauten, al«: a) bte sit>ei» ober mefjrfillngen §>au£troorter auf: &d, (ber ©ammel* ttatnen), as t, est, ist, ost, ust, azen, ezen unb ey, al«: mladost, bie ^ugenb; bolezen, bie Sranfl)eit; cerkev, bte Sirene; korist, ber $ugen; /9) meljrere meift einfilbige §aupttoorter, bte a&er au« ber U6ung erlernt icerben ntiiffen, al«: nit, bergaben; peč, berOfen; klop, bie ©auf; reč, bie @acf)e; pamet, ba« (55ebacfytni« u. f. to. C. © a dj l i e n ©efcfjledjte« finb alfe ^auptrotfrter, bie auf e ober o au«geljen, tcenn fie ntd)t etroa einen 9)?ann bejeidjnen, al«: lice, bie SSBange; telo, ber &eib; t§le, ba« Satb; vedenje, ba« Šetragen. £)a« ®e}d)led)t ber .fjauptroorter, bie mir in ber ŠBteljaljl gebraudj> lidj finb, erfennt man ebenfall« an bem 9lu«laute; ber 3lu§gang i jeigt ba« mannlidje, e ba« rceiblidje unb a ba« fadjlidje (Sefdjledjt an al« : možgani (m.), ba« ©efjirn; bukve (f.), ba« Šudj; vrata (n.), ba« Stčior; nur jene §aupticorter auf i, bie ben i = 8aut auc^ im ©enitio be^alten, finb meibli^, 3. S3.: duri, bte STljitr; ©en.: duri. 10. Die 3ahl ift, tm ©rieditfcEjen, breifadj: bie (Si tu a 1)1 (Sin-gular), 3 w c i j a t) 1 (Daal) unb 331 e Ig at} I (Plural). — Die 3weijaf)l (ber jDual) rcirb gebraud}t, icenn nur con jrcei ©egcnftanben bie 9lebe ift. ©mige |)auptu)orter finb nur in ber ©injaljl, anbere nur in bcr 23iel,$a!jl gcbraudilid). 11. Bicpnpffille (©nbungen) Ijat bie flooenifdjc @prac£)e 7, alž: erfalt (9iominatfo) 2. SEBeffenfatl (®enitio) 3. ffiemfall (®atio) 4. auf bie grage: mer? ober roaž? „ „ „ meffen? ob. ioa§ fiir ein? „ „ ,, roern? ober fiir roen? „ „ „ men? ober toaž? „ „ „ mer? ober nxie? ...... roo? ober bei meni? momit? ober mit meni ? ofaH unb Somitfall enfali (flccufatio) „ „ , 5. »uffall (SSocatiu) „ „ 6. 588 ofali (Kocal) „ „ 7. 28 o m i t f a 11 (^nftrmnental) „ „ SDte beiben le(jten ©iegungSfdilte: ber finb nur in SSerbinbung mit 23orrai>rtern gebraudjlid). ©cr {Ruffall (SSocatio) ift im ©looeitifdjen bein ^ominatio glcid). 12. ^banbeningsfflllr (®eclinationen) git)t e« brci. Sfla&i ber erften toerben bie mannlidjen, nad) ber jmeiten bie f a d) Itd) en unb nad} bcr britten bie teei<d}en ^auptmortcr unb bie mdnnltdjen auf a, j. : Tdjvoda. bev ^erjog; v6dja, ber 8eiter; sltiga, ber ®iener u. f. to. gebeugt. giir bie regelmajjige £>eclination biene beiliegenbež @d)ema: 5 d) c lit u 6cr 6ret $aupfdec£maficm Oenitio Datiu Slccufatio S3ocattD gocal ^nftruniental lžt-a let- let-om lžt-a lšt-a pri lčt-ih z Ut-i p61j-a p61j-p61j-em p61j-a p61j-a p61j-ih p61j-i 3 m e i j a $ I 9?ominatio (Stenitto Datio Stccufatib 33ocatio 8ocat $nftrumental let-i Mt- lčt-oma Mt-i 16t-ih pri lčtih z lčt-oma polj-i p61j-p61j-ema p61j-i p61j-i p61j-ih polj-ema III. D eclina t i on fitr meiblic^e |jattpttt>orter. 8tuf a ©enitib urt&etont ©enitit) fietont ® i n j a M Sftominatio ®enitio ©atio 2tccufati» 23ocatio Cocal ^nftrument. žen-a, baS SBeib žčn-e žen-i žen-o žen-a pri žen-i z žen-o (6) nit, ber gaben nit-i nit-i nit nit nit-i nit-jo gos, bie @anč gos-i gos-i gos gos gos-i gos-j6 33 i e l j a M Sftominatio (Senitio ®atio iHccufatio SBocatio Socal ^nftrument. žen-e ž6n- žen-am žen-e žen-e pri Ž6n-ah z žen-ami nit-i nit-ij nit-im nit-i nit-i nit-ih nit-imi (nit-mi) gos-i gos-ij gos-čm gos-i gos-i gos-eh gos-mi 3 m e i j a M iftominatto ©enitio ®atto Stccufatio 33ocatiu Socal $nftrument. žen-i žen- žen-ama žen-i žen-i pri ž4n-ah z žen-ama nit-i nit-ij nit-ima nit-i nit-i nit-ih nit-ima gOS-1 gos-ij gos-ema gos-i gos-i gos-6h gos-čma 3Lmtlfrkutig. a) 93ei ben manniidjen -£)auptraortern belebter SBefen ift in ber ©injaljl ber SIccufatto gleid) bem ©enitic, unb bet mdnnlidjen .gjaiiptroorteni un&ele&ter Žinge ift in ber ©in^I ber Slccufatio gleid) bem ^ominatio. ®er Stccufatio be« fa^tiijen ®efd){ed)teS ift in atten brei 3aupt- unb SBeiiuortern afler ©efdjledjter, rocldje mit einem ©etbft* laute ober mit b, d, g, j, 1, lj, m, n, nj, r, y, z ober ž anlauten, nutfč im ^nftrumental baS 93orroort „mit" burd) z fonft burd) s auž= gebrflcft toerben. 13. ®ie jBrimiirtcr unb alle beitoortlid? becliuirbaren unb giir* toorter roerben nad) folgenben 2Ruftevn abgečinbert: 3J?annlic§: ©ač^li^: SBeiblidj: Sinja|t: 1. zdrav, zdr&vi, gefunb zdržv-o, gefunb zdr&v-a, gefunb 2. zdrdv-ega zdr&v-ega zdr&v-e 3. zdr&v-emu zdiiv-eniu zdiiv-i (-ej) 4. zdr&v-i (-ega), zdriv-o zdiiv-o 5. zdr&v-i zdr&v-o zdržv-a 6. pri zdiiv-em zdr&v-em zdrsiv-i (-ej) 7. z zdr&v-im zdržv-im zdr^v-o 35 i e I j a i) t : 1. zdr&v-i zdrživ-a zdržlv-e 2. zdr&v-ih zdr&v-ih zdržv-ih 3. zdrdv-im zdrdv-im zdr&v-im 4. zdr&v-e zdr&v-a zdr&v-e 5. zdr&v-i zdr&v-a zdr&v-e 6. pri zdr&v-ih zdr&v-ih zdr&v-ih 7. z zdrdv-imi zdr&v-imi zdr&v-imi 8 W e i j a t) I : 1. zdr&v-a zdr&v-i zdr&v-i 2. zdr&v-ih zdr&v-ih zdr&v-ih 3. zdr&v-ima zdr&v-ima zdr&v-ima 4. zdrdv-a zdr&v-i zdr&v-i 5. zdr&v-a zdr&v-i zdr&v-i 6. pri zdr&v-ih zdrdv-ih zdržv-ih 7. z zdr&v-ima zdr&v-ima zdr&v-ima ®te auf č, j, lj, nj, g, gg, ž aužlautenben S3eiioorter Ijaben im fadjtidjen ^ominatio unb Stccufatfo ber @ingaf)l e ftatt o, g. 93.: rudeče jabelko, ber rotlje Slpfel; m6je oko, mein Sluge; više število, Ijoljere ®ie jBciuiiirter icerben aucfj gefteigert, unb man unterfdjeibet, toie in ben iibrigen ©pralen, brei ©rabe ober@tufen: ben ^ofitio, ©omparatio unb ©uperlatio. 14. 33ei ber ^HimatiMung (Sonjugation) be§ geittoorteč fommt ju beriitfficljtigen: 1.) ®ie Jal)l, »eldje breifad) ift, wie bei ber ®eclination; @tn* galjl, 3 m e i 5 a ^ I unb 35 te Ig a ^ I. 2.) £)ie |)crfott. 9Jian unterfdjeibet in jeber »Jaljl brei ^3erfonen, bie fdjon burdj baS 3e'tW0rt ^ 'm Sateinifc^en, gum Službrutfe gelangen, alS: hvdlim, icfjlobe; hv&liš, bu lobft u. f. tu. ®aljer tuerben bie perfonltdjen giirmorter nur bann auSbriitflidj gefe^t, tcenn ein befon* berer Sftadjbrucf auf biefelben gelegt toirb. 3.) Die 3cit, meld)e mir oierfadj ift: a) bie ©egenmart (grajen«), b) bie 3 u f u n f t (ftutur), c) bie »e r g a n g e n | e i t (?erfect) unb d) bie 23oroergangenI)cit ($lu$quamperfect) jur Segeidjnung gegenmartiger, pfiinftiger ober »ergangener £>anblungen. ®ie midjtigften gor tu en beg flooenifdjen geitmorteg finb bie ©egenmart unb bie en nf orni (^nfinitio), meit oon biefen beiben alle anbern $eiten unb 2lrten gebilbet merben. 4.) £>ie Jorm ober 3tebemeife ift ebenfattž oierfad): a) bie Sin* jeigeform (^nbicatb), b) bie ©efeljlform (imperativ), c) bie 58 e b i n g u n g g f o r m (Sonbitional) unb d) bie 3B u n f d) f o r m (Optatio). — Qu biefen fonnen aud) ^ominalformen beg 3eitioorteg ober 1?artU eipalien gejafjlt merben, alg: a) bie 5ftennform (^nfinitio), b) baž S a g e to o r t (@upinum), c) bie SJiittelmorter (^articipien) unb d) bag 3 e i 11; a u p t Jt» o v t. 5.) ®ie 3lrt gur Segeidjnung ber oerf^iebenen ££)atig!eitgarten, alg: bie tljatige Strt (3lctio) unb bie leibenbc Strt (^affio). ®ie SBiegung beg 3eitioorteg gefdjieljt %ilg oljne, tfjeilg mit SBei-^ilfe beg gjilfgjeitroorteg: sem — biti (fein, Ijaben). ®ie JJartikcln b. i. bag ^ebentoort, Sormort, ©inbe* mort unb ©mpfinbunggioort merben meber beclinirt, nod) conjugirt. 15. ^aupt*, 33et=, unb prtoiirtcr. (Samostalniki, pridevniki, številniki in zaimki.) 9ioutittdtiU, imenoTalnik. Jaz sem, id) bin; Jaz nisem, id) bin ni^t; ti si, bu bift; ti nisi, bu bift nidjt; on ) | er ] on ) f er ) ona f je l fie \ ift. ona } ni { fie [ ift nidjt. ono J ( eg J ono J ( eg J Vojdk (©en. -a), ©olbat; kiihar (©en. -rja), fo^; desetnik (©en. -a), Sorporal; kiiharica (©en. -e), todjin; gojenec (©en. -a), ^ogling; 6če (®en. oččta), S3ater; učenec (@en. -a), er Sorporal ift f)ier, ber ©olbat ift nid)t [)ier. Ser ift braufien ? ©raufjen ift bie ©d)iilerin. Ser ift bort? ®er IŽocE) unb bie §od)in. gft nid)t irgenbioo ba§ Sinb? ift nicE)t I)ier, eS ift nidjt bovt. ift nirgenbž. 35er 3ogling ift irgenbioo braujjen. £)er ©djiiler ift nidjt ju Dauje. So ift bie ©djiilerin unb bie £bd)in? SftirgenbS. §ier ift ber ®od), ber ^ogling, ber ©olbat, ber Sorporal. firm crknil g. ®er ©ločene braud)t in ber Umgangžfpradje ber ©ebilbeten trn ©ingular unb ^lural alS 2(nrebeloort ben ^3lural vi; nur trn £one ber uttb SSertraulic^fctt bebient er ftd) beč ©ingularž ti. §bfjer geftetlte ^erfonen in ber 3. IJSerfon oni, ©ie, ftatt in ber 2. '■JJerfon Citiral vi anjureben, ift uttfloOentf dj. 9Son (Sttern, Officieren unb anbeven £)bl)ercn 'perfonen fpridjt ber ©ločene gevn in ber 3. "Perfon ^lural im manntidjen ®efd)led)te, alž: oče so zdravi,5 ber SSater ift gefunb; mati so bolni, bie Sttutter ift franf; stotnik so ostri, ber §auptmann ift ftreng. 16. Častnik, -a, Officier; slikar, -rja, SJKtler; poročnik, -a, £ieutenant; slikarica, -e, SJJalerin; nadporočnik, -a, Dberlieutenant; mlinar, -rja, iDčiitter; 1 ®te perfiintidien giirttmrter: jaz, id); ti, bu; on, ona, ono, er, fie, e§; mi, tt>ir (ttteibl. u. fftdjl. me); vi, iftr (ttieibl. u. facfjl. ve); oni, one, one, fte; gtt>eijaf)l •Kom. mi-dva, toir gtoei (tt»et&t. u. \&č)l. mi-dve); vi-dva, tljr jtoei; ona-dra, fte jtoei (»eibt. u. fad)t. vi-dve, one-dve); geBrautf)t man, toie fc£)on in 14, "punlt 2.) gefagt, neben bent geittuorte nur battn, toenn ber 9? a d) brud: auf fte gelegt trirb, ober toenn fte itn ©egenfa^e fteljen, 5.®.: jaz sem zunaj, id) bin braufjen; ti si doma, bu bift ju §aufe. 2 Qn ben Stegaticfaijen mit bem §itf§jettlt>orte fein a!§ ^rabieat ftetjt ba§ ©ubjeet im ©enitib, baljer foH obiger ©ajs grammatifaiifd) ridE»tig fjeigen: Gojenca ni tukaj, ber gogling tft nidjt l)ier. gur ©rteidjteruug ber Sttnfangžitbungen unb TOeit eS auc£) itn SBoIIžmunbe ofter fo geljort toirb, tourbe ber Sftpminatib belaffen. 3 ®er ©lobene berbinbet imnter bie SSernetnung mit bem ge'ittt)orte burd) SBor« fejsung ber ©ilbe ne ober ni unb betjalt baneben aud) bie anbere, aHenfattg im ©a^e borlommenbe SKegation. „©r ift nirgenbž" ilberfe^t man ba^er mit „ni ga nikjer" (er ift nictjt nirgenb§), toobei ga ben ©enitib bež giirtoortež britter ^erfon bebeutet. 4 SBtrb gefep, itienn tein anberež grageroort itn ©a|e »orfommt; tn 3?eben< fiifeen ^eifžt ež ob, al§ Sinbetnort ober. 5 zdrav-i ift ber Sfominatib plur. mase. piišica, -e, 23iic^fe; piiška, -e, ®eme()v; sedlo, -a, ©attel; g6ri, zgorej, oben; mlinarica, -e, SDiiittertn; siiknja, -e, ŠJiocf; bod&lo, -a, ©ajonnett; d61i, sp6dej, unten; ted&j, ba^er; pa, aber, ober; vedno, vselej, immerfort, ftetž; ne _ ne } Keber " n0*' libung, vaja. Kje je Ustnik? On je nekje gori. Ali por6čnik ni tukaj? Ni tiikaj ne poročnik ne nadporočnik. Kdo je tiikaj doli? Nadporočnik. Kje je slikar? Ni doma. A kje je slikarica? Ona je vselej nekje doli. Ali si ti ali je on gori? Jaz sem gori. Mlinar je nekje g6ri, mlinarica ni tiikaj ne tam, ni ne domž, ne ziinaj. Kje je siiknja, kje je bodalo? Bod&lo je tiikaj, ali siiknja je nekje d61i. Ali ni piiška tiikaj ? Ni ne tiikaj, ne tam. Ted&j je nekje g6ri. A kje je sedlo ? Sedlo je nekje ziinaj. Ziinaj ni. Kje je tedžj ? Kdo je ziinaj, kdo dom&, kdo gdri in kdo doli? Ziinaj je častnik, dom& por6čnik in desetnik. Gori je slikar in slikarica, ddli je por6čnik, mlinar in mlinarica. Kje je siiknja, piiška, bodalo in sčdlo ? Piiška je nčkje g6ri, bod&lo doli. Jaz sem vselej dom&, ti si vselej ziinaj. A kje je desetnik in voj&k? 3ur VLberfe£ung. $ft nidjt ber Cieutenant unb £}ber* lientenant ju £)aufe? ®er £)berlieutenant ift niif)t p |)aufe; ber tenant ift irgenbioo braufjen. SBift bu nicEjt ju |jauje? bin fjier oben. $ft nidjt E)ier ber Sftitffer unb bie 2ftiit(erin ? Seber er nod) fie ift f)ier. $ft ntcfjt J)ier ber unb bie SbcEjin, ber @d)iiler unb bie ©djitlerin? Sift £>u ober ber Dfficier oben? bin nidjt oben, tdj bin immerfort unten; aber ber Oberlieutenant ift oben. ®ort ift ber Dfficier, Ijier ber 2Mer unb bie 9Jiaterin. ®er Sfliiiler ift immerfort braujšen; aber bie 3ftuCerin ift ftet« ju £aufe. So ift bie šMrfjfe ? So ift ba§ Sajonnett, ber @attet unb ber 9tocf ? Der <2attel ift Ijier; aber toeber baS Sajonnett nod) ber šftocf ift Ijier. ®a« @etce§r ift nirgenbS; e<3 ift toeber oben nodj unten. 1. Midva sva, toir 3>t>ei finb (toeibl. unb fadjl. midve sve); 2. vidva sta, i§r jtoet feib (toeibt. unb fiidjl. vidve ste); 3. onadva sU, fie jtoei finb (toeibl. unb fad)L 6nedve ste). 1. Midva nisva, toir jtoei ftnb nidjt (toetbf. u. fdcfjl. midve nisve); 2. vidva nista, iljr jtoei feib nicfit (toeibl. u. fac£)l. vidve niste); 3. onadva nista, fie gtoei finb nidjt (toeibl. u. fčtdjl. dnedve niste). Mi sm6, toir finb; nismo, toir finb nidjt; vi ste, ifjr feib; niste, i§r feib nidjt; dni (m.) 1 one ff.) > s6, fie finb; niso, fie finb nid)t. one (n.) j 17. Voj&ki (pl.),1 ©olbaten; desetniki, Sorporale; č&stniki, Offtciere; suknje, Oibcfe; bod&la, ©ajonette; učenke, auptmbrter bilben ben Stominatto ber 93ieIja^I mit e, bie auf einen ŽRitlaut enbigenben mit i; bie .fadjlidjen (auf o ober e) enbigen mit a. 18. Bil sem, idj (m.) mar ober idj bin gemefen; bila sem, idj (f.) mar ober idj bin gemefen; bil si, bu (m.) marft ober bu bift gemefen; bila si bu (f.) marft ober bu bift gemefen; bil je, er mar ober er ift gemefen; bila je, fie mar ober fie ift gemefen; bilo je, eS mar ober e§ ift gemefen; Nisem bil, 1 ., nisem bila, J ™ nisi bil, nisi bila ni bil, er ni bila, fie ni bilo, e§ mar j bu marft mar nidjt; ober idj bin nidjt gemefen u. f. m. zdrav (m.), zdrdva (f.), zdravo (n.), gefunb; b61en, bčlna, b61no, EranE; hr&ber, hiibra, hr&bro, tapfer; boječ, boječa, boječe, furdjtfam; bojazljiv, bojazljiva, bojazljivo, fdjiidjtem, furdjtfam; 1 einer negatiben Stnttnort ttieberljolt man ftatt beg Blofjen SerneinungS« toortdjenS ne lieBer baž negatibe Seittoort, baljer oBen ba§ „9eer immer tapfer? ^a, baž £>eer mar unb ift nod) immer tapfer. ©arum mar biefe« 2Jiabcfyen nic^t frof)lid) ? SBeil bie ©djmefter immerfort franf mar. llnb maruin marft bu traurig ? 233eil ber 9Sater franf mar. Sffiar nid)t ber gogling tmmer fleijng? 2fland)mal mar er flei§ig, mancb» m al mar er faut. $)iefer <3olbat ift immer frb^lid). SCBar er au$ immer tapfer? ^a, er martapfer; furdjtfam mar er nte. £>iefež ginb ift traurig unb furd)tfam. ©S ift jeijt franf unb ež mar aud) nie gefunb. ®er Sruber mar fleijjig, bie v feib aber fdjort alt. loaret unb feib gliicf* lidj; loir aber loaren unb finb immer ungtiicflid). Saren Ijier nidjt alte Dberfte, Dberftlieutenant« unb §auptleute? £>ie ©djtoefter ift ganj froljlidj, toeil fie toie&er gefunb ift. tfcmerknng. £>iefelbe ©nbform fiir jebe« ber brei ©efdjledjter, ndmltcb ein ©onfonant fiir ben ntannltdjen, ein a fiir ben toeiblidjen, ein o fiir ben fddjltdjen 5ftominatioau«gang ber ©injafjl, finbet man: 1.) bei bem perfbnlidjen giirtoorte 6n, 6na, 6no, er, fie, e«; 93teljaljl oni, 6ne, ona. 2.) Q3ei ben anjeigenben giirtoortern ta, ta, to, biefer, biefe, biefe« unb 6ni, ona, 6no, jener, jene, jene«; 33ieljal)t ti, te, ta unb 6ni, 6ne, 6na. 3.) 23ei ben ©eitobrtem (pridevniki), toeldje mit bem vsai vse> atie, afle§; 23ieljaljl vsi, vse, vsa, atle. 6.) 33ei ben SUitteltobrtern, in toeldjen ber Unterfdjieb itn ©efdjledjte unb in ber 3afjt immer in ben 33iegung«formen angebeutet erfdjeint, u. jto.: On je Ml tii, er toar I)ter; 6na je bila tii, fie war I)ier; dno je bilo tii, toar fyier; 6n je bil hvaljen in ljiibljen, er mar (tourbe) gelobt unb geliebt; 6na je bila hvaljena in ljubljena, fie mar (unirbe) gelobt unb geliebt; 6no je bilo hv&ljeno in ljiibljeno, ež toar (tmtrbe) gelobt unb geliebt. Gcbenfo in ber SStelja^I: Oni so bili hvaljeni in ljubljeni, fie (9)Janner) toaren gelobt unb geliebt; 6ne so bile hv&ljene in ljubljene, fie (grauen) »aren gelobt unb geliebt. BMem,1 icf) toerbe bčdeš, bu trtirft b6de, er, fie, e§ toirb b6demo, mir toerben b6dete, i^r toerbet b6do, fie toerben B6deva (f. b6deta (f. b6deta, fie Ne b6deva (f. ne b6deta (f. ■ ne b6deta (f. fein. -e Podč&stnik, -a, Unterofficier; v6d, -a, 3U9 (bie Unterabt^eilung einer Eotnpagnie); vodnik, -a, 3ug8fiiljrer; piiškar, -rja, ®iidjfenmad)er; mčjster, -stra, Sftteifter; str&žmojster, -stra, SBadjtmeifter; got6v, -a, -o, fertig, getoifš; zagotčvljen, -a, -o, gerotg, fid)er, oerfic^ert; rad, -a, -o, gern, tpiHig, frolj; 21. Ne b6dem, idj toerbe ne bodeš, bu toirft ne b6de, er, fie, eš toirb ne b6demo, toir toerben ne bodete, iljr toerbet ne b6do, fie toerben -e), toir jtoei toerben -e), i^r jtoei toerbet jtoei toerben ; -e), toir jtoei toerben 1 ■e), ifjr jtoei toerbet ^ nidjt fein. fie gtoet toerben j nidjt fein. fein. radosten,-tna,-o, vesel,-a,-o, frolj; zadov61jen, -ljna, -o, jufrieben; nezadov61jen,-ljna,-o,unsufrieben; jiitri, morgen; zjiitraj, in ber griilje; m6rda, morebiti, oielleidjt; sk6raj, skoro, brž, balb; tak6, fo; p6zno, fpat; poznžj, f^ater; ako, toenn, toofern; tiidi, i, aud). iibung, vaja. Jaz b6dem sk6raj zdr&v. Ali b6ste vi sk6raj zdrdvi. Morebiti da b6mo. Podčastniki b6do zadovoljni, ako bčste idj toerbe ttmifer, bieber fein; u. f. tt>. 1 giuffe ber Sebe toirb tneift bie berlurjte gorat gebraudjt, alš: Jaz bom Tri, -a, -o boš bo bova (f. -e), ttrir jtoei toerben ) bomo, toir toerben bosta (f. -e), t()r gtpei toerbet f fein. boste, it)r toerbet bosta (f. -e), fie jtoei toerben J bodo, fie toerben pri, -a, -o, | . n » v ( n n n ) | fein- vsi veseli. Ali bo včdnik zjiitraj domd? Nebo. Ali boš ti dom&? Bom. Ali so že vsi v6di ddli? Niso; en v6d morebiti b6de še gčri. Danes si zdr&v, ali si zagot6vljen, da boš tiidi jiitri zdr&v in zadovoljen? Str&žmojstri bodo zadovoljni, alto bodo piiške zjiitraj gotove. Ali bodo m6jstri zadov61jni, ali ne bodo ? Ali b6mo zado-včljni? Ali b6ste vi morebiti nezadovoljni? Ali bo ta tdp skoraj gotov? Ddnes še ne bo got6v, morda jutri, morebiti poznej, morebiti še d&nes zvečer. A zakdj tako pozno ? Str&žmojstri in vsi podčastniki b6do zadov61jni, da ste zdrdvi. Polkovniki b6do veseli in zadov61jni, dko b6do podčastniki in voj&ki pridni in hilbri. Ali b6do zjutraj vsi podčastniki tiikaj ? Da, bodo tiikaj mojstri in piiškarji, desetniki in podlovci. v6dniki, nadlovci in vsi str&žmojstri. Ali ne b6do tiikaj tudi vsi učenci in vse učžnke? Vsi gojenci in uččnci ne b6do tukaj; en gojenec je b61en, en učenec bolehen; ali učenke b6do vse tiikaj. 3ur ii&erfe^ung. loerbe frolj unb jufrieben fein, menn alle goglinge (g^ijier brao unb fleijjtg fein merben. SDtforgen frillj merben bie Unterofficiere Ijter fein. Serben audj bie ©efreiten, bie SJMfter unb 23iicfyfenma$er fein? Sirb bie $8iic()fc morgett fertig ober toirb fte nidjt fertig fein? @ie toirb morgen nic^t fertig fein, aber oielleidjt fpater. Senn ber ©ildjfenmadjer nidjt balb fertig fein toirb, toerbe icf) feljr uttjufriebett fein. So loirb Ijeute abenbg biefer Sadjtmeifter unb jener fe'n? »erben oielleidjt ju §aufe fein. IJOr §eute fro£)licfj unb gefunb; feib (frag. ^art. ali) anij gemijj, ba§ iljr nic^t morgen ober nocfy fjeute abenbč franf fein roerbet? Sir maren arm; mir merben oietteicftt balb roieber reid? fein; merben mir ($art. ali) aber audj glittflid) unb jufrieben fein ? Sarum merben bie Sanonen fo fpčit fertig fein? Seil md)t alte 9Ket= fter gefunb finb. Serben balb alle 3"9e lintett fein? Sarum ift biefer 3ug nod) oben? Gšr toirb balb unten fein. 22. B6di, fei bu ; bodimo, feien mir; b6dite, feib i§r. Milostljiv, -a, -o, gntibig; pravičen, -čna, -o, gereč|t; nepravičen, -čna, -o, ungerecbt; hvaležen, -žna, -o, banfbar; XX&ung, vaja. B6di marljiv. Ne bodi nikdar len. Bodimo vselej pridni, marljivi in pozorni. Ne bddite leni in nepozorni. Bodi zdrav. Bodite zdržvi. Bodite vesčli in zadovoljni. Ne b6dimo samo žalostni. B6di milostljiv. Bodi hvaležen. Bodimo milostljlvi. Ne bodimo nehvaležni. Bodite milostljlvi. B6di le marljiv, bodeš pohvaljen in ljiibljen. Ne bodi lena. Ne b6di bojazljiva. Bodite zdravi. Ne b6di, fet bu ne bodimo, feien mir > nidjt. ne bodite, feib i^r j pazljiv, -a, -o, adjtfam; pozoren, -rna, -o, aufmerffam; vesel, -a, -o, radosten, -stna, -o, luftig. srččni in zadov61jni. Bodi pravičen. Ne hodite nepravični in nehvaležni. Ne bodite vedno ž&lostni. B6di marljiva, poz6rna in po-sliižna (bienftfertig). B6dimo marljivi. Vi ste pridni, bodite ttidi vselej marljivi in poz6rni. Bodimo vsi hrabri in pridni. Ne bodite samo bojazljivi. Bodimo posliižni. 3 ur lil ber je (jun g. Set banfbar. ©ei geredjt. ©ei nidjt unbanf&ar. ©eien mir mtr geredjt. ©ei brao. ©ei glitcflidj unb gufrieben, fei nur nid)t franf. ©ei nidjt furdjtfatn. ©eib frof)tidj unb iljr merbet immer gefunb unb gliuflicf) fein. ©eien wir brao unb auf« merffant. ©eib nidjt faul, feib immer fleifjtg. toaret itnmer geljor* fant unb bran, feib aud) immer tapfer unb i^r merbet (bodete) immer gelobt unb geliebt toerben. ©eien mir jttfrieben. ©eib nidjt traurig, feib nicf)t oerbiefštidj. ®ott! (Bog!) fei unč (nam) gnčibig. ©eib geredjt unb gnabig. ©eib alle gliitflid), gefunb unb jufrieben. Sftutter! (mati!) fei nidjt traurig, fei fro^lidj. SRabdjen; (deklice!) feib frettnblidj, feib iuftig; feib nidjt oerbriepid?. 23. Jaz bi bil, -a, -o, idj mare ti bi bil, -a, -o, bu toareft on, ona, ono bi bil, -a, -o, er, fie, eS mare mi (f. me) bi bili, -e, -a, mir mciren vi (f. ve) bi bili, -e, -a, iljr rnaret oni, one, ona bi bili, -e, -a, fie maren Ne bi bil, -a, -o, ober ober idj miirbe u. f. to. fein. bi ne bil, -a, -o, filr atle brei ne bi bili, -e, -a, ober ^erfonen bi ne bili, -e, -a, Gosp6d, -a, §err; sliiga, -e, služ&bnik, -a, ®iener; kov&č, -a, ©djrnieb; sedl&r, -rja, ©attler; vrtn&r, -rja, (Sčirtner; mladeneč, -nča, ^iingling; živ, -a, -o, lebenb, atn fieben; deldven, -na, -o, arbettfaut; Ubung, vaja. Bil bi rad vesel, ali vedno sem bolehen, in zatorej nisem potrpežljiv. Ona bila bi rada vesela, ako ne bi bila bolehna. Jaz bi1 bil rad bogat, ti bi bil rad zdrav. Služabnik ne bi bil kaznovan, ako bi bil delaven. Mi bi bili radi bogati. Ako bi ti sedlarji in kovači bili delavni, bili bi tudi bogati. idj mare u. f. m. nidjt ober idj rniirbe u. f. ». nidjt fein. lenčben, -bna, -o, faul, trdge; nemdren, -rna, -o, nad)lčiffig; potrpežljiv, -a, -o, gebulbig; grajati, tabeln; ko, če, ako (in 23erbinbung mit bi in Sebingungžfd^en), menn; kdaj, mann? 1 fommt int bebingenbett Sa^e baž perfonlidje giirfoort al§ Subject bor, fo trnrb baš bi »or baš 2RttteItt>ort bil, bili, gefteHt, alž: jaz bi bil, id) mare; ti bi bil, bu ttmreft u. f. to. Ti gospodje so zdaj ubogi, ako ne bi bili nekdaj nemarni (forgloS, gleidjgiltig), bili bi bogati. Sestra ne bi bila zdaj grajana in kaznovana, ako'bi bila vselej marljiva in delavna. Mati ne bi bila zlo-voljna, ako ne bi bila bolehna. Ko bi jaz bila potrpežljiva, bi vsi srečni' in zadovoljni bili. Ako bi ne bili nemarni, ne bi bili grajani. Ti mladenči ne bi bili ubogi, ako bi njihov oče bil še živ. Bili bi radi marljivi in delavni, ali vedno smo bolehni in bolni. Ta kovač je ubog; ako bi bil bogat, bil bi morebiti nesrečen. Ako bi mati živa bila, bili bi srečni. Ako bi tisti mladenči bili marljivi in delavni, bili bi hvaljeni, in ne bi bili grajani in kaznovani. 3ur ftberfefcung. »čire gern fleifjig unb arbeitfam; aber id) btrt immer franflidj. Senti bu nur nidjt fo nad)lčifftg (nemaren, neroden) mareft! SGBenn nur biefe £>errn ntdjt fo ungcbulbig maren! ©iefe 3)iener miirbert nidjt getabelt unb geftraft merben, menn fie nidjt fo faul unb unfolgfam maren. Sare jener (oni) ©attler nidjt nadjlafftg, er mare fdjon reid). 2lud) ber ©djtnieb »are nitf)t arm, menn er nur arbeitfam mare. gene giittglinge maren brao, menit fie nur nidit rnandj* mat (včasi) ungcbulbig maren. ©inft (nekdaj) maren biefe ©djmiebe, ©attler unb ©artner arbeitfam unb reid); fie maren nidjt fo arm, menit fte ttidjt itntner franflicft maren. Sdren biefe gunglinge nur nid)t fo nadjlafftg! SBareft bu frof), menn id) unglitefltc^ mare? ®až Stnb mare nidjt traurig, menn bie !žftutter nodj am 8eben mare. 24. Ml&d vojdk, junger er junge greranllige fampft; er »ar irnmer brat) unb tapfer. Der englifdje ©olbat fi^t Ijier, ber ofterreidjifcfjc SKatrofe liegt bort. ®er f^ma^e ©urft^e ru|t au«, ber alte ftarfc ganbmann arbeitet inimer. $)er fleifjige £>anb»erfer arbeitet aucfe. Slrbeitet audj tnein ©ruber? 2JMn junger ®enoffe fatnpff. Edmpft ber alte 2ftatrofe aud)? @r fdmpft nidjt; er ift franf. ©er junge ©olbat fedjtet. ©er alte Unterofftcier fedjtet cutdj. ilžein fleigiger ©tener arbeitet iinmerfort. 9Wein ©iener ift fefjr brat). ©er alte @or= p oral befie^It unb ber junge §rei»illige geljorc^t. ift ber englifdje SKatrofe unb tnein Samerab, ber junge bfterreidjifdje §auptmann? $ener ruljt braujjen au«; biefer fteljt oben. $ft ntcfjt Ijier ber junge geredjle Seamte unb ber alte flcipige §anb»erfer? — (S&ieljaljl.) |)ier ftefjt ein Ijoljer aber feljr fdjroadjer Saum. ©ort fteljt metn alter fdj»erer SBagen. Sffio Itegt ba« neue Regiment? SBo liegt ba« neue englifdje ©djiff? ©telje! tnein alter fd)»ar$cr £ornifter ift f)ier unb tnein netter £mt and). Unb »o ift tttein alter $ut? 2Bo fte£)t bie alte 23urg? ©te alte Ijolje Surg fteljt bort atn ŠSerge (= oben). — (SSielja^l.) 25. Tvoj bratranec, brin Sfteffe (i8ruberfof)n); tvoji bratranci; tvoj dster mkč, beiit fdjarfeč ©djmert; tvoji dstri meči. Dopiistnik,-a (pl.-i), Urtaubcr ; b6jnastiknja,-e(pl.-e),98affenrocf; odpiistnik, -a, dosliiženec, -nca top, -a, -o, ftitmpf; (pl. -nci), 9lbfd)ieber, Veteran dster, -stra, -o, jdjarf; (auSgebienter ©olbat); velik, -a, -o, grofe; most&r, -rja (pl. -rji), fjontonier; mil, -a, -o, flein; stric, -a (93ater8=93ruber), Dnfel; širok, -a, -o, brcit; lijec,-a (ajJutter^Srnbcr), Oljcim j 5zek, -zka, -o, fdjtnal; pripor, -rja, priporec, -rca (pl. rumen, -a, -o, Ž61t, -a, -o, gelb; -rci), bandero (pl. -a), ; rudeč, -a, e, roti); rezilo, -a (pl. -a), tlinge; d61g, -a, -o, lang; nož, -a (pl. -i), SReffer; kratek, -tka, -o, furj; [meld?eg; plišč, -a (pl. -i), 3)?antel; ktčri, -a, -o (kateri), toel^er, roeldje, črevelj, -vlja (pl. -i), ©djulj; kak, -a, -o, mie ? mač fiir ein ? Poje, er fingt; p6jejo, fie ftngen; slika, er malt; slikajo, fie malen; strelja, er fdjiefjt; streljajo, fie fdjieften; risa, er jeidjnet; risajo, fie jeidjnen; kuha, er fodjt; kiihajo, fie fodjen. ftbung, vaja. Moj bogati bratranec je bolen, tvoj ubogi ujec je zdrav. Stari ujec je še zdrav in vesel; on vedno dela in poje. Ali dela in poje tudi stari rokodelec? Mladi dopustnik dela in stari dosluženec počiva. Kteri dopustnik je bolen? Jaz sem močen in velik, ti si slab. Kteri dosluženec ne dela? Močen in zdrav strelec vedno strelja. Ta mali mostar je močen mož. Marljivi učenec risa, mladi gojenec tudi risa. Kuhar kuha. Slikar slika. Mlinar dela. Lovec strelja. Gojenec ne strelja. Podlovec in nad-lovec tudi streljata. Kteri vojak še strelja? Moj široki meč je oster, tvoja ozka sablja je topa. Tu stoji belo, tam stoji črno bandero. To1 bandero je žolto, ono črno. Kak je tvoj novi nož, top ali oster? Moj novi nož je zelo oster. Ktera sablja je ostra, tvoja ali moja? Kaka je tvoja bojna suknja? Kako je tvoje bodalo ? Dolgi meč. Kratki plašč. Stara bojna suknja. Budeče bandero! — (23ieljaljl.) 3 u r it b e r f e fc u n g. 2Mn reicfier O^eim ift fjier. ®ein fleigiger unb braoer SRcffe ift franf(icf). ®er alte 2tbfcf)ieber ift fcfjon fc^ioact). Der junge Urlaubcr ift gefunb. £)iefer arbeitet, jcner arbeitet nidjt. ®er junge ^ager fingt unb ift tmmer frijijlicE). ®r ift ein braoer Sdjii^e; er jdjiefjt. ®er alte 23ater (pl. očetje), ift trdnflief). 2Bar biefer fleine aber ftavfe $ager aitd) tapfev ? ®iefer ^5ontonier ift ein ftarfer sJJfann. 1 ®urd) S§orfe£uttg etrte§ le ober to an aHe 83iegungen be§ ta, ta, to ttrirb btefeS gurttort nadjbructtidj berftartt; le-ta, le-ta, le-to, biefer ba, biefe Ijier, efien biefeš. SDiefer Dberjager ift franflidj, jener 93iic§fenmacf)er ift ftarf unb immer gefunb. ©o ift ber alte Onfel? ©o »ar ber junge SReffe? ®er ffeigige ^ogling fifct oben unb jeidmet. ®er alte iBialer malt nod) immerfort; er ift fef)r reid). Der fleifjige aJ?iittev arbeitet immerfort; er ift aber arm. 9Bo ift ber Jleine Sod)? ©r ift ju £aufe unb fod)t. 2Bo ift jener ftarfe 2)iann, melc£)er geftern fritfy Ijier »ar ? — (93ieljal)l.) £)iefe galjnen finb fdjroarj, jene finb gelb. ffiel^ie finb tteijj, weld>e finb rotlj ? 2Bo finb beine groben Sdjufje? |>ier. 3Jžeine ©d)iilje finb flein unb eng. ©o toaren biefe meigen SBantel unb jene fc^ioarjen SBaffenrbcfe ? ffio finb beine Sffiaffenrbcfe ? @inb fie alt ober neu? 2Bo liegen meine nenen SJieffer, meine fcfearfen Stingen unb beine langen SJičintel? ®iefe Slingen finb feljr ftumpf. 3Bo maren beine engen ©djulje? Oben liegen furje 2J?antel. — (©njalj!.) tfcmerkttttg. 2)lannlidje §auptraorter enbigen im ?Rominatit> ber 3»eiga^l auf a unb in ber SBieljaljl auf i. ®ie ®eiroorter Ijaben in ber ©n^aljl fiir ba& m a n n l i $ e ©efdjledjt i (»enn aber »on einer unbeftimmten ^erfon ober ©adje bie 9?ebe ift, ift il)r Hučlaut ein Eonfonant, al«: lep-i rojak, ber fdjone ©olbat; lep vojak, ein fcpner ©olbat), fiir baS leeiblicbe a unb nur fiir baS f či čE? 11 c^ e o (nad) č, j, š unb ž aber e), atš: rudeče [nidjt rudččo] jabelko, rotljer Slpfel; moje ok<5, mein Sluge). £>ač jueignenbe ^iiOTort: moj, tvoj, njegov, ftimmt, fo roie ba$ Seitoort, mit feinent |>auptmorte in ©efc|led)t, gatjl unb gall iiberein, alž: moj klobuk, mein §ut; moji klobuki, meine £>iitc; tvoja puška, bein ©etoeljr; tvoje puške, beine @e»Bel)re; njegovo polje, fein gelb; njegova polja, feine gelber. M6ja ljiiba sčstra, meine liebe <3d)tt>efter; m6je ljtibe sžstre; 26. tv6ja „ „ beine Mačeha, -e, ©tiefmutter; perica, -e, SBafdjerin; č&ka, -e, Sjafo; d6ber, -bra, -o, gut; Md, -a, -o, bbfe; globok, -a, -o, tief; plitev, -tva, -o, feid)t; moder, -dra, -o, blau; zelen, -a, -o, griin; lahek, -hka, -o, leidjt; nizek, -zka, -o, ntebrig; tv6je Mpa, -e, Sappe knjiga, -e, 53ucC?; gora, -e, 23erg; pečina, -e, skšla, -e, §elfen; reka, -e, glufč; p6t, -a, 2Beg; ostrorobat, -a, -o, fdjarffantig; r6bat, -a, -o, lantig. cčsta, -e, ©trafje; Pere, er »afdjt; perejo, fie mafdjen; čita, er lieft; čitajo, fie lefen; piše, er fdjreibt; pišejo, fie fd^reiben; račtini, er redjnet; račtinijo, fie redjnen. Ubung, vaja. Mati je dobra. Mačeha je huda. Moja kapa je nova, tvoja je stara. Tukaj leži modra kapa in Črna čaka. Kak je tvoj telečak? Moj telečak je rudeč. Ali je tvoj telečak tudi rudeč? Ne, moj je črn. Kje je tvoja mlada sestra? Moja sestra je doma, ona bere, ali piše, ali dela. In kje je mala vnuka ? Ona je zunaj in poje. Stara perica stoji zunaj in pere. Ta pridna učenka vedno bere ali piše. Mlada mlinarica dela, vesela slikarica slika in poje. Gora je visoka, skala trda. Ta gora ni visoka, je nizka, ona pečina je visoka in ostrorobata. Tvoja zelena kapa je lahka, moja črna kapa je težka. Moja nova puška je tudi zelo težka. Ali ni bila tukaj mlada grofica. Ktera kuharica kuha danes, mlada ali stara? Ktera reka je globoka, ktera je široka in plitva? Ta cesta je ozka, ona široka. Moja knjiga je nova, tvoja knjiga ni nova, je stara. gurti&erfefcung. Sffio ift bie £od)ter unb bie (Stiefmutter? $ft ni$t bie liebe 2J?utter fiier ? ®eine freimblidjen ©dimeftern finb irnrner tuftig, tneine ©djroeftern finb traurig. Strbeiten biefe fleipgen SBdfdjerinen nod) ? fie maf^en nod) immer. 2Bo finb bie reidjen ©rafinen? ®te geljorfamen unb aufmerffamen Snfelinen ft^cn 511 §aufe, lefen, redjnen unb fdjreiben. Die gefatfige unb freunblidje SOfalerin ift fe§r fleijjig; fie arbeitet imtnerfort; bie franfltdje iftiifterin arbeitet nidjt. SDiefer fdjtoarje Sjafo ift grofi unb breit, jene griine tappe ift ffein unb niebrig. ®eine Sappe ift blau. 2Bo finb bte atten 23iidjcr? £)ie 8od)inen fteljen unb fod)en, bie @d)iilerinen fi^en, fdjreiben ober redjnen. SDJeine ŠcEjroefter malt, beine ©djmefter geidjnet. ©o finb breite iffiege, tiefe gfiiffe, [)0§e 23erge unb fantige gelfen ? @inb beine Siirfjer alt ober neu? Škldjer Slornifter ift rneut, toeld)er ©jafo, meldjeS ©e« »eljr ift bein? SOJein ift jener rotfje £ornifter, jener neue Ejafo unb biefeč fd&tuere @eice()r. SBo liegen nteine niebrigen blauen Sappen ? — (Umieanblung ber galjil in iebem @a§e in bie anbere.) 27. Ostra s&blja, fdjarfer @abel; dstre sdblje; čisto orožje, reine SBaffe; čista orožja. Ptfška, -e, ©emeljr; bitva, -e, ©djladjt; piišica, -e, 23iid)fe; jžz, -a, SBaffeme^re; risanica, -e, gejogeneč ©erceljr; nasip, -a, nakdp, -a, ®amm; krogla, -e, Šhigel; trdnj&va, -e, geftung; zemlja, -e, ©rbe; trdnjavica, -e, §ort; dežela, -e, 8anb; stolp, -a, ST^urm; sr&jca, -e, |>emb; kdpel, -i, Sab; t&bla, -e, STafel 5 str&ža, -e, SBadje j studenec, -nca, Srunnen, Duelfe; postelja, -e, Sett; b6j, -a, ©efedjt (namentlidj ©abet= r6čen, -čna, -o, flinf, beljenb ; gefe^t); trden, -dna, -o, feft; okrogel, -gla, -o, nmb ; mrzel, -zla, -o, falt; železen, -zna, -o, etfern; um&zan, -a, -o, nesnažen, -žna, -o, krv&v, -a, -o, blutig; [toarm; fdjmufcig; t6pel, -pla, -o, g6rek, -rka, -o, rijast, -a, -o, roftig; NavMno je, e« pflegt gu fein; navddno so, fie pflegeit 511 fein. iibung, vaja. Zemlja je krogla. Zemlja je okrogla. Dežela je velika. Ktere krogle so železne? Tvoja ročna puška ni čista, ta risanica je tudi nesnažna in rijasta. Tabla je črna. Ktere table niso črne? Srajca je bela. Srajce so tudi rndeče in modre. Ali so vse tvoje srajce bele? Moje orožje je nabito. Ktero orožje ni nabito? Gori stoji trdna in visoka trdnjava. Doli stoji straža. Ta postelja je široka, ona ozka. Kopel Je ali topla ali mrzla. Studenec je globok. Kaka je ona krogla ? Železna. Ta nasip je širok, visok in jako dolg. Danes je bila krvava bitva. Mrzli studenec. Črna široka tabla. Mala ali trdna trdnjavica. Kratka in dolga orožja. $ur Uberje^ung. S)?ein gejogene« ®e»e^r ift gelaben. ©inb audj alle beine §anbge»el)re unb SMdjfen gelaben? UJteine ©abel finb rein, beine Saffen finb inžgefammt (vseskup) fdjtnufcig unb roftig. $)ie* fe« ®eioefjr ift aud) fdjmufcig. ©arum ift e« nidjt rein? Šo »aren jene eifernen $ugeln? £>iejer breite ®amm ift aud) feljr feft. 3)ort unten fteljt ein neue« gort; e« ift feljr flein. £>ier oben fteljt ein nieb= riger, alter, aber nodj fefter Stjurm (stolp). So fteljt bie neue, 100 bie alte Sadje? Dben. Sarum fleljett §eute atie Sadjcn oben, »arutn fteljen fie nidjt unten? ®ie eifernen SSetten finb feft. £>a« ©efedjt »ar furj, aber feljr blutig. §ier liegen gelabene ©emefjre, bort fteljen fd)toarje SEafeln. ®iejer ©runnen ift tief. Seldjer 53runnen ift no6 jo tief »te biefer? ®ein $emb ift blutig; bu bift aucb ganj blutig. So finb beine fdjarfen ©dbet unb tneine gclabenen 23iid)fen? Sttte Saffen finb Ijier; aber alle finb roftig. £>ier fteljt ein toarate«, bort ein Jalte« S3ab. Sarum finb biefe gejogenen ©etoefjre roftig unb biefe ©abel uitrein? — (Utntoanblung ber 3°^ eineS iei,en ©al^e«.) Trda kost, parter Snoven; Domovina, -e, 33aterlanb; domačija, -e, d6m, -a, §eimat; veselje, -a, radost, -i, greube; žalost, -i, £rauer, Sraurigteit; s61, -i fpl. -i), @al3 ; taž, -i (pl. i), 8tige ; n6č, -1, 9>Ja4t; bolezen, -zni, Sranfljeit; g6vor, -a, Sfebe; beseda, -e, Sort; jezik, -a, 3un3c/ ©pracfje; trde kosti, Ijarte $nodjen. rčč, -i, ©adje; dolžn6st, -i, $fli<$t; slovenski, -a, -o, flooenifdj; češki, -a, -o, boljmifd); nemški, -a, -o, beutfdj; 6gerski, -a, -o, ungarifd); lep, -a, -o, krasen, -sna, -o, fd)bn; grd, -a, -o, grdoben, -bna, -o, abfdjeulidj, garftig; kako? »ie? seveda, freilidj. fibung, vaja. Moja domovina je Avstrija, tvoja domačija je Ogerska. Kako lepa je moja domovina! Kratka je bila moja radost. Da bi tudi žalost moja bila kratka! Tvoj govor bil je dolg, moj le kratek. Ktere so tvoje in ktere moje dolžnosti? Laž je grdobna. Tvoja bolezen je bila huda in dolga. To je seveda zlovoljna reč! Sol je bela. Vse soli niso bele. Te reči so jako lepe. Moj jezik je slovenski, tvoj je češki, njegov pa nemški. Včasi je tudi kratka bolezen huda. Mrzla črna noč. Težke dolžnosti. Dolga radost, dolga žalost. — (Ummanblung ber 3at)t in ienen @a|en, Ido eš gulaffig ift.) 3ur fiberfefcnng. Sltte biefe ©acben finb tnein. ®ie 9ladjte finb jetit fef)r furj unb falt. So Itegt bein S3aterlanb ? $ft bein Sater* lanb Dfterreidj ober Ungarn (Ogersko)? ®eine Ceiben »aren lang; »ieleidjt merben aud? bein greuben lang fein. 3)ieine ^pic^ten finb fefjr ftfjmer. ^reilicf)! ba« ift eine 8uge. £>eine ^flidjten finb flein unb leidjt. Deine greuben toaren fe^r furj. $ebe Siige ift abfd)eulic§. £>ehte tranffjeit icar furj. $)ie meijjen tnodjen finb fetjr [)art. 9JMne 9frbe ift imnter !ur§, beine aber lang. Seldje ©alje finb meijš? fiftttcrkuitg, ®ie meiblidjen auf a auSgefjenben Dauptmorter ^aben im 9?ominati& in ber 3meigaI?I i unb im 9?ominati» ber SMeljaljt e; bie auf ben ©onfonanten aužgeljenben neumen fomol)! in ber 3we'5 al« aud) in ber i an; bie gmuptmorter: gora, 23erg; voda, Saffer; rosa, Zfjau; gospa, $rau u. f. m. §aben im 9?ominatio ber 3mei= unb SBielja^t e. ®a§ attributioe ©eimort fjat im meiblidjen (Sefd)led)te ber ©njatjl a, im 9Jominatio ber S1™^1 i 9?ommatm ber 33iel* jatjl e sum Služgange. (Sbenfo neumen bie peignenben giirmorter moj, tvoj, njegov im meiblidjen ®efd)Iedjte in ber ©nsaljl a unb in ber SMel^aŽ;! e an. 29. Moje novo sedlo, mein neuer ©attel; moja n6va sedla; deklica, 9i)iabdjen; deklice, bie SIMbdjen; p61je, $elb; poljd, gelber; na b6j iti, ju gelbe jiefjen; z bojišča sp6kati, auž bem gelbe fdjlagen; umakniti se, baS $elb raumen; tvoje znamenje, bein 3e'<^en! tvoja znamenja, beine 3eidjen. Per6, peresa, geber; lafeta, -e, Saffete; čelo, -a, @tirn; [fpnidj; ležišče, -a, Siegerftatte; geslo, -a, Šofung (parole), Saljl* siilica, -e, Sanje; knez, -a (pl. -i), giirft; pika, -e, ^ife; grof, -a (pl. -i), ®raf; list, -a, pismo, -a, 93rief; ptič, -a (pl. -i), ptica, -e, SSoget; 6zek, -zka, -o, eng; žrebe, žrebeta (pl. -§ta), gotjlen; šiljast,-a,-o, špičast,-a,-o, fpifcig; džček, -čka (pl. -i), Enabe; širok, široka, -o, meit, aučgebetmt; m6rje, -a, 2>?eer; leta, er lauft; letajo, fie laufen; bojišče, -a, (Sc^ladjtfelb; frči, er fliegt; frčijo, fie fliegen. Ubung, v a j a. Zunaj stoji novi top in stara lafeta. Gori leži moje angleško sedlo, doli tvoje ogersko sedlo. Kako je moje in tvoje pero? Moje pero je dobro, tvoje pero ni dobro. Čelo je visoko ali nizko, široko ali ozko. Kako je geslo? Geslo je vselej kratko. Polje je široko ali ozko, kratko ali dolgo. Morje je globoko in jako razširjeno. Tukaj leži široko krvavo bojišče. Ptičica (Voglom) leta, veselo žrebe leži. Zunaj dela mlada deklica; doma piše marljivi deček. Sulica (pika) je rob&ta (fantig), šiljasta, ostra in dolga. Moje pismo je vselej kratko. Knez je bogat. Ta grof je blag in prijazen. 3urUberfe£ung. £)ier fteljen neue ®anonen, bort ftefien alte Saffeten; ba oben fteljen a ud) neue Šanonen. 293o liegen bcine gelber? §ier. aufe unb arbeiten beftanbig. £>iefe faulen tnaben finb audj bb8; fie arbeiten nidjt, fie lattfen tntmer braufjen. 2Bo ftttb bie reidjen (jun< gen) ©rafen? @inb fie itodj nidjt l)ier, aber bie (jungen) g-iirftett finb fdjon l)ier. auptleute? llnfere galjnen finb fcbroarj unb gelb, rotlj unb toetj?. |)ier fte^en euere SDiajore. Unfere ftafjnenfiifjrer finb alte unb robufte (korenjaški, čvrsti) Sftiinner. 2Bo finb unfere 9tocfe unb euere ©djuge? Žiegen nidjt oben unfere ®jafo§ unb euere Sappen? Unfere greuben toaren furj, aber unfere 8eiben roaren lang. SBo ftnb unfere 23iidjer unb gebern, euere £ornifter unb Sffiaffenrocfe ? Unfere 2Jčitfcpler arbeiten. Suere ©djiiler jeidjnen. Unfere Sameraben finb fefjr fleijjig unb arbeitfam. 31. Inženirski voj&k, ©apeur, ©enie« folbat; pijonir, -rja, ^3ionnier; [neur; podkčpnik, -a, podkop&č, -a, 2)?i= pčšec, -šca, ^nfanterift; uMn, -a, Uljlane; drag6n, -a, 33ragoner; huzž,r, -rja, |)ufar; čevljar, -rja, ©djufter; jčzdec, -a, Oteitev, Eaoallerift; umetnik, -a, Siinftler; pek&r, -rja, ©Mer; možnar, -rja, 3)ibrfer; p&laš, -a, 'paflafdj; čveterondžci, 33ierfiijšler; orodje, -a, SBerfjeug; kompanija, -e, Sotnpagnie; prčdovka, -e, 33orberIaber; zždovka, -e, Dinterlaber; repetirka, -e, 9tepetirgemeljr; pika, -e, $ife, Sanje; samokres, -a, ^tftole; jdtagan, -a, ©abelbajonnett; sekdček, -čka, ponnier»©abel; kdnj, -a, ^ferb; [pferb; samotv6rni konj, ^adtljier, ©auni» vol, -a, OcbS; č>sel, osla, gfel; mezek, -zka, 3Jfaulefel; cepin, -a, ©pi^ijaue, ©pi^frampe; obleka, -e, -Kontur, Šleib; miza, -e, !£ifdj; narednik, -a, gelbwebel; karabinka, -e, Sarabiner; n&klo, -a, Slmbog; lopdta, -e, ©djaufel; vilice (pl.), @abei; havbica, -e, ^jaubtge; klčšče (pl.), §ange; žlica, -e, Sioffel; klop, -i, Sanf; stol, -a, ©tuljl; kl&dvo, -a, |)ammer; pohišje, -a, §au§gerat^e; soroden, -dna, -o, cenoanbt; rodovinec, -nca, 33ertt>anbter; skriven, -vna, -o, t&jen, -jna, -o, ge^eim; mešč&n, -a, 23iirger; ali — ali, entiseber — ober. 3ur ftberfeljung. ®te ©rofsoater, ©rofimiitter, 23ater, SKiitter, ©tiefmiitter, ©oljne, STbdjter, ©ttfel, STanten, ?ieffen, Snfel, gnfelinen, Sriiber unb @d)toeftern fjeifjen SSemanbte. £>ie ©berfte, Dberftlieutenantž, 3flajore, |)auptleute, Hbjutanten, DberlieutenantS unb SieutenantS finb Officiere. £)ie 2Bad)tmeifter, ^elbrcebel, Dberjager, galjnenfiiljrer, guggfiifjrer, Unterjager unb Sorporate finb Unterofficiere. 2)ie ^nfanteriftcn unb ^čiger, bie ®ragoner, U^Ianen unb |hifaren, bie trtifleriften, bie ^ionniere, ^ontoniere, ©apeurž unb SKineurS finb ©olbaten. £)ie |jufaren, ®ragoner unb Ufjlanen finb Saoalferiften. £)ie ©efreiten finb nicfjt Unterofficiere. ®ie greimilligen unb Urlauber finb aud) ©olbaten. @inb bie Stbfdjieber aud) nodj ©olbaten? 35ie 23iicfyfenmad)er, ©attfer, ©djmiebe, SOMtfer, 23acfcr, ©artner, ©d)ufter finb §anbwer!er unb 23iirger. $)ie §anbiuerfer finb audj SUeifter. £>ie 2Mer finb Siinftler. 2Ba3 finb bie ©rafinen, SDfalerinen, 2Jiiitterinen, ©djiilerinen, £bd)inen unb 3Bafd)erinen ? 2Bie {jeijjen biefe jungen 3)iab= djen unb $naben, jungen ^iirften unb ©rafen? Unfere SBaffen finb biefe: ®anonen, §aubi|en, Slibrfer, SBiicEjferi, ©etoe^re, ŠJfepetirge®ef)rc, ^iftoten, 33ajonnette, ©abelbajonnette, ©abel, einben finb Sttonturen. SffiaS ift ein1 ŠBaS ift eine Eompagnie? 3Ba§ ift ein Sataillon ober ein Regiment? @inb afle 2l?atrofen grofe unb ftarf? @inb afle jungen baten gefunb ? @nglifd)e @d)iffe. Dfterreidjifdje, flooenifdje, bb£)mifdje unb ungarifdje 9iegimenter. Dfterreid)ifd)e Dfficiere. ©nglifd)e 3)iatrofen. Stapfere greiiuittige. ©eljetme geidjen. Surje unb lange Sriefe. Bctncvkung. TOe §auptn>orter voerben nad) br ei £)ec!inationen, »uie bereitč im § 12 gefagt, abgeanbert. 3ur I. ©eclination geljbren atfe mannlidjen Dauptioorter, unb eS rcerben nad) bem 33iegungStnufter „voj£k" bie |)auptn>brter mit breitem (vidi § 12), nad) „meč" bie |)auptroč)rtcr mit engem Stuslaute (c, 5, j, š, ž), nat^ „sin" aber jene einftfbigen ^aupticorter abgeanbert, icelc^e im ©enitio ber ©inja^l gerne ein u er^alten. 3ur II. ®eclination ge^bren alte f a d) I i t^ e n §auptiobrter, unb e§ »erben bie SBorter auf o na^ bem OMegungSmufter „leto", bie SBbrter auf e aber nadj „polje" abgeanbert. $ur III. Declination ge^oren afle meibli($en ^auptmorter unb bie mannlid)en auf a, unb icerben bie |jauptn)brter auf a nad) bem SiegungSmufter „žena", bie .giauptiubrter, bie im ©enitio i er^alten, nadj „nit", unb jene, »elc^e im ©enitio ba§ i betonen, nad) „gos" abgeanbert. 1 ®a§ beutfdje unbeftimmte ©ef^Ied)t§tDort ein, eine, ein btei&t im ©lo»e» nifdien uniiberfe^t. 32. 9Socatit», zvalnik. Hr&bri vojak! tapferer ©olbat! hr&bri vojaki! moj ljubi mladeneč! inein lieber Sun9e! moji ljiibi mladenči! ,st;ii'i grad ! alte 23urg! štiri gradovi! močni m6ž! ftarfer 2ftann! močni možjč! d6bri stric! guter Onfel! dobri strici! moj ostri meč ! meitt fdjarfeS ®cf)U>ert! moji ostri meči! Nov&k,-a, novinec, -nca, SHefrut; drag, -a, -o, trener; stanoviten, -tna, -o, ftanbljaft; pogubon6sen,-sna,-o, »erberblidj; srčen, -čna, -o, f>ergf)aft; sem, J)er, t)iel>ev; siv, -a, -o, grau; naprej, »ornartč; častitljiv, -a, -o, efjnotfrbtg; pridi! fomtne! pridite! fontmct! 3ur iiberfe^ung. ©tanb&after Solbat! Sapferer ©olbat! (£§rftmrbtger, grauer Veteran! SUter (Sorporal! |>erjljafter Unterofficier! Steber 9iefrut! fei brao. 9}?eitt lieber, atter gugžfii^rer! £>err 8ieute* nant! .£>err £aupttnann! §err 9Jža]or! §err Obcrft! id) bin f)ier. ®ieuer! fontme l;er. 3bgling! fei fleifeig. 2J?ein lieber 2Mer! tuie bift bu fdjott alt. 23onvartS! fjer^after gager. Sltter Oberjager! gunger llnterjdger! foiniuet fjer. SO^cin lieber Sruber! S)?ein alter, efjrtuiirbiger SBadjtmeifter! bift bu p ,§>aufe? O (6) mein treueS ®d)toert! O (6) ntein tfjeurer, atter ^affafdj! 33. Dobra žena! gutež SBeib! ddbre žene! moja ostra s&blja! mein fdjarfer @abel! moje ostre sibljo! dr&go orožje ! t^euere SBaffe! držga or6žja! trda kost! parter Snodjen! trde kosti! 3 ur itberfefeung. SDJeine liebe, gute Sante! n>o bift bu? aJicinc gute, liebe balerin! fomme Ijer. £()euere 3)hitter! bift bu ju |>aufe? ©dimefter! bift bu nidit braufeen? @et brat), liebe JJfalerm! id) bin fyier. D ©efe^t! mie blulig loarft bu. tugel! lote fd)toer bift bu ? Sraoer 3ug! gapfere (Sompagnie! £) mein tf)euere§ ®emet)r! Hrmež SEBeib! fomme Ijer. 34. Težko topovje (strelba)! fd)tcere3 ®efd)ii§! težki topovi! mdla deklica! fleine« 9)Jabtf>en! m&le deklice! moje široko polje! mein breitcg g-elb! moja široka polj ž,! moje tajno znamenje! mein geljeimeš 3eidjcn! moja tajna znamenja! 3ur ti&erfefcuttg. ©attel! bu bift fdjon alt. tanone! bu bift eine oerberblid)e SSaffe. £> breite gaffete! £> fc^iuere« ©efnt bift bu. 2»?eer! bu bift tief unb breit. Sanje! bu bift fcbarf unb jpifeig. SJžeine neue geber! mie fd)č>n bift bu. ©iferner §ammer! bu bift fdjmer. 8iebe3 SSoglein! fei nur immer froljlid). 9ttein tf)eurer SSrtef! mo bift bu? fkttuvkung. ®er 95 o c a t i o ift fiir atte 3«^en unb (Sefdjlecfjtct gleidj bem ^ominatm; nur Krist (G^riftuž) Ijat im 93ocatio: Kriste! ©benfo ift mandjmal: brate! o Gruber! sine! o ©ot)n! u. f. m. ju pren. 35. ?lccufatiti, tožilnik. $)er Iccufatio begeidjnet auf bie $rage: kogi? men? einen belebten, auf bie grage: kaj ? mag ? einen u n b e l e b t e n ©egenftanb. Poznim, idj fenne; poznimo, mir fennen; pozniš, bu fennft; poznite, if)r femtet; pozni, er, fie, e§ fennt; poznijo, fie fennen. Poznil, -a, -o sem, idj Ijabe poznil, -a, -o si, bu Ijaft poznil, -a, -o je, er, fie, ež Ijat poznili, -e, -a smo, mir fjabett poznili, -e, -a ste, if)r Ijabet poznili, -e, -a so, fie Ijaben Poznij! fenne! poznijmo! fennen mir! poznijte! fennet! pozniti, fennen (^nfinitiu); bom poznil, -a, -o, id) merbe fennen. Klicati, rufen; kličem, id) ritfe; klical, -a, -o sem, id) ijabe gerufen; kliči! rufe! bom klical, -a, -o, idj merbe rufen. Čistiti, reinigen; čistim, idj reinige; čistil, -a, -o sem, idj Ijabe gereinigt; čisti! reinige! bom čistil, -a, -o, idj merbe reinigen. Imčti, Ijaben; imim, idj Ijabe; imel, -a, -o sem, idj fjabe geljabt; imej! I)abe! bom imel, -a, -o, idj merbe Ijaben. Tvojega stirega služabnika, beinen alten ®iener; tvoje stire služibnike; svojega1 ljubega gojenca, feinen liebeti 3ogling; svoje ljube gojence; moje ostro bodilo, metn fd)arfe§ 23ajonnett; moja ostra bodila; tvoj težki meč, bein fdjmerež @d)mert; tvoje težke meče. 1 ®aš jueignertbe g-iirttjort svoj (fetn) reirb in atten ©nbungen lote moj unb tvoj beclinirt. £Rur ift ^iebei ju Benterfen, bafž e§ aud£> anftatt ber fibrigen ju« eignenben giirtnorter (ntein, bein, fetn, i^r, unfer, euer) baitn gefefct toerben mitfž, gefannt. Ces&r, -rja, Saifer; b6bnar, -rja, Stambour; ritm6jster, -stra, SRittmcifter; trobnik, -a, £jorntft, grontpeter ; pis&r, -rja, ©djreiber; remen, -a, Siiemen; učitelj, -a, geljrer; precej, gleid). U 6 u n g, vaja. Poznam tvojega polkovnika. Ali poznaš mojega stotnika? Poznam narednika. Poznamo tvojega majorja. Ali poznate mojega služabnika? Ali poznate svojega vodnika? Služabnik pozna svojega gospoda, gospod pozna svojega služabnika. Desetnik pozna novinca, novinec pozna podčastnika. Poznam mladega strelca, starega lovca, sivega nadlovca in stanovitnega podlovca. Koga kličeš? Kličem svojega učenca in gojenca, kličem mladega vojaka. Učitelj kliče učenca. Častnik kliče vodnika. Ritmojster (konjiški stotnik) je klical stražmojstra. Koga ste klicali? Klicali smo mladega bobnarja in močnega trobnika. Pijonir je klical huzarja, dragonec mostarja. Uradnik gleda pisarja. Koga boste klicali? Vrtnarja, sedlarja, kovača in črevljarja. Gledam svoj novi remen in tvojo novo suknjo. Ali gledate svoj plašč ali moj ? Gledali smo tvojo bojno suknjo, tvoj remen in tvoj telečak. Imam nov plašč in staro bojno suknjo. Ti imaš ozek črevelj. Imeli smo širok plašč in oster meč. 3 ur Uberfefeung. ©er Dberft fennt ben Slbjutanten, ber Sftajor ben §at)nenfii|rer, ber §auptmann ben ^elbmebel, ber S£Bad)t= meifter ben 3u3s?fiifjrer. ©er Sorporal fennt ben ©olbaten. ©er ©olbat fudjt ben Ilnterofficier. ©er Unterofficier fudjt ben |jauptmann. 25en fudjft bit, men fudjet tfjr? Seunt tfjr ben jjnfanteriften unb ben Gaoalleriftcn ? ffiir Ijaben ben jungen, aber traurigen ©efreiten gefannt; ben braoen, aber itniner franflidjen £>orniften fennen mir aud). ©er Saijer ruft ben Slbjutanten. merbe ben alten ^ager rufen. SBarum Ijaft btt ben uerbriejjlidjen alten @d)reiber gerufen? |)abt il)r ttid^t ben gefatligen SBeaniten gefefjen ? <3ef)et ben neuen jungen Unterofficier. — (SOtelsa^l). 3Bo babt iljr ettere (svoje) Sfffantct, euere SBaffenrbde unb euere abt ifjr bie reicbe ©raftn gefeben ? ®u fyaft feljr tl)euere unb pradjtige SSJaffen, Iteb* lidje S3Iumen unb einen pradjtigen ®arten. Sir [jatten geftern ein blutigeš ©efedjt unb merben morgen oiefleidjt eine grofje ©djladjt Ijaben. ^dj felje einen bof)en Serg, einen fpi&tgen $eljen unb einen langen ®amm. *>en ^^en STfjurm gefeljen. £jaft bu fdjon metne neuen Siidjcr gefeben? 35u E)aft neue ©eme^re, Sarabiner unb ^iftolen. Ijabe eine neue blane tappe. ©er ^nfanterift pu§t fein Stepetirgemeljr, ber Šragoner feinen ©abel, ber llljlane feiue ^ife. Ijabe meine (svoje) gejogenen ®emeljre gepuijt. ®u pu£eft Ijeute beine (svoje) f)intev* laber, id) merbe morgen meine (svoje) |>interlaber pu^en. Sag pu£t iljr ? Sir pu^en unfere (svoje) rofligen Saffen. 33raoe £i>djter efjren iljre (svoje) 90?iitter. Sir tjaben bcinen 23ater unb beine ©rofjmutter immer geebrt. JJd) eljre beine ©tiefmutter unb bie fleine ©cbiilerin. Sa3 baben bie Šaoalleriften gepuljt? $ljre (svoje) fdjmeren ^alafdje unb furjen Šarabiner. 37. Lahek t6p, leidjte Sanone; lahki top6vi; mMda deklica, jungeg $?abd)en; mlžde deklice; moje široko p61je, mein breitee gelb; moja široka poljž; moje znamenje, mein 3e'^en; moja znamenja. 3ur iiberfe|ung. ®er Saifer Ijat ein groj$e§ |)eer. Ijabe baž tapfere, Ijer^afte unb ftanbfjafte §eer gefeben. |)aft bu fd?on bie neue Sofung ? Sir £)aben Ijier eitte fcbmcre unb teidjte Sanone. $)a8 ®efd)ii§ fyat eine breite Saffete. |>abt iljr mein lufiigež, jungeS ^oljlen gejel)en? ©er fieljrer ruft ben fleinen ^naben. ®ie fleinen SKčibcbcn (jat er aud) fdjcn gerufen. Ser fjat ben jungen ^iirften unb ®rafen gerufen? Der Slrtitterift reinigt baž fdjmere ®efd)% ber 6a< oallerift ben alten ©attel unb ben f^marjen 9itemen. Ijabe baS auSgebeljnte blutige ©dj(ad)tfelb gefeben, fe^e bort bač alte uitb neue ®erčitlje. |)aft bu nidjt meinen SBvief gefeben? Sa« fudjet il)r? Sir fudjen ben £>ammer unb bač alte §aužgerat§e. $dj fudfje beinen iSrief. — (»ieljafl.) 38. Č4sta,-e(pl.č&ste), šarža,-e, (S^arge; vžs, -1 (f.), Dorf; prijatelj, -a, greunb; most, -li (-a), Srfifff; sovrdžnik, -a, geinb; gozd, -a, Salb; rov, -a, prekop, -a, ©raben; predstojnik, -a, 33orgefe§ter; zagr£da,-e, pregrada,-e,93arriere; r^den, -dna, -o, orbentli^ ; mesto, -a, Stabt; nereden, -dna, -o, unorbentlidj; nem&ren, -rna, -o, forgloč; sovražen, -žna, -o, feinblidj; vse (Sicc. m. unb f.), alte; vsa (tcc. n.), atte; velikokrat, oft; na, auf; črez (čez), iiber; za, Ijhtter; ohk (m.), obš (f. unb n.), beibe; pod, unter; dolg, -a, -o, lang; [ljurttg; skoz, skozi, burdj; tiren, -rna, -o, beljenb, fdjnetl, pred, nor. Mene (me), nt idj; tebe (te), bidj; njega (ga), iljn, e€; njo (jo), fie; naju, un« jtoei; nja, ja (m.), nji, ji (f.), fie jroei; nas, ung; vas, eucf); nje, je, fie. Kaznovati, ftrafen; kaznujem, idj ftrafe; bucati, ftedjen (@porn gcben); bučam, idj gebe ben ©poru; bosti, ftedjen; bodem, idj ftedje ; č&kati, tuarten; čžkam, id) toavte; odpočivati, odpočiti se, aužraften; odpočijem, idj rafte au§; hvaliti, loben; hvalim, idj lobe; iti, geljeti; ldem (grem), idj gelje; ud&riti, ftojjen; udaril sem, idj Ijabe geftojjen; premagati, nieberinerfen, befiegen; premagal sem, idj Ijabe befiegt; skočiti, fpringen; skdčil sem, id) bin gefprungen ; zažg&ti, angitnben; žgem, idj giirtbe an; pleniti, pliinbern; plenim, idj pliittbere; ustreliti, erfd)te£en; ustrelil sem, idj Ijabe erfdjoffett; st6pati (hoditi), ntarfdjiren; st6pam (h6dim), idj marfdjire; stopal (hčdil) sem, id) bin marfdjirt; vsesti se, fidj fe^en; vsedel se bom, idj roerbe midj fe^en; vsedel sem se, id) §abe midj gefei^t. It b u n g, vaja. Stotnik kaznuje nerednega in nemarnega vojaka. Ali je tudi tebe že kaznoval? Mene ni še kaznoval. Polkovnik hvali včasi mene, včasi tebe; večkrat že je naju oba kaznoval. Ali poznaš gospoda tisočnika ? Poznam ga. Ali si poznal mojo mater? Poznal sem jo; tvoje sestre in tvojega brata tudi poznam. Podpolkovnik je hvalil vse časte. Ali nje poznaš ? Ali je tudi nas hvalil? Morebiti bode nekdaj nas in vas hvalil. Jezdec b6de konja. Zakaj ga b6de? On ga kaznuje. Koga čakate? Čakamo topničarja in podkopnika. Ali ste nje videli? Nismo videli. Lovec je skočil čez rov, in sedel je pod drevo. Jaz sem za drevo skočil. Bolehni možje so sedli na klop in odpočivali, potem so sedli pod drevo. Vojaki grejo čez most. Jezdeci so potovali skoz šumo (gozd). Konj je urno skočil črez zagrado. Mi idemo v mesto. Čakajte zdaj nas; mi smo vas dolgo čakali. Zunaj čakajo vse šarže gospoda stotnika, a gospod stotnik čaka na nje. Mi čakamo tebe in njega. Ali si že videl cesarja ? Videl sem ga. Ali poznaš mojega prijatelja? Poznam ga. Sovražnik je poplenil in zažgal vsa mesta in vse vasi; ali mi smo na njega udarili in ga premagali. Jaz sem videl sovražnega častnika in sem ga ustrelil. 3 ur iiber fefcung. fe^c bid) mieber. ®u ftc^ft mid^. bore bid), ioret ifjr unS? 2Ben bat ber sJDJajor geftern geftraft? $)en ©efreiten unb ben Gorporal; aber ettd) Ijat er gelobt. 35u bift nid)t geborfant, bein Samerab ift nnorbentlid); id) merbe meber bidj nod) itjn loben, aber id) merbe cudj beibe beftrafen. tennt biefer ŠRefrut fd)on atle feine $or* gefe^ten ? 23iet(eid)t fennt er fie febon. Sennt er bidj unb nad) ? Stuf men marteft bu? marte auf metne (svojo) £ante. $enuft bu fie? 2Bir baben auf ettd) lattge gemartet. ®ie Sfeiter finb iiber bie 23arriere unb iiber ben ©raben gefprungen. §aft bu fie gefeljen? Dtefe« ^Pferb fprang iiber ben breiten ©raben nic^t fo beljenb mie jene« 3Bir finb auf ben $einb geftojjen; mir baben ba§ feinblid)e |)eer befiegt. ®ie franfen $nfanteriften l)aben fid) unter bie Saume gefefct; mir fe^ten unž binter bte 23aume. 3U §aufe fefcten mir unč auf @tti()le unb lange 33anfe. £)ie Gompagnic marfd)irte iiber bie ©rtiefe, burd) ben SSalb, burd) baS ©orf unb burd) bte Štabt. ®er §auptmann trat (stopil) »or feine Gompagnie unb lobte bte Gfjargett unb ©olbaten. 39. Našega st6tnika, unferen §auptmann; naše stčtnike; naš klobiik, unfer £>ut; naše klobiike; našo kraljico, unfere Sonigin; naše kraljice; našo v6jsko, unfer |)eer; naše v6jske. Tega1 voj&ka, biefen ©olbaten; te voj&ke; onega „ jenen „ one „ to b6jno siiknjo, biefen SEBaffenrocf; te b6jne siiknje; ono „ „ jenen „ one „ „ to grofinjo, biefe ©rafin; te gr6finje; ono „ jene „ one „ ta t6p, biefeg ©efd)iik; te top6ve; oni „ jenež „ one „ Zan&šati se,2 fid) »erfaffen; zan&šam se, id) »erlaffe m i d); zanašamo se, mir »erfaffen unč; zan&šaš se, bu »erldjjt b t d); zan&šate se, if)r »erlaffet e u albgug oifitirte jcner gorporal, toeldjen jener Unterjager ? ®iefen 3"3 bat ber Oberjager, jenen ber Sicutenant oifitirt. 3)ie Sompagnie tbeilen mir in 3"3e; ^ Regiment in ©ataitione. ^ebe« ŠRegiment fjat nur eine galjne; einft tjatte jcbe« Sataillon eine ^aljne. Sarum jiiriten ©ie1 un§ (na), ©ie, |)err Oberfttieutenant ? Sarum fdjčimet i(jr eud) unfer ? ©inft oerIie| i d) tnidj auf meine (svoje) Sameraben; je(jt toerbe idj tittdj auf fie nidjt meljr oerlaffen. Ser forgt fiir biefeu 3U3? ®er leutfelige Eommanbant forgt fiir feine 2Jiannfd>aft. 1 ®ie §ofiid)feit§anfpradje erfolgt itn @IoBettifd)en itt ber 2. $erfott ber SieU gaf|I mit Vi; boljer lautet obiger ©a£: »Zakaj se na nas jezite, Vi gospod podpolkovnik ?" 40. četftek, -tka, ®onnerčtag; petek, -tka, greitag; sobota, -e, ©amStag; nedelja, -e, ©onntag; priznik,-a, sv6tek,-tka, geiertag; enkrat, eintnal; dv&krat, jmeimal; trikrat, breimal; štirikrat, uiermal; nekolikokrat, einigemat; nav&dno, gerooljnltdj; do, bič; nič, nidjtS; domii, nadj §aufe; pop61dne, 9er Iccufatio aller galjlen unb ®efd)ted)ter ift gleidj bem ^ominatio, mit alteiniger tučnaljme ber belebten mannlidjen |jauptmbrter, bann ber me i 61 i dj en auf a in ber ©inja^l, unb aller mannlidjen in ber 23ieljaljt, j. S.: prinesi meč, bringe ba8 ©djmert; pokliči brata, rufe ben 23ruber; pogledaj vojvodo, betrad)te ben §erjog. ®ač Seimort, fo mte bie gurmorter moj, tvoj, svoj, naš, vaš, njihov u. f. m., neumen bei ben mannlidjen belebten im Slccufatio ber ©injaljl ega, bei allen meiblidjen o an; fonft gleidjt er bem ominatio. Ta, oni Ijaben bei ben mannlidjen fflelebten tega, onega, bet alfen meiblidjen to, ono; fonft rnie im Sftominatio. — ber 23ieljal)I neumen bie Seimbrter unb moj, tvoj, svoj bei allen mannlidjen unb meiblidjen ein e, bei ben fdd)lidjen ein a an. Ta, ta, to unb oni, ona, ono f)aben te, te, ta, one, one, ona. 2.) ©ie meiblidjen |jauptmbrter auf ev, bie fidj im ©enitio auf e enbigen, Ijaben ben Stccufatio ber ©inja^l bem ^ominatio gleidj, j. 23.: cerkev = Slcc. cerkev (feltener cerkvo), bie $irdje; molitev = Slcc. molitev (feltener molitvo), baž ©ebet. 3.) ®ie ^auptmbrter mati unb hči Ijaben im Stccufatio ber ©in= ja^t: mater (bie SDiutter) unb hčer (bie £odjter); ebenfo I>at ljudjč (bie Ceute) im Iccufatio ber »ieljaljl: ljudi (bie 8eute). 41. ©emtiH, rodilnik. ®er ©enitio fteljt bei ^erfonen auf bie grage koga? (čega)? meffen? 93ei @ad)en česa? toeffen? (mag fiir ein)? Mojega ljubega tov&riša; mojih ljubih tovarišev; „ „ gradii; „ „ gradov; „ „ gojenca; „ „ gojencev; „ „ meča; „ „ mečev. Cšniti, fd)afeen, ben SBert beftimmen; cčnil sem, idj babe gefc^t; cžnil bom, idj merbe fd)d|en; Čislati, fdjčifcen, tjoc^ad^iten; čislal sem, icf) Ijabe gefd)a§t; spoštovati, ad)ten ; spoštujem, idj adjte; spoštoval sem, id) Ijabe geadjtct; milov&ti, bebauevn; mihijem, id) bebaueve; milov&l sem, id) Ijabe bebauert; vpr&šati, pitati, fragen; pridobiti, erobera, einnefjmen; oblegati, belagern, befegen; potrebovati, bebiirfen, benbtljigen (mit ©en.); potrebiijem, idj benotljige; potreboval sem, idj babe benot()iget; libiti, gebraud)en; porabiti, benii^en; b&ti se, fiird)ten (mit ©en.); bojim se, idj fiird)te; bdi sem se, idj Ijabe midj gefiird)tet; poržjtati, beadjten. Vaditelj, -a, 2lbricf)ter; 6genj, č>gnja, geuer; jezdec, -dca, Eaoalferift; drv&r, -rja, ^oljljauer; borivec, -vca, fiampfer; ženjica, -e, ©djnitterin; rapir, -rja, ŠRapier; mlatič, -a, Drejd)er; nal6ga, -e, Slufgabe; Min, -a, zag6zda, -e, Seil; jšča, -e, z&por, -rja, ©efangntg; sfp, -a, ©idjet; kžzen, -zni, ©trafe; cepec, -pca, Dref^flegel; marljivost, -i, gleijj; r&njen, -a, -o, »ermunbet; podk6p, -a, SOHue; sfčen, -čna, -o, mutljig, mannfjaft; tes&r, -rja, gimmermann; pogumen, -mna, -o, mutljig, mes&r, -rja, gleifdjer ; tjaft; hudodelnik, -a, zločinec, -nca, len, -a, -o, faul; [lidj; 23erbredjer; priljuden,-dna,-o, leutfelig, freunb* papir, -rja, '"Papier; zveden,-a,-o, erfaf)ren, erprobt; črnilo, -a, £inte; odkritosfčen, -čna, -o, aufridjtig. Ubung, vaja. Častnik čisla marljivost našega podčastnika. Učitelj ceni nalogo učenke. Jezdec čisla nauke svojega vaditelja. Tesar in drvar potrebuje zagozde, ženjica srpa, mlatič cepca. Hudodelnik se boji ječe, lenoben učenec se boji kazni. Črnilo mojega prijatelja je slabo. Srpi teh ženjic so ostri, cepci onih mlatičev dolgi, klini drvarjev kratki. Omilujemo bolečine ranjenih vojakov. Kdo potrebuje rapirja? Kazen lenih vojakov je bila huda. Ali niste videli bodalo tega pešca? 3ur iiberfefcung. ®er |>auptmann fd)afct ben gleij? fetner braoen unb Ijer^fjaften ©olbaten. ®er Slbridjter lobt bie Slufmerffam* feit ber jungen 9iefruten. ®er 9?ittmeifter f^d^t baS geuer feineS nenen ^ferbeč. ®er Saualferift I)alt baž ^ferb beg |jerrn Oberften. £>ie 33erbredjer fiird)ten (mit ©en.) bie bunllen ©efangniffe. ®ie ^bglinge fur^ten bie l)arten ©trafen ii)reS 8el)rer§. Tue ©d)nitterinen gebrau^en (mit ©en.) bie @id)eln, bie gjoig^auer bie teite. £>ie SDJontur nnferer Ijer^Ijaften tampfer ift blutig. ®ie ^nfanteriften fiir^ten ni^t bie Sfteitev, 42. Tvoje dobre sčstre ; tvojih d6brih sester;1 „ „ sablje; „ „ sžbelj; „ piiške; „ „ pušk; „ „ pušice; „ „ pušic; „ „ čednosti; „ „ čednostij. Vojvoda,2 -e, gelbljerr, šjerjog; prijdznost,-i, greunbli^fcit, 8eut» sldga, -e, ©tener; feligfeit; bitka, -e, ©djladjt; ljudje (pl.), $o!f; vojna, -e, trieg; domoljub, -a, patriot; krogla, -e, Sugel j roj&k, -a, SanbStnann; podkova, -e, fmfeifen; strahopetec,-tca,strahljivec,-vca, učiteljica, -e, 8efyrerin; geigling; gospodinja, -e, ©irtfdjafterin; miz&r, -rja, SJTifc&ter; čednost, -i, Jugenb; številen, -lna, -o, gafjlreicf); [fam ; l&stnost, -i, ©genf^aft; skfben,-bna,-o, forgfaltig, forg* bolest, -i, bolečina, -e, ©djtnerj; izvfsten, -stna, -o, oortrefflid); rodovitnost, -i, grud)tbarfeit; kakor — tako, fo — nrie. Polastiti se, fidj bemadjtigen (mit ©en.); polastim se, ic^ bemacfjtige midj; poMstil sem se. U&ung, vaja. Sin mojega strica spoštuje svojo skrbno mater. Mati čisla čednost svoje pridne hčere. Domoljub čisla rodovitnost svoje domovine. Ljudstvo spoštuje prijaznost svojega vojvoda. Obleka kuharice in gospodinje je umazana. Dobro orožje pešcev in jezdecev zelč čislamo. Risanice našega bataljona so nove. Karabinke vaše škadrone so izvrstne. Kmetovalec se krogel boji, strahljivec se bitve boji. Hraber vojak se ne boji krogle. Bolehni dosluženec boji se težke bolezni. Stotnik čisla dobre lastnosti svoje sknšene ca,ste. Jezdec porajta podkovo svojega konja. Mi smo se polastili stare trdnjave, čvrstega gradu (SBurg) in nove havbice. Mi se morebiti tudi polastimo sovražnikove trdnjave. Mi čislamo čednosti vaših rojakov. 811 r ft&erfefcung. 2Bir fragten bie reidien ©rafinen biefeS £)rte§. 333ir rnerben bie jungen DJJalerinen unferer ©tabt fragen. graget bie SBirtfcEjafterin unfereS £)nfel§. ©ie £anten [)aben beine ©rfjrocftern, bie @d)ioeftern meine £anten gefragt. ©er forgfame 9?eiter beac&tet bie §ufetfen feine« ^Sfevbeg. ©er £ifct)ter beac&tet baž §o(j ber alten unb neuen @tuf)le, Sanfe unb £ifc&e. beac^te meine grofjen ©^merjen nicfjt. SBir f^aljen bie oortreff!id)en Jugenben unb guten (Stgenfdjaften 1 ®er ©enititi (2. (Snbung) ber ber toeMcfien §auptmorter auf a befteljt au§ bem ©tamtne beg 2Borteš, j. 93.: žena, žen. SBefinbett ftcf» jebod) ant ®nbe beš ©tammeS jmei ober tnefjrere Eottf onanten, toelc&e bie Služfpradje erfd^toerett toiirbeit, fo ttrirb Bor bett tehten ©onfotiantett ein e eingefdjoben, alž: sestra, sester. Sen Sluggattg a Ijabett aucf) einige mannlicfje §aupttoorter, olž: vojvoda, gelbfierr, §eqog; sluga, $iener; vodja, ber Seiter u. a. ©ie toerben in alten 3aI)Ien lote bie toeibltdien §auptoorter abgeanbert. unfereS gelbljerrn. Sir bemčidjtigten unč ber neuen, fetjr aužgebeljnten geftungen. Sir bemadjtigten unž ber feinblidjen gortS unb ga&Ireti^er Saffen. $unger 9)iann! bead)te immer bie $flid)ten beinež ©tanbeg. — (Sinjaljl.) Težkega kloMka,1 beč fdjmeren §uteč; težkih klobiikov, ber fdjmeren §iite; prijazne deklice, beč freunblidjen SOJdbdjenS; prijaznih deklic, ber freunblidjen SJiabd^en; širokega p61ja, beč breiten $elbc§; širokih p61j, ber breiten $elber; tajnega znamenja, bež geljeimen $eidjenč; t&jnih znamenj, ber geljeimen odpočltek, -tka, 9tulje, 9taft; l&ni, »origeS $af)r; pogrešek, -ška, hiba, -e, geljter ; drug&če, anberg. beseda, -e, Sort; Dfžati se, fid) Ijalten an etmaS (®en.); dfžim se; dfžal sem se; spominjati se, fid) erinnern ((Sen.); spominjam se; spominjal sem se; izogniti se, auSmeidjett; izognem se; izognil sem se; manjkati, mangeln, fetalen; podučev&ti, unterridjten; podučiijem ; podtičeval sem ; omeniti, eriua^nen; omenim; omenil sem; pozabiti, oergeffen; pozžbim; poz&bil sem. ttbung, vaja. Sovražnik se boji srčnih in hrabrih vojakov. Pridni in marljivi podčastnik se drži povelja, ktero mu je dal njegov stotnik. Slabi starček se spominja mlajših let. Vojaki, varujte se tudi malih prestopkov vojaških postav, drugače se kazni bojte. Včasi manjka najpotrebnejših rečij, kakor živine, klaje i. t. d., včasi celo streliva. Kedar bom podučeval novince naše kompanije, omenil bom tudi bitke, ki smo jo lani imeli. Le malopridneži pozabijo svojih dobrotnikov. Orožje skrbnega vojaka nima nobenih pogreškov. 3 u r U b e r f e ^ u n g. ®ie £)inrid)tung beS 3)ibrber8 mirb morgen fein. 5Die SRaft beS ®ataillonč mar lange. fjalte mid) an bein Sort. Sir Ijalten un§ fdjon an bie neue 8ofung (parole), iljr nod) an bie alte. ®er Sftorber fiirdjtet fein bbfeš ©emiffen; er fiirdjtet bie 1 ©oltten fidj atn ©nbe be§ OenitiBS ber aSiefjat)! ju biele Eonfonanten an= Ijaufen, fo lutrb bor bem tehten 3Mit(aute ein e (eor j ein i) eingefdjaltet, mobei jebocf) ju bcnterfen ift, baf§ lj unb nj al§ etn Saut anjufefien finb, at§: društvo, ©enoffenfdjaft; društev, ber ®enoffenfd)aften; poveljstvo, (Sontmanbo; poveljstev, ber (Sontmanbog. 43. General, -a, ©eneral; polje, -a, $clb, Sider; morilec, -lca, 3J?orber; posipalo, -a, ©treufanb; pop6tnik, -a, SReifenber; prest6pek, -pka, Ubertretung; sldb, -a, -o, fd)tr>adj; rodoviten, -tna, -o, frudjtbar; usmrtitev, -tve, f)inrid)tung; vest, -1, (Seroiffen; £>mti$tung. benotfjige 5£inte, $apier, ©treufanb unb gebern. '©er 9ieifenbe benbtljigt ber 9tulje. ®er 8anbtnann bead)tet bie grudjtbarfeit feiner Stcfer. ®er ©eneral fd)a^t bie SCapferfeit feinež |>eere§. $dj raerbe ben ©iener beS jungen ©rafen fragen. 44. Groziti se, erfdjrecfen, fdjaubern; grozim se; grozil sem se; prizadeti si, ad)ten, fid) beflei^en; prizadenem si; prizadžl sem si; M ti se, fid) fiirdjten; bojim se; bdi sem se; ustrašiti se, fid) erfdjrecfen; ustrašim se; ustrašil sem se: varovati se, fidj Ijalten, meiben; variijem se; varov&l sem se; vartij se! nteibe bu! vartijte se! meibet iljr! zgrabiti, ergreifen; zgr&bim, idj ergreife; zgrabil sem; zgrdbi! ergreife! varov&ti, fd)onen; varuj! fdjone! variijte! f ler, »ter Slifdjler. 2Bie Diet §anbmerler maren Ijier nod)? ©3 maren Ijier nodj fiinf SBacfer, fedjž Siidjfenmadjer, fieben ©djufter unb iiberljaupt »tele (mnogo) SHeifter unb |)anbmerfer. ludj einige (nekoliko) Siinftler maren (bili) Ijier. §eute finb 10 franfe ©olbaten, 11 Urlauber uno 12 2lbfdjieber nad) §aufe gegangen (odšlo). 2BaS oerfertigen bie Saffen» fdjmiebe au§ ©ta^i? 2Bie Oiel Stteffer, ©abel unb goffel £>at feber ©olbat? 2Bie iriel galjnen Ijat ein Regiment? £)ag Regiment beftcfjt auž SBataillonen, baS Sataillon auS ©ompagnien, bie ©ompagnie auž 3iigen. §aft bu fdjon oiele (mnogo) alte fjelme, Sruftftiicfe, ©djulter---unb ©djienenbledje gefe^en? ®iefež 8anb Ijat ctele Ijolje 23erge unb fpi^ige gelfen. 45. Mšega stotnika, n&še vojske, nšše sčstre; naših stotnikov, n£ših vojsk, naših sester; dnega } V0J'lka' d«la' 6ne } ' Sh } ' ' Mene (me), meiner; tebe (te), beiner; njega (ga), feiner (m. unb n.); nje (je), ifjr; nas, unfer; vas, euer; njih, jih, iljrer. Iznčbiti se, fid) befreten, fid) enttebigen; iznčbim se; iznebil s&m se; iznebi se! befreie bic^! potegniti se (za koga), fid) anne^men; potegni se! nel)me bid) an! potegnite se! nekmet eud) an! potegnem se, td) neljme ntidj an; potegnil sem se, id) I)abe mid) angenommen. Človek, -a, 9ttenfd); predfzen, -zna, -o, fred); prebivalec, -lca, Šeiuoljner; končen, -čna, -o, enbltd); prebivalstvo, -a, @imcoI)nerfd)aft; prositi, bitten; jezik, -a, gunge, ©pracbc; govoriti, fprecbcn; ime, imčna, ^ame; zadevati, betreffen, ange^en; č&st, časti, gfjre; tiče se, e$ betrifft (mit ®en.); kaznjenec, -nca, ©trafling; dobiti, befommen, erl)alten; og6vor,_-a, ^ac^rebe; dobil sem; skfb, -i, ©orge; osvojiti, fid) jueignen, erobern; priden, -dna, -o, geratljen; r&jši, licber; ilbung, vaja. Ali se me bojiš? Jaz se tebe ne bojim. Ali se nas bojite? Mi se vas ne bojimo, ali bojimo se vašega hudega jezika in vašega ogovora. Desetnik, ti vojaki so še neskušeni, imejte več skrbi! Vaša kompanija je bila stanovitna, zatorej jo čislamo. Prebivalci tega mesta zel6 čislajo vašega in našega polkovnika, Iznebi (oprosti) se že enkrat družbe tega moža, in drži se rajši onega odkritosrčnega tovariša! Potegujte se za našo čast in naše dobro ime, prosimo vas, gospod! Enega predrznega vojaka smo se končno iznebili (oprostili). Kar sem govoril, vas ni zadevalo, ampak one (jetnike) kaznjence. Vojska se je polastila te trdnjavice, ali one trdnjave ni dobila. S u r U b e r f e £ u n g. bitte ©te, |jerr ^auptmann, neumen ©ie fid) meiner an! SBirft bu bid) unfereč ungliicflid)en, oermunbeten ^ameraben annel)tnen? $d) tnerbe mtcfy feiner antteljmen. Sefreie mid) uon biefem fred>en aflenfd)en. ©efreiet unS Don biefen fd)weren ©or* gen. giird)teft bu mid) ? f«rd)te bitfi nic6t. SSSarum fiird)tet ii)r un8? SBir fiird)ten eud) nicbt. £>abt tf>r eu<£> nidjt biefer feinblid)en §aubifee unb jener gmet gaf)nen bemadjtigt? toir bemadjtigten unS il)rer. 2Bir a^ten euere Satneraben. 2ld)tet if)r and) unfere gog* linge? ^e^ntet eud) biefer frauflid)en grau unb jeneS oeraunbeten Sriegerg an. 2Btr aerben un§ tf)rer unb fetner annef)men. ©rgreifet bicfeč unb nic^t jcneS ®eraet)r. ©rgrcifet btefe unb nicbt jene Sanjen. $iinglinge, acbtet ftetS auf ben guten ^anten euerer (svojih) SSater! 46. Vojašnica, -e, voj&rna, -e, Kaferne; smčdnik, -a, ^uloer; jezdšrna, -e, 9}eitfd)ule; smodišče, -a, ^utoermagasin; jezdišče, -a, 9?citpla£; krilo, -a, gliigel; peštvo, -a, pehčta, -e, $nfanterie; naznanilo, -a, 9iapport; konjištvo, -a, 8ieiterei; disciplina, -e, £>tšciplin, 3ud)t; Bfno, -a, aSriinn; cerkev, -kve, Sirdje; življenje, -a, Seben; [lieben; svojev61jnost, -i, 2Billfiir, Se* v6da, -e, ffiaffer; zr&k, -a, 8uft; s61nce, -a, ©onne; svetl6ba, -e, liič, -i, 8idjt; cvžt, -a, 33liite; men&ža, -e, SKenage; Mhinja, -e, ®itcf)e; jčd, -i, ©peife; mes6, -a, $leifdj; riba, -e, gifd); moka, -e, 2)M)l; zelenj&d, -i, ©rihtjeiig; sklenica, -e, kiipica, -e, ®iaž; s£m, -a, -o, felbft, lauter (Slbj.). izpiti, auStvinfen; izpijem; izpil sem; trajati, bauertt; začeti, beginnen; naktipiti, anfaufen; nositi, tragen; dfžati se, fidj Ijalten an ettoaž, befolgen; r&ven, -vna, -o, gerabe; skiišen, -a, -o, erfaljren; odkod ? tooljer ? Mm? tooljin? vsakdan (2lb0.), taglic§. vsled, »ermoge; v, nadj; blizo, blizu, nalje bet, in ber ; od, iz, con. Ubung, vaja. Poznam tebe in tvojega dobrega prijatelja; ali moj oče ne pozna1 ne tebe, ne tvoje matere, ne tvojega prijatelja. Mi poznamo tvojo mater, ali tvojih sester ne poznamo. Kaj zahtevate od mene ? Ne zahtevamo od vas ničesa. Naša kom-panija nima nobenih starih vojakov, ampak ima samo mlade novake (novince). Izpil sem kupico vode,2 in precej potem kupico vina. 1 SSei negatiben ^eitmortern, beren pofttioeSormett ben Stccufatin Bei ficf) baten, fte£)t ber ©enitiO; imam dom, id) ein §eim; nimam doma, teb ?abe !cm ^"'asenn »on SC^etten einež ©anjen bie 9iebe ift, fo fteljt ber £beil ebenfattS int ©enitiO; vedro vode, ein ©itner ŠSSaffer; kupica vina, ein ©laž SBeiit. stržh, -ti (a), gurdjt; pokornost, -i, ©eljorfatn; prijateljstvo, -a, greunbfdjaft; članek, -nka, Strtilel, ®tieb; r&jda, -e, vrsta, -e, ®lieb, &eilje (in ber Žtuffteituug); pisdrna, -e, Šanjlei; ogledništvo, -a, nadzorstvo, -a, $nfycction; premenj&va, -e, 2lblbfung; predpis, -a, propis, -a, 93orfdjrift stanisče, -a, Sot)mtng, Duartier rokav, -a, Strmel; [ftreiter voznik, -a, guljrmann, Sagen Gfk, -a, ®riedje; Egipč&n, -a, @gt)f>tier; Dunaj, -a, Beč, -a, Sffiien; Pržga, -e, $rag; Živeti, teben; živim, idj tebe; živel sem; želeti, begeljren; prihajati, anfomnten; prMjam; prihajal sem; iti, ge^en; grem, idj gelje; šel sem; jezditi, reiten; jezdim, idj reite; jčzdil sem; st&ti, ftet)en; stojim, id) ftelje; st6j! ftelje! st&l sem; ub6gati, sliišati, befolgen; ven poklicati, berauSrufen; piti, trinten ; pijem; pil sem ; Brez, oljne; po, nacfy, gemdfe; poleg, zr&ven, neben; Kuharji so nakupili mesa, rib, moke, soli in zelenjadi za menažo. Mi nismo imeli ne smodnika, ne krogel. Kje si bil zdaj ? Bil sem zunaj, ravno pridem od polkovnika. Od kod pridete ? Kam idete ? Pridemo iz vojašnice in idemo v pisarno. Prihajam iz jezdarne in idem v mesto. Pridemo iz Gorice in idemo (črez) skoz Ljubljano na Dunaj (v Beč). Prihajaš iz cerkve in ideš (greš) v vojašnico. Prihajamo iz smodišča (zaloge za strelni prah), iz straže. Stal sem zunaj vojašnice in čakal sem vas. Desetnik, kteri ima službo, čuje na kompanijske sobe. Bili smo zdaj doma, in idemo v šolo. Kuharji so šli v kuhinjo in kuhajo tam različna jedila. Blizo kuhinje so naše sobe. Blizo (poleg) naše kom-panije leži vaša kompanija. Kaj bi bila vojska brez discipline in pokornosti ? Kaj je vojak brez orožja ? Kaj je učenec brez bukvic, ptica brez perot, riba brez vode, jedilo brez soli? Nikdo ni brez pogreška. Skušeni jezdec hvali dobre lastnosti svojega konja. Vojska se drži vojnih člankov in predpisov. Vod obstoji iz dveh vrstic, kjer mož poleg (zraven) moža stoji. Vsak dan ima službo en častnik, en desetnik in en razvodnik. Ta služba traja od naznanila do naznanila. Vojska obstoji zdaj iz pešcev, jezdecev in topničarjev. 3ur tiberfefeung. ©o fein1 ©eljorfant ift, bort ift audj feine SMSciplm. Sennt % nicf)t euere (svojih) ^flicfcten ? Sffiir fennen unfere ^Pflidjten. ®u fennft ni^t bie guten ©genfdjaften beinež ®ienerč. ©ir Ijaben feine franfen; loir Ijaben lauter (samo) gefunbe SDMnner. Sbcf)e, Ijabt ifer fcbon gleifcf) unb 2J?eljl fiir bie 2>ienage eingefauft ? ©ir fauften autf) @alj unb (Sriinjeug ein. £)er aSermunbete bittet um ein ®laS ©affer. bin frdnflicfj, irfj trinfe meber 58ier ttodj ©ein; ic^ trinfe nur ©affer. ^cf) feune bie llnterofficiere euerer (SScabron nidjt; idj fenne nur euere Dfficiere. ©oljin geljt ifjr? ©ir geljen in unfere gimmer. ©ir fommen au« ber @dmle; balb merben mir bei eudj fein. ©ir reiten in bie Saferne; mir fommen au8 ber SReitfdjule. ©ir fommen au« bem Dorfe, au« ber Stabt. ©ir fommen auž ©ien. ©oljin geljet tljr? 9žad) ®brj unb 8aibac£). ®ie ©adje beS ^uloermagagutS befteljt auž einem Unterofficier, einem ®efreiten unb fedj« (šest) ^nfanteriften. (Sin Dfficier unb ein ftelbmebel Ijaben taglidj bie ^nfpection. ^eben ber Saferne finb bie ©ofjnungen ber Officiere ber Sotnpagnie. ®ie £ruppe befolgt ftetč bie Sefe^le iljreS (svojega) Gammanbanten. ©ir befolgen unfere SJorfiijriften. ®er trieger befolgt bie triegSartifel (SriegS*, vojni), fanti (more) ber 9J?enfa oljne Suft, 8id)t unb ©affer leben? ©až mare ein ©djii^e oljne Siidjfe, ein Qdger oljne ^atronen? ©ag mare unfer Seben oljne greunbfcbaft ? ©a§ mare bie (Srbe oljne (Sonne ? ©aS ift ein Saoallerift olme ^ferb, ein SlrtiKerift olme ®efcfju£, ein ©olbat oljne ©affe? £)ag §eer ber (Sgpptier beftanb au« ©agen= ftreitern unb au8 ^nfanteriften. 1 SBirb Ttic^t ii6erfe$t; bie Sttegation geljt auf baž geitmort itber: kjer ni pokornosti it. f. U). Bcmtrkuttg. £>er ©enitio ber (Stojali Ijat sum Gšnblaute bei ben mannlidien ^auptmortern a ober u, bet jenen aber, bie irtt 92omina= tto auf a enbigen, e; mobei ju bemerfen ift, bafj ba§ lautlofe bemeg» lic^e e bcr ©ttbfilbe aužgeftoffen rotrb, menn baž 2Bort am @nbe ermadjft, j. 93.: pevec, pevca; učenec, učenca. £>ie mefjrfilbigen §auptmorter auf ar, er, ir, ur, fc§alten aber ein j ein, j. S.: cesar, cesarja. SžluSgenommen: večer, ber Stbenb, ©en. večera; dež, ber 9tegen, ®en. dežja. ber SBielgal)! enbet ber ®enitio bei mannlidien |jauptmbrtern auf ov ober ev; človek Ijat im ®enitit> pl. audj ljudi, otrok audj otrok. ®te jueignenbeit giirmorter moj, tvoj, svoj, bilben ben ©enitio ber ©injaljt ega, menn fie bei mannlidjen unb fadjlidjen, auf e, menn fie bei meiblidjen £>auptmortern fteljen; in ber 33ieljafjl bei allen ®e» fdjledjtern auf ih. 47. 2atit>, dajalnik. £>er SDatio fteljt auf bie grage: komu? mem? ober čemu? mofiir? unb mirb getnetniglid) oor ben 2lccufatio gefe^t. Mlademu vojžku, bem jungett ©olbaten; mlMim voj&kom; tfdnemu gr&du, ber feften 33urg; tfdnim gradovom; staremu m6žu, bem alten SJŽanne; st&rim mčžem; m6jemu ostremu mčču,meinem fdjarfen ©djmerte; m6jim 6strim mččem. Ub6gi žčni, bem armen SBeibe; ub6gim žčnam; široki s&blji, bem breiten ©abel; širokim sabljam; tv6jemu krasnemu or6žju, beiner pradjtigen ŠSaffe; tv6jim krdsnim orčžjem; tfdi k6sti, bem Ijarten Snodjen; tfdim kostem. N6vemu t6pu, ber neuen ®anone; n6vim topčvom; ml&di deklici, bem jungen 9JJabd)en; mMdim deklicam; sv6jemu rodovitnemu p61ju, meinem frudjtbaren gelbe; sv6jim rodovitnim poljem; t&jnemu znamenju, bem geljeimen $eidjen; tajnim znamenjem. Uk&zati, befef)len; uk^žem, id) befe^le; ukžžejo, fie befeljlen; ukazal sem; veleti, commanbiren (befetjlen); velim, idj commanbtre; velel sem; razumeti, oerfteljen; razumem, td) oerftelje; razumejo, fie berfteljen; razumel sem; zahvaliti se, banfen; zahvalim se, idj bante; zahvalil sem se; služiti, bienen; verovati, glauben; veruj! glaube! priljubiti se, gefallen; učiti se, lernen; čuditi se, fidj munbern. Kr&lj, -a, Sontg; lažnik, -a, giigner; vojvoda, -e, gelbljerr; gospd, -6, grau; sodnik, -a, ŠRidjiter; služabnica, -e, ©ienerin; tel6, -6sa, forper; ogr6men, -mna, -o, ungeljeuer; nar&va, -e, ^iaturj predelan, -a, -o, umgearbeitet, nosfvnost, -i, £ragfaf)tgfett; umgeftaltet; marljivost, -i, ©mfigfeit, §leijj; starinski, -a, -o, altertljiimlid); gorečnost, -i, Segeifterung, Gšifer; neb&ški, -a, -o, Ijimmltfdj; velič&va, -e, ©rfabenljeit; zmag&ven, -vna, o, fiegreid); zemljepis, -a, ©eograpljie; nemški, -a, -o, beutfdj; zgodovina, -e, ®efd)idjte; kakor, kako, alč. račiinstvo, -a, Siedjenfunft; U b tt n g, vaja. Ukažem desetniku, ukažeš naredniku. Ukažemo novincem. Kaj ste ukazali kuharju in kuharici? Učitelj je ukazal učencem, učiteljica učenkam. Velevam (ukazujem) mlademu dopust-niku in staremu doslužencu. Velevamo starim vojakom. Velevate bratom, sestram, ženam. Polkovnik veleva svojemu polku, stotniki svojim kompanijam, tisočnik (major) bataljonom, vojvoda in kralj celi vojski. Častnik ukaže služabniku, oče sinu, mati deklici. Ne razumem tvojih besed. Ali razumeš moje besede? Hči zahvali se materi, brat sestri, učenka učiteljici. Vojaki služijo cesarju, kralju, knezu. Služabnik služi gospodu, dekla gospej. Verujemo skušenemu vojvodu. Ne verujte lažnikom! Častnik veruje staremu podčastniku več kakor mlademu, čudimo se širokemu morju, nebeškim telesom. Čudim se ogromni nosivnosti novega mosta. Kaj se učite? Učimo se slovenskega, češkega, ogeiskega in nemškega jezika. Učimo se stare in nove zgodovine, vojnega zemljepisa. Učimo se računstva. Čudili smo se gorečnosti mladega prostovoljca. Ali se ne čudite veličavi narave? Čudim se tvojim tajnim znamenjem. Nisem razumel tvojega pisma. — ($u jebem <Ša^e Ummanblung ber in bie nnbere.) 3 ur it ber fefeung. Sem beftefjlt ber Dfficier? ®er Dfficier befieblt bem jungen unb alten Unterofftcier, betu jungen unb alten SOianne. ®er 8eljrer befieljlt ben ©d)ii(crn unb ^bglingen. £)er 2tbrid)ter befie^lt ben SRefruten. ®ie £od)ter banfte ber DJfutter, bie ©ienerin ber grau unb bem jungen Sftabdjen. "£>ie armen $rauen banften ben reidjen ©rafinen. Sir glauben bem Siigner nidjt. Sir icunbern unž iiber bie corjiiglicbe STragfaf^igfeit ber gejogenen (Semeljre. rounbere mid) iiber beine pradjtigen $iftoien unb ^interlaber. $$ Ijabe mid) iiber beinen fet)r langen Srief gemunbert. Sir munberten un§ iiber ben altertiimlidjen ^anjer unb |>elm. nuinbert eud) iiber bie frudjt-barcn $Mer, iiber bie Ijerrhdjen ©himen. £)er Oleifenbe munbert fid) iiber bie »erfdjiebenen ©itten Derfdjiebener Sdnber. Sa§ lernft bu ? terne ©eograpljie, ®efd)id)te; id) merbe aud) bie flooenifdje unb boljmifdje ©pradje lernen. lerne bie 9iecfyetifimft. ®ie Dfficiere unb ©olbaten bienen bem fiaifer unb tonig. Sir banfen unferen (svojim) 23orgefe£tett. banfe beinem greunbe. »erftef)e beine Sorte unb iiberf)aupt beine ganje 8?ebe nidjt. ®ie gelbjjerren banften ber fiegreid)en 31rmee. ®cm 23erbred)er glauben bie imdjter nidjt. 48. D&ti, geben; err glaubt feinem alten grauen ©iener. ©er (Somman* bant glaubt feinen Eljargen. Sarum Ijaft bu nidjt meiner edjioefter geglaubt? Sarum glaubft bu nicfit meinem £>§eim unb meiner £ante? ©ebet bie ©emeljre ben Siidjfettmadjern, bie ©djulje ben ©djuftern, bie gifdje unb baS gleifdj ben ®bdjen unb Sodjinen. Sir gaben gutter (®en.) beitten '-Pferben. ®er Sommanbant bictirt eine ftrenge ©trafe bem fdjulbigen 5D?anne. ®em braoen 3J?anne Ijat er ben SBerroeiS nad)« gefeljen. ®až ^ferb gefaHt bem ©rigabier. SEapfere SDfdnner bež 9tegi= ments gefallen bem ©berften. ®en &6ridjtern gefiel bie grofe Slufmerf* famfeit ber ftrebfamen Sftefruten. munbere mid) iiber beine unge« Ijeuere Unattfmerffamleft. 8ernet iljr gerne bie 9J?iIitargeograpfjie unb SriegSgefdjidjte? ffient glaubft bit? glaube ^iemanbetn (nikdo, ®at. nikomur). $rgenb ^emattbem (nekdo, ®atio nekomu) mirft bu metteid)t bod) glauben. ©laube nid)t bett falfdjen ftretinben. 49. Priv6ščiti, voščiti, mttnfdjen, gonnen; privčščim, idj gonne; priv6šči! gbnne! priv6ščil sem; navaditi se, privaditi se, fidj gemoljnen; navadi se! gembljne bidj! ostdti, bleiben; ost&nem, idj bleibe; ost&ni! bteibe! ost&l sem; ohraniti, erljalten, bemafjren; ohr&nim; ohr&nil sem; koristiti, nit^en, nitl^lidj fein; pod&ti se, fidj mibmen, fidj fjingefeett; škodovati, fdjaben; hiti, ju fein pflegen; sem, idj bin; si bil, bu marft, bift gemefen Vlad&r, -rja, ,£jerrfd)er; nezgoda, -e, Ungemadj; svet,-a, $atf); ječa, -e, ©efangni«; vjetnik, -a, SriegSgefangener; čitanje, -a, 8efen; bdben, -bna, SCrommel; pisanje, -a, ©^reiben, 53rief; r6g,-a, $elbtrompete, ©ignalfjorn; puhanje, -a, kdja, -e, ŠRaudjen; prisega, -e, Sdjmur; netimnež, -a, (ber) SE^or; [fopf; počitek, -tka, 8taft; beddk, -a, @d)mad)fopf, 5Dumm» pok6j, -a, 9tii[je; č&stna beseda, gfirenmort; mir, -a (-ti), griebe; rija, -e, ŠRoft; p6stelja, -e, ŽBett, giegerftčitte; zdravilo, -a, lek, -a, Slrjnei; zvest6ba, -e, varnost, -i, Irette; žg&nje, -a, Sgranntmein; požrčšnost, -i, ©djmelgeret; telo, -čsa, 8eib; zn&nstvo, -a, Senntniž; tobak, -a, Sabaf; čistoba, -e, čistost, -i, ŠReinlidjfeit; sUn, -d, @tanb; nesndga, -e, Unreinlidjfeit; pes, psa, |)unb; priljudnost, -i, |jbflid)feit; lisica, -e, gudjž; lenoba, -e, SOiugtggang; gosenica, -e, 3taupe; razuzdanost, -i, giigellofigfeit, podoben, -bna, -o, afjnlidj; »uSgelaffen^eit; zvest, -a, -o, veren, -rna, -o, treu; zdrdvje, -a, ®efunbJ)eit; razuzdan, -a, -o, jiigellog, aušge* gldd, -u (-a), £unger; laffen; žčja, -e, SDurft; nakl6njen, -a, -o, genetgt; vročina, -e, §>i£e; d&n, -a, -o, gegeben; mr&z, -a, Salte; utrujen, -a, -o, ermitbet; zima, -e, Sinter; odk&zan, -a, -o, angemiefen; tež&vnost, -i, 33efdjmerlidjfeit; potreben, -bna, -o, notljioenbig; koristen, -stna, -o, nii^Iidj; posamezen, -zna, -o, eingeln ; škodljiv, -a, -o, fdjablid); raztresen, -a, -o, gerftreut; moder, -dra, -o, toeife; cčl, -a, -o, ganj; častivreden, -dna, -o, eJ)renI)aft; ne sain6 — ampak tiidi, nid)t pošten, -a, -o, rerfjtjd^affert; nur — fonbern audj. Ubung, vaja. Privošči trudnemu konju počitek! Desetniki, privoščite trudnim novincem počitek! Orožju škoduje rija. Prostovoljec, ali si razumel ukaz? Zdravnik daje zdravila bolnim vojakom. Zdravila bolehnim koristijo. Moder svet bedakom ne koristi. Ne vdajte se lenobi in razuzdanosti! Mladi vojaki, privadite se čistobe! čistoba telesu koristi, nesnaga je zdravju škodljiva. Privadimo se dobrih navad, poslužnosti in priljudnosti. O boju privadi se vojak gladu, žeje, vročine, mraza in različnih težav. Priljudnost služi starim in mladim vojakom. Lenoba škoduje telesu in duši. Verujem tvoji častni besedi. Ostanite svoji prisegi zvesti, vojaki. Vjetnik ostal je veren svojemu vladarju. Moj tovariš ostal je zvest dani besedi. Čemu je sabljeno bodalo (jatagan) podobno? Sabljeno bodalo je sablji podobno. Lisica je psu podobna, pes lisici. Ti si svoji teti podoben. Poštenemu in stanovitnemu vojaku je poveljnik naklonjen (dobroten). Pravičen vojak je svojemu stanu naklonjen (dobroten), in daruje se vsega svojim dolžnostim. Ne samo podčastniku, ampak vsakemu vojaku je čitanje in pisanje jako potrebno in koristno. Podkova je konju potrebna. Žganje je novincem škodljivo. Vsakemu možu kompanijeje posebna postelja odkazana. Čemu škodujejo gosenice? Gosenice škodujejo drevesom. Služimo verno svojemu vladarju! Trudnemu vojaku je počitek zel6 potreben. Ne verujte temu človeku! on je lažnjivec. 3 u r U b e r f e £ u n g. ffiir gonnen ftiulje betn ermiibeten Srieger. @ib biefe Strpeien beiner franfen ofIid)feit unb gute ©itten. ©rgcbet eud) nidjt bem STtiijjiggange. ©einbbnet eudj fdjon jefct an bie 23efd)i»erlidjfeiten beS SriegeS. Sernet ©pracben, goglinge! ®ie SenntniS cerfdjiebener ©pradjen ift bem ofter-reid)tfdjen ©olbaten immer fe^r nil^licf). ®er Dfftcier blieb treu bem gegebenett Gljrenmorte. Sludj ttir bleiben bem gegebenen @fjren»Dorte treu. $d) merbe inetnem ©djmur treu bletben. SBarum bift bu beinem (svojemu) ^reunbe nicbt geicogen? £)ie grau ift ber treuen £)ienerin geraogen. $)u bift beinem šBruber meljr aijnlidj, alž beiner ©djroefter. £)er gud)8 ift bem £>unbe a^nlttf). Saš ift ben ©emeljren fcbdblicb? ®ent jungen SOianne ift bag £abaf< raudjen fdjablid). ®až 8efen unb ©djreiben ift jebem ©olbaten fel)r nu^lid). 50. NžLšemu stotniku; niši včjski; n&ši sestri; našim st6tnikom; n&šim v6jskam; n&šim sestram. dnim } deklicam; ženam. Meni (mi), mir; tebi (ti), bir; njemu (mu), itjm (m. unb n.); nji (ji), Hjr; nam, mS; vam, eudj; jim (njim), i£)nen. Smejati se, ladien; smejem se, id) ladje; smej&l sem se; zasmehovati, posmehovati se, aučladjen; zavidati, bencibcn; zavidam; zavidal sem; verjeti, glauben; verjamem, id) glaube; verjel sem; skazati, ermeifen; skaztfjem, idj ermeife; skdzal sem. Načelnik, -a, GJjef, 3Sorfte|er; srčča, -e, @1M; gl&vna straža, §auptroac£)e; umivanje, -a, pr&nje, -a, SBafc^en; stražnica, -e, 2Bad)jtube; kopžnje, -a, Saben; pal&ča, -e, ^JalatS; kiihanje, -a, todjen; dvdr, -u, |)of; pijača, -e, ©etrdnfe; godba, -e, 9J?ujtf; piti, trinfen; resnica, -e, 2BafjrE)eit; zalivanje, -a, Segiefeen; zaiipanje, -a, 93ertrauen; dobr6ta, -e, 2Bof)ltl)at; v61ja, -e, 8aune, |)umor; z&dnji, -a, -e, Ijintere, le^tere; vtip, -a, š&la, -e, dovtip, -a, ; tak, Jol^er; povišanje, -a, ©efdrberurtg, 9loan» ker, benn; cement ; k, ju; med, mej, jmifc^en; proti, gegen; nasproti, entgegen, gegeniiber (fann and) bcm 'ŠRcnnmorte na^folgert). llbung, vaja. Naši služabniki so se vašemu služabniku posmehovali. Vašim sestram je mati verjela, našim ni verjela. Zakaj verujete naši vnuki in naši babici? Vašim rojakom sem že različne dobrote skazal. Ne meni, ampak tebi so se vsi čudili. Nam je verjel gospod general, ali vam ni verjel; in jaz sem se mu čudil, ker zadnji izmed (izmej) vas ni resnice govoril. Čemu ste se smejali? Mi smo se vaši dekli smejali. Zakaj ste se njej smejali? Smejemo se vašim šalam (dovtipom) in zavidamo vam vašo dobro voljo. Ali mi zavidaš mojo srečo? Ne zavidam je ne tebi, ne temu, ne onemu; tako srečo voščim vsakemu. Te male deklice ne govorijo resnice; ne veruj jim. Imam zaupanje do tebe, do vas in do onih vaših tovarišev, kteri služijo že več let. Godba ide (gre) novakom (novincem) nasproti, mi jim tudi nasproti idemo. Naša vojašnica leži proti reki. Glavna straža stoji proti cerkvi. Ali ide pobočnik nasproti svojemu novemu načelniku, novemu našemu brigadniku ? Vojaki idejo (gred6) na vojne vaje k oni ječi poleg gozda. Naša vojska hodi (ide) proti sovražniku. Česa potrebujemo k pranju, h kopanju, h kuhanju, k pijači in k zelenjavi ? Cesar je dal zapoved svoji vojski. Svet vašega modrega poveljnika bil je našim podčastnikom koristen. Vsi služimo enemu vladarju, eni oblasti. 3 u r ti b e r f e § u n g. miinfdje bir, mir unb unž Stilen oiel ©liicf jum žicancement. banfe bir. Sffiir banfen eudj. ©pridjt bein ®tener unb beine ®ienerin bie SBabrfjeit ? gktube meber iljm, nod) ifjr. SBem gtaubft bu alfo? 33iefem jungen greunbe unb jenem erfa()renen 23eteranen giaube idj Sttte«. ©egeniiber biefer SBadjftube tiegt ba§ §auS unfere« Sommanbanten. Reiten mir if)tn entgegen; ba fommt er eben ber. ©egenitber jenem ^ataiž ltnferež ©ioifionar«. ©egenitber biefer ^eftung tiegt ein tleine« jDorf. 353ir marfdjiren ber feinblidjen Slrrnee entgegen. £>iefeč Jleine gort gefjbrt nodj ju jener geftung. £)ie 9Jiannfc£)aft Ijat SSertrauen ju ifjren (svojim) 93orgefe^ ten unb biefe ju iljr (njej). ®er greife gelbljerr f)at eueren ©olbaten oiele (mnogo) SBoIjltbaten ermiefen; fie atie finb ifjm aud) banfbar unb oertrauen t|tn. ®až SBaffcr braudjen mir jum Ši!od)en, 23aben, SBafdjen unb 33egiejjen. SCSir marfdjiren biž ju jenem SBalbe, bi« ju jenem |)of; bort merben mir ejcerciren. jBcmrrkuitg. ®er ® a t i o ber ©injaljl Ijat bei ben m a n n I i dj e n unb j a d) l i d) e n $auJ)twortern u jum ©nblaute, bei ben m e i b t i $ e n aber ein i. ber gtoeijafjl f)abcn bie mannltcben unb facblidjen oma ober ema, bie toeiblidjen aber ama, ima ober ema; unb in ber $iefjaljl Ijaben bie m ann lieben unb f a dj l i dj e n §auptro0rter om ober em, bie meiblidjen aber am, im ober aud) em. ®ie 23eimorter enbigen im £> a 11 o ber (Sinjaljl bei m a n n l i d) e n unb f a d) fidj en .fjauptmbrtern auf emu, bei meiblidjen auf i ober ej. ber gioeijaljl in atlen brci ©efdjled)tern auf ima unb in ber Šiefjafjl aber alfe auf im. 51. Somi, mestnik. $cmcrkuttg. ®iefe ©nbung fteljt auf bie §rage: kje? mo? ober pri kom? bei mem? unb mirb nur nadj ben SBortobrtern na, auf, an, in; o, oon, um, bei; ob, po, nadj, auf, in, burcf); pri, bei unb v, in, gebraudjt. ®ie giirtodrfer bejeidjnen meiften« etnen Ort auf bie §rage: kje? mo? £)aS 23ormort o mirb auf bie grage: o kom? o čem? oon mem? mooon? bei ben geittoortern govoriti, fpredjen; slišati, preu; pisati, fdjreiben; čitati, lefen; sžnjati, trčinmen u. a. gebraudjt; po bebeutet eine 9?adjfolge ober einen žffieg, nadj beffen 8ange ober ®reite eine 23emegung gefdjiefjt. O kom govoriš? ®on mem fprid)ft bu? o čem govorite? SBooon fpredjet ifjr? O mkidem vojaku; o ml&dih voj&kih; o mojem norem giidu; o mojih n6vih gradovih; o stirem možu; o st&rih možeh; o 6strem meču; o ostrih mžčih. O ubogi ženi; o ub6gih ženah; o krivi sdblji; o krivih sabljah; o svojem dr&gem or6žju; o svojih diigih orožjih; o trdi k6sti; o tfdih kosteh. O nčvem t<5pu; o novih topih; o veselem dekletu; o vesčlih dekletih; o širokem polju; o širokih p61jih; o tvojem t&jnem znimeiiju; o tvojih t&jnih znamenjih. 3urU6erfe|ung. fPred)e oon bem alten Unterofftcier; bu fpridift oon bem grauen 33eteraneti; ber Sruber fpridjt oon ber reidjen (Srafin. 2Bir fpradjen oon ber fleifšigen @d)ii(erin, iljr fpradjet »on ber fdjonen balerin, fie fpradjen oott ber armen SBafdjerin. ©er &e()rer fpridjt »on bem braoett fleinen ®na&en, id) fpradj »on bem frolj= lidjett ^iinglinge. ©er 8anbmann fpridjt oott feinem frudjtbaren gelbe. ©er Slrtillerift fpridjt con ber neuen ^aubige, oott bem fdfjtceren SOiorfer. ©er gnfanterift fpridjt »on bem guten ©etoe^re, ber Gaoalterift »on feinem fdjnellen ^ferbe. fprad) oon bem tapferen §eere; tfjr fpradjet oon ber gejogenen ®anone. ©er ©djmieb fpridjt »om |)ammer, ber Šattler »om Stiemen unb ©attel. ©u fpridjft oon beinem Srtefe. 2Btr fpradjen oon bem jungen (Srafen. ©ie ©dpefter fprid)t oon ber 9ftutter, bie ©rofjmutter oon ber ®nMin. ©er 33ater fprad) oon bem braoen ©oljne; ber Onfel oon betnem ©ruber, bie Sante oon beinem ^effen. — (SSiel^l.) 52. Pripovedovati, crjčifilen; pripovedujem, id) erjdljle; pripoveduj! erjdf)Ie! pripovedoval sem; pržviti, erjaljlen; prdvim, id) erjafjle; hrepenšti, fid) feljnett; hrepenim; hrepenel sem; bivati, ®ol)nm; bivam; bival sem; postaviti, aufftellen; postavim, i d) fteHe auf; posti vi! ftelle auf! hoditi, ge[)ett; hodim; hodil sem; čutiti, fitljlen; čutim; čutil sem; spiistiti, tjerablaffen; spustim; spustil sem; pobirati, auSfjeben; pobiram; pobiral sem. Bojni maršdl, getbmarfdjatl; posadka, -e, ©arntfon; bojni podmaršdl, gelbmarfdjaH* prevoznica, -e, SranSport^auS; lieutenant; telovadnica, -e, SEurnljalte; bojni cdjgmojster, gelbgetigmeifter; telovadišče, -a, S£urnplag; generalmajor,-rja, ©eneralmajor; učilnica, -e, Seljrfaal; dosltižba, -e, pok6j, -a, "^enfion; pob6j, -a, ©djartnit^el; včjna, -e, Sricg, gelbjug; zm£ga, -e, @ieg; [SO?arfdj; hod, -a, pohod, -a, h6ja, -e, bod&lce, -a, ®olilfe; stanovališče, -a, lufentfntt; vfv, -i, @tridf; temnica, -e, SDunfelarreft; mita, -e, 9ttaut; mftar, -rja, SRautner; mitnica, -e, 2ttaut£>Ctu$; [gelb; mitnina, -e, cestnina, -e, Dftaut= r&zred, -a, (Sfaffe; lilica, -e, ®affe; kolobdr, -rja, ŠRing; M&la str&n, Slltinfeite \ in • SUro mesto, »Itftabt Jw Štiri trg, liter ; Pariz, -a, $artž; milij6n, -a, aRtHion; zapft, -a, -o, eingefperrt; nabrtišen, -a, -o, gefdjliffen; star, -a, -o, alt; l&ški, -a, -o, italienifdj; franc6ski, -a, -o, franjbfifdj; bčjni, -a, -o, Srieg8», friegertfdj; topniški, -a, -o, ŠHrtitterie*; opremen, -a, -o, borbirt; obšit, -a, -o, iibernaljt; temnoruj&v, -a, -o, bunfelbrautt; meden, -a, -o, -meffingcn ; klobtičen, -čna, -o, con gilj; neznaten, -tna, -o, unbebentenb; pr&vi, -a, -o, edjt; risan, -a, -o, gejogen; častiželjen, -ljna, -o, eljrgeijig; siv, -a, -o, grau; ptiij, -a, -o, fremb; neshčden, -dna, -o, unmegfam; minol, -a, -o, ocrgangen; kot, al«. Ubuttg, vaja. O čem pripovedate? Pripovedamo o svojih mladih letih, o minoli vojski, o starem maršalu Eadecki-ju. Govorili smo o laški vojni, o krvavih laških bojiščih, o sovražnikovih hodih. Pripovedamo o novem orožju, o predelanih puškah, o novih topih. Govorimo o tvojem očetu, o tvoji materi, o otroku tvojega ujca. Stari dosluženec pripoveda o svojih bojnih pohodih, o francoskem boju in o svojem stanovališču v mestu Parizu. Mi stanujemo v novi, vi še v stari vojašnici. V prevoznici videli smo veliko dopust-nikov. V mitnici pri cesti mitničar mitnino pobira. Na novem kolobaru stojijo straže. O novem letu bili smo v posadki v Ino-mostu. Stotnik stanuje v Starem mestu, poročnik na velikem trgu, nadporočnik v dolgi ulici, pobočnik v široki ulici. Bil sem pri vojski deset let, zdaj sem v pokoju. V telovadnici spustimo se po vrvi na zemljo. Moj meč je na obeh straneh nabrušen. Po nedo- hodnih gorah rabimo namesto oslov in mezgov tovorivke (©aumpferbe). Bolnik občuti bolezen po vsem telesu. V vsaki klopi v šoli sedijo štirje gojenci. Naši generali hodijo v beli ali sivi suknji in v sivih ali rudečih hlačah. Na glavah imajo obšite klobuke, na klobukih zelene šope. Naše peštvo hodi v temno - modrih suknjah ali bluzah in ima modre hlače. Na glavah nosijo čake iz klobučine, ali kapice, ktere se taborke imenujejo; na čakah nosijo medene orle in rože, na taborki je žolta rožica. To znamenje se kokarda imenuje. V vojski imamo trinajst topničarskih polkov. V boj postavimo črez milijon vojakov. Nepokoren vojak je v temnici ob vodi in kruhu zaprt. Na čelu vsake divizije stoji navadno podmaršal, na čelu brigade generalmajor, na čelu cele vojske bojni cajgmojster ali bojni maršal. 3ur ilberfe|ung, £)er Sanonier erjdljlte con ber blutigen ©cfjladjt, ber Saoallerift Don bem lurjen, aber fefjr blutigen ©djarmitfcel. !Jdj erja^lte con einem unbebeutenben ©abelgefed)te. SSon ber ©djladjt unb bem ©iege bei 9?ooara merben mir nod) nad) (po) l^aljrcn erjčiljlen. 2Bir fpracben con ber SCapferfeit ber alten Solbaten, oon ber ©ntfdjloffcn* Ijeit ber jungen greimilligen unb oon ber ^jerjljafttgfeit ber 9?eiterei. $ljr fprac^et oon ben neuen ©affen unb oon ber neuen 2lbjuftirung. ber ©djule fdjreiben unb jcidjnen mir. $)er ŠMfenbe ergafjlte unč oon fremben ©tabten, Ijoljen Sergen unb tiefen gliifeen. ^m ®Iii(fe unb tlngliicfc merben mir imtner beine greunbe bleiben. ©er 93ermun= bete feljnt fidj nadj (po) fiabung unb nadj ber §ilfe beS ŽlrjteS. Der Sranfe feljnt fidj nadj ber ©efunbljeit. $n ber Siidje ift bie Sodjin unb ber ®od). 33ei ber ©trafje ftefjt ein 2ftautljaug; im 9Jiautfjaufe Ijebt ber SCUautner bie TOaut ein. ^immer liegt ein marober ŠJfann. 3Iuf (na) bem £ifdje liegt ^apier. 2lm ©emefjre feljen mir baž ©djlojj, ben ©djaft unb 8auf. trn 8aufe ift baS Sorn unb ber tuffafc (ba8 33ifir). 21m Sifir ift ber 9?abmen unb ©djuber. ®er edjte ©olbat feljnt fidj nacb 9?uljm unb Sljre (časti). ®er ©Ijrgcijige ftrebt nadj 2tu£jeidjnungen. Uber (o) bie umgeftaltcten ©emetjre unb bie §inter» laber murbe fdjon oiel gefdjrieben (pisalo se). SBač Ijoret it)r oom Eriege ? SBaž Ijoret ifjr oon meinem greunbe ? 53. Primlrje, -a, SBaffenftillftanb; gledišče, -a, SIjeater; sobojnik, -a, Sftitfdtnpfer, SBaffen« majolka, -e, $anne; bruber; maj61čica, -e, fleine ganne; novica, -e, SfJeuigfeit; k&va, -e, Saffee; časopis, -a, novlne (pl.), geitung; č&j, -a, 5£[jee; poročilo, -a, Seridjt; pot6k, -a, ffiadj; število, -a, jezero, -a, (ber) ©ee; kosilo, -a, SDJittageffen; p&del, -dla, -o, gefallen; zajiiterk, -a, kosllce, -a, griiljftiicf; potreben, -bna, -o, nbtfjig; večerja, -e, 3lbenbeffen; sreberu, -a, -o, filbern; [miinfdjt. čitalnica, -e, Sefecabinet; g6den, -dna, -o, angenefjm, er* Citati, lefen ; čitam, id) tefe; čital sem; št^ti, jahten; štčjem, idj ga^Ie; štel sem; živeti, leben; živim, idj lebe; živel sem. 3ur ttberfefeung. ber geitung ()abe id) einen langen 23erid)t iiber (o) eine grofje @d)Iacfyt gelefen. 2BaS fjaben ©ic iiber bie 3at)l ber gefatfenen Dfficiere unb 9)Jannfd)aft gelefen ? SSora (o) ffiaffen= ftiCftanb §aben @ie nod) nid)t§ gefiort? Unb aud) nidjtS oon mcinem SBaffenbruber ? 9?ad) (po) bem SJJittageffen pflege id) im Cefecafeinet bie geitungen ju lefen. ?f}ad) bem ?tbenbeffen pflege id) in ber @efettfd)aft meiner greunbe ju fein. 9iad) bem griif)ftiicfe arbeite id). 2Bot)in toirft bu nad) ber ©djule, tooljin nad) bem £(jeatcr gefjcn ? ftlbernen Sanne befinbet fid) Stfjee, in ber tleinen Sanne ifaffee. n>eld)er Sanne befinbet fid) SBaffer, in toeld)er ffiein? ®ie gi;d)e Icben in 23a^en, ftliiffen, ©een unb im SOieere. llnfer Sataillon liegt in ber neuen, euer Regiment in ber alten taferne. 9Bo toarft bu? ^m Surnfaalc. £d) mar im 5tranžport§aufe. 54. O n&šem vojžku; o n&ši vojski; o ndši sestri; o n&ših voj&kih; o n&ših vojskah; o ndših sestrah; o onem } m6žu' P61>5 o oni } sžblJi; o onih } možeh, p61jih, sabljali. O meni, oon mir; o tebi, oon bir; o njem, oon iljm; o njej, oon il)r; o nas, oon uttž; o vas, oon eud); o njih, oon itjnen. Ubung, vaja. Ali ste govorili o meni ali o našem stotniku? Ne o tebi, ne o njem nismo govorili. Govorili smo o svoji materi, o vaši tetici, o svojih sestrah. O čem je govoril ta gospod? Govoril je o tem in o onem in vse nam je bilo po godu (volji). Ali ni govoril morebiti o nas ali o vas ? Ali so tukaj vaši bratje ? Mi smo o njih govorili. Koliko vojakov stoji v teh sobah ? V oni leži desetnik in šest mož, v tej sobi dva podčastnika in dvanajst vojakov. V naši posadki leži malo vojske, v tem mestu nje ni tako potrebno; v oni trdnjavi je nje več potrebno. Kaj ste culi o naših lovcih? Imamo o njih dobra poročila, hrabro so se bojevali. Stoj pri meni, jaz bom pri tebi stal? $ur Uberfet^ung. ffiir fprad)en oon eud) unb oon eueren braoen Sameraben. ^^ crja^Ie oon bir. S&er Ijat fjier oon mir gefpro* d)en ? 9BaS Ijbrft bu oon unferem SBaffenbruber, oon unferem lieben greunbe? prte nidjtč (@en.) oon ifjm. Unb oon eueren ©riibern t)abt ifjr aud) nidjtč geljort ? Stud) oon if)nen ^brten mir nur feljr menig. @ie, Unterofftcier! moljnt ber Oberft in biefem ober jenem §aufe ? (Sr moljnt nidjt Ijier; er toofjnt in jenem ©djlojje bort oben. 2Baž Ijaben @ie Don btefettt gnaben unb jenem aftdbdjen geprt? 2Bag Ijbrten @ie Don unferer trntee? J)Orte ©ieleg Don feinblidien aiiarfdjen, Don ©djarmiigeln, ©efekten unb einer blutigen ©djladjt. ©ei (pri) miferer (Sdjule fjaben mir einen fteinen (Sarten. SBči^renb (na) beg aftarfdjeg pflegen bie ©olbaten Ijeiter ju fein. Ste Diele (koliko) €>traflinge beftnben fid) §eute in biefen SSrreften? gmet, ei>«r ift in ber Sadjftube, einer (drugi) im SDunfelarrefte bei (ob) Šaffer unb ©rob. fienterkttJtfl. SDie (Snblaute beg gocalg in ber (£ t n 5 a ^ I finb bei ben ^auptmortern g X e i ct) b em £>atto. ©ei »ielen §au!ptmbrtern, bte einen unbeftimmten Sonfonanten jum Gnblaut f)aben, fann neben u ein jmeiter 3luggang i (e) in Inmenbung fommen. ber gmeijaljl f)at ber 8ocaI bei ben mannlidjen |jauptmortern ih (eh), bei ben meiblicben ah, ih, eh unb bei ben f a d) 11 d) en ih. ber ©ieljaljl enbigt ber 8ocal bei ben mannlidjen unb f a d) t i e n §auptmortern auf ih, bei ben m e i b li dj e n auf ah ober eh. ®ie ©eimorter, bann bie peignenbcn gitrmbrter moj, tvoj, svoj, |aben tn ber ©injaf)! bei mannlicben unb fadjlidjen em, bet meibltdjen i (ej), in ber ©ieljaljl ih nebett allen |)auptmortern. Naš, vaš, I)at bei mannlicben unb fdcblidjen em, bei mciblidjen i (ej), in ber ©ietjaljl ih fiir atle ©efdjledjter. 55. ^ttftvttmctttal, družilnik. 1.) Ucmerkltng. ©iefe (Snbung fommt auf bie $rage: s kom? mit meni? Dor, menn „mit" eine ©eglettung ober etn ©eifammenfetn bebeutet. biefent ftalle mirb bag ©ormort s,1 bem |jauptmortc Dorgefefct. Grem, id) get)e; pojdem, id) merbe geljen; idi! gel)e! šel sem (šla f.), id) bin gegangen; z ml&dim voj&kom; z mlMimi vojžki; s st&rim m6žem; s štirimi moži (možmi); s lnido ženo; s hudimi ženami; z veselo deklico; z veselimi deklicami. 2.) $cinrrluiitg. Seiterg fteljt ber ^nftrumental auf bie grage: s čim? momit? moburd)? menn ber (Segenftanb, mit meld)ent bag ©ubject eine £l)dtigtcit Derrid)tet, entmeber etn SBer^eug ober ein 2Jiittel ift, oft ift eg nur bie Seife, mie etmag gefd)te()t. Bodem, td) ftecfje; bosti, fted)en; bodel sem; s tv6jim ostrim bod&lom; s tvojimi ostrimi liodili; z ravnim mečem; z r&vnimi meči; z 6stro (fd)arf) sabljo; z ostrimi sabljami, s svojim novim orožjem ; s svojimi novimi or6žji; s špičasto kostjo; s špičastimi kostmi. 1 SBor Selbfttauten unb toekfjett SKitlauten b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž ttrirb z gefegt. Pišem, idj fdjreibe; pisati, fdjreiben; pisal sem; z nčvim peresom; z nčvimi peresi. Lišpam se, id) jiere midj; lišpati se, fid) jieren; lišpal sem se; s častnim znamenjem; s častnimi zndmenji. Sprehajati se, fpajieren geljen, fjerum geljen. 3ur Uberfe^ung. 9e^c betn iun3en Officicr. ©u gefjft mit bcm alten $auptntann. ®er SMrut ge^t mit feinem 9Ibrid)ter, ber Dberft mit fcincm Slbjutanten, ber Ibjutant mit bent @d)reiber. ®er ^ai)nenfiif)rer gefjt mit Sem gelbrocbcl. Sir gingcn mit bcm tapfereu ^reimifiigen. $fjr ginget mit bem fteifjigen goglinge. SKeine ©djmefter ging mit beiner Stante. £>ie Šeljrertn mirb mit ben braoen 9)?dbd)cn, ber 8el)rer mit ben fieijjigen Snaben fpajieren geljen (sprehajati se). ging mit bem £)nfel, bem ©rojmater unb mit ber £ante. — (5$ieljal)l.) Sir ftedjen mit bem fpi|igen 9?apier, mit bem fdjarfen <3abel« bajonnett, mit bem furjen ®o!dje, mit bem neuen @d)>ucrte, mit ber tangen ^ife. ^r Ijauet (sekati) mit bem breiten ©dbel, furjen ^tonnier* @d'bel unb fdjmeren spatlafc£). £>ie ®anone laben mir (nabijati, nabijam) mit einer grofjen unb fdjmereu, bie ®iidjfe mit einer fleinen Sugel. 3Me ©otbaten marfd)iren burd) bie ©tabt, burd) ben Salb; fie gei)eu (sprehajajo se) iiber gelb unb Siefe (travnik), auf ber breiten ©trajje (cesta), auf bem engen Sege. — (SBieljat)!.) 56. Govoriti, fpred)en, reben; govorim; govoril sem; izjezditi, auSreiten; izjezdim, idj reite auž; izjezdil sem; začeti, anfangen; začnem, ic£> fange an; začni! fauge an! začnite! fanget an! začel sem; ločiti se, fid) oerabfd)ieben ; razločiti se, fid) unterfdieibeu; voditi, lettfen, menben; vodim; vodil sem; bičati, peitfdjeu; bičam; bičal sem; pokrivati, beberfen; pokrivam; pokrival sem ; odlikovati se, fidj auSseic^nen; odliktijem se; odlikoval sem se; pečati se, fidj befd)dftigen; pečdm se; pečAl sem se; pikati, zbadati, ftedjen ; nabijati, laben (baž ©emeljr); nabijam, id) (obe; nabijajo, fie laben nabij! labe! nabijal sem; kuriti, bfijen; ktirim; ktiril sem ; risati, jeidjnen; risam; risal sem ; oborožiti, bemaffnen; obor6žim ; oborčžil sem ; kovati, ()dmmern ; kujem; koval sem ; posrečiti se, gelingen; posreči se; posrečilo se je; vreči, merfen; vržem, id) merfe; vfžejo, fie merfen; vfgel sem; rezati, fdjneiben; rčžem, režejo, rezal sem; sekati, Ijatfen, Ijauen; sekam, idj fjaue; sekal sem ; pripdsati, angurten. Zb6r, -a, yoj, -a, Sorpž; železo, -a, gifen; domobržnstvo,-a, deželna bržmba, svinec, -nca, Slet; 8anbt»e§r; delo, -a, 2Berf, Strbeit; voznik, -a, gafjrfolbat; cesta, -e, ©trage; strelec, -lca, ^lanftcr; dolina, -e, £IjaI; rapir, -rja, tftapier; tiivnik, -a, Šteje; ščit, -a, @$ilb ; doba, -e, $eit, Šeite; napfsnik, -a, ^anjer; šilo, -a, 2ll?le; nasip, -a, ©rbtocttt; dfva (pl.), £>olj; gr&dba, -e, okop, -a, ©djctnje; bič, -a, $eitf^c; prst, -i (f.), ®amtnerbe; svinčnik, -a, 23leiftift; podsedlica, -e, podprčga, -e, kreda, -e, Šreibe; Unterbetfe; čdpič, -a, ^infel; šabr&ka, -e, ©cfjabrctife, ^ferbe* kurivec, -vca, .gjeijer; bede; sekira, -e, |)acfe; bambitnice (pl.), ^iftolenf;alfter; zl&t, -a, -o, golben; oprem, -a, 33orbe; jeklen, -a, -o, ftdljlern ; vadišče, -a, @jerctrpla£; odet, -a, -o, bcpcmjert; pon6čna patr61a, 9iadjtpatrouif[e; predpoldne, ubrmittagS; par&da, -e, ^arabe; preskfbljen, -a, -o, cerfe^cn; zalžk,-a, obvr&tnica,-e, Sluffdjlctg; krtit, -a, -o, graufatn. Ubung, vaja. Tisočnik (major) govori s pobočnikom, stotnik z nadporočnikom, narednik z vodnikom, razvodnik s pešcem. Polkovnik ide s podpolkovnikom na bojišče. Začne se boj s krutim sovražnikom; ločiva se, prijatelj, od svojih tovarišev. Z Bogom začni vsaki čas, po sreči ti izide delo. Govorili smo z jezdeci o konjih, z mornarji o morju in o ladijah, z mostarji o mostih. Ali si govoril z brigadnikom in podmaršalom ? Naši lovci nosijo sive suknje z zelenimi obratnicami in črne okrogle klobuke s čopom. Bodem z bodalom, bodeš z mečem, bode s topim mečem, bodemo s topim mečem. Sekamo z ostro sabljo, sekate z ostrimi palaši. Nabijamo svoje orožje s smodnikom in svincem, z različnimi naboji, z različnimi patronami. Pišem z jeklenim peresom, risam s svinčnikom, slikam s čopičem. Hodim po veliki cesti, po širokem polju, po ozki ulici. Mi smo se odlikovali s hrabrostjo, vi s srčnostjo, oni s pogumom. Strelci hodijo po gozdu, po dolini, po vrtu, polju in po travnikih. Glavo pokrivamo s taborko, s čako, ali s klobukom. Kopači kopajo s cepinom in mečejo z lopatami prst na nasip. Pešci Egipčanov bili so oboroženi z naprsnikom, z železno kapo in s ščitom. Kovač kuje s kladvom in drži železo s kleščami. Kuhar zbada z vilicami in reže z nožem. Nočna patrola hodi po mestu in po ulicah. Voznik voz ravna in konje z bičem tepe. Kurivec kuri z ogljem ali drvmi. Topove nabijamo z železnimi kroglami, puške in samokrese s svincem. Borimo se s sabljo, bodalom in sulico. Jezdec se brani s sabljo pred pešcem; pešec z bodalom in s puško pred jezdecem. Vsi polki našega peštva so oboroženi z zadovkami in repe-tirkami. S predelanimi zadovkami iz predovk oboroži se domobranstvo. 3ur tiberfe£ung. ©er Diittmeifter ift mit ben 3oglingen auggcritten. ©ie ritten auf (po) ber ©trafje burdj 2Balb unb £l)al. ©er Sebrer ift mit ben ©djfilern jufrieben. ©er 2Bad)tmeifter fprad? mit bem ©ragoner, ber ^5ontonier mit bem 9Jčineur, ber ^ionnier mit bem ^jufaren. 2Bir fampfen mit einem grimtnigen geinbe. ftelje mit ber ^atrouitle auf ber ©trafje. ©te 9{egimenter marfdjiren mit il)ren (svoje) galjnen auf ben @yercirf)la§ jur barabe, fpredje gerne mit braoen unb orbentlidjen $ameraben. ©eine Stnoermanbten geljen mit ben jungen 3)Mbd)en, mit bcit Seljrerinen unb Seljrern im ©arten Ijerurn. ©er ©eneral tragt einen £jut mit gotbenen Q3orben unb mit einem griinen ^eberbufdje. 2Bir jogen mit fiinf (petimi) Sorpž in ben trieg (boj). ©er gelbjeugmeifter Ijat mit bem ©ioifionar unb S3rigabier gefprodjem ©er SDionard) mar mit ben Dfficieren, mit ber SDfannfdjaft unb ber ganjen Hrmee jufrieben. ©er $nfanterift toeljrt fid) mit bem 93ajonnett, ber fntfar unb ©ragoner mit bem ©abel, ber Uljlaite mit ber $ifc. ©er ^JJionnier Ijatft mit bem ^ionuier»©abel. ©er ©djmieb arbeitet mit bem |)ammer unb ber 3an9e» *>er 3immmi,ann m't ber f)acfe, ber |)oIjI)auer mit ber |jaeferteur; strojnica, -e, @d)iefK)aug; [fiinicit=; naprsnik, -a, ^anjer, $o£(er; redoven, -vna, -o, reden, -dna, -o, oddaljina, -e, gnteroaU; gfški, -a, -o, griedjifd); kor&k, -a, <2d)ritt; nikakor, feinečiocgž. med (mej), groifdjcn; nad, ober, oberbalb; ) auf bie grage luo? mit pod, untcr; pred, oor; za, Ijinter; / bem ^nftrumental. Ubung, vaja. Pojdi z menoj do vrta. S teboj ne grem, šel bom rajši z vašim ujcem in z našo teto. Tukaj je oni skušeni uradnik, govori z njim. On se je z nami razgovarjal. In kdaj je govoril z vami? S tem možem sem zadovoljen, z onim nikakor. Z vašimi bratranci služil sem pet let pri polku. Hodil sem po vašem vrtu in po vaših travnikih. Branil sem se z vašimi sabljami in s svojim samokresom. Med menoj in teboj ne bo nikdar prijateljstva. Oddaljina med členoma pri vodu je samo en korak. Nad nami stanuje stari uradnik v doslužbi (pokoju); pod nami stanuje mladi poročnik. Pred kompanijo stoji stotnik; za kompanijo nektere časte, trobači in bobnarji. Begun stoji zdaj pred sodbo (sodnijo). Med polki naše redovne vojske štejemo štiri pešpolke slovenske. Grški vojaki nosili so pod oklepom suknjo brez rokavov. 3ur Uberf efcun 3- ^ mit bir jufrieben. ®ommet mit mir. tommet mit unS. f>at unfer §auptmann mit unferen unb eueren Unterofficieren fd)on gefprocfjen? ®r fprad) meber mit biefen, no$ mit jenen. @r fpradj mit un§, tnelleidjt mirb er mit iljnen morgen fpredjen. @prad) er auc§ mit eucb? @r fpracb and) mit jener $rau. Sarum fpradj er mit ifyr unb uicfjt mit bir? So ift mein ®iener? l)abe iljn gefefjen, unb mit ifjm anc^ meinen (svojega) ®iener. $>er Dberft mar beute am ©jercirplatje mit unferer gontpagnie feljr jufrieben. Sar er aučb mit cudj gufrieben? Ser fte£)t oor bir? Ser fteljt binter bir ? SaS fteljt l)inter ber ©riicfe ? £)inter ber ©riicfe ftef)t eine fleine Sadjftube; l)inter ber Sad)ftube ein TOaut^au«. fd)en unjerem unb euerem ©arten fte§t ein fleine« §au«. 3mif^en ben 3iigen ber Sompagnie ftef>en Sljargen. Itnter jenem 23aume ftetjt ein $ager. Unterljalb' biefeS Salbe« liegt unfer gyercirpla^, |inter bem ®yercirplafce ift ber ©d)ie6pla|. Oberfjalb ber Stabt ftel)t eine alte 23urg; unterljalb ber Surg flie^t ein fifmcvknng. ®er ©nblaut be« ^nftrumentalž in ber ©injafjl ift bei allen mannlidjen SKuftermortern om1 ober em, bei ben meibli^en o, jo, bei ben fadjlicfjen om ober em. ber šmeijabl bei ben mannlidjen unb f d d) l idj en £)aupt* mbrtern oma ober ema, bei metblidjen ama, ima ober ema. ber SSielja^l bei ben mitnnli^en i ober mi, bei ben meib* I i e n , ami, imi ober mi, bei ben fac^lidjen i. 33ei ben 33eimortcrn ift in ber ©tnjaljl im fiir mdnnlicfie unb fddjlidje; o, ej fiir meiblicbe |)auptmbrter, in ber gmeijaf)! ima bei allen brei ®efd|leditera unb in ber SSieljaljl imi audj bei alten brei ®efd)led)tern. (šbenfo bei moj, tvoj, svoj. Naš, vaš, Ijat in ber ©in* jal)l našim, vašim, beim mannlicf)en unb f d $ l i d) en; našo, vašo, beim meiblidjen ®efdjled)te; in ber 23ieljaljl našimi, vašimi, fiir aUe ©efebledjter. 1 Koči) ben eitgen Konfonanten j (lj, nj, rj), c, č, š unb ž muf§ bož breite o in ben engen SSocctl e oerttmnbelt merben. pte ^ortarfen. 59. & § x t tx) samostalniki. Utueijafjl, dvojina. Oko, Stuge; roka, |janb; noga, guj?; rame, ©djulter; dva, jmet (m.); dve (f. itnb n.). Stugen (2): ^anbc: $ii(?e: ©djulter: Sfotninatio: očesi, roki, nogi, rameni, dva, dve, (Senitio: očes, rok, nog, ramen, dveh, ®atm: očesoma, rokama, nogama, ramenoma, dvema, 9icc.: 35oc.: očesi, roki, nogi, rameni, dva, dve, Socal: očesih, rokah, nogah, ramenih, dveh, $nftrum.: očesoma, rokama, nogama, ramenoma, dvema. Vojska, -e, Prince; koleno, -a, $nie; vojstvo, -a, §eer; smodnik, -a, ^ulDer; streljanje, -a, baž ©djie^en; prah. -a (-u), ©taub; streljanje s top6vi, Sanonenfener; dim, -a, ŠKaud); sprednji pošti, SJovpoftcrt; ffette; zaujka, -e, Sctilin^c; čria sprednjih postov, 93orpoften* pošast, -i, Ungeljeuer; modritelj, -a, vedeta, -e, 25ebctte; igla, -e, Rafael; hrup, -a, ®et8fe, ©aufen; solza, -e, Sprane; red, -a, Orbmmg, Orben ; bolečina, -e, @d)merj; [Sffiatje; ustrojstvo,-a, Sau, Organizmu«; vdlj, -a, valjar, -rja, SMttmum, samovar, -rja (varilo, -a), god)= kljtika, -e (držalo, -a), $ertfel; tnafdjine; milost, -i, (Snabc; piMlovka, -e, ^it^aCf^e umeten, -tna, -o, fiinftlid); mafdjine; sklenjen, -a, -o, gefaltet, gefdjloffen; lima, -e; rame, ramena, ©djulter, l&sten,-stna,-o, eigen; [nidjt). Sldjfel, 3lrin; ni mogel, nidjt mtiglidj (man fantt Boleti, f^merjen; boli, eš fdjmerjt; vzeti, neumen; vzamem, id) ne^me; vzemi! nefjme! vzel sem; razveseliti, erfreuen, crgb^en; dregati, ftofjcn; dregam, teb ftojje; dregal sem; nastavljati uho, Oljren fpitjett; loviti, fangeit; lovim, t d) fange; lovil sem; izgubiti, »erliercn; usmftiti, tbbtcn; usmrtim, icb tbbte; usmftil sem; plakati, meinen; plakam; plakal sem; čuditi se, občudovati, bemunbern. fibung, vaja. Bolijo me oči, ušesa, prsi, roke, noge, obe rami in koleni. Imam bolezen v rokah, v nogah in na prsih. Vidimo z očesi (očmi), slišimo (čujemo) z ušesi, hodimo (idemo) z nogami, delamo z rokami. Vzemi puško v obe roki, drži jo z obema rokama. Pevanje ptic dopada ušesom. Vedete na sprednjih postih so vojski očesa in ušesa. Imamo dve roki in nogi. V bitvi sem bil ranjen v prsi. Dvema gospodoma ni mogoče služiti. Dim v sobah in prah pri hoji očem, šumenje streljanja iz topov ušesom škoduje. Kaj škoduje nogam, kaj prsom? Stari general je po obeh straneh svojih prs z redovi obdan. Konj nastavlja ušesa. Hudodelnik je na kolenih s sklenjenima rokama prosil za milost. — Ptice lovimo v zanjke. Kuharji vzdigujejo samovare z obema rokama za ušesa. Glave starih topov imele so ušesa, ta ušesa imenovali so delfine. Koliko ušes imela je glava starega topa? Koliko nog ima miza in stolec, koliko ramen ima ta valj ? Videl sem tisto pošast s svojima1 lastnima očesoma. 3ur Uberfe^ung. Diejer Seteran ljat in ber ©djladjt beibe £>anbe, jener beibe 3tugen uerloren. ®te SSerfcredjer trugen }<§were Setten an £)anben unb ^iifjen. ber SSorpoftenfette finb bie ®ebetten gletcfjfatn bie žlugen unb Ofjren ber Slrmee. ©ine Sugel in ber Sruft tbbtete ben Sieutenant auf bem (na) @cf)lad)tfelbe. §altet baž @emcf)r mit beiben §anben. SBie tam jener 23rief in beine $anbe? 9fticf) fdjmcrjen meine Strme unb $nie. §aft bu oielleidjt gemeint? ®eine Stugen finb roti). Du fjaft 2()tdnen in ben lugen. SBir bemmbern ben fiinftlicfjen 23au unferer (svojih) Oljren. ©^merjen auf ber SBrnft, in ben giifšen. ®er Slrtillerift pnfjt bie ®elfine, beč ($efdt)ii|eč. Qcfj fanb SBogelfctjIingen trn SBalbe. ®ie SRabeln Ijaben Dfjre. 3Bie uiel £enfel l;at jebe ^ttf)al'fc^e todjmafcfjine? §aft bu Sllleč, maS bu fo beunmberft, aucf) mit beinen eigenen Slugen (Inst.) gefeljett? 60. fifmrrkmig. £)ie nur in ber SieljaljI gebraud)lid)en §auptmorter tuerbeti itt ber Sftegel nacf) jenen Sliuftern abgeanbert, 311 toeldjen fie geinafj bež 9Jominatic*?Iiiggangcč ber feltener ober gar nidjt gebraudjlidjen ©in* jal)l iljreS (StammioorteS gef)bren. Čeljustna brada, 23aifenbart; koza, kouj, (beim STurnen) 23ol* brke. rese, muštace, @cfynurrbart; tigirpferb, ©cfjmingel; žepna ura, Stafdjenuljr; stopnice (pl.), auptroovt im ®uat gebraudjt ttrirb, aucf) baž 33ei- itub giirtoort beti Šlttžgang ber gtuet^al)! ima an. konjak, -a, konjski hlev, iPferbe* izdajalec, -lca, SSerratljer (con ftaH; »erratljen; sani, -ij (pl.), ©^litten; srce, -a (n.), g>erj; gnoj, -a, jOimger; nnšd, -u (-a), §ontg; peter, nadstropje, ©tage, ©tod; strup, -a, ®ift; vigred, -a, spomlad, -i, $riil)ling; lepota, -e, kinč, -a, 3'er':)e; število, -a, čislo, -a, 3a0'; kratkoviden, -dna, -o, fur,$fid)ttg; brada, -e, Sinn; belkast, -a, -o, rumenolas, -a, -o, nos, -a, Sftafe; blonb ; čeljust, -i, skranja, -e, 53aQ'in3 freitt fid) auf bte 2Beil)nad)tett, Dfterit unb $erien. 3Jiein @d)iturrbart ift blonb, beiit ©acfenbart ift fdjmarj, ber Sart jene§ SSeteranen ift grau. ©in grauer ©djnurr? bart ift beg alten ©olbaten 3ierbe. 93or bem £l)ore ftel)t bie Sad)e. £>ie ffiadjen geljen iti bie taferne. meldjer Saferne liegt euer 33atatl» Ion ? Ser ftanb alg Sad)e bei ber Satire beg iMrrefteg ? @g ift falt im 3immer; leget tttel)r §0(3 in ben Ofen ein. ®er Oiefrut fiel auf (na) ber Sttege; nun blutet er auž bem 9ftuttbe. Sie fiel Uljr ift eg ? ®iefe Uljr geljt nidjt. Sir geljen aug ber Saferne. £)ie ungarifdje ^nfanterie trdgt enge £ud)f)ojen. Jurnfaale fel)en mir ben 53oef, bag 9iecf, ben ©arren unb »erfdjiebene Seiter. 61. (šigenttcimctt, lastna imena. firuicrliiuirj. ®ie ©igennamen merben nadj jene« SDiuftern abge* anbert, ju benen fie gemafi i^reS ©efdjledjteS uttb ©nbtauteS geljorcn. V6jteh, StbalDert; J&nez, Ivan, $ol)ann; Venceslav, SBenjel; Vid, SBeit; France, Frančišek, granj; Tone, Anton, Slnton; Miroslav, Friderik, ^rtebridj; Dragotin, Karol, ©ari; Tomaž, I£ljomaS; Gregor, ©rcgor; Jurij, ©eorg; Jernej, 33artf)olomauS; Mohor, §ermagor; Andrej, SlnbreaS; Kristina, ©Ijriftine; Liza, Elizabeta, Gčlifabetl); Mica, Marija, SOžarie; Alojzija, Slloifia; Antonija, Slntonie; Katarina, tatljarina; Budimpešta, ©ubapeft; Levov, Semberg; Komdrn, Somom; J6žefov, ^ofefftabt (in 23of)men); Terezin, ilieveficnftabt; Trst, Sricft; Gradec, ©raj; Zagreb, Igram; Solnograd, ©aljburg; m Avstrija, Avstrijsko, Dftcrreidj; Češko, sBofjmen; Moravsko, 9JZafyren; Šlezija, Šleško, ©djleften; Ogersko, Ungarn; Oger, Ungar; Poljsko, poleti; Galicija, ©alijien; Hrvatsko, Sroatien; Erdeljsko, ©iebenbiirgcn; Štajersko, ©tetermarf; Kranjsko, Srain; Kranjec, Sraincr; Koroško, Karaten; Korošec, Sarntner; Donava, Donavi; Drava, ®rau; Sava, ©aoe; Laba, @lbe; Krakov, Srafau; Maribor, SRarburg; Linec, Sinj; Olomuc, ©Imiifc; Sibiuj, .pcnuauuftabt; Gorica, ®orj; Ljubljana, Saibadj; Soča, ^fonjo; Veltava, SKolbau (ftiufč); Moldavija, 2Mbau (Sanb); Aniža, ©nnž; Vrbsko ober Celovško jezero, SBortfjer ©ee; vojaška granica, 3Kititfirgrenje; Nemško, ©eutfdjlanb; Nemec, ®eutfdjer; Prusko, ^reufjen; Prus, %eufe; Švica, Švicarsko, ©djmeij; Francosko, $ranfreic(j; Francoz, §ranjofe; Angleško, ©ttglanb; Anglež, ©nglanber; Saksonsko, ©adjfen; Saksonec, ©acfy)e; Rusko, Stufžlanb; Rus, Svuffe; Laško, Italija, ^talien; Lah, ^taliener; Špansko, ©panien; Španjolec, ©panter; velika moc, velevlast, ©rofjmadjt; poveljstvo deželnega vozarstva, peč, -i, Ofen; 8anbe$*Srain - (Sommanbo; žito, -a, ©etreibe; slovnica, -e, ©ramtnatif; glavni, -a, -o, $aupt"; železnica, -e, ©fenbaljn; iztekati se, izlivati se, miinben; sever, -a, borben; mejiti (se), grenjen; jug, -a, ?ainj, Serona, gerrara unb Sologna. Ofterreicb, Dentfc^Ianb, 9iufčlanb, granfreicb, ©nglanb unb ^talien finb ©rof?mdd)te. SBarft bu fd)on in ^talien? $talien unb ©pattien Ijat einen fef)r furjen Sinter. Sennft bu meine (©cbmeftern SDJarta, Slloifia, ©Ijriftiue, 3lbalbertine, Slntouia, $ulia unb Slugufta? 2Baž Ijaben <£ie meincm ©iener ftranj unb ber ®ienerin Gšlifabetlj befo^en? 62. ^cittJotfct, pridevniki. jBcmniiung. ®ie Seimorter unb at(e betmortlidj bcclinirbarcit SBorter Ijaben fiir jebeS ©efdjtedjt einen befonberen Služtaut unb gioar: fiir ba« mannlidje ©efdjledjt i (menn aber con einer unbeftimmten ^erfon ober Sadje bie SRebe ift, ift iljr StuSlaut ein SMitiaut), fiir ba« ttetbltdje a unb fiir bač fadjiidje o (nadj č, S, ž unb j aber e) unb toerben nad) ben SKuftern im § 13 beclinirt. £>ie Seimorter (@tgenjd)aft6morter) ftimmen mit iljren |>aupt« mortern in ©efdjledjt, lin*> iiberein, tnogen fie benfetben (al<3 Stttribut) »oraužgefjen ober (al§ ^rabicat) nadjfolgen, g. 33.: lep vojak, ein fdjbner ©olbat — vojak je lep, ber ©olbat ift f^on; lepa vojašnica, bie (eine) fd)one ®aferne — vojašnica je lepa, bie Saferne ift fd)bn; dolgo bodalo, baS tange 33aj,onnett — bodalo je dolgo, ba§ 93ajonnett ift tang. $ft oon einer beftimmten ^3erfon ober ©adje bie 9Jebe, in meldjem ^■aile im ©eutjdjen ber beftimnite IrtiJet „ber, bie, baš" oor bem 33et= morte fteljt, fo mirb in ber @ingaf)l an ben ©tanttn beg mdnnlidjen 23eimorte§ i gefiigt, alž: lep nož, ein fdjoneS SJieffer — lepi nož, b a« fevdne 2)?effer. Divizijski ukaz, ©ioifiončbefeljl; glavni pošt, ^auptpoften (Ijinter brigadni ukaz, Srigabebefeljl; ben getbmadjen); polkovni ukaz, OtegimentSbefeljl; cerkovna parada, $irdjenparabe; bataljonski ukaz, 33atailtonSbefeIjl; zimska vojna, ©interfelbjug; dnevni red, STageŽorbnung; poletna vojna, ©ommerfelbgug; nadzorna služba, ^nfpectionSbienft; sosednja (bližnja) bojna straža, nadzorni narednik, ^nfpcctionž- 9lad)bar = gelbroadje; felbmebel; ponočna straža, ^ftadjtmadje; polkovni raport, Regiment«* ponočni stražar, sftadjtpoften; rapport; napeljnik, -a, 'žluffuijrer; bataljonski raport, SatailloueS* pešec, -šca, ^nfanterift; rapport; orožni častnik, ©affenofficier; večerni raport, Stbenbrapport; desetnik dnevne službe, j£agS= zjutranji raport, griiljrapport; corporal; generalni štab, ©encralftab: zimska plahta, SBinterfo^e; bojni manever, g-elbmanboer; poletna odevka, ©otnmerbecfe; peška bitnica, ^ugbatterie; kolona, -e, ©olonne; patrola, obhodna straža, ^atrouide; tarča, -e, ©djiefjfdjtibe; jezdna patrola, 9?eiter=^atroui(le; opravek, -vka, opravilo, -a, Se= sprednja straža, Sorljut; fdjdftigung; zadnja straža, Sfladjlmt; založnica,-e, shranišče,-a, 3E)?a= stranska straža, ©eitenfjut; gagin; glavna vojska, ©rož, f)aupttruppe; dnevnik, -a, ^ourna'; bojna straža, ^elbmadje; denarnica,-e,blagajnica,-e,(5affa; unb ^ad; bojno znamenje, gelbjeidjett; prvi, -a, -o, crfter; tretji, -a, -e, britter; popoldanski, -a, -o, nac^tnittacjiij; ostali, -a, -o, iibrig; vsak dan, tiiglidj; dnevni, -a, -o, spodnji, -a, -e, untere; zgornji, -a, -e, obere; goveji, -a, -e, 3iinb& telečji, -a, -e, SMbG zmanjek, -njka, pomanjkanje, -a, Slftangel; z vso svojo robo, opravo, mit Sad Slftanget; poljski, -a, -o, bojni, -a, -o, $elb»; pričujoč, -a, -e, gegenmartig; drugi, jmeitcr, anbercr; pojutranjem, iibermorgen (3tbb.); odriniti, auSriicfett; obstaviti, nastopiti stražo, bc- jutranji, -a, -e, grut)*; večerni, -a, -o, Stbenbž»; jutrišnji, -a, -e, morgig; enoleten, -tna, -o, einjdfjrtg; zgodaj, rano, friilj; jieljett (Sadje, ^often u. bgl.); priti, doiti, einriiden; prevzeti, iibernefjmen; podeliti, betl)ei(en; voditi, fiiljren; priti, znajti se, fidj einfinbert; skuhati, zvariti, todjen; zadovoljen biti, fidj begniigcn; ne pripuščati, abljalten; imenovati se, fjetjšen; prinesti, bringen; poslati, odposlati, fenben, ent-- fcnbcn; postaviti, razpostaviti, aufftetten. Ubung, vaja. Ali si bral današnje dnevne ukaze? Kaj je pisano v polkovnem dnevnem ukazu, kaj je v bataljonskem? Po-poldnevni opravek pri kompanijah daje se danes po dnevnem redu. Zjutraj zgodaj odrine prvi bataljon k bojni vaji; tretji bataljon k navadni vaji na vadišče, ostale kompanije bodo v tarčo streljale. Nadzorno službo v doljnih vojašnicah prevzameš ti, na glavno stražo pojdem jaz. Na brigadne in divizijske ukaze še čakamo. Jutri popoldne idejo orožni častniki prvega in tretjega bataljona z enoletnimi prostovoljci v tarčo streljat. Plahte odpeljejo se v hranišče in vsemu moštvu se letne odevke razdelijo. Večerne in nočne patrole odpelja nadzorni narednik. Bataljonski raport bode precej po vaji v gornjih vojašnicah. K polkovnemu raportu znajdejo se zjutraj vsi poveljniki bataljonov in kompanij. Polkovnik govoril je s ptujim častnikom generalnega štaba o jutrajšnjem manevru. K tej bojni vaji odrinete obe peški bateriji. Kaj kuhate danes za menažo? Prvi vod nakupil je govejega mesa, drugi telečjega; kaj kuhajo ostali vodi, ne vemo. Vsaki oddelek na hodu delimo v sprednjo, zadnjo, stransko stražo in v glavno četo. Na hodu odpošlje sprednja straža sprednjo patrolo naprej. Bojna straža postavlja eno vedeto. Bojne straže pošiljajo vedno patrole k sosednim bojnim stražam. Pojutranjem odrine vsa posadka k cerkveni paradi (v popolni opravi) z vsemi svojimi bojnimi znamenji. Kje je dnevnik jutranjih nazivov ? Koliko pešcev ide danes na stražo ? 3ur Ubcrfe^ung. f)eute ift bic erfte gujjbatterie beč britten Mrtilterieregimenteč in unferc ©arnifort eingcriicft. morgigcn gelbnianooer toerben bie Šiegimertter mit griinen gelbjeid)en auSriicfen. 93ringen @ie mir ben Ijeutigen Slagegbefeljl; ben 93rigabebefeljl iibergeben @te bem 9>{egiment§abjutanten, bett 9iegimentgbefefyl bem 93ataillong* abiutanten. ©in SBinterfelbjug ift nicbt fo angeneljm (prijeten) mie ein ©pmmerfetbjug. gelbe marfdjirett bie 8lrmeen mit SBor--, Setten* unb ©enn im gelbjug Sflangel an Sitnbfletfdj (®ett.) ent- ftet)t, begniigt fidj bie STruppe mit anberem gleifdj. ®er ©orporal Doni Sage bringt (prinaša) ben griiljrapport ben Dfftcieren ber Eompagnte; ber $nfpectiongfelbwebel bringt ben Ibenbrapport bem 93ataillongabjii< tanten. Žluf ber §auptwa^e fteljt bei Sladjt unb £ag ein ^often; bei ber 9tegimentScaffa nur ein 9tad)tpoften. 93ei ber itadjmittagigen 93e* fdjaftigung ber ©ompagnien finb bie Dfftciere »om £ag (častniki dnevne službe = ©fftcier beg taglidjeit ®ienfteg) gegenioartig. Stuf ber £>aupt« roadje finb |eute im ®ienfte: ein Gorporal, ein 3luffit()rer unb fedjg ^nfanteriften. 3Bie oiel Sluffiiljrer unb ^nfanteriften fontmen niorgen in ®ienft? 63. '■P o f f e f f i o e ober b e f t § a n 3 e i g e n b e 93 e i m b r t e t' finb foltbe, roelc^e einen ©efifc anjetgen; fie merben nadj ben 3Jiuftern im § 13 beclinirt. $ft bie befi^enbe ^erfon tnannlid) ober fadjlidj, fo nel)men fie ben luggang ov, ova, ovo (nadj c, bag in č iibergefjt, č, š, ž unb j: — ev, eva, evo), ift fie roeiblt^, in, ina, ino an; 3. 93.: ®er Soljn beg 93ruber8, bratov sin; bte 2lrmee beg $atferg, vojska cesarjeva; bie 93urg ber ®bnigin, grad kraljičin; bie SEod^ter ber ®bnigtn, hči kraljičina; bie ©tabt ber IŽontgin, mesto kraljičino. Bog l)at božji, -a, -e unb oče — očetov, -a, -o, ober očin, -a, -o. @tef)t ber 93efi£er itn ©enitio ber 93teljafjl ober ift oon etnem SSeftfee im allgemeinen bte 9tebe, fo lotrb bag Seimort oon ntdnnltcben unb fad)licl)en ^aupttubrtcrn auf ski, ska, sko (bei einfilbigen toirb fjauftg ov, ev eingefdjaltet) unb oon tueiblicben auf ji, ja, je gebilbet, alg: pastir — pastirski, -a, -o, 3. 93.: pastirska palica, ber <©tab ber grirtett, ber |)irtcnftab; vojak — vojašk (fiir vojak-ski), -a, -o, 3. 33.: vojaška obleka, bie Sletbung ber ©olbaten, bie Solbatett = ®Ieibung; kmet — kmečki ober kmetovski, -a, -o, 3. 93.: kmečka hiša, bag §aug ber 23auern, 93auernl)aug; riba — ribji, -a, -e, 3. 93.: ribje oko, bag luge ber §ifd)e, bag ^ifcljaitge. vitez, -a, 9titter ; blagoslov, -a, ie 5ebern beč $elbmebel§ fdjreiben gut (dobro), ©in geljorfamer ©ofjn ift bež SSater« greube. a^te bie Slrtigfeit be« Eabeten, bie |)bflid)fcit be« gretmifli* gen. SDfit bem @egen beS SaterS unb ber SRutter ift ber junge Srieger in'§ gelb gejogen. 64. Steigerung J»cr ©ciluintcr, stopnjevanje pridevnikov. Zdrav, gefunb; zdrav-ejši, gefiinber; najzdrav-ejši, am gefiinbeften; zdrav, „ zdraveji, „ najzdraveji, „ „ hraber, hrabrejši; težek, težji ober teži; zvit, zvitejši; lahek, lažji ober laži; prvi, poprejšnji; globok, globokejši; bogat, bogatejši; širok, širji; ubog, ubožji; visok, viši ober višji, drag, dražji ober draži; jBemerktUtg. £>ie ©teigerung fommt nur ben 33eiroortern unb ben bcimbrtlicfjen* SRebenroortern p, meil nur biefe eine ©igenfdjaft nad) brei oerfdjiebetten ©raben bejeidjnen fbnnen. gibt ba^er b r e i @tufen ber ©teigerung: ^Jofitio (nasebna stopnja — nasebnik) ©ornpa* ratit) (primerjalna stopnja — primerjalnik) unb ©uperlatio (presežna stopnja — presežnik). ®er Gomparatio toirb gebilbet, toentt man an ben ©tamm bež 23eimorteS (meldjen man burd) Stbmerfnng ber 9iominattoenbung i erljalt) ši, ša, še ober ji, ja, je anfiigt; bod) mtrb jmifc&en ben ©tamrn unb bie ©nbung ši beg Sof)IfIange§ megen bei ein* unb jmeifilbigett ŽBeirobrtern tneift ej, bei mebrfilbigen aber i eingefdjaltet, al8: lep (lepi) — lepši, -a, -e, fdjbner; slab (slabi) — slabeji ober slabejši, -a, -e, fdjroadjer; moder (modri) — modrejši, -a, -e, meifer; pravičen (pravični) — pravičnejši, -a, -e, geredjter; rodoviten (rodovitni) — rodovitnejši, -a, -e, frudjtbarer. ®urd) bie SBorfefcuttg ber @ilbe naj nor ben (Sotnparatio entfteljt ber © u p e v I a 11 o. Ročna puška, ročnica, §aitb* Srem, Sremsko, ©tjrmien; feuermaffe; Primorje, $iiftenlanb; sprednja patrola, 23orpatrouille primorski, -a, -o, Sflften«; (ant 3Karfral)t; razuzdanost, -i, ^udjtlofigfeit; hiter, -tra, -o, uren, -rna, -o, madež, -a, 3)iafel; gefdjininb; poguba, -e, SRuin, Serberben; uren, -rna, -o, §urtig, fiinf; stanovitnost, -i, 2tu«bauer; ugoden,-dna,-o,angeneljm,gimftig; zlo, -a, Ubel; priročen, -čna, -o, bequetn; bolehnost, -i, ^ranfli^feit; taktičen, -čna, -o, taftifcfj; bolezen, -zni, tranf^eit, Untoo^l« deževni, -a, -o, 9fegen*; fein 5 rečni, -a, -o, reški, -a, -o, gluf«=. Zaznamnjati, zaznamovati, bejei^nen; pregledati, iiberfeljen; pregledam, idj iiberfefje; odpraviti, beljeben, oorbeugen; odpravim, ictj be^ebe. Ubung, vaja. Zadovke so boljše orožje od predovk, repetirke pa najboljše od vseh. Najboljše rezalo na sablji je rezalo drateno. Huzarji imajo manjše konje nego dragonci, ali zato hitrejše. Najmanjši konji prihajajo iz Škocije. Največji granatirji bili so najljubši vojaki kralja Miroslava. V mesecu rožniku (juniju) imamo najdaljši dan. Najmanjša in najlažja groba strelba je gorsko topovje. Najhujše zlo v vrstah vojske je nevednost. Neodkritosrčen tovariš je moj najhujši sovražnik. Kteri topovi imajo najdaljše, kteri najkrajše glave? V spopadku (boju) je sabljeno bodalo (jatagan) in repetirka najhujše in najpogubnejše orožje. K zlivanju železnih topov je najboljša kovina razpolovljeno sirovo železo. Morje je večje nego reke, reke so večje, globokejše in širje nego potoki. Ktera gora v Evropi je najvišja, ktera reka največja, najširja in najglobokejša ? 3ur ftberfefcung. ®ie gejogenen ©emeljre finb bie befte unb fidjerfte Danbfeuermaffe. ®ie Sompagnie ift ber fleinfte taftifdje Sorper im §eere. ®ie grofjte ©eemadjt ift ©ngianb. ©S befifct bie grtfjjten £riegžfd)iffe, bie grbpten unb fcbtoerften ©efdjiitje. gudjtlofigfeit ift ber grojjte 9tuin einer 9lrmee; fie ift ber argfte (Saft im Sager ber Sdmpfer, ®ie $ager finb bie fteinften ©olbaten. ©in guter SfiJarter ift ber befte 9trgt feinež ^ferbeS; er iiberfiefjt and) nid)t bag fleinfte Unmof)lfein unb befjebt fo jebeč gropere Ubel. ®ie @tdbtebemof)ner (®iirger) Ijaben grofeere, beguemere, ^d^ere unb breitere So&mmgen alž bie ©orf« bemoljner. Sann ift ber langfte £ag im $a(jre? ©ann ift bei unč bie Idnger att in Slfrifa? ®až bod)fte @ut beš ©olbaten ift bie ©fjre o^ne 2Mel. $ft ber ^nfanterift flinfer, als ber ©aoatterift? 28eld)er ©olbat ift am ftinfeften ? SBeldje ©emeljre finb leidjter, bie aiten ober bie neuen? SBeldjer ©abel ift am leid)teften ? Unfere Slrmee ift ftdrfer al§ bie eurige. 2113 bie atfcr= erfte (©up.) unb oorjiiglicbfte STugenb bež ©olbaten bejeidjnete Napoleon ber ©rfte bie Stučbauer, $uliu§ Safar bie Stapferfeit, ©tgljerjog Sari bie ©ntfd)loffen&eit. ®aS gefttnbefte Saffer fiir ^ferbe ift ŠHegen* ober glufčmaffer. ®ie ®orfbemoIjner f)aben fleinere, niebrigere, engere unb unbequemere SBoljnungen al« bie ®iirger. ®er §afe ift furdjtfamer alS bač tanindjen; eš ift ber furdjtfamfte SBierfiijjler. ®ie jiingften ŠRefruten unferer ©ompagnie finb bie gefiinbeften, fleijjigften, gefjorfamften, auf* merffamften unb braoften ©olbaten. 66. 3af)fu>orfer, številniki. 1.) (Srunbjaljlen (glavni številniki, števci) geben auf bie ^rage: koliko? mie oiet? bie $af)l ber gejaljlten (Segenftanbe an unb finb: Eden, jeden, en, -a, -o, einer, =e, 1 pet 5 dva | dve 2 šest 6 trije [ m., tri > f. unb n. 3 sčdem 7 štirje J štiri J 4 6sem 8 devet 9 desčt 10 ednajst 11 dvanajst 12 trinajst 13 štirinajst 14 petnajst 15 šestnajst 16 sedemnajst 17 osemnajst 18 devetnajst 19 dvajset, dvadeset 20 eden in dvajset 21 dva in dvajset u. f. to. 22 trideset 30 eden in trideset 31 štirideset 40 Častniški namestnik, DfficterS* jMucrtreter; častniški sluga (služabnik), Dfftriergbienet; topništvo, -a, ?trtiQerietruppe, Strtiflerie; boj,-a, SEreffen (in berSStitfftetfung); domobran, -a, SBe^rtttann; poveljstvo,-a, Sotninanbo; fbant; podpoveljnik, -a, Untercotnman* voz za strelivo, aJiunitionStDagett; bomba, -e, 33otnbe; ročna granata, ^janbgranate; granatasta karteča, (Sraitaten- fartatfdje (@§rapncl); tulec patronini, ^atrcnenljiilje; motvoz na čaki, ©jafofd)nur; velevlast, velesila, (grojšmadjt; moč, -i, ©tarfe; petdeset šestdeset sedemdeset osemdeset devetdeset sto sto in eden sto in dva dve sto tri sto štiri sto pet sto ščst sto tisoč deset tisoč sto tisoč milijon 50 60 70 80 90 100 101 102 200 300 400 500 600 1000 10.000 100.000 1,000.000 vojaški zdravnik, SKilitararjt; konjiški polk, ©aoaftcriercgunent; inženirska četa, ©enietruppe; vozarstvo, -a, £raintritppe; mir, -ti (-a), $riebe; vodnik, -a, g^rer (alg (Stjarge) in ber £ruppe; [felbloebel; računski narednik, fRedjmtngg* patrolni vodja, ^atrouiHefii^rer (al$ @č)arge); nadpijonir, -rja, Oberpionnier; podpijonir, -rja, Unterpionnter; pijonirska kompanija, ^ionnier« cotnpagnie; kolar, -rja, Sagner; vrv&r, -rja, vož&r, -rja, ©eiier; sani, seni, -ij (pl.), ©djfitten; lovski, -a, -o, $ager*; samostalen, -lna, -o, felbftftdnbig; kolikokrat? toieoielmal; obseči, zapopasti, entljalten; sila,-e, @ewalt, Wad)t, ©tarfe; število, -a, Slnga^I; dvakrat, jtoeimal; trikrat, breitnal; desetkrat, jeljnmat u. f. w. Ubttng, vaja. En vod, ena vojska, eno poveljstvo. Dva voda, dve bitki, dve krili (boka). Trije oddelki, tri bitke, trije topovi. Štirje nižji poveljniki, štiri metavnice. Pet oddelkov, šest poveljnikov, sedem pobočnikov, osem gorskih topov, devet čet, deset možnarjev, enajst lafet, dvanajst sanij, trinajst strelb, štirnajst primorskih topov, petnajst ladjiskih topov, šestnajst vodov, sedemnajst polovodov, osemnajst rojev, devetnajst kompanij, dvajset škadron. Eden in dvajset mož,1 trideset bataljonov, štirideset konjiških polkov, petdeset baterij, šestdeset vdz1 za strelivo, sedemdeset konj,1 mezeg in tovorivk, osemdeset pešpolkov, devetdeset inženirjev. Sto pušk, dve sto verndlovk, tri sto lovcev, štiri sto krogel, pet sto samokresov, šest sto karabink, sedem sto predovk, osem sto topih mečev in ščitov, devet sto puškarjev. Tisoč bomb, tisoč in eua krogla, tisoč in dve granati, tisoč in pet ročnih granat, dve tisoč granatnih karteč, tri tisoč ročajev in zaklepov k zadovkam, štiri tisoč sabljenih bodal, pet tisoč predovk, milijon patron, pet milijonov patroninih tulcev. Naša kompanija ima enega stotnika, enega nadporočnika, enega poročnika, enega častniškega namestnika, enega narednika, štiri vodnike, pet desetnikov, pet razvodnikov, enega bobnarja, enega trobnika, enega računskega narednika, tri častniške služabnike in sedemdeset drugih vojakov. Danes pojdem jaz s tremi možmi na stražo, jutri ti s štirimi. Polk obstoji iz treh, štirih ali šest bataljonov. Dajte trem možem nove, štirim stare motvoze na čake. V vseh štirih vodih naše kompanije so izvrstni strelci. — Nektere evropske velevlasti (velesile) imajo veliko število vojakov. Avstrija postavi o vojni na bojišče: en milijon, tri in petdeset tisoč; Ruska en milijon, štiri sto sedem in šestdeset tisoč; Pruska en milijon, dve sto devet in dvajset tisoč, Francoska en milijon tri sto in petdeset tisoč; Laška štiri sto osemdeset tisoč vojakov. — Dvakrat dva je štiri; trikrat pet je petnajst. Desetkrat sto je tisoč. Koliko je šestkrat sedem ? Koliko je sedemkrat osem? Petkrat devet? 3 ur itberfe^ung. Sie »id ©fficiere unb ©olbaten I)at eucr ŠRegtment? Sir t)aben: 5 ©tabčofficiere, 3 Sftilitararjte, 21 f>aupt= leute, 25 Oberlieutenantč, 46 gieutenant«, 12 DfficieršjMoertreter, 15 gabeten, 24 gelbmebei, 48 3ugSfii§rcr, 4 gii^rer, 121 Sor^orale, 144 ©efreite, 16 Sambour«, 32 §orniften, 104 Officieržbiener unb 1450 gnfanteriften. Unjere gnfanterie beftetjt (šteje) au§ 102 $nfanterie= ategimentern. ®ie gagertruppe befteCjt ctuš 1 giroler $dgerregiment mit 10 23ataittonen unb 32 gelbbataiConen. Sir f)aben 43 ©aoatterie* regimenter, unb jtoar: 14 ©ragoner*, 16 §ufaren* unb 13 llflanen* regimcnter (bač ffleftimmungšmort trn ®en.)." ®ie Slrtitterie beftetjt auž 14 gorpS-'3trtittcrie»9tegimcntern unb 28 felbftftanbigen jdjioeren Satterie* btoiftonen, bie ©enietruppe auorniften, 8 gafjrjolbaten, 5 ©fjtcierčbiener, 1 ©djmieb, 1 Sagner unb 1 @eiter. £>te Šratirttuppe ga^lt 3 9iegimenter mit 36 gelbešcabronen. £)ie ©tarfe ber ^ionniere betrdgt im gvieben 3528, im Sriege 6000 SDknu. gm gvieben faben mir eine 9trmee oon 256.540 9)Jamt mit 35.920 ^ferben. 1 ®ie gaupttoorter konj OJSferb), las (§>aar), lonec (£opf), mož (SKann), otrok (Sfiitb), stremen (©teigbiigel), tovor (©aumlaft), voz (Sagett), zob (Sa^n) u. bgl. Ijabeti im ©eititio ber Streljal)! unb SSteljaljt: konj, las, lonec, mož, otrok, stremen, tovor, voz, zob. firmcrknitg. Daž ©runbaa^Iroort eden (nor ben §auptiobrtern en, ena, eno) aud) jeden mirb mie ein ©eimort gebengt; bie iibrigen biegen: 9iom.: dva, oba (m.), dve, obe (f. u. n.), jmei, beibe; ©en.: dvčh, občh; ®at.: dvema, obema; 2kc.: dva, oba (m.), dve, obe (f. u. n.); 8oc.: pri dvčh, občh; $nftr.: z dvema, občma; trije (m.), tri (f. u. n.), brei; treh; trem; tri; pri treh; s tremi; sjlominatio: štirje (m.), štiri (f. u. n.), mer; pet, fiinf; ©enitio: Datio: Stccnfatio: Socal: $nftrum.: štirih; štirim; štiri; pri štirih; s štirimi; petih (petčh); petim (petem); pet; pri petih (petčh); s pčtimi (petemi). ?ftad) „pet" merben alte fjoljeren ©runbjaljlcn, mit StuSnaljme bež itnabanberlidjen sto unb tisoč, gebengt. 2luf biegrage: kolikokrat? mieoielmat? f)dngt man ben ©runb* jafjlen bie ©ilbe „krat" an. Stlte ©runbjafjlen, oon „pet" angefangen, forbern im ^ominatio unb 2kcufatio ben ©enitio beS gejaf)lten ©egenftanbeč; }o aud) bie unbeftimmten 3abl>obrter: veliko, mnogo, oiel; malo, majhno, menig; več, met)r; manj, menj, meniger; nič, nid)tč u. f. m.; 3. 58.: Desčt voj&kov. 67. 2.) £) r b n u n g S j a fj I e n (vrstilni številniki — vrstilci), auf bie grage koliki? ber mieoielte? merben mie bie ©eiroorter beclinirt. dvadeset in prvi ober eden in dvadeseti u. f. m. ber 21. Prvi, ber 1. drugi, „ 2. tretji, „ 3. četrti, .. 4. pčti, .. 5- šžsti, „ 6. sčdmi, „ 7. 6smi, „ 8. deveti, „ 9. deseti, » 10. enajsti, „ 11. dvanajsti „ 12. trinajsti tt 13. štirinajsti „ 14. petnajsti „ 15. šestnajsti u. f. m. „ 16. dvajseti, dv&deseti, „ 20. trideseti, štirideseti, petdeseti, šestdeseti, sedemdeseti, osemdeseti, devetdeseti, st6ti, dvestoti, tristoti, štiristoti, petstoti, šeststoti u. f. 10. tisoči, milijonti, 30. i, 40. „ 50. „ 60. „ 70. „ 80. „ 90. „ 100. „ 200. „ 300. „ 400. „ 500. „ 600. ber 1000. ber 1,000.000. Vaja, -e, Ubung; vzobraženost, -i, StuS&ilbung; Tzobraženje, -a, baž 2tu$bilben; stoja, -e, ©tellung; obrat, -i, Senbung; dir, -rja, Sauffdjritt, fiauf; prijemljej, -a, ©riff; nabijanje, -a, Saben; merjenje, pomerjenje, -a, $ielen > gibanje, -a, Semegung; dvorajda, -e, ©oppelreilje; vrsta, -e, ©attung; člen, -a, ®lieb; bojevanje, -a, gedjtart; [bienft; služba sprednjih postov, SSorpoften^ služba patrolina, ^atrouittenbienft; streljanje v tarčo, ©djeibenfdjiejjen; častna stopnja, 9iang; uki (m. pl.), ©tubien; prosinec, -nca, $anncr; svečan, -a, februar; sušeč, -šca, SUfdrj; mali traven, 9Ipril; veliki traven, 3Jčai; rožnik, -a, Suni ; mali srpan, $uli; veliki srpan, luguft; kimovec, -vca, ©eptember; vinotok, -a, Dftober; listopad, -a, 9looember; gruden, -dna, ©ejember; spominek, -nka, 3ftonument; starost, -i, vek, -a, liter; sklenjen, -a, -o, gefdjloffen; raztresen, -a, -o, jerftreut; dokončan, -a, -o, ukončan, -a, -o, beenbigt; dokončati, beenbigen; naučiti se, erlernen; novačati, med vojake vzeti, nabirati vojake, affentiren; umreti, fterben; umrem, idj fterbe; umrl sem; ponoviti, ponavljati, mieberfjolen; ponavlja se, man mieberfjolt; rodil se je, er murbe geboren. Ubung, vaja. Jaz služim v prvem, ti v drugem, vi v tretjem, eden izmed mojih tovarišev v eden in štiridesetem, drugi v sedem in petdesetem pešpolku. Vzeli so mene k vojski v dvajsetem letu moje starosti. V šestem, sedmem ali tudi v osmem tednu se vaja novakov (novincev) dokonča. Med štiridesetimi gojenci sem po prednosti tri in dvajseti. Eadecki je umrl v dva in devetdesetem letu svoje starosti; nadvojvoda Dragotin (Karol) v šest in sedemdesetem letu svoje starosti. Kedaj si dokončal nauke na vojaški akademiji? Dne tridesetega velikega srpana (avgusta) leta tisoč osem sto pet in sedemdesetega. Cesar Franc Prvi je postavil svojemu dedu cesarju Jožefu Drugemu prekrasen spominek v Beču (na Dunaju). 3ur it b e r f e £ u n g. £>en fiirjeften Sag im ^afjre ^aben mir am 21. ©ejember (®en.), ben langften am 22. $uni. Sir fi^en im fie^rfaale beim fecpten, itjr beim fiebenten Spe. £>ie fftefruten lernen in ber 1. Sodje ber ShtSbilbung bie ©tellung (®en.), (š^mnaftif, Sen« bungen, ben Sflarfd), 8auf unb einige ©riffe mit bem ©emefjre, in ber 2. Šod)e ba§ 8aben, $ielen, Semegungen in 9ieif)cn unb ®oppelreif)cn. ^n ber 3., 4. unb 5. Sodje mieberljolen fte fleifjig (pridno), maS fie erlernt ^aben; in ber 7. unb 8. Sod)e iibett fie bie gejd)toffene unb gerftreute ge^tart, ben ^atrouillenbienft, ben 33orpoftenbienft unb ba« ©cbeibenfcbiefjen. — 3Jfarf^aU Karlgilipp ftiirft @d)loarjenberg, ber ©ieger iiber (nad) Napoleon bei Seipjig (Lipsko), murbe am 15. Slpril 1771 geboren; er ift am 15. ©ftober 1820 in Seipjig geftorben. 68. 3.) ©attungSjaljlen (ločilni gtevilniki, ločilci) auf bie grage: kolikeri? rnte oielerlei? 4.) 25 e r D i e 1 f d 11 i g u it g 8 5 a Ij l e n (množilni številniki, mno-žilci) auf bie §rage: kolikoteren ? me oielfadj ? ober mie oielfdltig? toerben con ben ©attung^a^Ien burd) SBermanblung be« ®u«laute3 i in en obet nat gebilbet, al«: edin, -a, -o, etnjtg; enoteren, enoternat, -a, -o, cinfadj; dvojen, -jna, -o, groeifadj; dvojnat, -a, -o, jmeifaltig; trojen, -jna, -o, breifadj; četveren, peteren, šesteren u. f. m. ®ie ŽBeroielfdltigung^aljIen biegcn mie bie Seiioorter. 5.) 39 rud)točile (zlomki) eine« ©anjen merbcn oon ben ®runb= jaljlcn abgeleitet tinb neumen ben ?iu«gattg ina att; 1/3 tretjina, četrtina, 1/i petina, 1j6 šestina, % tri osmine, 5/s pet osmin (©en.), Vi o desetina, 1/100 stotina. Pol (§aI6), četrt (23iertel) fjaben, menn fie int 9^om. ober Stcc. ftefjen, ba« betfolgenbe |jauptmort int ©enitio: pol tolarja, Ijalber £l)aler; tri četrti goldinarja, brei Siertel etne« ©ttlbcnS; za četrt, za pol ure, in etner 23iertel=, Ijalben ©tunbe; o pol desetih, o pol enajstih, um '/210/ '/aH U§r. Pešništvo,-a, pehota,-e,^nfanterie; znesek, -ska, ©uittitte; jezdništvo, -a, šftetteret, Sabaflerie; zavid, -a, Sfeib; l/TUJO O l LIV11 V, giUUHHl ^C-llU/ j troje orožje, breierlet ©affe; četveri, peteri, šesteri, sedmeri u. f. m. Dvoje sukno, jmeierlei £udj; topništvo, -a, Slrtiflerie; hranilno orožje, ©cftugmaffe; bojno orožje, STru|maffe; golo orožje, btanfe 2Baffe; orožnica, -e, 3lrfenal; pregled, -a (popis), žDhifterimg; obzor, -rja, ^Jieoue; vidljiv, -a, -o, fidjtbar; božji, -a, -e, gbttlidj, ©otte««; enak, -a, -o, gletdj; vljuden, -dna, -o, leutfeltg; zaviti, obaliti, eutmufeln; nesti, tragen; nesem, id) trage; las, -a, |)aar; očetomorilec, -lca, 33atermorber; kletev, -tve, ^lud); vagan, -a, 2JZefcen; mernik, -a, balber 2)?c^en; goldinar, -rja, ©ulben; zaklep, -a, 23erfd)luf«; bolnišnica, -e, bolnica, -e, ©pitai; vojaška obleka, Uniform; obuvalo, -a, 23efd)tt§tmg; perilo, -a, 2Bafd)e; korist, -i, vžitek, -tka, 9iu|en; platno, -a, fieinmanb; pravilo, -a, fRegel; marljivost, -i, ^leijj; sad, -11 (-a), §rud)t; sadje (pl.), Dbft; ponesem, idj merbe tragen; sešteti, jufamrnenjaljten; seštet, gejdfjlt; umolkniti, terftummcn; skrbeti, forgen; skrbi! forge! ravnati, ebnen, lenfen; pregledavati, tefidjtigen; plačati, jaljlen; ljubiti, lieben; ljubi! liefce! obložiti, belaften; vsakako (Stbc.), ja, jatooljl, aller* bing«. It6uttg, vaja. Dvovrstno sukno imamo mi v svojih vojnih suknjah. Trivrstno pleme vojakov se v boju bori: peštvo, konjištvo in topničarstvo. Kolikovrstno obleko imaš? Imam štirivrstno vojaško obleko, šestero hlač, osmero perilo. Zamotajte zaklep puške v dvovrstno platno (prt). V vojnih shraniščih je trojni zaklep. Polja nosijo kmetovalcem desetero, da tudi dvajsetero korist. Bodi marljiv, mili sin! marljivost tvoja prinese stoteren sad. Zbrojite (seštejte) eno tretjino in eno osmino. Tretjina učencev uči se slovenskega, četrtina češkega jezika. Koliko je ura? Pol devetih je, četrt na devet, tri četrtinke na ednajst. Vse vidljive in nevidljive reči so božje delo. Predstojnik! (SSorgefe^tcr!) bodi vsem svojim podložnim pravičen. Ljubi vse enako, skrbi za vse enako, občuj z vsemi prijazno. Pred vsemi vojašnicami stojijo straže. Po smrti vsaki zavid umolkne. Samo dve tretjini vse posadke odrinete na vadišče k pregledu. Komaj tri četrtine letošnjih novincev zna pisati iu brati. Naša kompanija pride ob pol enajstih iz vadišča nazaj; ob pol dvanajstih je stotnik napovedal raport. 3 ur iiber f e|ung. SSir Ijaben jtoeierlei SSaffen, fte beifeen ©djufc* unb £ru§toaffen. Ijabe breterlei ©efcbuljung unb fiinfertei Uniform. Slrfenal fjaben toir fed)ferlei ©attungen blanfe, unb jefjnertei ©attuugen gcuertoaffett gefe^en. ®en 93atermbrber belaftet ein fjunbertfadjer §lucfy. SlJčorgcn friify um t)alb jet)n (o pol desetih) Uijr toirb ber gelbtnarjcfjall»8ieutenant alle £ruppen befidjtigen. ®3ann toirb er anfomtnen ? ©djon (jeute um brei 93iertel auf jtoblf (tri četrti na dvanajst). ®ie SJlufterung bauerte bi« (do) l)alb oier Ufir nad)* mittag«. 3toei ^iinftet ber ^rattfen im ©pital fjabett Hugenfdjmerjeu. SBir fauften einen unb einen balben 3)ie^cn 2M)l unb ga^Ucn fiiefiir neun unb einen Ijalben ©ulbett (©en.). f)at fdjon l)alb ad)t Itfjr (®en.) gefd)lagen (odbilo), e« toerben balb brei ©iertel auf atfjt fein. SDfarfdjaH ^Rabe^ft; tourbe oon ber gefammten (vse) Stnnee ber SBater ber ©olbaten genanitt. iftaljeju 1/l0 ber 9)Jannfcf)aft unfere« ©ataillon« liegt franf im ©pitale. Sforgen um 1/2 6 Ufjr fritf) miiffen 6 Sotn= pagnien be« Regimente« jum Šlbmarfdje bereit fein. $ebe iibertretung toirb ftrengften« beftraft. 23iele finb berufen, bodj toenige finb auS* ertoaljlt. $cmcrkung. ®te (S i u t f) e i l u u g § j a l; (e n (delilni številniki — delilci) toerben burcf) bie ®orfel|tmg ber ^artifet po bor bie ©runb' jaljl gebilbet unb fommen nur im 5Jlominatto unb Stccufatio oor, al«: po eden, ena, eno, je ein; po dva — dve, je (ju) jtoei u. f. to. £)ie u n b eftim mte n $a!jltobrter (nedoločni številniki) finb: mnogo, veliko, oiel; malo, majhno, toenig; nekaj, ettoa«; nekoliko, einige; dosti, genug; nič, nid)t«; — vsak, jeber; vsakteri, jeber, aller u. f. to. 69. ^imDfafer, zaimki. Die perfonltdjen $ ii r m b r t e r jaz (idj), ti (bu), on (er), ona (fie), ono (e«) merben folgettbermajjen beclinirt: I. Vevfo« II. f crfott III. ^ c v t on maJinlid) toei&Iict) facOIiifl © i n 3 a tj t ^cm. @en. Dat. 9tcc. 8oc. >ftr. jaz, id) mene, me meni, mi mene, me pri meni z menoj ti, bu tebe, te tebi, ti tebe, te pri tebi s teboj on, er' njega, ga njemu, mu njega, ga pri njem z njim ona, fte nje nji, njej njo pri njej z njo ono, eS njega, ga njemu, mu njega, ga pri njem z njim 3 m e i 3 a f) l ^om. midva, midve vidva, vidve onadva onedve onedve ®en. ®at. ?(cc. 8oc. ^nftr. naju nama naju pri naju z nama vaju, vaji vama vaju, vaji pri vaju z vama nju njima nju pri njih z njima © i e l 3 a ^ l 9Ž om. mi, me, mir vi, i§r oni, fie one ona ®en. Dat. 9lcc. 8oc. nas nam nas pri nas z nami vas vam vas pri vas z vami njih njim nje, njih pri njih z njimi iiber ben (Sebraudj ber o o II e r e n (langeren) unb abgefiirjten (fiirjeren) §orm beg giirmorteS im ©enitio, ®atio unb Slccufatto merfe man ^olgenbež: ^tn $luffe ber 9iebe fteEjt im allgetueinen bie abge = fitrjte $orm; bie ccHere mirb jebodj gefe^t: a) menn ber 3?ad)brucf auf bem giirmorte liegt, ittčbefonbere bet (Segenfa^en, a(S: Danes jaz tebi, jutri ti meni, §eute idj bir, morgen bu mir; b) menn bamit bie Sftebe anfangt, bcnn bie fiirjere enclitifdje $orm barf nte am Slnfange eineč fte^en, alž: Meni piše ober piše mi, er fcfjreibt mir; unb c) nad) eincm ©ormorte (mit 2(uš?naljme be« SlccufatioS oon jaz unb ti, melcber bte betonte gorm me ttub t6 aufmeišt), al§: Kdor ni z menoj, ta je proti meni, mer nicfit mit mir ift, ber ift gegen tnidji; jaz za tč, ti za mž, idj fiir btdj, bu fiir mid?. ®aufig foirb jebod) (befonberS in $rain) bie fiirjere gorat bež gitrroortež im Slceufatio mit betn einfilbigen SBormorte in ein SBort jufamrnengejogen unb ber £on auf ba§ SSortoort gelegt, alž: za-me, fiir midj; za-te, fiir bič); ebenfo fogt man: za-nj, fiir ibn; na-nj, auf i^n u. f. to. ®a« riltf&ejiiglidje g-iirmort (povračilni zaimek): sebe, se, meiner, beiner u. f. m. fiir alle brei 'Perfoncn, galjlen unb ©efdjledjter baSfelbe, tuirb fo gebeugt: $om. feljlt; & en. sebe, se; ®at. sebi, si; 8oc. pri sebi; $nftr. s seb6j; g. 33.: veselim se, id) freue m i d); veselimo se, mir freuen un«; veselite se, ifjr freuet eudj u. f. m. S3on ber fiirjeren unb langeren gorm gilt ba« oben »on me, te, ga ©efagte. gnmtrkung, 9lnrebetoi>rter fiaben bie ©toBenen eigentlicb, gieidj ben ii&rigen ©lasen, nur jtoei: Ti, SDu unb Vi, (Oni ift ein Bertoerfiidier ©ermanižmuž, betn beutfdjen „©ie" nadjgebitbet.) Krivica, -e, ©djulb; odvreči, megmerfen; od vržem; pravica, -e, ŠRedjt; odvrgel sem; obnebje, -a, girmatnent; pomagati, Ijelfen; sirota, -e, Saife; podati, reidjen; pozor, -a, 2ldjt, Slcbtung; pozabiti, »ergeffen ; boj z rapirjem, Stapierfedjten; oddaljiti se, fid) abfentiren; besen, -sna, -o, miitljenb; sam,-a,-o, er, fie, e« felbft; 2lcc.: širok, -a, -o, breit; ■ samega, samo, samo (fonft in bližnji, -a, -o, sftadjfter; fmufSt; allen ©nbungen regelmdftig); veden, -dna, -o, svest,-a,-o, be* rahlo (Slbo.), fotfer; močen, -čna, -o, ftarf, madjtig; tiho, leife; delati, arbeiten, madjen ; okoli (3lb».\ Ijerutn; spomniti se, gebenfen; med seboj (>ilb».), unter einanber. it b un g, vaja. Včeraj je imel moj prijatelj svojega brata pri sebi. Divji (besni) ni imel samega sebe v oblasti. Poznaj samega sebe. Poznaj sam sebe. Poznajmo sami sebe. Mladi kadet kupil si je novo obleko. Govorili smo tiho med seboj. Že nekoliko tednov stoji vojska na bojišču si nasproti. Nismo si svesti slednje dolžnosti (krivice). Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Kaj je imel oni begun na sebi, ko se je oddaljil od polka? Vzel je seboj vse svoje reči. V šoli jaz in moj tovariš skupaj sediva. Ljubimo se, pomagajmo si med seboj. Mornarji na širokem morju vidijo samo vodo okoli sebe, a nad seboj obnebje. Vojska je odrinila iz trdnjave in vzela seboj vse orožje. Prišel sem dvakrat k tebi, in ti nisi bil nikdar doma. Vi samo na-se mislite, mislite tudi na nas. 3 u r ilberfefcung. ®er 23rigabier naljm feinen Slbjutanten in (v) bie neue ©arnifon mit fid). ®ie grau be« aftajoren bat čine SBaife bet ftd). 9ieic£)et eud) (si) bie §anbe, liebet eud), feib mieber gute greunbe. Str Ijaben »tele ^orgefe^te iiber unč. Sa« Ijabt i^r eud) in bcr ©tabt gefauft ? $dj bin mit mir felbft nnjufrieben. Sir iiben un« itn 9?apierfed)ten. 9?imm bidj (vzemi se) in (v) 2ldjt. Sir fdja(?en (čislamo mit bem silcc.) unferc (svoje) S3orgefegten. SSerlaffeu mir un« auf unfer (svojo) gute« 9fec6t. ^ene jicci ©auafleriften fjatten einett ©trčit unter etnanber (med seboj), $Ijr lobet nur immer eudj (sebe) felbft; lobet einmal audj unč. 70. JDie jueignenben g- it r » b r t e r (svojilni zaimki): moj,-a,-e, mein; tvoj, -a, -e, bein; svoj, -a, -e, fein (riicfbejiigtict)); najin, -a, -o, unfer beiber; vajin, -a, -o, euer beiber; naš, -a, -e, unfer (mefjr); vaš, -a, -e, euer (mefjr); njegov, -a, -o, fein (m.) beffen; njen, -a, -o, iljr (f.); njun, -a, -o, i()r (gmeter); njihov, -a, -o, iljr (me^rerer) loerben in ben brei ©efdjledjtern in allen brci $afjlen unb allen ©nbungen tuie ein ©eimort abgeanbert, j. S.: tukaj je njegov brat, njegova sestra, njegovo dekle, Ijier ift fein Sritber, feine ©djioefter, fein 2)2abcf)cn; bil, -a, -o, je tukaj njen sin, njena hči, njeno dete, e§ mar Ijier ifjr ©oljn, ifjre Žodjter, iljr Sinb; bili,-e,-a, so tukaj njeni sinovi, njene hčere, njena deca, eS »aren Ijier ifjre ©oljne, if)re SEodjter, il)re Sinber; častim njenega sina, njeno hčer, njeno dete, idj acfete ifjre ©oljne, ifjre £bdjter, itjre Sinber u. f. m. ©a§ gilrtoort njih (pl.) jeigt ben 23efi§ britter ^erfonen an, unb ift itnabanberlid), 3. 33.: tukaj so njih brati, njih sestre, njih dekleta, ež finb Ijier ifjre 33riiber, ifjre ©djtoeftern, ifjre JJfabc^en. Jerob, -a, 33ormunb; oskrbnik, -a, 35erroalter; ljubček,-a, ljubitelj,-a, fiiebfjaber; ljubica, -e, ljubiteljica, -e, $ieb* fjaberin; deček, -čka, fant, -a, Snabe; dežela, -e, 8anb; [fdjaft; kmetija, -e, ?anbgut, Canbmirt« soprog, -a, ©etnal; soproga, -e, ®etnalin; rastlina, -e, (Seraadjč; zmožnost, -i, gdljtgfeit; poročilo, -a, SJtadjridjt; por6či! gebe 9iadjridjt; vladati, Ijerrfdjen; vladam, idj Ijerrfdje; izgleden, -dna, -o, mufterljaft; nevaren, -rna, -o, gefafjrlidj. Ubttng, vaja. Poznam tvojega prijatelja, njegovi profesorji bili so tudi moji učitelji; njegova mati je že umrla; njegovih otrok nisem poznal. Oba naša tisočnika sta velika ljubitelja konj; konji so jako dragi; v njunih konjakih gospoduje izgledna čednost (snaž-nost). Ali ni bila pri vas gospa stotnikova? Njeni bratje so ravno (foeben) z dežele prišli in vprašali so po njenem možu in po njenih teticah. Ta deklica je nevarno bolna; povejte to njenemu oskrbniku in njenim sestram. Zavzel se je teh dečkov, njihove sposobnosti so izvrstne. Gospa grofica je ljubiteljica cvetlic; na njenih vrtih in v njenih sobah so nenavadne rastline. 71. £>ie fragenben, bcjiiglidjctt unb anjeigenbeit giir* »orter (vprašalni, oziralni in kazalni zaimki). ®ie begiigticf>en prtobrter entfteljen burd) bie iBerioanblung beg SluSlauteS j in r, fonft aber burd) bie Stnfiigung beg r an bie fragenben ^iiriobrter, alg: #tag«ibt Ifiraiit« gtjijiiiijt JFutrafitttt kdo, mer? kaj, mag? kam, mobitt ? kje, mo? kako, mie ? k61iko, mie oiel? ked&j, mann? kod, mo §erum ? doklej, big mann? kškošen, mie (be» fdjaffen) ? kolikošen, mie grofj? čeg&v, mem geljorig ? kteri, -a, -o, meldjer, »e, *eg? |kdor, mer; j kar, mag; (kamor, mo^in; ■kjer, mo; [kakor, mie; k61ikor, mie oiel; kedar, mann, menn; koder, mo Ijerum; dokler, fo lange al«, bi«; k&koršen, mie (be» fdjaffen); kolikoršen, mie grofe; čegaršen, mem get)brig; kteri ober ki, meldjer. JLnjiijtnht JFurmartcr ta, ta, to, biefer, --e, =eg; ta-le, ta-le, to-le, biefer, --t, ba; oni,-a,-o, jener,=e,=eg; oni-Ie, ona-le, ono-le, jener, --t, at. ničemu — ničemiir; 8oc. pri nie6m — ničemur; ^nftr. z ničim — ničimur. ®te ansetgenben giinoorter tcerben wie bie 23eitotfrter abge« anbert, nur ta, ta, to I^cit neben ber abjectioifd)en feine befonbere m* anberung, 3. 53.: (S i tt s a £ I 3 it* e i $ (t fi t » i c f 5 « 1) l miiniilid) tteiSticfi (adjlidj matmlid) loei&Iicf) fadjlid) mamtHdj toeiblicf) fa^tidj SRom. ©en. Sat. 9Icc. 2oc. Snftr. ta, biefer tega temu tega, ta pri tem s tem ta, biefe te tej to pri tej s to to, biefež tega temu to pri tem s tem ta teh tema ta pri teh s tema te teh tema te pri teh s tema te teh tema te pri teli s tema ti teh tem te pri teh s temi te teh tem te pri teh s temi ta teh tem ta pri teh s temi £)em ta »irb jur 33erftarfung ber f)tnmeifenben ©ebeutung le oor= ober nadjgefe^t, ba()er: ta-le, ta-le, to-le, ober le-tž, le-td, le-to, biefer, =e, -ež ba. £>ie« gilt audj oon oni, baljer: oni-le, ona-le, ono-le unb le-oni, le-ona, le-ono, jener, »e, bort. 72. Prenočiti, iibernad)ten; trkati, flopfen; razpustiti, iz službe izpustiti, iskati, nad) etmaS fudjen; iščem, entlaffen; id) fudie; pristoji, angepafžt; dozdevati, misliti si, oermutljen. Ubung, vaja. Tamkaj vidim ravno oni grad, v kterem sem že enkrat prenočil. Mi smo vojaki ravno tega polka, ravno te kompanije, ravno tiste vojske, v kteri tudi vi služite. Ravno z istimi bataljoni, s kterimi ste vi na bojišču bili, odrinemo tudi mi na bojišče. Kteri izmed vas so najmočnejši? Kteremu izmed vas imamo se bolj čuditi ? Ktere samokrese kupite, te ali one ? Nektere starejše vojake pustimo na dopust; ali ktere ne vem. Nekdo trka na duri. Ne vidim nikoga. Ali ni tam nekdo? Kteremu služabniku pristoji ta plašč? Čegava je ta oprava? Morebiti nikoga. Nekoga ipak (vendar) je. Ako boste nepozorni, ničesa se ne naučite. Cemu se čudite ? Kaj bočete ? Hočete nekaj ? Ne bočemo ničesar. Tvoj gospod nekaj išče, ali ne vemo kaj. Čemu se smejete ? Ničemur. Čija (Segava) puška je to? V kteri sobi so moji samokresi? Niso niti v tej, niti v oni, niso v nobeni. Nekteri menijo, da so Sara-ceni iz Afrike v Evropo prinesli smodnik. 73. Dopust, -a, Urlaub; zaupati, anoertrauen; olje,-a, OI; ubegniti, ubežati, befertiren; cena, -e, SBert, ^reiš; [mogen; ubegnil sem; imetje, -a, premoženje, -a, ŠSer* odtrgati, abtrennen, abreifšen; pomazati z oljem, einolen; zarijaviti, roften, rofttg loerben; povrniti se, riicffeljren; prestaviti, trangferiren; učiti se, ftubiren; učim se; prestavljen, -a, -o, tran«ferirt; darovati, fd>ertfen; darujem; častit, -a, -o, geadjtet; spolnovati, erfiillen; spolnujem; notranji, iunere. Ubung, vaja. Vsak častnik čisla vojaka, kteri svoje dolžnosti spolnuje. Puška, ktero z oljem ne namažemo, hitro zarijavi. Puške, s kterimi je naše peštvo oboroženo, so repetirke. Dva podčastnika, kterima je polkovnik dopust na štirinajst dni dal, se nista še povrnila. Kako se imenuje stotnik, s kterim si včeraj govoril? Nadporočnik devete kompanije, s kterim si ti dober prijatelj, prestavljen je k jezdnemu polku. Konje, kteri so vam tako dopadli, smo že prodali. Kupujte si vselej samo take bukvice, kterih notranja vednost (obsežnost) vam je znana. Služabnik, kteremu je gospod vse svoje imetje zaupal, je pobegnil. Kje je suknja, od ktere (koje) so obvratnice odtrgane ? Ali si že videl hram, v kterem stanujem? Poznam dobro vse tvoje tovariše, s kterimi sem se učil na vojaški akademiji. 3ur ftberfefcung. Sennen @ie jenen fremben Dfficier, ber bort mit bem ©eneral fpridjt? ^dj Jenne ifjn; icf) ()abe aud) feine beiben ©oljne gefannt, melcbe in ber @d)lad>t bei ©olferino geblieben finb. 9llle ©emeljre, meld)e mir jetjt im ®ebraud)e I)abcn, ^aben gejogene Saufe. 2(He ©olbaten, beren ®emel)re Ijeute roftig maren, merben beim Ijeutigen ŠRapport erfd)einen. §ier finb fdion bie Unterofficiere, bie bu gerufen Ijaft. £)ie Sflannfdjaft, mit meiner bu Ijeute bie 2Bad)e begie^en mirft,. fteljt fdjon bereit (gotova) in ben 3tmmern. 74. *$eitttwfet, glagoli. ©eitn 3"toorte unterfdjeibet man: a) ilbergeljenbe (tranfitioe, prehaj&lni) 3eitmorter, menn fie eine nad) aujjen gel)enbe, auf einen anberen ©egenftanb geridjtete Stljatig* feit bejeid)nen, j. 33.: trgam cvetice, id) pfliicfe ©lumen; desetnik uči vojaka, ber Sorporal unterridjtet ben ©olbaten; b) uniiber gelj enbe (intranfitioe, neprehaj&lni) 3eitmbrter, bie eine blo§ tnnere, in bem ©ubject felbft »orge^ienbe §anblung bejeidjnen, 3- drevo cvete, ber 23aum bliiljt; petelin poje, ber |)af)n frdljt; c) riicfbejiiglicbe (reflejioe, povračalni) 3eitmorter, meld)e bie |)anblung mittelft bež riicfbcsuglidjen giirmorteč se ober si auf ba§ ©ubject guriicffiiljren, 3. S.: vojak se uči, ber ©olbat lernt; veselimo se! freuen mir unč! d) unperfonlidje (imperfonale, neosebne) 3eitmbrter, bie nur in ber britten $erfon ber ©h^aljl unb in ber unbeftimmten Šeife oorfontmcn, 5. S.: grmi, e3 bonnert — grmeti, bonnern; dani se, ber £ag bric^t an. §infidjtlidj t§rer ©ntfteljung unb iljrer gornt unterfdjeibet man: a) ©tammjeitmortcr (primitioe, prvotni) unb abgeleitete 3eitmorter (berioate, izpeljani); lb) e i n f a dj e (enojni) unb jujammengefe^te (sestavljeni) 3eitmbrter. 5Rucffid)tlidj ber geitbauer unterfdjeibet man: a) geittt^rter »olfenbeter §anblung (perfectioe 3e>tmorter, dovršni glagoli, dovršniki), meldje balb ben 3«tpunft beg ©in = t r i 11 e S, balb jenen ber 33 o U e n b u n g eincr §anblung be^eidjnen; b) 3eitwtfrter unoolienbeter fjanblung (imperfecttDe 3eit= morter, nedovršni glagoli, nedovršniki), metdje burd) alle 3eiten unb 9?ebemeifen eine fortbauernbe, b. i. eine uttoollenbete Stfjatig* teit begei^ncn. ©ie perfecttoen ober oollenbeten 3fitmorter entljalten ben 33egriff ber 33olIenbung, beg ginmaltljung ober beg Sluggangeg ber £>anblung oljne ben ^ebenbegriff beg 3Berben§ unb ber ®auer, alg: storiti, tfjun; 3. S.: reci mu, da to stori, fage iljm, bafg er bieg tfjue, b. !). bag £l)un oollenbe; suniti, [topen; sunil ga je, er Ijat i§n (einntal) geftofjen. gemtrkuttg. 9n foldjett piten bebient ftdj ber ®eutfdje ber ®eutKcf)fett ttegen eine§ ^aupttsortež mit „eitt" uttb etttem paffenbert Seitmorte, atš: id) tuerbe etnen (einstgett) @d)ufž rtac^ ber SdjetBe mac^en, bom strelil t tarčo; er Ijat iljm einen etofs gegeben, »erfefct, sunil ga je. ©ie imperfectioen ober bauernben 3eitmbrter Ijingegen entljalten ben 23egriff beg SSerbeng, ber £>auer, ber JBteberljoIung ober beg Dftertfjung oljne 9tiicffid)t auf bett mirflidjen ©rfolg, alg: delati, arbeiten; delam, idj arbeite, b. i. icf> btn mit bein Slrbeiten, £Ijun befd)dftiget; streljani v tarčo, id) fd)iejje ^eute nad) ber ©djeibe (id) madje meljrere ©djiiffe nad) ber ©djeibe). 75. S3ei ber Eonjugation (9lbmanblung, sprega) fommen folgenbe 33er* Ijaltniffe in 33etrad)t: 1.) ®ie $orm, oblika (audj bag ©efdjledjt, Genus genannt). 3ur žBejeicbnung ber oerfdjiebeuen S^dtigfeitgformen unterfdjeibet man: a) bie t Ij a t i g e g-orrn (Sfctio, tvorna oblika), menn bag ©ubject eine £fjatigfeit augiibt, 3. S.: častnik hvali, ber Dfficier lobt; b) bie leibenbe gorm 0)3affio, trpna oblika), menn bag ©ubject eine £ljatigfeit erfeibet, 3. 23.: vojak je bil pohvaljen, ber ©olbat mar gelobt; c) bie SJiittelform (SDiebium, povračna oblika), menn bag @ub--ject eine gfjattgfeit iibt unb erleibet, 3. 33.: vojak se hvali, ber ©olbat lobt fidj. 2.) ®ie 3a^ Oftumerug, število), meldje breifadj ift: a) @in3aljl, b) 3met3aljl, c) 33ieb ober 3J?ef)r3afjl. 3.) ®ie ^Pcrfon (oseba), brei in jeber gdjl- ^erfonatenbungen ber ©egentoart finb: einjaljl: 1. -m, 2. -g, 3. —; 3weija(jl: 1. -va, -ve (-i), 2. unb 3. -ta, -te (-i); 93teljaf)l: 1. -mo, 2. -te, 3. -jo; al«: hvalim, hvališ, hvali jc. id) (obe, bu lobft, er (fie, e«) lobt u. f. to. 4.) SDie 3e i t (2enipu«, čas), al«: a) bie ©egentoart (^Srafen«, sedanji čas), toelc^c bie ©leidjjeitigfeit ber SEIjatigfeit mit ber 2lu«fage bejei^net, al«: hvalim, id) lobe; b) bie 33 e r g a n g e n lj e i t (^erfect, minoli [preteklij čas), toeldje eine in ber 93ergangenljeit bauernbe ober in ©ejug auf bie ©egemoart CoHenbete |)anbtung barftellt, al«: sem hvalil, -a, -o, — sem pohvalil, -a, -o, id) Ijabe gelobt; c) bie 93oroergangenIjeit C?piu«quamperfec:t, predminoli [predpretekli] čas), toeldje eine OoČenbete 93ergangenl)eit mit Sejug auf eine anbere SBergangenljeit anjeigt, al«: ko sem ga bil pohvalil —, nadjbem idj i(jn belobt Ijatte —; d) bie gufunft (^uturum, bodoči [prihodnji] čas), toeldje eine fiinftig eintretenbe, fiinftig bauernbe ober fiinfttg oollenbete ^anblung bejeic^net, al«: jaz bom hvalil, — bom pohvalil, -a, -o, idj toerbe loben — beloben. 5.) ®ie tffebetoeife ober 9Iu«fageform (SKobu«, naklon), b. t. bie SBeife, in toeldjer ber ©predjenbe bem ©ubject bie 3lu«fag? (^rabicat) beilegt. Diefe ift: a) bie beftimmt beljauptenbe SEBeife (Slnjeigeform, ^nbicatio, določni naklon, določnik), loenn ber ©predjenbe unbebingt unb unjioeifel^iaft in ber (Segentoart, 23ergangenl)eit ober 3ufrinft t,om ©ubjecte ettoa« au«fagt, 3. 93.: človek obrača, Bog obrne, ber Sflenfdj benft, @ott lenft; b) bie gebietenbe SBeife (iBefefjlfornt, ^mperatio, velevni naklon, velevnik), iccnn bie £(jatigfeit al« oon bem SBillen be« @precf)enben geboten bargeftellt toirb, 3. S.: moli in delaj, bete unb arbeite; c) bie bebingenbe SBeife (53ebingung«form, Sonbitional, pogojni naklon, pogojilnik), toenn ber ©predjenbe ba« bejeidjnet, toa« nidjt toirflid) gefdjieljt, fonbern nur bebingung«toeife gefdjefjen toiirbe ober gefd)eljen toare, 3. 53.: ko bi ljudje ne umrli, že davno bi bili svet podrli, loenn bie 9Jienfcfjen nid)t ftiirben, fbnnte fie fcfjon lange bie SBelt nid)t tragen; d) bie toiinfdjenbe SBeife (JBunfdjform, Dptatio, želelni naklon, želelnik), toenn man toiinfd)t, baf« ettoa« gefdjelje ober gefdjefjen toiirbe, toare, modjte u. f. to., 3.8.: naj trpi, ker si pomagati noče, er mag leiben, ba er fidj felbft nid)t Ijelfen mili; e) bie utt beftimmt e SBeife (^nfinitio, nedoločni naklon, nedoloč-nik), toenn blo« ber 33erbalbegriff Ijeroorgeljoben toirb, aber 3e^/ 3al)l unb ^erfon unbeftimmt bleibt, al«: hvaliti, loben; f) ba« Sagctoort (©upinunt, namenilni naklon, namenilnik), toeldje« nad) bett 3eittobrtern ber ©etoegung ftatt ber unbeftimmten 233eife gefefct toirb, al«: grem pisat, id) ge§e fdjreiben; g) ba« SO?ittelivort (orter OParticipien) a) ber ©egemcart: —; b) ber ©ergangenljeit: I. bivši; II. bil, -a, -o; c) leibenbt). 3Jiittetoort: bit, -a, -o (in 3ufammenfe|suttgen). 6. 9tcttttfarm unb SeUIjiutJittDovt, a) ^nfinitic: biti, fein; bi ©uptnum: bit (in 3ufammertfefeunSert) J c) geirtKMptftort: bitje, baS @etn. ®až negatioe Dilfgjeitmort nisem (rid)tig nesem) tnirb, mit 2iuSnaI)me ber britten ^erfon ber ©inja!)! in ber ©egenmart mie sem conjungirt, ate: @ e g e n m a r t. ©ingaf)!: 1. nisem; 2. nisi; 3. ni. — groetjal)!: 1. nisva, -e; 2. 3. nista, -e. — SSieljafil: 1. nismo; 2. niste; 3. niso. 3ufunft. ©injalji: 1. ne bodem (bom); 2. ne bodeš (boš) u. f. m. 23ergangenl)eit. ©tnjal)!: 1. nisem bil,-a, -o; 2. nisi bil, -a, -o u. f. ic. 23ebingunggform. (Sinja!)!: 1. 2. 3. ne bi bil, -a, -o ober bi ne bil, -a, -o u. f. to. 2Bunfd)form. ©ngaljl: 1. naj ne bom (bodem); 3. naj ne bo (bode) u. f. to. 33 ef et)tf ortn. ©inja^I: 2. 3. ne bodi. — 3toeijaI)t: 1- ne bodiva, -e u. f. to. 77. ©elmfg ber Sonjugatton totrb bag flooenifdje $eitmort mit 9JM-fidjt auf ben (Slaffenoocal b. i. ben SMnbelaut, toeldjer bie $nfinitio* enbung „ti" mit bem ©tamnie oerbinbet, in fedjg Etaffen einget^eiit. ©g umfafjt bemnacf): a) bie I. EI a f f e geitroorter, beren ^nfinitioenbung oljne (Slaffenoocat an ben @tamm gefiigt mirb. $ft ber Huglaut beg ©tantmeg ein SDtitlaut, fo l)at eg in ber ©egenmart em; ift ber 2lug(aut e, i ober u, fo fjat eg iem ober jein, alg: nes-ti, nesem, tragen; bi-ti, bijem, fdjtagen; pas-ti, pasem, toeiben; ču-ti, čujem, Ijbren; lez-ti, ležem, frtedjett; da-ti, dam, geben. gettttrftung. 1.) ®er letc^teren Služfpradje toegen totrb Bei ben Seittoortern ber I. (Slaffe mit bem ©tammauSlaut d unb t Bor ber 3nfiniti0enbung fotoo^I d alž t in s »erhmnbelt, nad) bem ©tammaužlaut b unb p aber s eingefdjaltet, at§: cvet-em, cvesti (fiir cvetti), bliiljen; greb-em, grebsti (fiir grebti), fcbarren; bod-em, bosti (fiir bodti), ftedjen; skub-em, skubsti (fiir skubti), rupfen; plet-em, plesti (fiir pletti), flediten; tep-em, tepsti (fiir tepti), fdjlagen; pred-em, presti (fiir predti), fpinnen; hrop-em, hropsti (fiir hropti), rBdjeln. 2.) ®ie fjeitoiirter ber I. ©taffe mit bem ©tammauSIaute g unb k Dertoan* betn in ber ©egentoart ba§ g in ž, ba3 k in č, in ber Sefeljtform aBer g1 in z unb k in c; iiberbieš berfd)tnil5t ba§ g unb k mit bem nadjfolgenben t ber SnfinitiB« enbung in 5, afe: leg — ležem, lezi, leči (fitr legti), legel, -gla, -o, fid) legett; streg — strežem, strezi, streči (fiir stregti), stregel, -gla, -o, Bebienen; pek — pečem, peci, peči (fiir pekti), pekel, -kla, -o, braten; rek — rečem, reci, reči (fiir rekti), rekel, -kla, -o, fagen. b) bie II. ©laffe bie .gettnmrter mit bem Glaffenoocale ni beffer no; bie ©egenmart f)at nem, alg; mig-no-ti, mignem, toinfen; su-no-ti, sunem, ftofjen; mi-no-ti, minem, oerfdjminben; plu-no-ti, plunem, augfpeien; nag-no-ti, nagnem, neigen; vr-no-ti, vrnem, guriicferftatten. c) bie III. Elaffe bie 3eitw^rter tnit bem ©taffenoocale 6 (nad) č, § unb ž aber a); in ber ©egenmart |aben aCe im big auf einige toenige, meidje ben (Slaffenoocat beibeljalten. 3U g^oren: šte-ti, šte-jem, šte-jo, ja^len; sme-ti, sme-jem, sme-m, sme-jo, biirfen; ume-ti, ume-jem, ume-m, oerfteljen, alg: bol-ž-ti, bolim, fdjmerjen; lež-d-ti, ležim, liegen; hit-e-ti, hitim, etlett; molč-a-ti, molčim, fdjmeigen; sed-6-ti, sedim, fifeen; sliš-a-ti, slišim, pren. d) bie IV. © 1 a f f e bie geitrcbrter mit bem ©laffencocale i; in ber ©egemoart Ijaben atle im, alg: cen-i-ti, cenim, fdjafcen; ljub-i-ti, ljubim, lieben; hval-i-ti, hvalim, loben; služ-i-ti, služim, btenen; jezd-i-ti, jezdim, reiten; uč-i-ti, učim, leljren. e) bie V. ©laffe bie geitroorter mit bem Slaffenoocale a; Ijaben eigentlidj in ber ®egentt>art am, alg: del-a-ti, delam, arbeiten; isk-a-ti, iščem, fudjen; igr-a-ti, igram, fpielen; kaz-a-ti, kažem, geigen; plav-a-ti, plavam, fdjmimtnen; klic-a-ti, kličem, rufen; zid-a-ti, zidam, mauern, bauett; kop-a-ti, kopljem, graben. fluanatjme: (Sinige f)«6ert in ber ©egentoart eni, u. 5».: to o ber Stamm» aušlaut c, s, z, k, h, g, d, t, b, p, y unb m. ®až c geljt iiber in č: klicati, kličem, rufen; s in š: pisati, pišem, fcijreiben; z in ž: rezati, režem, fdjneiben; k in č: jokati, jočem, »einen; h in š: pihati, pišem, Mafen; g in ž: lagati, lažem, litgen; d in j: glodati, glojem, nagen; nad) b, p, v unb m toirb bor em ba§ Ij eingefdjaltet, alS: jemati, jemljem, neumen; gibati, gibljem, bemegen; tipati, tipljem, taften; devati, devljem, Ijin^ulegen. f) bie VI. ©laffe bie geitmbrter mit bem ©laffettoocale ova (nad) ben Gčnglauten eva); bie ©egemoart Ijat immer njem, alg: gospod-ova-ti, -ujem, Ijerrfdjen; kralj-eva-ti, -ujem, Ijerrfdjen; dar-ova-ti, -ujem, fdjenfen; prič-eva-ti, -ujem, jeugen; spošt-ova-ti, -ujem, adjten; zanič-eva-ti, -ujem, oeradjten. 78. OTeituitg Her ^citfovmcn. 21 He gorinen beg flooenifdjen geitmorteg roerben tljeils »on ber © e g e n m a r t, tljeilg oon ber Sft e n n f o r m (^nfinitio) abgeleitet, u. jm.: A. 23 on ber ©egenioart (sedanji čas, sedanjik): l) SDie Sefeljlform (velevni naklon, velevnik) mit |jilfe beg 2D?obugd)aracterg i, ber nadj einern ©elbftlaute in j iibergeljt, al«: delam — delaj, arbeite. 2.) £)a§ nebenmortlidje 50iittelroort ber ©egenmart (prislovni deležnik sedanjega časa) mittelft 6 ober aje, alg; sedim, idj fifce — sedč, fifcenb; delam, idj arbeite — delaje, arbeitenb. 3.) 3)ag beimortlidje 111 e t tn o r t ber ©egenmart (pridevni deležnik sedanjega časa) mittelft č, alg; igram, idj fpiele; igrajo baljer igrajoč, -a, -0: igrajoči otroci, bie fptelenben ffinber. 4.) £)ie 3ulaffungg= unb SBunfdjform ber ©egenmart (dopustni, dovolitni in želelni naklon, želelnik) burdj S?orfe^ung beg naj, alg; naj delam, dela u. f. >o.( idj foll (mag) arbeiten. B. 33 on ber ^ennform (nedoločni naklon, nedoločnik): 1.) ®ag ©upinum (namenilni naklon, namenilnik) burdj 3lb= roerfung beg ^nfinitioauglauteg i, alg: vojak gre delat, ber ©olbat geljt arbeiten. 2.) £)a« ttebenrobrtlidje tljdtig^oergangene 9ttittel* mor t (prislovni deležnik preteklega časa) mittelft bcr @ilbe ši — rši, al«: skriti (Sta m m skri-), skrivsi, »erftetft Ijabcnb; ugledati (@tamm ugleda-), ugledavši, erblicft fiabenb. 3.) ®a« u m f dj r e i b e n b e tl)atig*oergangene 2)i 111 e l ro o r t (opisovalni deležnik preteklega časa), menn man bie gnfinitioenbung -ti in -1 oerioanbelt, al«: delati — delal, -a, -o, gearbcitet. 23et ber Silbimg be« 2D?ittelworte« ber 23crgangenfjett auf -1, -la, -lo ift golgenbe« jur @rleid)tcrung gut einjuprdgen: a) ift bie 9tennform -ati, -eti, -iti, fo ift bie Silbung gonj leid)t: -ti loeg unb -1, -la, -lo baju; b) ift ftatt a, e, i oor bem -ti ein s, bann Ijeijjt e« at^tgeben: ba finb fiinf gaCe moglidj: a) entmeber geljort ba« s jurn Stamrn, al«: pasti, rneiben; /3) ober e« ift entftanben au« d, al«: pasti, fallen; y) ober au« t, al«: plesti, fledjten; <5) ober be« 2BoI)lflange« eingcfdjoben, al«: tepsti, Ijauen; e) ober au« z, al«: lezti, friedjcn. Um ju erfaljren, toeldjer oon biefen gatten »orljanben: fe£t man ba« 3eitmort in bie ©egemoart. 23leibt ba« s, pasem, id) toeibe; fo jum ©tamrn, alfo SJJittelmort: pasel, gemcibet; fommt ein d ober t, fo im SKittelloort -del ober -tel: padel, gefaden; pletel, geflod)ten; oerfdjroinbet e«, fo meg, al«: tepem, id) l)aue; alfo tepel, gefjaut; fommt z jum SDorfdjein, fo -zel, al«: ležem, idj friedje; alfo lezel, gefrodjen; c) ift in ber 9?ennform či, fo enttoeber kt ober gt, man fe^t eben* fall« in bie ©egenmart. ©leibt 6, fo au« kt; mirb ž, fo au« gt; j. 33.: reči ^>at rečem, folglidj rekti, rekel; seči f)at sežem, fomit segti, alfo segel. SOiit §itfe biefe« SJŽittelroorte« merbcn gebilbet: a) bie gufunft (prihodnji čas, prihodnjik) burdj Sorfe^ung be« |>ilf«jeitroorte« bom, al«: bom delal, idj roerbe ar6eiten; b) bie S3ergangenljeit (pretekli čas) burdj 93orfe^ung be« £>ilf«* jeitmorte« sem, al«: pil sem, id) Ijabe getrunfen; c) bie 93oroergangen|eit (predpretekli čas) burd) 53orfe£img be« |)ilf§jeittoortc« bil sem, al«: ko je bilo pet let preteklo, vrnil se je v svojo domovino, nadjbem fiinf ^a§re oerfloffcn maren, fefjrte er in fcin 93aterlanb juriitf; d) bie $ebingung«form (pogojni naklon, pogojnik) burdj 93or-fefcung be« bi — bi bil, al«: jaz bi bil predelal, id) fjatte (miirbe) umgearbeitet Ijaben u. f. m. ®urdj 23orfe£ung be« naj entfteljt bie bebingenbe 2Bunfdj = f o r m, al«: naj delam, dela u. f. m., id) foll (mag) arbetten. 4.) ®a« leibenb = oergangene 2JŽ i 11 e l vo o v t (trpni deležnik preteklega časa) mittelft n ober t, al«: dati, dan, -a, -o, gegeben; plesti, pleten, -a, -o, geflod)ten. — ®aran« entfte^en: a) alle geiten ber leibenben ^orm burd) 23erbinbung mit bem Ijilfgjeitmorte, al«: pisano je, e« ift gefcfjrie&en f- b) ba« šeitfjauptmort (glagolnik) burd§ Stnfiigung bež je, alg: obdelovan — obdelovanje, bas Searbeiten; igran — igranje, bač ©pielen. 79. |IoII|t(ttthige @oitiugatiott bts $jittt)ortes. 1. ^Ittjctgcfovm (^nbicatio). a) ©egenmart. ) arbeite.) ©tttga^I Broeijafjl Steljaljl 1. 2. 3. dela-m dela-š džla dela-va, -e, -e dela-ta, -e, -e dela-ta, -e, -e b) gulunft. (3l SSielga^I 1. ? ) 2. >bi d61al,-a,-o }■ bil-a,-i,-i bi delal-a,-i,-i "t 1 ^bi d61al-i,-e,-a 3. ra J ^ T J B. Bjljtfdjform (Dptatfo, ©onceffm). a) ©egenmart. foCC — mag arbeiten.) 1. 2. 3. naj dčlam „ džlaš1 „ dela (S naj dela-ya, -e, -e „ dela-ta, -e, -e „ d61a-ta, -e, -e b) ©ebingenb. dj ntoge — foflte arbeiten naj dčla-mo „ dela-te „ dela-jo 1. 2. 3. j naj bi delal,-a,-o 4 j naj bi delal-a, -i, -i ©cfc^form (^mperattn j naj bi delal-i, -e, -a d6)a-j, dela-j avbeite dela-j-ra, -e, -e dčla-j-ta, -e, -e dela-j-mo dčla-j-te 5. OKttteltoiirter (^articipien) al ber ©egenroart: I. delA-je; II. dela-j6c, -a, -e i. a-j.. ucin-jvv, -o, arbeitenb; b) tbatig=»erg. 9}?itteho.: I. (ob-)deld-vši; II. d61a-l, -a, -o, gearbeitet; c) leibenb=Dergangene8 SJitttetoort: d£la-n, -a, -o, gearbeitet. 6. flienttform unb |$ettJ)tttJ0vt al $nfutitit>: dčla-ti, arbeiten; b) ©uptnum: d61a-t, (um ju) arbeiten; c) 3sit|auptmort: džla-nje, bag Arbeiten. $)ie leibenbe ober pa f fine $orm beS roeldje jebod) im 3)iunbe beg 93olfe§ tuenig beliebt ift, mirb burd) bie ©erbtnbung be§ Ieibenb=t>ergangenen SJžittelmorteš mit bem entfpredjenben ^ilfS^eitmorte auSgebriicft, unb jmar: ©egenmart: pisano je, t8 ift gefd)rieben; 3ufunft: pisano bode, e§ mirb gefdjrteben merben; SSergangenljeit: pisano je bilo, e§ ift gefdirteben roorben; Sebingnnggform: pisano bi bilo, ež i»dre gefdjrieben ttjorben; ©efefjlform: bodi pisano, e£ fei (tcerbe) gefd)rieben. 1 Konceffio ift bie 2. S|3erf(m sittoetlett gebraudjKdj, in ber 2Buitfd)form trie. bett meiften gčillen toirb jebodj bie teibenbe gortn burdj Um* fdjreibung mittelft be« juriicffiifjrenben giirtoovte« se unb ber tljatigen §ortu be« geittoorte« luieber gegeben, aW: govori se, tnan fagt, e« toirb gefprodjen; govorilo se je, e« ift gefprocfjen toorben; govorilo se bode, e« toirb gefprodjen toerben u. f. to. — §aufig toirb e« jebod) geratijener fein, bem @a£e eine actioe Senbung ju geben. 80. Mctttoe $ornt, tvorna oblika. Slnjeigenbe 2lrt, določni naklon. ®egemoart (sedanji čas, sedanjik). Vojaška kaznilnica, ječa, zapor, stariši (pl.), roditelji, (Sltern; yJWitdrftraffjau«,SD?ilitdrgefdng* škornja, -e, ©tiefel; ni«; fnonengiefeer; jezditi, jezdariti,1 reiten; topar, -rja, topolivec, -vca, šiti, šivati, ndljen; bežnica, -e, dohodnica, -e, 8auf* uteči, utekati, entflieijen; utečem, graben; fgerung ber ^eftung); idj entflielje; soravnica, -e, ^arallele (bei Sela-- slabeti, oslabeti, fdjtoadj toerben; štula, -e, piramida, -e, ^ramibe; krepiti, krepčati, ftdrEen; uzda, -e, §alfter; krmiti, fiittern; oves, -vsa, §afer; počesati, česati, Idmmen; seno, -a, |)eu; čohati, štrigljati, ftriegeln; rešetce, -a, ^utterfdjtoinge; prevajati, rešetati, reutern, fieben; steber, -bra, ©aule; spraviti, spravljati, einbringen, topot, -a, ®eftampfe; etnfatnmeln; poslopje, -a, ®ebdube; očividno (Slbo.), augenfdieintidj; zid, -li (-a), 3J?auer; slovenski,-a,-o, flooentfdj; zidovje, -a, ®emduer; nemški, -a, -o, beutfdj; pečnica, -e, 23aofe fedjten bie Stefruten. £>ie £ambour« trommeln. 81. Tvorina, -e, gormation; prinesti, prinašati, Ijerbringen; napad, -a, prijem, -a, Sngriff; pripreti, zapeti, zapenjati, an> priprava, -e, 93orbereitung; fdjnallen; [fe^en, pflanjen; ježni konj, ©attelpferb; nasaditi, nasajati, zasaditi, an= ročni konj, ^anbpferb; izstopiti, au«treten; povodec, -dca, voj, -a, Seitfeil; odgovoriti, odgovarjati, ant= podproga (dolnja), Untergurte; »orten; gornja podproga, Dbergurte; odpočiti, odpočivati, au«ruljen; častilakomnost, -i, častiželjnost, -i, urediti, uvrstiti, uredovati, orbnen, ©l»begierbe; rangiren; ognjišče, -a, |jerb; voditi, leiten, lenfen; žemlja, -e, ©emmel; ravnati se, fidj ridjten; delo, -a, Slrbeit; soliti, falgen; rokodelstvo, -a, £janbmerf; žlahtiti, plemeniti, abeln, oerebeln; teža, -e, ©djmere; igrati, fpielen; napraviti, napravljati, narediti, napreči, napregati, anfpannen; narejati, anma^en; ko, kedar, menn, al«, ba; pripraviti, pripravljati, oorbereiten; povsod, iiberall. u&itttg, raja. Kuhar napravi (zaneti) ogenj, čisti samovare in postavi je (jih) na ognjišče; prinaša vodo, reže žemljo in slanino, seče zelenje, pere meso, soli jedila in sploh pripravlja obed (menažo) za moštvo celega voda. Jezdec pripasuje s podprogo konju pod-sedlico. Na sedlu visijo žepi, v ktere se devajo samokresi. Kdo me kliče? Jaz te kličem. Koga kličete? Tebe kličemo. Zakaj samo mene tako pogostoma kličete ? Kaj delate celo leto ? Pod-kopniki kopajo prekope in mečejo prst na nasipe. Kako se imenujete? Kako dolgo služite? Kakošno rokodelstvo znate? Bodala nasajamo, kedar se pripravljamo k napadu, ali kedar se že branimo. Pred telovajo, pred hodom ali pred bojem se vsak vod za-se uredi. Poveljnik vodi svoj vod in je za-nj povsod odgovoren. Pri vaji na hodu pri prvem koraku z levo nogo izstopujemo. Težina telesa pri stoji vselej na sredini podplati leži. Zahvalimo se vam srčno. Kedar vojska na hod odrine, bobnajo bobnarji, trobači trobijo ali vojaška godba igra (gode). Mi vojaki se borimo. Častiželjnost plemeni vojakovo misel (čut). Voznik ravna konja pod sedlom in ročnega konja z vojem (vajetom). 82. Živež, -a, hrana, -e, zaloga, -e, topotati, traben; "Prooiant; v skok iti, dirjati, galopptren; živežarski častnik, ^rooiant* ne vem, idj meif« nidjt; officier; sklicati, sklicevati, jufammen* ordonanca, -e, ©rbonnanj; rufen; zapisnik, -a, ^rotofoll; podati se, [idj begeben; spis, -a, pisava, -e, ©djrift; drgniti, ribati, fdjeuern; vežbovnik,-a, <£jercir*9teglement; napojiti, napajati, tranfen; zobače za obleko, 3ftontur«redjen; osiveti, siveti, grau merben ; protje, -a, vejevje, -a, ^eifig; pričakovati, ermarten; butara, -e, fašina, -e, gafdjine; manjkati, feljlen; trenotek, -tka, 2lugenblicf; meriti, meffen; žrebec, -bca, §engft; javkati, mefjftagen; žleb, -a, korito, -a, guttergranb; stariti se, alt merben; zemljišče, -a, Serrain; [genieur; plesati, rajati, tanjen; zemljemerec, -rca, ©eometer, truden, -dna, -o, ermiibet. 3ur tiberfefeung. £)er ^roDiantofficier im gelbe fitf>rt oiant jum Regimente. ®ie 3ftilitarbacfer tragen (nesti) 9fteljl in'« 33atf(jau« au« ben SMagajinen; fie bacfen 23rob bei Sag unb SRadjt (8oc.). Sir pflegen im Sinter unb @omnier auf bem @yercirpla^e 3U teiten. So^in reiten bie®ragoner? ^efct traben fie, einige galop* piren. $dj pflege nie ju gatoppiren, idj pflege nur ju traben. Sa« lie«tbu? ^d) lefe ba« ®fercir*8ieglement. 8ie«t bu e« oft? $dj pflege e« feljr oft ju lefen. Sa« ma^en bie ©olbaten be« jmeiten 3uge«? @ie reinigen bie Sinter* unb ©ommerbecfen, fie fcbeuern £ifd>e, ©tiif)le, ©anfe, 3)tontur0recfjen. Srinfet iljr nur Saffer? pflege aud? oft SDSeitt ober 23ier ju trinlen. 98aS flec^ten bie ^ionniere? @ie ftedjten au« 9teifig ^afcbinen. ©er Sambour tronunelt. ©er gelbmebel ruft bie Sorporale oom £ag jufatumen. ©ur$ bie ©tabt marfcbiren jmei $egimenter; fie begeben fidj ju einer gelbiibung. 2Ber feinen 93or< gefe|ten eljrt, ef)rt audj fid) felbft. SBir eljren unferen (svoj) @tanb. ©er ©olbat befd)irmt unb oertfieibigt baž SBaterianb. ©ie @apeurS bauen ©ganjen, ©ie ^nfanterifleri, bie Saoatleriften unb Strtifleriften fampfen mit bem geinbe. ©er £rainfolbat binbet bie ^ferbe in ber ©tattung mit bem ©taHfjafter an (k) ben guttergranb an; er fitttert fie mit |jafer unb £>eu. @r gibt ©ecfe unb ©attel auf ba§ ^Pferb unb gurtet e« mit ber Untergurte. 9Bir tranfen bie ermiibeten ^ferbe. ffltein greunb! bu beginnft alt ju merben; bein £>aar mirb grau. $dj biene fc^on 30 $a£)re im §eere unb merbe, mie bu fiefjft, fdjon fd)mac£) unb ait. etmarte mit jebem 9lugenblicf ben Sorporal oom £ag mit ben 23efeI?Ien; er fommt aber nidjt. 2Jbine §engfte beijjen. ©er artne (ubogi) 23ermunbete jammert unb meljflaget. SBir fpringen unb tanjen unb fingen unb finb luftig. Sabet! @ie fd)iefjen fjeute nidjt gut nad) ber ©djeibe; @ie madjen immer nur gefjtfdjiiffe; einft pflegten @ie beffer ju fdjiefjen. ©ie ^ngenieure meffen ba8 £errain um bie @tabt auč. 83. Brzokres, -a, ŠHeooloer; spolniti, spolnovati, befolgen; oddelek, -lka, tbttjeilung; postaviti, postavljati, auffteflen; umivalo, -a, ©afdjjeug; razsesti, razsedati, abfifcen (oom kapela, -e, Sapetle; ^ferbe); molitev, -tve, ®ebet; shraniti, shranjevati, oerforgen vojaška postelja, Saoaftet; (baž Šajonnett); mahniti, mahati, fdjmingen; leteti, letati, laufen; polniti, napolnovati, fiitten, an» razgreti, razgrevati, erlji^en; fiilten; tiho, ruljig; vrediti, zravnati, auSridjten; bliže, na^er; zasukati, fdjmenfen; zaprt, -a, -o, gefdjtoffen; zaviti, zavijati, einmicfetn; prenagel, -gla, -o, ooreilig; zakriti, zakrivati, oerbecfen; blag, dobro, molji; zbuditi, zbujevati, aufiuecfcn; srečen, -čna, -o, gliicftid); opazovati, opozorovati, beobad)ten; hitro, gefdjminb. Ubung, vaja. Vadi se v orožju (orožja)! Vadimo se boriti (boritve)! Vadite se strelbe! Pokličite mojega služabnika, recite mu, naj moj brzokres in mojo brokovnico precej k puškarju odnese. Suči sabljo! Sučite krepkeje! Mahnite nekolikokrati! Zbodi! Zbodite še enkrat! Bodi (zbadaj)! zbadajte! Vsekaj (udari) še enkrat! Seči! Sekajte tako dolgo, dokler vse veje ne posekate! Zložite (naložite) strelivo na vozove! Vzemite mostove in ladij e z vozov! Postavite most! Borimo se hrabro! Imenujte vse puškine dele! Prinesite puško! Streli hitro! Strelite še enkrat s puško! Lažnikom ne veruj! Spolnite svoje dolžnosti! Glejte na desno ! Stojte mirno! Poslušajte moje zaukaze! Bobnaj! Zmeni korak! Postoj! Mahni na desno ! Primi orožje ! Primite puško! Bobnarji bobnajte! Trobači trobite! Postavite se v eno vrsto ! Vod streljaj! Streljajte čvrsto! Pokleknite k molitvi! Nasadi bodalo ! Bodalo shrani! Shranite sabljena bodala! Vstani! Vstanite od molitve! Popravite brado! Odpočijtese! Držite remen z desno roko ! Napravimo še to obrnitev! Obrni se na desno , Koračite s polnim korakom! Tecite naprej! Obrnite se na levo j 3ur£tberfefcung. ®ecfe bidj! ®erfet eutf) ^inter bie kapelic! ,93erbecft baS ©emetjr! ©teHe ba« ©emefjr nafjer gum gufj! 2War^iret gefd^Ioffen! ©djiejje! ©djiefeet nidjt! £ielet frizer unb fdjiejjet bann! Še^rt eudj! glieljet nidjt! 8ebe molji! £rtnfe nidjt, menn bu er^ifct bift! Sftimm bač ©emeljr nidjt in bie §anb, ež ift gelaben! ©g ift falt im Sager, micfelt eudj in Sttantel ein! ©trafe nie »oreiltg ! $dj bitte bid), mein tieber greunb, befudje micb! gaufe nit^t fo gefdjminb! ©ifet ab! ©if?t auf! ©telfen ©ie biefe gmei ©acatlet« ju einanber (k sebi)! Seobacfjten ©ie auf ber 2Bad)e genau bie 23orfd>riften! ^oljann, meden ©ie rntdj morgen friitj um 5 llfjr! Sereiten ©ie baž ©afdjgeug oor! Setten ©ie auf! Offnen ©ie baž ftenfter! ©djliejše bie £§itr! Cernen mir! ©djmenfet rec&tS! OJČelbe biefež fogleid) bem ^uggfiiljrer! Sringen ©te bie ©abel ber! gedjten mir! ©ingen mir! ©pringen mir! §altet eudj gum 9tngriff bereit! §oret auf mein ©ommanbo! 84. SBergangenljeit (pretekli čas). Visoka vojaška šola, Srteggfdjute; poditi, oerfolgen; rokovanje s puško, ©emefjrgriff; z bodalom napasti, prijeti, mit počastenje, -a, ©brenbegeigung; bem Sajonnette angreifen; oblekama,-e, ®JonturSergeugung; napadam, idj greife an; napadal pregled, -a, 2J?ufterung; sem, idj (jabe angegriffen; popis,-a, ©onfcription; vjeti, gefangen neumen; zdravotnik, -a, ©anitdtSfolbat; zavezati, zavezovati, uerbinben; obvezovališče, -a, SBerbanbplafc; dež gre, dežuje, eS regnet; jokanje, -a, ©etjfiagen; obiskati, obiskovati, befudien; veja, -e, Stft; pregledati, pregledovati, »ifitiren; odrastlik, -a, vejica,-e, ^meig; potrditi, v vojake vzeti, affentiren; stoletje, -a, $aljrljunbert; ostati, bleiben; Avstrijanec, -nca, Dfterreidjer; stanovati, moljnen; Prus, -a, ^reufje; obsekati, beljauen; Lah, -a, Italijan, -a ^taliener; posekati, fatfen; prostorje, -a, 8ocalitat; jokati po kom, bemeinen; tabor, -rja, 8ager; stati, fteljen; stojim, idj fte^e; rana, -e, SBunbe; različno, 23erfdjiebeneS; plača, -e, plačilo, -a, Soljnung, ob enem, gleic^geitig; Solin; blizu, in ber litije; najemnik, -a, ©olbling; skoraj, faft. Vtbung, vaja. Sedeli smo v stražnici in pripovedovali si različne reči, blizu so stali dečki in so nas poslušali. Kaj ste pripovedovali? Pripovedovali smo, kako je peštvo z bodalom sovražnika napadlo, kako je konjištvo s sabljami sekalo in so ulani s sulicami bodli. Sovražnik je pobegnil in mi smo ga podili (zasledovali); streljali smo neprenehoma in vjeli smo nekoliko sovražnih (sovražnikovih) topov. Videli smo veliko mrtvih trupel (teles) in čuli smo javkanje ranjenih. Eni so ležali v jamah, drugi so sedeli pri zidu in pod drevesi in obvezovali svoje rane. Deževalo je celi dan, kar lilo je. Zdravniški vojaki (zdravotniki) odnašali so ranjene na obvezilno mesto (obvezovališče), kjer so jim vojaški zdravniki rane obvezovali. Po boju smo počivali v taboru in smo večerjo pripravljali. V Mortari in Novari smo Avstrijci popolnoma zmagali Italijane. V Jeni je francoska vojska zmagala Pruse. Ali si bral brigadni ukaz? Nisem ga bral, berem samo kompa-nijske ukaze. Kaj ste vozili in nosili danes v vojaško shranišče? Sukno, oblačila (odevke) in različne stvari mi tje vozimo in nosimo skoro vsaki dan. Zakaj niste izkazali počastenja, ko je gospod vojaški poveljnik mimo vas šel? Nisem ga videl. Včeraj zvečer odpeljal se je naš polkovnik v Solnograd. Kdo je pregledoval danes sobe in druge prostore naše kompanije? Kaj ste kuhali danes za obed? Mi smo kuhali meso in zelenje, kar so drugi kuhali, ne vemo. Kaj kuhate navadno? 3ur iiberfe^ung. ftanb tjeute auf ber Sadje, al« ber 33rigabier mit feinem Slbjutanten ooriiberritt. ilnfer ŠBataiCon ejercirte Ijeute Ijinter ber ©tabt. Sir iibten juerft bie (getoeljrgriffe, bann Senbungen unb gule^t fodjten mir. ®etn $ferb gefiel mir nie; e« mar tmmer biffig. Sir oerfolgten ben getnb unb nafmten 200 feinb* lidje gnfanteriften gefangen. Ste lange befudjteft bu bie ®rieg«fd)itle ? Seldjer $113 ber @«cabron tranfte tjeute oormittag« bie ^ferbe beim gluffe? Sir fattten 93dume itn Salbe unb Ijteben gleidjjeitig atte tjte ab. Sir bemeinten tange ben Sob unferer tapferen gefaftenen Sameraben. ®ie §ufaren Ijie&en mit tf)ren @abeln in bie feinblicfee ŠKeiterei ein. SSiele Steiter blieben am ^la^e. ©inen tobten SEftann fd)leppte ba« 'Pferb nad}. Sir belagerten bie feinblidje geftung, mir gruben $aral= leten; au« ben ^aratlelen nafjerten mir un« in ben Slpprodjen (8auf= graben) bem geinbe. ber ©eefdjladjt bei giffa erlangten (dobili) bie Dfterreic^er einen glanjenben @ieg iiber bie $taliener. 85. 93or»ergangenIjett (predpretekli čas). Jetnik, -a, ?trreftant; popisati, popisovati, befdjreiben; hudodelstvo, -a, 93erbredjen; storiti, doprinesti, oeriiben; sodba, -e, sodnija, -e, ©eridjt; razumeti, oerfte^en; slabost,-i, @d)mad)e, Jllterfdjmad)e; govoriti, reben, fpredjen; moliti, beten; da, ja; razumeti, zastopiti, begreifen; gotovo, gctoifg; vroč, -a, -e, vrel, -a, -o, IjeifS; pred, popred, friifjer; večkrat, ofterS; kakor hitro, fobalb. 11 b u n g, vaja. Danes sem govoril s svojimi tovariši o Hanibalu, o kterem sem tudi vam že večkrat bil pripovedoval. Po bitvi pokopali smo na bojišču odkritosrčnega prijatelja, kterega smo bili vsi tako vroče ljubili. Jetniki so pred sodnijo hudodelstva opisali, ktera so bili med seboj storili. Tistega dosluženca si gotovo poznal, o kterem smo že pred letom bili čuli. Zdaj ste morebiti že vse razumeli, kar nekdaj niste bili zastopili. Čudil sem se veliki slaboči (slabosti) prijatelja, kterega nisem bil videl že toliko let. Do danes nismo razumeli tega, kar ste nam bili pred tremi dnevi povedali. Ko smo se bili do Dunaja pripeljali, morali smo tam na našega polkovnika Čakati. 86. gufunft (prihodnji čas, prihodnjik). Boritva, -e, bag gecbten; ohraniti, varovati, befdjirmen; delavnica, -e, gaboratorium, kovati, f^mieben, kujem; SBerfftatte; podkovati, befdjlagert; okraj, -a, Sejirf; drsati se, fcfjleifen; led, -li (-a), ©iS; sedlati, fatteln; drsalnice (pl.), ©djleiffc^ulje; oplakniti, abfdjtoemmen; drsalica, -e, @djleifbaf)n; plavati, broditi, f^inimmen; sani (pl.), ©djlitten; oblegati, belagern; vreme, -ena, SBetter; brhek,-hka,-o, zal,-a,-o, pbfdj. tibung, vaja. Zdaj smo vojaki, bomo se v orožju vadili. Kedar bode potreba, bomo domačijo varovali in branili proti sovražniku. Popoldne bomo se učili boritve, vi boste streljali v tarčo. Kaj boste danes celi dan delali? Jaz bom risal, in drugi morebiti tudi ne bodo nemarni. Popoldne, ako bode lepo vreme, bomo se po nasipu sprehajali. Topničarji bodo zjutraj v delavnicah robo za nabijanje pripravljali. Odrinemo v boj, skoraj bomo sovražnikovo trdnjavo oblegovali in dobili. Vojaški kovač bo zjutraj zgodaj konje druzega škadrona podkoval. Kako dolgo boš še služil v vojski ? Kdaj bomo v našem okraju vojake nabirali ? Konjiki bodo zvečer konje k6pali, potem jih bodo očesali, štrigljali in odsedlali. Po zimi bomo se drsali na ledu z drsalnicami, ali na saneh vozili. Pojdem peš ali bodem se vozil v mesto. Pešci odnes6 predelane puške v shranišče, vozniki bodo odpeljali živež in krmo v pekarno. Kedaj bodemo napadli okop (nasip)? Ko bode kovač konja podkoval, pripeljite ga k mojemu stanovanju, da bodem podkove pogledal. Jutri ne bode dobrega vremena, ker mnogo oblakov plava po gorah. 87. ©ebingungS* unb SBunf djfortn (pogojni naklon, pogojnik, in želelni naklon, želelnik). Kovana posoda, metatfeneč 93e= IjaltniS; tulec, -lca, |jiilfe; mladeneč, -nča, ^iingling; naš, našinec, ber Unfrige, unfer ©iner; čas, -a, doba, -e, 3Beite; volja, -e, SBifle; posel, -sla, ffiote; na stran skočiti, feittoartg fpringen; lagati, tiigen; napasti, napadati, aučfaflen, 3tuS» fatt madjen; seznaniti se, seznamovati se, [idj befannt madjen; isker postati, feurig toerben (oorn ^Pferb); spremiti, spremljevati, begleiten; pozorovati, beobadjten; porabiti, oertoenben; napolniti, napolnovati, anfiiften; razširiti, razširjevati, oerbreiten; utoniti, utopiti se, ertrinfen; molčati, fd)toeigen; darovati, opfern; najti, finben; zvedeti, erfafjren; razkolesiti, abprofcen (baS ®e= fdjUfc); tiho, mirno, ruljig; bolje, beffer; ko bi vendar, toenn, toenn bodj; ali čem, hočem li? foll idj, toenn foH idj? Ubung, vaja. Kad bi služil pri konjištvu. Kje bi ti rad služil, prijatelj ? Ako moram biti vojak, prosil bi vas gospod, da bi me dali k lovcem. Ako bi pazljivo merili (namerjali) in mirno stali, dobro bi streljali. Stotnik je ukazal, da bi vso opravo v red spravili. Kaj je še ukazal? Da bi ga ob deseti uri čakali. Ako bi ne bili vojaki gasili, razširjeval bi se bil ogenj po celem mestu. Ali bi ne hoteli malo tukaj čakati? Naši bi ne bili zajeli (zavzeli) one sovražnikove čete, ako bi bil njihov poveljnik kraj boljše poznal. Prosim, da bi me danes obiskali, ako bi čas imeli, sprejel bi vas. Polkovnik bi vas gotovo ne bil kaznoval, ako bi ne bili krivi. Konji vašega škadrona bi postali iskri, ako bi jim tudi zanaprej toliko krme dajali. Da bi ostali pri pešcih in voznikih, k temu je samo trdne volje potrebno. Ako bi ti onega tovariša bolj poznal, ljubil bi ga tudi tako, kakor jaz. Ne bili bi prišli k vam, ako bi nas ne bili klicali. Opazovalce (vedete) na sprednjih poštih pod-učujemo, da bi vse oglasili, kar na sovražni strani zapazijo (opazijo). Spoštuj svojega očeta in mater svojo, da boš dolgo živel, in da se ti bo dobro godilo na zemlji. $uriiberfe£ung. $dj mbc^te gerne Ijeute nadj (v) ber ®tabt reiten. 3Jibdjteft bu nidjt mit mir reiten? SBareft bu (ko bi) nidjt feittoart« gefprungen, idj Ijatte bidj fidjer mit bem ©ajonnett oertounbet. ®er ©olbat toare nidjt ertrunfen, toenn er ben Statlj^eineS ^ameraben befolgt Ijatte. Unfer 2J?ajor toiirbe eudj fidjer Urlaub geben, loenn il)r ijjn barutn batet. ©S toare alleč gut getoefen, toenn bu nur gefdjtoiegen Ijtftteft. ®er aSorgefefetc beftefjt barauf, bafg ber Solbat bie SSorf^riften befolge. 2Bie miirbe eine Strmee fampfett, menn fie feine ©ižciplin (®en.) ptte. SBenn idj taufenb Seben batte, idj miirbe fie alfe fiir'ž SSatertanb opfern. $dj Ijtftte ben ffieg ni^t gefunben, menn ber 93ote mir ifjn nidjt gejeigt Ijatte. SBenn biefe £ambourč nur nidjt immer trommeln miktjten! Der geinb miirbe gemif« in unfere redite §lanfe (bok) ge* fommen fein, menn bie Strtilleriften nidjt jur redjten $eit abgeprofct unb gefeuert Ijatten. SGBtr (jatten eudj geglaubt, menn iljr nur nidjt gelogen Ijattet. |)atte idj nur biefe« 23udj gelefen! ®er $e'nb miirbe bie geftung fidjer erobert Ijaben, Ijatte bie ©ornifon nidjt redjtjeitig (o pravem času) ben ^lušfall unternommen. 88. firt&ett&e (^ttffitic) $ovnt, trpna oMika, trpnik. #cmcrknng. $ur Silbung ber leibenben gorm, melcfje jebod), mie bereitž bemerft, im SOiunbe beS aSolfež menig betiebt ift, bebient man fidj beš leibenb^oergangenen aftittelmortež unb beg entfpredjenben DilfšjeitmorteS. Zapor, -a, §aft; obsoditi, oerurtljeilen; pregrešek, -ška, 23ergeljen; preliti, prelivati, oergieften; nepokornost, -i, Ungeljorfam; razpustiti, entlaffen; zatoženec, -nca, 2lngeflagter; povikšati, aoanciren. libung, vaja. Vojak dobrega glasuje spoštovan in čislan od vsakega. Eesnično je stotniku bila dana zapoved, da bosta dva moža njegove kompanije kaznovana. Nikdar nismo bili grajani, ampak vselej pohvaljeni. Bila je kruta (graufam) bitva, dolgo se je borilo in bojevalo, ali konečno je sovražnik popolnoma premagan odstopil. Nepokornost v boju se jako ostro kaznuje. V našem mestu bode jutri sto novakov med vojake vzetih. Vrata so bila zaprta, ko sem prišel domu. Zatoženec je bil obsojen na tri leta v zapor. Zakaj si bil včeraj tepen? To bodi samo med nama rečeno. Štirje gojenci vojaške šole bili so danes zaradi njihove marljivosti zel6 pohvaljeni. Ako ima kmetovalec dobro pognojeno polje, pričakovati more obilo pridelkov. 3ur Uberfe^ung. SBeldječ $ergeljen mirb im grieben fomie im Sriege immer unb feijr ftrenge beftraft? šffiann merben jene @traf* linge auS ber |jaft entlaffen? 2tuf ben er Sftann, oon meldjem ein llnter* officier erfcfjoffen morben ift, murbe jurn Sobe oerurtfjeiU. |jeute nadjtS murbe bem SRanne ba« 23rob geftoljlen, alž er fdjlief. $>ie geftern oerurtljeilten Stngeflagten merben Ijeute in ba§ ©efangni« abgefiiljrt merben. £>ie entlaffene 3ftannfdjaft muf« nod) oom Žlrjte oifitirt merben, beoor fie meggefdjidlt mirb. £)en gefdjrtebenen 23rief trage auf bie ^3oft, unb forge, bafž er nidjt oerloren mirb. §on jugctf ton I. Glaffe ©te ©nbfilbe „ti" folgt untnittelbar auf ben ©tantnt ber Staram enbigt auf einen ®onfonanten ber Staram enbigt auf einen SBocal Sftenttfornt (3ttftnitto)...... Sctgeluort (©upinutn)...... tptig>Bevgang. gottn I. . 9Kittetoort „ „ „ n. . (^otticip.) leibenb » »ergangene gorat , ©egenmart, tptige gorm t 1. S(5erfort iebfed)ten; raven, -vna, -o, gerabe; penica, -e, (SražmMe; slovenski, -a, -o, flooenifd); ščinkovec, -vca, §inf; srbski, -a, -o, ferbifd); slavček, -čka, 9?ad)tigaft; latinski, -a, -o, lateintfd); lastovka, -e, @d)roalbe; bratovski, -a, -o, briiberltd); vrabec, -bca, ©perltng; [ftarf; začeti, beginnen; močen, -čna, -o, silen, -lna, -o, slabo izgledati, fdjledjt aučfefjen; slab, -a, -o, fd)ivad); razložiti, erflaren; pogumen, -mna, -o, mutljig; glasno, na glas, laut; hraber, -bra, -o, tapfer, Jii|n; dostojno, slušno, anftanbig; vedno, beftanbig; napačno, feljlerljaft; drag, -a, -o, tfjeuer; slabo, fc£>Xed^>t; težek, -žka, -o, fd)wer; peš, ju ubog,-a,-o, arm; enoredno, retljemoetfe; reven, -vna, -o, elenb; dvoredno, boppelrei§entoeife; daleč, roeit; ležč, Itegenb; nizko, ntebrig; klečč, fnienb; visoko, I)od); čepč, Ijodenb. ftbung, vaja. Bojujte se hrabro in pogumno. Skažite se vsakemu pošteno in dostojno. Krivo stojite, postavite se ravno. Daleč stojite, pojdite bližje. Poveljnik je kaznoval ostro (strogo) ali pravično. Dolgo sem čakal, ne bom dalje čakal. Ne govorite tiho, govorite glasneje in razumneje. Ali se vam zdaj bolje godi, kakor poprej ? Da, imam se dobro, ali včeraj mi je bilo slabo (hudo) in predvčerajšnjem še slabejše. Kratkejše in čistejše vam te reči ne morem razložiti. Tukaj vas je malo, ko vas bode več, začnemo se vaditi. Najzadnji na koncu čete so vozovi. Jaz znam slovenski govoriti, zdaj se učim srbski in poljski. Najpoprej se je kompanija na hodu pomikala enoredno, pptem dvoredno. Ktera ptica peva mileje: slavček, ščinkovec ali penica? 3 ur Uberfe^ung. ®u fd)reibft fd)bn; mer fd)reibt fd)bner, mer am fd)onften unter eud) ? SDiefe Slufgabe fjatm @ie tiad)ldffig unb fel)lerl)aft aužgearbeitet. SSarum fommt il)r fo fpat ? kreten @te nal)er. ®u fpridjft gefdjminb, tebe langfamer. ©pridj nidjt fo leife; idj Ijore loenig, jene boren nodj meniger. 9Jeid)et eudj briiberlidj unb freunblid) bie |>anbe. @ie feljen Ijeute fdjledjt aug! $ft $fjnen nid^t molil (dobro)? ber neuen ©arnifon jaljlen mir alleg feljr t^euer; im 8ager mufžten mir bie ©fgartifel (jedila) nodj tljeuerer ja^Ien. Ser oon eudj fpridjt lateinifcb unb griedjifdj ? Serbet tljr eud) ju ^Jferb ober ju in bie ©tabt begeben? $dj |abe bag fjbrte baS @aufen feinblidjer @efd)ofe. 2Bir ftnb jmar arm, aber mir finb glM* lidj. 9?eljmet bač ©emeljr ab, feijet ež jum redjten gujj, a&er rii^ret eudj nidjt. ŠBefeljlen @ie bem SJČanne, bafč er beffer aufmerfe. @oI» baten! bafS iljr §eute ja gut nadj ber ©djeibe fdjiefjet! SBenn bu benn 1 SBejeidjnet audj gteid) bem beutfdjen: itacf), pfolge, gemafi, alž: po treh mesecih, ttadj brei SOtonaten; po pošti, burd) bie $oft; po hlapcih, burtfj bie Sncd)te. 2 ampak toirb gebrau<$t, toenrt eirtjelne SBorter, temuč, toentt gattje @a§e ober Skrnurtftfdjliiffe im ®egettfa§e fte£>en. miCft, nun (tedaj) merbe beinen Sunfd) erfiillen. ift nidjt 9?egel int £jeere, bafč ber jiingere Officier bem alteren befefjle; aber in mid)» tigen gatlen fann e« bod) gefdjeljen, bafg ein alterer einem jiingeren Sommanbanten untergeorbnet rotrb. »erfidjere, bafč bem fo ift. 93. Zat6, barum; zatorej, barum meil; ker, ba, meil; ki, ko, inbem, ba; ako tudi, akoprem, obgleid), objmar; nič menj, nid)t§ befto meniger. Hrup, -a, ropot, a, ©eraufd); zamežati, bie 9lugen pmadjen; ramuš, -a, vriš, -a, krik, -a, 8arm; nositi se, vznašati se, fdjmeben; premoč, -i, presita, -e, iibermadjt; slan, -a, -o, faljig; morska voda, afteermaffer; grenek, -nka, -o, gorjup, -a, -o, hvala, -e, pohvala, -e, 8ob; bitter. Ubttng, vaja. Nisi bil marljiv, zatorej tudi ne zaslužiš hvale. Celo noč nismo očesa zatisnili, ker smo po noči pri nasta-jočem ropotu in kriku zbrani po ulicah hodili. Zakaj ne streljate? Ker nimamo streliva. Vi gotovo nimate streliva, ker ne streljate. Straže danes vsako uro menjavamo, ker je velik mraz. Zunaj je gotovo zmrznilo in je prevelik mraz, ker se vsako uro straže menjajo. Ker je cvet zmrznil, letos drevesa ne bodo imela sadja. Ker sem obetal, šel bom danes k tvojemu prijatelju do bližnje posadke. Zakaj bežite ? _ Ker se bojimo. Čeravno je boj vsemu ljudstvu nevaren, vendar je na svetu neogibljiv. $ur ftberf efcung. ®ie ©terne fdjeinen wt§ flein, meil fie con un« ungemein meit entfernt finb. £>ie SBolfen fdjmeben in ber 8uft, meit fie lei^ter finb alš biefe. maret tapfer unb ftanb^aft, barum merbet iljr aud) aužgejeidjnet merben. S)až 2)?eermaffer eignet fid) nidjt jurn Srinfen, meil ež faljig unb bitter ift. ®eri)e meinen SČameraben befudjen, ba er mid) barum gebeten i)at. t>at_ gemifš t)eute ben ganjen Sag geregnet, ba bie Stefruten erft abenbž jur iibung auf ben Gsjercir* pla$ au«gerMt finb. Dbjmar mir un« ftanbljaft gemeljrt fyaben, mufžten mir bennod) ber feinblidjen itbermad)t meinen. 94. Ali,1 ober; dokler, bič; ko, al§; ne — ne, meber — nod); ali — ali, entmeber — ober; ne le (samo) — ampak tudi, nid)t nur — fonbern aud); nekaj — nekaj, tljeilS — tfjeilž; kakor, mie; kakor — tako, mie — fo; čim — tem, je — befto; ne tako — ko, nidjt fo — alč; in sicer, unb jmar; tako, tedaj, fo, alfo. Vojaški pravilnik, SCJilitarregle« uzda, -e, 3aum> ogleduh,-a, ©pion; [ment; stremenišče,-a, ©teigbiigelriemen; stremen, -a, ©teigbiiget; red, -a, Orbnung; 1 Ali toirb gefefct, toenn fein anberež gragetoort itn 6a$e »orfomtnt. srčnost, -i, ^ergljaftigfeit; smelost, -i, ffiiljnljeit; skušnja, -e, Srfaljrung; blebetaš, -a, @djma£er; brat, -a, Sruber; tovariš, -a, ŠČamerab; pomiglavee,-vca, lisjak,-a, ©djalf; gospodar, -rja, |)auSmirt; družina, -e, ©efinbe; stopiti, stopati, trctcn, fteigen; izbrati si, ftc^ auSroaljlen; pomoriti, nieberme^eln; spolnovati, erfiiffen, beobadjten; uzditi, jaumen; prigoditi se, oorfommen; dobovi, hrastovi, ©idjen*; orehovi, 9lufg»; zal,-a,-o, krasen,-sna,-o, fdjmuct; vrl, -a, -o, macfer; pohleven, -vna, -o, bemiitf)ig; tih, -a, -o, ftill, gelaffen; '"! "j oprezen, -zna, -o, oorfidjtig; domač, -a, -e, hišen, -šna, -o, obljubiti, obečati, oerfpredjen; mil, -a, -o, milb. ft b u n g, vaja. Vojaški pravilnik moramo mi ne le do konca (popolnoma) poznati, ampak ga tudi ostro spolnovati. Zadnji puškin del ročaja (držaja) imenujemo kopito. Puške ali od spredaj (iz konca) ali od zadaj nabijamo. Vedeta ne sme niti sedeti niti kaditi (kuriti). Urno naprej junaki! ali zmagamo ali pademo kakor junaški bojevalci. Ali si to ali ono orožje izbereš ? Puškin ročaj napravlja se ali iz orehovega ali hrastovega lesa. V Kanah bila je vojska Rimljanov od vojske Hanibalove nekaj uničena, nekaj vjeta, do neke male čete, nekoliko tisoč mož, kteri so v begu rešitev iskali. Ulovljeni ogleduh noče z resnico na svetlo (na dan); pri izpraševanju govoril je zdaj tako, zdaj drugače. Večkrat se zgodi, da blebetač več obeta, nego spolniti more. Poznam te, moj brate, in to jako dobro. Kakor nabil, tako sprožil. Kakor nabil, tako ustrelil. Pravi in srčni vojak govori vselej tako, kakor misli. Oni mož hodi, kakor da bi bil bolan. Oim vekši (veči) potuhnjenec (lisjak), tem srečnejši je. Čim bolj skušen vojak, tem opreznejši. Čim menje hvalijo, tem menje kaznijo. K zmagi ne pomaga tako množina vojakov, nego dober red in smelost (srčnost). Ta dva vodnika nista si tako ravna (enaka) z dobrimi čednostmi (krepostmi), kakor skušenostjo v boju, hrabrih, slavnih in stanovitnih činih (delih). Slovani so se v nekterih bojih tako srčno, kakor hrabro bojevali. 3ur iiberfe^ung. ^e fjbljer mir fteigen, befto meljr merben »ir feljen. 9Bie gemonnen, fo jerronnen (kakor dobljeno, tako zgubljeno). SBie ber §au8»irt, fo baž ©efinbe. ®ie junge 9)?annfdjaft fofl nidjt nur atte ©olbatenpflidjten fennen (^mp.), fonbern fie and) jeberjeit genan erfiitten ($mp.). ®ie SBlannfdjaft $Ijreg $uge§ §eute »eber bie ®eweljre, nodj bie iRiiftung unb SJtontur in Drbnung geljabt; be6» »egen »erbe idj @ie bem ©ompagnie»©ommanbo anjeigen. ®er 9lb> ridjter in ber SReitfdjuIe mufS nidjt nur gelaffen, fonbern audj gebnlbig fein. $>iefe jungen Saoatteriften fennen ifjre ^ferbe »eber fatteln, nodj jdumen. ber IMtfdjule »erben afle iibitngen ent»eber im ©djritt, ober im £rab, ober ertblic^ im ®alopp »orgenommen. ©inige 9Wter fjaben tfjeilž furje ©teigbiigelriemen, ttjeitS locfere Untergurten. Slbridjter auf ber 9teitfc&ule foH nid^t nur ben Stefruteit leutfetig, fonbern aud) bag ^Jferb rnilbe beljanbeln (mit bem ober naj). bin franf; id) bafo balb gieber (mrzlica), balb im ganjen Sorper. ©ž regnet, unb j»ar fel)r ftarf. £)ie ©emeljre, »eld)e oon riicf»art« gelaben »erben, Ijeifeen 9Jiicflabung«ge»ef)re (zadovke). Unfere ®efd)ii§e finb 93orber* ober ftinterlaber. 95. fmpftttbuttgsttJorfer, medmeti. ®ie @mpfinbung«»brter fiitb: a) be« 2lu«rufe«: o! oh! ad)! joj, joj meni, adj; gorjč, »efje; žalibog, leiber @ott; Bog prenesi, beljiite ®ott! b) ber ^reube: ju, juhu! hajsa! hopsa! c) ber S3er»unberung: jej! dd-te! lej, lej! d) ber Slufmunterung: al6! n6! auf; huj! nuj — nujte! greifet ju! e) be« 2tbfd)eue«: f ej! fejte bodi! f) be« 9lufe«: pst! halo! hura; na — n£te, ba nimm — ba nekmet u. f. to. 96. 10er Itrgatiblo^. ®a« oerneinenbe ne fteljt im ©looentfdjen, »ie befannt, immer oor bent au«fagenben g^t^frte unb oerlangt jeberjeit ben (Šenitio be« Objecte«, menn biefe« im ®eutfd)en im Slccufatio fteljt, j. 93.: ne slišim sladkega petja, id) Ijbre nid)t ben fiigeti ©efang; ne trgaj pisanih cvetlic, ppcfe nicfjt bie bunten 93Iumen; ne trati dragega časa, oerfdume nidjt bie foftbare 3e't. ®ie ^artifel ne barf im ©looenifdjen in fetnem 93erneinung«* fa(§e fe^tert,1 mag aud) ein anbere« 5Berneinung«roort im @a^e »or= fomnten, j. 93.: nikdo ne dela, niemanb arbeitet; nikdo noče delati, niemanb mid arbeiten; nič nisem slišal, id) §abe nidjt« gefjort; noben učenec ne piše — noče pisati, fein ©djiiler fdjreibt — »iti fdjreiben. 3ft ba« negatioe £>ilf«jeit»ort felbft ^rčibieat, fo forbert e« in ber britten ^Jerfon ber ©injatjl (ni — ne bode — ni bilo — ne bi bilo) aud) ben ©enitio be« ©ubjecte«, al«: očeta ni doma, ber 93ater ift nicbt ju §aufe; ni planine, bez doline, e« ift (e« gibt) fein 93erg oljne Slfjal; jutri matere ne bode doma, morgen »irb bie SRutter nidjt ju £jaufe fein; včeraj ni bilo učencev v šoli, geftern »aren bie ©djiiler nicfjt in ber @d)ule. 1 3Jžit sem, imam unb hočem berfdimilst „ne" in: nisem, ridjttger: nesem, id) Bin nic£)t; nimam, rtdjtiger: nemam, tel) Ijabe nicfjt, unb nočem, beffer: nečem, roiE nic|t. 97. Ber qunlttnttuc unb jmrtitioe (5cnitu). 1.) Dev qu al i ta tiče ©enitio fteljt, rnenn im £>eutfcfjen bie Gšigenfdjaft ober 93efd)affenljeit einer ^erfon ober <Šad)e mittelft ber 93ormorter „Don" ober „ mit" burdj ben £)atio ober mit bem geitmorte „Ijaben", „befifcen" u. bgi. burd) ben Slccufatio auSge* briidft erfdjeint, al$: mladeneč čedne postave, ein $iingling oon ein* neljmenbem Siujjera; starček sivih l&s, ein ®rei« mit grcmen ^aaren; devica rudečih lic, eine ^ungfrau mit rotljen SBangen; ta mož je trdnega zdravja, biefer 3)?ann Ijat (befifct) eine fefte ©efunbljeit = ift oon fefter ©efunbljeit. 2.) ®er p ar t i ti oe ©enitio mirb im Slooenifdjen gefefct, menn oon etnem nnbeftimmten £f)eite eine« ©egenftanbeS bie 9tebe ift, in meldjem galle immer: nekaj, nekoliko (etrnaš) u. f. m. Ijinjugebad)t merben fann. ®ie beutfdje @prad)e Idfčt in biefem ie ©eimorter, bie eine @orge ober $urdjt, einen ttber = f l u f S ober 3JJ a n g e l, eine 93 e g i e r b e ober ein 93 e m u f ž t f e i n u. bgi. bebeuten, mie: potreben, bebiirftig; željen, begierig; svest, bemufčt; lakomen, Ijabfiidjtig; vreden, miirbig; kriv, fd)ulbig; poln, ootl; prazen, leer u. f. m., 3. S.: delavec je vreden plačila, ber 9lrbeiter ift beg 8oI)než miirbig; kmet je vesel dobre letine, ber Sanbmann ift frolj bež guten ^a|rež. 3.) SKandjerlei $eitmorter, inžbefonbere: a) aHe riitfbejii glinen (prMfiifjrenben) geitmorter, g. 93.: Boj se Boga, fiirdjte ©ott; varuj se slabe tovaršije, Ijiite bidj oor fcf)led)ter ©efellfdjaft. b) Die ^eitmorter, bie ein <3 u d§ e n ober 2B il n f dj e n, ein @ t r e b e n ober 23egeljven, einen tiberfttifS ober SRangel bebeuten, trie: čak-am, -ati, roarten; iščem, iskati, fudjen; up-am, -ati, Ijoffert; žel-im, -eti, rcitnfcben; hočem, hoteti, močen; potreb-ujem, -ovati, braucfien; manjk-am, -ati, mangetn; strad-am, -ati, fnrnger leiben tt. f. to. ®ie 3eit®t>rter: varovati, pten; vživati, genie^en; vprašati, fragett; prositi, bitten; okusiti, foften; omeniti, erroafjnen; pozabiti, oergeffen, unb nodj einige anbere fonnen mit bem ©enitio ober Kccufatto conftruirt tcerben. §ie§er getjbren aud) otele mit do- gufammengefefcte geitroorter, ti)ie: doživeti, erteben; dočakati, ertoarten; doseči (dosežem), erreidjen unb anbere aljnitdjer 23ebeutung. c) ®ie geitttbrter, loeldje bie ^erfon im StccufatiP fteljen Ijaben, 3. S.: smrt reši človeka vsega trpljenja, ber £ob erlbžt ben SRenidjen con atlen Seiben; Bog te obvaruj nesreče, ®ott befjiite bidj oor Ungliidf. 99. Pmtttfttmmmtg bes frijbtmtjs mit meljreren 3u%ttett. ©teljen jtnei ober meljrere ©ubjeete im @a£e, fo erforbern fie baš ^rabtcat: a) in ber ©tnjaljl, menn fie unbelebte ©egenftanbe finb unb al« ein ©anječ betrad^tet toerben fonnen; baS ^Jrabicat ridjtet fid) im @efd)led)te nadj bem junadjftftetjenben |>aupttoorte, 3. 23.: Laž in zvijača pogine, resnica $iige unb SMe geljen p ®runbe, in pravica pa ostane. 233al)rljeit unb ŠRedjt bleiben. Delo in čas dela bodi starosti ®ie Slrbeit unb bie $eit ber 3lrbeit in moči primeren. fei bem 2llter unb ber Kraft angemeffen. b) iti ber gmeijabl, wenn con jtoei ©ubjeeten, bie in ber ©njaljl fteljen, bie ŠRebe ift; finb bie ©ubjeete eerfdjiebenen ©efdjledjteč, fo bat baS tnannlidje ®efd)ledjt beu 23orjug oor bem toeiblidjen, unb baS toeiblidje oor bent fadjlidjen, ebenfo aud) bie erfte ^erfon Por ber jtoeiten, unb bie jtoeite »or ber britten, 3. 23.: Svila in žamet pogasita ogenj @eibe unb @ammt Ibfdjen baž na ognjišču. geuer attt |)erbe auš. Ogenj in voda dobro služita, geuer unb šffiaffer ftnb gute ®iener, slabo gospodarita. aber fdjledjte |)erren. Jaz in on pojdeva v vojašnico. unb er merben in bie Kaferne gefjen. c) in ber 23ieljaljl, toenn oon me^reren ©ubjeeten bie ŠRebe ift; binftd)tlid) be« ®efd)Iecbte$ gilt ba§ unter b) ®efagte, 3. 23.: Oče, mati in stric so nam zbo- ®er 23ater, bie SJŽutter unb ber leli. Dbeim finb un§ erfranft. Sršeni, ose in bučele (čebele) ®ie §orniffe, SBefpen unb 23ienen bodo vedno prepir imeli. merben immer in $anf leben. d) bie ^jauptmtfrter: gospoda (bie §erren), deca, otročija (bie tinber), družina (bag ©eftnbe) uitb nod) einige aljnlic|e, rael^e in ber gorm ber ginjatjl ben Segriff ber 33iel^eit aug= briicfen, erforbern bag ^rabicat meift in ber SMeljaljl, nidjt felten jebodj in ber ©inga^I, 3. S.: Gospoda se šetajo po vrtu. ®ie §erren fpagieren im ©arten. Družina delajo ober dela. ®ag ©efinbe arbeitet. 100. |as bcutfdjc nmana. £)ag beutfdje „man", fiir melcfieg bie flooenifdje ©pradje fein befonbereg Sort befifct, mirb auggebriicft: a) burdj bag gurMfiiljrenbe giirroort se, alg: pripoveduje se, man erjafjtt; to se ne ve, bieg meiB man nidjt; govori se, man fpridjt; b) burdj bie smeite ^erfon ber ©inga^l ober burdj bie erfte ^erfon ber Steljaljl, menn im erften galle ber mit „bu", im smeiten mit „mir" gegeben merben fann, alg: postavam moramo pokorni biti, ben ©efe£en mufg man ge^or^en; c) bur^ bie britte $erfon ber ©n= unb SJielgaljl, menn man fidj alg ©ubject „človek" ober „ljudje" benfen fann, alg: pravijo, man erja^It. „2)?an mufg" mirb im ©looenifdjen meift mit treba je ober burdj morati auggebriicft, alg: V mladosti se nam je treba učiti, in ber $ugenb mufg man lernen. 101. jpcr: Ia|)>n, fallen, mitffiMt, mijgen, ftiimmt, rotrbctt. §inftdjtlidj ber ftbertragung obgenannter geitmbrter in bag nnctt" mirb au«gebriiett" mirb al« fetbftftanbige« geitmort je nad) ber fflebeutung burdj postati (postanem), postajati (oon ^er* fonen), storiti se, nastopiti, prihajati, nahajati, nastopati, delati se u. bgl. au«gebriicft, al«: er ift unfer ^auptmann gemorben, naš stotnik je postal; e« mirb 9iad)t, noč se dela; e« ift STag gemorben, dan se je storil. ginbet fidj jebodj biefe« g"4®01-^ in SSerbinbung mit einem 93ei= morte, fo mirb ba« Seitoort felbft in ein geitmort »ermanbelt unb „merben" bletbt unitberfe^t, al«: bie Sage merben langer, dni se daljšajo; bie 2lue mirb gritn, trata zeleni (ozeleneva); ba« Saub mirb gelb, perje rumeni (orumeneva); feine §aare finb grau gemorben, lasj4 so mu osiveli. 102. gttfmtttj bcr Herfiletttcrmtgsuiiirter. Utn ben 23egriff be« fleinen, ^arten unb Sieblidjen aužjubriicfen, bebient fidj bie flooenif^e ©pradje mit 23orliebe ber $erfleinerung«= toorter ober ©iminutioa. ®ie oorjiiglidjften 2Silbung«ftlben ber ŠBer* fleinerung«mbrter finb: I. giir mannlidje ^aupttoorter: ee, al«: brat — bratec, bas ©ritberdjen; zvon — zvonec, ba« @loanbdjen; noga — nožica, ba« giijjdjen; ka, al«: mama — mamka, mamica, ba« OJiiitterdjen; slama — slamka, slamica, ber ©trofjfjatm. 2.) ©ie toeibltdjen §auptmorter auf einen SDlitlaut erljalten: ca, al«: žival — živalca, ba« S^ierdjen; postelj — posteljca, ba« 23ettdjen; ka, al«: nit — nitka, ba« gabdjen; gos — goska, ba« @an«= d§en; piščal — piščalka, ba« ^feifc^en. IE. giir fddjlidje |jaupttoorter: ce, al«: vino — vince, ber liebe SBein; krilo — krilce, ber fleine ©djofj; meso — mesce, ba« gleifdjdjen; iee, al«: grozdje — grozdjiče, bie £raubdjen; listje — listjiče, ba« fleine $aub. ©te auf biefe Sffieife oerfleinerten SBorter toerben, befonber« in ber Sinberfpradje unb im £one ber giebfofung, Ijduftg nodj etnmal oerfleinert, unb jwar mittelft: 1.) ek, fiir ba« mannlidje ©efdjledjt, al«: sin — sinek — sinček, liebe« ©i^inlein; nož — nožič — nožiček, ItebeS 5ftefferdjen; črv — črvič — črviček, liebe§ fleine« Siirmdjen; 2.) ica, fiir ba« toeiblidje ©efdjledjt, al«: glava — glavica — glavičica, liebe« Sopfdjen; mama — mamka — mamica, mamčica, liebeg SJŽiitterdjen; noga — nožica — nožičica, ba« liebe fleine giifjdjen; 8.) ice, fiir ba« fadjlidje (gefdjledjt, al«: vino — vince — vinčice, ba« liebe SBeindjen; gnjezdo — gnjezdice — gnjezdičice, ba« liebe fleine Steftdjen. Stufjer ben £>auptoortern merben oerHeinert: 1.) 35ie 93 ei mor ter mittelft ber ©ilben kast ober kljat, gleid) bem beutfdjen t i d), al«: bel — belkast, belkljat, -a, -o, toeifj, etma« meifj; rumen — rumenkast, rumenkljat, -a, -o, etma« golbgelb, etrna« blonb; črn — črnkast, črnkljat, -a, -o, fdjmarjlid), etroa« fdjroarj. 2.) £>ie geitrobrter mittelft ber ©ilben kati unb ljati, al«: zibati — zibkati, fanft miegen; stopati — stopkati, trippeln; pihati — pihljati, meljen, fddjeln; šumeti — šumljati, faufeln; skakati (skačem) — skakljati, fleine ©priinge madjen. 103. gtlbiutg ber JJerfbnemtameit. 3ur 93ilbung ber ^erfonennatnen bienen in«befonbere nadjfteljenbe 93ilbung«filben: (roeibl. dčica) bejeidjnet, an ben ©tamm ber 3 e i t to b r t e r gefiigt, ^3erfonen nadj ifjrer23efd)aftigung, al«: bahati — baMč, ber ^rafjler; brati — ber&č, ber 93ettler; jahati — jahač, ber 9teiter; toeibl. beračica, bie 93ettlerin. Sin §aupttoorter gefiigt, oergrbfeert e« ben 93egriff be« SBorte«, meift mit bem 9?ebenbegriffe ber 93erad)tung, al«: brada — brad&č, ber ©rojjbart; glava — glavač, ber ©rofjfopf. &k (toeibl. dkinja) bejeidjnet, an Sftebemoorter gefiigt, ^Jerfonen nad) if)rer ©tellung in ber ©efellfcfjaft, al«: divji — divjdk, ber ffiilbe; grad — grajščdk, ber ©d)Iof«tyerr; jun — jun&k, ber £)elb; toeibl. divj&kinja, grajšč&kinja, junakinja u. f. m. an (toeibl. anka) fenngeidjnet, an Gčigen* unb ®attung«namen gefiigt, bie ^erfonen nad) il)rer |)eimat ober iljretn £)omicile, al«: Azija — Azijan, ber Slfiate; Beč — Bečan, ber 2Biener; Celovec — Celovčan, ber Slagenfurter; Gorica — Goričan, ber ©brjer; mesto — meščan, ber ©tabter; vas — vaščan, ber ®orfbetool)ner; toeibl.: Goričanka, Bečanka, Celovčanka, meščanka u. f. m. ar (toeibl. arica) bejeidjnet, meift an £>aupt« ober 93eitoorter gefiigt, ^erfonen na^ iljrem ®efd)čifte unb entfpridjt ber beutfdjen ©nbfilbe = e r, al«: knjiga — knjigar, ber ©ud)l)dnbler; meso — mesar, ber gleifdjer; mlin — mlinar, ber 2Jiiiller; toeibl.: mesarica u. f. to. ec (toeibl. ka ober ica) begeidjnet ^erfonen: a) an £jaupttoorter gefiigt, nad) i I) r e r Stbftammung, al«: Kranj — Kranjec, ber Srainer; Sloven — Slovenec, ber ©ločene; Avstrija — Avstrijec, ber Dfterreidjer; Evropa — Evropec, ber ©uropaer; toeibl.: Kranjica, Slovenka u. f. m.; b) an 93eitobrter gefiigt, nadj iljren ©igenfdjaften, al«: bel — belec, ber SBeifje; gluh — glušec, ber Šaube; kriv — krivec, ber ©djulbige; c) cm ben rer STIiatigfeit, alg: godem — godec, ber 2Hufifer; kupiti — kupec, ber taufer; boriti se — borec, ber tdmpfer; d) an ba« Ieibenb=»ergang. TOtelmort gefugt, nad) iljrem leibenben 3uftanbe, al«: poslan — poslanec, ber ©efanbte; znan — znanec, ber ©efannte; meiblidj: poslanka, znanka. elj (meibl. eljica) bejei^net, an ben ^nfinitio be« 3eitmorte§ anftatt be« 2lu«laute« i gefiigt, fjanbelnbe ^erfonen, al«: mučiti — mučitelj, ber OKartirer; pisati — pisatelj, ber ©djriftfteller; rediti — reditelj, ber grnaljrer; iuet6Iicf>: mučiteljica, pisateljica. ič begeidjnet, an (Sigennamen unb iljre befifcanjeigenben SBeimbrter gefiigt, ftamiliennamen, al«: cesarjev — cesarjevič, ŠŽaiferfoljn; kraljev — kraljevič, $bnig«fof)tt; Valentin — Valentinič; Ivanov — Ivanovič. ik (meibl. ica) bejeic^net, meift Seimbrtern auf en Jjinjugefugt, ^erfonen nad) iljrer 23 efd) aftigung ober iljrem ©tanbe, al«: bolen — bolnik, ber franfe; dolžen — dolžnik, ber ©^ulbner; meibl.: bolnica, dolžnica. 104. gtlbung unb gebcutmtg ber gcttotirfcr. Eine grofje Slnja^l ber 23eimorter ift oon Sftennmbrtern, 3eit* mortern ober ^artifeln abgeleitet. ®ie corjuglidjften 23ilbung«filben, georbnet ita$ ber 23ermanbfdjaft ber 23ebeutung, bie fie if)ren 23ilbungen »erleifjen, finb folgenbe: ast, asta, asto (= bem beutfdjen »form t g), begeidjnet eine $lfjnlic|feit, al«: cev — cevast, -a, -o, rofjrenfbrmig; zvonec — zvončast, -a, -o, glocfenformig. av, ava, avo (= bem beutfdjen =ig), al«: dlaka — dlakav, -a, -o, Ijaarig; krv — krvav, -a, -o, blutig. en, na, no (= bem beutfdjen /ig, ^aft) briidft au«, mie befdjaffen ober morau« etma« ift, al«: dolg — dolžen, -žna, -o, fdjulbig; greh — grešen, -šna, -o, fiinbljaft; prah — prašen, -šna, -o, ftaubig; srčen, -čna, -o, Ijergfjaft. at, ata, ato (= bem beutfdjen =ig, *idjt), al«: kamen — kamenat, -a, -o, fteinidjt; brada — bradat, -a, -o, bartig; kosem — kosmat, -a, -o, beljaa rt. av, ava, avo (= bem beutfdjen *fiidjtig), al«: bahati se — bahav, -a, -o, praljlerifdj; plesati — plesav, -a, -o, gern tanjenb; smejati se — smejav, -a, -o, gern lac§enb. Ijiv, -a, -o ( = bem beutfdjen »bar, »faljig), al«: doseči — dosegljiv, -a, -o, erreid)bar; slišati — slišljiv, -a, -o, fjbrbar; topiti — topljiv, -a, -o, fdjtnelgbar; videti — vidljiv, -a, -o, fid)tbar. 105. $tIhintgsfUf)t>!t jur ge^ufjnimtj ctnes @rtcs. 3ur ©ejetdjnung eine« D rte« ober 9iaume« bienett in«befon* bere nacbfteljenbe ©ilbung«filben: ara bilbet oott §aupt» unb ©eitobrtern 2Borter jur ©ejeidjnung grofjer, toeiter glacben, al«: pust — puščava, bie UBiifte; plan — planjava, bie ©bene; viši — višava, bie §o!je; niži — nižava, bte Slteberung u. f. to. ica bejeidjnet, an 93eitoorter auf n gefiigt, oerfcbiebene 9ia ume ober 93 e d 11 n i f f e, al«: delaven — delavnica, bie Šerfftdtte; mesen — mesnica, bie gleifdjbanf; piven — pivnica, ba« Strinfjimmer. Išče bejeidjnet einen Dr t, too ettoa« ift ober gefdjieljt, al«: stan — stanišče ober bivati — bivališče, SBolmplafe; grob — grobišče, ©egrabni«ort u. f. to. jak, njak bient jur ©ejeidjming oon 9? dum en, too ettoa« ift, al«: žlica — žličnjak, ba« Sbffelbe^altnt«; konj — konjak, ber ^ferbe* ftatt; ovca — ovčjak, ber ©c^afftall u. f. to. ©on biefer Silbung«filbe ift too^l ju unterfdjeibeit ba« ©ufftj jek, toeldje« tmmer ben ŠŽotl? ber Stljiere bejeidjnet, al«: ovca — ovčjek, ber ©djafmift; kura — kurjek, ber gtiiljnerfotlj; krava — kravjek, ber $uljnttft. 106. gtlbimgs|tU)ett $S*jrid)mmg ber §toffc itttb Pittcl. ©toffe unb SDtittel (SBerfjeuge) bejeidjnen: ača bejeidmet SBerfjeuge, feltener ©toffe, al«: igrati — igrača, ba« ©pieljeug; piti — pijača, ba« ©etrdnf. ava jeigt auf © t o f f e unb © o r r d t Ij e, al«: kuriti — kurjava, ba« ©rennljolj; svetiti — svečava, bie ©eleud)tung. ec, an befifcanjeigenbe ©eitobrter gefiigt, bejeidjnet gebrannte unb anbere ^liiffigfeiten, al«: brinjev — brinjevec, 2Bad)l)oIbergeift; slivov — slivovec, ©liootrifc. ica, an Ulenntobrter gefiigt, bejeidjnet: a) Sranfljeiten, al«: mrzel — mrzlica, ba« falte gieber; vroč — vročica, ba« Iji^ige gieber; pljuča — pljučnica, bie 8ungen= fudjt u. f. to.; b) 5B a f f e r, al«: dež — deževnica, ba« 9iegentoaffer; potok — potočnica, ba« ©adjtoaffer; sneg — snežnica, ba« ©djneetoaffer; kap — kapnica, bte Straufe; c) oerfdjiebene ©eratljfdjaften unb ©orridjtungen, al«: roka — rokavica, ber £janbfd)u§; slama — slamnica, ber ©troljfacf; d) ga^len unb SOJiinjen, al«: leto — letnica, bie 3|a^re«ja^l; deset — desetica, ber 3e§ncr- ina, an £jaupt* ober 33ehodrter gefiigt, begeidjnet: a) t>erfcl)iebene (Spraven, al«: slovenski — slovenščina, bie flooe* nifdje ©pradje; nemški — nemščina, bie beutf^e ©pradje; b) gleifdjgattungen unb £aute ber £f)iere, al«: krava — kravina, bie Su^aut ; tele — teletina, ba« Salb«fleifd), bie talb«* Ijaut; svinja — svinjina, ba« ©djtoeinefleifdj, bie ©cf)toein«f)aut_; c) oerfdjiebene 3 a l) l u n g e n unb 31 b g a b e n, al«: brod — brodnina, ba« gfiljrgelb; most — mostnina, mostovina, bie Sriicfenmaut; cesta, cestnina, cestovina, bie ©trafjenmaut; d) §oljgattungen unb ©toffe, al«: bukov — bukovina, ba« 23ud)enI)olg; srebern — srebernina, ba« ©ilbergeug; vosek — voščevina, ber 2Badj«»orratl); e) Sanber unb 9ieicfye, al«: kralj — kraljevina, Jiimtgreidj; cesar — cesarjevina, Saifertljum; vojvoda — vojvodina, §erjog* t^um, SBojmobfdjaft; knez — kneževina, giirftent^um; grof — grofovina, ®raffd)aft u. bgi. oba begeidjnet bie ©ubftanj ober ben ^nbegriff ber ©gen* fdjaften, al«: kisel — kisloba, bie fauere ©ubftanj; grenek — grenkoba, ber bem S3ittern inmoljtienbe ©toff; svitel — svitloba, ber Sidjtftoff, ba« £elle. 107. gilbungsftlbtit ?nr f^ndjmmg nnn ganblangen. 3ur SSegeidjnung oon gianblungen bienen in«befonbere folgenbe 33ilbung«filben: ara, al«: pisati — pisava, bie ©d)reibart; zidati — zidava, bie 33auart. ba, al«: služiti — služba, ber £)ienft; vaditi — vadba, bie libung; voditi — vodba, bie giiljrung; streči — strežba, bie Sebienung. ek, an 93erbalftamme gefiigt, briicft oollenbete gtanblungen au«, al«: poljubiti — poljubek, ber $uf«; pridelati — pridelek, bie grudjt; dobiti — dobiček, ber ©eroinn; začeti — začetek, ber Slnfang. ev (va), an bie ^nfinitioenbung ftatt be« i angefttgt, bejeidmet §anblungen in ifjrer gegenmartigen ®auer, al«: moliti — molitev, ba« ®ebet; voliti — volitev, bie Saljl; sejati — sejatev, ba« ©oien. je, an ba« leibenb*oergangene SDfittelmort gefiigt, bilbet $eit* Ijauptroorter, gleid) bem beutfcf>en *ung, al«: obdelovan —- obdelovanje, bie Šearbeitung; igran — igranje, ba« ©pielen; pit — pitje, ba« Strinfen. ]jaj, ljej, an ben ©tamm geffigt, bejei^net eine fdjnell o o II* fii^rte ^anblung, al«: mahniti — mahljaj, ber ©d)lag; mignoti — migljaj, ber SBinf. nja, ebenfall« an ben ©tamm gefiigt, begeic^net §anblungen in i^rer £)auer, al«: prositi — prošnja, bie 93itte; voziti — vožnja, bie galjrt; nositi — nošnja, ba« SEragen. 3ur Segeidjnung »on ©igenfdjaften ober guftanben bienen: ost (= bem beutfdjen *Ijeit ober *feit) bejeidjnet, an Seimorter gefiigt, bie © i g e n f d) a f t einer ^erfon ober Sadje, ober audj $ u ft a n b e, al«: čist — čistost, bie 9teinljeit; dolžen — dolžnost, bie 'JJflidjt; lasten — lastnost, bie ©igenfdjaft. ota, oča, »on gleidjer, bodj etma« concreterer Sebeutung al« ost, mit meiner fie bfterS medjfelt, al«: lep — lepota, bie ©djiinljeit; sladek — sladkota, bie ©iifjigfeit; topel — toplota, bie SBčirme. stro bejetdjnet, an §auptmorter gefiigt (= bem beutfdjen tijum), eine ®emeinfd)aft ober einen guftanb, an SBeimorter gefiigt aber ©igenfd)aften, al«: cesar — cesarstvo, ba« $aifertfjum; kralj — kraljevstvo, ba« ^onigtljum; človek — človeštvo, bie SSftenfdjljeit. — (Unterfdjeibe gut: cesarevina, kraljevina u. f. m. auf aupt» mort auf -ivo, j. 33.: Ijabe nidjt 3eit ju fommen. Ne utegnem priti, ©en (Sitern ju gefjordjen ift ber Stariše ubogati je otrokom prva f inber erfte 'pflicfjt. dolžnost, ©ie geber bient jum ©djreiben. Pero je za pisanje. §aft bu nod) oiel ju fdjreiben? Ali imaš še veliko pisiva? 2Bir ijaben nidjtš meljr ju brefdjen. Nimamo več mlativa. §abet ifjr nod) oiel ju fpinnen? Ali imate še veliko prediva? ^nfinitioffli|e mit „ um ju" merben jeberjeit mit „ da " („bafg", „bamit") ober burdj ben bloden $mperatio ju iiberfe^en fein, j. 93.: ©er 9Jienfdj lebt nidjt, um ju Človek ne živi, da bi jedel, effen. ®ef)e in bie @djule, um etmač V šolo hodi, da se kaj prida ^fiifclidjeS ju erlernen. naučiš. Sitte mir ju fagen. Prosim, povejte mi. 2.) „Oljne bafg — oljne ju" nrirbtm až $inb ift tuftig, oljne gefunb ju fein. Odšel je, pa ni besedice spregovoril (ober: ne spregovo-rivši besedice). Dete je sicer veselo, zdravo pa ni (ober: dete je veselo, da-si tudi zdravo ni). Nočem te hvaliti, ali povedati ti moram . . . Ves dan sem drevje gosenic obiral, obral ga pa nisem. Oljne bid) loben ju tooKen, mufč idj bir fagen . . . $dj tjabe ben ganjen £ag fftaupen »ertilgt, ofjne fte jebodj »ollenbč »ertilgt ju Ijaben. 9Kan mufč alfo aljnlidje im ©looenifdjen burdj: „ ba f 8 ni d) t, aber ni d) t, jtoar — alletn" u. bgl., t»ie e« bem (Sinne entfpridjt, unb burcb etne SfJegationSpartifel attflbfen; tnandjmal tann man ba« ©inbetoort ganj toeglaffen; oft aber ift ež ratljfam ben @atj fubftantioifdj, mandjmal beja^enb ftatt oerneinenb tnteber ju geben, »ie e« au§ nadjfteljenben Seifpielen erfidjtlidj ift: ©až ffinb lauft atlein Ijerurn, Dete teka samo okoli, nič se ne oljne etroaž ju fiirdjten. 3ftandjer lebt oljne ju forgen, toaS er tnorgen effen toerbe. ©r prte ju, oljne ju fpredjen. boji (ober: teka bez straha okoli). Marsikdo živi bez skrbi, kaj bode jutri jedel. Molčž je poslušal (ober: molčal je pa poslušal). 3.) ©ie tiberfefcung ber ^artifel „anftatt baf« — anftatt ju" burdj „mesto da — namesto da" geljort ebenfall« ju ben nidjt feltenen ©ermaniSmen ber flooenifdjen Sprane; am fiiglidjften unb bem jlooenifdjen ©pradjgeift am angemeffenften Ififst fidj in biefem galle „anftatt bafž — anftatt ju" „ne da — še" iiberfegen, j. S.: ©r ladjt, anftatt fidj ju fdjamen. Ne da bi ga bilo sram, še smeje se. Stnftatt mit bem alten 2J?amte Ne da bi usmiljenje imel s SUitleib ju Ijaben, jagt er ifjn starčkom, od hiše ga še deva »om |jaufe. (podi). Stnftatt ju ftubiren, treibt er fid) Ne da bi se učil, še po vrtu se trn ©arten Ijerum. klati. 4.) ©te flobentfdje ©pradje »erlangt trn allgemeinen Iiirje, fiiht&ige @a^e unb »erfdjmafjt meljr ober roeniger ben ^eriobenfdjtttud. ^erioben unb ali e funft»oll g e = glteberten mogen baljer, roo e« nur tmmer mogltdj ift, oor iljrer libertragung in'S ©looenifdje i n iljr e etnfadjen 93eftanbtfjeUe jerlegt, unb barauč tnčbefon* bere bie abftracten (33erbal*)f)auptmbrter burct) fdjicf* licfje 9tebemenbungen befeitiget merben. £)až SJtarf ber ffobentfc^en ©pracfie liegt i m ^eittuortc, toaljrenb bie $ r a f t ber b e u t f d) e n inčbefonbere i m §auptmorte g e * legen ift; baljer ift ež natiirlicfe unb »on felbft oerftanb* l i d), ba fč eine mortltdjeliberfe^ung grbjjerer beutfdjer ©afcganjen unb felbft abftracter §>aupttt>orter in ber flooenifdjen ©pradje unftattljaft ift. 5.) Die SBortfolge ridjtet ftdE> im allgetneinen nadj bem dtemidjte bež einjelnen ffiorteš im 93erl)altniffe 311 feiner Umgebung; man meifet baljer audj im ©looenifdjen bem gemidjtigeren SBorte eine friibere ©telle an. tibrigcn® jeid^net fidj bie flooenifdje ©pradje burdj bie grofe te greifjeit in ber SBortfolge auS; bodj gib t eS audj ba einige § a 11 e, in m e l dj e n b a 8 © o r t ein g e m i fe e 3 ^Jta^en ftetS ober g r b fe t e n t (j e i l S e i n n e lj m e n m u f g; fo 3. 23. folgt im 9?eben= falje baS $eitmort, ntit geringen Služnafjmen, unmittelbar nad) bem 93inbegliebe, nur ein enclitifd)e$ ^iirmort me, te, se, ga jc. Ijat ben SSor^ug; fernerč follen bie tonlofen giirroorter me, te u. f. m. unb ba« |)ilf%itroort sem — bom jc. nidjt bie erfte unb baS aužfagenbe 3eitmort in langeren ©a£en nur fetten bie lefcte ©telle im ©alje ein* neumen u. f. m. £)ie SBortfolge beS sftebenfageč unterfdjeibet fidj oon ber SBortfolge beg £>auptfa§eg nur fe^r menig ober gar nidjt, 3. 93.: 23ebenfe, bafž auf Srben allež Pomisli, da je vse minljivo na oerganglidj ift. zemlji. Der 2Jfenfdj ift eš fidj felbft unb Človek je dolžen družbi in sebi, anberen fdjulbig, bafč er rein* da hodi v čisti obleki, lidj gefleibet einfjergeljt. šffier ben 93ater biS jur ©djroelle Kdor vleče očeta do praga, tega fdjleppt, ben merben bie ®inber sunejo otroci črez prag. iiber biefelbe fjinaučftofeen. JI n^ ang. A. $pred)tt6ttttgeit, govorne vadbe. I. ©precbiibung: Kak, kakošen,-šna,-o ? wte? »te befdjaffen? Tak, takošen, -šna, -o, fo, fo befdjaffen. Kakošen je trg? Trg je prostoren (tesen, raven, velik, majhen . . . ). Kakošni so gradovi? Gradovi so visoki (prostorni, okrogli, zidani . . . ). Kakošna je hiša? Hiša je lesena (zidana, temna, svitla, prostorna . . . ). Kakošna je cerkev? Cerkev je bela (siva, rujava, dolga, široka, tesna . . . ). Kakošne so gore? Gore so strme (ravne, visoke, zelene, rudeče . . . ). Kakošno je polje? Polje je zeleno (široko, ravno, strmo, krivo . . . ). Kaka so jezera? Jezera so okrogla (dolga, kratka, globoka, plitva . . .). Sie (befdjaffen) tft ber S0?arft? ®er aftarft ift gerauntig (enge, eben, grofš, tlein . . . ). Sie (befcbaffen) finb bte ŠSurgen ? ®ie Surgen ftnb l>od) (gerauntig, runb, gemauert . . . ). Sie (befcbaffen) ift ba§ pauS? ®a§ £>auS ift Don §olj (gemauert, bunfel, lictjt, geraumig . . . ). SBie (befcbaffen) ift bie Sirene? £)te Sirene ift »eifj (grau, braun, lange, breit, enge .. . ). Sie (befcbaffen) finb bie ©erge? 5Die fflerge finb fteil (eben, Ijod), griin, rot£) . . . ). Sie (befdjaffen) ift bag gelb? ®ag gelb ift griin (breit, eben, fteil, frumm . . .). ffiie (befdjaffen) finb bte ©een? £)te @een finb runb (lang, furj, tief, fetdjt . . . ). II. ©predjiibung: Kdo? »er? getntrhtmg. Qn jeber Stnrebe bebiettt titan ftd) im Xone ber greunbfdjaft unb S8ertrautičE)feit ber jraeiten $erfon ber (Stnjabl; jum SluSbrude ber Slditung unb @fjrfurd)t bient aber bte jtneite ^erfon ber SBtelga^I; t}6Jjer gefteHte ^erfonen mit ber britten ^erfon ber Sieljaljl anjufpredjen ift unflo&enifdj.1 Kdo si? — Kdo ste? Ser bift bu? — Ser finb ©ie? Jaz sem tvoj prijatelj (tovariš, ^cb btn betn greunb (©efafjrte, dobrotnik, sosed . . . ). So^ltljdter, Wad)bar . . . ). 1 ®odj fpricijt ber ©lobene bon ©Itern, Dfficteren, ^rieftern unb anberen boberen ^erfonen, um i^nen eine befonbere ©brfurcfjt ju bejeugen, gerne mit ber britten IJšerfon ber SSieljaljl unb mit bem Seitnorte im mannlidjen ©efcEjtec^te, alš: ode so zdravi, ber SSater ift gefunb; mati so bolni, bie SKutter ift Iran!; stotnik so ostri, ber §auptmann ift ftreng u. f. h). Kdo je bolen? Mi vojaki smo bolni. Kdo je vaš varuh? Tvoj sosed (prijatelj, tovariš, oče, stric . . . ) je naš varuh. Kdo je njegova dobrotnica? Tvoja prijateljica (soseda, mati, sestra . . . ) je njegova dobrotnica. Kdo je vaš vodnik? Vaš častnik (oče, ujec, stric, prijatelj ... ) je moj vodnik. Kdo je njihov dobrotnik? Njihov dobrotnik so moj oče (stric, ded, stotnik . . . ). Ser ift franf? ©ir ©olbaten finb franf. ©er ift euer 23efd)ii£er? £>ein 9?acfybar (^reunb, Samerab, 93ater, £)I)eim . . . ) ift unfer Sefcfmtjer. ©er ift feine ©ofjltbaterin ? ®eine greunbin (9iad)barin, 9J?utter, @d)roefter . . . ) ift feine ©o§l= tfjaterin. ©er ift igljr geiter? 3Ijr Officier (IBater, Onfel [SDhttter*, 23aterš = SBruber], greunb . . . ) ift m ein Seiter. ©er ift if)r ©ot)ltfjater ? ^r ©oljltbater ift mein SSater (Dfjeim [S3aterž=53ruberl, ®ro&* pater, ^auptmann . . . ). III. o$l! SKit ©ott! (©ruji be« ©cfjeibenben.) ^fir Diener! IJfjre SMenerin! untertljaniger Diener! n g: SBunfdjformein. ©uten appetit (©ott fegne)! ®anf (id) banfe, ®ott loljne)! |>ilf ©ott, @ott Ijelfe! §ur ©efunbljeit; jum ffioljlfein! fflleibe gefunb (bleiben @ie gefunb)! @ott gebe e«! @ott gebe e« nidjt! ®ott gebe bie liebe ©efunbljeit! ©ott menbe bie boje Sranfljeit ab! ©IM auf! ©ott gebe ©liitf! ©ott bepte (betoa^re)! VI. ©predjiibung: Kako ti je imč? Kako se pišeš? 3Bie fjeijjeft bu? ®te SRebenžart: kako mi je ime (toie tjetfje idj)? kako ti je ime (tute I)ei(jeft bu)? kako mu je ime (toie Ijeifit er)? u.}. to. (gteidj bem lateinifcben: mihi nomen est?) berlangt bie 5(Jerfon, beren Saufnamen man erfaljren rotil, trn ®atib, ben ©aufnamen felbft aber im Sftominatio. 9Jad) bem gunamen fragt man mit: kako se pišeš (mie fdjreibft bu bicfj)? 9Jad) bem 9!amen ber Sanber, ©t&bte unb anberer ©egenftanbe toirb mit: kako se imenuje ? kako se zove ? ober mtt kako pravijo (wie ^eipt) ? gefragt, toeldjež lefctere ben ©egenftanb, nad) roeldjem man fragt, ebenfalB im ®atib bei fid) ijat. Kako ti je im6? — Kako je vam imč ? Meni je Janez ime. Kako je tvojemu bratu ime? Mojemu bratu je ime Jožef. Kako je ime tvoji sestri? Moji sestri je ime Neža. Kako je vaši teti ime? Moji teti je ime Marija. Kako je ime tvojim starišem? Matevž in Marjeta. Kako se pišeš? Pišem se Potočnik. SBie ift bein Saufname? SBie Ijeifjeft bu? — Sffiie beifien ©ie? fieifje $o!jann. ©ie ^eiftt bein ©ruber? Sftein ©ruber Ijeifet ^ofef. SBie fjeifjt beine ©djmefter? SJieine ©djmefter f)ei§t 9(gne«. SBie ^eigt $f>re £ante? SKeine Stante Ijeifct 9Jiarie. 9Bie Ijetjjen beine (Htern? SKattfjdu« unb SKargaretlja. 2Bie ift bein guname (»ie fdjreibft bu bidj)? $d) Ijeijje (fdjretbe midj) ^Jotočnif. Kako se piše tvoj tovariš in kako mu je ime? Dekleva France. Kako se imenuje to mesto (kako pravijo temu mestu)? To mesto se imenuje (temu mestu pravijo) Celovec. Kako pravijo onemu mestu? Onemu mestu pravijo (ono mesto imenujejo, se imenuje) Zagreb. Sie fdjreibt ftdj unb mie Ijeifjt bein ©efabrte ? ®efleoa Sie Ijeijjt biefe ©tabt? ®iefe ©tabt fjeifjt Slagenfurt. Sie ^eifjt jene ©tabt? $ene ©tabt Ijeijjt (nennt man) Igram. VII. ©pre^iibung: Čeg&v, -a, -o? meffen? mem gefjbrig? Čegav, -a, -o? toeffen? »effen ©igenttjum? trem ge^ort? wem getjorig? fragt nadj bem Šefiger ober ©igentpmer einež ©egenftanbeš, unb bertangt ben* felben, ttienn bor bemfetben tein beimortlicfješ SBeftimmungšmort fteljt, in ber gorat bež beftfcanjeigenben SBeimorteS, fonft aber im ©enitib pr Slnttoort. Čegav si? Jaz sem sosedov sin. Čegav je ta nož (kozarec, vrč, prtič . . . )? Ta nož je sestrin (hčerin, deklin, gospodinjin, fantov . . . ). Čegava je ona žlica (skleda, skle-dica, sveča . . .) ? Ona žlica je bratova (sestrina, sosedova, učiteljeva . . .). Čegavi so noži in vilice? Noži so vojakovi, vilice in žlice babičine. Čegav je lepi kozarec (svečnik, vrč . . . )? Materin (očin, bratov, učiteljev, gospodarjev ..."). Čegava sklenica (solnica, klop, miza . . .) je nova ? Gospodičina (deklina, hlapčeva, stričeva . . . ). VIII. ©predjiibung: 23on ber 23efdjaftigung. Sem geljorft bu an? bin ber ©oljn be« SRadjbar«. Sem geljort (meffen ift)biefe«2Keffer (SBecber, Srug, ©ermette. . . ) ? Diefe« SJieffer geljort ber ©djmefter (iodjter, Sftagb, £>au«frau, bem Snaben . . . ). Sem gel)brt jenerSbffel (bie©djiiffel, 2affe, $erje . . . )? $ener gtiffel gel)brt bem Sruber (ber ©djmefter, bem 9Jadjbar, 8eljrer . . .). Sem geboren bie SDieffer u. ©abeln ? J)ie 3)?effer geboren bem ©olbaten, bie ©abeln unb $bffel ber ©rof^ mutter. Sem gebort ber fc^one SBedjer (Seudjtev, trug . . .)? UDer SJJhitter (bem 33ater, fflruber, Setjrer, |)aužfjerrn ... ). Seffen @la* (©aljfaf«, 93anf, £ifdj ____) ift neu ? £>e« graulein« (ber 2J?agb, be« be« Onfel« . . .). Kaj delaš, ljubi moj! Pišem. Kaj pišeš? Očetu list. Sa§ madjft bu, mein 8ieber! fdjreibe. Sag fdjreibft bu? ®em SOater einen 23rief. Kaj počne (dela) tvoja sestra? Moja sestra čita. Kaj čita tvoja sestra? Lepo knjigo. čegava je lepa knjiga? Mojega součenca Janeza (Ivana). Kaj počenja tvoj brat? Brat naloge napravlja. Kaj nareja služabnik? Suknjo (plašč, hlače . . .) šiva. Čegava je suknja? Bratova — mojega brata. Sag t (jut beine ©cbroefter? 2J?eine ©djmefter liečt. Sa« Iic«t beine ©djaefter ? ©in fdjoneč 93ud). Sem geljort bač fc^one 23udj? Sfernem SKitfafiler ^oljann. SaS beginnt bein fflruber? ®er Gruber mad)t bie Slufgaben. 993aS oerfertiget ber ®iener? ©r nff$t ben 9iocf (ben ERantel, bie £ofen . . . ). Sem geljbrt ber SRocf? £>em ŠBruber — meinem 23ruber. IX. ©predjiibung: Ali?1 (lat. an?) ob! ober. Ljubi prijatelj! ali si zdrav? Hvala Bogu! seveda sem zdrav. Ali je tvoja sestra zdrava? Nak (ne), sestra je bolna. Ali so mati bolni ali oče ? Oče so bolni, mati so zdravi. Ali imaš novo obleko? To je da (nikar ne). Ali dobodeš (dobiš) novo suknjo ? Menda (blezo, prej ko ne). Ali gospodar hlapce kliče ali gospodinja ? Menda gospodar. Ali ved6 stariši mojo bolezen ? Blezo (morebiti, težko da). Sieber greunb! bift bu gefunb? ®ott fei £>anf! freilicb bin idj gefunb. 3ft beine @d)n>cfter gefunb? 9?ein, bie ©dimefter ift franf. 3ft bie Sttutter franf ober ber SSater ? ©er ®ater ift franf, bie SOJutter ift gefunb. £jaft bu eine neue ffleibung? §reilidj (burdjauS nidjt). ©efommft bu einen neuen $od? Satjrfcbeinlid). 9tuft ber £>auS§err bie f ne^te ober bie |jaučfrau? Scb glaube ber |jauS£>err. Siffen bie (Sitem oon meiner Sranfbeit ? Saljrfdjeinlidj (oieHeidjt, fdjmerlidj). X. ©predjiibung: Kje? mo? Kje je moja palica (ščet, tobač- nica, britva . . . ) ? Vaša palica je tam pri mizi. Kje je miza? Miza je v izbi pri oknu. So ift mein ©tocf (meine SBiirfte, SEabafčbofe, 9tafiermeffer . . .) ? $ljr ©tod ift bort bei bem SEijdje. So ift ber £ifcb? ©er STifdj ift im gitnmer bei bem genfter. 1 28irb gefefet, toenn fein anberež gragetoort trn Safee Bortommt: in 9JeBen= fafcen fjeifit eS ob, al§ SBinbeirort ober. Sestra! ali slišiš? Kje je moj dežnik (solnčnik, glavnik ...) ? Notri v izbi na klopi ob steni. Kje vidiš moj prstan (ključ, plašč, klobuk . . . ) ? Prstan je na mizi (klopi, stolu, svečniku . . . ). Kje imaš moje škarje in moje ščetl ? Škarje imam doma in ščeti tu gori v izbi. Kje imaš nože in vilice? Noži so v kuhinji na stolu pri peči, vilice pa notri v čumnati na oknu. @d)mefter ! Ijorft bu? 933o ift mem Štegenfdjirm (@onnenfd)irm, Saturn . . .) ? ©arin im 3imtner auf *>er neben ber SBanb. 9Bo fief)ft bu meitten 9>ling (@d)liiffel, SJiantel, §ut. . .)? ©er 9iing ift auf bem £ifd>e (auf ber S8anf, bem ©tuljle, Ceudjter...). SBo Ijaft bu meine ©djere unb meine SBiirften ? ©te @d)ere i)abe id) ju $aufe unb bie ©iirften oben im gitnmer. SBo I)aft bu bie SKeffer unb ©abeln? ©ie 2Jžeffer finb in ber auf bem @tul)le beim Ofen, bie ©a' beln aber barin in ber Samrner auf bem genfter. XI. @pred)ttbung: K&m? tooljin? Pojdem, pojdeš u. f. m., idj merbe (bu mirft) geljen u. f. m. @o mie: pojdem erljalten aud): peljem, jezdim, hitim unb nod) anbere ^eitmorter Šemegung burd) bie 3U< fammenfe^ung mit bem SSormorte po bie 23ebeutung ber3ufunf^ popeljem, id) merbe fil^iren; pohitlm, id) merbe eilen u. f. m. Kdo gre le-sem? Moj dragi prijatelj. Kam pojde? Tje v mesto se popelje. Kam pojdeš? Na vrt po očeta? Kam tvoja sestra pohiti? Sestra pojde v mesto po teto. Kam se popeljete s fanti? Vfen na polje po žito. Kam pojezdi vaš brat? V gozd ali na travnik. Kam idete (greste)? Grem domov (noter v hišo, nekam . . . ). SBer fommt baljer gegangen? Sftetn tljeurer grettnb. Sotjin mirb er geljen? §in in bie @tabt mirb er faljren. fBoljitt mirft bu geljen? ben ©arten um ben 93ater. SBoIjin mirb beine inau§ auf baS $elb um bač ©etreibe. SBofjin mtrb $ljr 93ruber reiten? ben SBatb ober auf bie SBiefe. Sffioljin beš SEBegeS (tmtermegS)? gebe nad) §aufe (Ijinein in'8 |)au8, irgenbmo^in . .. ). XII. ©prerter mtt fad)Iid£|em Služgange, al3: dobro, gut; slabo, fdiledjt; lepo, fcfion; grdo, Ijafžlidj- vroče, ^eig u. f. to. ®ie S3eitoorter auf -ski Mnnen aud) mit bem mannlidien Sluggange aI3 llmftanb§toBrter gebraudjt toerben, alž: slovenski, floOenifcEi; nemški, beutfdj. ®ie llmftanbštoorter ber SBeife ftetjen im attgemeinen bor bem 9prabieate, in negatisen ©afcen aber nad) bemfelben, alž: deček lepo piše, ber Snabe fdjreibt fdioit; deček ne piše lepo, ber Sfriabe fdjreibt nid)t fdjfin. Kako ti je, ljubi tovariš? Dobro (prav dobro, slabo . . . ). Kako je tvojemu bratu? Brat je bolen (zdrav . . . ). Ali je nevarno bolen? To ne; bolezen ni posebno nevarna. Kako dolgo je v postelji? Ves mesec. Kako se ima tvoja sestra? Sestra je zdrava kakor riba v vodi. In tvoji ljubi stariši? Hvala Bogu! tudi stariši so prav zdravi in veseli. Z Bogom! Srečno! SBie gefjt e« bir, lieber Samerab ? ®ut (red)t gut, fc&fedjt . . . ). ffiie geljt e« beinem Sruber? ®er Sruber ift franf (gefunb ...). 3ft er gefaljrlidj franf? £>aS nidjt; bie franffjeit ift nidjt befonberč gefafjrfidj. 2Bie tange ift er im Sette? ®en ganjen SJžonat. ffiie befinbet ftdj beine ©djmefter? £)ie ©djmefter ift gefunb mte ber gifd) im SBaffer. Unb beine lieben Gtftern? ®ott fei ®anf! aud) bie Sitem finb recf)t gefunb unb fjeiter. 8ebe mofyl! (®er ©djeibenbe.) ®Iiiif auf ben 95Beg! (®er guriicf* bleibenbe.) XIII. ©precfjiibung: Obkorčj? mann? um mie oiel Ufjr? Janez! koliko je ura? — Ob-korej je? Ali ne slišiš: sedem (eno četrt na sedem, — pol sedmih, — tri četrt na sedem) bije. Obkorej greš v šolo? Pred poldnem ob sedmih, po poldne o pol dveh. Obkorej greste k bojni vaji? O pol sedmih. Obkorej se začenja šola? Pred poldnem ob osmih, popoldne ob dveh. Kako dolgo trpijo vaje? ^oljann! mie Diel Uf)r ift e«? £)brft bu nidjt: ež fdjlagt fieben (ein 33iertel auf fieben — |alb fieben — brei 23tertel auf fieben) Ufjr. SEBann (um mie otet Ufjr) geljft bu in bie ©djule (pflegft bu ju geljen) ? 93ormittag§ um fieben, nadjmittagg um Ijalb jmei Ufjr. Um mie oiel Ufjr ge|t tf>r jur gelb* iibung? Um Ijafb fieben Ufjr. Um mie »iel Ufjr beginnt bie ©djule ? 3Sormittag§ um acf)t, nadjmittagč um jmei Ufjr. SBie lange bauern bie iibungen? Pred poldnem od šestih do desetih, po poldne od dveh do štirih. Obkorej prideš (pf.) domov? Po štirih (po pol petih . . . ); ob pol petih bodem doml ŠBormittag« oott fed}8 bi« jefin Ul)r, nad)mittag« oon jtrei bi« »ierU^r. Um tote oiel Ul)r fommft bu nad) £aufe? 3la.ii oter Ul)r (nad) I)alb fiinf Uf)r); um l)alb fiinf Ul)r roerbe idj ju §aufe fein. XIV. ©pred)itbung: Kedaj? toann? Bog te sprimi, dragi prijatelj! Kaj delaš danes tukaj ? Po zdravnika sem prišel. Kedaj si pa šel od doma? Že sinoči ob devetih ali pol desetih. Kdo je bolen pri vas? Mati boleha že dva meseca — tri mesece. Kedaj pojdeš spet nazaj? Zdaj še ne vem, najprej moram k zdravniku. Morebiti danes še ne pojdeš? Menda drevi ali jutri zjutraj, ali pa še le v nedeljo o poldne. Kedaj pa k nam prideš? Drevi ob petih. Prav, pa le gotovo pridi. Seveda pridem; zdaj pa z Bogom! Srečno! (Sriifje bid) ®ott, tl)eurer greunb! 2Ba« madjft bu l)eute l)ter? $d) bin ben Slrjt Ijolen gefommen. Sann bift bu oom |jaufe fort» gegangen ? @d)on geftern abenb« um neun ober fyalb jel)n Ul)r. 2Ber ift bei eud) franf? ©te DMutter frdnfelt |'d)on jtoei — bret SJionate. 9Bann roirft bu toieber priicf gel)en ? $d) toeijj e« jefct nod) nidjt, perft muf« id) ptn 2lrgte. 33iefleid)t mirft bu ^eute nod) nid)t abgeljen? $d) glaube §eute gegen 2Ibenb ober morgen in ber griifje ober aber erft am ©onntag gu SIZittag. SBann toirft bu ju unč fommen? §eute gegen 2lbenb um fiinf U()r. 3fted)t, aber fomme nur gettrif«. greilid) toerbe id) fommen; je^t aber tebe tool)!! &be mofjt! (ruft ber gttrucfbleibenbe iljm nad}). XV. ©predjiibung: Zakdj? toarum? Zato, zatorej, torej, zategadelj, beS^alb, bežtuegen; gosje pero (@ett. peresa), Sčielfeber; jekleno pero (®en. peresa), ©taljtfeber; moram, -ati (moral, -a, -o), tnitffen; [(morejo); morem, moči (mogel, -gla, -o), !6nnen, bermogen (pbijftfcfje 5K6glic£)feit); mogo znam, znati (znal, -a, -o), Jemten; Jonnen (toiffen). Učenec! zakaj ne pišeš ? Ker nimam dobrega peresa. ©djiiler! »arum fd)reibft bu ntd)t! Seil idj feine (nidjt eine) gute geber __Ijabe.1 1 ®a§ aužfagenbe geittoort itimmt im SReBertfafee biefelbe ©tettung ein, tnie im £aupt|afce unb folgt grojjtentljeilg gleid) nad) bem einfeitenben fjitr* ober ©iuberoorte. Zakaj ti ga nikdo ni urezal? Med nami ga nikdo ne zna ure-zati. Zakaj ti ga gospod učitelj niso urezali ? Gospod učitelj niso mi mogli peresa urezati, ker nimajo peres-nika (ker ne utegnejo ...). Zakaj ne pišeš z jeklenim peresom ali svinčnikom? Z jeklenim peresom ne znam pisati, s svinčnikom pa ne morem, ker je papir prerujav. Zakaj tvoj tovariš lepše ne piše ? Črnilo je pregosto (prevodeno, v tintniku ni dobrega črnila...). Zakaj ne pišeš v pismarnico (na polo papirja . . .) ? Ne utegnem po njo (iti). Zakaj ni krede pri tabli? Ne vem, kdo jo je vzel. Zakaj danes ni več učencev v šoli? Nekteri dečki so bolni, zategadelj ne mogo priti; nekteri pa ne utegnejo in so morali doma ostati. SŽBarum M fie bir niemanb ge* fdjnitten ? Unter unS fann biefelbe niemanb fdjneiben. 3Barttm Ijat fie bir nidjt ber £jerr Sefjrer gefdjnitten? ©er |)err £efyrer fonnte mir bie geber nidjt fdjneiben, meit er fein gebermeffer Ijat (meil er feine 3eit $at. . .). Sartim fcfjreibft bu nic^t mit einer ©tatjtfeber ober mit einem Ste U ftift? 2Jiit ber ©taljlfeber mei§ idj nidjt ju fdjreiben, mit bem Šleiftift fann idj e« aber nidjt, meit baž IJJapier ju braun ift. SBarum fdjreibt bein ©efaljrte nidjt fcboner ? ®ie Sinte ift ju bicf (ju mafferig, im SintenfafS ift feine gute Sinte...). SBarum fdjreibft bu nidjt in baS ©djreibljeft (auf einen ©ogen ^apier . . . )? 3;cf) Ijabe nicfit 3eit baSfelbe ju Ijolen. 2Barum ift feine Sreibe be i ber £afel? $dj meifj nidjt, mer fie genommen Ijat. SBarum finb Ijeute nidjt meljr ©djiiter in ber ©djtile? ©inige fnaben finb franf, bež&alb fbnnen fie nidjt fommen; einige aber Ijaben nidjt 3"t 3" fommen unb mufžten ju frnufe bleiben. XVI. ©predjiibung: Kteri,-a,-o? ki? meldjer, meldje, meldjež? gemtrktmg. Ki bteibt fitr alte ©efc&lecfjter, gafilen unb 35tegung§faDe uitner« anbert; bod) mirb betnfelben itt beti abtjangtgen S3iegungžf&IIen ftetS bie 3. ^erfoti beg perfonltdjen giirroortež in bem bejiiglidjen ©efdjledjt, unb betgegeben, at§: tttotintidj meiblidt) fadjlicfi SJomtnatia ki ki ki ©enitib ki ga ki nje ki ga ®atib ki mu ki njej ki mu i'ocat M (pri) njem ki (pri) njej ki (pri) njem u. f. to. Ktera Šola je najboljša? SBeldie @$ule ift bie befte? Ona šola je najboljša, ki uči $ene ©djule ift bie befte, meldje bie učence srečno živeti. ©djiiler gliicflidj leben lefjrt. 10 Kteri dečki radi hodijo v šolo? Vsi učenci, ki jih (je) pred seboj vidite. Kteri učenci se najpridnejše učč ? Ti-le štirje, ki sede v prvi klopi. Ktere deklice so najpridnejše med vsemi ? One-le tri, ki je vidite tam v drugi klopi. Ktere učence imenujemo zani-kerne ? Zanikerne imenujemo tiste učence, kteri se nič nočejo učiti. Kteri otroci bodo kot možje srečno živeli ? Samo tisti, ki se v mladosti pridno uče; človek, ki se v mladosti ne uči, tudi v starosti nič ne zna. Selcfje Snaben geljen (pflegen ju ge|en) gerne in bie ©d)ule? Ide ©djiiler, bte ©ie »or fid) feljett. Seld)e ©d)iiler lernen am fleifjigften ? ®iefe oier ba, roetdje in ber erften 33anf fifcen. Seld)e Oflabcljen finb bie fleifjigften unter atlen? $ene brei bort, bie ©ie in ber jtoeiten 93anf fel)en. Seld)e ©djiiler nennen tt>ir nad)--laffig? •Jiadjlaffig nennen mir jene @d)iiler, mel^e nicbt« lernen niollen. Selcbe Sinber roerben al« 3ftanner glitcflid) leben? ^ur (allein) biejentgen, roeldje in ber ^ugenb fletfjig lernen; toer in ber ^ugenb nid)t lernt, ber fann aud) im SUter nicfjt«. XVII. ©predjilbung: Kod?1 too? od kod »oljer — bt« rooljtn? do kod? Kod si hodil, dragi moj? Po vseh večih mestih naše domovine. Do kod si na svojem popotovanju prišel ? Do Trsta; potem sem se obrnil proti Gorici. Od kod sedaj prihajaš (greš)?2 Iz Beljaka, kjer sem se mudil dva (tri) dni. Kam misliš jutri odriniti? Najprej proti Mariboru in Gradcu. Kod bodeš popotoval? Po vseh deželah našega cesarja. Do kod misliš priti? Do Prage. So bift bu l)erumgerei«t, metn Steber ? allen grbjjeren ©tdbten unfere« ©aterlanbe«. Sie roett bift bu auf beiner Sieife gefommen ? ©i« SErieft; bann manbte id) mid) gegen ®orj. Soljer fommft bu jefct? Slu« 93iflad), »o idj jwei (brei) £age blieb. SDo^itt gebenfft bu morgen auf» jubredjen? 3«erft gegen SRarburg unb @raj. So toirft bu Ijerumreifen ? atlen ganbern unfere« Saifer«. Ste toeit gebenfft bu ju fommen? 33i« ^rag. 1 Kod? bejeidmet fo Oiel toie: ouf tneldjen SSegett? unb fragt htž» befonbere nad) bem Drte etner SBetoegung. 2 ober: od kod si . . . prišel? ({eineSfaHž aber: . . . prideš?). Od kod mi bodeš najprej pisal? Iz Dunaja, če prej ne iz Gradca. Doklej prideš (te ne bode) nazaj ? Y šestih tednih ali v dveh mesecih bodem gotovo zopet pri vas. Srečno (srečno pot)! varuj! SBoIjer mirft bu mir guerft fcbreiben ? Služ SBien, menn nicbt friifjer auS ®rag. 33i« gu roelc^er 3ett mirft bu (mirft bu nidjt) guriict fommen (fein)? $tt fedjg SBocfien ober in gmei naten merbe id) gemifč mieber bei eud) fein. Bog te ob- 3teife gliicflid)! ®ott bepte bid)! B. ^mftfifdje #efprad)e aus bem ^Itltfdrfefictt, praktični razgovori iz vojaškega življenja. I. OKit bem £)iener. Stlbert, 3o$ann, ^ofef, grang, 2tnton, ®eorg, fommen ©ie I)er! SBa§ befel)len ©ie, mač ift gefallig, §err 8ieutenant? SSJetfett ©te mid) morgen friii) um fitnf Ul)r auf! 23ereiten ©ie ba8 Sffiafd)geug oor, i)eigen ©ie ein, bringen ©ie fri» fd)eS ffiaffer, reidjen ©ie mir baS |>anbtud)! Sodjen ©ie »affee, 51flild), 9?afjm, S^ee! Sringen ©ie auč bem Saffeeljaufe bašftrii^ftM mitSipfel,©emmeI! §aben ©ie bie ffiontur, bie ©tiefletž, ben ©abel orbentlid) gepu^t? SRaunten ©ie bač 9ffiafd)geug ab! 53etten ©ie auf; geben ©ie ba§ gimmer in Orbnung! ©tauben ©ie bie Saften, baS tanape, bie Stifdje, ©tiiijle, ©ilber ab! ®eben ©ie mir frifdje SBafdje, nette ^Jantalon, §ofentrager, §alž= binbe mit frifdjent DalSftreifdjen, ffiefte, Sappe, 9tocf, 3flantel, " se! I. S služabnikom. Vojteh, Janez (Ivan), Jožef, France, Anton (Tone), Jurij, pojdite sem! Kaj velevate, kaj bi radi (kaj želite) gospod poročnik? Zbudite me jutri zjutraj ob petih (ob peti uri)! Pripravite umivalo, zanetite (zakurite), prinesite hladne vode, podajte mi brisavko (brisačo)! Zvarite (skuhajte) kavo, mleko, smetano, čaj! Prinesite iz kavarne zajuterk (zajterk) z rogljičem, z žemljo ! Ste li obleko, čižme (škornje), sabljo dobro (redno) očistili (osnažili, očedili)? Spravite (odstranite) umivalo'! Posteljite, uredite (spravite v red) izbo (sobo)! Ometite (oprašite) omare (škrinje), počivalnico, mize, stole, slike! Podajte mi čisto perilo, nove dolge hlače, oprtnice (naramnice), vratnico z belim prevlekom, oprsuik (telovnik), kapo, suknjo, plašč, kapuco! 9?eljmen <3ie au« bem Sleiberfaften bett Sjalo, ba« ^ortepž, bie ©abelfuppel, bie ^elbbinbe. ier ift ba« 2JJittag«effen: ©uppe, 9iinbfleifdj mit ©auce, 2JJeblfpei«, eingemadjte§$alberne«,@djbpfen= bratcu, šffiilbpret, ©alat, ©ffig, Dt, ©alj, ©rob. |>eute befomme idj ^nfpection itt ber 2Baifenfjau«faferne; fontmett ©ie um 7 Uljr abenb« ju mir unb neljmen ©ie biefe 23iidjer mit! Sragen ©ie ^apier, £inte, ©treu< fanb, gebern, Sleiftift, Sineal in'« $nfpection«jimmer j $ieben ©ie mir bie ©tiefel au«! ŠReidjen ©ie mir bie ©loufe! SSJenn ©ie nidjt« ju tljun Ijaben, fo laufen unb fdjmannen ©ie nidjt berum! 23enotljige idj ©ie, fo finb ©ie nidjt ju §aufe. iDiefe Uniform, biefen 9J?anteI unb biefe« 8eibel tragen ©ie gum 9legiment« = ©djneiber! £>ie !§udjtenftiefel unb biefe« ^aar ©tieflet« geben ©ie gum SRegi* mentš * ©djufter. ©agen ©ie ifjm, er fo£t bie ©tiefel boppeln! °tč) meifš nidjt, mo beibe moljnen. £)er ©djneiber rooljnt in ber |)aupt» ftrajje SRr. 20. Vzemite iz omare za oblačilo čako, portepe, kupijo, bojno prevezo (šerpo)! Ali imam vzeti staro ali novo šerpo ? Staro za vajo. Obvežite mi šerpo! Izprašite (iztepite) in okrtačite to-le staro vojno suknjo! Oglejte si sabljo, ali ne vidite, da je rijasta? Osnažite (očedite) jo popolnoma (čisto). Prinesite mi obed, večerjo iz gostilnice (iz krčme)! Tu (tukaj) je obed: juha, goveje meso z omako, močnata jed, telečje v polivki, koštrunova pečenka, divjačina, solata, kis, olje, sol, kruh. Danes bom nadziral v sirotniški vojašnici; pridite k meni ob sedmih zvečer in vzemite te bukve (knjige) seboj! Nesite (odnesite) papir, črnilo, posipalo (pesek), peresa, svinčnik , črtalo v nadzorno izbo (sobo). Izujte mi škornje! Podajte mi bluzo! Ako nimate opravila, ne potepajte in ne klatite se! Kedar vas potrebujem, vas ni domž,. To obleko, ta plašč in ta prsnik odnesite k polkovnemu krojaču! Juftene škornje in ta par čižem dajte polkovnemu črevljarju. Povejte (recite) mu, naj škornje podplati! Ne vem, kje obadva stanujeta. Krojač stanuje v glavni ulici št. 20 (pod številko dvajset). ®er ©djufter neben ber taferne im £>aufe 9tr. 16 in einem fteinen §aufe ebenerbig. SDiefen SSrief legcn ©ie in ben Srief* faften ein! ®iefe ^rotofotte unb 23iid)er tragen ©ie ju unferem §errn £>aupt» mann! SRufen ©ie ben Eorporal fcorn Sag, ben $nfpection«gefreiten! ®a« fage idj ^nen, fommen ©ie ja nicEjt betrunfen nad) |)aufe. 9leljtnett ©ie fid) bie«! ©djliefšen ©ie ba« 3'mrner 9U* P unb befjalten ©ie ben ©d)litffel bei fid)! II. 23etm 93ifitiren ber 21 b j[ u ft i r u n g. ffio I)aben ©ie $I)re SfJionturen? 3eigen ©ie mir alle«! §ier ift meine kontur unb aHeS, ma« id) fjabe. $l)r SBaffenrocf ift nid)t ganj rein. |)ofe ift ooil ©taub. §aben ©ie nid)t Ijier biefen glecf gefef)en ? ©ie miiffcn il)n gut reinigen! fjatte nidjt 3eit ^ufeen, id) mar ben ganjen Sag auf Srbeit int 23erpfleg«magajin. 2Bo Ijaben ©ie bie SBIoufe? 2Bo I)aben ©ie ba« trmelleibel? |)ier fef)lt ^fjnett ein Snopf. Sarum Ijaben ©ie nidjt bie 9iofe auf ber gelbfappe? SOBiffen ©ie nid)t, baf« e« unefjren* Ijaft ift, oljne Socarbe Ijerum* jugeljen ? $l)r ©emeljr ift roftig, ba« ^nnere be« Saufe« ift ootl glede. ®ie ©tiefel, ©djulje finb beftaubt; marum Ijaben ©ie fie nid)t ge» puftt ? ©tauben ©ie fie ab! Črevljar zraven vojašnice št. 16. v hišici pri tleh. Ta list (to pismo) vložite v Skrinjico za pisma. Te zapisnike in knjige (bukve) nesite našemu gospodu stotniku! Pokličite desetnika od dne, nadzornega razvodnika! To vam pravim, ne prihajajte mi nikoli pijani (vinjeni, opiti) domu. Vzemite si to! Izbo dobro zaprite in obdržite (ohranite) ključ pri sebi. II. Pri pregledovanju naprave in oprave. Kje imate svojo obleko? Pokažite mi vse! Tukaj je moja obleka in vse, kar imam. Vaša vojna suknja ni prav čista. Vaše hlače so polne prahti. Ali tega madeža (te pege) tti niste videli? Dobro ga (jo) morate očediti! Nisem utegnil (utegnol), da bi ga bil očedil, bil sem celi dan pri delu v oskrbovalnici. Kje imate bluzo? Kje imate jopič ? Tukaj vam manjka gumba. Zakaj nimate rože na bojni kapi ? Ali ne veste, da je nečastno hoditi bez kokarde? Vaša puška je rijasta, znotraj je cev polna peg (madežev). Škornje, črevlji so oprašeni; zakaj jih niste osnažili? Odprašite je (jih)! ffnopfen ©ie ben $Kantel auf; (alle tnbpfe ju)! So baben ©ie ben ©jato unb bie gelbfappe ? 91m 9?ed)en. »ieidjen ©ie mir beibeS! |)ier ift ber ©jafo, ber ©jafoabter unb bie ©jaforofe, unb tjier bie gelbfappe. IJatronen in ber ipatrontafdje finb jerftreut. ©ie roiffen molji, bafS fie beljutfam eingeroitfelt fein foflen. |jaben ©ie ben lornifter nadj 3Sor» fdjrift gepacft ? $etgen ©ie mir $bre Safdje, |janb» tildjer, ©djmipftiidjer unb aUe ^roprietaten! £»er ift meitte Safdje, Ijier finb bie Sleinigfeiten. |>ier finb bie Sieiber* unb ©djulj= biirften, bie ©emebrbiirfte, ^labeln, gmirn, Sad)8, 9iafiermeffer, Soffel, Sfteffer, ®abel, ©djmier* biicbfe, tamm, ©piegel, ©etfe, galjnbiirfte, nteffingene unb bem* erne Knopfe, ein ©utjenb |jalg= ftreifcben, ©cbnupftiidjer, gujš* lappen, Ijier ift baS Dk, Ijier bač SErippelflafdjdjen. Sie oielerlei Safdje foflen ©ie nad) 23orfd)rift Ijaben? ©reieriei. ©ine Safdje boben ©ie an, unb Ijier liegen bloč jmei ©attien unb ein §emb; ein £>emb fef>lt; mo ift e«? ©S mar fabenfdjeinig, idj Ijabe e$ auf gufjlappen jerfdinitten. £)a8 (jatten ©ie nidjt tljun fotlen, bag ift »erboten. ®ieS ift ftrafmiirbig, idj merbe eS bem §errn |)auptmann atijeigen. ®er Sftantelfragen ift nidjt rein; eS flebt baran Piel ©djmu^. Odpnite plašč; (zapnite plašč na vse gumbe)! Kje imate čako in bojno kapo? Na kljuki. Dajte mi oboje! Tukaj je čaka, orel in roža, in tukaj bojna kapa. Vaše patrone v patronjaku so raztresene. Saj veste, da imajo skrbno zavite biti. Ali ste telečak po propisu napolnili ? Pokažite mi svoje perilo, brisalke (brisače), žepne robce in vso lastino (vso svojino)! Tukaj je moje perilo, tukaj so malenkosti. Tii so krtače (ščeti) za obleko in obutel, krtača za puško, šivanke (igle), niti (sukanec), vosek, britva, žlica, nož, vilice, škatljica za mazilo, česalnik (glavnik), ogledalo (zrcalo), milo, ščetka za zobč, medeni in koščeni gumbi, dvanajst prevlek za ovratnico, žepni robci, obsijke (onožki, onuče), tti je sklenička za olje, tu za tripelj (trapelj). Kolikovrstno perilo morate po propisu imeti? Trojno. Eno perilo imate na sebi, in tukaj so le dvojne gače (breguše) in ena srajca (robača); ena srajca manjka; kje je? Bila je redka (luknjasta), raz-rezal sem jo za obsijke (onožke, onuče). Tega bi ne bili smeli storiti, to je prepovedano. To je kazni vredno, naznanil bom to gospodu stotniku. Plaščev vratnik ni snažen; veliko nesnage je na njem. ®nbpfen ©ie ben ©ragoner ju! SBavum fdjonen ©ie nidjt beffer $t)re kontur? ^tf) fjabe midj iiberjeugt, baf§ ©ie Jicute $Ijre Sadjen nidjt fo gepu(§t Ijaben, roie idj ež erroartet Ijabe. £>eute ift baS jroeitemal, bafč ©ie fo fdjledjt abjuftirt erfdjeinen. Sldjten ©ie meljr auf SJiontur unb Armatur, fonft miifste idj ju ftrengeren 3J?itteln greifen, um ©ie an Drbnung ju ge= »oljnen. ©inein nadjlaffigen ©otbaten felje idj feinen $efyler nadj. 2Jforgen roerbe idj ©ie nocfjmalS mit ©ad unb ^3atf »ifitiren. ŠBereiten ©ie fidj ba^er »or! Zadrgnite (zapnite) dragonec! Zakaj ne varujete (štedite) bolje svoje obleke? Prepričal sem se, da danes niste svojih reči tako osnažili, kakor sem pričakoval. Danes je drugikrat, da ste tako slabo opravljeni. Skrbite bolj za svojo obleko in orožje, sicer bi se moral ostrejših pripomočkov poslužiti, da vas redu privadim. Nemarnemu (zanikernemu) vojaku nobenega prestopka ne priza-nesem. Jutri vas bom še enkrat povsem pregledal. Pripravite se tedaj! III. 3 m ^nfpectiončbienfte. ni. V nadzorniški službi. SBeldjer ^elbttebet beg SataiHon« tnirb beute ben 3nfpectiončbienft bef orgen ? 3dj glaube ber gelbroebel ber britten Sompagnie. fRufen ©ie iljn Ijer! liberbringen ©ie biefen Saufjettel, biefen SOlelbjettel bem f)errn Oberften unb biefen Sftapport in bie fftegimentsfanjlei. 93ringen ©ie mir ben fjeutigen ©a* taitlonč*, 9tegimentg=, Š8rigabe=, £>i»ifion«befef)l! 9S3o ift ber ©eneralčbefefjl ? |rier ift ber 2trmeebefeijl. Sambour! geben @ie bagSrommel* jeidjen jum ©ammeln ber SBadj-mannfdjaft. Srommeln @ie bie ©orporale oom Sag Ijerauč! SBo ift ber Safernroadj«Eomrnan* bant? Kteri narednik od bataljona bo danes nadzoroval? Mislim narednik tretje kompanije. Pokličite ga! Odnesite ta hitri list, to naznanilo gospodu polkovniku in to sporočilo v polkovno pisarno. Prinesite mi današnjo bataljonsko, polkovno, brigadno, divizijsko povelje! Kje je generalsko povelje? Tukaj je vojskini ukaz. Bobnar! zabobnajte, da se stra-žarstvo 1 zbere (snide). Pribobnajte desetnike od dne! Kje je poveljnik vojašnične straže? 1 Ubrigenš tljut'3 ja ber einfad)e Sptural D o it stražnik = stražar gerabe fo gut, benn bie SNannfdjaft ift nidjtž anbereS alS ber plural oon 3flann. ©tnb f$on afle aBacfjpoften ab= gelbgt? icf) babe atteS tn Orbnung iibernommen. SDie alte SBa^e fann ba^er abriitfen. SSon roelcber ©ompagnie finb ©ie ? SBaruin fommen ©ie fo fpat nadj £aufe? §aben ©ie bie Setoifligung jum Stužbleiben ? SSBo ift ber ©rtaubnigfcbein? 8aut be§ |3affii'fct)cine§ (©rtaubniS-fcfjeineg) ijatten ©ie bie Setoil* ligitng gum Sfučbleibett big 11 llljr. sflttn ift aber fcfjon SDtfitter* nadjt! ©ie fommen um etne ©tunbe ju fpat nad) §aufe. $d) voerbe ©ie ber ©ompagnie an-jeigen. §ornift, geben ©ie bag §ornfignal, bafž ber £>err (general in bie faferne gefommen ift! gelbtoebel, meiben ©ie eg bem |)errn Oberften unb bem ©ommanban* ten beg 5. Satailton«! 23Iafen ©ie bie Jambourg unb §or= niften jur 9tetraite beraug! 35ie £agtoad)e trommeln ©te mor= gen friif) um 6 ltf)r! ©adj-Orbonanj, bringen ©ie |jei3= unb ©eleucbtunggfemce! ©perren ©te bag tafernt^or ab! 2Bar nad) ber SHetraite bei ben Sotnpagnten bie 9Jiannfd)aft ju |jaufe? 23et ber 13. ©ompagnie ift atteg ju |)aufe, mit Slučnabme jener, melise bie ©rlaubnig jttm 3tug= bleiben iiber bie $eit ^aben. $8et ber 14. ©ompagnie feljlt ber ©efreite 31. ©r entfernte fid) fcbon friib; melbete ficb toeber beim guggfiiljrer, nod) betm ©or= poral oom Šag; eg ift moglicb, bafg er befertirt fei. Ali so se že vsi stražniki pre-menili ? Da, vse sem v redu prevzel. Stara straža more torej odriniti. Od ktere kompanije ste vi? Zakaj ste došli tako pozno domu? Ali imate dovoljenje, da smete izostajati ? Kje je dopustnica? Po dopustnici vam je bilo dovoljeno izostati do ednajstih. Zdaj pa je že polnoč! Vi ste se zakasnili za eno uro. Naznanil vas bom kompaniji. Trobnik, zatrobite, da so gospod general prišli v vojašnico! Narednik, naznanite to gospodu polkovniku in poveljniku petega bataljona! Pritrobite bobnarje in trobače k večernici! Budnico bobnajte jutri zjutraj ob šestih! Stražna ordonanca, prinesite kurila in svetila! Zaprite vojašnična vrata! Ali je bilo po večernici pri kom-panijah moštvo doma? Pri trinajsti kompaniji je vse doma, razven onih, ki imajo dovoljenje, da črez čas izostanejo. Pri štirnajsti kompaniji manjka razvodnik J. Odšel je že zgodaj; oglasil se ni niti pri vodniku niti pri desetniku od dne; mogoče je, da je pobegnil. S3ei ber 15. unb 16. ©ompagnie, beim 9tegimentž= (9iefer»e»&om= manbo*) ©tab unb bei ber gimentgmufif feljlt niemanb. (M fommt foeben ber |jerr |jaupt= mann ber ©arnifončinfpection. ®eben @ie baS Srommeljeic^en jur StuSriicfung ber geuerbereitfdjaft! 6§ brennt in ber 33orftabt in ber breiten @affe. ilberbringen ©ie fofort biefen 3DieIb= jettel gum ^la^commanbo, biefen in bie jDictftonžfanglei! SJŽelben @te bei ben Sompagnien, baf§ ba8 SBataillon morgen friilj um 6 Uf)r jur gelbubung au§= juriicfen ijat, mit @acf unb ^aauptmadje geljen jmei Šorporale, brei ©efreite, ein STambour unb 18 JJnfanteriften; auf bie $ afernmadje ein ©efreiter, ein giornift unb 3 ^nfanteriften; auf bie ^uloertnagajinSmadje ein ©orporal, ein Sluffufjrer unb fedjS 2flann. SEBeldje SEBadjen bejieljen @ie, gret« miffiger ? $dj merbe mit fedjž Sftann bie SMitar^erpflcggmagajingmacfje bejiefjen. @inb @ie alle mit Sliunition oer* feljen ? Pri petnajsti in šestnajsti kom-paniji, pri polkovnem (reserv-nem, komandnem) štabu in pri polkovni godbi nikdo ne manjka. Ravno prihajajo gospod stotnik posadnega nadzorstva. Dajte znamenje z bobnom, da izide požarni (vatrogasni) bran! V predmestju v široki ulici gori. Odnesite precej to naznanilo mestnemu poveljstvu in to v divi-zijsko pisarno! Naznanite kompanijam, da odrine bataljon jutri zjutraj ob šestih k bojni vaji, z vsem svojim v starejši obleki. Stražarstvo ostane doma. Stražarstvo se je že vrnilo, jaz sem novi straži vse v redu izročil (oddal). Podajte se torej k svojim kompanijam ! IV. Pri pregledovanju straž. Koliko mož od naše kompanije pojde danes na stražo? Na glavno stražo pojdeta dva desetnika, trije razvodniki, en bobnar in osemnajst pešcev; na vojašnično stražo en raz-vodnik, en trobač in trije pešci ; na stražo pri smodnišnici en desetnik, en napeljnik in šest m6ž. Na ktero stražo pojdete vi, prostovoljec ? Jaz pojdem s šestimi možmi k vojaški oskrbovalni zalogi na stražo. Ali ste vsi s strelivom oskrbljeni ? £f)un ©ie $bre ©cbulbigfeit unb beobacbten ©ie genau alle«, toa« man ^nen iibergibt. ©ie oiel '"Poften finb oon $l>rer ffiadie abbangig? gtoei ^Joften beittt Sag, ein ^often bei bet- ^adjt. SBie oiel 'Kacbtpatrouillen entfenben ©ie jnr £>aupttoacl)e unb jur ■JftagajtnStoacfK ? Sffiiffen ©ie, toelcben 2Beg bie ^a* trouillen burtb bie ©tabt (macben) etnfdjlagen follen? SBiffen ©ie fcfjon bie fiofung ? Ijabe fie nocb nicbt. 8affen ©ie felbe »om f)errn Officter auf ber $)auptioacbe abljolen! ©ert^eilen ©ie bie junge SOfannfcbaft unter bie alten ©olbaten, unb biiten ©ie ficb, einen unerfa^renen (©olbaten) 9Je!ruten auf einen roicbtigen ^Joften aufjuflellen. ©iffen ©ie, toelcf)er §aut>tmann i^ente bie ©arnifon««^nfpection balt V §auptmann 9J. be« 47. $n[an» teric = Regimente«, be« 1. Satfer« jager» ©ataillon«, ber 9. ©ant= tat«»@ompagnie, be« 2. ^ionnier* ©ataillon«; SRittmeifter ber 4. ©«cabron be« 5. ®ragoner-9?egimente«, £>auptmann Šft. be« 33. ftelbjčigcr = ©ataillon«. ©iffen ©ie audj, loann ©ie in'« ©etoeljr rufen follen? 8aben ©te erft bann, toenn ©te oon ber SBaffe ©ebrauc^ tnad>en follen. (Sntfernen ©te fid) unter feinetn ©ortoanbe oon ber 2Bad)e; bie« toare feljr ftrafioiirbig. £ragen ©ie biefen Sfapport jttm ^la^commanbo^Offtcter. Spolnite svojo dolžnost in pazite dobro na vse, kar se vam izroči (odda). Koliko stražarjev je pod vašo stražo ? Dva stražarja po dnevi, en stražar po noči. Koliko ponočnih patrol odpošljete k glavni in koliko k založni straži ? Ali veste (znate), po kterem potu imajo iti patrole skozi mesto ? Ali že veste geslo? Nimam ga še. Pošljite ponj k gospodu častniku na glavni straži! Razdelite (uvrstite) mlade vojake med stare in varujte se, da ne postavite kakega nezvedenega (neizkušenega) novinca na kako važno stražišče. Ali veste, kteri stotnik ima danes posadno nadzorstvo? Da, stotnik J. sedem in štiridesetega pešpolka, prvega bataljona cesarskih lovcev, devete zdravstvene kompanije, druzega pijonirskega bataljona; nad-konjik J. četrte škadrone petega dragonskega polka, stotnik J. tri in tridesetega bataljona bojnih lovcev. Ali veste tudi, kedaj imate na 1 orožje klicati? Nabijte (nabašite) še le tedaj puške, kedar imate orožje rabiti. Ne podajte se (ne oddaljite se) na noben način (pod nikako izliko) od straže; to bi bilo silno kaznivo. Nesite to sporočilo častniku mestnega poveljstva. 2Kcut fagt: na boj junaška kri. ®ie fitadjftube ift ooll oon Se^ri^t, befeljlen ©ie ber ffiad^Drbonanj, fie tnbge aučfeljren. ©obalb ©ie atie $often ridjtig iiber* geben Ijaben, riitfen ©ie mit ^^rer 2J?annfd)aft in bie Saferne ab! SBerforget bie ^atronen! Seoor ©ie in ber Saferne bie Sftann« {djaft auSeinanbergeben laffen, melben ©ie fidj beim ^nfpectionč* Officier. SIbtreten! Y. 99 e i 93egegnung eineS ©olbaten. ©obin geben ©ie, rnoljin begeben ©ie fitb? §aben ©ie fidj oor $Ijrem 3ln8» geben beim 3ug8fiiljrer unb beim Sorporal oom 2ag gemelbet ? SBarum Ijaben ©ie ben sJD?anteI an? e« ift bod) ein fdjimeg SBetter braufjen. SBaren ©ie beim Q3efefjlauSgeben ? $et§t ift 3eit jum ©jerciren, gefjen ©ie fogleidj in bie Sfaferne! ©eljen ©ie nur, mie ©ie abjuftirt finb! ©d)amen ©ie fidj nidjt, in foldjer Šlbjuftirung bie @affe ju be= treten? 3Iuf ber ®affe fotf ber ©olbat ftetč mit militarifdjem 3Inftanbe fjerunigeljen. 3luS mel^er Saferne finb ©ie? §aben ©ie inidj nidjt gefeljen? Sarum Ijaben ©ie mir nidjt fa» lutirt ? tennen ©ie benn nidjt 3#re s]JfIid)t ? SBiffen ©ie, mo ber §)err |)aupt» mann ber 14. ©ompagtiie moljnt? 3Im Ouai im ©cfljaufe im erften ©tocfe. Unb mo mofjnt ber §err Oberft? Stražna izba je polna smetja, ukažite stražni ordonanci, da pomete. Kedar ste vsa stražišča redno oddali, odrinite s svojimi stražarji v vojašnico! Priskrbite (spravite) patrone? Pred ko moštvo v vojašnici razpustite, oglasite se pri nadzornem častniku. Odstopite! V. Pri srečanji kakega voj a k a. Kam greste, kam se boste podali? Ali ste se pred odhodom oglasili pri vodniku in pri desetniku od dne? Zakaj imate na sebi plašč? Saj je zunaj lepo vreme. Ali ste bili pri razglaševanju povelja? Zdaj je čas za vajo, pojdite precej v vojašnico! Glejte le, kako ste oblečeni! Ali vas ni sram (se ne sramujete), v taki obleki na ulico iti? Po ulici naj vojak vselej z vojaško dostojnostjo hodi. Iz ktere vojašnice ste vi? Ali me niste videli? Zakaj me niste pozdravili? Ali ne poznate svoje dolžnosti? Ali veste, kje stanujejo gospod stotnik štirinajste kompanije? Na pobrežju, v hiši na oglu v prvem nadstropju. In kje stanujejo gospod polkovnik ? 9tm $ing neben ber Hpotljefe 9?r. 27 im 2. ©tocfe. So ift bie SKegiment^Slbjutantur ? So ift bie SBataillomS-fanjIei? giiljren ©ie mid) f)in! ŠRufen ©ie ben ©cfreiten ber fpcction, er foll fogleid) ju mir fontmen! ŠRufen ©ie einen ®ienftmann Ijer! ©agen ©ie il)m, er fott meine ganje Sagage in'« ®aftl)aug „pm gob benen freuj" tragen. VI. 93eim 93 ef udje eine 8 franf en. 9Bie lange finb ©ie fd)on franf? ©d)on fed)č, fieben Sodjen. ©a« fep S§nen? griif)er §attc id) gieber; je^t ijabe id) ©ruftfcbmerjen. Sie befinben ©ie fid) fyeute ? Sie fiitjlen ©ie fid) fjeute? SDŽir biinft, e« gel)t mir beffer. greilid) fiifjle id) mid) nod) fe£)r fd)road). Sar l)eute ber Sirjt bei !Jfjnen? Qa, oor* unb nadjmittagč. |)alten ©ie fid) getiau an bie 33or* fdjriften bcčfelben. Sač fiir Slrjneien neumen ©ie ein ? ©djenfen ©ie $l)r ooHeS 93ertraucn bem§errnOberarjt(9tegimentS*, ©tabSarjt) unb ©ie merben feljen, bafg e« $t)nen balb beffer gef)en merbe. gel)lt $l)nen nidit« in ber 33ebie* nung unb pflege? Siinfdjen ©ie etmaž? 33enotf)igen ©ie etrnač? gaffen ©ie nur 9Jhitl); $f)re franf* fjeit roirb fid) balb tjeben. 33ertrauen ©ie auf ®ott, unb ©ie merben fid) balb beruljigt fiiljlen. Na trgu zraven lekarne številka sedem in dvajseta v drugem nadstropju. Kje je polkovno pobočništvo? Kje je bataljonska pisarna? Vodite (peljite) me tje! Pokličite razvodnika nadzornega, naj precej k meni pride. Pokličite mi kakega postrežnika! Recite mu, naj nese vso mojo popotno robo v gostilnico „k zlatemu križu". VI. Pri obiskovanju bolnika. Odklej (koliko časa) ste že bolni ? Že šest, sedem tednov. Kaj vam je? Poprej sem imel mrzlico; zdaj pa me v prsih boli. Kako vam je danes? Kako se danes počutite? Zdi se mi, da mi je bolje. Čutim se seveda še silno slabega. Ali je bil danes zdravnik pri vas ? Da, dopoldne in popoldne. Držite se natanjko njegovih pro-pisov. Ktera zdravila zavživate? Zaupajte se celo gospodu nad-zdravniku (polkovnemu, štab-skemu zdravniku) in videli boste, da vam bode v kratkem boljše. Ali vam ničesar ne manjka pri poslužbi in strežbi? Ali kaj želite? Ali vam je česa potreba (ali česa potrebujete)? Bodite le dobre volje; vaša bolezen v kratkem mine (preneha). Zaupajte v Boga in kmalu se vpokojite (umirite). $fjre $ranfljeit ift gmar nidjt gefaljr* lid); ba aber ber Sftenfd) feine ffln* gelegenljeiten immer in Orbnung |aben fofl, fo ratlje idj $l)nen, g$ren lefcten Sitlen au«jufprecben unb anjuorbnen, ma« mit $ljrem SSermogen p gefdjeljen fjabe, im gafle ©ie fterben fottten. Sollen ©ie etroa Igljren ©Itern, $(jren Slngeprigen fdjreiben ? Slbieu! Senn ©ie je etma« braudjen foHtcn, fo laffen ©ie e« mir fagen. $dj merbe ©ie balb miebcr befudjen. VII. Der 2lrjt a m anten* bette be« SDžanne«. Sa« fefjlt 3f)nen, greunb? $dj babe ein beftige« Sopfmelj. $dj fiifjle nridj am ganjen Sbrper fo fdjmad), baf« icb tnidj nidjt auf ben f)alten fann. $dj bin feljr matt. Sie Ijat bie Sranfljeit angefangen ? 25orgeftern iiberfiel midj ein §roft, geftern befam idj balb §roft, balb ®arau« fann eine fefjr gefaljrlidje $ranfljeit entfteljen. £>aben ©ie 91ppetit gum ©ffen? §d) babe feit 24 ©tunben nidjt« gegeffen. §aben ©ie llblidjfeiten geljabt? ©cblafen ©ie gut? Seleče Sranfljeiten fyaben ©ie fdjon iiberftanben ? So enipfinben ©ie jefet ©djmerjen ? IJjdj §abe ©eitenftedjen. ©« benimmt mir faft ben 2ltljem. 6« tljut mir ber OJiagen melj. babe ©Ijrenfaufen. $dj niefe nnauffjdrlic^. (£« finb fdjon 14 2age, baf« idj ben ©djnupfen unb £>uften §abe. Vaša bolezen sicer ni nevarna, ker pa naj človek svoje reči vedno v redu ima, zato vam svetujem, da izrečete svojo poslednjo voljo in vravnate, kar se ima z vašim imetkom storiti, ako bi umrli. Želite morda svojim starišem ali svoji rodbini (sorodnikom) pisati? Z Bogom! Ako bi kedaj kaj potrebovali, poročite mi (dajte mi na znanje). V kratkem vas hočem zopet obiskati. VII. Zdravnik pri postelji bolnega moža. Kaj vam je, prijatelj? Glava me hudo boli. Čutim se na celem truplu tako slabega, da na nogah ne morem stati. Silno sem slab. Kako se je bolezen pričela? Predvčeraj prešel me je silen mraz, včeraj bilo mi je zdaj mrzlo, zdaj vroče. Iz tega more silno nevarna bolezen nastati. Ali vam jed diši? Štiri in dvajset ur ničesar nisem užil. Ali vam je slabo prihajalo? Ali dobro spite? Ktere bolezni ste že prestali? Kje vas zdaj boli? Bode me. Sapo mi skoraj jemlje. Želodec me boli. Po ušesih mi šumi. Neprenehoma kiham. Že štirinajst dni imam ndhod (nadiho, kihavico) in kašelj. getgen ©ie mir bie 3im3e! §aben ©ie nidjt aud) 8enben= izmerjen ? ©ie miiffen einneljmen. 33on bieferaftebijin neljmen@ie einen Soffcl »oll nad) je jwei ©tunben. SDiefe Slrjnei roirb ^nen ben ©djmerj linbern. £)iefeS ^ult»er neumen ©ie friil) niidjtern unb bann abenbg nor bem ©djlafengeljen ein. §iiten ©ie fid) cor ©rfattung! ©ie fiiblen ©ie fid) Ijeute? §eute fiiljle id) mid) rooljl. §n jroei, brei SEagen merben ©ie reconcaleSctrt. ©amt roerbe idj au8 bem ©pitale entlaffen ? 3fn mer, fiinf SEagen. $un id) felje molji, bafS ©ie fidj in ber 9?econ»aleScenj befinben. ®a« freut mid). ©d)onen ©ie fid) bei ber ©ompagnie; ©ie befommen 10 5Eage bienftfrei. Pokažite mi jezik! Ali yas ne boli tudi v bedrih? Morate lek (zdravilo) zavživati. Jemljite to zdravilo, eno žlico vsako drugo uro. To zdravilo bode vam bolečino polajšalo. Zavživajte ta prah (prašek) zjutraj na tešče in zvečer pred ko greste spat. Varujte se, da se ne prehladite! Kako se danes počutite ? Danes mi je boljše. V dveh, treh dnevih ozdravite (boste preboleli). Kedaj bom smel bolnišnico zapustiti ? V štirih, petih dnevih. Zdaj že vidim, da prebolevate (ozdravevate). To me veseli. Varujte se pri kompaniji; deset dni boste vsake službe prosti. VIII. 23eim Sifitiren ber 3 i m m e r. ©ie mel SDžann liegen in biefem 3immer? ©in Unterofficier unb jrnblf fanteriften. ©ie uiel 2J?ann be« 3u9eg fini) abfent? 3wei SJiann; ein ©efreiter ift furj beurtaubt; ein $nfanterift ^ ^rofeffionift in ber ŽRegimentS-©erfftatte unb fd)laft aud) bort. 3i'nmer ift bie Šuft nid)t rein; offnen ©ie fogleid) bie genfter! ©ann rourben julefct bie 8eintiid)er auSgetaufd)t ? ©tetlen ©ie biefe jmei ©aoaletS me^r con ber ©anb! 8affen ©ie Ijeute nad)mittagS bie ©interlo^en unb ©omtnerbecfen aučflopfen! VIII. Pri pregledovanju izb. Koliko mož leži v tej izbi? En podčastnik in dvanajst pešcev. Koliko mož tega voda ni pričujočih ? Dva moža; en razvodnik je na kratko vreme na dopustu; en pešec je rokodelec v polkovni delavnici in tudi tam spava. Zrak v izbi ni čist; precej odprite okna! Kedaj so se poslednjikrat rjuhe premenile ? Postavite ta dva kavaleta bolj od stene! Ukažite, da se danes popoldne zimske plahte (odeje) in poletne odevke iztepejo. ©troljfacf ift befdjmiert. šfieinigen ©ie ebenfallč Ijeute nadjmittagS! $ener ^olfter ift nidjt gonj auS* geftopft. 3ft baS ©trolj in ben ©trofjfacfen frifdj? Sluf bem Srotbrette liegen nidjt iiberall bie 2J?onturen in ber »or* fdjriftčmafeigen Orbnnng. ©orgeit ©ie bafiir, bafS alleS ge* orbnet roerbe. ®ort am ŠRedjen finb bie ^atron« tafdjen unb Sornifter nic^t an iljrem ^la^e. ®er SJiantel ift nidjt gerollt. Sefjren ©ie auč! ©djeuem ©ie bie Sifdje unb 23dnfe! Vaša slamnica je pomazana. Tudi njo danes popoldne očistite. Oni podzglavnik ni povsem natlačen. Ali je slama v slamnicah nova? Na krušnji diljici ne ležč povsod obleke v propisanem redu. Skrbite, da se vse v red spravi. Tam na kljuki patronjaki in tele-čaki niso na svojem mestu. Plašč ni zvit. Pometite! Očistite (odrgajte) mize in klopi! IX. Seim 23 i fi tir en ber 2)? e n a g e. 2Bie biet 9ttann ^fjreč gugeS effen in ber SJienage? 2Bie grofe ift bie taglidje ©inlage eineS jeben SOianne«? §aben ©ie genug Sodjferoice? fjolj, ©tiicffofjlen ? itaudjt ež nidjt geitmeilig in ber Siidje? Sodjen biefe godjmafdjinen gut ? 9BeIcEic todjmaf($inen finb beffer? ®ie alten runben ober bie neuen $ilfjal'fdjen ? ©a« fodjen ©ie Ijeute? 2Bir fodjen geiobfjnlidj taglidj 9Hnb= fteifdj unb 3Ketjlfpeife, ffnobeln, gleddjen, Sftubeln, ©eriebeneč, mandjmal audj §iilfenfriidjte, ©rbfen, gifolen, Sinfen; ein anberSmal @ut^S (®ulaf$), jeitmeife Sartoffetn mit fauerer ©auce. ŽBaž foftet ba« Sito SD?eIjl, ©petf, 23utter, ©djmeinfett ? £)ie ©uppe ift »enig gefalgen. IX. Pri pregledovanju m e n a ž e. Koliko mož vašega voda je v menažiji ? Koliko vlaga na dan posamezen mož? Ali imate dovolj robe za kuhanje ? Drv in premoga? Ali se ne kadi (dimi) včasih v kuhinji ? Ali ti samovari dobro kuhajo? Kteri samovari so boljši? Stari okrogli ali novi pilhalovski? Kaj kuhate danes ? Kuhamo navadno vsak dan govedino in kako močnato jed, cmoke, oškrce, rezanci, ribano; nekterokrat tudi stročje, grah, fižol, lečo; drugokrat guljaš; včasih krompir s kislo čorbo. Koliko stane (stoji, po čem je) kilo moke, slanine, sirovega masla, sala? Juha je premalo slana. ©algen ©ie gu! ©ie [)aben gu roenig ©rilngeug; ein anberSmat faufen ©ie meljr batton etn ; ba« ©vungeug ift ber ©efunb^eit gutragti^. SBerroaljren ©ie ba« ©ffen fiir bie Sadjmannfd)aft an einem t»ar= men Drte! So ift ber 3J?enagemeifter ? Ser fjat Ijeute eingufaufen? Beigen ©ie mir baS 3ttenagebitcbel! ®er Ijeutige ©nfauf ift nocfj nidjt eingetragen. Sragen ©ie ifjn fogleidfj ein! X. 33 e i nt Ouartier* macben. So ift Ijter bie(5kmeinbe»orftef)ung? So tooljnt ber GftnquartierungS», »o ber 23orfpanne*Sommiffar ? SJJorgen »ormittagg um 11 Ubr tnirb ber ©tab unb baš 5. taitlon be« ginien»$nfanterie» Regimente« £aron 2j?aroičič 9?r. 7 Ijier einriirfen. £)ie ©tarfe beSfelben befteljt in einein 5)D?ajor, oier £jauptleuten, jeljn ©ubalternofficieren unb 430 ^nfanteriften. 93eint 9tegimentS = ©tabe befinben fidj: ein ŠKegintentS*, ein 33a» taitIom?=?ibjutant, ein ^rooicmt* officier, groei SJžilitarargte, etn ŠRegitnentStambour, ein gafmen* trager, brei ©tabSfiifjrer, ein ©ataitlonžtjornift, einSataiflonS* tambour, ein 33ataifton$biicbfen« mad)er, gtoei SBanbagentrager, 30 2Rufifanten unb 8 Officier«« biener. ©djliefjlidj ein £>auptmann*9tedj= nungčfiiljrer, ein $ieutenant-9iecb* nuttgžfii^rer unb ein 9tedjnung$= felbtnebel. Prisolite! Imate premalo zelenjadi; drugo-krat je morate več nakupiti; zelenjad je zdravju ugodna. Shranite jed za stražarstvo na kakem toplem kraju! Kje je menažnik? Kdo ima danes nakupovati? Pokažite mi menažno knjigo! Današnji nakup ni še vpisan. Precej ga vpišite! X. Pri priskrbovanju s t a n i š č. Kje je tukaj občinsko predstoj-ništvo ? Kje stanuje komisar za vojaško nastanjevanje, kje komisar za vojaške priprege ? Jutri dopoldne ob ednajstih pride štab in peti bataljon redovnega pešpolka barona Marojčica število sedmo. Bataljon ima v sebi: enega majorja, štiri stotnike, deset nižjih častnikov in štiri sto trideset pešcev. Pri polkovnem štabu je: en pol-kovni in en bataljonski poboč-nik, en živežarski častnik, dva vojaška zdravnika, en polkovni bobnar, en banderonosec, trije štabski vodniki, en bataljonski trobnik, en bataljonski bobnar, en bataljonski puškar, dva obezonosca, trideset godcev in osem častniških služabnikov. Konečno en stotnik računovodi-telj, en poročnik računovoditelj in en računski narednik. bitte, toollen ©ie mir Ouar* tiere fiir alle anmetfen! ber žBoIjnung beg Oberften mollen ©ie aucf) bte ŠRegimentg* Slbjutantur mit brei ©c^reibertt unterbringen. 2>ann ift audj eine ©tallung fiir jeljn ^ferbe notljig, irgenb eine ižocalitat fiir ben SRegintentg* £rain unb enblid) etn 2Bad)= jimtner fiir fedjg 2)?ann, »eldje bie Siegimentgcaffe unb bie 23a= gagen iibenoadjen. Sag foftet Ijier bag Silo 9iinb* fleif^ ? Sffio roirb bie @tnquartierungg* unb 93orfpannggebiif)r entridjtet ? aUorgenfru^toerbenlOjaeifpannige SBorfpanngroagen beniitpgt. ©g »are fe§r gut, menn bie Sagen fd)on Ijeute nadjmittagg jufam» menfdmen, um f)eute nodj bie SBagage auflaben p fbnnen. mod)te idj bie einjelnen duar--tiere beficfjtigen. So ift ba« §aug Ih. 26? XI. 93erl)or. Ste §ei§en ©ie f£aufname)? Ste l^eifen ©ie (guname)? Soljer finb ©ie? Stug »eldjetn Sejirfe? Slug »elcberSejirfgljauptmannfcljaft, aug »eldjem trcife? ©ie alt finb ©ie? Seldjer SMigion? ©inb ©ie tebig ober oerljeiratet ? Daben ©ie Sinber? ©ie lange btenen ©te? |jaben ©ie aujšer in biefem 9iegi= mente auc^ anbergmo gebient? Surben ©ie fdjon geftraft unb »te oft? Prosim, odkažite mi stanišča za vse! V staniš.6u polkovnikovem nastanite tudi polkovno poboč-ništvo s tremi pisarji. Potem je tudi potreben konjak (hlev) za deset konj, kaki prostor za polkovni pratež in ko-nečno izba za stražo šest m6ž, ki varujejo polkovno blagajno (denarnico) in popotno robo. Koliko stane (po čem je) tukaj kilo govejega mesa (govedine)? Kje se plačuje nastanovitnina in voznina ? Jutri zgodaj potrebujemo deset dvoprežnih voz. Dobro bi bilo, da bi se sešli vozovi že danes popoldne, da bi mogli popotno robo že danes naložiti. Zdaj bi jaz rad posamezna sta-nišča pogledal. Kje je hiša s številko šest iu dvajseto ? XI. Pri izpraševanju. Kako vam je ime? Kako se pišete? Od kod ste? Iz kterega okraja? Iz kterega okrajnega glavarstva, iz kterega okroga? Koliko ste stari (koliko imate let)? Ktere vere ste (kterega vero-izpovedanja) ? Ste li neoženjen ali oženjen? Ali imate otroke? Kako dolgo služite? Ali ste ne samo (le) pri tem polku, ampak tudi še kje dru-gej služili? Ali ste že bili kaznovani in kolikokrat ? <3inb blje! ©ie ©djultern ein menig gurM! ®eben ©ie Sldjt auf ba8 ©ommanbo $Ijreg gugScommanbanten • ©efdjloffen marfdjiren! ©ie pfjtung ift red^tS! (Stegen bleiben! ®eben ©ie 2tdjt auf ben £ambour! ©djritt marfiren! ©ie Ijaben ben ©diritt oerloren! SBedjfeln ©ie ben ©djritt! ■iftadjen ©ie bie SBenbung oofl« ftanbig! ©er ©djritt ift ju gefdjroinb! «Rubig! '3n 8lei$' unb @Iieb barf fidj niemanb riitjren. SBenn ©ie nidjt beffer aufmerfen, fo merben ©ie au8 ©trafe eine ©tunbe langer ejerciren. ©ie merben fo lange ejerciren, bič ©ie aCfcS genau fonnen merben. (geben ©ie beffer 2ldjt! 9fidjten ©ie fid^ redjtž auž! 23erbreljett ©ie nidjt bie ©djultern! ©orporal, guggfiiljrcr! ridjten ©ie iljre Slbtljeilung auS! ©efreiter 91.! ©ie Ijaben ju fpat commanbirt. 9?eljmen ©ie fidj ein ©irectionS* object unb marfdjiren ©ie in geraber SRidjtung barauf! 9J?arfdjiret frei, ungegmungen, na* tiirlid)! ©iefe Semegungen merben mir mieberfjolen. SBenn ©ie 'žldjt geben, geljt atleS gut. £ambour, geben ©ie auf meinen ©čibelminf beffer Sldjt! 33eim (Sjerciren in ber ©ompagnie merben bie ©emeljre gefdjultert am Sftiemen getragen. ©ie SBajonnette merben nur al8 3Sorbereitung gum Sajonnett* angriff ober gur 33ertljeibigung gegen bie Kaoalterie gepflangt. Glave kvišku (na viš)! Eamena malo nazaj! Pazite na povelje (povelek) svojega vodskega poveljnika! Koračite skupno! Dotik na desno! Stojte! Pazite na bobnarja! Značite korak! Vi ne stopate prav! Spremenite korak! Obrnite se popolnoma! Korak je prehiter. Tiho! V redu in v vrsti se nima nikdo gibati. Če ne boste bolje pazili, boste za kazen eno uro dalje se vadili. Tako dolgo boste se vadili, da boste vse dobro znali. Bodite bolj pazljivi! Ravnajte se na desno! Ne sukajte ramen! Desetnik, vodnik! vredite svoj oddelek! Eazvodnik J.! vi ste prepozno komandovali (veleli). Vzemite si kak vodilen predmet in hodite naravnost proti njemu! Hodite prosto, neposiljeno, naravno ! To gibanje (sukanje) bomo ponavljali. Kedar pazite, vse dobro gre. Bobnar, pazite bolje na moj migljaj s sablo! Kedar se vežba v kompaniji, nosijo se puške na remenih (na rami). Bodala se le nataknejo kot priprava k napadu z bodalom ali pa za brambo proti konjištvu. 23eljuf$ gormirung rangiren fidj bie £iige fiir fidj. £)ie ^ugžcommanbanten leiften bie oorgefdjriebene Eferenbejeigung unb melben ben Sompagnie* ©ommanbanten bie @tarfe il)rer Sl6t§eilungen nadj ber aučge* riitften Sliannerja^I. ®ie 3r°nt ©ompagnie fann in 9Jei§en=, ®oppeireiljen» ober Slbt^eilung«»©olonnen gebrodjen merben. £)ie ©olonnenformation auž ber ^ront nad; »ormartS fann auf bie 2J?itte gefd)efjen. ^jiegu commanbirt man: ^olonne oormartž!" §ierauf comman» biren bie gugScomnianbanten: „®oppelreiljen linfž unb red)t« um!" unb enblid) ber Sompagnie* ©ommanbant: „£ompagnie — 2ttarfc6!" StuS ber Solonne fann fidj eine ©ompagnie uormart« ober in eine ber beiben glanfen entmicfeln. ®ie ©ompagnie raliert fidj in ber 9iegel in ber Eolonne unb jtoar immer mit bem erften 3u9e an ber £6te. XIV. «uf ber 9t e i t f dj u l e unb in ber ©tallung. 23ei ber Sllmdjtung ber $ferbe foll ber Slbridjter immer ruljig unb gebulbig fein. ©ne milbe Šeljanbtung bež ^ferbeS in ber Stcitfdjule ift baS |jaupt« erforberniž einer oerniinftigcn 3tbrid?tung. ©in erfaljrener Ibridjter oerlangt oom ^ferbe nie meljr, alž eS ju leiften im ©tanbe ift. $eber infanger im Sieiten foll iiber bie orbentlidje SBartung feineč ^PferbeS griinblidj belefjrt merben. Da se kompanija -predi, vrediti se imajo poprej vodi sami za-se. Poveljniki vodov skažejo postavno (propisano) čast in naznanijo kompanijskemu poveljniku, koliko mož štejejo njih oddelki. Čelo kompanije se more razdeliti v redno, dvoredne ali oddelno kolono. Kolona iz čela (fronte) naprej se more napraviti na sredo. V to se komandira: „kolona naprej !" Potem komandujejo vodski poveljniki: „V dvoredih na levo in desno !" in slednjič komanduje kompanijski poveljnik: „kompanija — marš (stopaj)!" Iz kolone se more razdeliti kompanija ali naprej, ali pa na eno od obeh strani. Kompanija se zbere (snide) navadno v koloni, in sicer sploh s prvim vodom na čelu. XIV. V jezdarni in v konj a k u. Pri vaji konj ima vaditelj vselej miren in potrpežljiv biti. Pohlevno ravnanje s konjem v jezdarni je glavna potreba pametne vaje. Zveden vaditelj od konja nikdar več ne zahteva, nego more konj izvršiti. Vsak novinec v jahanju naj se o redni postrežbi svojega konja (popolnoma) natančno poduči. 23or attem fofl ber 9tefrut roiffen, tete er baS ^Pferb fatteln unb jaumen foC. 2Ifle žkmegungen in ber Meitfdiule merben anfangS im ©djritt, banit im SErab unb fdjliefHidj im @a= lopp geiibt. Unbetoaffnet fiiljrt ber šBefrut fein spferb in bie šfteitfdjule mit bem giigel in ber redjten §anb. 93or bem Seginne bež Untervi^teS oifitirt ber 2lbrid)ter baS ^ferb, ob eS tabelloč gefattelt fei. ©obann beleljrt er ben Steuling im ŠReiten iiber ba§ 2Iuffi£en. gu biefem Seljufe contmanbirt er: „luffi|en, fffct auf!" „fteine SEour!" ..©rofje Sour!" „9ie$tS (linfč) traoerfirt!" „©djritt! £rab!" „®alopp! ©arriere!" „3tu§ ber SJHite!" „£>albe 9?eitfd>ule!" „@roup Ijerein!" „Surger ®atopp!" „©d)arfer 2rab!" „ ©rgreifet ben ©abel!" „33erforgt ben ©abel!" Šaffen ©ie bie Untergurte ettoaS nad)! $ief)en ©ie ein menig bie £)6er= gurte an! ®ie Sftafen« unb ©tirnriemen finb nidjt orbentlidj gepufct unb g e* fdjroarjt! om@attelabgebriitf't. §aben ©ie alte tleinigfeiten in 3&rem 2flantelfaung? 9J?ein ^Jferb befam ben Sronenritt. $)ein galb Ijat Sraune. ttmrbe ro^ig. £)iefer gudjč briicft fidj ben §uf ab. 9iufen ©ie ben 2)?ilitar<£ljierarjt. ®ie ©tute ift roffig. 3Kein SEBaCfac^ ift bobenf^eu unb mir fdjeint, beine ^jabelle ift luftfdjeu. £>ie $ferbe finb erbiljt, fiiljret fie etma eine fyalbe ©tunbe im |jofe Ijerum. Stremeni visijo nizko; prikratite stremensko remenje. Konj se spenja. Ali ta belec ne brca? Rad in velikokrat brca s prednjimi in zadnjimi nogami. Ta konj ni podkovan. Dajte ga ostro podkovati! Odtrgajte konju podkove! Kovač, pravno izdelajte kopito! Vašemu konju se kopito suši. Vaš konj je, kakor se mi zdi, v plečah šepast. Konj se je od sedla otlačil. Ali imate vi vse malenkosti v svojem roncu ? Kje so vreče za pičo? Prinesite mi oba toka za samokrese ! Mraz (mrzlo) je v konjaku; pokrijte konje s plahtami! Konj se spotika (pri jahanju). Konj nastavlja ušesa. Ta rujavec je otlačen. Jaz imam norostnega konja. Kako dolgo je oni dimec že otlačen ? Moj konj se je zaskočil. Tvoj plaveč ima davico. Dobil je smerkelj. Ta lisec si kopito odtiskuje. Pokličite mi vojaškega živino-zdravnika! Kobila se orli (goni). Moj skopljenec je podoplašen, in zdi se mi, da je tvoja Jezabela sapeboječa. Konji so razgreti, vodite jih kake pol ure po dvoru! Slovarček slovensko - nemški, glotienijif)=iinttfd)cs pijrtemr$eid)ttisu A.. A, unb, aber. abota, -e, aboten, -tna, -o, tljoridjt. abotnica, -e, £f)6rin. abotnik, -a, ®jor. abotnost, -i, STIjor^eit. admiral, -a, Slotniral. admiralka, -e, Slbntiralin. admiralnost, -i, SIbmiralitat. ako, toenn, toofern. ako ravno, ako tudi, obgletdj, ofifdjon. ali, 1. aMtt, aber, bod); 2. bient j,ut ©inleitung einer grage: ob; 3. biž» junetio: ober, aber. ama-ti, -m, oifiren. armada, -e, Slrtttee. ata, -e, $apa, SBater. ataman, -a, Sttaman (čfofafenljaupttnann). B. Babica, -e, ©rofjtnutter. bambitnice (pl.), SJSiftoIenljatfter. bandero, -a, galjne. banja, -e, 2Bafd)trog, SBabetoanne. bankovec, -vca, SBaufnote. barva, -e, garbe. barva-ti, -m, farben. bataljonski raport, S8atailIonž«9tap|>ort. bati, bojim se, fid) fitrdjten. baterijski tabor, Sager einer ©atterie. bdeti, bdim, toadjen. bedro, -a, ©djenfel, $iifte. bel, -a, -o, toetfj. belkast, -a, -o, rumenolas, blonb. beseda, -e, 2Bort, ŽRebe. beseden, -dna, -o, gefpradjig. besed-ovati, -ujem, 9tebe Ijalten. besedo napraviti, eine Unterljaltung ber» anftalten. besen, -sna, -o, toiit^enb. bič, -a, Speitfdje. bitka, bitva, -e, ©efedjt. bitniea, -e, SBatterie. bitveni tabor, ©ejedjtžlager. blag, -a, -o, lieblid), gefSHig. blagajnica = denarnica, -e, Saffe. blagajnik, -a, ®affier. blago, -a, ©ut, SBare. blagor, -a, igeit blagoslov, -a, ©egen. blagoslovi-ti, -m, fegnen. blagostanje, -a, SBoljIftanb. blebetač, -a, @djtoa|er. bližnik, -a, Sfžebentnann. bližnji, -ega, Sftadjfter. boben, -bna, Srotnrael. bobnar, -rja, Satnbour. bobnanje večerno, gapfenftreidj, SRetraite. bodalo, -a, SSajonnett, ®oId). bog, -a, ©ott. bogaboječnost, -i, ©ottežfurdjt. bogastvo, -a, JReidjtfjutn. bogat, -a, -o, reid). boj, -a, fampf, ©efedjt. bojazljiv, -a, -o, fdjiidjtern, furdjtfatn. boječ, -a, -e, furdjtfam. bojeva-ti, bojuje-m se, {tatpfen. bojišče, -a, ©d)lad|tfelb. bojna ladija, Šrieg§fd)iff. bojno orožje, Sru^toaffe. bojna služba, gelbbienft. bojna straža, ge!btoad)e. bojni tabor, ©efedjtžlagev. bojnik, -a, Satnpfer. bok, -a, Senbe, §iifte, ©eite. bolečina, -e, ©djmerj. bolen, -lna, -o, franf. boleben, -bna, -o, Mntlidj. bolehnost, -i, Sriinflic^feit. bolest, -i. ©dimerj. bol-eti, -im, fcftmerjen. bomba, -e, S3ombe. bor, -a, ba§ gedjten. bor z rapirjem, ŠRapierfedjten. boritelj, -a, gecfjier. bori-ti, -m se, fed^ten. boritva, -e, ba§ gedjten. borivec, -vca, fampfer, gedjter. božji, -a, -e, gottlidj, ®otte§». brada, -e, SŽinn. branbovec, -vca, 23eljrmann. bran, -a, branba, -e, SBeljre. branbeni naredbenik , Sanbtoeljr»SSer= orbnungžblatt. hranilno orožje, ©djujjtoaffe. brani-ti, -m, meljrett, Bert^eibige«-branjevec, -vca, 3Jiarfetenber. brat, -a, 33ruber. bratovski, bratski, -a, -o, briiberlicfj. bratranec, -nca, SBruberjobn, ©efdjttrifter* finb. brazda, -e, gurdje. breg, -a, llfer, fmgel, Slnijobe. bregovit, -a, -o, ^iigelig. bregovje, -a, ^iigelrei^e. brigada, -e, Srigabe. brigadni ukaz, 33rigabe * Sefe^t. hrigadnik, -a, 93rigabier. brke (pl.), ©djnurrbart. brod, -u (-a), gurt. brodišče, -a, §afenpto^. broj, -a, ga^I, Sfuntmer. brokovnica, -e, ©d)rottbud)je. brus, -a, ©d)Ieifftein. brusi-ti, -m, fd^Ieifen. brzojavec, -vca, Jelegrapbift. hrzojavi-ti, -m, telegrapbiren-brzojavnost, -i, Selegrapbie. brzovlak, -a, ©djitettjug. brž, fdjneH, balb. buca-ti, -m, fted^en. budnica, -e, iagttmcbe. bukve (pl.), 93ucE). bukvar, -rja, SBudjbanbler. butara, -e, fašina, -e, gafdjine. C. Cel, -a, -o, ganj. celo, clo, ganj, oBHig, fe^r. celota, -e, ©anješ. cena, -e, SSert, ceni-ti, -m, fdjafcen, bodjadjten. cepec, -pca, ®refdjflegel. cepin, -a, ©pigljaue, ©pi^Jrampe. cepi-ti, -m, §0(5 fpalten. cerkev, -kve, cerkva, -e, Strdje. cesar, -rja, feaifer. cesarica, -e, Saiferin. cesarjevič, -a, Srortprittj. cesarstvo, -a, Sfaifertbum. cesta, -e, ©trage. glavna —, Jpauptftrajie. stranska —, Sfebenftrage. občinska —, ©emeinbeftrajše. železna —, ©fenbabnftrage. cesta prvega, druzega, tretjega reda, ©trafje erfter, jtneiter, britter ©laffe. cestnina, -e, ©trafsenjoK, »maut. cev, -1, ©etocbrlauf, Sobr. cunja, -e, ge$en. cvet, -a, SBriite. cvetica, cvetlica, -e, SBIurne. Č. čaj, -a, čakalnica, -e, SBartfaat. čaka-ti, -m, toarten. čaka, -e, Ejafo. čas, -a, 3ett, SJhtfše. dolgčas, tange SBeile. kratek čas, ffiurjtoeile. časen, -sna, -o, jeittid). časoma, mit ber $eit, nad) unb nacfi. časnik, časopis, -a, geitfdjrift, geitung. čast, -i, ©f|re. častivreden, -dna, -o, ebrenbajt. častiželjen, -ljna, -o, elirgeigig. častiželjnost, -i, @f)rbegierbe. častit, -a, -o, gee^rt. časti-ti, -m, e^ren. častitljiv, -a, -o, e^rtniirbig. častna beseda, Gčbrentoort. častna stopnja, 9tang. časta, -e, ©barge. čaša, -e, Sedmer, £rin!glag. čeda, -e, §erbe. čeden, -dna, -o, rein, nett. čedi-ti, -m, fftubern, reinigen. čednost, -i, jugenb. čegav ? toem geprig, tneffen Eigentbum. čelada, -e, fielm. čeljust, -i, fenlabe, ®innbacfen. čelo, -a, ©tirn, £ete, gront. na čelu biti, an ber ©pige fein. čepe, bocfenb. čepeti, čepim, Ijocfen. čestit, -a, -o, berebrt. čestita-ti, -m, gratuliren. četa, -e, Sruppe. četni oddelek, Sruppenabtbeilung. četno gibanje, ®rai>t>enbetDegmtg. četrtek, -tka, ®onneržtag. četvrt, -i, SBtertel. [barm. četnik, -a, (Jroat.) Major, (biSbm.) ©en« čil, -a, -o, rflftig, frtftb-čisla-ti, -m, j^a^en. čislo, -a, gabi. čisti-ti, -m, reinigen, fdjeuern. čistost, -i, SReinbeit. čistoba, čistoča, čistota, -e, fflarbett. čita-ti, -m, tefen. čitanje, -a, baž Sefen. čitatelj, -a, fiefer. čitalnica = čitavnica, -e, Sefejimrner. članek, -nka, Strtifel, ©lieb. člen, -a, ©elenf, ©Iteb. človek, -a, SKenfdj. človekoljuben,-hna,-o, menfcbenfreunblidj. človeški, -a, -o, menjd)Iid)-človeštvo, -a, 9Kenfd)beit. čohalo, -a, ©triegel. čoha-ti, -m, ftriegetn. Čoln, -a, SKadjen, tatjn. čopič, -a, $infel. črn, -a, -o, fdjmarj. črnkast, -a, -o, fctimar^tid). črnilo, -a, ©djmiirje, Stinte. črni-ti, -m, ftfitoarjen, dertihimben. čmoglav, -a, -o, fdjmarsfopftg. črnolas, -a, -o, fdjmar^aarig. črta, -e, Sinte, ©tridj. črta predpoštov, SSorpoftenlinie, «{ette. črti-ti, -m, tjaflen. črevelj, -vlja, @cf)ufi. črevljar, -rja, ©cfjnfter. čreva, -e, ®arm. črevo, -vesa, 93aud). čuvaj, -a, čuvar, -rja, SBadjter. čuva-ti, -m, marijen. čut, -a, ©efiitjt, ©ejtdjtžbermogen. čuti-ti, -m, empfinben, fitljlen. ču-ti, čuje-m, madjen, tjoren. čvrstev, čvrst, -a, -o, frifdj, berb. r>. Da, bof§, bamit, jo. dasiravno, obgteid). dasitudi, obfdjon. daleč, meit, erttferrtt. daljava, -e, gerne, SGBeite. dalje, meiter, entlegener. dan, dne, Sag. da-ti, -m, gebett. dan, -a, -o, aegebert. daljina, -e, ©ntfernung, SBeite. darova-ti, daruje-m, opfern. dave, davi, Ijente friil|. [©taben. Davor, -a, ein Jfriegžgott bet ben alten debel, -a, -o, bicf, grobforntg, fett. deblo, -a, 33anmftamm. deček, -čka, Sinabe. ded, -a, ©rojjbater. dejanje, djanje, -a, §anblung. dejanska služba, ber ^rčijenjbienft. deklica, -e, SUabcEien. dela-ti, -m, arbeiten. delavec, -vca, 2lrbeiter. delaven, -vna, -o, arbeitfam. delavnica, -e, Saboratorium, SBerlftatte. delavnik, -a, SBerftag. deli-ti, -m, tljetlen. delo, -a, Strbeit, 2BerI. denar, -rja, ©eib. denarnica = blagajnica, -e, ffiaffe. denarničar = blagajnik, Saffter. desen, -sna, -o, redjt§. desetak, -a, fteijngulbennote. desetica, -e, geljnfreuaerftuif. desetnik, -a, Eorporal. dete, -eta = otrok, -a, fiinb. devica, -e, ^ungfrau. dež, -ja, SRegen. dežnik, -a, fegenftf)irm. deževati, dežujem, regnen. dežuje, dež gre, e§ regnet. dežela, -e, Sanb, ^robinj. deželen, -lna, -o, fianbel«. deželna bran=domobranstvo, -a, 2anb= me^r. [mann. deželobranec = domobran, Sanbroe^r« deželni glavar, SanbeStjauptmann. deželna vlada, Sanbežregierung. deželna sodnija, Sanbešgeridjt. dih, -a, Sitnem, diha-ti, -m, atljmen. dim, -a, 9laud), ®unft. dimnik, -a, 9Jaud£)fang. dir, -rja, Šauffdjritt, Sauf. disciplina, -e, ®i§ctplin, Qnč)t. diša-ti, diši-m, rtedjen. dišava, -e, 2Bof|Igerud). divizija, -e, ®tbijton. divizij onar, -rja, ®ibiftonar. divizijski ukaz, ®itrifion§beje!jl. dnevni red, £age§orbnnng. dnevnik, -a, SCagblatt, Sagebudj, Journal, dnevno povelje = dnevni ukaz, SageS« befet)t. dnevnina, dnina, -e, ®aggelb, iiofjnung. dno, -a, 5Eiefe. dob, -a, ©idje. doba, -e, 3eit, geitpunlt, »periobe. dober, -bra, -o, gnt. dobiček, -čka, ©eminn. dobi-ti, -m, betommen, ertjalten, erobern. dobrosrčen, -čna, -o, gut^erjig. dobrota, -e, ©iite, SSop^at. dobrotljiv, -a, -o, giitig, motjlttjiitig. dobrotnica, -e, SSSo^ttpterin. dobrotnik, -a, 2BoljItl)ater. dobra pot, erfialtener gatjrmeg. dobrovoljec, -ljca, greimiHiger. dohiteti, dohitim, eretten, einljolen. dohod, -a, Stntunft. doj-ti, dojde-m, fommen. dokaz, -a, 23emei§. dokaza-ti, dokaže-m, ertoeifen, bemetfen. dokazilo, -a, 33emei§grnnb. [8eit- dokle, doklej, ttiie tange, bt§ ju melcfjer dokler, fotange, fotange biž. dokonča-ti, -m, beenben, »ottenben. dokorej, bt§ mann ? biš ju metd)er ©tunbe ? doktor, -rja, ®octor. dol, doli, t)inab, Ijerab. dolg, -a, ©djulb. dolg, -a, -o, lang. dolgočasen, -sna, -o, langmeutg. doli, unten, bruntčn. dolina, -e, Z^al, Sftieberung. doljni, -a, -o, untere. določi-ti, -m, Beftimmen, feftfejjen. določba, -e, 58efttntmung, ©ntfdjeibung. dom, -u (-a), SBaterljauž. doma, ju §aufe. domu, domov, nad) §aufe. domač, -a, -e, einljetmtfd), I)aušlid). domačija, -e, §eimat. domačin, -a, (Singeborner. domobran = deželobranec, SanbtDeljr« mann. domoljub, -a, patriot, domoljubnost, -i, Spatriottžtnuž. domovina, -e, §eimat, SBaterlanb. domovinski list, §eiraatfd)ein. donesek, -ska, Šettrag. dones-ti, donese-m, berbeibringen. dopžs-ti, dopade-m, gefatten. dopis, -a, .gufdjrift. dopisatelj; -a, ©orrefponbent. dopisovati, dopisujem, correfponbiren. dopoldan, SBorntittag. dopoldne, SSonnittag, bormittagž. dopolni-ti, -m, + dopolnjeva-ti, erfiitten, anfiitten, erganjeit. dopolnitveni kader, grganjunggcabre. dopolnitveni okraj, ©rgiinjungžbejir!. dopustnik, -a, Urlauber. dopusti-ti, -m, + dopušča-ti, julaffen. dopustilni list, ©rlaubniSfdjetn. dosluži-ti, -m, abbienen, feine geit auž= bienen. dospe-ti, dospe-m, tnobin gelaugen. dosti, genug, f)tnlangltd). dostikrat, oftmafe. dostojanstvenik, -a, SBitrbenirager. dostojanstvo, -stev, SMrbe. dostojen, -jna, -o, fdEjicEIttf), gejietnenb. dotod, bt§ bieljer. dovolj, genug, IjinlangKdj. dovoliti, dovolim, bttnittigen, geftatten. dovrši-ti, -m, ooftenben. dozdaj, btž jefct, bi§ber. dozdeva-ti se, -m, biinfen, fdieinen. dozdeven, -vna, -o, h>abrfd)einlid). dogna-ti, dožene-m, berbettretben. drhal, -i, $obeI, ©efinbel drsa-ti se, -m, fdjletfen am @tfe. drva (pl.), §0%. drvar, -rja, §otjbauer. država, -e, ©taat, 3Md). državni zbor, 9teirf)Sratb. državljan, -a, ©taatžbiirger. drža-ti se, drži-m, fid) Ijalten an ettoa§. drag, -a, -o, tbeuer, lieb, lrert, foftbar. dragi kamen, ©belftein. dražba, -e, SBerfteigerung, Sicttation. draži-ti, -m, neden, retjen. dražljiv, -a, -o, rezbar, drema-ti, -m, fdjlununern. drevi, dreve, I)eute abenbž. drevo, -esa, S3aum. drevored, -a, SlKee. droben, -bna, -o , Hein, fteinlornig, fdjntadjttg. drog, -a, 9tecf. drugačen, -čna, -o, anberS befdjaffen. drugači, drugače, anberš. drugam, anber§ rooljin. drugi, -a, -o, anberer. drugič, jtteitenž. drugod, anberStoo. družba, -e, ©efeKfdjaft, Sruberf^aft. družina, -e, gamitie, (SSeftnbe. društvo, -a, ©efeKfdjaft, SGerein. duh, -a, (Mft, (Serudj. duhan, -a, S£abaf. duri (pl.), Sbfir, XI)or- duša, -e, ©eele. dvajsetica, -e, gtnanjigfreufterftM. dnevnščine = dnine (pl.), ®iaten, £ag» gelber, 3ebr9et^er-dvocevka, -e, ®op£eIf[tnte. dvocevni, -a, -o, bo^lpellaufig. dvojen, -jna, -o, boppelt. dvokolna železnica, boppelfpurige ®ifen» ba^n. dvokolni, -a, -o, jineigeleiftg. dvom, -a, gttieifel. dvomi-ti, -m, jroeifeln. dvomljiv, -a, -o, jtneifelljaft. dvor, -a, §of, §au§Ijof. dvorana, -e, ©aal, (salon, dvorišče, -a, Jgofraunt, §au§bof. dvorajda (froat.: dvored), ®o|jpeIret^e. dvoredno, boppelreibenfoeife. E. En, jeden, -dna, -o, etner, eine, eine§. enkrat, jedenkrat, einntal. edin, jedin, -a, -o, einjig. edinost, -i, jedinost, -i, ©inigleit, ©in« tratit. enak, jednak, -a, -o, gletd), gleidimafjtg. ednota, -e, ©iritjeit, ©inigleit. enoglasen, jednoglasen, -sna, -o, ein« ftimmig. enokolen, jednokolen, -lna, -o, eingeteifig. enokolna železnica, einfpurige@ifenbabn. enoleten, jednoleten, -tna, -o, etrtja^rtg. enoletni prostovoljec, ©tn)al)rtg«$rei= tnittiger. F. Fant, -a, ffinabe, 33urfdje. fantič, -a, ^nabletn. fžra, -e, $farre. farovž, -a, SpfarrfjauS. figa, -e, geige. fini-ti, -m, fcfjnaufen. fofota-ti, -m, flattern. frata, -e, eine k ©ebirgžgegenb. fužina, -e, §amntertt>erf. O. Gače (pl._), Unterjie^ofen. ganoti (ganiti), ganem, riibren, betnegen. — se, fidj bon ber ©telle bemegen. gasilec, -lca, Sofdjer. gasi-ti, -m, lofdjen. general, -a, ©eneral. generalni štab, ©eneralftab. geslo, -a, Sofung, SBaljlfarud). giba-ti, -m, betoepen, biegen. gibčen, -ena, -o, btegfant, betuegltdj. [ben. ginoti (giniti), ginem, abneljmen, fc£)ttrin= glad, -u (-a), §unger. gladen, -dna, -o, Ijungrig. gladek, -dka, -o, gtatt, eben, fdjlupfrig. gladi-ti, -m, glatten, ftreic^eltt. [riidjt. glas, -u (-a), £aut, 3Juf, 9?ad)ricf)t, ©e» glasnik, -a (berifi), ^arlontentiir, §ero!b. glasno, na glas, laut. glasonoša, -e, SDrbonanj, SBotfcljafter. glasba, -e, SKufi!. glasovir, -a, ©tobier, gortepiano. glasovit, -a, -o, beritljmt. glas-ovati, -ujem, ftintmen, botiren. glava, -e, §aupt. glavar, -rja, §fiuptting, SBorfteljer. okrajni glavar, S3ejirf3fiaut>tmann. deželni glavar, SanbeSpulptntann. glavarstvo, -a, §auptntannfd)aft, glavna cesta prvega reda, ©fiaufeel.EIaffe. glavna vojska, ©ro§, ^aupttruppe. glaven, -vna, -o, ,'paupt«, ijauptfiidjtidj. glavni pošt, §auptpoften. gled, pogled, -a, S3tiii. glede, betreff, bejiiglidj. gledišče, -a, lEtjeater. gledniea, -e, SSifirlinie. globina, globočina, -e, £iefe, SIbgrunb. globelj, -i, SBertiefung. globok, globok-a, -o, ttef. gluh, -a, -o, taub. gluhonem, -a, -o, taubftumm. gna-ti, žene-m, treiben. gnil, -a, -o, faut, morfd). gnilast, -a, -o, angefault; gni-ti, -jem, faulen, ntobertt. gnoj, -a, 2Kift, ®iinger. gnoji-ti, -m, biingen. gnojišče, -a, SJiiftljaufen, »grube. godba, -e, ŠJJufil. gojenec, -nca, gbgling. gol, -a, -o, blofj, la^I, nadt. goldinar, -rja, ©ulben. golo orožje, blante SBaffe. goliea, -e, Slanguett, Šlanfett. goniti, gonim, treiben, jagen. gora, -e, SBerg, ©ebtrge. gorat, -a, -o, bergig, gebirgig. goreti, gorim, brennen. gorkota, -e, §t£e, 28arme. gornji, -a, -e, obere, Ober*. gos, -i, ©an§. gosenica, -e, Staupe. gospa, -e, grau, ®ante. gospod, -a, §err. gospodar, -rja, Ipaušftrirt. gospodarica, -e, £>au£frau. gospodari-ti, -m, toirtfdjaften, Ijaušljalten. gospodarstvo, -a, SBirtfc^aft, imušljaltung. gospodična, -e, grauletn. gospodinja, -e, ^aužtturtin, »mutter. gospod-ovati, -ujem, ^errfi^en. gost, -u (-a), ©aft. gost, -a, -o, bidjt, trub. gostilnica, -e, ©aftljauS. gošča, goščava, -e, ©ididjt. gotov, -a, -o, fertig. govedina, -e, Siinbfleifd). goveji, -a, -e, 9ftnb§». goveja juha, 9tinbfuppe. govor, govora, SRebe. govorica, -e, ©age, ©eriidjt. govori-ti, -m, fpredjen, reben. govornik, -a, Stebner. gozd, -a, 2Bulb. grb, -a, SBappen. grba, -e, 9?unjel, §oder. grd, -a, -o, abfdjeuKcf), ^afgltc^. grdoba, -e, §afžlic£)feit. grm, -a, ŠBufd). grmovje, -a, Sufdjtoer!, ©ebitfdj. gr&d, -u (-a), S3urg. gradivo, -a, ©toff, Saumflterial. graja, -e, Šabet. graja-ti, -m, tabeln. grajščina, -e, ©djlofš, ©ut. granatasta karteča, ©ranatenfartatfdbe. greb-sti, -em, fdjarren, graben. greh, -a, ©iinbe. grenek, -nka, -o, bitter. gre-ti, -jem, toarmen. grem, i-ti, šel, geljen. grič, -a, §iigel, SBiiljel. griva, -e, Sftaljne. griz-ti, -em, betfjen, nagen. griža, -e, SRuljr. grob, -a, ©rab. grobišče, -a, 33egrabnt3ort. grof, -a, ©raf. grofinja, -e, ©rafin. grofica, -e, Sotnteffe. grom, -a, ®onner. groza, -e, ©tfjauber, ©ntfegen. grozen, -zna, -o, Jdjauberijaft, entfe&Iidj. grozi-ti, -m, br oljen. grozovit, -a, -o, fiirdjterfitfj, graufant. grozovitnež, -a, &t)rann, ©raujamer. gruden, -dna, ®ejetnber. guba, -e, golte. gubast, -a, -o, faltig. guga-ti, -m, fdiaufeln. gumb, -a, Šnopf. H, Hajd-i, -imo, -ite, gefje, gefjen ttrir, geljet auf! hasen, -sna, SKujjen. has-noti (hasniti), -nem, niijjen. hasnovit, -a, -o, nnfcltdj, Bortljeilljaft. havbica, -e, Jpaubi^e. hči, hčere, Sodjter. hetman, -a, Sltaman, Sofalenljauptmann. hinavec, -vea, §eudj£er. hinavščina, -e, Ipeudjelei. hip, -a, Stugenbliii hipoma, augen&Iidlic^. hiša, -e, §au§. hišen, -šna, -o, Ijaužltdj, §auž». hišna, -e, ©tubentnabdjen. hišnik, -a, §aušljMter. hit-eti, -im, eilen. hiter, -tra, -o, gefdjtsinb, fdjnell. hitrost, -i, ©djneffigfeit. hlače (pl.), Skintleib, §ofen. hlad, -u (-a), Silile. hladen, -dna, -o, fii^L hladi-ti, -m, fiiljlen, tiifjl tnadjen. hladilen, -lna, -o, tufjfeub. hlapec, -pca, Snecfit. hleb, -a, Saib, Srob. hlev, -a, ©tali. hlapon, -a, SocomotiBe. hod, -a, ajfatfdEj, 2tfarfdj6etBegung. hoditi, hodim, ge^en. hoja, -e, ©ang, ba§ ©eljen. hodnik, -a, hodišče, -a, &ang. holm, -a, holmec, -mca, §itgel. hosta, -e, hostovje, -a, ein grogeS bicijte§ ©et)olj. hoteti, hočem, tootten. hrbet, -bta, fRMen. hraber, -bra, -o, tapfer. hrabrost, -i, Xapfertot. hrana, -e, SJaljrung, Soft, SJSroBiant. hranilnica, -e, ©partaffe. hrast, -a, @idje. hrastov, -a, -o, eidjen, ©tdjen*. hrepen-eti, -im, fidj fetjnen, ftreben. hrib, -a, §uge(. hribovit, -a, -o, pgelig. hripav, -a, -o, tieifer. hrom, -a, -o, laljm, Ijinfenb. hrup, -a, ©etiife, ©aufen, ©etiimtnel. hud, -a, -o, bofe, fdjledjt. hudič, -a, Šeufel. hudoba, -e, SBošIjeit. hudoben, -bna, -o, bofe, boSljaft. hudobnež, -a, 93bfetoicf)t. hudodelnik, -a, SBerbredjer. hudodelstvo, -a, SSerbredjen, ilbeltfiat. hudouren, -rna, -o, fturmifd). hudovati, hudujem se, fid) iirgera. huzar, -rja, £>ufar. hvala, -e, Sob, ®anf. hvaležen, -žna, -o, banlbar. hvaležnost, -i, ®an!bar!eit. hvali-ti, -m, lo&en. hvaljen, -a, -o, gelobt. hvalevreden, -dna, -o, tobensmert. hvaleželjen, -ljna, -o, lobgierig. I. 1, unb, and), igla, -e, 9?abel. igra, -e, ©piet igra-ti, -m, fpielen. igralec, -lca, ©pieler. ime, imena, Sftame. lastno ime, ©igenname. skupno ime, ©atnmelnatne. imenik, -a, 9žatnenBerjetc£jni3. imenit, -a, -o; imeniten, -tna, -o, beriiljtnt. imeti, imam, Ijaben, befigen. imetje, -a, ©nt, Sefi^um. imetnik, -a, :gnfjaber, SBefifcer. imenovati, imenujem se, Ijeifjen. in, ino, unb. inače, anberg, toibrigenž. inženirski vojak, ©djanjengraber, Sap' peur, ©eniefolbat. inženirska četa, ®enietrup$>e. ipak, bocf), bennod). iskra, -e, gunle. iskati, iščem, fudjen. istina, -e, SBaljrljeit. istinit, -a, -o, tnaljrljaft, getnifž. iti, idem, grem, geljen. izba, -e, gitnmer, 2Jtannftslid)-iznesek, -ska, SBetrag, ©umme. izneveri-ti, -m, Beruntreuen; — se, treit* Io§ trerben. iznova, neuerbingž. izobraži-ti, -m, btlben, au?bilben. izobražen, -a, -o, gebilbet, cuttiBirt. izobraževališče, -a, SBifbungšanftalt. izogiba-ti, -m, auStneidjen. izognjeviti, feurig roerbett (Bom 9|5ferb). izpaha-ti, -m, aušftaubert. izpeljati, izpeljem, aužfiiljren. izpeljava, -e, $u§fiiljrung. izprati, izperem, aušttmfdjen. izpis, -a, izpisek, -ska, 2Ibfd)rift, ©opie. izpit, -a, SJMfung. izpita-ti, -m, priifen, fragen. izpiti, izpijem, aužtrinfen. izplača, -e, 9tu§jaljlung. izplatiti, izplačati, izplačevati, auš^ablen. izpraševanje, -a, Spritfiing. izpraš-evati, -ujem, auSprtifen, aušfragen, befragen. izpraz-niti, -nim, aužieeren. izpreči, izprežem, auSfpannen. izpriča-ti, -m, redjtferttgen. izprosi-ti, -m, erbitten, erfle^en. izpust, -a, ©nttaffung. izpusti-ti, -m, + izpušča-ti, -m, aušlaffen. izračuni-ti, -m, au§red)nen. izraz, -a, Šlušbrud. izrazi-ti, -m se, ficff auSbriiden. izrek, -a, 9tu§fprud), @prud). izrezati, izrežem, aušfdjneiben. izroči-ti, -m, iiberlicfern, iibergeben. izročba, -e, gufteHung. izstop, -a, Slugtriit. izstopi-ti, -m, aužtreten. iztep-sti, + iztep-ati, -em, aužffopfen. iztekati se, + izlivati se, miinben. iztočen, -čna, -o, iiftlitf). iztok, -a, Dften, SlužfTufž. iztolmači-ti, -m, Berbolmetfdjen. iztrga-ti, -m, aužreifjen. iztrebi-ti, -m, augpujjen, aužrotten. izvanreden, -dna, -o, aufjergembl)niid). izvedeti, izvem, erfa!)ren. izvestje, -a, 90telbung, 9lapbort. izvesti-ti, -m, ntelben, rapportiren. izvestni predpis = propis, 9Jie(buttg§< Borjcbrift. izvira-ti, -m, entfpringen, t)nborqueUen. izviren, -rna, -o, urfpriinglid), origineH. izvozi-ti, -m, nad) unb nad) aušfiifjren. izvrsten,-tna,-o, Bortreffltd), auSgejeicfmet. izvrši-ti, -m, Bollenben, Bott&ief)en, Ber« anftalten. izzu-ti, -jem, + izzuva-ti, -m, aužjieljen (bie ©d)ulje). izzuvak, -a, Stiefeljieber. Jabelko, -a, Stpfel. jablan, -i, SIpfelbaum. jadra-ti, -m, fegetn. jaha-ti, -111, reiten. jajce, -a, ©i. jajčast, -a, -o, eiformicj. jak, -a, -o, ftarf, Ir&ftig, robuft. jako, feljr, Borgiiglic^. jakost, -i, ©tarfe, £raft. jama, -e, ©tube. jamica, -e, ©riiblein. jasen, -sna, -o, I)eiter, tiar. jasli (pl.), firipbe. jasni-ti, -m se, I)ett tnetben. jatagan, -a, ©abelbajonnett. javen, -vna, -o, offerttlicf). javnost, -i, £>ffent!id)!eit. javi-ti, -m, uteiben, belannt ma^en, an* geigen; — se, ftcf) anmelben. javljenje, -a, SKelbung. javka-ti, -m, tBeljflagen. jaz, ječa, -e, ©efangniž, fterfer. ječmen, -a, ©erfte. jed, -i, @pei)'c, SRaljrung. jedflnica, -e, ©peifefaal. jedilo, -a, -RaljnmgStnittel. jedro, -a, ftern. jedva, fantn. jegulja, -e, 2lalfifdj. jek, -a, §alt, (Sit)o. jeklen, -a, -o, ftaljlem. jeklo, -a, ©taljl. jeklorez, -a, Stafjlftid). jela, -e, £annc. jelen, jelena, §irfd). jelovina, -e, Sannenljolj. jelša, -e, @rle. jemati, jemljem, nefimen. jenja-ti, -m, nadjlaffen, aufljiSren. jerbas, -a, Šorb. jerebica, -e, 9Jebl)uljn. jesen, -i, §erbft. jesenski, -a, -o, ljerbftlidj, §erbft». jesih, -a, Gšffig. jetika, -e, S3ungenfud)t. jetnik, -a, Slrreftant, ©efangener. jetra (pl.), Seber jez, -a, $amtn, SKkfjre. jeza, -e, gora. jezdarna, -e, 9Reitfd)uIe. jezdec, -a, SReiter, Gaoafterift. jezdi-ti, -m, reiten. jezdna patrola, £aOatterie=$atrouilIe. jezdništvo, -a, ŠReiterei, ©atmflerie. jezero, -a, ber ©ee. jezičen, -čna, -o, gefdjtoajjig, janffitc^tig. jezik, jezika, Sunge, ©pradje. jezikoslovec, -vca, ^fiitolog. jezikoznanstvo, -a, ©prad){enntni§. jezi-ti, -m se, fid) argern. jež, -a, Sgel. ježni konj, ©attelpferb. jok, -a, baš SSeinen. jokanje, -a, ffilagen, SBeinen, 2Be{)llagen. joka-ti, -m, toeinen. jokati po kom, betoeinen. jug, -a, ©iiben, ©iibtoinb. jugovzhod, -a, ©itboft. jugovzhoden, -dna, -o, fiiboftlid). jugozapad, -a, ©iibtoeft. juha, -e, ©uppe, 83rul)e. junak, -a, ,§elb. junakinja, -e, §elbin. junakosrčen, -čna, -o, Ijelbenmiitfjig. junaški, -a, -o, fielbenmiirtjig, tapfer. junaštvo, -a, £elbentnutf), Sapferfeit. junec, -nca, junger Dd)3, ©tier. jutern, -a, -o, friij), SKorgen«. juternica, -e, SDlorgenftern. juteršnji, jutranji, -a, -o, fritf), tnorgig. po jutrešnjem, iibermorgen. jutre, jutri, morgen. jutro, -a, ŠOlorgen. vjutro, friit) morgen§. južen, -zna, -o, fiibKdj. južina, -e, SKittagšeffen, Qaufe. južina-ti, -m, mittagmaljlen, jaufnen. K. Kača, -e, ©djlange. kadar = kedar, at§, ba, toann, Wenn. kadarkoli, toann imnter. kadet, -a, Sabet. kadetska šola, Sabetenfdjule. kadilnica, -e, ŠRaudjfafš. kadilo, -a, SRaudjtoert, 8Mf)raud). kadi-ti, -m, raudjern, raucfjen. kajti, benn. kak, -a, -o, toie befdjaffen, toa§ fitr ein ? kako, toie? kakor, fotoie. kakor koli, toie tmtner. [ein? kakošen, -šna, -o, toie befdjaffen, toaž fitr kakošnost, -i, 58efd)affenljeit, Ouaiitat. kalen, -lna, -o, tritbe, getrnbt. kali-ti, -m, truben, tritbe madjen. kaluža, -e, SKoraft, ^fiifce. kam = kamo? tooi)in? kamor, tnofjitt. kamen, -mna, ©tein. kamnar = kamnosek, -a, ©teinnteg. kamnat, -a, -o, fteinig. kamenit, -a, -o, fteinig. kamenje, -a, ©teine, ©eftein. kamnen, -a, -o, fteinern. kap, -a, Sraufe, kapa, -e, ffiappe, 9Mfce. kapela, -e, ffiapeHe. kapljati, kapljam, trbpfeln, trttufetn. kapnica, -e, (Šifterne. [faHen. kap-noti (kapniti), -nem, tropfen, ])erab» kar, alž, feitbem, alž plo^lid). karabinka, -e, (Sarabiner. kasen, -sna, -o, fpdt. kaša, -e, SBrei. kašelj, -šlja, §uften. kašlja-ti, -m, Ijuften. kava, -e, Saffee. kavarna, -e, Saffeeljauš. kazalec, -lca, gieler, Setger, geigefinger. kazen, -zni, ©trafe. kaznjenec, -nca, ©trdfling. kaznovati, kaznujem, ftrafen. kaznovan, -a, -o, geftraft. kazati, kažem, jeigett. kažipot, -a, SBegtoeifer. kde, kdej, kje? too? kder, kjer, too. kedar, toann, toenn. kegljišče, -a, Segelbaljn. keglja-ti, -m, Jegeln, Segel fdjieben. ker, inbem, ba, meti. kesa-ti, -m se, bereuen. kiha-ti, -m, niefen. kih-noti (kihniti), -nem, eintnal niefen. kij, -a, fnittel, £oljfcf)Iagel. kimovec, -vca, September. kinč, -a, ©djmucf. kinoa-ti, -m, fdjmiiclen, jierett. kipar, -rja, 33i(b!)auer. kip-eti, -im, fteben, auftnaUett. kis, -a, ©ffig. kisel, -sla, -o, fauer. kisla voda, ©auerbrunnen. kislina, -e, ©aure. kisloba, -e, bittere, fauere ©ubftanj. kita, -e, gopf, ©traufj. kitica, -e, ©tr&ujjdjen, SReilje. kje? mo? kjer, mo. kladvo, -a, |jammer. klanec, -nca, ^>of)Itreg. klas, -a, Sljre. klasje, klasovje, -a, SHjrettmettge. klečati, klečim, fnien. kleče, fnienb. klešče (pl.), Sange. kletva, -e, glud). klic, -a, 9Juf. klicati, kličem, rufen. ključ, -a, ©cfjliiffel. ključ za čitanje map in zemljevidov, ©djliiffel jum Sejen ber $Iane unb Sorten, ključavnica, -e, ©cf)Iofž. ključavničar, -rja, ©djtoffer. kljun, -a, ©djnabel. kljunač, -a, ©djnepfe, Sangfdinabel. klobasa, -e, SBurft. mesena —, SBratmurft. krvava —, S3lutmurft. jeterna —, Sebertourft. klobučar, -rja, ^utmadjer. klobuk, -a, §ut. klop, -i, S3ant. klopota-ti, -m, flappern. kmet, -a, SBauer, Sanbmann. kmetija, -e, SBauerngut. kmetijski, -a, -o, lanbtmrtfdjaftlidj. kmetijstvo, -a, Sanbmirtfdjaft. kneginja, -e, giirftin. knez, -a, giirft. knezoškof, -a, giirftbifdjof. kneževina, -e, giirftentljum. knjiga, -e, S3ud). glavna —, §auf>tbudj. denarna —, Saffabudj. davkarska —, ©teuerbudj. šolska —, ©er}d)bnern. les, -a, §o!j, ©el)otj, SBalb. lesen, -a, -o, pijem, lesovje, -a, ©eplj, $oljtoer!. lesica, -e, gudjš. lesice (pl.), §anbfeffeln. lesičji, -a, -e, gud)§». [mern. lesketa-ti, -m (leskečem), glanjen, fc^im® lestvica, -e, Seiter, ©tiege. leta-ti, -m, oft pegen. leteti, letim, laufen, fliegen. fbarteit). letina, -e, gafjr (radfidjttidj ber grudjt-letnica, -e, Qabre§ja^I, Saljrešfeier. letnik, -a, ^a^rgang. leto, -a, Šaljr, ©ontmer. navadno leto, genteineš 3al)r. prestopno leto, el. motrilnica, -e, Dbferbatortum. motritelj, -a, SSebette. mož, -a, 2Rann. mož-beseda, ein SKann Don 2Bort. možak, -a, robnfter SfKann. možat, -a, -o, ntnnttfiaft. moški, -ega, mannljaft. mreti, mrjem, fferben. mreža, -e, 9Je|. mrgol-eti, -im, toimmeln. mrgolinec, -nca, ^nfeft. mrlič, -a, Seidje. mrmra-ti, -m, murren. mrtev, -tva, -o, tobt. mrtvaški, -a, -o, Šeidjen«, £obten». mrtvec, -a, ber SEobte. mrva, -e, SBtebfutter; SBrofame. mrzel, -zla, -o, faft, froftig. mrzlica, -e, fatteg gieber.' mrzlota, -e, ®Mte, groft. mrz-eti, -im, berbriefjen. mračen, -čna, -o, brnifel, bammerig. mrači-ti, -m, bamntern, finfter toerben. mrak, -a, ®iimmermtg. mravlja, -a, Slmetfe. mraz, -a, Salte, groft. mučen, -čna, -o, peinltdj, miiljfatn. muččnec, -nca, 2Kartt)rer. muči-ti, -m, quaten, martern. — se, fid) qualen, fid) obmiifien. mudi-ti, -m se, ficf) too aufljalten. muha, -e, gliege. muhavnik, -a, gltegentoebel. miika-ti, -m, bvMen, muljen. muka, -e, Oual, Seiben. [tauf. mušica, -e, SKitde; bag fforn am ©etoeljr* mutast, -a, -o, ftumm. mutec, -tca, ein ©tummer. IV. Na, auf, ju, in. na! ba f)aft! nimm\ na mojo puško, ba Ijaft mein ©etoeljr. nabada -ti, -m = nabo-sti, -dem, an« ftedjen, auffpiefjen. nabod, -a, bag Siuffteden, 9fttffed)en. nabijanje, -a, Saben. nabit, -a, -o, gelaben. nahija-ti, -m, laben (®etoel)r); anfdjlagen (SReife an ein gafg). naba-sati, -šem, auflaben. nahira, -e = nabor, -a, Slffentirung. nabiralnik pisem, SSrieffammeuaften. nahira-ti, -m, fantuteln. nabrati, naberem, anfammefn. nabosti f. nabadati, naboj, -a, Sabung, ^atrone. nabrusi-ti, -m, fditeifen. nacepi-ti, -m, genug fpalten. načelnica, -e, Sorfteljerin, Dberin. načelnik, -a, Sorfteber, ©bef. načrt, -a, Pan, ©nttourf, Siufrifg, ©fijje. načelo, -a, ©runbfag, $rineip. načeti, načnem, anganjen, anfdjneiben. način, -a, 3lrt, SBeife. načudi-ti, -m se, ftdj genug tounbern. nada, -e, §offnung, ©rtoartung. nadja-ti, -m se, fioffert, ertoarten. nadalj-evati, -ujem, fortfejjen. nadanec, -nca, ^friinbner. nadanje, -a, 5f5friinbe. nadčastnik, -a, Dberofficier. nadkoujik, -a, Stitimeiftev. nadkrmilar, -rja, Dberfteuermaun. nadlega, -e, SMafttgung. nadlega-ti, -m, M&Men. nadležen, -žna -o, lafttg, jur Saft fallenb. nadloga, -e, ®rattgfal, »ebrihtgmS. nadlovec, -vca, Dberjager. nadomestek, -tka, ©rganpng. nadomesti-ti, -m, erganjen, Bertreten. nadomestna rezerva, ©rfa^referBe. nadpijonir, -rja, Dberpionnter. nadpis, -a, »uffdjrift, Stbreffe. nadporočnik, -a, Dberlieutenani. nadpoveljnik, -a, Oberbefetiraija&er. nadrobi-ti, -m, attbrddeht. nadstropje, -a, ©tod, ©iocfoer!, ©tage. nadškof, -a, ©rjbifcbof. nadučitelj, -a, Oberteljrer. nadvojvoda, -e, Dberbefe^B^aBer, |erjog. nadzdravmk, -a, Oberarjt. nadzemeljski, -a, -o, iiberirbifd). nadzor, -a = nadzorovanje, -a, Sluffidjt, Qnfpection. nadzorna služba, gnfpectionšbienft. nadzornik, -a, 2luffefjet, .gnfpector. šolski nadzornik, ©diutinjlpector. nag, -a, -o, nadt. nagost, -i, Sfadtbeit. nagaja-ti, -m, liiftig fetn, belaftigen. naganja-ti, -m, antreiben. nagel, -gla, -o, fjaftig, j&fj, tiurtig. nagib, -a, SSetoeggrunb, £riebfeber. nagleda-ti, -m se, ficE) fatt fdjaueu. nagnoji-ti, -m, bihtgen. nag-noti (-niti), -nem, ueigen. nagovori-ti, -m, anreben, begritfen. nahaja-ti, -m se, fid) Borfinben. nahoditi, nahodim se, fid) fatt geljen. najdenina, -e, gittberloijn. najem, -a, ?|Sac£)t. najemnik, -a, Spiidjter, SKietling. najemnina = najemščina, -e, ^adjtjinS. naje-sti, -m se, ftdj fatt effen. najeti, najinem, bingen. najmovina, -e, HRiet^inž. najprej = najpred, juerft, erftlid). naj-ti, -dem, finben. [fdjtiejjung. najvišja določba, atterjjbdjfte ©nt« nak = ne, nein, nid)t. nakaznica, -e, 3Inweifung. poštna nakaznica, 9(5oftantoeifung. naklo, -a, Stmbojš. naknada, -e, Sergiitung. nakra-sti, -dem, jufatnmenfteljlen. nakupi-ti, -m, anfaufen. nalagati, nalažem, anlitgen. nalezljiv, -a, -o, erbfid), anftedenb. nali-ti, -jem, Ooflgiefjen, anfiilten. naliva-ti, -m, fiiHen, boHgiefeen. nalet, -a, Slnlauf, Slnpralt. naličnik, -a, Sifir. naličje, -a, Seljrfette. nalika, -e, Slnalogie. nalog, -a, Stuftrag. naloga, -e, Slufgabe. [Slufpabe. naloga za načrtovanje, Eonftructionž« nalovi-ti, -m, genug fangen. naloži-ti, -m, aufiaben, aufiegen. namen, -a, Sibfidjt, Seftimntung. namenjava-ti, -m, beabftd)tigen. nameri-ti, -m, Boli tnefjen. — na koga, auf jetnanben jtelett. namesti-ti, -m, erfejjenj anftelfen. namestnik, -a, ©teHBertreter. cesarski namestnik, ©tattfjaHer. cesarsko namestništvo, ©tatttjalterei. namig, -a, Slnbeutung. [geben. namig-noti (-niti), -nem, einen 28inf namoči-ti, -m, eintneidjen. namreč, nantlid). na nagloma, nagloma, pfijtjlidj, eilenbS. nanosi-ti, -m, auffjiiufen, »ott antragen. na novo presoditi, fuperarbitriren. naopačen = naopak, -a, -o, Berfebrt. napad, -a, Stnfalt, Stngriff. napada-ti, -m, anfalien, angreifen. napaja-ti, -m, triinlen. napaka, -e, geljler. napeljavec, -vca, Stuffiibrer. napenja-ti, -m, anfbannen. napev, -a, SMobie, ®e)angžtt>eife. napibnen, -a, -o, aufgeblafeu, Ijocbmiitbig-napis, -a, Sluffdjrift. napi-sati, -šem, auffd)reiben, anfcbreiben. napžti, napnem, anfpamten. napoji-ti, -m, tranfen. napolni-ti, -m, aufuUen, BoH fiiHen. naposled, eublid), juleijt. napotek, -tka, §inberniž. [anleiten. napoti-ti, -m, ben red)ten 3Beg toeifen, napoved, -i = napovedba, -e, Slnfage, šfaffion. [fafftren. napoveda-ti, -dam, anfagen, angeben, naprava, -e, Slnftalt, ©inrtdjtung. napravi-ti, -m, Berrid)ten, ntadjen. napravlja-ti, -m, Beranftaiten, tnadjen. napre-či, -žem = naprega-ti, -m, an« fpannen. napredek, -dka, gortfdjritt. [beiljen. napred-ovati, -lijem, fortfdjreiten, ge« naprej, Bormiirtž. naprosi-ti, -m, erbetteln, erbitten. naprsnik, -a, ŠBruftftM. naproti, gegeit, entgegen. napuh, -a, Jgodjmutf), §offart. narajta-ti, -m, aufredjuen. naras-ti, -tem, aumad)|en, ftdj Bermebren. naraščaj, -a, 9lat^tnuc£)ž, ©eneration. narašča-ti, -m, aniuad)fen, ua^toacbfen. narava, -e, SKatur, ®miit1)3avt naraven, -vna, -o, natitrlid). na ravnost, aeroben SBegež, gerabeauž. narečje, -a, Sialect, SRunbart. naredba, -e, SBerorbnung, Slnorbnung. naredi-ti, -m, Derfertigen. narednik, -a, gelbtoebel. nardja-ti, -m, madjen, oerfertigen. nareka-ti, -m = narekovati, narekujem, bictiren. narčžati, narežim, anfdireien. naris, -a, ®arfteHung, ©nttourf. narisati, narišem, aufjeidjnen, einen ©nt» tourf madjen. narobe, Oerfeljrt. naročba, -e, SSefteHung, sprfinumeration. naročilo, -a, 3Iuftrag. naroči-ti, -m, auftragen, BefteHen. n&rod, -a, SSoII, kation, naroden, -dna, -o, SSolfš«, nationaJ. ■— gospodarstvo, 9?ationaI6fonomie. — opolčenje, Sanbfturm. narodni zavod, Sfationalinftitut. narodna pčsem, SSoHSlteb. narodni zbor, Šlationaloerfammlnng. narodi-ti, -m se, geboren merben. narodnost, -i, S^ationatitat. nasadi-ti, -m, anpflanjen, pflanjen. naseka-ti, -m, anljaden, eine 9Renge !)aden. naseli-ti, -m, anfiebefa, be0ol!ern. nasilen, -lna, -o, getoalttptig. nasip, -a, grbtoaH. nasip-ati, -ljem, auffdfiuttett, anfdjiitten. nasiti-ti, -m, fattigen, fatt mad)en. naskoči-ti, -m, ftiirmen. koga naskočiti, einen anfaHen. naskok, -a, 8tnfatl, Slngriff, ©turm. naslebojec, -joa, §intermann. nasledek, -dka, 5oIae. naslednik, -a, (Srbe, 9?ad)foIger. [aljmen. nasled-ovati, -ujem, nadjfolgen, nad)= nasloni-ti, -m, anleljnen. naslov, -a, Sitel, Slbreffe. nasmejati, nasmejim se, anladjeln. nasoli-ti, -m, einfaljen [fdjlafen. nasp-ati, -im se, fid) fatt fcf)Iafen, auž= nasproten, -tna, -o, entgegengefe^t. nasprotnik, -a, ©egnet. nastavlja-ti, -m, anfridjten. — uho, £)I)ren fpi^en. nastop, -a, Slntritt, Sluftritt. nastopi-ti, -m, antreten, auftreten. nastran, nastrani, bei ©eite. nastran skočiti, fetttnartS fpringen. nasvet, -a, Stati), 9fatfyfd)Iag. nasvet-ovati, -ujem, ratljen, Dorfdjlagen. naš, -a, -e, nnfer. našinec, -noa, ber Unfrige, Sanbžmann. naškraplja-ti, -m, tropfeln. naškropi-ti, -m, befprigen, begiefjen. natabori-ti, -m se, fid) tagern. natančen, -čna, -o, piinlthd), genau. nateg, -a, ©pruna. natis, -a, ®rud, Stuflage. natiska-ti, -m = natis-noti (-niti), -nem,, brnden, abbruden. nato, barauf, Ijierauf. natoči-ti, -m, einfd)en!en, eingiefjen. natolc-evati, -ujem, oerbadjtigen, arg» tooljnen. natora, -e, -Katnr. nauči-ti, -m, leljren; — se, erlernen. nauk, -a, £el)re, llntertoeifung. navada, -e, ©etoofjnljeit, ©itte. navaden, -dna, -o, getoi)I)nIid). navadi-ti, -m, angetoiSIjnen. naval, -a, ©infaH, ©turm, Slnbrang. navest, -i, StOifo. navduši-ti, -m, begeiftern. nave-sti, -dem, anfiibren, citiren. naveliča-ti, -m, uberoriiffig merben. navi-ti, -jem, auftoideln, aufjie^en (llf)r). navozi-ti, -m, anfiiljren, OolI anfitfjren. navpičen, -čna, -o, lotl)red)t. navskriž, freujtoeife, itber§ Srenj, navzdol, bergab, tfjatab. nazaj, priid. naznanilo, -a, ŠRapport, Stnjeige, Sunb» madjung. [fitnbigen. naznani-ti, -m, rapportiren, anjeigen, an« ne, nidjt, nein. S" *>er Sufammenfeiung entfpridjt e§ bem beutfdjen: itn>, n i d) t. nebo, -a unb -esa, §immel (girmament); pl. nebesa, |>immel (Drt ber ©eligen). nečak, -a, 9leffe, ©d)ioefterfofyn. nedelja, -e, ©onntag, 2Bocfje. nedoločen, -čna, -o, mtentfdjieben. nego, fonbern, alš. nedostojen, -j na, -o, unanftanbig. neha-ti, -m, aufljflren, nnterlaffen. nehote, untoiHliirlid), unabfidjtlidj. nejednak, -a, -o, mtgleidj. nekako, einigermafjen. nekam, irgenbtoofjin. nekdaj, einft, eljetnalš. nekdanji, -a, -e, einftig, eljemalig. nekolikokrat, einigemal. nem, -a, -o, ffttmm, fpradjlož. nemaren, -rna, -o, forglož, fpradjlož. nemudoma, eilenbž, bringenb. nepokoren, -rna, -o, mtgeljorfam. nepravilen, -lna, -o, unregelmiifiig. nepremičen, -čna, -o, feft. neskrben, -bna, -o, forgloS. nespameten, -tna, -o, unOernunftig. nesrečen, -čna, -o, unglitdlid). nesti, nesem, tragen. neti-ti, -m, jjeijen. netilo, -a, fceijmatenal. neumnež, -a, Summfopf. neumnost, -i, ®ummljeit. nevaren, -rna, -o, gefa^rlidEi. nevesta, -e, SSraut. nevihta, -e, Ungetoitter. nezadovoljen -ljna, -o, unjufrieben. nezgoda, -e, Ungemad), Ungliid nocoj, Ijeute abenbž. nič, nidjiž. na nič spraviti, 511 ©runbe ridjten. po nič dati, mit SBerluft ettoaž Ijergeben. ničla, -e, 9lult. nikakor = nikar, burdjauž nid)t. nikam = nikamor, nirgenbSIjin. nikdar = nikoli, nie, ntentalž. nimam, ne imeti, nidjt fjabett. nisem, ne biti, nidjt fein. nit, -i, gaben. niti — niti, tteber — nodj. nizek, -zka, -o, nieber, niebrig. nižava, -e, Kieberung. njiva, -e, Sider. nobeden = noben, -a, -o, fein, leiit eirtjiger. noč, -1, SJiacfjt. nočem, ne hoteti, nidjt lootlcn. noga, -e, gujj. nogavica, -e, ©trumpf. nohet, -hta, Sftagel. nor, -a, -o, narrifdj, Berriidt. norčav, -a, -o, albent, tpritfit. norec, -rca, 9?arr. norce pasti, 9iarrenpoffen treiben. nor-eti, -im, fidj toaljnfimtig geberben. nos, -a, ST?afe. na vrat na nos, iiber Salž unb ftopf nosilnica, -e, SEragbaljre, ©iinfte. nositi, nosim, tragen. nositi se = vznašati se, fdjtneben. nosivnost, -i, SCragfaljigfeit. novačanje vojaško, Slffentirung. noša, nošnja, -e, Žradjt, iOiobe. not = noter, Ijinein, berein. nov, -a, -o, neu, frifdj. iz nova, neuerbingS. [Itng. nov&k, -a = novinec, -nca, SRefrut, meu» novci (pl.), ©elb. novčar, -rja, SBantier. novčara, -e, Sani. novica = novina, -e, SReuigteit. novine (pl.), Seitung, Journal, nož, -a, SReffer. nožnica, -e, ffliefferfdjeibe. sabljobodalna nožnica, ©abelbajonnett« fdjeibe. nraven, -vna, -o, fittfam, gefittet. nrav, -i, 9latur, Sftaturell. nudilo, -a, gttmnggmittel. nuj, greif ju! O. Občžn, -a, ©emeinbebiirger. [(irf). občen, -čna, -o, allgemein, gemeinfdjaft* občina, -e, ©emeinbe. občinski, -a, -o, ©emeinbe*. občinski predstojnik, ©emeinbeBorftanb. občinski razvid, ©emetnbe^GEbibenj. občut, -a, ©mpfinbung. občuti-ti, -m, empfinben. občutljiv, -a, -o, empfinblicf). obdaja-ti, -m, umgeben. obdari-ti, -m, befdjenlen. obdava-ti, -m, umgeben. obdelati = obdel-ovati, -ujem, bearbeiten. obdolži-ti, -m, befdjulbigen, jeiljen. obdrž-ati, -im, beljalten, erljalien. obeča-ti, -m, berfpredjen. obed, -a, SKaljI. obednica, -e, ©peifejimmer. obedova-ti, -m, mittagmatylen. obeli-ti, -m, t»eifj madjen, abfdjiilen. obrati, oberem, ablefen, abtlauben. obesi-ti, -m = obeša-ti, -m, aufljiingen. obeta-ti, -m, berfpredjen. obhaja-ti, -m, feiern, feterlicE) begeljen. strah, veselje me obhaja, gurdjt, greube ttmnbelt midj an. obhoden, -dna, -o, umgangltdj. obhodi-ti, -m, umgefjen, bereifen. običaj, -a, fiertommen, ©etooljnljeit, ©e» braudj, ©itte. obilen, -lna, -o, retdjlidj, in gtille. obisk, -a, 33efudj. obiska-ti, -m, obiščem = obisk-ovati, -ujem, befucfjen, su befudjen pflegen. obiti, obidem, umgeben, befaHen. objavi-ti, -m, benadjridjtigen, publiciren. objem-ati, -ljem = objeti, objamem, um* armen. obkroži-ti, -m, umtreifen. oblačen, -čna, -o, toollig, triibe. oblači-ti, -m, anlleiben. — se, fidj anlleiben; untmolfen. oblak, -a, SBoIte. oblast, -i, ©eroalt, SDtadEjt, Seljikbe. oblasten, -stna, -o, mittfitig, geroaltig. oblastnica, -e, SDiadjtljaberin, š>errin. oblastnija, -e, SBeljBrbe, Dbrigleit. obleči, oblečem, anlleiben. oblega, -e, SSelagerung. oblega-ti, -m, belagern. obleka, -e, Sleibung, Slnjug, SKontur. oblesti = oblez-iti, -em, umfen»9l6tbeilung. računski —, SRedjnung^Separtement. oddelit, -a, -o, abgefonbert. odeja, -e, Sede, Šettbede. ode-ti, -nem, pbeden. odet, -a, -o, jugebecft. odganja-ti, -m = odgnati, odženem, toeg« treiBen. odgr-noti (odgrniti), -nem, entijullen, aufbcden. odgovor, -a, 2tnttt>ort. odgovoren, -rna, -o, berantloortlidj. odgovori-ti, -m = odgovarja-ti, -m, ant» ttiorten. oditi, odidem, fortgeben, abreifen. odkaz, -a, SSef^eib, Stefcript. odka-zati, -žem, einen 33efd)etb geben, attmeifen. odkazan, -a, -o, angetoiefen. odklon, -a, SIBroeidjung, StMenfung. odkrbn-iti, -em, toeg&redjen. odkrni-ti, -m, tuegfdjieBen, auf bie ©eite fctjieben. odkritosrčen, -čna, -o, offenberjig. odkupi-ti, -m, ložfaufen, aBtaufen. odlaga-ti, -m, auffd)te6en, »erjogern. odlet-eti, -im, fortfliegen. odličen, -čna, -o, betbottagenb, bor» *ilgticE). odlik-ovati, -ujem se, fid) aušjetcbnen. odljuden, -dna, -o, obe, unfreunblid). odloči-ti, -m, entfcbeiben, BefdjKefien. — se, fidj entfdjliefjen. odlok, -a, S8efd)eib, S3efc^IufS. odloka, -e, ©ntfd)Iuf£-odločnost, -i, @ittfd)Ioffenbeit. odlomi-ti, -m, aBBredjen, abreifjen. odloži-ti, -m, aBlegen, auffdjieBen. odmičen, -čna, -o, bibergent. odmika-ti, -m, ttegrMen, auf bie ©eite riiden. odnes-ti, -em, btntoegtragen. odpad, -a = odpadek, -dka, SKBfaH. odpa-sti, -dem, aBfallen. odpeljati, odpeljem, fortfiibren, entfubren. odpeljati, odpeljem se, fortfatjren. odpira-ti, -m, bfftten, nufntadjen. odpi-sati, -šem, f^rtftftd) antmorten. odpoči-ti, -jem se, auSraften. odpočitek, -tka, SRulje, 9?aft. odpočitnina, -e, Quie§centengcl)aft. odpornost, -i, ŠBiberftanbštraft. odposlati, odpošljem = odpošilja-ti, -m, ctbfenben, meg[d)tcfftt. odpove-dati, -m, abfogen. odprava, -e, 9(bfertigung. odpravnik, -a, (Sjpebitor. poštni odpravnik, ?|$oftejpebitor. odpravi-ti, -m, beljeben, abfertigen, ent* fernen. odpreti, odprem, auffperren, offnen. odpusti-t.i, -m = odpušča-ti, -m, ent« laflen, »erjeiben. odpustnik, -a, 2tbfd)teber. odpuščenje, -a, S8erjeif)ung, SSergebung. odrastek, -tka, gtoeig. odre-či, -čem, uerfagen, abfd)tagen. odredbina, -e, Soje. odredi-ti, -m, beftimnten, Berfiigen. odredi-ti, -m, aufjiel)en, auferjieben. odreši-ti, -m, ertofen, befreten. odri-niti, -nem, aužruden. odsedati = odse-sti, -dem, afifi$en. odsek, -a, 3lbfd)mtt. odsihdob, »on nun ab. odskok, -a, Slbfprung. odsodstvo, -a, SlBlrefen^eit. odstrižek, -žka, Eoitpon. odtrga-ti, -m, abreijšen, abbredjen. odudar, -rja, SRiidftofj, ®egenfto&. odvadi-ti, -m, abgemdljnen. odvisen, -sna, -o, aMjangig. odvreči, odvržem, roegmerfen. odvzeti, odvzamem, tueg», abneljnten. ogel, ogla, ©de. ogel sovršen, ©djeitetecfe. oglišče, -a, ©dpuntt. ogenj, ognja, geuer. ogiba-ti, -m (ogibljem) se = ognem se (česar), auSmeidjen, ntetben. ogleda, -e, 9IuffeJ)er. šolski ogleda, ©djulinfpector. ogledalo, -a, ©piegel. ogleda-ti, -m = ogled-ovati, -ujem, be= feljen, beftcfjtigen. ogleduh, -a, ©pura. 6glje, -a, So^le. ognjičar, -rja, geuertnerfer. ognjišče, -a, iperb, geuerftatte. ogovor, -a, Slnfprac^e, Stnrebe. ogovori-ti, -m, anreben, anfprecben. ogovarja-ti, -m, iibet nadjrebett, ber« leuntben. ogrdi-ti, -m, bejd)TnuJ}en. ogradi-ti, -m = ograja-ti, -m, einjaunen. ograja, ograda, -e, ©injaunuitg, ogromen, -mna, -o, ungebeuer, fe^r grofj. ohol, -a, -o, ftolg, boc£|mutbig-ohr&ni-ti, -m, erfjalten, betoafjren. ojaka, -e, SSerftartung. oje -a, ®eidjfet. oklep, -a, ^anjer. oklepi-ti, -m, bezanjem, okli-cati, -čem, Serlautbaren. okno, -a, genfter. oko, očesa, Sluge, okolica, -e, Utngegenb, UmtreiS. okolišje, -a, §itftengegenb. okop, -a, ©djanje. okopa-ti, -m, utngraben. okoristi-ti, -m, 9iu|en jieben auž ettt>a3. okornost, -i, ©teifbeit. okov, -a, SBefdjIcig, ©djienenbted). okraj, -a, ©egenb, Sejtrf. okrajen, -jna, -o, umliegenb, Sejirfe«. okrajna gosposka, SBejirtžbeborbe. okrajni glav&r, a3eftirfš>bau(3tmatm. okrajni narednik, SBejtrKfelbmebet. okrajni sodnik, Šejirfgridjter. okrepča-ti, -m, ftarfen. okrepčalen, -lna, -o, ftiirfenb. okretnost, -i, ©etoanbfjeit. okritje, -a, ©djirm. okrfig, -a, SČrei§. okrogel, -gla, -o, runb. okrSžen, -žna, -o, ®reiž». okrSžje, -a, ffreiž, ®iftrict. okrožnik, -a, SeHer. ol, -a, SSier. olajša-ti, -m, linbern, erteid)tera. olje, -a, Si; oljnat, -a, -o, btig. omadež-evati, -ujem, beftecfen, bemaMn. omah-noti (omahniti), -nem, ju SSoben futfett. omah-ovati,-ujem, bin unb ber fd)ttmn!en. omami-ti, -m, betaubeu. omara, -e, Naften, ®biffonier-omedl-eti, -im = omedleva-ti, -m, ot)tl' mftdjtig merben. omedlevica, -e, Dbnmad)t. omelo, -a, Skrtmifcb-omeni-ti, -m, erto&fjnen. omika, -e, SBilbung, Sfultur. omil-ovati, -ujem, bebauern. omisli-ti; -m si, (idj etttmž anfdiaffen. omi-ti, -jem = omiva-ti, -m, abtoafdjett. omivalo, -a, SBaf^jeug. omraza, -e, opačina, -e, @jeef§. opa-sati, -šem, untgitrten. opasnost, -i, ©efatjr, ®rifiž. opazi-ti, -m = opaz-ov&ti, -ujem, be« merten, beobadjten. opeša-ti, -m, eratiiben, erliegen. opica, -e, Slffe. opi-sati, -Sem, BefdjreiBen. oplak-niti, -nem, aušfpiiten. opoldne, ju SKittag. opolnoči, uttt 2ftitternad)t. opomba, -e, ©rinnerung, SInmerfung. opominja-ti, -m, erinnern, ermaf)nen. opomni-ti, -m, BetnerJen, erinnern. oponaša-ti, -m, Borluerfen, Berfpotten. oponova, -e, (Srneuerung. opopje, -a, 9la6elgegenb. oporen, -rna, -o, Jjerb. opore-či, -čem, toiberrufen. opozna-ti, -m se, fid) orientiren. oprti-ti, -m, cutBtnbett, auftaben. opravek, -vka = opravilo, -a, 33efcf)af= tigung. opravi-ti, -m, Berrid)ten, BoHenbeu. opravlja-ti, -m, berridjten, Berleumben. opravnica (vojaška), SOtonturžerjeugung. opravnina, -e, gunctionlsutoge. opravništvo = upravništvo, -a, Slbmini« ftration. oprema, -e, 2(u§ruftung. oprez, -a = opreza, -e, $ut, Umfidjt. opreznik, -a, ©djnarrpoften. oprost, -i = oproščenje, -a, Sladifidjt. opusti-ti, -m = opušča-ti, -m, uuterlaffen. orač, -a, 2Wer§mann. orati, orjem, adern, ppgen. ordonanca, -e, Drbonnanj. oreh, oreha, 9fuf§, 3lufšbautn. orel, orla, Slbler. orjak, -a, Siiefe. orodje, -a, SBerljeug. oroslan, -a, Sonje, orožar, -rja, SSaffenfdjmieb. orožje, -a, SBaffen. orožnica, -e, Slrfenat, $eugljau§. orožnik, -a = žandar, -rja, ©enbartn. orožni čžstnik, SBaffenoffieier. os, -i, Stdfjfe (etneš 9iabe§), Sije, ©djarfe. osat = oset, -a, ®iftel. osel, osla, @fel. osip-ati, -ljem se, entbl&ttern, a&faHen. osiv-eti, -im, grau tuerben. oskruni-ti, -m = oskru-njevati, -njujem, berunretnigen. oslab-eti, -im, fc^ttjad) tnerben. oslee = zaslec, -a, ffiragen an Metbern. osnova, -e, Drganifaiion, SSafti, ©runb, Slnlage. osnova vojstva, §eerežorganifation. osnovna resnica, ©runbtualjrljeit. [flacfie. osnovna ploskev, osnovnina, -e, ®runb= osnovna toplota, Kormaltemperatur. osnovni tvor, ©runbgebilbe. osnovnica, -e, ©ruublinie. osoda, -e, ©djidfal, 58erl)angnt§. ostanek, -nka, UberBteiBfel. ostalen, -lna, -o, iibrig. osta-ti, -nem, BerBIeiBen. ostar-eti, -im, altern, alt tnerben. oster, ostra, -o, fdjarf. ostrokoten, -tna, -o, fpi^tointelig. ostrorob, -a, -o, fpigtg. ostrm-šti, -Im, erftaunen, ficf) entfe^en. ostriči, ostrižem, aBfdjeren. ostroga, -e, ©pora. ostrost, -i, ©cftiirfe, ©trenge. ostroumen, -mna, -o, fcfjarffinnig. osvobodi-ti, -m, ertflfen, befreten. osvoji-ti, -m si, fid) peignen, eroBern. ošaben, -bna, -o, tjocijmutljig, ftolj. ošteva-ti, -m, fdjelten. otec, otca, SBater. ote-či, -čem = oteka-ti, -m, fdjtoeHen, anfdjroeffen. oteti, otmem, retten, befreten. otok, otoka, ftnfel otožen, -žna, -o, BetriiBt, traurig. otrp-noti (otrpniti), -nena = otrp-neti, -nim, erftarren. otrobi (pl.), bie Meien. otročnica, -e, SBocbnerin. otrok, otroka, Sino. otroški, otročji, -a, -e, Siinber«, finblid). ovca, -e, ©d)af. ovčji, -a, -e, ©djaf*, ber ©c£)afe. oven, ovna, SSBtbber. overa, -e, §inberni§. oves, ovsa, ipafer. ovi-ti, -jem = ovija-ti, -m, umtoinben. ovršba, -e, ®urdjfitf|rung. ovršalec, -lca, ©jeeutor. davkarski ovršalec, ©teuerejecutor. ozdravi-ti, -m, gefunb madjen, Retten. ozeb-sti, -em, erfrieren. ozek, ozka, -o, eng. ozidje, -a, 9tingntauer, SMauer. oznanilo, -a, Čfrmbmadjung. oznani-ti, -m = ozna-njevati, -njujem, funb geBen, berfiinben. ozre-ti, -m se = ozira-ti, -m se, fidj untfe^en. ožgati, ožgem, anbrennen, anjiinben. oživ-eti, -im, aufleBen. oživi-ti, -m = oživlja-ti, -m, BeleBen. P. Pad, -a, Sad- pada-ti, -m, nad) unb nadj faHen. pahljača, -e, gadjer. pahlja-ti, -m, fiidjetn. pajčina, -e, ©pinnengettiebe. pajek, pajk, -a, ©pirate. palača, -e, ^alaft. palaš, -a, 9|kHafdj. palec, -Ica, ®aumen, palica, -e, ©tab, ©tod. palma, -e, S)3afote. pamet, -i, ©ebodjtmž. na pamet znati, augtnenbig lennen. pameten, -tna, -o, tterniinftig, gefd)eibt. papež, -a, $apft. papir, -rja, ^apier. par, -a, ®antpf. parada, -e, ^arabe. parobrod, -a, ®atnpffdjtff. parostroj, -a, ®atnpfmafd)ine. pas, -a, ©iirtel, gone. pastarička, -e, $Sad)fteIje. pasti, padem, faHen. pas-ti, -em, tuetben. pastir, -rja, §irt. pastirski, -a, -o, §irten=. pašnik, -a, SBeibe, ®rift. patrola, -e, $atrouitte. patrolovodja, -e, $atrouiffefu!)rer. patronjak, -a, i$atrontaftf|e. pav, -a, Spfau. pavola, -e, SSautttttioffe. pavolnat, -a, -o, baumttiollen. pazi-ti, -m, adjten, aufmerfen. pazljiv, -a, -o, ad)tjam, aufmerffant. pazuha, pazduha, -e, 9(d)fel. peč, -i, Dfen, gelfentoanb. pečat, -a, ©iegel, ©tempel. pečati-ti, -m, fiegetn. peči, pečem, baden, braten, brennen. ped, -i, ©pamte. pehota, -e = peštvo, -a, .gnfanterie. pehotni polk = pešpolk, Jjnfantene« Stegitnent. pek, -a, SBader. pekarija, -e, 33aderei. pekarnica, pekarna, -e, 93ad{)au§. peklo, -a, |>oIIe. peklenec, -nca, §BEengeift. pelin, -a, SBermut. pelja-ti, -m (peljem), fiifjren, faljren. pena, -e, ©djaum. pen-eti, -im, fdjaumen. penez, -a, 3Kiinje, (Mbftiid. penica, -e, ©ragtnude. pepel, -a, Slfdje. prati, perem, toafd^en. perica, -e 2Bafd)erin. perilo, -a, SBafcfje. perišče, pergišče, -a, etne gauftooll. perje, -a, ©efieber, gebern. pernat, -a, -o, beftebert. pero, peresa, geber, SMatt. perot, -i = perotnica, -e, gliiget. perotnina, -e, ©efliigel, geberoiel). prst, -a, ginger. prst, -i, (Srbe, ®atnnterbe. prtljaga, -e, ©epiid, SJagage. prvi, -a, -o, erfter. pes, psa, §unb. pesji, -a, -e, §unbš«, pnbiftf). pesek, -ska, ©anb. pesen, -sni = pesem, -smi, £ieb. pesmarica, -e, Sieberbud). pesnik, -a, ®td)ter. pesniški, -a, -o, bidjterifd). pesništvo, -a, ®id|t!unft. pest, -i, gttujt. peša-ti, -m, matt tnerben, erntiiben. peščen, -a, -o, janbig. pešec, -šca, gufiganger, Qnfanterift. peštvo, -a, Qnfanterie. pešhod, -a, gufgmarjd). peška bitnica, gufžbatterie. peta, -e, $erfe. petek, -tka, greitag. petelin, -a, §aljn. petje, -a, ©efang. peva-ti, -m, fingen, ju fingen pflegen. pevec, -vca, ©iinger. piči-ti, -m, fted^en. piha-ti, -m (pišem), blafen, ttteljen. pihlja-ti, -m, faufetn, fadjefe. pih-noti (pihniti), -nem, einntal blafen. pijan, -a, -o, betrunfen. pijanec, -nca, Irunlenbolb. pijonir, -rja, Spitranter. pijonirska kompanija, 9|5ionnier«(£oOT« pagnte. pika, -e, ^ife; $un!t. pika-ti, -m = pik-noti (pikniti), -nem, fted)en. pila, -e, geile. pili-ti, -m, feilen. pilhalovka, -e, 5|Sttfjarfc§e Sod)maftf)tne. pis, -a, ©djrift. pravopisje, -a, Drt|ogral)fyie. pisan, -a, -o, bunt, »ielf&rbig. pisarnica = pisarna, -e, Sanjlei. pisatelj, -a, ©djriftftetler. pisava, -e, ©djreibart, ©oneept. pismenka, -e, ®ud)ftabe. pismo, -a, ©d)rift, SBrief. pisker, -kra, ®opf. pišče, piščeta, §itl)nd)en. pisati, pišem, fd)reiben. pita-ti, -m, fragen, forfdjen. pita-ti, -m, fiittern, tnciften. piti, pijem, trinten. pivarna = pivarniea, -e, SBr&ufjauš. pivnica, -e, ©cf)enfe, ®rinfl)au3. pivo, -a, SBter. plača, -e, 93ejal)Iung, 8i>I)nung. [bejal)len. plača-ti, -m = plač-evati, -lijem, ja^Ien, plačilo, -a, galjlung. plaka-ti, -m (plačem), toeinen. pladenj, -dnja, Setter. plah, -a, -o, furdjtfam, fdjiidjtern. plamen, -ena, glamtne. plamt-eti, -im, flammen. planina, -e, SItpe. planjava, -e, ©bene. plašč, -a, SKantel. plašen, -šna, -o, fnrdjtfant, fcljeu. plaši-ti, -m, fdjeu ntadjen, fdjrecfen. platnen, -a, -o, leinett. platno, -a, Seinttmnb. plav, -a, -o, btonb, bfan. plava-ti, -m, fd)it>immen. plaz, -a, ©dmeelatotne. pleča (pl), ©djuftern. pleče, -eta, ©djnlterblatt. pleme, -mena, ©efd)Iecl)t, ©tatnm. plemenit, -a, -o, abefig, ebel. plen, -a, S3eute, SRaitb. pleni-ti, -m, plitnbent, Seute ntacl)en. ples, -a, jEan^. plesalec, -Ica, Sanjer. plesati, plešem, tanjen. plesniv = plesnjiv, -a, -o, fd)immeKg. plesti, pletem, fled)ten. pleti, plevem (plejem), jaten. pleva, -e, @£ren; pleve (pl.). pleza-ti, -m (pležem), Hettern. pliska, -e, 33ad)ftelje. plitev, -tva, -o, feidjt, ffacE). plju-noti (pljuniti), -nem, aužfpuden. pljuva-ti, -m, fpuden, auSfpeten. pljuvalnica, -e, ©pucfnapf. plodovit = plodoviten, -tna, -o, frndjtbar. ploska-ti, -m, flatfdjen. plošča, -e, $Iatte. plot, -a, Qaun. pluča (pl.), Sunge. plučnica, -e, £nngenfud)t. plug, -a, 5|Bflug. po, auf, an, in, nad); b«, ber». pobeg-noti (pobegniti), -m, entflieljen. pobrati, poberem, aufljeben. — se, ftd^ fortpacfen. pobočnik, -a, Slbjntant. poboj, -a, ©d)aratit|el, 9iieberlage. počastenje, -a, ©^renbejeigung. počastitev, -tve, Slušjeidjnung. počesati = česati, češem, Jatntnen. poč-eti, -nem = počenja-ti, -m, anfangen. poči-ti, -jem, au$nil)en, »rafteit. poči-ti, -m, berjten. počitek, -tka, 3laft. počija-ti, -m, rnl)en, raften. počuti-ti, -m se, fidj befinben. podari-ti, -m, fd)en!en. poda-ti, -m, reidjen, geben. poda-ti, -m se, fid) begeben. podi-ti, -m, jagen, treiben, »erfolgen. podjeda-ti, -m, unterfreffen. podkupi-ti, -m, ertaufen, beftedjen. podkva = podkova, -e, §nfeifen. podkova-ti, -m, befdjlagen. podkop, -a, SJiinne. podloga, -e, Unterlage. [tfjanig. podložen, -žna, -o, untergeben, unter« podnebje, -a, §itnntet§ffrid), SKnta. podoba, -e, ©eftalt, gorat, podoben, -bna, -o, iitjnlidj. pododdelek, -lka, tlnterabtljeilung. podpira-ti, -m, unterftitgen. podpis, -a, tlnterfdjrift. podpi-sati, -šem = podpis-ovati, -ujem, unterfdjreiben. podpolkovnik, -a, Dberftlieutenant. podpoveljnik, -a, tlntercomtnanbant. podpora, -e, ©tii|e, Enterlage. podproga = podsedlica, -e, Untergnrte. podrazdelek, -lka, Unterabtfjeilnng. podrt, -a, -o, »erfatten. podrtina, -e, Sftuine, Serfall. podredi-ti, -m, nnterorbnen. podstopi-ti, -m se, fid) erfiifjnen. poduči-ti, -m, beleljren, nnterrid)ten. poduk = pouk, -a, £el)re, SBete^rung. podvoji-ti (hitro stopiti),-m, berboppeln. pogajalec, -lca, Sfkrtatnentar. pogan, -a, ipeibe. pogi-noti (poginiti), -nem, untergef)en. poglavar, -rja, Dbertjaupt. deželni poglavar, Sanbežbauptmann. poglaviten, -tna, -o, Ijauptfadjlid), feaupt'. pogled, -a, Slnblid, 93Iicf. pogleda-ti, -m, btiden, anfdjauen. pogodi-ti, -m se, iibereinJomnten. pogoj, -a, Sebingttng. pogovori-ti, -m se = pogovarja-ti, -m se, fid) befpredien, beratfjen. pogreši-ti, -m = pogreša-ti, -m, Bermiffen. poguba, -e, SSerberben, 8lutn. pogubonosen, -sna, -o, Berberbltd). pogum, -a, ŠJtutl). pogumen, -mna, -o, nttttf)tg, JjerjJiaft, entfcf)toffeit. [feit. pogumnost, -i, ©ntfd)loffenI)eit, Xapfer» pohišje, -a, §anžgeriitl)e. pohleven,-vna,-o, bentiitf)tg, fanftmutt)tg. pohoditi, pohodim, ^ertreten. „ [geben. pohujša-ti, -m, berfdjlimtnern, IrgerniS poiskati, poiščem, auffudjen. pojdem, id) merbe geljen. peti, pojem, fingen. pok, -a, ®natt, ©dmal^aitt. poka-zati, -žem, jeigen. pokloni-ti, -m se = poklanja-ti, -m se, fid) Berbengen. pok-noti (pokniti), -nem, fnaUen, Iradjen. pokoj, pokoja, Stulje, griebe. pokonča-ti, -m, jugrunbe ridjten, jerftorett. pokoren, -rna, -o, get)orfam. pokornost, -i, ©eljorfam. pokori-ti, -m se, biigen, ŠBufje iJjujt. pokrepč&nje, -a, ©tarfuug, Sobujtg, ©r« frifrfjung. pokri-ti, -jem = pokriva-ti, -m, bebeden, jubedfen. pokusi-ti, -m = pokuša-ti, -m, fofte bertoftett. pol, fialb. polasti-ti, -m se, fid) bemad)tigen. poletna odevka, ©otnmerbede. poletna vojna, ©omttterfelbjug. poldan, poldne, SJKittag. poldanski, -a, -o, aKittag§». polega-ti, -m, fid) legen. poleten, -tna, -o, fomtnerlidj. poletje, -a, ©ommer. polh, -a, SBiHtdj. poli-ti, -jem = poliva-ti, -m, begiefjett polje, -a, gelb, ©efilbe. polk, -a, Regiment. polkompanija, -e, §o!bcontpagttie. polkovnik, -a, Dberft. polkovni raport, SJegiittentšrapport. polkovni tabor, 3legimettt§Iager. polkovni ukaz, 9iegitnent§befel)l. poln, -a, -o, boli. polni-ti, -m, fitUett. polnoč, -i, !JKittentadjt. polovica, -e, §atfte. polovod, -a, §alfoug. polškadrona, -e, §albe§cabron. položi-ti, -m, legen, Ijiulegett. polzek, -zka, -o, fdjtupfrig. polž, -a, ©djttede. pomaga-ti, -m, fjetfcrt, uuterftit|en. pomen, -a, ©inn, 93ebeutung. pomeni-ti, -m, bebeutett. pomikalnik, -a, ©djuber. pomil-ovati, -ujem, bemitleiben. pomisli-ti, -m, bebenfen. pomlad, -i, gritprtg. pomladanski, -a, -o, gritljlingS«. pomni-ti, -m, gebenlert, fid) erinnern. pomoč, -i, §ilfe. pomoči, pomorem, Ijelfen. pomori-ti, -m, tobten, itiebernte|eln. ponaredi-ti, -m, nctd)macf)ett. ponaša-ti, -m se, fid) betragen. ponavlja-ti, -m = ponovi-ti, -m, ertteuern, tuieberljolen. pondeljek, -ljka, 3Koittag. poniža-ti, -m = poniž-evati, -ujem, be= trmtljigen, entiebrigett. ponižen, -žna, -o, bemittljig. ponočna patrola, Sftadjtpatrouitte. ponočna straža, 9iad)ttoad)e. ponočni pošt, !ftad)tpoften. ponovi-ti, -m, ttrieberljolen. ponudi-ti, -m = ponuja-ti, -m, onbieten, barbieten. poolji-ti, -m, etnolen. popeljati, popeljem, idj tserbe fitljren. — se, idj tuerbe fafjren. popisati, popišem = popis-ov&ti, -ujem, befcftretbeu. popoldne, jtadjtnittagS. popoln, -a, -o, soUfommett. popotnik, -a, šfteifenber, SBanberer. popotovanje, -a, ŠReife, SBauberung. popot-ovati, -lijem, reifen. popraša-ti, -m, fragett, befragett. poprava, -e, 93erid)tigung, StuSbefferung. popravi-ti, -m = popravlja-ti, -m, auž« beffern. popred, poprej, friiijer, jubor. porabi-ti, -m, berbraudjett, bertoenbett. porajta-ti, -m, beacbten. poravna-ti, -m, aužgleidjen. poroči-ti, -m = poroča-ti, -m, auftrogen, berid)ten. poročnik, -a, Sieuteuant. porodi-ti, -m, gebaren. — se, geboren trerben. poroka, -e, Srauuttg, SBerntaljlUHg. posadka, -e, ©arrtifon. posamezen, -zna, -o, einjetn, poseben, -bna, -o, fonberbar. posel, -sla, Sienftbote, SSote. posestnik, -a, SBefiger. posestvo, -a, 58efi£, S3efi|stl)um. poskusi-ti, -m = poskuša-ti, -m, ber= fud)en. poslanec, -nca, ©efattbter, ®eputirter. državni —, SReidjžrutfjžabgeorbneter. deželni —, 2anbtag3abgeorbneter. poslati, pošljem, fenbett. poslednji, -a, -e, ber lejjte. poslopje, -a, (Sebftube, ^Jalaft. poslovi-ti, -m se, 3lbfd)ieb neljtttett. posluh, -a, ©e£)fe, Slufmerffamfett. posluša-ti, -m, anljoren, juprett. poslušalec, -lca, guprer. poslužen, -žna, -o, bieuftfertig. posluži-ti, -m se, fidj bebienen. posmehava-ti, -m = posmeh-ovati, -ujem se (komu), fpotten, Ijofjuladjen. posnema-ti, -m, nad)afynten. posodi-ti, -m = posoj-evati, -ujem, leiljett, barleiljen. pos6da, -e, ©efdjirr. posojilo, -a, ®arte^eu. pospravi-ti, -m = pospravlja-ti, -m, auf« raumen. posrednik, -a = posredovalec, -lca, SSer« mittler. postaja, -e, ©tation. postati, postojim = post&ja-ti, -m, fteljen bleiben. postava, -e, ©efeg. postaven, -vna, -o, gefe|5licf). postavi-ti, -m = postavlja-ti, -m, fe|jen, einfe^en. postelja, -e = postelj, -i, 33ett. posteljnjak, -a, 93ettftatte, SaBalette. postlati, posteljem = postilja-ti, -m, aufbetten. postojanka, -e, ©tettung (eingenommen »on ©ruppen). postopa-ti, -m, miifjig geljen. posuši-ti, -m, trodnen. posvet-ovati, -njem se, beratljfdjlagen, fid) beratben. pošast, -i, Ungeljeuer. pošilja-ti, -m, fenben, fdjiden. pošt, -i, $poften. pošta, -e, $oft, »riefpoft. pošten, -a, -o, reblid), ebrlid). poštenjak, -a, ©brentnann. postrelja-ti, -m, (nadj ber 9Jeibe) nieber« fdjiejjen. pot, -a (-i), SEeg, ©eljtoeg. pot, -u, ©cbtneifj. poteg-niti, -nem se (za koga), fidj je« ntanben annebnten. potreti, poterem, jerbredjen, jerbriiden. poti-ti, -m se, fdjtuigen, fdjtoeifjen. potni list, 9teifepafS. potnik, -a, fie^e popotnik, potok, potoka, 58ad). potolaži-ti, -m, troften. potovni hod, ŠReifentarfd). potoži-ti, -m se, fidj bellagen. potrati-ti, -m, Berfd)tt)enben, Berbraudjen. potrdi-ti, -m, beftatigen. [tiren, potrdi-ti, -m (med vojake vzeti), affen« potrt, -a, -o, jerJnirfdjt. potrpežljiv, -a, -o, gebulbig. potreba, -e, SJotlj, ®ebiirfni§. potreben, -bna, -o, notf)tt>enbig, beburftig. potreb-ovati, -ujem, braudjen, benotljigen. potrudi-ti, -m se, fidj befleifjen, betniifen. potuh-noti (potuhniti), -nem se, ftitt toerben. potuhnen, -a, tiidifdj, Berfd)lagen. poudari-ti, -m = poudarja-ti, -m, betonen. povrn-iti, -em se, riid(el)ren. pove-dati, -m, fagen, ev$at)len. povelek, -lka, ©ommanbotnort. povelje, -a, S3efeIjT. poveljnik, -a, (Soratnanbant. poveljstvo, -a, (£omntanbo. — pomorsko, 3)}arine«(5otmnanbo. poveljstvo deželnega vozarstva, Sanbež« Xrain«Sonttnanbo. povikšati, povišan biti, oBaneiren. povišanje, -a, S3eforberung, SlBaneement. povodec, -dca, Seitfetl, §alfterftrid. povodenj, -i = povčdnja, -e, ttber« fdjtoetnmung. povoz, -a, Srain. povr-noti (povrniti), -nem = povržča-ti, -m = povrač-evati, -ujem, bergelteu. povzdig-noti (-niti), -m = povzdig-ov&ti, -ujem, aufbeben, erfjeben. pozabi-ti, -m, Bergelten. pozdrav, -a, ©rufj. pozdravi-ti, -m = pozdravlja-ti, -m, be» griigen, griifjen, falutiren. pozdravilni strel, SalBe. pozen, -zna, -o, fpfit. pozna-ti, -m, fennen. poznan, -a. -o, befamtt. pozor! §abt Sldjt! pozoren, -rna, -o, adjtfant. pozneje, fpater. poželenje, -a, SBerlangen, Segierbe. požre-ti, -m, Ijinabfdjluden. požrešen, -šna, -o, gefrttjjig, fc^melgerifc^. požrešnost, -i, ©efrafjigfeit, ©djtoelgerei. prgišče, -a, gauftboll. prsi, -ij (pl.), Sruft. prsketa-ti, -m (prskečem), Jniftern. prst, -a, ginger, ge^e. prst, -i, Srbe. prstan, -a, 3ting, gingerring. prtič, -a, !£ifd)tud). prvak, -a, SJlagnat, giiljrer. praded, -a, llrgrofjBater. prag, -a, ©djtnette. prah, -a, ©taub. strelni prah, ©d)iefjbutBer. prapor, -a, galjne. praporček, -čka, galjnentrSger. praprot, -i, garnlraut. praša-ti, -m, fragen. pratež, -a, ©epad. pratika, -e, ®alenber. prav, -a, -o, redjt, tnabr. pravda, -e, SRedjt, SRec^tžfrage. pravi, -a, -o, edjt. pravica, -e, 9ted)t, ©erecbtigfeit. pravičen, -čna, -o, aeredjt. pravičnik, -a, ber ©eredjte. pravilen, -Ina, -o, regelmiifjig, reglementž« majjig, ridjtig. pravilo, -a, Šiegel, 35orfd)rift. pravi-ti, -m, fagen, erjiiblen. pravljica, -e, SJtardjen, Sage. prazen, -zna, -o, teer. praznik, -a, geiertag, gerientag. praznoča, -ota, -e, Seere. prazn-ovati, -ujem, feierit. prazen, -žna, -o, feierlidj, fonntiiglidj. prebivalec, -lca, S3e)BoI)ner. prebiva-ti, -m, motinen, fid) anffjatten. pree, precej, gleidj, fogleitf), fofort. prebre-sti, -dem, burdjtBaten. predela-ti, -m, umarbeiten. predivo, -a, ©efpinnft. prednik, -a, SSorbermamt. prednji, -a, -e, Borbere, Borige. predpis, -a = propis, -a, SSorfdjrift. predpoldne, Bormittog§. predovka, -e, SBorberlaber. predrzen, -zna, -o, fred). predsednik, -a, S8orfi|enber, 5|5riife§. predstava, -e, 5$riifentirung, SSorftettung. predstojnik, -a, S3orftel)er, $orgefe|ter. preganja-ti, -m, berfotgen, Bertreiben. pregleda-ti, -m = pregled-ovati, -lijem, bnrdjfeljen, burdjfdjauen, »ifitiren. pregledni zbor, SontroteBerfammlung. pregled, -a, 9Knfterung, SRebne. pregnanec,-nca, SŠertriebener, SSerbannter. pregovor, -a, ©prid)toort. pregrešek, -ška, 33ergeljen. pregreši-ti, -m se, ftdi Berfiinbigen. prebladi-ti, -ni se, fid) Berfiiijlen. preiskava, -e, Unterfudjung. preisk-ovati, -lijem, unterfndjen. preiskovanje, -a, Unterfndjnng. preiskovalna komanda, ©treifcontmanbo. preja, -e, ©efpinnft. preje-ti, prejmem = prejema-ti, -m, em» pfangett, itberneljmen. prekop, -a, 2BaH. preli-ti, -jem = preliva-ti, -m, Bergiefjen. premaga-ti, -m, iibertoinben, beftegen. premenjava, -e, Slblofung. premišlj-evati, -lijem, bebenfen, iiberlegen. premoč, -i, Ubermad)t. premožen, -žna, -o, Bermogtidj. prenagel, -gla, -o, Boreilig. prenaša-ti, -m, ertragen. prenehoma, unterbrodjen. prenoči-ti, -m, iibernadjten. prepad, -a, 2Ibgrunb. prepir, -a, 8an!, ©treit. prepira-ti, -m se, janfen, ftreiten. prepirljiv, -a, -o, janffiidjtig, ^ftnftfcJi. prepi-sati, -šem, iiber», abfdjreiben. prepreči, -m, umfaannen. prepriča-ti, -m, iiberjeugen. prerov = prorov, -a, £unnel. presadi-ti, -m = presaja-ti, -m, it&er» pflanjen. presedlži-ti, -m, nmfatteln. preseli-ti, -m se, uberfiebeltt. presila, -e, Ubermadjt. presledek, -dka, QnterBatt. prestavi-ti, -m = prestavlja-ti, -m, iiber* fe^en, tranšferiren. pretekel, -kla, -o, »erfloffen, Bergangen. preti-ti, -m, brofjen. pretrp-eti, -im, erbnlben, anžfteljen. prevara, -e, 5Eaufdjnng, 33etrug. prevari-ti, -m, tiiufd)en. preudarja-ti, -m, iiberlegen, nad)benfen. previden, -dna, -o, Borfidjtig. prevodi-ti, -m, iiberfefcen. prevod, -a, Uberfegung. prevor, -a, ©perrijolj, Guerbalfen. prevoz, -a, Sranžport, Uberfuljr. prevoznica, -e, £ran§port§Ijau§. prevrat, -a, llmhmljung. pre-vzeti, -vzamem se, fid) uberneljmen. prezgodaj, p friil). priča, -e, geuge, Slugenjenge. pričaka-ti, -in = pričak-ovati, -ujem. ertoarten. pričujoč, -a, -e, gegentoiirtig. prid, -a, SRufcen, gleifj. prida-ti, -m, juueben, beifiigen. pridelek, -lka, ^žrobuct, ©rroerb. pri-ti, -dem, fommen. priden, -dna, -o, fleiftig, brab. pridnost, -i, gleifj. [toinnen. pridobi-ti, -m, ertnerben, erobern, ge» prigodi-ti se, -m, fid) ereignen. prihaja-ti, -m, anfontmen. prihod, -a, SInfunft. prijatelj, -a, grennb. prijateljski, -a, -o, frennbfdjaftlidj. prijateljstvo, -a, grennbfdjaft. prijazen, -zna, -o, freunblidj, nttlb. prijema-ti, -m (prijemljem), aufnel)men. prijeten, -tna, -o, freunblid), angeneljm. prijeti, primem, angretfen, erfaffen. prijezdi-ti, -m, ^ureiten, geritten fommen. prikazen, -zni, @rfd)einung. priklanja-ti, -m se, fid) Berbeugen. prilepi-ti, -m, anffpannen, aufpiden. priljiibi-ti, -m se, gefallen, in ©nnft fommen. priljuden, -dna, -o, teutfelig, freunblid). priložnost, -i, ©elegenljeit. primer, -a, SBeif^iel, SOtufter. primeren, -rna, -o, angemeffen, jtned« mafcig. primeri-ti, -m = primerja-ti, -m (kaj čemu), Bergleidjen. primirje, -a, Saffenftitlftanb. prines-ti, -em, bringen. pripeka-ti, -m, htennen (solnce). pripeljati, pripeljem, berbeifiiljren. prip-eti, -nem, anfdjnnllen. priporoči-ti, -m = priporoča-ti, -m, em* pfeljten, anempfefjlen. pripovedka, -e, ©age, ©rja^Iung. priprava, -e, SSorbereitung. pripravi-ti, -m = pripravlja-ti, -m, ju» bereta, priprega, -e, SBorfpann. priprost, -a, -o, einfad). priročen, -čna, -o, Ijanbfam, bequem. priroda, -e, SJatur. prisega, -e, ©djhrar, ®ib. prise-či, -žem = prisega-ti, -m, fdjtoiiren. prisili-ti, -m, stningen, notfjigen. prisolnce, -a, ©onnfeite. pristanišče = luka. pristav, -a, SSlbjunct. prisvoji-ti, -m si, jueignen. pritoži-ti, -m se, fidj beflagen. privadi-ti, -m, angerootjnen. privošči-ti, -m, Bergonnen. prizade-ti, -nem se, ftd) befleifjen, fidj ajtiilje geben. prodaja, -e, SSerfauf. na prodaj, jum SBerfauf. proda-ti, -m = prodaja-ti, -m, berlaufen. prod, -a, ©anbbanf. prognaneo, -nca, SBerbannter. promotranje, -a, 3teeognožeirung. promotreva-ti, -m, reeognoSciren. prorok = prerok, prorok-a, *(5ropljet. prorok-ovati, -ujem, ^ro^^ejet^ert. prosinec, -nca, Qanner. prositi, prosim, bitten. prosjak, -a, S3ettler. proso, -a, §irfe. prost, -a, -o, frei, einfadj. prostak, -a, ©emeiner, ^nfanterift. prostovoljen, -ljna, -o, freitmlltg. prostor, prostor-a, ŠRaunt, prostoren, -rna, -o, geraumig. prostorje, -a, Socalittit. prostost, -i = prostota, -e, greiljeit. prošnja, -e, SBitte. protiven, -vna, -o, entgegengefefct, feinblid). protivnik, -a, ©egner. protje, -a, ŠKetfig. pšenica, -e, SBeijen. ptica, tica, -e = ptič, -a, SSoget. ptuj, -a, -o, fremb. pnhanje, -a, 9taud)en. puht-eti, -im, bomben, pust, -a, -o, trmft, obe. pusti-ti, -m = pušča-ti, -m, taffen. pustinja, pustota, -e, ©inobe. puščava, puščoba, -e, SBiifte, Gšinbbe. puščavnik, -a, ©infiebler. puši-ti, -m, raudjen. puška, -e, gtinte, Siidjfe, ©djielgettiebr. puška pehota, Snfanteriegetoeljr. puška repetirka, 9tepetirgeh)ebr. puško nastaviti na lice, bag ©eioeljr in Slnfdjlag bringen. R. Ež, rži, SRoggen, Korn. rabi-ti, -m, gebraudjen. raca, -e, @nte. računi-ti, -m = računa-ti, -m, rerfjtiett. račun, -a, SRedjnung. računski narednik, 9teebet. računstvo, -a, Sftedjenfunft. rad, -a, -o, gern, ttiittig. radost, -i, greube, gr6I»lic^feit, grobfntn. rad-ovati, -ujem se, fidj freuen. radoveden, -dna, -o, neugierig. rahel, -hla, -o, toder, leife. rajni, -a, -o, felig, berftorben. rak, -a, Srebž. račji, -a, -e, tebS*. rama, -e, ©djulter, Sldjfel. ran, -a, -o, friil), friiljjeitig. za rano, fritfj ntorgenl. rana, -e, SBunbe. rani-ti, -m = ranja-ti, -m, »erttmnben. ranjenik, -a = ranjenec, -nca, 58er= munbeter. ras-ti, -tem, hmcfjfen. rastlika, rastlina, -e, ^flanje, ©etuadjg. rastlinstvo, -a, ^ftanjenttielt, »reicE). raven, -vna, -o, eben, flact), gerabe. ravna-ti, -m se, ficb ric£)ten. ravnilni oddelek, ŠRidjtungžabtbeifung. ravnina, -e, Gčbene. ravnatelj, -a, ®ireetor. ravna-ti, -m, ric£)ten. raz, jer«, aušeinanber, ber«, ent*. razdeli-ti, -m, jerfljeilen, »ertljeilen. razdira-ti, -m, jerftoren, nieberreijjen. razen, -zna, -o, »erfdjieben, mannigfaltig. razglaša-ti, -m = razglaš-evati, -ujem, belannt ntadjen. razglas, -a, SBerlautbarung, ffunbgebung. razgled, -a, Slušficbt. razgledba, -e = razgledovanje, -a, SRe= eognošeirung. razgovarja-ti, -m se, fidj befpredjen. razgovor, -a, Unterrebung. razjezi-ti, -m, erjiirnen. razkadi-ti, -m = razkaja-ti, -m, jer« ftreuen. razlega-ti, -m se, tmeberfjallen, erfdjalten. različen, -čna, -o, »erfdjieben. razloži-ti, -m, aužeinanbertegen, erbrtern. razmera, -e; SSerb&ttniž. razmesari-ti, -m, jerfteifdjen, »erunftatten. razode-ti, -nem = razodeva-ti, -m, offen« baren. razoglžv, -a, -o, batljaupt, unbebedt. razoroženje, -a, ®emobitifirung. razpad, -a, gerfatt, ghnft. razpostavi-ti, -m, aužftetten. razpot, -a, SŽreujtbeg, ©dieibetoeg. razprti-ti, -m, au§breiten, ložbinben. razprostira-ti, -m, auSbreiten, aužbebnen. razpusti-ti, -m = razpušča-ti, -m, ent= taflen. razred, -a, Slbtfieiluitg, ©lafje. razsodba, -e, ©ntfcbeibung, Urtbeil. razsodi-ti, -m, beurtijeilen, entfd^eiben. razsrdi-ti, -m, erjurnen, aufbringen. razširi-ti, -m = razširja-ti, -m, aus« bretten. raztrga-ti, -m, jerreifien. raztres-ti, -m, jerftreuen. raztreseno vojevanje, jerftreute ged)tart. raztolin&či-ti, -m, berbolmetfdjen, erflftren. razum, -a, SBerftanb. razumen, -mna, -o, Berftanbtg. razume-ti, -m, berfteben. razumljiv, -a, -o, fcerftanblidj. razuzdan, -a, -o, jugelloš, nužgelaffen. razuzdanost, -i, giigellofigfeit, SJu<§« gelaffenbeit. razvadi-ti, -m, bertoBbnen. razvalina, -e, 9?uine, Sdjutt. razveseli-ti, -m, erfreuen, ergb|jen. razvid, -a, ©infidjt. razvid-eti,-im, ©infidjt nebmen, beficbtigen. razvidnost, -i, ©bibenj. razvidnostni urad, razvidnostna gosposka, ©biben^Sebbrbe. razvodnik, -a, ©efreiter. razžali-ti, -m, beleibigen. risber, -i, Slbbang, 3iippe. reč, -i, ©arije, ®ing, SESort. re-či, -čem, fagett, auSfprecben. rečnik, -a, SBorterbud). red, -a, Drbnung, Sfteifie, ©lafje, ©Keb (in ber Slufftettung), Drbre. redek, -dka, -o, fc^iitter, felten. reden, -dna, -o, regelm&fjtg, orbentlid). redovni, -a, -o, Siniett«. redovno vojstvo, £inien*§eer. redovna komisija, £inien=©ommiffion. redi-ti, -m, na^rert. redovnik, -a, DrbenSbruber, 2Jibndj. rejenček, -čka = rejenec, -nca, ^Pflegliitg, Ssgiing- rejenka, -e, $ftegetod)ter. reka, -e, glufž, ©trotn. remen, -a, 8liemen. rep, -a, ©djtorif, (Stud 3Sieb). repa, -e, Siiibe. repar, -rja, 33a|en. repenči-ti, -m se, fid) breit madjen. res, fiirtuabr, in ber 5El)at. resa, -e, DliSpe, bie ©pt§e ber $bre- r«sen, -sna, -o, resnoben, -bna, -o, ernft. resnica, -e, SBabrbeit. resničen, -čna, -o, tuabrbaft. rešeto, -a, 3teuter, ©ieb, gutterfcf|tt>inge. rešitelj, -a, ©rlofer. reši-ti, -m, erlofen, befreien. reva, revščina, -e, ©fenb. revež, -a, Strmer, ©lenber. rezalo, -a, Minge. rezerva, -e, Keferbe. [3feferbe. rezerva sprednjih poštov, SBorpoften* — sprednje straže, S3orbut=9teferbe. — stranske straže, ©eitenbut=9teferbe. rezervnik, -a, SReferbift. rezati, režem, fdjneiben. riba, -e, gifdj. ribič, -a, gifdjer. rija, -e, ŽRoft. rijast, -a, -o, roftig. risanica, -e, gejogenež 3?obr, gejogenež ©etoebr. robec, -bca, ©djmtpftudj, Sadtudj. ročnost, -i, ©etnanbtfjeit, 93ebenbigfeit. roč, -a, §anbgriff. ročna granata, §anbgranate. ročni konj, §anbpferb. ročno orožje, §anbtbaffe. ročna puška, §anbfeuertt>affe. rod, -u, SBotfSftamm, ©efd)led)t. rodbina, -e, S3ertoanbtfd)aft, gamtlie. roditelj, -a, ©rjeuger, pl. ©Itern. rodi-ti, -m, gebaren; rojen, geboren. — se, geboren toerben, geburtig fein. rodovina, -e, ©efdjled)t, gamilte. rodoljub, -a, patriot, rodoviten, -tna, -o, frudjtbar. rog, -a, §orn. [fe^en. rogat, -a, -o, gebbrnt, mit §ornern ber* roga-ti, -m se, fpotten, berfobnen. roj, -a, Sdjtoarm. rojak, -a, Sonbštnann. rojenica, -e, $arje, ©eburt§gottin. rojsten, -stna, -o, ©eburt§». roka, -e, §anb. rokav, -a, Strmel, rokavica, -e, §anbfdjub-rokodelec, -lca, !g>anbft>er!er. rokovanje s puško, ©etoe^rgriff. ropar, -rja, ŠRSuber. ropot,, -a, ©etbfe. ropotž-ti, -m, litrmen. rosa, -e, £bau-roti-ti, -m se, fdjftoren. rov, -a, SSertiefung, ©raben. rovokop, -a, SJtineur. roža, -e, JRofe; rožica, -e, 9lo§Iein. ruda, -e, @rj, 3KetaE. rudeč, -a, -e, rotfi. rudečica, -e, 9?otf)e, Sdjamrbtbe. rujav, -a, -o, braun. rumen, -a, -o, rdtljlidj, golben, gotbgelb. ruta, -e, Šinnentudj, §al§tudj. S. Sad, -u, grud)t; sadje, -a, Dbft. sadi-ti, -m, fe£en, pflanjen. sah-noti (-niti), -nem, melfen, abluelfen. saj, vsaj, tt>enigften§, bod), freilicf). sam, -a, -o, allein; samo, nur, altein. samec,-mca, ©injelnlebenber; 2Ranntf|en. samica, -e, bte ©injetnlebenbe; SBeibdjen. samokres, -a, $ifto!e. samostan, -a, SHofter. samoten, -tna, -o, einfant. samoten zapor, ©ittjelarreft. samota, samoča, -e, ©infamfeit. samouk, -a, Slutobibact. samovar, -rja, £od)ntafcf)ine, ©d)nellfieber. sani, -ij (pij, ©d)Iitten. sanje (pl.), Žraunt. sapa, -e, iraud), Sitnem, sapica, -e, Siiftdjen, ein ntilber SBinb. sedaj, jefct, nun; sedanji, -a, -e, jegtg. sesti, sedem, fid) fegen. sed-eti, -im, fi|en. sedlar, -rja, ©attter. sedla-ti, -m, fattetn. sedlo, -a, ©attel. sedlon, -a, 9ienntf)ier. sega-ti, -m, nad) etlnaž langen, retdjen. seja, -e, ©ifcung. sejati, sejem, faen. sejem, sejm, SDJarft, Sabrmarft. seka-ti, -m, Ijaden, I)auen. sekaček, -čka, ^ionnterfabel. sekmovanje, -a, §iebfed)ten. sekira, -e, Stjt, §ade. seli-ti, -m se, tnanbern, itberfiebeln. selo, -a, SSeiler, SBobnfifc. sem, biti, fein. sem, ^er, biefer. sem ter tja, Ijin unb l)er. le sem, nur l)iel)er. seme, -ena, ©atne. semenj, semnja, 9ttar!t, Saljrtnarft. sen, sna, Sraum, ©djlaf. senca, -e, ©djatten. senci (pl.), ©djtafen. seno, -a, §eu. sestra, -e, ©djtnefter; sestrin, ber ©d)lt>. sešte-ti, -jem, jufantmenjaljlen. setev, setva, -e, ©aat. sever, -a, borben, ^orbtoinb. severen, -rna, -o, nBrbtidi, Sftorb«. se-či, -žem, gretfen, reidjen. seženj, -žnja, Sfafter. shramba, shrana, -e, S8e^altni0. sbrani-ti, -m, aufbeljalten, aufbett)al)ren. shranj-evati,-ujem, uerf orgen (Šajonnett). sicer, scer, fonft, hribrigenfallž. sijati, sijem, leudjten, fdjeinen. sila, -e, ©etoolt, Koti), ffiraft. silen, -lna, -o, getnaltig, ntiidjtig. sili-ti, -m, jttnngen, nfitljigen. sin, -u (-a), ©ot)n. sinji, -a, -e, blaulid), blau. sinoči, geftern abenbš. sipa-ti, -m (sipljem), ftreuen. sir, -a, SMfe. siromak, -a, Strnter. siromašen, -šna, -o, artnfelig. siromaštvo, -a, Sfott), Slrntut. siroče, -eta = sirota, -e, SSaife. sit, -a, -o, fatt. sito, -a, ©teb; sitar, -rja, ©tebmadjer. siv, -a, -o, grau. skakati, skačem, f)iipfen, fpringen. skala, -e, skalovje, -a, gelfen, getffntnenge. ska-zati, -žem = skaz-ovati, -ujem, er« loeifen, bejeigen. skazi-ti, -m, »erberben, jugrunbe ridjten. skažen, -a, -o, Derborben. skedenj, -dnja, lennc. sklada-ti, -m, jufantmenfejjcn, auffitljren. skleda, -e, ©d)uffel. sklenica, steklenica, -e, 6SlažfIafd)e. sklenjen, -a, -o, gefd)loffen. sklep, -a, SBefdpjS, ©djlufš. skli-cati, -čem = sklic-evati, -ujem, ju« famtnen rufen. [tljun. skoči-ti, -m, fpringen, einen ©prung skok, -a, ©prmtg. skoro, skoraj, batb, in furjent. skorja, -e, Siinbe. skrb, -i, ©orge, ©orgfalt. skrben, -bna, -o, beforgt, forgfant. skrb-eti, -im, forgen; beitragen. skrha-ti, -m, ftumpf madjen, abftuntpfen. skri-ti, -jem = skriva-ti, -m, Berfteden, »erbergen. skrivaj, skrivši, fieimlic^i, im ftitten. skriven, -vna, -o, gebeint, tjeitnlic^. skiiba-ti, -m, ferttg tod)en. skupljenje, -a, @trtjiet>ung. skupna vojska, genteinfcrate Slrmee. skusi-ti, -m = skuš-avati, skuš-evati, -lijem, priifen, toerfudjen. slab, -a, -o, fdjtnad). slaba pot, nid)t erl)altener Sanblueg. slab-eti, -im, fdjnjad) roerben. slabost, -i, ©d)tt)atf)e. sladek, -dka, -o, filf. sladkost, -i = sladkoba, sladkota, slad- koča, -e, ©ttfje. sladkor, -rja, guder. slama, -e, ©trol). slamnat, -a, -o, ftroI)era, ©trol)«. slamnica, -e, ©trof)fad. slamnik, -a, ©trof)I)ut. sl4n, -a, -o, falgtg, gefaljen. slanina, -e, ©peci. slava, -e, 3Jufim. slavček, -a, slavec, -vca, 9iad)hgau. slaven, -vna, -o, bertifiint, ruJjmboIt. slavi-ti, -m, berfjerrlicfien, preifen. sle-či, -čem, aušjieljen. sled, -u, ©pur sledi-ti, -m, fpnren, nadjfofgen. sleme, -mena, ©ebirgžritden. slep, -a, -o, blinb. slepi-ti, -m, blenben, triigen. sličen, -fina, -o, aljnlict). slikar, -rja, 2Mer. sliš-ati, -im, pren, bernebmen. sliva, -e, ^flnunte, gtnetfc|fe. sloga, -e, gintrac£)t. složen, -žna, -o, eintriid)tig. slon, -a, ©lepljant. slon-eti, -im, leljnen, geftitgt fein. sloveč, -a, -e, feierliiS), beritfjntt. slovenski, -a, -o, flobenifdj. slovesen, -sna, -o, feierltd). slov-eti, -im, beritljmt fein. slovnica, -e, ©pradjleljre, ©rammatif. slovo, slovesa, Slbfdjteb, llrlaub. slovstvo, -a, Siteratur. sluga, -e, ®iener. služabnik, -a, ®iener. služabnica, -e, ®ienerin. služba, -e, ®ienft. služba patrolina, ^atroniHenbienft. službeni pravilnik, službovnik, -a, ®ienft» Oteglement. služi-ti, -m, btenen, berbienen. smatra-ti, -m, betradjten. smeh, -a, 2ad)en, @eIacE)ter. smej-ati, -im se, ladjen, anžtadjen. sme-ti, -m (aui sme-jem), biirfen. smešen, -šna, -o, lacfjerlid), fomifc^. smili-ti, -m se, erbarnten, leib fein. smisel, -sla, ©inn, SBebeutung. smodnica, -e, ^ulbermagajin. smodnik, -a, ^nlber. smola, -e, SpedE). smrt, -i, Sob. smreka, -e, gidjte. snaga, -e, ateinlidjfeit. snažen, -žna, -o, reinlidj, rein. snaži-ti, -m, reinigen pnjjen. sneg, -a, ©djnee. snežnica, -e, ©djneetuaffer. snežnik, -a, ©djneeberg. snid, -a = snidenje, -a, SBergotternng, 8ufamnten!unft. snop, -a, ©ctrbe. snubač, -a, SBrcmtteierber, greier. soba, -e, Ijtmmer. sobojnik, -a, SKitfampfer, 2Baffenbruber. sobota, -e, ©onnabenb, ©amžtag. sod, -a, gafg. sodar, -rja, gafžbinber. sodba, -e, ©ericbt. sodišče, -a, ®erttf|t§t)of. sodi-ti, -m, rkf)ten, urtfieiten. sodnija, -e, ©eridjtžamt. sodnijski, -a, -o, geridjtlidi), ©erttf)t3«. sodnik, -a, Šidjter. sokol, -a, galle. sol, -i, ©alj. solen, -lna, -o, ©alj«. soli-ti, -m, fal^en. solnce, -a, ©onne. solnčen, -čna, -o, ©onnen». solza, -e, Sprane, solzi-ti, -m se, SEfjranen bergiefjen. soparen, -rna, -o, fdjtoiil. sopara, -e, ®atnpf, ®unft. soparni stroj, ®ampftnafd)tne. sopsti = sope-ti, sopem, fdjtoer atfjmen, fdjnanben. soravnica, -e, $ara(Ie(e (bei SMagerung ber geftnng). soroden, -dna, -o, ftammberttmnbt. sorodnik, -a, SSerttmnbter. soprog, -a, ©emal. soproga, -e, ©entalin. sosed, -a, Sftadjbar. soseda, -e, Kctdjbarin. sosedna bojna straža, Sftadjbarfetbtoadje. soseški, -a, -o, nadjbarliclj, 9faci)bar». soteska, -e, @ngpaf§, §ol)ltoeg. součenec, -nca, 9Witfd)itler. sova, -e, 3facE)teuIe. sovet, -a, 8tatlj. sovražen, -žna, -o, feinfalidE). sovraži-ti, -m, Ijaffen. sovražnik, -a, ftfetnb. sovraštvo, -a, geinbfdjaft, §afl. spanje, -a, ©djlaf, ©c^Iafen. spalnica, -e, ©d)Iafgemacf). spati, spim, ftfilafen. spet, zopet, tmeber, nenerbingS. spira-ti, -m, aužttmfcl)en. spis, -a, ©djrift, ©cfiriftftM spi-sati, -šem, fertig fd^reiben. sploh, itberljaupt, int allgemetnen. splošen, -šna, -o, atlgemein. splošna bran, attgemehte SBefjr. spodnji, -a, -e, untere. spodoben, -bna, -o, gepentenb. spodobiti se, ftcf) gejtemen, siemen. spokori-ti, -m se, abbnfjen. spolni-ti, -m = spoln-ovati, -ujem, er« fittten, auSfiibren. spomenik, -a, ®enfmal, SKonument. spomin, -a, Šlnbenfen, ©ebac^tnte. spommja-ti,-m, tna^nen, p erinnern pfleg. spomlad, -i, griiljting. spomladanski, -a, -o, griifjlingS*. spomni-ti, -m se = spominja-ti, -m se, fidj erinnern. spona, -e, gejfel, ©djtinge. sporoči-ti, -m, iibergeben, benadjridjtigen. sposoben, -bna, -o, fiiljig, tauglicfi. spošt-ovati, -ujem, ad)ten. spoznanica, -e, ©rfennungšjeidjen. spoved, -i, S3eid)te. spovednica, -e, 33eic()tftuljl. sprava, -e, (©ad unb $ad), ©inigung, Eintradjt, SSerfbtjnung. spravi-ti, -m, einbringen, einfantmetn. — se, fid) au3fot)nen; fid) »oljin be« geben. sprednik, -a, SBorberntann. sprednji, -a, -o, Borbere. sprednja patrola, SSorpatrouilte. sprednja straža, ®ort)Ut. sprednji pošt, Šorpoften. sprehod, -a, ©pajiergang. sprehodi-ti, -m se = spreh&ja-ti, -m se, fidj ergetjen, fpajieren. sprememba, -e, ŠBeranberung. spremeni-ti, -m = spreminja-ti, -m, Ber« finbern. spremi-ti,-m = spremlja-ti,-m, begleiten. spremstvo, -a, ©efotge. spreten, -tna, -o, fyurtig, gefdjidt. spričevalo, -a, $eugni§. spričevalo o obnaši, Eonbuitelifte. spridi-ti, -m, Berberben. sproži-ti, -m, abfeuern (baž ©etnetjr). sprožiček, -čka, $iinget (ant ©etneljr). spusti-ti, -m = spušča-ti, -m, aužlaffen, loSlaffen. srb-eti, -im, jucfen, brennen. srce, -a, §erj. srčen, -čna, -o, fyer$Iidj, ftefferjt. srd, -a, 3orn, ©rinttn. srdit, -a, -o, jornmiitljig, grimmig. srna, -e, SRe^. srp, -a, ©idjet. srpan, -a, ©idjelntonat. mali srpan, ber SDfonat 8uli. veliki srpan, ber SJlonat Sluguft. srpast, -a, -o, fidjetformig. srajca, -e, §emb. s^aka, -e, ©tfter. sram, ©djam. sram me je, idj fdjante tnidj. sramežljiv, -a, -o, fd)amt)aft. sramoten, -tna, -o, fd)anbticf), fdjimpfticfj. sreberen, -rna, -o, filbern. srebernina, -e, ©tlberjeug, »fac^ett. srebro, -a, ©itber sreča, -e, ©liicf, ©djidfat. sreča-ti, -m = srečava-ti, -m, begegnen. srečen, -čna, -o, gtitdtidj. srečno! lebet ttofjt! sreda, -e, SJiitte, 2rtitttD0cf». sredstvo, -a, SHittel. staja, -e, ©teltung, ©tanb (fiir b. SSte^). stalen, -lna, -o, beftanbig, feft. stalna vojska, stalno vojstvo, fteljen« be§ §eer. stan, -u, ©tanb, Stufentijattšort. stanovnina, -e, Ouartiergelb. stanica, -e, fjitntner. stanje, -a, ©tanb, ©tettung. stanišče, -a, 2lufentIjalt§ort, SBotjmtng. stanovališče, stanovanje, -a, SBofjnung. stan-ovati, -ujem, tBotjnen, anfaffig fein. stanoviten, -tna, -o, beftanbig, ftanbtjaft. stanovitnost,-i, ©tanbtjaftigreit, 23eftan= bicjleit. stanovnik,-a, prebivalec, -lca, GšintBoljner. star, -a, -o, alt; stareji, filter, stara-ti, -m se, alt tnerben, altern. starinski, -a, -o, atterttjiimtid). stžrost, -i, Sttter. stariši (pl.), bie (Sttern. stati, stojim, fteljen. stavi-ti, -m = stavlja-ti, -m, bauen, ftellen. steber, -bra, ©fiule, SPfeiter. steg-ovati, -ujem se, fid) augbetjnen. steklo, -a, ©laž. stemn-eti, -im se, finfter tnerben. stena, -e, S58anb. stena iz desek, Srettermanb. steza, -e, $fab, gufjfteig. stiska-ti, -m = stiskava-ti, -m, briiifen. stis-noti (-niti), -nem, britden, erbritden. stoja, -e, ©teltung (bež ©olbaten). stol, -a, ©tuljl. stolen, -lna, -o, Jpaupt*. stoletje, -a, 3a|rl)unbert, ©aeulunt. stoletnica, -e, ©acularfeier. stolp, -a, SEIjurtn. stolpen, -pna, -o, Jljurm«. stopa-ti, -m, fc^reiten, geljen. stopinja, -e, ©djritt, gufjtritt. stopi-ti, -m, treten, auftreten. stopnice (pl.), ©tiege. stori-ti, -m, ttjun, Bottbringen. stotnik, -a, §auptmann. strd, -i, §onig. strm, -a, -o, fteil, jfilj. strm-eti, -im, ftannen, ftdE) entfegen. strada-ti, -m, barben, fjungern. strah, -u (-a), ©preden, gurd)t, ©efpenft. strahovit, strahoviten, -tna, -o, furdE|t= bar, entfejstid). strahopetec, -tca, geigting. stran, -i, ©eite. stranišče, -a, Slbtritt, Stbort. stranski, -a, -o, ©eiten«, fremb. stranska patrola, ©eitenbatrouifle. stranska straža, ©eiterifjut. stranski voj, ©eitentraB. [SteferBe. stranska stražna rezerva, ©eitenbut« strast, -i, Seibenfdjaft. strasten, -stna, -o, Ieibenfd)aftKdj. strašen, -šna, -o, fdjrecElidi, fitrcfjterlic^. straši-ti, -m, fdjreden. straža, -e, SŠadje. stražar, -rja, ©d)narpoften. stražmojster, -stra, 2Bac£)ttneifter. stražnica, -e, SBadijiminer. straži-ti, -m, tnadjeit. streha, -e, ®adj. strela, -e, $feil, SBli&ftraljl. strelec, -lca, ©djiige. strelnica, -e, ^atrontafdje. streli-ti, -m, fdjiejjen, einen ©d)uf§ t^un. strelišče, -a, ©djiefjftotte. strelivo, -a, SRunition. strelja-ti, -m, fdEitegett, ju fdjiefien bftegen. streljanje, -a, ©diiefjen. streljanje s topovi, Sanouenfeuer. streljanje v tarčo, ©djeibenfctjiejjen. stremen, -a, ©teigBitgel. stremenišče, -a, ©teigbiigelrietnen. strežaj, -a, ®iener. stre-či, -žem komu, jemanben bebienen. stric, -a, Dtjeint, £)n!el. stričnik, -a, Sfeffe. stri-či, -žem, fdjeren. stroj, -a, SOtafcljine. strop, -a, ©etoolbe, ^piafonb. strup, -a, ©ift. studenčnica, -e, Skunnentnaffer. studenec, -nca, Srunnen, Ouette. studi-ti, -m se, @!et Berurfadjen. stvar, -i, ©efdjBpf, ®ing. stvari-ti, -m, erfdjaffen. stvarnica, -e, SJJatur, ©djopfung. stvarnik, -a, ©djBpfer. sukati, sučem, bremen. suh, -a, -o, troden, biirr. suhljad, -i, ®iirric£|t. suhoča, suhota, -e, ®iirre, Srodenljeit. suknen, -a, -o, Bon £ud), tiid^ern. sukno, -a, Sucfj. suknja, -e, fRod. sulica, -e, Sanje. sum, -a, SBerbadjt, SirgtDoljn. sumniči-ti, -m, Berbadjtigen. suša, -e, ®urre, ®rodenI)eit. sušeč, -šca, Sftonat SOlftrj. suši-ti, -m, trodnen. suženj, -žnja, ©flaBe. svak, -a, ©djtnager, ©d)tBeftertnann. svari-ti, -m, ermaljnen, ttiarnen. sveča, -e, Serje. svečan, -a, TOonat geBruar. svečanost, -i, geierlidjfeit. svečava, -e, Šeleuditung, Seudjtntaterial. svedočba, -e, geugniž, 2lu§tuei§. svest, -a, -o, juberftdjtlidj, BetoufSt. svet, -a, -o, Ijeilig- svet, -a, 3tatb, ŽRatI)f(^Iag. svet, -a, 3Mt. svetel, -tla, -o, lid)t, bett; burd)taud)tig. svetilnica, -e, Saterne. svetinja, -e, Drben, SffiebaiEe. sveti-ti, -m, teudjten. svetloba, -e, §eKe. svet-ovati, -ujem, ratljen, 3iatb geben. svetovalec, -lca, 3tatbgeber, Stoti), svetovalstvo, -a, 9tatlj, ©enat. svila, -e, ©eibe. svinec, -nca, S9Iei. svinčnik, -a, Sleiftift. svinja, -e, ©au, ©djtoein. svitice (pl.), Unterbofe, ©atien. svoboda, sloboda, -e, greiljeit. svojevoljnost, -i, SESiHfiir, Selieben. Š. Šabraka, -e, ©djabrafe, ^ferbebede. šala, -e, ©d)erj. šapa, -e, Sage, $fote. šarža = časta (froat.), -e, ©barge. ščet, -i, S3iirfte. ščinkovec, -vca, gin!. ščit, -a, ©djilb. še, nod). šega, -e, ©etuobnbeit, S3raud), ©itte. šiba, -e, ŽRutfje, ©erte. šilo, -a, 20)le. širok, širok-a, -o, breit. šivanka, -e, Jlaljnabel. šiva-ti, -m, šivljem, naljen. škadrona, -e, 6§eabron. škadronski tabor, Sager einer ©žeabron. škarje (pl.), ©d)ere škoda, -e, ©djaben. škodi-ti, -m = škod-ovati, -ujem, fdjaben. škodljiv, -a, -o, fdjiiblid). škof, -a, 33ifdjof. škornja, -e, ©tiefel. škrjanec, -nca, škrjanček, -a, Serdje. škropi-ti, -m, fbri|en, begiefjen. šola, -e, ©djule; šolar, -rja, ©djiiler. šotor, -rja, gelt. štacija = postaja, -e, ©tation. štedi-ti, -m, fparen. štedenje, -a, ©parfamteit. šte-ti, -jem, ja^Ien; število, -a, $abl. šum, -a, ©etBfe, ©eraufdj. šuma, -e, SSalb, gorft. šumlja-ti, -m, faufeln, fanft raufdjen. šumot, -a, ©eraufd). T. Tabla, -e, SCafel. tabor, -rja, Cager. taborišče, -a, gelblager. taborska bojna straža, Sager=f5elbtt)ad£)e. taborska glavna straža, 2agers§aupttt>. taborsko redarstvo, SagerpoKjei. taji-ti, -m, gejeim piten, leugnen. tajnik, -a, ©etretar. tajen, -jna, -o, gepim. tanek, tenek, -nka, -o, bitmt. tarča, -e, ©djeibe, Qiel. tast, -a, ©djttriegertmter. tašča, -e, ©djraiegermutter. tat, -u (-a), ®ieb. tečaj, -a, Žauf, ©ur§, ©emefter. teči, tečem, fliefien, laufen. tžčen, -čna, -o, fdjmadpft, gebedjlidj. teden, -dna, SBocp. tehta-ti, -m, tuagen. tehtnica, -e, 2Bage. tek, -a ©efdjmad, SIppetit. tekmovanje, -a, ©tofifecfjten. tek-noti (-niti), -nem, gebeipn, fdjmeden. tele, -eta, Salb. telečak, -a, ®ornifter. telečji, -a, -e, Salbš*. teletina, -e, Šalbfleifcf). telesen, -sna, -o, !orperltd|, leiblid). telesni zdravnik, Seibarjt. telo, -esa, Seib, Sorper. telovadba, -e, Šurniibung, ©tjmnafti!. telovadno orodje, lurngerittl). telovadnica, -e, Šurnfaol. tema, -e, ®unlelpit, ginfterniž. temelj, -a, gunbament, ©runb. temeljni kamen, ©runbftein. temen, -mna, -o, bunlet, ftnfter. tepsti, tepem, fd)Iagen, priigeln. terja-ti, -m, forbern. tesar, -rja, ^imntermann. tesen, -sna, -o, eng, fdjmal. tešč, -a, -e, niidjtem. tesžti, tešem, jitnmern, bepuen. teta, -e, ®ante. težava, -e, S3efd)toerbe, ®rangfal. težaven, -vna, -o, befdjtoerlici) fdpierig. težek, -žka, -o, fdper. tica, ptica, -e, SBogel. tih, -a, -o, ftiH, rufjig. tikoma, Jnapp, ganj, gleid) neben. tilnik, -a, Staden. tiska-ti, -m, bruden. tiščati, tiščim, briiden, {fieben. tkalec, -lca, SBeber. tka-ti, -m, tkem, tueben. tla (pl.), SSoben. tlači-ti, -m, bruden, bebriiden. tmina, -e, ®unfelpit, ginfterniž. tobolka = strelnica, -e, $atrontafd|e. toča, -e, §ugel. točen, -čna, -o, piinftlid), genou. toči-ti, -m, fdjenfen, au§j(pn!en. togota, -e, gornttmtf). tolažba, -e, SEroft, ®roftung. tolaži-ti, -m, troften. tolmači-ti, -m, botmetfdjen. tolovaj, -a, Dtauber. tolst, -a, -o, fett, bid. top, -a, -o, ftumpf. top, -a, Sanone, ©efdjitfe. topar, -rja, Sanonengiefer. topel, -pla, -o, tuarm. toplice (pl.), toarme§ Sab. toplota, -e, SBarme, temperatur. topničar, -rja, Slrtilterift. topništvo, -a, StrtiHerie. topot, -a, ©eftcmtpfe. topota-ti, -m, traben. torba, -e, SEafcp. torek, -rka, ®ien§tag. tovdriš; -a, Sutnerab, ©efapte. tovaršija, -e, Samerabfcpft, greunbfcpft. tovor, -a, Šelaftung, Saft. tovorna živina, Špadt^ier. toži-ti, -m, Jlagen. traja-ti, -m, bauern, »apen. trak, -a, 93anb. trata, -e, 9iafen, 9?afenflad)e. trati-ti, -m, Derfdjmenben, Bergeuben. trava, -e, ©ra§. traven, -vna, ©raSmonat. mali traven, 2tpril. veliki traven, 9Kai. travnik, -a, SSBiefe, ©raSttriefe. trd, trden, -dna, -o, prt, feft, mader. trdi-ti, -m, bepupten, barouf beprren. trdnjava, -e, geftung. treba, nfttljig, notpenbig. trebuh, trebuh-a, SSctud). tre-noti (-niti),-nem, ba§ Sluge jubritden. trenotek, -tka, Stugenblid. trepet, -a, gittern. trepeta-ti, -m (trepečem), jittern, beben. trčs-ti, -em, fdjiittcln. tresk, -a, Srad), ®onnerfdjlag. trezen,-zna,-o, niidjtern (nidjt betrunfen). trg, -a, SKartt, §anbelgpla£. trgovec, -vca, §anbelžmamt, Saufmann. trgovski, -a, -o, §anblung§*. trga-ti, -m, pflitden, abreifjen. trikot, -a, ®reied. trikoten, -tna, -o, breiedformig. trikotomersko znamenje,Žriangulirung§= jeidjen. trikotomeri-ti, -m, trianguliren. trikotomerski, -a, -o, SErianguIirungS*. trinog, -a, Sijrann, 23iitl)erid). trka-ti, -m, flopfen, podmen, trn, -a, ffiorn. trnje, -a, ©ornenmenge, ©eftriipp. trohač, -a, £>ornift, Srompeter. trobenta, -e, ^ofautte. trohn-eti, -im, faulen, mobern. trop, -a, §aufe, §orbe. trosi-ti, -m, ftreuen, auSftreuen. trp-eti, -im, leiben, ertragen, banern. trpežljiv, -a, -o, gebulbtg. trpljenje, -a, Seiben. trs, -a, 2Beinftobr- trta, -e, 8tebe, 2Beinrebe. truden, -dna, -o, miibe. trudi-ti, -m se, fidj bemitljen. truma, -e, §aufe, ©d)aar. truši-ti, -m, larmen. tržan, -a, SKarttbetnoIjner. tržen, -žna, -o, TtadU. tuj, -a, -e, fremb. tujec, -jea, grember. tula, -e, ®iite. tulec, -Ica, Jpitlfe. tvor, -a, ©efdjttiiir. tvorina, -e, gormation. TJ. Ube-gati, -žam, befertiren. ubežnik, -a, ©eferteur. ubežen, -žna, -o, flitdjtig. ubija-ti, -m, erfdjlagen, ju tobten fudjen. ubi-ti, -jem, erfdjlagen. ubog, -a, -o, arm, armfeltg. uboga-ti, -m, folgen, gebordjen. uboža-ti, -m, arm madjen. — se, »erarmen, arm tuerben. ubožen, -žna, -o, arm, armfelig. učen, -čna, -o, Se^r«. učen, -a, -o, gelebrt. učna knjiga, 8ef)rbu(i). učenec, -nca, ©djiiler. učenka, -e, ©djitlerin. učilišče, -a, Sebranftatt, SBitbungg«. učilnica, -e, ©djule, ©djuljimmer. učitelj, -a, 2el)rer. učiteljica, -e, Sebrerin. uči-ti, -m, leljren, unterridjten. — se, lernen. ud, -a, ©lieb, SKitglieb. udari-ti, -m = udarja-ti, -m, fdjlacjen. udreti, uderem se, einftiirjen, einfrafett. ugoden, -dna, -o, angenebm, gunftig. uga-noti (-niti), -nem, erratben, ent« ratbfetn. ugovor, -a, SBtberrebe. uho, ušesa, ui-ti, -dem, entgeben, entfKeljen. ujeti, ujamem, fangen, gefangen neumen. iijec, ujca, £)beim. uk, -a, Sebre, Unterridfit. ukaz, -a, SBefet)!. uka-zati, -žem, befeljlen, ^eigert, eom« manbiren. ukloni-ti, -m se = uklanja-ti, -m se, fidj »erbeugen. ukra-sti, -dem, enttoenben, fteljlen. ul, -a, Šieueutorb, ©ienenftod ulan, -a, Ublane. ulica, -e, ©affe. ulnjak, -a, Steitenbaug. um, -a, aSerftartb, ©ernunft. umazan, -a, -o, fdjmujjig. uma-zati, -žem, befd)mu|en. umen, -mna, -o, berftanbig, uernunftig. umeten, -tna, -o, gefc£)ictt, fihtftlid). umetnost, -i, Sunft. umi-ti, -jem = umiva-ti, -m, tnafdjen, abtoafdien. umira-ti, -m, fterbeit. umolk-noti (-niti), -nem, Uerftummen. umreti, umrjem, fterben. umrljiv, -a, -o, fterblid). uniči-ti, -m, bernidjten, jugrunbe ridjten. up, -a, igoffuung. upa-ti, -m, ^offen. — se (si), ftdj getrauen. upira-ti, -m se, fidj ftiigen, luiberftreben. uradnik, -a, Skamter. uren, -rna, -o, fcEirtetf, -^urtig. uredi-ti, -m, orbnen, rangiren. uri-ti, -m, einiiben. uskok, -a, Slušfall. usmrti-ti, -m, tobten. usmrtitev, -tve, §inrid)tung. usnje, -a, Seber. uspeh, -a, Gčrfotg, ©ebeiben. usta (pl.), 9Jhinb. usten, -stna, -o, tniinblid). ustna, listnica, -e, Sippe. ustraši-ti, -m, erfdjrecfen. ustreli-ti, -m, erfd)iefjen, fdjiefjcn. uta, utica, -e, §iitte, fleine §utte. utak-noti, (-niti), -nem = utika-ti, -m, bineinfteifen. , uteg-noti (-niti), -nem, tonnen, Qeit fiaben. ute-kati, -čem, entflieben. utrjen, -a, -o, abgebfirtet. utoni-ti, -m, ertrinten. utopi-ti, -m, ertranfen. utrujen, -a, -o, ermiibet. uvrsti-ti, -m, einreiben, orbnen. uvod, -a, ©intettung. uvoženje, -a, (Smttmggonirung. uzda, -e, gugel, S"11"1- iizdi-ti, -m, jauntert. uzrok, -a, Urfadje. uži-ti, -jem = užlva-ti, -m, geniefjen. užiiga-ti, -m, bejttiingen. V. Vibi-ti, -m, leden. vabilo, -a, ©inlabmtg. vadba, -e, Ubmtg. vadbena doba, ŠBaffeniibungšsett. vadbeni pravilnik = vadbenik, Ejercir* reglement. vadi-ti, -m, iiben, gemiiljnejt. vadišče, -a, ©£ercirplafc. vada, -e, Sodfpeife. vaja, -e, tlbung. orožna vaja, SBaffeniibmtg. v&l, -a, SBelte, 28oge. vali-ti, -m, toaljen; briiten. valj, -a, SBeHbaunt, SBalje. valovit, -a, -o, raettenffirntig. varčen, -čna, -o, fparfant. varen, -rna, -o, be^utfam, ftd&er. varnostna sMžba, ©id)erl)eit3bienft. var-ov&ti, -ujem, Ijiiten, betoaljren. — se, fidj fiiiten. varuh, -a, S3efd)ii^er, 28ad)ter. varščina, -e, Eaiition. vas, -i, ®orf. vaščan, -a, ŠJorfbeiooIjner. v&žen, -žna, -o, toidjtig, get»id)ttg. včasi, včasih, jutoeilen. včeraj, geftern. vdova, -e, SBittre. vdovec, -vea, SBittoer. več, mef)t; večji, grofjer. vččen, -čna, -o, ettrig, inttnerraaljrenb. večer, -a, Slbenb, Sffieften. večerja, -e, SRadjtmaijl, Slbenbmaljl. večerja-ti, -m, nadjtmaljlen. večerni, -a, -o, SlbenbS*. večerni raport, SIbenbrapport. večina, -e, 2Jtel)rIjeit. veda, -e, S8iffenfd)aft. veden, -dna, -o, toijfenb, erfaljren. veden, -dna, -o, unau3gefej}t. vedeta, -e = motritelj, -a, SSebette. vedeti, vem, toiffen. vednost, -i, SESiffenfdjaft, ffienniniž. veder, -dra, -o, Ijeiter, tiar, rein. vedri-ti, -m se, fidj aužljeitern, Ijeiter merben. vedro, -a, ©itner. veja, -e, grnetg, 9Ift. včk, -a, geitalter, Saljrljunbert, ©migteit. vekoma, vdkomaj, ettrig, in ©ttrigteit. velblod, -a, Santeel. [gebieten. vel-eti, -im = veleva-ti, -m, befeljlen, veličasten, -stna, -o, Ijerrlidj, ntajeftiitifd). veličava, -e, ©rljabenljeit. velik, -a, -o, grofj. velikanski, -a, -o, grofjartig, riefen^aft. velika noč, Dftern. velikokrat, oft, ntefjrmalž. velja-ti, -m, foften, toert fein. veljava, -e, SBert, ©eltung. venča-ti, -m, Betranjen, IrBnen. venec, -nca, Sranj. ve-noti (-niti), -nem, toelfett. vel, -a, -o, tt>el{. vera, -e, ©lauBe. veren, -rna, -o, glaubig, treu. verj-eti, -amem, gtauBen. verjeten, -tna, -o, glaubtniirbig, glaubltcft. verjetnost, -i, ©laubttiiirbigteit. verndlovka, -e, 2BernbIgett>eIjr. ver-ovati, -ujem, glauben, hafitrljalten. verozakon, -a, Šeligion, 9teIigion§IeIjre. ves, vsd, vse, aH, fammtlidj. vesel, -a, -o, luftig, frflljlM)- veselica, -e, Unterljaltung, greubenfeft. veseli-ti, -m se, fid) freuen. veselje, -a, greube, SSergniigen. vesla-ti, -m, rubern, fegeln. vesoljen, -ljna, -o, fanttntlid), aKgemein. vest, -i, ©ettriffen. veter, -tra, SBinb. veternica, -e, SSBetterfabne, SBinbrofe. veverica, -e, ®id)l)0rnd)en. vez, -i, Sani). vezati, vežem, binben. vhod, -a, ©ingang, ©intritt. videz, -a, ©djetn, atnfdjein. na videz, jum ©djein. vid-eti, -im, fefjert. vidljiv, -a, -o, ficf)tbar. vigred, -i, gritljling. vihar, -rja, ©turnt, ©turmroinb. vihra-ti, -m, ftiirnten, toben. vijola, vijolica, -e, 33eild)en. vila, -e, 9Jt)mpbe, SSila. vile (pl.), §eugabel. vilice (pl.), ©abel, ©flgabel. vinar, -rja, §elter. vino, -a, SBein. vinograd, -a, SSeingarten. vir, -a, Oueie, llrfprung. vis-eti, -im, Ijangen. visok, visok-a, -o, Ijod). visoka vojaška šola, ®rieg§fdjule. vitez, -a, fRitter. vkusen, -sna, -o, gefdjntadbott. vlači-ti, -m, jie^en, eggen. vlada, -e, SRegterung. vladar, -rja, iperrfdjer. vlada-ti, -m, regieren, fyerrfdjen. vlak, -a, 8ug. vlazek, -zka, gugang. vlažen, -žna, -o, feud)t. vlažnost, -i, 3feud)tigteit. vle-či, -čem, ^ieben. vli-ti, -jem, eingiefien, btneingiejjen. vlomi-ti, -m, etnbrecfjen, btaetnreijšen. vljuden, -dna, -o, (eutfelig. vloži-ti, -m, eintegen. vnuk, -a, ©ntel. v obče, obče, im altgemeinen. vod, -a, Quq f1/* etner Sompagnte). voda, -e, SBaffer. voden, -a, -o, tuafferig, 2Baffer. vodenica, -e, SBafferfud)t. vodnjak, -a, SBafferbeb<er. voditelj, -a, giiljrer. voditi, vodim, fitbren, leiten. vodja, -e, Seiter, ®irector. vodnik, -a, gitfjrer (alg ©barge). voha-ti, -m, riedjett. vojak, -a, ©olbat, Srieger. vojarna = vojašnica, -e, Kaferne. vojžški, -a, -o, ©olbaten«, irieger*. vojaška bolnišnica, ffliilitiitfpital. — ječa, ajlilitargefintgmž. — kaznilnica, 9ftilitiirftrafbau§. — kopel, 9JMIitarbab. — postelj, ©aballet. [bflidjt. — službena dolžnost, 2JliIitar=®ienft» — sodnija, ffllilitiirgeridjt. — vadba, ©jerciriibung. — pravilnik, SRilitarregkment. — zAvod, SeereSanftatt. — zdravnik, SKilitararjt. — župnik, Sliititarpfarrer. voj-evati, -lijem se, ffrieg fitbren. vojna, -e, Srieg. vojnozor, -rja, 9tebue. vojska, -e, Strmee. vojstvo, -a, §eer. [Bfatt. vojskin naredbenik, 9lrmee=5Berorbnmtg§» vojsk-ovati, -ujem se, Sirieg fiibren. vojvoda, -e, getb^err. vol, -a, £)d)§. volar, -rja, Ddjfenf)irt. voliti, volim, ttmljleit, aužertoa^Ien. volilen, -lna, -o, 2BaI)I». volitev, -tve, 28al)t, SSablact. volilec, -lca, SBabler. volja, -e, SSille, Saune, 5(bftd)t. volk, -a, SBolf. volna, -e, SBotle. vonjava, -e, ©erud>, aBo^geruc^. vošilo, -a, SBunfd), ©tudtounfd). voši-ti, -m, miinfdjen, gonnen. votel, -tla, -o, boljt, bumpf. voz, -a, SBagert. vozarstvo, -a, £raintrnp{>e. vozna pot, Sarrentoeg, galjrloeg. vozi-ti, -m, fiibren, ju fiHjren pflegen. — se, fatjren, p fo^ren pflegen. voznik, -a, gutjrmann, ga^rfolbat. vozni topničar, gabrfanonter. vozni vlak, SBagentrain. vožnja, -e, galjrt. voznina, -e, guljrtotjn, gradjtgelb. vozon, -a, SBaggon. vozovlak, -a, dijenbatjttjug. voz za strelivo, SJlunitionžttiagen. vpi-ti, -jem, fdjreien. vpraša-ti, -m, frageit, befragen. vprečnik, -a, Ouerbalfen. vpre-či, -žem = vprega-ti, -m, etnfpannen. vpričo (m. ©en.), in ©egentoart, Bor. vrača-ti, -m = vrač-evati, -ujem, oble^ren. vračilo, -a, SSergeltung; SKr^nei. vrag, -a, geinb, Seufel. vrana, -e, ffiralje. vrat, -u (-a), §al§. vrata, vrat (pl.), ®bor. vraža, -e, Stberglaube. vrba, -e, SESeibe. vreča, -e, (Sad. vreči, vržem, tterfen, einen SBurf tbun. vred, fammt, jugteid). vreden, -dna, -o, tuert. vrel, -a, -o, beijj, fiebenbbeifj. vreme, vremena, geit, SBetter. vreteno, -a, ©pinbel. vie-ti, -m, vrejem, fieben, fprubeftt. vre-zati, -žem, fdineiben, etnfdjneibeit. vriska-ti, -m, jaucfjsen. vrh, -a, ©ipfel, ©pi£e. vrl, -a, -o, brat), roaaer. [prudfteHen. vrnoti (vrniti), vrnem, priiderftatten, vroč, -a, beig, brennenb. vročina, -e, §t$e. vrsta, -e, Šeibe. vrsti-ti, -m, reifjen, atireifjen. vrt, -a, ©arten. vrtnar, -ija, ©artner. vrt-eti, -im, breben, itrinbeit. vrv, -i, ©eil, ©trid. vrvar, -ija, ©eiler. vselej, immer, oUemal. vse-sti, -dem, fid) nieberfe^en. vseučilišče, -a, ttni&erfifftt. vsta-ti, -nem = vstaja-ti, -m, auffteben. vstop, -a, Gčintritt. všeč, -a, -e, angenebm, gefaHig. vtorek, -rka, ®ien§tag. vze-ti, -mem, vzamem, neumen. vzdiga-ti = vzdig&va-ti, -m = vzdig-ovati, -ujem, beben, mit bem Stufbelen be= jdjafttgt fetn. vzdih-noti (-niti), -nem, auffeufeen. vzhod, -a, Slufgang, Dften. vžitek, -tka, 5Kutjung, Scugniefjung. Z. Za, fiir, toaljrenb, jur g«*-zabava, -e, Unterfjaltung. zabavlja-ti, -m, unterfjalten; neden. zaboj, -a, 5Berfd)lag. za-četi, -čnem = začenja-ti, -m, anfangen. zadela-ti, -m = zadel-ovati, -ujem, ber» ftopfen. zade-ti, -nem, treffen. z&dnji, -a, -e, l)intere, (ejjtere. zadnja patrola, SJndjpatrouitte. zadnja straža, 9Jad)l)ut. zadnje straže rezerva, 5?ad)1)utreferbe. zadnji voj, SiadjtraB. [niigen. zadosti-ti, -m = zadost-ovati, -ujem, ge« zadovoljen, -ljna, -o, genitgfam, jufrieben. zadovka, -e, Jginterlaber. zadrž-ati, -im = zadrž-evati, -ujem, auf® Ijatten. zagleda-ti, -m, erbliden, anfidjtig toerben. zagotovi-ti, -m, bergetoiffern, berftdjern. zagovarja-ti, -m, bertl)cibtgen, furfpredien. zagovori-ti, -m se, fid) berreben. zagr&da, -e, S3arrifabe. [ge^en. zahaja-ti, -m, Ijinter ctttjaž geljen, unter« zahod, -a, Untergang, SBeften. zahteva-ti, -m, forbern, berlangen. zahvali-ti, -m, banfen. — se, ftcE) bebanlen. zajec, -jca, §afe. zajuterk, -a, gritfjftiid. zajuterka-ti, -m = zajuterk-ovati, -ujem, fritfjftiiden. zaklad, -a, ©djafc; 93e^altni§. zakle-noti (-niti), -nem = zaklepa-ti, -m, fdiliefjen. zaklep, -a, ŠBerfd|Iuf3. zakon, -a, ©efe§, @I)e. zakonit, -a, -o, gefeglid), gefe£mafiig. zakonski, -a, -o, eljeltd), ©)e«. zakop, -a, SBerfdjanjung. zakotje, -a, SSerfted. zakri-ti, -jem, Derbeden. z&l, -a, -o, fdjmud, fauber, nett. zalek, -a, 9luffd)Iag. zalez-ovati, -ujem, nadjftellen. zaliva-ti, -m, begtefcen. zalogaj, založaj, -a, etn 33iffen S3rob. založi-ti, -m, berlegen, Oerpfanben. založišče pomnožilno, Slugmentationš« SKagajin. zamak-noti (-niti), -nem se, fid) entjitden. zameni-ti, -m = zamenja-ti, -m, etn« taufdjen. zamena, -e, 2Iu3taufd). zamera, -e, SBerbrufš, ŠBeriiblung. zameri-ti, -m, iibel neumen, Bermeffen. — se, fid) berfeinbett, in Ungunft fatten. zamet, -a (-i), S3ern>el)ung, 3?erfd)netung. zamisli-ti,-m se, fid) in ©ebanfen bertiefen. zamolč-ati, -im, »erfdjtbeigen. zamo-či, -rem, bermbgen, Jonnen. zamuda, -e, S3erfaumni§, SBerfpatung. zamudi-ti, -m, berfiiumen. zanes-ti, -em se = zanaša-ti, -m se, f"icE> berlaffen. zanič-evati, -ujem, berad)ten. zanikern, -a, -o, nadjltiffig. zanima-ti, -m, intereffiren. zanjka, -e, Šilinge, zaosta-ti, -nem = zaostaja-ti, -m, juriid« bleiben. zapad, -a, SSSeften, ©onnenuntergang. zapazi-ti, -m, bemerJen, cjettmljr tnerben. zapelj-ati, -em = zapelj-evati, -ujem, berfitljren. zapisnik, -a, $roto!oH. zapre-ti, -m = zapira-ti, -m, jufperren. zapomni-ti, -m, im ©ebadjtniž beljatten. zapor, -a, ©efangniš, §aft. posamni zapor, ©injetarreft, «I)aft. zapoved, -i, 33efel)l, ©ebot. zapravi-ti, -m, berfdjtnenben, bergeubcn. zapusti-ti, -m = zapušča-ti, Ijinterlaffen. zarja, -e, 9Korgenrotf)e. zasada, -e = zavetje, -a, §interl)alt. zasebojec, -jca, ipintermann. zasluga, -e, SBerbienft. zasmeh-ovati, -ujem, berl)oI)nen, augs Iad)en. zaspan, -a, -o, fdjltifrig. zastava, -e, 9(5fattb, gaf)ne. zastavonosee, -sca, gatjnentrager. zastonj, umfonft, bergebenS. zastopa-ti, -m, bertreten. zastopi-ti, -m, berftetjen, begreifen. zastopnik, -a, SBertreter, 3lnttmlt. zasuka-ti, -m, fd)tuenlen. zaščit, -a, ©d)U|3, 33efd)irmung. zatoži-ti, -m, ber«, antlagen. zaupa-t.i, -m, bertrauen, anbertrauen. zavedeti, zavem se, jum SetbufStfein Jommen. zave-zati, -žem, jubinben. zavesi-ti, -m = zaveša-ti, -m, berf)ittten. zavetnica, -e, 33efd)U^erin. zavida-ti, -m, beneiben. zavist, -i, Sfeib, 9Jfif§gunft. zavitek, -tka, Umfdjtag, (Eoubert. zavz-eti, -amem se, erftaunen. zaznam-ov&ti, -ujem, aufjeit^nen, be». zagnati, zaženem, tberfen, fortjagen. zbada-ti, -m, ftec£)en, ftupfen. zbrati, zberem, berfammein. zbira-ti, -m, fammeln, einfamtneln. zbirališče, -a, S8erfammlung§ort. zbol-eti, -im, ertranfen. zboljša-ti, -m, »erbeffern. zbor, -a, Skreitt, SBerfammtung, Dfatl), GorpS. zbudi-ti, -m = zbuja-ti, -m, ertneden, auftneden. zdaten, -tna, -o, ergiebig. zdeti, zdim se = zdeva-ti, -m se, biinfen. zdrami-ti, -m se, ertnadjen. zdrav, -a, -o, gefunb, fjeil. zdravica, -e, 2rin!fprudj, Soaft. zdravilo, -a, Strpei, §eitmittel zdravi-ti, -m, Ijetlen, gefunb ntadjen. zdravje, -a, ©efunblieit, SBoljIbefinben. zdravnik, -a, Slrjt. zdravotnik, -a, ©anitfttžfotbat. zdravstvo, -a, ©anitat. zdrobi-ti, -m, jerbrodeln, jermalmen. združi-ti, -m, Bereinen, Bereinigen. zeb-sti, -em, frieren, lalt fein. zelen, -a, -o, gritn. zelen-eti, -im, aritnen, grun tnerben. zelenjava, -e, ©runjeug. zelje, -a, ffraut. zemeljski, -a, -o, @rb«, ©rben«. zemlja, -e, grbe, ©runbftiid. zemljepis, -a, ©eograpljie. zemljišče, -a, Serrain. zemljemersko znamenje,SriangulirungS« Seicfjen. zemljevid, -a, Scmbfarte. zet, -a, ingen, odkolebati. 2lb djhrang, odkoleb, odkolebljej. Slbfenben, poslati, odpraviti. 9Ibfid)t, namen, misel. Stb i|en, odsesti, odsedati. priugen, odskočiti. 9lb prung, odskok. Slbftcmb, daljnost, oddaljenost, razstop. Slbtofjeit, odpahniti, odpahati, odsuniti. Slbftredeit, stegniti, stezati. Slbtljeilen, oddeliti, razdeliti. Štbtgeilung, oddelek, razdel. SIbtrennen (nbreijjen), odtrgati. Slbtreten (fortgeljen, fid) entfernen), odstopiti, oddaljiti se. Slbtritt (Slbort), stranišče. Slbtrodnen, posušiti. Slburtljeta, obsoditi. Stburtljeilung, obsodba. Slbttmgen, potehtati, zvagati. 2lbttiart0, dol, navzdol. 2Ibtt)afd)en, omiti, oprati. 2lbtued)feln, vrstiti se, črediti se. Slbtiiedjfefttb, čredoma, eden za drugim. Slbroel)ren, braniti, ubraniti. Slblueifen, odpraviti, zavrniti. 2(bttiefenb, nepričujoč. SIbroifdjen, obrisati. Slbjaljlen, prešteti. 9Ibjiel)en, odtegniti. Slbjug, odhod, odbitek. 2ld)fe, os. 2ld)fel, pleče, rama. 9Id)feljuden, komizgati, migati z ramami. Sld)t (Stdjtuna); pozor. Sldjtfam, pazljiv, pozoren. Sider, njiva. Slbbiren, sešteti (štejem), seštevati. Slbel, plemstvo. SCber, žila. SIbieu, z Bogom! srečno! Slbjuftiren, opraviti, oborožiti, gut (fd)Ied)t) abjuftirt fein, dobro (slabo) opravljen biti. Slbjuftirung (tnilitarifd)er Slnjug), vojaška oprava, ustroj. Stbjutcmt, pobočnik, adjutant. Slbler, orel. Slbmiral, pomorski poveljnik, admiral. Slbreffe, naslov, napis. SlbBocat, pravdnik. Slffe, opica. SIt)ie, šilo. Slfjneu, slutiti, čutiti. Sifjnticf), podoben, enoličen. Sttjont, javor. Stbre, klas. Stlarm, izbun, alarm. Sllarmiren, izbuniti, vkup poklicati. Stlignement, uredba, uravnava. Šolonnenaliguement, kolonska uredba. 9(lignetnent§«©prge, uredilna šarža. TOgniren, urediti, uravnati. Slflee, drevored. 2lttein, sam; samo. S(t(einl)errfd)aft, samovlada. Slllemal, vsakokrat, vselej. Slllertei, marsikaj, kar si bodi. SHlgemein, splošen, občen; sploh, v obče, povsod. StUianj, zveza. 9lttjal)rlid), vsako leto. OTfeitig, vsestranski. SIKtaglid), vsakdanj. SCIIjufe^r, odveč, preveč. 2IItnofen, milodar, miloščina. Sllpe, planina. 2llž, ko, kedar. 9llt, star, prileten. Sllter, starost. 3tttern, stariši, roditelji. Slltertljumlid), starinski. 9lmbo§, naklo. aimeife, mravlja, Slmueftie, pomiloščenje. Stmt, urad; služba. Slmtšroegen, službeno. Sltntiren, uradovati. 9lmt§bieiter, berič. 9ln, na, po, v. Slubei, zdraven. Slnbiubett, privezati. Stublid, pogled, ozir. 3tnbrenueu, zažgati (zažgem). Slnbadjt, pobožnost. Stubenfen, spomin. Stnber, drugi, oni. ?tnbern, premeniti, predrugačiti. $uberung, sprememba. Slueifern, spodbuditi. Sltteigtten, prisvojiti, prilastiti si. SInerfennen, priznati. Strteffen, najesti se. Slnfall, napad. 9tnfangen, začeti (začnem), pričeti. Slnfeuent, podkuriti; osrčiti. 2Infii1)ren, navoziti; (leiten) voditi. 2lnfii|rer, vodnik, voditelj. SlnfuŽert, napolniti, napolnjevati. Stngabe, poved; (Slnjeige) naznanilo. Slugebeu, naznaniti, povedati. Slngeltagte, zatoženec. Slngemeffen, primeren, pristojen. Slngenebnt, prijeten, ugoden, mil, všeč. Slngefidjt, obličje. Slngetmefeit, odkazan, nakazan. Slugreifen, napasti, napadati. SIngreifenbe, napadnik. 9tngriff, napad, naskok. Stngft, sila, strah. Šlnfatten, pridržati, poprijeti. Slnljer, sem, le-sem. Slnžolje (§o§e, §iigel), višina, brdo. Stnfauf, nakup. 9lnfaufen, nakupiti, nakupovati. Slnfer, sidro, maček. Slntlctgen, zatožiti. 9ln!teiben, obleči, oblačiti. 9Infommen, priti, dojti, prihajati. 9ln!itnbigen, napovedati, oglasiti. Slntunft, prihod, dohod. Slnlage, obris, načrt; (^ftanjuitg) nasadba. Slnlauf, nalet, zagon. 9lnlaufen, naleteti, zaleteti se, zagnati se. 2tnlel)nen, nasloniti, naslanjati, opreti, opirati. 9lnmad)en, napraviti. Stumelben, oglasiti, naznaniti. Stnnageln, pribiti (bijem). 9lnnaijen, prišivati. 9tnorbnen, urediti, uravnati. Slnpflmtjen (anfe^en), nasaditi, zasaditi, nasajati. Stnprobiren, pomeriti, pomerjati. Stnreben, nagovoriti. 9lnreifjen, zvrstiti, urediti. — fidj, uvrstiti, pridružiti se. 9tnfa|, nasadek, pristavek, dostavek. 9lnfd)tagen (ba§ ©etoeljr), nameriti, pomeriti. 9Infd)Iiej3en, fidj, pristopiti, pridružiti se. 9tn)d)Iu[g, pristop, dotik. 9htfd)naHen, pripeti, pripenjati, pri-kopčati. 9tnfefjen, pogledati, ozreti se (na nekaj). 9Inftdjt, pogled; (SKeinung) misel. 9tnfpannen, napeti, nategniti; ($ferb) vpreči, napreči. 9tnfpradje, nagovor. 9Infpredjen, nagovoriti, ogovoriti. 9Infi>rtngen, naskočiti. 9lnfprung, naskok. [nova. Slnftatt, priprava; (^nftitut) zavod, usta-9tnftanb (militiirifcber), dostojnost, spodobnost. 9lttftanbig, dostojno, spodobno. 9ln'tatt, namesto, mesto. Stnfteden, nasaditi; (tontfjeit) okužiti. 9lnfteHen, postaviti; (tljun) storiti. 9tn"trengen, nategniti, napneti (napnem). 9tn 'tiirmen, privršeti, privaliti se. 9tnftur5, pritisk, naval. 9lnfud)en, poprositi, prošnjo vložiti. 9ln udjen bog, prošnja. 9tnte, raca. 9lntli£, obličje. Slntrog, predlog, nasvet. 9lntreffen, najti (najdem). Slntreten, nastopiti, pristopiti, pristopati, ben ajjarfd) antreten, nastopiti hod, napotiti se. 9lntritt, nastop, pristop. 9lnttnorten, odgovoriti, odgovarjati. 9lnbertrouen, zaupati, izročiti. 9lnbertnonbt, soroden, v žlahti. 9In5etgen, naznaniti, nakazati; (jentan« ben) ovaditi. 9tn$ief)en, nategniti, napeti (napnem); (Meiber) obleči, oblačiti; (©djutje) obuti (obujem). 9tnjug, oprava, obleka. Slnjiinben, (Sidjt) prižgati; (geuer) zakuriti, zažgati. 9lpfet, jabelko. Stlpotljele, lekarna. 9Ipparat, pristroj. 9lppel(, sklic, poziv, apel. 9lwetit, tek. 9lpril, mali traven, april. 9Irbeit, delo, opravilo, posel. 9trbeiten, delati. 9Irbeitfom, delaven, marljiv. 9trger, zloba, nevolja, srd. 9trgerlid), nevoljen, zloben. 9lrnt, ubog, siromašen. Strnt, ber, rama, roka. [oroženje. 9Irntotur, vojaška oprava, orožje, ob- 9trrnatur8forten, baže (vrste) orožja. 9lrmee, vojska, armada. 9trmel, rokav. 9trmelleibel, kamižola. 9trreft, zapor, ječa. 9trriergorbe f. Sftadjbut. 9trfenal, orožnica, arzenal. 9lrt, način. 9IrtiteI (Slieb), člen, ud, članek. 9IrtiKerie, topništvo, artilerija. 9trtit(erift, topničar. Strpei, zdravilo, lek. 9Ir$t, zdravnik. 9lffentiren, novačiti, potrditi, med vojake vzeti. [asentba. 9tffentirung, novačenje, vojaški nabor, 9Ift, veja. 9ttoman (Sofatenbouptmann), hetman, ataman. 2ltbem, sapa, dih. 9ttbmen, dihati, sopsti. Sltla§, zemljokaz, atlas. 9lttaque, napad, naval. Stttentot, zavratni napad. 9lud), tudi; tnenn —, če tudi. 9lubitor, vojaški sodnik, avditor. SCuerljabn, divji petelin. 9luf, na, po, v. Stufbetten, postlati (posteljem), postiljati. Slufbetoafiren, shraniti, spraviti. 9lufbred)en, razlomiti; (Satire) razbiti; (fortbemegen) vzdigniti se. Slufbrud), odhod. . . Slufbecfen, odkriti (odkrijem), odgrmti; (Stfd)) pregnati. Slufentijalt, ostaja, bivališče, zadrzek. atuferlegen, naložiti. 3luferftel)en, vstati. Stufeffen, pojesti (pojem). Slufforbern, povabiti. Stuffiibren, navoziti, napeljati. Slupljrer, napeljnik. Slufgobe, naloga, naročilo. Slufgraben, razkopati, skopati. Slnfgreifen, zasačiti, zgrabiti. Slufgriff, prijem. Slufbeben, dvigniti, vzdigovati, spraviti. Sluftommen, nastati, vstati, ozdraviti. StufJiinben, odpovedati. Sluflaben, naložiti, natovoriti. Stuflauf, natek, razbuka. Slufntadien, odpreti, otvoriti. Slufmarfdj, nastop, razvoj na čelu, razvrstitev. 8luftnarfd)iren, nastopiti, razviti se, razvrstiti se. Slufnafjme (einer $Ian!Ier!ette), pojem, posnetek; sprejem. Slufneljmen ($lanflertruppen), posneti, povzeti; sprejeti. Stufreifjen, raztrgati, razpahniti. Sfuffatteln, osedlati. Slufjd)Iag (auf ber SKontur), zalek, ob- vratnica, našiv. Sluffdbnellen, brcniti. S(ujjd)reicn, zakričati. Sluffdjrift, nadpis. Sluffdjmenfen (f. einfd)roen!en), kreniti, zasukati se. Sluffpannen, razpeti, pripeti, napeti. Sluffprung, poskok. Stuffte^en, vstati. Slufftetgen, kvišku lezti, zlezti. SluffteHen, raz(po)staviti. — fid), uvrstiti se. Stufftettung, razpostava, razvrstitev. Slufftemmen, podpreti. — fid), vpreti se, opirati se. Sluftrag, nanos; (93efel}l) naročilo. Sluftritt, nastop. SluftoartS, kvišku, gori, navzgor. Sluftoeden, vzdramiti, vzbuditi, vzbujati. Sluge, oko (očesa). SlugenblicE, trenotek. Stugenmafj (milit.), odmer na oči, namera. Slugen redjtž (linfž)! glej na desno (levo)! Slugenfd)etnlid), očividno. Sluguft, veliki srpan, avgust. Službauen, dozidati. SluSbeffern, popraviti, zboljšati. 9tu0bilben (eine SCruppe), uriti, izuriti, izobražiti. Službilbung, izurjenje, izobraženje. Stužbleiben, izostati (izostanem). Službreiten, razširiti, razširjati. Službiirften, oščetati, izkrtačiti. SluSbauer, stanovitnost, vstrajnost. SluSbienen, doslužiti. SluSbrud, izraz, izrek. Stužbriiden, iztisniti, iztlačiti; (mit SBorten) izreči, dopovedati. Služeinanber, narazen, vsaksebi. Stužfal)ren, z doma peljati se. Slušfall, uskok, napad. SluSfaKen, uskočiti, planiti. 8lugfiif)rnng, izpeljava, dovršitev. SluSgang, izhod, izid. Služgeben, razglašati, izdati, razdati. Sluggebilbet, izobražen. 91u§gleid)en, poravnati. Slufgraben, izkopati. SluSljaden, izsekati. Služljalten, prebiti, prestati. Služftoten, stegniti se, mahniti. 9lu§tleiben, sleči (slečem), slačiti. SluSflopfen, opahati, otepati. 2lu3!od)en, zvariti, skuhati. Slu§!uitbfd)aften, izvedeti, zaslediti. Služtunbfdjafter, ogleduh. Slu§!unft, poročilo, znanilo. Služlaffen, izpustiti. Slušmarfd), odhod. Stužmarfajiren, oditi, odpraviti se. 2lu3meffen, izmeriti, premeriti. Slušnaljme, izjema. SluSnefimen, izvzeti, izjemati. Stužraften, počiti (počijem), počiti se. 2lu3red)nen, prešteti, preračuniti. SluSrebe, izgovor, ugovor. Stužreinigen, otrebiti, očistiti. Stušreiten, izjezditi, izjahati. 2lu§rid)ten, opraviti, dognati; (gerabe ridjten), zravnati. Služruljen, počiti se, počivati. SluSriicfen, odriniti, odhajati. Slušriidung, odlaz, izlet. Služruben, počiti (počijem) se, počivati. Slušriiften, orožiti, oborožiti, prevideti. StuSriiftung, orožje, oprava. SluSfage, poved, izpoved, izreka. SluSfagen, povedati, izreči. 2tu3fd)an!, točilnica, krčma. 2tuž|d)iffen, iz ladije spraviti. Slušfcfilafen, naspati (naspim) se. 9Iu§fd)neiben, izrezati (izrežein). 2lužfd)neHen, izprožiti, zbrcniti. 2tu§(d)nitt, izrezek. 2lu3fd)uf3, strel, izstrel; (b. ©erfanttnl.) odbor. Služfeljen, vid, pogled; izgled. Slufjen, vne, zunaj. Slufer, razven, mimo. Sluferbem, vrh tega, mimo tega. 2iu|erlic(), vnanji, zunanji. Služfidjt, razgled, razvid. Služjpannen, razpeti (-pnem), raztegniti; (^ferbe) izpreči (-žem), izpregati. 9lu§fi>eien, pljuniti, pljuvati. Stušfpradje, izreka. Slušfprecfjen, izreči, izgovoriti. Služftaubett, izpahati, izprašiti. 9Iu§fteden, (Sager) raztakniti; (©renge) zaznamnjati. StušfteHen, razstaviti, izložiti; (Urlunbe) spisati; (SSedjfel) izdati. SluSfudjen, izbrati (-berem), izbirati. Služtaufdj, zamena, menjatev. Služtaufdjen, zameniti, premeniti. 2lu§tt)eilen, razdeliti, razdati. Služtreten, izstopiti, stopati, izkoračiti. Služtrinlen, izpiti. Shtžtoeidjen, ogniti se, ogibati (-bljem) se. Služtoeiš, izkaz, spričevalo. SIuSjaMen, izplačati. Stužjoglung, izplačilo, plača. 9Iu3jeic(jnung, odlika, počastitev, slavilo. Stbanciren, postati kaj, povikšan biti. SlDantgarbe, prednja straža. SIbifo, navest, opozorjenje, avizo. ©adj, potok; ©adjroaffer, potočnica. ©acte, čeljust, -i, skranja. ©adenjaljn, kotnik, zakotnik. SBčicfcr, pek, pekar. ©aderei, pekarija. ©acfijauS, pečnica, pekarna, ©ab, kopel, -i. ©aben, kopati se. ©agage, prtljaga, potna roba, tovor, ©agagetrain, tovorni vlak. ©ajonnett, bodalo, ©ajonnettfdjeibe, bodalna nožnica, ©aleon (®ang), mostovž. ©afb, kmalu, v kratkem, skoro. ©alg, koža, meh. ©atien, brano, tram; Srag«, steber; ©tanber«, oprtni steber, podklada. ©ali, oblo, oblica; (Satt&feft) ples. ben ©ati jtofjen, oblo biti, žogati, ©anf, klop, -i. ©ar, nag, gol, bez. jeber Sadje bar, bez vsakojake stvari, ©ar, medved, ©arade, koliba, baraka. ©arbier, brivec. ©armljerjig, usmiljen, milosrčen, ©arricabe (Serfperrung, ©erratnntlung), barikada, založenje; Berbarricabiren, založiti, barikade napravljati. ©art, brada. ©afiž (©runbtage), podlaga, temelj. ©ataiHon, bataljon. ©ataiIIonš=©efef)l, bataljonski ukaz. — »Eommanbo, bataljonsko povelj- ništvo. — «9tapport, bataljonski raport. ©atterie, bitnica, baterija, topovnica; ®edungl«, topniški nasip, topovnica. ©atteriebebedung, baterijsko varstvo, ©au (DrganišmuS), stavba, zidava, uprava, osnova, ©aud), trebuh, črevo (črevesa), ©audjbedung, kritje trebuha, kritje do trebuha. ©audjljieb, sek po trebuhu, mah(ljej) po trebuhu, ©auer, kmet, poljedelec, ©auerin, kmetica, ©aum, drevo, deblo, ©eadjten, zmeniti se za kaj, porajtati kaj, ozirati se na kaj; tranf.: ceniti kaj. ©eamter, uradnik, ©eanttnorten, odgovoriti, odpisati, ©eauffidjtigen, čuvati nad kom. ©eaufiragen, naročiti, naložiti. ©ebiid)tig, opazen, preudaren, ©ebanlen, zahvaliti se komu. ©ebarf, potreba, ©ebauern, milovati, pomilovati. ©ebeden, pokriti, odeti, ©ebedung, varstvo, ©ebenlen, premisliti, preudariti. ©ebenllidf), nevaren, sumljiv, ©ebienen, streči (strežem) komu, služiti, ©ebiente, strežaj, strežnik, ©ebienung, strežba, postrežba, ©ebingung, pogoj, ©ebiitgungšlož, bezpogojen. ©ebingungžtoeife, s pogojem, pogojno. ©ebro|en, žugati, groziti, pretiti, ©ebiirten (benotljigen), potrebovati, ©ebiirftig, potreben; (arm) reven, ubog. ©eeiben, priseči (-sežem) na kaj, s prisego potrditi, ©eeilen, podvizati se, požuriti se. ©eenbigen, končati, dokončati, dovršiti, ©efangen, zapleten, osupnjen. ©efeH, ukaz; (Eommanbo) povelje, poveljstvo; (Seitung) vodstvo, ©efeljtigen (anfiiljren), zaukazovati, zapovedovati, velevati, voditi, ©efeiten, opiliti. ©efeftigen (eine ©tabt), utrditi, utrjevati ŠBefeftigen (ein Sager), tabor utrditi, utaboriti se. SSefeftigung, utrdba, utrjenje. 33efinben, bož, zdravje, počutje. — ftcf), imeti se, počutiti se. SBefleifjen ft«f», prizadeti si, prizadjati si. S3efolgen, spolnovati, ubogati, držati se česa. 33eforberung, (2(t>ancement) povišanje; (©egiinftigung) pospeševanje. SBefragen, popraševati. SBefreien, osvoboditi, rešiti, oteti. 33efreiung, rešitev. 23efrtebigen, zadostiti, upokojiti, ustreči. S3efiird)ten, bati se. S3egegnen, srečati. S8egef)ren, hoteti, zahtevati, terjati. SBegiejjen, polivati, oblivati. Seginnen, začeti, pričeti. 93egfeiten, spremiti, spremljevati. ŠBegnabigen, pomilostiti, prizanesti. S3egniigen ficE), zadovoljiti se. 93egraben, pokopati (-pijem). S8egrabnt§, pokop, pogreb. 93egrafung, otravenje, obsevanje s travo. iSegreifen, zapopasti, razumeti, sprevideti. 23egrii|eu, pozdraviti. 58egrii|ung, pozdrav. S3egunftigen, na roko iti, prednost dajati. Sefiatten, obdržati. SBcljanbeln, ravnati, s kom obravnati. SBeljauen, obsekati, obtesati; (t>. ©tehten) obrezati. 93efjaupten, trditi. S3etjeben, potegniti, ben getjter befieben, pogrešek odpraviti, popraviti. S3ef|8rbe, oblastnija, oblast. Seljuf, prid. jurn 33el)uf, v prid, v svrho, za. 23et)utfatn, pozorno, pazno, oprezno, skrbno. 33ef)uten, obvarovati, ohraniti. 93ei, pri, ob. 93eidjte, spoved. S3eibe, oba, -e, -e. SBeifatt, priznanje. Seifiigen, pridjati, priložiti. 33eit, sekira, tesliea. Seiloge, doklada, priloga. Sein, kost, -i. SSeifantnten, vkup. SSeifpiel, vzgled, primer. S3eiftcmb, pomoč. SBeifteljen, pomagati. S3eitrag, donesek. 33eitreten, pristopiti. SSeitnort, pridevnik. SBejjaljen, trditi, potrditi. S3ejaljrt, prileten. Sefantpfen, bojevati se, boriti se s kom. 93e!annt, znan. SSefcmnter, znanec. S8e!anntmadjung, razglas, naznanilo. S3efeljren, spreobrniti. 33e!ennen, priznati, spoznati. ©e!(agen, obžalovati, pomilovati. _ S9e!(eibung, obleka, odeja; pokritje. 93efomtnen, dobiti, prejeti. 58e{utntnern, skrbeti; fid) —, mar biti. SBelagern (befe^en), oblegovati. Selagerung, oblega, obleganje. Selageruugšjuftcmb, obsedni stan. S3elaffen, pustiti. SBeloften, obtežiti, obteževati. Selaftung, obtežba, teža, peza, tovor, naklada. SSetefinen, podeliti, obdariti. SMefjren, podučiti, podučevati, poučiti. 83elet)rung, poduk, pouk. SMeibigen, razžaliti. 93eleud)ten, razsvetiti, razjasniti. 33eliebt, prijeten, všeč. 9Men, lajati. Seloben, pohvaliti. Selofjnen, poplačati. SBetiigen, legati se komu. S8emad)Hgen fidj, polastiti se, prisvojiti si. 93emiiljen fid), truditi se, prizadeti si. Seneljnten, obnaša, zadržanje. SBeneiben, zavidati. SSeneibenStnert, zavida vreden, zaviden. Senennen, imenovati. SBenitjjen, porabiti. S8eobad)ten, opazovati. Seorbern, odrediti, odposlati. SBepanjert, oklopljen. Seguartieren, nastaniti. 33eqnartterungšgebitf)r, nastanina. S3equem, ugoden, priležen; (ju ge- braudien) ročen. S3eratljung, posvetovanje. 93eraufdjen fid), upijaniti se. 33eredjnen, prešteti, preračuniti. šBereid^, obseg, obrežje. 9lmtžbereid), uradni obrok, področje. 33ereifen, obhoditi, potovati po čem. SBereit, pripravljen, gotov. SBereittniHig, radovoljen. 93ereuen, kesati se (česa), žal biti (komu česa). SBerg, gora, vrh. SBergfantm, greben. SBergfteig, gorska steza,' laz. SSeridjt, poročilo, objava; (9tu§Weiž) izkaz. SSeridjten, objaviti, naznaniti, poročiti. SSeridjttgen, poravnati, popraviti. SBeridjtigung, poprava, popravek. SBeriidfidjtigen, ozir jemati, ozreti se na kaj. 93eruf, poklic. r . 93eriif)mt, slaven, sloveč, imeniten. 93eritbren, dotakniti; (in ber Sebe) omeniti. SBefafcung, posadka. 83efa§ung3red)t, posadno pravo, posadna pravica. SBefafcungžtruppe, posadka. SSefanftigen, utešiti, pomiriti. S3efd)abigen, poškodovati, pokvariti. S3efd)affent)eit, kakošnost, lastnost. 33efd)iiftigen, opraviti dati, delo dati. — fid), pečati se, ukvarjati se. 93efd)aftigung, opravilo. SBefdjeib, odpis, odgovor. 23efdjeinigen, spričati, pismeno potrditi. S3efd)iejjen, obstreljevati. S8efd)im))fen, zasramovati, psovati. S3efd)irmen, braniti, obraniti, pod zaščit jemati. SBefdjlagen, okovati; ($ferb), podkovati. S3efd)feunigen, pospešiti. S8efd)lie|en, zapreti; (beenbtgen) končati, skleniti; (feftfejjen) skleniti. 93efcf)lufž, sklep, določek. SBefdineiben, obrezati. SBefdjreiben, opisati, popisati. SSefdjuJjung, obutev, obuvalo. 33efd)ulbigen, dolžiti, kriviti, obdolžiti. ®efd)ii^en, varovati, braniti. S3efd)luerbe, težava, nadloga, pritožba. — fiif)ren, pritožiti se. 93efel)en, ogledati. S3efeitigen, odstraniti, odpraviti. SBefen, metla. 33efej}en (©ebaube it.), obsesti, posesti. S3efid)tigen (bifitiren), ogledati, pregledati. 8efid)tigung, ogled, pregled. Se tegen, premagati. SSe iegbar, premagljiv. S3efinnen, spomniti, jur SBefinnung f ommen, zavedati se, v zavest priti. S3efi£, posest, last. Sefifer, posestnik, lastnik. SBefonbere, poseben. S3eforgen, oskrbeti, opraviti. Seforgt, skrben, skrbljiv. Sefpannen, vpreči (vprežem), vpregati. Sefpannung, vprega. 93efpred)ung, razgovor, pogovor. 93efjjri§en, poškropiti. 33effer, boljši. S3effern, poboljšati. SSeftanbig, stanovitno, stalno. 23eftatigen, potrditi, odobriti. S3eftedE)eit, podkupiti. 93eftel)en, obstati, obstojati. 93efteigen, iti na kaj, zlezti na kaj. 93efteHen, naročiti; 'Šeftelfung, naročba. S3eftimmen, določiti, prisoditi. SBetrafen, kazniti, kaznovati, strahovati. Seftrafung, kazen, strahovanje. SSeftreben fid), prizadeti si. 83eftreicf)en (mit ©efdjufc), dosegati, s strelom doseči. — (mit gor be), pobarvati, z barvo prevleči. Seftiirmung, naskakovanje, naskok, napad, pritisk. 33efud)en, obiskati, obiskovati. SSeten, moliti. SBetfieiten, podeliti, dati, obdariti. SBetgeiligen fid), vdeležiti se. 33etrug, prevara, goljufija. Setritgen, prevarati, goljufati. Sett, postelja; (bež gfuffeš), korito, žleb, struga. Seugen, kriviti, šibiti, npogibati, pre-gibati. — bes 9tumpfe§, pregibanje života. Seugung, pregibanje. Seurlauben, dopust (komu) dati. — fid), posloviti se. SSeurt^eilen, presoditi, preudariti. S3eute, plen, rop. 93eutet, mošnja. S8et)ottmad)tigen, pooblastiti, oblast dati. 33ebor, pred, popred, prej, predno. SSetoadjen, varovati, čuvati, stražiti. 58ewoffnen (aužriiften), oborožiti. 93etnaffnung, oboroženje, oborožitev. SBetoegen, ganiti, nagniti. — fid), šetati, gibati se. 33etneggrunb, (Sriebfeber) nagib, nagon; (Urfadje) uzrok. S3etuegung, gibanje; (im Serrain) premikanje, kretanje. 23eweinen, objokati. Setnittigen, dovoliti, dopustiti. 93etnofinen, prebivati, stanovati. 23etnobner, prebivalec, stanovalec. SettJupt, zaveden, svest, svest si. ©ejaf|fen, poplačati, ©ejeidjnen, zaznamujati, zaznamovati. SBejiefjert (Sad)e te.), sprijeti, nastopiti, ©ejirf, okraj. [urad. S3ejirtžbef)orbe, okrajna gosposka ober SejirfefelbtDebel, okrajni narednik. S3ejirl§bau))tmann, okrajni glavar. Stegen, upogniti, nakloniti. ®iene, bučela. ©ier, pivo. S3ierbrauer, pivovar. Sterbrauerei, pivovarna. SBifb, podoba, slika. Silben (forntiren), napraviti, sHopiti. — (nužbilben), izuriti, izvežbati, izučiti, izobraziti. Silbung, izobraženost. Sittig, cen, dober kup. Sinbe, obeza, preveza, ovijača. Sinben, vezati (vezem), skleniti. Sir!e, breza. Siž, do; dokler. Sifcbof, škof, vladika. Si§ber- doslej, dosedaj. SSitte, prošnja. Sitten, prositi. Sitter, grenek, trpek. StBouaf, bivak, prenočišče pod milim nebom ; (Drt) ležišče pod milim nebom. Sibouafiren, bivakovati, pod milim nebom prenočiti, ležati. Stanf, svetel, gol. Slanfe 3Baffe, golo orožje. mit blanfer SBaffe, z golim orožjem. Slafe, mehur, mozolj. Slafebalg, meh, pihalo. SBIajerobr, pihalka. 58Iatt, list, pero. Slctu, modro. Slei, svinec. Sleiben, ostati. Sleitugel, svinčenka. Sleiftift, svinčnik. Slenbe, prikrov; ©djartenbtenbe, pri- krov škrbine. Slid, pogled. SBIig, blisk; bligen, bliskati. Stodbau§, strelnica, kula, čardaka. 93lodtrert, zapreti, obsesti. Stonb, rumenolas. Slofj, nag, gol. Sloge, nagost. fid) eine Sfofie geben (beim ged)ten), izpostaviti se. Slojpjjig, bosonog. Sloufe, bluza. SliHien, cvesti (cvetem), cvetati. Slume, cvetlica. Stut, krv. Sluten, krvaveti. Slutig, krvav. Slutradje, krvna osveta. ShttS«, krven, po krvi. Stutgsertoanbt, soroden po krvi. Sod, kozel. Sodjprung, kozji skok. Soben, tla, pod. Sogen, obok, lok. Soijren, vrtati. Sobrung, prevrt. Sollttier!, ogradje, gradišče. So^en, kij, klin. Sfije, hud, ljut; (erjiirnt) razdražen. Sombarbement, bombardovanje. Sombarbiren, bombardovati, lumbarde metati. Sombe, bomba, lumbarda. Sombenfeft (»fic^er), neprebiten. Sombenmorfer, možnar za bombe. Sorbe, obšev, obveza. Sorgen, na posodo vzeti. Sorfe, borza; (Seutel) mošnja. Sorjte, ščetina. Sošartig, hudoben, zloben. Sofd)mtg, položnost, poševnost. Soje, hudoben, zloben. Sošbajt; neporeden. So§lt)i£Iig, zlovoljen. Sote, posel. Sotfd)aft, naznanilo, sporočilo, vest. Sotjdjafter, poslanec, poslanik. Sojen, biti se, pestiti se, s pestmi biti se. Sranb, požar. Sranbfobte, notranji podplat. Sranbttmdje, požarna straža. Srantmein, žganje. Sranttoeinbrenner, žganjar. Srantireinbrenneret, žganjarija. Sraud), običaj, navada. Sraucben, rabiti; (notbig ba6en) Potre_ bovati. Sraun, rujav; zagorel. Sraunlidj, rujavkast. Sraut, nevesta. Sriiutigam, ženin. Srab, priden, vrl, dober. Sredjen, lomiti; (fpeien) hljuvati. Sremfe, (Dd)fen») obad; (23agen=) zavora. Sreit, širok; Sreite, širokost. Sreiten (breit matben), širiti, razširiti. Sreitnbar, gorljiv, vnemljiv. Srennen, goreti, peči. Srennbolj, drva (pl.). Srefdje, predor, prestrel. Srett, deska, dilja, žaganica. Srettertoanb, paž, opaž. Srief, pismo, list. Sriefbote, pismonoša. SriefcouUert, zavitek, pisemski zavitek. Srigabe, brigada. Srigabearrejt, brigadni zapor ; (Drt) brigadna ječa. Srigabebefebl, brigadni ukaz. Šrigabecommanbo, brigadno poveljstvo. Srigabier, poveljnik brigade, brigadnik. Sringen, prinesti. Sritfd)e, deščnica, deska. Srot, kruh. Sruber, brat. Sruberfid), bratovsko, po bratovsko. 33riicEe, most. SMdenFopf, predmostje. Sriidettfdjaitse, obmostna utrdba. Sriinirt, rumenkast, očrnjen, počrnjen. SBrututen, studenec, vodnjak. S3ruuitetthjaffer, studenčnica. SBruft, prsi (pl.). S3ruftbedung, prsobran. 33ru'teutsiinbung, prsna vnetica. Sruftflecf, prsnik. 93ruftftiicE, oprsje, oprtalo. 58ruftmebr f. SSruftbedung. Sucb, knjiga, bukve. SSucpinber, bukvovez, knjigovez. 93udje, bukev. [niča. SBiidjfe, pušica; (Sdjadjter) pušica, skle-SSucbfeumadjer, puškar. 93ucbftobe, pisme, črka. SBudel, grba; (SRitdett) hrbet. SBiiffel, bivol. ŠBug, gib; (Strogen«) ovinek; (galte) grba. ffiiigel, obok, bok; (©teigbiigel) stremen. SJiifite, oder. Siinbel, povezek. SSunt, pisan. SBurg, grad, grajščina. SBiirger, (®tabt») meščan; (®taat§») državljan. Siirgernteifter, župan. Siirgermeifterctmt, županija, županstvo. Surggraf, grajščak. SSurfcbe, fant; (milit.) strežaj. SBurjelbaum, kobilica. Shijje, pokora. SButter, surovo maslo, maslo. ©abinet, kabinet, komnata. ©abaBer, mrtvec, mrlič, ©abet, kadet, ©afe, kavarna, ©afetier, kavarnar. ©aiiber, premer, kaliber, ©ampagtte, vojna, boj. [bivati, ©ampiren, pod milim nebom taborovati, ©cmal, kanal, vodotok, ©atttoniren, bivati po vaseh ali poslopjih pod streho, ©arre, štirikot, kare. — formiren, štirikot sklopiti. ©arrier, dir, direk. Eartoudje, kartuš. ©afematte, kazemata. ©affa, denarnica, blagajnica. ©affatiott, ovržba, unižba. ©afteK, trdnjavica, ostrog. ©aBaHet, kavalet, vojaška postelja. ©aBalter, plemič, vitez. SaBaHerie, konjištvo. ©aBatterieregiment, konjiški polk. ©aBaHerift, konjik. ©entner, stot, cent. ©eremonie, šega, obred, ©ertificat, spričba, potrdba, potrdni list. ©bompaguer, šampanec. ©barafter, značaj, nrav. ©barge, časta, šarža. ©barpie, cefranje, pukanica. ©boufee, velika cesta, državna cesta, ©bef, načelnik, glavar, predstojnik, ©ifterne, studenec, ©olonne, oddelek, kolona, ©ommaitbant, poveljnik, zapovednik. ©ommaitbiren, veleti, velevati, zapovedovati. ©ommanbo, poveljstvo, poveljništvo, za- povedništvo. ©ommiffSr, pooblastenec, komisar, ©ommiffton, komisija, ©ommifjbrot, komisni kruh, Sompagme, stotnija, kompanija. ©ompagnie»©ommanbaitt, kompanijski poveljnik. ©ontbagme»9tapport, kompanijski pri- javek, raport. ©ompajš, severnica, kompas, ©omblet, popoln, ©ompticirt, zapleten, ©omplot, zarota, zmena. ©omblotjtifter, snovatelj zarote, ©onceutrirung, združba, zbor, zbranje. Soncentriren, združiti, zbrati, ©oncept, načrt, osnova, ©onbuct, sprevod, ©onbuite, obnaša, obnašanje, ©oufeffion, vera. ©onflict, razpor. ©onfrontation, postavljenje pred oči. ©onfcription, popis, popisovanje, ©onfignotion, zaznamek, zaznamovanje, ©onfitium, svet, posvetovanje, ©onfonant, soglasnik. ©onftatiren, dokazati, skazati. ©ouftruiren, ustrojiti, sestaviti, zložiti, ©onftruction, ustroj, sestava, ©outo, račun, izpisek, ©ontract, pogodba. ©ontre«2lbmiraI, podadmiral. ©ontremine, nasprotni podkop. ©ontrabeut, pogodnik. ©ontrflljireu, pogoditi se. ©ontrole, pregled, kontrola, ©outroliren, pregledati, kontrolirati. ©ontrofSBerfammlung, kontrolni shod. ©ontumaj, zaprtija, kontumacija. ©ontufiott, otiska. ©onbalešcent, okrevalec, prebolec. ©onbaleScenj, prebolenje, okrevanje, ©onberfation, razgovor, ©orporal, desetnik, korporal. ©orpš, zbor, voj. ©orpgcommanbant, zborni poveljnik. ©orrectur, poprava, popravek. ©orrefponbenj, dopisovanje. ©orrefponbenjfarte, dopisnica. (Soupe, oddelek, kupej. ©rabatte, zavratnica. ©reatur, stvar. ©rebit, vera, zaup, kredit. ©riminetl, kazenski, kriminalni. ©rucifij, razpelo. ©uftur, omika, izobraženost. ©urž, tečaj, tek. ©tjtinber, valjec, cilinder. ©ja!o, čaka. ©jar, car. ®a, tu, tukaj; (begrihtbeitb) ker. ®adj, streha. ®aburd), s tem, potem, zaradi tega. ®al)er, od tod, zatorej, zategadel. ®a|eint, doma; (tranf.) po domače. ®abter, tu, tukaj. ®al)tn, tja, tje. ®amit, da, da bi; (pni S3el)ufe) v svrho, s tem da bi. ®amm, nasip, nakop, naval. ®atnmerbe, prst, brnja. ®atnmerig, mračen. ®amtnerung, mrak. ®atnpf, puh, sopar, hlap. ®atnj)fett, pogaziti, ukrotiti, zatreti. mit gebampfter ©timrne, s potrtim glasom. ®atnpfer, parobrod, parnik. ®ampfmafd)ine, parostroj, hlapon. ®aneben, raven, poleg, tik. ®anf, hvala. ®anfbar, hvaležen. ®anfen, zahvaliti se. ®attn, potem, dalje; (gcit) ondaj. ®aran, pri tem, v tem, na tem. ®oran!omtnen, na vrsto priti. ®arauf, potem, na to, povrh. ®arau§, iz tega, od tega, od tod. ®arben, stradati, gladovati. ®arbieten, ponujati, podajati. ®arbringen, prinesti, donesti, pokloniti. ®artn, v tem, s teni, glede. ®arm, čreva. ®armfeite, struna. ®arnad), potem. [pravljati. ®arfteHen, predočiti, predstavljati, raz- ®arfteDung, predstava, razprava; (fd)rift= lid)e) opis, popis, obris. ®artl)un, izkazati, dokazati, izpričati. ®afš (auf bafž), da, da bi. ®atuttt, dan in leto, datum. ®auer, trpež, trpežnost, trajnost. ®auerf)aft, trpežen, trden, trajen. ®autnen, palec. ®ation, od tega, od tod; proč, vstran. fid) baDoit mad)enr pobegniti, oditi. ®aOor, pred tem. ®atoiber, proti temu. ®asu, k temu, raven tega. ®a$tmfd)en, vmes, med tem. ®ed)arge, ustrel, strel, upal. ®ed)argiren, ustreliti, upaliti. ®ecimat», desetni, na desetni. ®ectmattuage, nadesetna vaga, desetnica. ®ecitniren, vsakega desetega ustreliti, decimirati. ®ed, krov. ®ede, odeja, ogrinjalo, plahta. ®edel, pokrov, pokrivača. ®eden, kriti (krijem), pokriti. — fid), zakriti se. ®edung, kritje, zaščitje. ®ecoration, olepšanje, olepšava, okinča- nje, kinč, odličnost, dekoracija. ®ecorutn, čast, dostojnost. ®efile (©ngpafš, 9|3af§, ©ebirgžpafš, ©ng= lueg), soteska, struga, prelaz, ozka pot, ožina. ®efiliren, v redu mimo koga korakati, defilirati. ®efilirung, deflliranje. ®egagtren, zbočiti se, oprostiti, osvoboditi. ®egen, meč. ®egenflinge, mečevo rezalo. ®egeneriren, spačiti se, spasmiti se; (trattf.) izneveriti se. ®egrabiren, stopinjo vzeti, od časti odstaviti, zvreči. ®egrabirter, zvrženec. ®eid)fel, oje (ojesa). ®eid)feladfe, osnica. ®elict (S$erbred)en), zločinstvo, hudodelstvo. ®eliquent, zločinec. ®elogtren, izpoditi, prepoditi, pregnati. ®emarcation, odmejenje, odmejitev, de- markacija. ®entatfiren (©renje abfteden), odmejiti, mejo postaviti. ®ema§!ireit, odkriti; eine SBatterie —, bitnico ob. topovnico odkriti. ®emiffion, odpust, razpust, odstavek. ®emiffioniren, odpovedati se čemu. ®entnad), po tem takem, torej, zatorej. ®emobitifiren, vojsko razpustiti, raz- oroževati, demobilizirati. ®emo!iren, podreti (-derem), razdjati (-denem). Semonftration, žuganje, demonstracija. ®emonftriren, žugati, demonštrirati. ®etnontiren, podreti, porušiti, potreti. ®emutb, pohlevnost. ®emiitl)igett, ponižati, poniževati. ®en!en, misliti, premišljevati. ®enfmal, spominek. ®entourbig, imenit, znamenit. ®entlDurbigteit, imenitost, znamenitost. ®enn, kajti; (alš) kakor, kot. ®emtod), vendar, vendar-le, saj. Sepenbtrenb, odvisen, zavisen. ®epefd)e, dopis, sporočilo, depeša. ®ejjot, zalog, zaloga, sklad; (Drt) založnica, skladnica. ®et>rintireii, potlačiti, pogaziti, potreti. ®erart, tako, itak. ®erartig, takšen, takošen. ®eroute, polom, razpršenje. ®eroutiren, polomiti, razpršiti, pobiti. ®e§arntiren, razorožiti, razoroževati. ®eferteur, ubežnik, begun, uskok. ®ejertion, ubeg, pobeg. ®efertiren, ubegniti, pobegniti. ®efigniren, odločiti, odmeniti. ®e§tnficiren, razokužiti. ®e§infection, razokuženje. ®ežpot, samosilnik, trinog. ®efto, tem, tembolj. ®etad)ement, oddelek, četa. ®etacbiren, oddeliti, odrediti. ®etait, na drobno, podrobno. ®etonation, pok, grmenje. ®eutfdj, nemški. ®euten, razglasiti, pokazati. ®ejetnber, december, gruden. ®iat, dnina; (ftrjtt.) zmernost. ®id|, tebe, te. ®icbt, gost; (Saum) košat. ®icbt baneben, tik, tikoma, raven. ®tdgten, skladati, pesni zlagati, peti. ®icf)ter, pesnik. ®i(f, debel; (fett) tolst, rejen. ©ididjt, goščava, hosta. ®icEfiauttg, debelokožen. ®ic!fi)t>fig, butast, trdoglav. ®ieb, tat, kradljivec. ®iebtfd), tatinsk, kradljiv. ®iebftal)t, tatvina, kraja. ®ienen, služiti, poslovati. ®iener, sluga, služabnik, strežaj. ®ienft, služba, poslovanje; (2lmt) urad. ®ien§tag, torek. ®ienfteib, službena prisega. ®ienftfrei, službe prost. ®tenftreglentent, službevnik. ®ienfttauglid), sposoben za službo, zmožen. ®ienfttaje, službena pristojbina. ®ienftjettet, službeni list. ®iefer, ta, ta, to. ®ie0faHg, v tem oziru. ®ie§nxa{, takrat, to pot. ®iežfeit§, takraj, na tej strani. ®ing, reč, stvar. ®ir, tebi, ti; sebi. ®trect, neposredno, naravnost. ®irection, ravnateljstvo, vodstvo, [nija. ®trection§»©ontpagnie, vodilna kompa- — »gtiigel, vodilno krilo, bok. — »Dbject, vodilni predmet. ®irector, ravnatelj, vodja. ®irne, dekla; (fd)IecE)te) babura. ®ižtocation, premestitev, razpostava. ®iftcmj, daljava, oddaljenost. ®iftel, osat. ®tžcipftn, veda; ($udjt) strabovanje, vojaški red. Sižcipliitar«, strahovalen, disciplinaren. ®i§cij>linto§, brez vojaškega reda. ®it)ifion, (8ted)nuttg) razšteva, delitev; (§eer) divizija. ®ibifion§«, divizijski. ®od), vendar, toda, kljub temu. ®od)t, stenj. ®octor, doktor. ®ocument, spričalo, svedočba. ®o% bodalec, handžar. ®olmetfcf), tolmač, razkladalec. ®omicit, dom, domovanje, stanovanje. ®onner, grom, tresk, grmenje. ®onnertt, grmeti, treskati, bobneti, pokati. ®oppeI=, dvojen, dvovrsten. ®oi)peIftinte, dvocevka. Soppelcolonne, dvokolona. ®opi)efyoften, dvopošt. ®oppeIreibe, dvovrsta, dvorida. ®orf, vas, ves, selo. ®ont, trn, trnje. ®ort, tam, ondi. ®ortf)in, tje, tja. ®ortig, tamošnji. ®rad)e, zmaj, pozoj. ®ragoner, dragon, dragonec; (2tcfjfel= Jtappe) zapona. ®rabt, svilek, drat. ®rabtlauf, svilkova eev. ®rabtne|, svilkova mreža. ®rang, pritisk, naval; (Segier) pohlep; (®rieb) nagon. ®rangen, tiščati (-ščim), pritiskati, gnati (ženem). ®raufjen, vne, zunaj. ®red)§ter, strugar. ®red, blato, govno. ®rei)en, vrteti, obrniti, sukati (sučem). ®rei, trije, tri. ®reifad), trikraten. ®reifeig, trideset. ®retjeftt, trinajst. ®refdjen, mlatiti, omlatiti. ©refdjer, mlatič. ®reffiren, učiti, vaditi, uriti. ®ringen, siliti, tiščati. ®roI)en, žugati, pretiti. ®ro|ung, žuganje, protitev. ®roffeI, drozeg. ®riiben, onkraj, na oni strani. ®rud, tlačenje, tisk, natisk. ®riiden, tlačiti, pritiskati. — fidj, stisniti se. ®ruder, tiskar. ®rufeei, tiskarna. ®u, ti. ®ueH, dvoboj. ®uft, duh, vonjava, dišava. ®uften, dišati (-šim), duhteti, vonjati. ®ulben, trpeti; (ertragen) prebiti (-bijem). ®ulber, trpin, revež. ®iimm, neumen, nespameten; (Mbbe) bedast. ®UTtmt!opf, bedak, tepec., neumnež. ®umpf, zamolkel, gluh, votel. ®ihtgen, gnojiti. ®unrel, temen. bunfle 3eHe, temnica. ®iinn, tenek, droben, šibek. ®unft, slap, para. ®urdE|, skoz, skozi, vsled, zavolj. ®urdjauž, skoz in skoz. ®urd)6Katen, prebresti (-bredem). ®itrfen, smeti, moči (morem), utegniti. ®iirftig, potreben. ®itrr, suh, vel. ®urft, žeja. ®iirften, žejen biti. ®it£enb, dvanajstina. ®i)naftie, vladarska rodovina. ©bbe, odtok. ©ben, raven; (glatt) gladek. ©benerbig, pri tleh, pritličen. ©bene, ravnina, plan. ©benfaHž, tudi, enako. ©bnen, zravnati, pogladiti. ©djo, jek, odmev. ©djt, pristen, pravi. ©d«, ogelni. ©de, ogel; (Scmte) rob. ©dbau§, hiša na oglu. ©dftein, ogelnik, ogelni kamen. ©bet, žlahten, blag. ©belmann, žlahtnik, plemič. ©beltttutfjig, blagodušen. ©belftein, dragi kamen, žlahtni kamen. ©get, pijavica. ©gge, brana. ©ggen, vlačiti, povlačiti. ©Ije, eljer, prej, predno. ©Ije, zakon; ©j)e«, zakonski. ©Ijebredjen, prešestovati. ©neftenš, brž ko brž, pred ko mogoče. ©fjrbar, pošten, častit. ©Ijrbegierbe, častiželjnost. ©$re, čast, čest, slava. ©firen, častiti, slaviti. Sljrenmcmn, mož beseda. ©t)tentnebaifle, častna svetinja. ©fjrenpoften, častni pošt. ©firenratfj, častni svet. ©ijrenlcort, častna beseda. ©pfurdit, spoštovanje. ©brgeij, častilakomnost. ©Ijriid), pošten, vrl. ©Ijrlož, nepošten, brezčasten. ©t, jajce. ©tdje, dob, hrast. ©idjel, želod. ©id)en=, dobov, hrastov. ©ib, prisega. ©ib ablegen, priseči (-sežem). ©tbfdjtmir, prisega. (Šifer, gorečnost, vnetost, marljivost. ©ifrig, goreč, vnet, marljiv. ©iferfud)t, ljubosumnost. ©igen, lasten, svoj. ©igenpnbtg, lastnoročen. ©igenmadjtig, svojevoljen. ©igennnjs, samoprid. ©igemtii§ig, samopriden, samopašen. ©igenž, nalašč. ©igenfdjaft, lastnost. ©tgenftnn, svojeglavnost, trina. ©ignen fttff, sposoben biti, pripraven biti za kaj. ©ile, hitrost, urnost, ©tlett, hiteti, podvizati se. ©ilenbž, brž, urno. ©iff, eduajst, jednajst. ©ilfmal, ednajstkrat. ©ilgnt, brzovozno blago, ©ilig, hiter, nagel, uren. ©iligft, hitro, precej, neutegoma. ©ilmarfd), hitri marš, brzohod. ©ilpg, brzovlak. ©tmer, vedro, ©in, eden, en, jeden. ©inanber, drug drugemu, eden drugemu, ©inajdjern, upepeliti, požgati (-žgem). ©inbanb, vez, -i. ©tnberufen, poklicati, sklicati, ©tnberufung, poklic, sklic, ©inbilben fid), misliti si, domišljevati si. ©inbilbung, domišljija, ©inbinben, vezati, zvezati. ©tnbredjen, podreti (-derem); (Sljiir) razbiti; (in b. STOoraft) vdreti (vderem) se; (in geinbe§Ianb) zakaditi se, zagnati (-ženem) se. ©inbrennen, vžgati (vžgem); (b. ©uppe) požgati. ©inbringen (ŠBerbredjer), prignati, pripeljati. ©inbrudj, vdretje, ulom; (b. geinb) pritisk, napad, ©inbiirgern, udomačiti, ©inbeden, pokriti (-krijem). ©inbringen, vdreti, zariniti se. ©inbntcf, utis, ganitev. ©inbriicfen, utisniti. ©inen, jediniti, družiti, ©inerlei, enak, jednak. ©infatl, (®eban!e) misel; (©ittfturj) po- drtje; (b. getnbel) naval, napad, ©tnfatten, (t). Oebanfen) na misel priti, spomniti se; (b. geinbe) udariti, napasti. ©infangen, ujeti (ujamem), uloviti,prijeti, ©influfš, upliv. ©infrieren, zamrzniti. ©tttfiiljren, uvesti, upeljati. ©ingang, vhod, vstop. ©inijatten, ustaviti, zadržati. ©inijeiinifd), domač. ©inijeit, ednota, jednota. ©tttijolen, doiti (-idem), doteči, dohiteti. ©inig, složen, jedin. ©inige, nekteri. ©inigleit, sloga, soglasje. ©injaljrtg, enoleten. ©infauf, nakup. ©tnfaufen, nakupiti. ©infeljren, ostati; (iiber 9?ad)t) prenočiti. ©inferlern, zapreti, v ječo djati. ©inflagen, iztožiti. ©infod)en, pomesti (-metem), ukuhati. ©inlaben, povabiti, ©infabung, povabilo, ©inliefent, izročiti, pripeljati, ©intogiren, nastaniti, ©inntat, enkrat, jedenkrat. ©inmarfd), prihod, dohod, ©tnmauern, vzidati, ©tnntengen, vmešati se. ©inmiitftg, jednodušen, zložen, ©innabnte, (b. pa|e§) vzetje, osvojitev; (am (Mbe) prejem; (©intiinfte) dohodki (pl.). ®innef)tnen, jemati (jemljem), vzeti (vzamem); (Slr^net) zavžiti; (@efb) prejeti ; ($la$) zasesti (-sedem), zalegati; (geftung) premagati. ©inBbe, puščava, pustinja, ©inpaden, zložiti, vkup spraviti, ©tnpflanjen, vsaditi, zasaditi, ©tnpragen, utisniti, zapomniti si. ©inguariieren, nastaniti, nastanovati. ©inqnartierung, nastanitev, vmestenje. ©inred)nen, všteti, vračuniti. ©inrebe, ugovor. ©inreben, (bereben) prigovarjati; (toiber« reben) ugovarjati, ginreidjett, vložiti; ©inreid)ung, vloga, ©inreifjen, uvrstiti. ©inrid)teit, urediti, uravnati, ©inriiden, priti, doiti. ©inrudung, prihod, ©tnž, eno, jedno. ©infant, sain, samoten. ©injd)en{en, natočiti, naliti. ©infdilafen, zaspati (-spim), ©infdjlagen, zabiti (-bijem); 08Ii|) treščiti; (Santbour) zabobnati. ©tnfc&Kejjett, zapreti; (Drt) obsesti, oblegati, ©tnfdireiben, vpisati, ©infdireibnng, vpis. ©infd)reiten, postopati proti komu. ©iufdjroenlen, zaviti, zasukati, ©infettben, poslati (-šljem), pošiljati, ©infettbuitg, poslatev, pošiljatev. ©infegen, ustaviti, ustanoviti, ©infidjt, spregled, sprevid. ©injpannen, vpreči (vprežem). ©iufperren, zapreti, ©itift, nekdaj. ©infteKett, ustaviti, prenehati, prejenjati. ©iuftbdig, z jednim nadstropjem, ©ittfturj, razpad, razsip. ©inftiirjen, rušiti se, razpasti, podreti se. ©infttoeiien, ta čas. ©ini^etlert, razrediti, razdeliti, ©tntradjt, sloga, zložnost. ©intreten, vstopiti, nastopiti. ©itttoernel)men, zaslišati, izpraševati. ©intoartš, noter, ©iitlmlligett, privoliti, dovoliti, ©inttrifliguitg, privolitev, dovolitev. ©itttDobtter, prebivalec, ©irttt) ogner f d) aft, prebivalstvo, ©irtjeln, posamezen, posamič, ©injieben, potegniti na se; (SBerbredjer) zapreti. ©i§, led. ©ižtelter, ledenica, ©ifert, železo; ©ifett», železni, ©ifenbabrt, železnica, železna cesta, ©ifetibagnpg, vlak. ©itel, nečimern, prazen, puhel, ©felljaft, ostuden, gnjusen. ©Ibogen, laket, komolec, ©lefattt, slon. ©lenb, ubog, reven, ©tebe, gojenec, učenec, ©tfter, sraka, ©tnpfcmg, sprejem, ©mpfangen, sprejeti, sprejemati, ©mjjfangžbeftatigung, prejemni list, prejemnica, ©mpfeljlen, priporočiti, ©mpftnbett, občutiti, ©mpor, kvišku. ©mporett fid), spuntati se, zoperstaviti se, vzdigniti se. ©itbe, konec, kraj; ©ttb», končni, skrajni, ©ttben, končati se, konec vzeti; dokončati, nehati, ©nergie, krepost, ©ttgel, angelj; ©ngel«, angeljski. ©ittel, vnuk.' ©tttbeljruttg, potreba, pomanjkanje, ©ntblofjen, odkriti. ©ntbeden, odkriti, najti; (bemerfett) zapaziti, ©nteljren, osramotiti, ©ntfernett, oddaljiti, odstraniti. — fid), oditi. ©ntfcrnung, oddaljenje; (SBeite) daljava, ©ntflietjen, uteči, ubegniti. ©ntgegen, proti, zoper, ©ntgegengefegt, nasproten, ©ntgegnett, odgovoriti, ©nifalten, obseči (-sežem), zapopasti. — fid), zdržati se. ©ntt)aupten, ob glavo djati. ©ntbeben, oprostiti; (doot ®ienft) iz službe djati. ©utMUen, odkriti, ©ntlaffett, razpustiti, odpustiti, ©ntlaffung, odpust, ©ntleeren, izprazniti, ©utleibeu, usmrtiti, življenje vzeti, ©tttratbfeln, uganiti, ugibati, ©ntree, vstop; vstopnina, ©ntrei&en, iztrgati; (ber ©efabr) oteti (otmem). ©ntriiftet, togoten, razkačen, ©ntfagen, odreči se česa, odpovedati se čemu. ©ntfa£, rešitev, otetba. ©ntjd)abigen, povrniti, odškodovati. ©ntf^abigung, odškodba, povračilo, ©tttfdjeiben, razsoditi, odločiti. — fid), skleniti, ©ntfdjiebett, določen, ©ntjdjlufž, sklep. ©ntfd)ulbigen, izgovoriti, izgovarjati. ©ntfd)ulbigung, izgovor, ©ntfprittgen, izvirati; (euttoeicben) pobegniti, ©ntoaffnett, razorožiti, ©nttuaffnung, razorožba. ©nttneber, ali. ©ttttoeidjen, uskočiti, ubegniti. ©ntroettben, izmakniti, ukrasti (-kradem). ©ittreidelrt, razviti (-vijem). _ ©tttmidelung, razvitje, razvoj, ©ntjieben, odvzeti, odtegniti, ©ntjiinbett, užgati, zapaliti. — ficb, vneti se. ©ntjimbung, vnetje, vnetica. ©pibemie, kuga; epibemifd), kužen. ©quit>oge, kočija. ©r, fie, e§, on, ona, ono. ©rburntett, fid), smiliti se. _ [dati. ©rbauen, staviti, zidati; postaviti, sezi- ©rbetteln, priberačiti. ©rbe, dedič; erbett, podedovati. ©rbittern, razsrditi, razjeziti. ©rbliden, ugledati, zagledati. ©rbe, zemlja, svet. ©rb», zemeljski. ©rfabren, zvedeti (zvem). ©rfolg, (9Iu§gang) izid; (guter) uspeh. ©rforberlid), potreben. ©rfrieren, zmrzniti. ©rfrtfdjen, krepčati. — fid), okrepčati se. grgitnjen, dostaviti, dopolniti, grgfinjungžbesirf, dopolnilni okraj, grgreifen, prijeti (primem), popasti (-padem), grljalten, sprejeti, dobiti, grbihtgen, fidj, obesiti se. grljifcen, zgreti. — fidj, pregreti se. grlennen, spoznati, razločiti, grlennungž^eidjen, spoznalno znamenje, spoznaniea. grfliiren, razložiti, pojasniti; (benSBitten) razodeti; (ben SČrieg) napovedati. grJranten, zboleti. grlauben, dovoliti, dopustiti, ©rlaubniš, dovolitev, dopust, grleben, doživeti, ©rleidjtern, zlajšati, polajšati. grleid)terung, polajšava. grlernen, naučiti se. grlogen, izmišljen, lažnjiv. grlofdjen, ugasniti. grliJfen, rešiti, osvoboditi, grmaljnen, opomniti, grntaijnung, opomin, grntorben, umoriti, ubiti, grmiiben, truditi, utruditi se. grntuntern, buditi, zbuditi, grmutljigen, osrčiti, ohrabriti. grnaljren, rediti, živiti. ©ruennen, izvoliti za kaj, imenovati, grnennmtg, imenovanje, grnft, resnoba; ernftljaft, resen, resnoben, grnte, grntejeit, žetva, žetev, grobem, dobiti, zmagati, osvojiti si. groberung, osvojitev, zmaga, groffuen, odpreti, začeti, grratljen, uganiti. grreidien, doseči (-sežem), dohiteti, dospeti. grretten, oteti, rešiti, grrettung, rešitev. grridjten, postaviti, ustanoviti, vpeljati, grrtngen, pridobiti. a|, vračilo, nadomestilo, agntann, nadomestnik. agreferbe, nadomestilna rezerva, cbaffen, vstvariti, stvariti. djeinen, prikazati se. d)einung, prikazen. d)tefjen, ustreliti. 4tagen, ubiti, ubijati. d)reden, ustrašiti se, splašiti. djiittern, stresti, pretresati, djtoeren, obtežiti. tnnen, izmisliti, izumiti. grft, še le, stoprav. grftaunen, ostrineti, osupniti, grfte, prvi. grftedjen, prebosti (-bodem). grfteigen, priti (pridem) na kaj, zlezti na kaj. grftiden, zadušiti se, zadaviti se. grftiirmen, z naskokom vzeti, s silo dobiti. grfudjen, prositi, poprositi. ©rfudjen, ba§, prošnja. grtt)eilen, podeliti; (SSefetjl) veleti; (SRatl)) svetovati, grtragtidj, prenosljiv, ©rtrinlen, utopiti se, utoniti, grtnadjen, vzbuditi se. grinat)Ien, izvoliti, izbrati, grttmfjnen, omeniti. grtnarten, čakati na koga, pričakovati koga. grtneden, vzbuditi. grtneifen, storiti, izkazati; (gljre) počastiti koga. grtnerb, zaslužek, grtnerbfaljig, zmožen za zaslužek, grttriebern, odgovoriti, vrniti; (®ru|) odzdraviti, grtnifdjen, zasačiti, grtniirgen, zadaviti, zadušiti, grj, ruda. grjaljten, praviti, pripovedovati, povedati, gr^oljlung, povest, pripoved. [diti. grjeugen, roditi; (SBare) izdelati, nare-grj^erjog, nadvojvoda, gr^erjogttiutn, nadvojvodstvo. grjieljen, gojiti, odgojiti. grjieljung, odgoja. gr^iirnen, razjeziti, razsrditi, grjttnngen, prisiliti, gfdje, jesen, jasen, gfel, osel. gžcabron, škadrona. gžcorte, straža, vojaško spremstvo. gfšbefted, nož in vilice. gffen, jesti (jem), snesti (snem). g|fen, ba§, jed, jedilo. gjfig, ocet, kis. gtage, nadstropje. guer, vaš. gule, sova. gbibent, razviden, očiten, gbolution, razvoj, kretanje. ©ttrig, večen, brezkončen; vekomaj, gjerciren, vežbati, vaditi se, uriti se. — ba§, vežbanje, vaja. gjercirplag, vadišče. gjercir«8tegtement, vežbovnik. gjplofion, razlet. gjcefž, prepir, prestopek. gabel, basen, -sni. gabri!, tvornica, tovarna, fabrika. gabrtciren, izdelovati, narejati. gad), predel; (©efdjSft) opravilo. gadjeln, pahljati, pihljati, mahljati. gacfel, baklja, plamenioa. gaben, nit, -i, sukanec. gaf|ig, zmožen, sposoben. ga$igfeit, zmožnost. ga^ne, prapor, bandero, zastava. ga^neneib, prisega na bandero. gafinentrager, prapornik, banderonosec. gagneniueilje, posvečevanje bandera. galjren, peljati se, voziti se. galjrt, vožnja, voženje. giifjrte, sled. gafjrtoeg, kolovoz. gal!e, sokol. gatt, slučaj, način; padec. gaKen, pasti, padati, gallen, posekati, podreti, galltren, na kant, na boben priti, galfd), lažnjiv, nezvest, gamilte, družina, rodovina. gcmg, lov. gangen, loviti, uloviti, ujeti. garbe, boja, barva; farbig, pisan. garnfraut, praprot, -i. gafcbtne, butara, fašina. gafc^inennteffer, sekaček. gajgbinber, sodar. gaft, skoro, malo da ne. gaul, gnil, trohljiv; (trag) len. gauten^er, lenuh. gaufljeit, lenoba. gaiift, pest, -i. gaufttioll, prgišče, perišče. gebruar, svečan, februar. ged)tboben, borišče. gedjten, boriti se, mečevati se. — bag, borba; gedjter, borec, geber, pero (peresa), peresce; perje, geberbett, pernica. geberntejfer, peresnik. [kati. geMen, pregrešiti se, zmotiti se, manj-gegler, pregrešek, napaka, zmota, geijltritt, prestopek, pregrešek. geierlid)leit, slovesnost, svečanost, gciern, obhajati, praznovati, getertag, praznik, svetek. getg, strahopeten, malodušen. getn, tanek, tenek, droben, geinb, sovražnik, neprijatelj. geinbfdjaft, sovraštvo, gelb, bojišče; polje, gelbs, bojni; poljski, gelbbienft, bojna služba. geMerr, vojvoda, poveljnik. gelblager, taborišče. gelbtoebel, narednik. gelbjeid)en, bojno znamenje. gelž, getemaffe, skala, pečina; skalovje. gelfig, skalnat, skalovit, pečevnat. genjter, okno. gerien, počitnice (pl.). gern, daljni; daleč. gerne, daljava, daljina. gertig, gotov, pripravljen. geffet, spona, železje. geftung, trdnjava. geudjt, vlažen, mokroten. geuer, ogenj, pucanje. geuern, streliti, streljati. geuerjeug, kresava. geurtg, ognjen, goreč; (b. 9(3ferbe) isker. gid)te, gidjtenbaum, smreka. gieber, mrzlica; —) vročica. gigur, podoba, postava. g% klobučina. gilj«, klobučinast. ginben, najti, nahajati. ginberloljn, najdenina. ginger, prst. ginfter, temen, mračen. ginfterntž, tema, tmina. girmament, nebo, obnebje. gifd), riba; gifdj«, ribji. gifdien, ribe loviti; gifdjer, ribar, ribič. gladje, plan, ravnina. gfatfern, švigati, plamteti, brleti. glantnte, plamen, zubelj. glanfe, bok, stran. gtafdje, steklenica. gledjten, plesti (pletem), spletati. gled, krpa, zaplata; umazek. gleget, cepec. gleifd), meso. gleifdier, mesar. gleifj, marljivost, pridnost. gleifig, marljiv, priden. gliegen, leteti, letati. glieijen, bežati; ogibati se, varovati se. gtiefjen, teči, izvirati. gtinte, puška. glob, bolha. gtudj, kletev, kletvica. gludjen, kleti (kolnem); preklinjati. gludjt, pobeg. gliigel, krilo, bok; perotnica, perot, -i. glur, planjava, trata. ghtfS, reka; gfaf«», rečni, golgen, slediti, nasledovati. golgenb, sledeč, naslednji, gorbern, terjati, gornt, podoba, slika, oblika« gnrfter, gozdnar, logar. gort, naprej, dalje, gortfdjreitett, napredovati, gortfdiritt, uspeh, napredek. gortfe§en, podaljšati, nadaljevati, grage, vprašanje, prašanje. grctgen, vprašati, prašati, popraševati. grau, gospa, žena. grauiein, gospodična, gospica. grei, svoboden, prost, greibeit, svoboda, prostost, greilid), to se ve, seveda, da. greitag, petek. greittriHig, prostovoljen. greitoiHiger, prostovoljec, gremb, tuj. grember, grembling, tujec, greube, veselje, radost, greuen, fic^p, veseliti se, radovati se. greunb, prijatelj, greuublid), prijazen. greunbKd)feit, prijaznost, uljudnost. griebbof, pokopališče, mirodvor. griereit, zebsti; zmrzovati. groblid), vesel, radosten, grorntu, pobožen, bogaboječ. gromtnigfeit, pobožnost. groft, mraz, zima, slana, grudjt, sad, plod, žito. grud)tbar, rodoviten, plodovit. gritb, rano, zgodaj, griiber, prejšnji, -a, -e. griibttng, spomlad (-i), vigred (-i). gritbltng§=, spomladen, pomladanski. griiMtua, kosilo, kosilce, zajuterk. griibftiiden, kosilčati, zajuterkovati. gud)ž, lisica. giibleu, čutiti, počutiti, tipati, gitbrett, voditi, peljati, vesti, giigrer, vodja, voditelj. 3ug§fiibrer, vodnik, guljrlobn, voznina. gitbrmattn, voznik, giiijning, vodstvo, vodba. giiUen, žrebe (-eta). gun!e, iskra. gutt!eln, lesketati (leskečem) se; migljati, giir, za; namesto, giirbitte, prošnja, gurdjt, strah, trepet, groza, gurdjtbar, fiirdjterlid), strašen, strahovit, grozen, grozoviten. giird)ten, fid), bati se, strah biti koga. gurdjtfam, boječ, plah, plašen, gurfpredjett, zagovarjati, prositi, giirft, knez. giirftin, kneginja. gurt, pregaz, brod. giirtoabr, gotovo, zares, res. guf, noga; ju gufj, peš. gugbotterie, peš-bitnica, peš-baterija. gufbeHetbung, obuvalo, guftteg, steza, pešpot, gutter, piča, krma, klaja; podstava. giittern, krmiti, nakrmiti, gutterfdjttiinge, rešetce. guttertrog, korito. ©abe, dar. ©abet, vilice (pl.). ©age, plača. ©abnen, zdehati. ©olauniform, praznična oprava. ©atgeu, vislice (pl.), vešala (pl.). ®aHe, žolč; (3orn) srd. ©alobb, skok, dir. [jezditi. ©atopbiren, v skok dirjati, skokoma ©ang, hod, hoja; mostovž; hodnik. ®an§, gos (-i). ©anj, ves, cel; celo, čisto. ©attj unb gar, prav za prav. ©arbe, snop. ©arniftm, posadka, garnizona. ©arnifoužbienft, služba v posadki, po- sadna služba; garnizonska služba, ©arftig, grd, gnjusen, nesnažen, ©arten, vrt; ©artuer, vrtnar, ©affe, ulica, ©aft, gost. ©aftfrei, gaftfreunblidi, gostoljuben, ©ajtgeber, gostilničar, krčmar. ©aftijcf, ©afttjauž, krčma, gostilnica. ©atie, podhlače, spodnje hlače, ©atte, mož, soprog; ©attin, soproga, ©attung, rod; pleme (-ena), ©aurter, slepar, goljuf, ©eadjtet, spoštovan, čislan, ©ebaren, roditi, poroditi, ©ebiiube, poslopje, pohištvo, ©eben, dati, dajati, pokloniti, ©eber, dajalec, dajatelj. ©ebet, molitev. ©ebirge, gorovje; gebirgig, gorat. ©ebirgžjug, pogorje. ©eboren, rojen. ©eboren tnerbeu, roditi se. ©ebot, zapoved (-i), povelje. ©ebraud)eit, rabiti, potrebovati. ©ebiibr, pristojbina. ©ebiifdj, grm, grmovje. ©ebiid)tni0, pamet (-i), spomin. ©ebanfe, misel (-sli), mnenje. ©ebenlert, spomniti se, spominjati se. ©ebid)t, pesem (-smi). ©ebulb, potrpljenje, potrpežljivost. ©efaljr, nevarnost; gefiibrtid), nevaren. ©efafrte, drug, tovariš. ©e ©e ©c ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ;aHen, dopasti, dopadati. Mig, všeč, prijeten, postrežljiv. :angen, ujet. dngene, ber, ujetnik, jetnik. :angni§, zapor, ječa. :afj, posoda. :et|t, boj, bitka. :ec()t§aufjMIung, razpostava za boj. :edt}t§Itme, bojna črta. ;ertigte, podpisani. litget, kuretina, perotina, perotnina. :olge, sprevod, spremstvo, reite, razvodnik. liljl, čut, čutje. ©egen, proti. ©egenb, kraj, okolica, okraj, ©egenitber, nasproti, ©egenttmrt, sedanjost; in —, vpričo, ©egentoiirtig, sedanji, pričujoč, ©egner, nasprotnik, protivnik. ©eplt, (Qnptt) obseg, zapopadek; (23e» folbung) letna plača, ©epitn, skriven, tajen; skrivoma, skrivši. ©e^eintniS, skrivnost, tajnost, ©epn, iti (grem, idem), hoditi, zahajati. — ba§, hod, hoja. ©efiilfe, pomočnik, ©eljirn, možgani (pl.). ©eples, hosta. ©epr, sluh, posluh. [biti. ©eprdjen, poslušati, ubogati, pokoren ©eprfatn, pokoren, poslušen. ©eier, jastreb. ©eift, duh; ©eiftež-, dušni. ©eifttidier, duhovnik, duhoven. ©eijig, skop, lakomen. ©eijiger, lakomnež. ©elraušt, kodrast. ©elb, žolt, rumen. ©elb, denar, denarji. ©etbbeutel, mošnja. ©elegenpit, priložnost, prilika. ©elept, učen. ©eliebt, ljubljen, drag, ljub. ©elten, veljati, obveljati, ©ettung, veljava. ©emal, soprog; ©entaKn, soproga, ©entein, navaden, splošen; (niebrig) malopriden, ©emetnbe, občina, srenja, ©enteinbe«, občinski, srenjski. ©etneinbeborftepr, občinski predstojnik, župan, ©emitfe, zelenjava, ©eneigt, udan, naklonjen, ©eneral, general. ©eneral«® ecprge, skupni strel, slavostrel. ©eneralftab, glavni štab, načelništvo. ©enie, veleum; (SBaffe) ženija. ©ente&en, užiti (uživljem), uživati. ©enbarme, orožnik, žandar. ©enug, dosta, dosti, zadosti, dovolj. ©eniigen tmHfommen, ustreči. ®enuf§, užitek, uživanje. ©erabe, ravno, na ravnost. ©eroum, geraumig, prostoren, prostran. ©eraufd), hrum, hrup, šum. ©erecbt, pravičen. ©erecfitigfeit, pravica, pravičnost. ©eridjitid), sodnijski. ©eridjtžpf, »amt, sodišče, sodnija. ©eringfcppn, zaničevati, prezirati. ©ern, rad, radovoljen. ©erte, prot, šiba; (coll.) protje, šibje. ©erud), duh; (angeneljmer) vonjava, dišava. ©erud|t, govorica, glas. ©e' ©e; ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e ©e anbter, poslanec, ang, petje, pevanje. angžubung, pevska vaja. djiift, opravilo, posel, djenf, dar, darilo. d)itf|te, zgodovina, povestnica. d)idt, vešč, prebrisan, spreten. cf)irr, posoda; (B. ^Jferbe) zaprega. cptad, okus, tek, slaj. cpfj, izstrelek, hitalo. djret, krič, vpitje, cpfs, top, kanona. d)u|t, zaveten, zakrit, cpinb, hitro, brž. djtoifter, bratje in sestre, cpulft, oteklina, ellfcpft, tovaršija, družba, eg, postava, zakon, pravilo, efp, postavni, pravilni, tajt, vid, gled; (Slntlifc) obličje, obraz, penft, pošast, prikazen. ©efpradj, razgovor, pogovor, ©eftalt, podoba, postava, ©eftanf, smrad. ©eftatten, pripustiti, dopustiti, dovoliti. ©eftein, kamenje. ©eftern, včera, včeraj. ©eftern abenbž, sinoči. ©eftraudi, grmovje. ©eftrig, včerajšnji. ©eftiit, žrebišče, kobilišče. ©e udj, prošnja. ©e unb, zdrav. ©efunbpit, zdravje. ©etranl, pijača. ©etrauen, predrzniti se, upati se (si), ©etreibe, žito, zrnje, ©etiintmel, hrup. ©etoiicp, zelišče, rastlina, ©etualt, sila; oblast; moč. ©ettmltig, silen, močen, mogočen. ©etoebr, puška. ©elue^rgriff, rokovanje s puško, ©cttefirtotben, kopito, ©eme^rp^rantiben, puške v vilah, ©etnerbe, obrtnija. ©ehridjt, teža, peza. ©ettrinn, dobiček. ©etoinnen, dobiti, pridelati, priigrati, ©ettrifž, gotov, istinit; gotovo, ©ettriiter, hudo vreme, nevihta, ©eluobnfieit, navada, šega, običaj, ©eioobnlidj, navaden, ©ettrabt, gnječa. ©ettmrm, SBiirmer, črvad (-i), črvadina. ©ejiemen fid), spodobiti se. ©ejiemenb, pristojen, spodoben. ©iejjen, liti, vliti, vlivati, točiti. ©idjt, protin, skrnina. ©ift, strup. ©ipfet, vrh, vrhunec. ©itter, omrežje. ©tanj, svetloba, bliščoba. ®Ia§, steklo; čaša, kupica. ©louben, verovati, verjeti, meniti. ©laubttmrbig, verjeten, istinit. ©leid), jednak, raven, sličen. ©lieb, ud, člen, sklep; (milit.) vrsta, rajda. ©locfe, zvon. ©loclengiefjer, zvonar, ©liicf, sreča, ©lucflidj, srečen, ©liicf auf! srečno! ©liiben, žareti, plamteti. ©liibenb, žareč, goreč, ©nabe, milost, pomilovanje, ©nabig, milostljiv, mil. ©olb, zlato, ©olbarbeiter, zlatar, ©otben, zlat, rumen, ©olbftitd, zlat, cekin, ©otbfadjen, »jeug, zlatnina, ©bnnen, želeti, vošiti, privošiti. ©ott, bog; ®otte§«, božji, ©ottlid), božji, ©ottgefftltig, bogoljuben. ©rab, grob, jama. ©raben, rov, jarek, ©rab (b. SBiirme), stopnja, stopinja, ©raf, grof; ©raffdjaft, grofovina. ©ram, tuga, grenkost. ©rantmati!, slovnica. @ra§, trava; ©ra§«, travni, ©ražljalm, bilka. ©raStniide, penica. ©rafjlid), grozen, strašen, ©ražreid), traven, travnat, ©rau, siv; etttmg —, sivkast. ©raufopf, sivoglavec, sivec. ©reinen, kregati, grajati, ©reiž, starček, ©reišler, branjevec, ©riff, ročaj, prijemljaj. ©rintmig, ljut. ©rob, debel ;'(unbofIidj) surov, neuljuden. ©rož (b. Slrtnee), glavna četa. ©rojj, velik, visok. ©ro&artig, velikanski, ogromen. ®ro|mutter, babica. ©rofjtentbeifg, večjidel. ©rofebater, ded, stari oče. ©rotte, pečina, votlina. ©rube, ©ritbdjen, jama, jamica. ©ritn, zelen. — bag, zelenjad (-i); zelenje, ©runb, dno, temelj, ©runblid), temeljit, natančen, ©ritnen, zeleneti. ©rufj, pozdrav, ©ulben, goldinar, rajniš. ©unft, prijaznost, naklonjenost, ©urte, kumara. ©urt, pas, prepas; f^ferbe«) podproga. ©Ut, dober. — bag, imetje, blago, ©iitig, dobrotljiv. ©ut§berr, grajščak. c>. §aar, las, dlaka. |>aarig, lasast, dlakast. Jpaben, imeti (imam). §abicbt, jastreb. Jpabfudit, lakomnost. Imbfiidjtig, lakomen, samopašen. |»abt 2tcf)t! pozor! §ade, sekira. §aden, sekati, usekati; tesati (tešem). |mcferling, rezanica. £afen, pristan, pristanišče, ladjostaja. Jpafenplajj, brodišče. |>afer, oves, zob. §aft, zapor, zaklep. §agebucbe, gaber. |mgel, toča. Imfin, kokot, petelin. §aten, kljuka, klin. §alb, pol, polovica. §atbbataiHon, polbataljon. Imfbcompagnie, polkompanija. Imlbinfel, polotok. §albfreiž, polokrog. Jpalbmeffer, polumer. |mlbjug, poluvod. §atfte, polovica. §alfter, golav. IrnUen, razlegati se, doneti, glasiti se. vrat; (Seljle) grlo. §a(ž6ittbe, ovratnica. |)al§brecbenb, vratolomen, nevaren. Jgalžftreifdjen, obrobec. ©alt! stoj! talten, držati (držim); imeti (imam), altmadjert, obstati (-stojim). [lesa), ©altung, zadržanje, vedenje; držanje (te-§ammel, skopec, koštrun. §ammer, kladvo. gattb, roka; (gla^e) dlan; (gauft) pest. §anbel, trgovina, trštvo, kupčija. §anbelž«, kupčijski. iganbfeffeln, lisice (pl.). §anbfeuermaffe, ročna puška. Janbgemenge, tepež, spopadek. §anbfabett, rokovati s čim. |mnblung, dejanje. §anbftf)ut), rokavica. ipanbtBener, rokodelec. §angen, viseti. fiangen bleiben, obviseti, zapeti se. |mngeit, obesiti, obešati, vesiti. Imrmoitie, soglasje, skladnost. |mm, scanica, mokrica. iparuifd), oklep. §art, trd, tvrd. |>afe, zajec; ®afeu», zajčji. Imžpel, motovilo. srd, sovraštvo, ipaffeu, črteti, sovražiti. §af§lidj, grd, oduren. f>iif3lid)feit, grdoba. •■paubajonnett, sekalno bodalo. §aue, motika, kopača. §auen, biti, kopati; tesati (tešem). |muer, kopač. ©nupt, glava; Jgaupt-, glavni. Imuptmanu, stotnik. §auptmaunfdjaft, (po)glavarstvo. §aui>tpofteu, glavni pošt. auj)tquartier, glavni stan. auptfadje, glavna reč. Jpauptfadilid), poglaven, glaven; posebno, zlasti. $auš, hiša, dom, hram. ju §aufe, doma; nad) ioattfe, domu. ©au§«, hišni; domač. hišica, koča. Šausfran, gospodinja, hišna gospa. §aužgenoffen, domači. §au§gefinbe, družina. Imušfierr, gospodar. §aužlid), domač. Imušfdjliiffel, ključ od hiše. §aut, koža. Šebett, vzdigniti, vzdigati, vzdigovati. 4>ed)t, ščuka. §eet, vojstvo, vojska. §eerežanftalt, vojaški zavod. Jpeercžergiinjung, dopolnitev vojske. Jpeerfuljrer, vojvoda, poveljnik. §eft, ročaj, držaj; (b. S3u(|ež) snopič. §efiig, silen, nagel. §eibe, pagan, malikovalec. Ijjeibe (©etreibe), ajda. |>eit, blagor; jum Jpeil, zdravo! fieilett, ozdraviti, ozdravljati; celiti. §eitig, svet; fjetligmadienb, posvečujoč. Jpeimat, domovina, domačija, dom. §eimlidj, tajen, skriven. §eimlidj, skrivši, skrivaj, skrivoma. §etrat, (Bom SKamte) ženitev; (B. SSeiB) udaja. ©eiraien, ženiti se, udati se. |>eifer, zamolkel, hripav. vroč, goreč, gorek. §ei|en, imenovati se, zvati se, klicati se. |>eiter, jasen, veder, čist. §eijen, kuriti, netiti, ©eismaterial, kurjava, netilo, fielb, junak. Jgelbeumutl), junaštvo. Jpelfeu, pomoči (pomorem), pomagati. §efle, jasnost, svetloba; čistost. §elm, čelada. §emb, srajca. |>engft, žrebec. •fieune, kokoš (-i), kura. •6erab, dol, doli. §erau§, ven, venkaj. §erbei, sem, sem-le, semkaj. ®erbei[pringett, priskočiti, priskakljati. §erbeifd)toimmen, priplavati. §erbeifummen, pribrneti, pribrenčati. §erbft, jesen, -i. §erbft», Ijerbjilidj, jesenski. §erb, ognjišče. Jgerbe, čreda, čeda. |>erein, noter. Jperolb, glasnik. |»err, gospod, gospodar. §errn», gosposki. f)errlic|, krasen, prelep. §errfd)aft, vladarstvo, gospoda. §errfdjen, gospodovati, vladati, kraljevati. §errfdjer, vladar. Serum, okoli, okrog, krog. Jperumlaufen, begati, letati. §erborbred)en, »prjeu, prodreti, udreti se (solze). §er$, srce, pogum; Ijerjformig, srčast. Jperjfjaft, srčen. ■t>erjog, vojvoda. $eu, seno. §euer, letos, ©euernte, košnja, seča. §eugabel, vile (pl.). fieufen, tuliti, rjoveti, vriščati. Jeurig, letošnji. §eute, danes. §eute abenbž, — nad)t3, nocoj. Ipeutig, današnji. §eutoogett, senen voz. §ieb, vsek, mahljaj. §ier, tu, tukaj. |»ilfe, pomoč. §tmmel, nebo, -a; pl. nebesa. §imntel=, nebeški. £)tn, tja, tje; f|in nnb Ijer, sem ter tje. |>inab, dol, tja dol. |>inan, ^ittauf, gor, navzgor. §tnauž, ven, tje ven. |>inbern, ovirati, zadrževati. Jpinberniž, overa, zapreka. |>inbnrd), skoz, črez (m. Slcc.). §inein, noter, tje noter. |>ineinfd)tetdjen, prikrasti se, zmuzniti se. §infalltg, razpadljiv, minljiv, frinianglici), dokaj, zadosti, dovolj. §inricf|tung, usmrtitev, obešanje, ob- glavljenje. §infc£)tninben, giniti, minjevati. §intett, zadi, zadej. §intereinanber, zaporedoma, jeden za drugim. §intergef)en, prevariti, okaniti. §interfjalt (milit.), zaseda, preža. |iinterlaffen, zapustiti. §interlifi, kovarstvo, prevara. |>intermann, nasledovee, zadnjik, po-slednjik. tinuber, tje čez, na oni kraj, na ono stran, inunter, dol, doli, navzdol. Jpintoeg, proč, preč, s poti; — »on Ijier, poberi se! §injugeben, pridejati, dodati. tinjutreten, pristopiti, trntnarf, možgani (pl.). §irfdj, jelen. §iri, pastir, črednik. Štge, vročina, gorkota. §od), visok, velik; „§od)!" slava! §od)miitIjig, prevzeten, ohol, ošaben. §odjmutljtger, prevzetnež, ošabnež. §od)jeit, svatba, ženitev, -tve. |»offart, napuh, prevzetnost, ipoffen, upati, nadejati se. .tioffnung, up, nada. |)ofmann, dvornik. |>ofraum, dvorišče, dvor. §oheit, visokost, fiont, votel; puhel. |)oI)le, votlina, luknja, brlog. |>onnIad)en, zasmehovati. Jpolen, iti po koga (kaj), prinesti kaj. pekel, peklo. ,§oIIen=, peldenski. ^olunber, bezeg, bezgovee. les; drva (pl.). §oI$gefofj, lesena posoda. §oIjern, lesen. §oIjfjac£er, drvar, ©otjinerl, lesenina. Imljtnunn, kukec. §onig, med, -u; strd, -i. §ordjen, slušati, poslušati. |)iSren, slišati, čuti, poslušati. §orn, rog. Jporn btafen, na rog trobiti, zatrobiti, .'gornift, trobec, trobentač. Jpornftgnal, znamenje z rogom. §ofen, hlače; (Unterpfen) gače (pl.), spodnje hlače. §otet, gostilnica. |)uf, kopito. Jpufbefdjiag, podkovanje. §ufeifen, podkev, podkova. §uffd)Iag, udar s kopitom. §iifte, bedro. Iiiigel, hrib, grič, breg, holm. Imijnetfjauš, »ftaH, kurnjak. f>unb, pes (psa). §unbert, sto; ljunbertmal, stokrat. §unb§s, pesji. £mnger, lakota, glad. §ungera, gladovati, stradati. |mngrig, lačen, gladen. §iipfen, skakati (skačem), skakljati. |mrrafy! ura! turtig, brzen, hiter, uren. ufar, huzar. §ujten, kašljati. Jput, klobuk. $uten, varovati, braniti, čuvati. — fid), varovati se. §utmad)er, klobučar. Jpiitte, bajta, koča. jaz. Sbeal, vzor, vzgled. Qbee, misel, predstava. 8gel, jež. ignorant, nevednež. ^ilumination, razsvetljava. Qmmer, vselej, zmirom, vedno, vsegdar. Qmmerfort, neprenehoma, neprestano. Jjmpfen, cepiti, osepnice staviti. ,gn, v, na, po. Snbem, kedar, ko. ^nbeffen, med tem. Qnbej, kazalo, obseg. •Snbuftrie, obrtnija, obrtništvo. ^nfanterie, pehota, peštvo. Snfanterie«, peški, pehotni. Snfanterie«9tegiment, pešpolk. ^nfanterift, pešec. Snfection, okužba. $nficirert, kužiti, okužiti, ^ngenieur, inženir. Sntjaber, imetnik, lastnik, imatelj. 3nl)Qlt, zapopadek, obseg. Jšnnen, notri, znotraj. Snner«, notranji. Qnfel, otok. Jšnfpector, nadzornik, oglednik, ^nfpection, nadzorstvo, ogledništvo. 3nfpection§=, nadzorni, ogledni, gnfpieiren, pregledati, pregledovati. Snftruction, navod. Qnftrument, orodje, stroj. Snfurgent, vstajnik, spornik, vstaš. Qntereffant, zanimiv, gnterefje, korist, zadeva. International, mednaroden. QnterBatt, prestanek, prostor med —. Jšnbalibe, opešavec, invalid, gntientar, premakljivo blago. 3ntt>enbtg, znotraj, notri; znotranji. Snjtnifdjen, med tem. $rben, prsten, zemljen. Srgenb einer, nekdo, grgenb ettnaš, količkaj, nekaj. Qrregeljen, zajti, zabloditi. grregular, nereden. Srren, bloditi, zajti; fidj —, zmotiti se. ^jrrglaubtger, krivoveree. 3 (3ot). ga, da, pač. Qac!e, jopa, jopič. Sagb, lov; 3agb», lovski. Qagen, goniti, poditi, loviti. 3&ger, lovec; SSger«, lovski. Qaljr, leto; 3afjreš=, letni. Qaljrbudj, letopis, letnik. 3al)re§feier, obletnica. Qaljreštag, god, obletnica. 8af)rljunbert, stoletje, vek. 3af|rig, leten, jednoleten. gdljrtidj, vsako leto. gafjrmarft, semenj, sejem. Qammern, stokati, tarnati, ganner, prosinec, januar. Saten, pleti (plevem, plejem). gaudjjen, vriskati, ukati. Saufe, malica, mala južina. Qe — befto, čim — tem. SebenfaKS, na vsak način. Qeber, vsak, slehern. gebeSmal, vsegdar, vselej, vsakokrat. gebod), vendar. Sentanb, kdo, nekdo. Sener, oni. Qenfeit§, onostran. Qefcig, sedanji. §e|t, zdaj, sedaj. Sod), jarem, igo; (©ebirgg«) sedlo; (gelbmafj) oral. go^annižfeft, kres. Journal, dnevnik. Qubel, vrisk, uk; veselje. QucEett, srbeti, skeleti. $ugenb, mladost; mladina. $ugenb(idj, mladosten. Sufi, mali srpan, julij. Sun g, mlad. Sungfrau, devica, devojka. Sitngling, mladeneč. Suni, rožnik, junij. Qurižbiction, sodnja oblast. Qurift, pravnik. 3uf% pravosodje, ^utnel, dragotina, dragi kamen. Quj, šala, burka. Sabel, kavelj, vrv. Safer, hrošč, žužek, ffiaffee, kava. ffiaffeetjauž, kavarna, kavarnica. Kaftg, kletka, tičnica. Safjl, gol, plešast. Sttpn, čoln. Kaifer, cesar. Saiferlidj, cesarski. Saifertljum, cesarstvo. Sajiite, izbica na ladji, kajuta. Satb, tele, -eta; Salfe«, telečji. ®atf, apno; ffiat!«, apnen. SMt, mrzel, zimen; mir ift !alt, zebe me; zima, mraz me je. Salte, mraz, zima. Kamafdjen, dokolenke. Sameel, velblod, kamela. Samerab, tovariš. ®amin, dimnik. Samm, glavnik. Sammen, česati (češem). Sampf, boj, bitka. [vati se. Sampfen, bojevati se, biti se, vojsko-ffampfptag, bojišče, bojevališče. Sanone, top. Sanonenfeuer, streljanje s topovi. Sanonentugel, krogla. Sanonier, topničar. Santig, robat, oglat. ČČanjtei, pisarna, pisarnica. Sapelle, cerkvica, kapelica. SapeHmeifter, kapelnik. Sapital, glavnica. Sa^itAn, barkador, kapitan. Sappe, kapa. Sapuje, kukulja, kapuca. Sarabiuer, karabinka. Sarg, skop, pičel. Sarren, samokolnica; gare (pl.); koš. Sarte, list, listnica; kvarta. Sartenjpiel, kvartanje. Sartoffet, podzemljica, korun, krompir. Sartufd), kartuš. Saje, sir. Safertte, vojašnica, vojarna, kosarna. Safernttmcbe, vojarna straža. Saften, omara. Saiarri), nabod. Sauen, žvekati. Sage, mačka. Sauf, kup. Saufett, kupiti, kupovati. Saufer, kupec. Saum, komaj, jedva. Segel, kegelj. Seljle, grlo, goltanec. Sebrbejen, metlja. Seil, klin; (Spalt«) zagozda. Seim, kal, klica. Sein, noben, nobeden, nijeden. Setter, klet, -i; hram. Settuer, točaj, kletar. Senttett, poznati, znati. Sertuen lernen, spoznavati. SemttuiS, znanje, znanstvo. Serfer, ječa. Sera, jedro, zrno. SSerje, sveča. Sefjel, kotel; (im £erram) kotlina. Sette, lanec, veriga. Seud)ett, sopsti, sopihati. Seufd), čist, neoskrunjen. Siefer, čeljust, -i. Siefel, Siefelftein, kremen. Sinb, dete; otrok; coll. deca, otročija. Siurt, brada. Shtnbaden, čeljust, -i. Sirdje, cerkev, cerkvica. Sirjdje, črešnja. Stagen, tožiti, obtožiti; žalovati. Star, jasen, veder, čist. Slarbeit, čistota, čistoča, čistoba. S(atfd)en, ploskati. Slee, detelja. Sleib, obleka, oblačilo. Sleibuttg, obleka, oblačilo, oprava. Sletett, otrobi (pl.), mekine (pl.). Sleitt, mal, majhen, droben. Sleiuig!eit, malenkost. Sleinbieb, drobnica. Slettern, plezati (pležem); plaziti. SItngett, zvoniti, glasiti se. Sftppe, pečina, skalina, greben. Slopfett, trkati. Slofter, samostan. Slog, štor, panj; klada. Sluft, razpoka. Slug, razumen, spreviden. Slumpen, gruda, kepa, gromada. Snabe, deček, fant. SnaK, pok, tresk. Sned)t, hlapec. Snedjtfcbaft, robstvo, sužnost. Sme, koleno. Sniftera, prasketati (praskečem). Sitoblaud), česen, češenj. Snoven, kost, -i. Snobel, cmok. Snopf, gumb. SnoSpe, popek, brst. Snotig, grčav, grčast. Sod), kuhar; Sodjin, kuharica. Sodjen, kuhati. Sobi, kapus, zelje. Soljle, ogel; (coll.) oglje. Solbeit, kopito. Sotter, tiščavka, norost. Sommen, priti, prihajati, dospeti. Sonig, kralj; Sonigiit, kraljica. Souigreid), kraljevina, kraljestvo. SBnigž«, fbnigtid), kraljevski. Sottnett, moči, zamoči (-morem). Sopf, glava. Sorb, jerbas, canja, canjica. Sorn, žito; rž (rži). Sorper, telo, truplo; život. Soriperlid), telesen. Soften, pokusiti; veljati. Sort), blato; fotf)tg, blaten. Soge, plahta, čoha. Srad), pok, tresk. Sramen, pokati, treskati. Sraft, moč, -i, sila, krepost. SrSftig, močen, silen, krepek. Sratte, krempejj, nohet. Sranid), žrjav. Srau!, bolen, bolan. SranJe, (m.) bolnik; (f.) bolnica. Srait!enbefud), obiskovanje bolnikov. Sroitfeupflege, strežba bolnikom. Sranfentnarter, bolniški strežnik. Sranfbeit, bolezen. Sraimid), bolehen. Srage, garje, srab. Srafen, praskati, drgati. Srau§, kodrav, kodrast. Sraužfopf, kodravec, kodrež. Sraut, zelišče, zelje. Sreibe, kreda. SreiS, krog, okrog; freiS«, okrožni. Sreišbogen, obok. Sireifen, sukati se, vrteti se. Šreižlauf, kolotok. Sreižlinie, krožnica. fren, hren. Sreuj, križ, križec. Šreujer, krajcar, novec. treujmeg, razpotje. ®riei|en, lezti, laziti. frieg, vojna. Srieger, vojnik, vojščak, vojak. SEriegerftanb, vojaški stan. Sriegšartifel, vojni člen, vojni zakon. SriegSredjt, vojaško pravo. £rieg§fd)aupla§, bojišče. $rieg§fd)iff, bojna ladja. frippe, jasli, -ij (pl.). Srone, krona, venec. Šriicfe, brgla. Srug, vrč. ®runtm, kriv. Šitdje, kuhinja. ®ugel, krogla, oblica. ffiuft, krava; Shtl)*, kravji. MM, hladen. Sitfjn, drzen. Shtturuj, koruza. ffinntmern fid), skrbeti, brigati se. Mnftig, prihodnji, bodoč, fiunft, umetnost, ffiupfer, baker, medenina. Su))fer}d)mieb, kotlar. Suppet, povezka. Hur, zdravitev. ®iirafj, oklep. [konjski zdravnik. Surfdjmieb, živinozdravniški pomočnik, Kitrfdjner, krznar, kožuhar. SJurj, kratek. Slurjftd)tig, kratkoviden. ffiurjtoeile, kratek , čas. Surjtneilig, kratkočasen. Kiiffen, poljubiti. Siifte, obrežje, obmorje. JŽutfci)e, kočija. e. Saben, krepiti, krepčati, okrepčati. Sabung, pokrepčava, pokrepčanje. Sad)en, smejati se, posmehovati se. Sad)erltd), smešen. £atf)erIidE)(ett, smešnost. Saben, (einlaben) vabiti, povabiti; (auf« taben) nakladati, naložiti; ((Setne^r) nabiti (-bijem), nabasati (-bašem), nabijati. Sabung, (am SBagen) naklad; (be§ @e« fdjiijjež) naboj. Sage, lega, pologa; (©d)idjte) plast, sklad; (guftanb) stan, razmere (pl.). Sager, (ber 5Et)iere) leža, ležišče; (be§ ©olbaten) tabor, taborišče. Sager auffcfjlagen, utaboriti se. Sagern, taborovati. Sagerplag, taborišče, šotorišče. Saljm, hrom; ber Safjme, hromeč. Satb, hleb. Samm, jagnje, -eta. Santpe, svetilnica. Sanb, zemlja, dežela, krajina. Sanbež«, deželni. Sanbfarte, zemljevid. Sanbmanu, kmet, seljak. Sanbftrafje, velika cesta. [čenje. Sanbfturm, črna vojska, narodno opol-Sanbiag, deželni zbor. Sanbtagžabgeorbneter, deželni poslanec. Sanbtt>el)r, domobran, deželna bramba. Sanbtmrtfdjafttid), kmetijski. Sang, dolg; Sange, dolgost. Sang§, poleg, ob. Sangfam, počasen. Sangft, davno, zdavna. Sangroeilig, dolgočasen. Sanje, sulica, kopje. Sarm, hrup, šunder. Sarnten, razsajati, hrupeti. Saffen, pustiti, pripustiti, dovoliti. Saft, teža, breme. Safter, pregreha, zlo; napaka. Safterung, psovanje; kletev, -tve. Siiftig, siten; laftiger SUlenfd), sitnež. Sau, mlačen. Saub, listje, perje. Sauf, tek, beg; (be§ ©emeljreS) cev; (be§ SBafferž) tok; (Sauffdiritt) dir. Saufen, teči, tekati, leteti. Sauffeuer, tekoči ogenj (strel). Saugnen, tajiti, nikati. Saune, čud, volja; guter —, dobre volje. Sauš, uš. Saut, glasen. Sauten, glasiti se. Sauten, zvoniti, pozvanjati. Sauter, čist, samočist. Sautuartn, mlačen. Seben, življenje, život; živeti. Sebenšmittet, živež, hrana. Seber, jetra (pl.). Sebljaft, živ, živahen. Sed^en, zevati, hrepeneti. Seetton, naloga, zadača. Secture, berilo, čitanje. Seber, usnje. Sebig, samski, neoženjen. Seer, prazen. Seere, praznota, praznina. Segal, postaven. Segat, volilo, sporočilo. Segen, položiti, dejati; vleči se, ponehati. Sebm, ilovica. Senre, uk, nauk. Segren, učiti, podučevati. Seprer, učitelj; Seljrerin, učiteljica. Seib, telo, -esa; život; truplo. Seidje, mrlič; pogreb, pokop. Seid|t, lahek; leidjtfertig, lahkomiseln. Seib, žal; e§ tljut mir leib, žal mi je, toži se mi. Seiben, trpeti, prestati. Seiben, trpljenje, muka. Seibenjdiaft, strast, -i. Setven, posoditi, posojevati. Seim, klej, lim. Seintoanb, platno. Seittttianben, platnen. Seitett, voditi, peljati. Seiter, vodja, voditelj; lestvica. Sernett, učiti se. Sefebudj, čitanka, berilo. Sejen, brati (berem), čitati. Sefer, čitatelj. Sejjt, poslednji, zadnji. Sefteng, nedavno, zadnjič. Seud)ten, svetiti. Seudjtmaterial, svetilo, svečava. Seugnen, tajiti, zatajiti. Seute, ljudje (pl.). Sidjt, svetloba, luč, -i; lidjt, svetel. Sieb, drag, mil, ljub. Siebe, ljubezen, -zni, ljubav, -i. Sieben, ljubiti. Siebling, ljubljenec, ljubček. Sieb, pesen (pesem) -sni. Sieberlidj, lenoben, malopriden. Sieferant, zakladalec. Siefern, zakladati, zalagati. Siegen, ležati (ležim); liegenb, leže. Siegen, balb ba balb bort, polegati. Steutenant, poročnik. Sittbe, lipa, lipica. Siuie, črta, poteza. Sinien«, redni, redovni. Sinienbienft, služba v redovni vojski. Sin!, lev; lin!§, na levo. Sinje, leča. Sift, zvijača, kovarstvo. Sifte, seznam. Siieratur, slovstvo, književnost. Sob, hvala, pohvala. Soben, hvaliti, slaviti. Sotb, luknja. Soffel, žlica. Sofin, plača, plačilo. So^nung, plača, plačilo. Soš, srečka. SoSbinben, odvezati. S6fd)en, gasiti, pogasiti. Sofcbgeratbe, gasilno orožje. Sožfeuern, ustreliti, sprožiti. Sožlaffen, izpustiti. SoSretfjen, odtrgati. Sožfagen fidj, odreči se. SoSioerben, iznebiti se, osvoboditi se. Sotue, oroslan, lev. Suft, zrak, sapa, vzduh. Siige, laž, -i. Siigen, lagati (lažem). Siigner, lažnjivec. Sump, potepuh, klatež. Sunge, pluča (pl.). SungenfucEit, plučnica. Suftig, vesel, radosten. m. SJJadjen, delati, storiti. SRadjt, moč, -i; oblast, -i; sila. SRadjtig, močen, mogočen, silen. SKabdjen, deklica; dekle, -eta. Sftabdjen«, dekliški. SUagajtn, skladišče, zaloga, magacin. Sftagb, dekla. SKagen, želodec. SKager, medel, suh. 2Kaf)en, kositi. SKaber, kosec. SHagl, kosilo, obed, gostija. SKaljlen, mleti (meljem). SJlai, veliki traven, maj, majnik. ffllajeftftt, veličanstvo. Sftajor, tisočnik, major. SKajoren, polnoleten. ailafel, madež, maroga. SKalellož, brezmadežen. [-bart. SRal (in 3ufantmenfe|ung) -krat, -pot, SKalen, slikati, malati. SKandjer, marsikteri, marsikdo. SKandierlei, mnogovrsten, mnogoteri. Wamf)e§, marsikaj. ®land|mal, včasi, včasih. SKangel, pomanjkanje. 9Jiangelbaft, pomanjkljiv. 3Kangeln, manjkati, pomanjkovati. SJiann, mož, možak, moški. SKann »on SBort, mož-beseda. SRitnndjen, samec. •Kattnigfattig, različen, mnogovrsten. 3ftannicjfaltig!eit, mnogovrstnost. SMannltd), moški. 2ftannfd)aft, moštvo; vojščaki. SOiannfdjaftSftanb, stan vojščakov. Sftanooer, vojaška vaja, manever. SKantel, plašč. SJtantelriemen, plaščev remen. 2J?arfetenber, živežar, marketender. SJlartiren, zaznamovati. SHiartirung, zaznamovanje. SKarine, pomorstvo, marina. Stfarine«, pomorski. 8Rartt, semenj; trg. aJčarttbetnofiner, tržan. SKartttag, tržni dan, semenj. [Ijen. SRarob, bolehen, upehan, spehan, oslab- SKarftfi, hod, marš; ntorfd)! stopaj! 2Rarfdjiren, hodevati, stopati, marširati. 3Karfdj«9toute, potno kazalo. Sftarter, muka. SRartern, mučiti, trpinčiti. SRarj, sušeč, marec. SKafdiine, stroj. SKafi, mera. StTiaffe, gromada, gruča. SKttjjig, zmeren, trezen. 3Ra§ftab, merilo. SRaterial, roba, gradivo. SDtatrajje, žimnica. SMatrofe, mornar. HRauer, zid. SRauern, zidati. Sffiaut, usta (pl.), gobec. SRaurer, zidar. 2Rcmš>, miš, -i. SRebaitte, svetinja, kolanja. Sftebtcin, lek, zdravilo. SReer, morje. S£Tie§t, moka. SKegr, več, bolj. SJJebrmate, večkrat, čestokrat. Sdtetben, ogniti se, ogibati se. SKeierbof, pristava. 2fteite, milja; SReitenjeiger, miljnik. SRein, moj. 2Reineib, kriva prisega. SReinen, meniti, misliti. 3Retfe, senica. SReifter, mojster. 9Retben, naznaniti, oglasiti. — fid), oglasiti se, oglašati se. SRelbmtg, oznanilo, javljenje. 9M!en, molzti (molzem). SKenoge, jed, menaža. StReitfd), človek. 3Renfdjen=, človeški, ffienfdibett, človeštvo. 3Rer!en, čutiti, paziti. SKeffe, maša, meša. SJleffer, nož. SJfetaH, kovina. SKietl)e, najem; mietljen, v najem vzeti. SRild), mleko. aRildj«, utilditg, mlečen. SSRilbe, mil, pohleven. SRilitar, vojaštvo, vojaščina. SKilitar«, vojaški. SRine, podkop, rov. SDHnute, minuta, ffltifjbraud), kriva raba. fflčiferfolg, slab izid. 2Riffett)ater, zločinec, hudodelnik. 3Kigf)otibeIn, hudo ravnati s kom. 9RifjmutI), nevoljnost. SRiftruuen, ne zaupati. gnoj- Sfftit, s, z, se. SKittag, poldan; ju SRittag, opoldne; ju SSRittag effen, obedovati, južinati. SRittftgig, SRittagž«, poldneven. SKitte, sreda, sredina. SRitten, sredi, vsredi. 2Ritternadjt, polnoč, -i. SRtttttiotfi, sreda. 9Robe, šega, običaj. SRogeit, hoteti, želeti. SRoglid), mogoč. SRoglidjteit, mogočnost. SRolJr, zamorec. SRoment, hip, trenotek. SKonarcb, samovladar. 9Ronariutterd)en, mama, mamka, mamica. SJad), (3tid)tung) v, u; (gemafj) po; (tjinter) za. SRadjbar, sosed, bližnji. 9?ad)bimn, soseda. SfadjburKtf), soseden, soseški. ^adjbent, potem, na to, potlej; ko, ker. 9?ad)ben!en, premišljevati. 9Jad)brud, pritisek, poudarek. Statfjeinanber, zaporedoma, drug za drugim. 9?ad)forfd)en, opraševati, pozvedovati, preiskovati. ■Dtadjfragen, poprašati, popraševati. SRadjgtebig, prizanesljiv. 9Jad)I)Ut, zadnja straža. 9Jad)fommen, za kom priti. 5Rad)laffen, zapustiti; jenjati, ponehati. SKadjIiiffig, nemaren, zanikern. Stacfomittagg, popoldne; ber 3?adjmittag, popoldan. SftadjpatrouiEe, zadnja patrola. Stadjridjt, poročilo, oznanilo. 9lad)fepn, gledati za kom; (©trafe) pri- zanesti, spregledati. 3Jad)fid)t, spregled, prizanesek. SJŽadjfinnen, premišljevati. 3?acf)ft, poleg, zraven. Sftadjfte, bližnji. SJadfit, noč, -i; SRadjt«, ponočni. 9Jacf)ti)eiI, škoda, kvar, zguba. 9iad)tma£)I, večerja. 9lad)tm<4len, večerjati. Sftctdt, nag, gol. Sfiabel, igla. Sžugel, žrebel; nohet. SJagen, glodati, glojati. 5ia|e, blizu. 9MI)e, bližina. SKafien, bližati se; približevati se. Mljen, šivati (šivljem). 3liiprin, šivilja. Siuljrung, hrana, živež. SRatne, ime, -ena; glas. 9 —, na novo. SReupierig, radoveden. JJeujaljr, novo leto. SReuling, novak, novinec. SRidjt, ne; nid)tž, nič. SRie, nikdar, nikoli. SJieber, nizek. 9?ieberfat(en, pasti, popasti (padem). SRiebergefdilagen, pobit, potrt. 9Jieber!nien, poklekniti. Jžieberlage, pobitje, poboj. SRieberfaffen fidj, vsesti se, naseliti se, nastaniti se, ustanoviti se. Stieberlegen, položiti, polagati. — fid), vleči (vležem) se. 9lieberfd)iefjen, postreliti, postreljati. 9fieberfe|en fidj, (ofterž) sedati, poseda- vati; (ein toenig) posesti. SRtebertoerfen, pometati; pobiti. SRiemalž, nikdar, nikoli. SRiemanb, nikdo, nihče. 9!iejen, kihniti, kihati. SRirgenbž, nikjer, nikje. SRirgenbžljin, nikamor. 9fod), še. SRorben, sever. ŠRotf), potreba, sila. Stotfjtnenbig, potreben. SRoOetnber, listopad, november. $Riid)tem, tešč, trezen. Kubetn, rezanci (pl.). 9fuHe, ničla. ŠRutmner, čislo, broj, število. SRun, zdaj, sedaj; torej. Sta, le, samo. SRufg, oreh. SRugen, korist, -i; hasen, -sni, prid. 9žu|en, koristiti, hasniti, v prid. biti. Sčuflid), koristen, hasnovit. 9Jii|lid)feit, koristnost, hasnovitost. ŠRufniefiung, užitek. £36, ali, li. Dben, gori. £3ber, gornji. D6er6efe£)K, najvišje povelje, — ukaz. Dberjager, nadloveo. D6er|fllb, zgoraj, vrh, nad. Dbetfjaupt, glavar, starešina. Dberlieutenant, nadporočnik. Sberft, polkovnik. žDberftlieutenant, podpolkovnik. £)bgtetd), če ravno, ako ravno, če tudi. DBject, predmet, stvar, reč. ©Migat, zavezan, dolžen. DBrtgfett, glavarstvo, gosposka. D&ft, sadje, sad; D&ft«, saden. Dbftgarten, sadovnjak. £)rientiren fidj, spoznati se s čim, raz- Drt, mesto, kraj. Drtfdjaft, kraj, krajina. Often, izhod, vzhod; bfilid), vzhoden. Dftern, velika noč. Dftoinb, zdolee. SPaar, par, dvojica, ^aartueife, po dva in dva. $ad)t, zakup, najem. $ad)tcontract, zabtpna pogodba. 5|5adjten, v najem vzeti (vzamem). Sjšaden, zagrabiti, zgrabiti, prijeti. $adet, zavitek. $adtbter (Saumpferb), samotovorni konj $adfattel, tovorno sedlo. $alaft, poslopje, palača. $aHafdj, palaš. $aHi|abe, ohlodje, palisada. $a(me, palma. $anjer, oklep. sjjantaton, hlače, dopetke. ^a^ier, papir. $af>pel, topol, jagned; (Qitter=) trepetlika. $a))pen, lepiti, klejiti. ^appenbedel, lepenka. $aipft, papež. $arabe, parada. ^arabtež, raj; $arabie§=, rajski, ^aratette, soravniea. karbon, milost, pomilostitev. $arboniren, pomilostiti, prizanesti. $ariren, odbiti, prestreči, odbijati (sek). parlament, državni zbor. Sjšarlatnentar, pogajalec, glasnik. $artei, stranka, parter«, pritličje. $afž (Ubergang) prehod, prelaz; (8ietfe=) potni list, izkaz, ^affenb, pripraven, prikladen, primeren, ^ajfiren, prehoditi, prelaziti. $affintng, prehod, prelaz. $atronc, naboj, patrona. $atroniafd)e, tobolka, patronjak. $atroniHe, patrola. $aufct)aUr počezni, povprečni. $aufe, prestanek, prenehljaj. $ed), smola. $ein, muka, bol. $einigen, mučiti. $eitfelt, rastlinstvo. $ftegeu, rediti, gojiti. 9|3fIegefol)n, SPflegting, rejenec. $flict|t, dolžnost, ^fliiden, obtrgati, obtrgovati. SPflug, plug. $flitgen, orati (orjem), plužiti. $fote, šapa, taca. ^ijilofopl), modrijan. $I)tIofopf|ie, modroznanstvo, -slovje. sulica, ^tnfel, čopič. 5]3ionnier, pijonir. $iramibe, štula, piramida, ^iftole, samokres, ^iftolenljalfter, bambitnice. $tagen, mučiti, nadlegovati. 5)šlatt, osnutek, načrt, ^laitielit, streljavkati, puškariti. Splanfler, puškarec. $ldn(Ier!ette, strelska črta, strelski lanec. ^tajj, mesto, kraj, prostor, trg. ^jŠlaufdjeit, klepetati (-pečem), ^lojjlidj, nagel; (adv.) nagloma, izne-nadoma. ^tiinbertt, pleniti, po sili jemati, ^tituberung, plenitev, rop. ^obel, prosto ljudstvo; (©efinbel) drhal, tečaj. ^oli^ei, redarstvo, policija. $o!fter, blazina, vzglavje. $ofje, šala, burka. $oft, pošta; 9(5oft=, poštni. ^often, (milit.) pošt; (Drt) mesto, stališče. $radjt, kras, krasota. ol»er, samokres. Sebue, obzor, vojnozor. Sluten, ravnati; soditi, obsoditi. — ftd) barnad), po čem ravnati se Sidjter, sodnik. Sic&tig, pravilen; (adv.) prav. Sidjtung, zravnanje. Siecben, dišati (dišim); vohati. Siegel, zapah, zatika. Sienten, remen. Siemenjeug, remenje. Siefe, velikan. Siff, greben, kleč. Sinb, govedo. Stnbe, skorja. Sing, prstan, obroč. Sinnen, teči, kapljati. Stppe, rebro, grod. Stfpe, lat; resa. Sitter, vitez. Sittmeifter, ritmojster. Sod, suknja. Soggen, rž, -i; žito. Sof, surov. Sofir, cev, -i; cevka. Sofe, roža, rožica. Soft, rija; roftig, rijast. Sort), rudeč. Sotte, truma, rota. Soj}, smrkelj; rojjig, smrkav. Sitbe, repa. Sitden, hrbet. Siidftofš, odsun. SiidttiartS, nazaj, zadi. Sttdjug, odmikanje, odlaz. Suber, veslo. Suf, klic, poziv. Sufen, klicati; zvati, poklicati. Siigen, grajati, svariti. Sui)e, pokoj, počitek. Suljen, počivati, mirovati. Sufjig, miren, pokojen. Sugm, slava. Sunb okrog. Supfen, skubsti, puliti. Siiften, oborožiti. Siiftung, oprava. Sutl)e, šiba, bič. ©aal, dvorana, ©iibel, sablja. ©abelflinge, sabljino rezalo, ©itbelgarnitur, sabljino okovje. ©ad)e, reč, -i, stvar, -i. ©ad, vreča; žakelj, žep; mit ©ad unb $ad, z vsem svojim, z opravo. ©adtudj, robec, ruta. ©acularfeier, stoletnica. ©aen, sejati (sejem). ©aft, sok; faftig, sočen. ©age, pila, žaga. ©agett, reči, praviti, povedati. ©atte, struna. ©alBe, mazilo, maža. ©alpeter, soliter. ©alutiren, pozdraviti, počastiti. ©altie, strel, salva. ©a% sol, -i; ©a%fafž, solnica. ©ame, seme, -ena. [piti. ©ammeln, zbrati, zbirati, nabirati, sku- ©ammelplu|$, shajališče, zbirališče. ©amStag, sobota. ©attb, pesek; Janbtg, peščen. ©anbBattf, sipina, klečet. ©nnft, krotek, mil, pohleven. ©cutftmutlj, krotkost, pohlevnost. ©iintjer, pevec. [stven. ©amtat, zdravstvo; ©cmitiit?«, zdrav- ©cmitatžfolbat, zdravotnik. ©appe, podkop, prekop. ©arg, rakev, mrtvaška truga. ©att, sit; fidj fatt effen, trinten, najesti se, napiti se. ©iittigen, nasititi. ©attel, sedlo; fattetn, sedlati, osedlati. ©attelbede, podsedlica. ©attelgurt, podproga. ©attelpferb, ježni konj. ©attler, sedlar. ©auber, čeden, ličen, čist. ©auer, kisel. ©auere ©uBftanj, kisloba. ©iiule, slop, soha, steber, ©aurn, rob, kraj. ©aunten, muditi, odlagati, ©aufelit, šumljati. ©d)iibig, oskuben, oguljen, ©djadjt, preduh, predor, ©djadjtel, škatlja. ©djabe, škoda, kvar. ©djabett, škoditi, škodovati, ©diablid), škodljiv, ©djaf, ovca. ©djaff, škaf. ©rfjaft, (Bei ^flanjen) deblo, steblo; (cmt Šeroeljr) ročaj, ©djate, skledica. ©d)att, glas, zvok, odmev. [koga. ©djameit fidj, sramovati se, sram biti ©djcmtljaft, sramežljiv, ©djamrotlje, rudečica; idj toerbe fcbotn« roti), rudečica me oblije, ©djihtblidj, nesramen, sramoten, ©djartje, okop, nasip. ©d)arf, oster. ©djarfen, ostriti, brusiti, ©djarfridjter, rabelj. ©djarffimttg, bistroumen. ©c()aratu§el, praska, poboj. ©d)Qtpe, prepasica, šerpa. ©djarren, grebsti, grebati. ©djarte, škrba; fdjarttg, škrbast, ©diatten, senca. ©cfja£, zaklad. ©cijajjett, ceniti, častiti, obrajtati. ©djcmber, groza. ©cBauberljaft, grozen, strašen. ©d)auen, gledati, pogledati, zreti, ©djaufel, lopata, ©diaum, pena. ©djauplag, torišče, gledališče; (Srieg3=) bojišče. ©djeibe, plošča; (genfter«) šipa; (©djiefH tarča, ©djeibemunje, drobiž, ©djeinett, sijati (sijem); svetiti; zdeti, dozdevati se. ©djeitel, teme; (beg ©ergeS) sleme, vrh. ©djelm, slepar, zreli tič. ©djetten, kleti (kolnem); zmerjati, ©dienfen, darovati, podariti, ©djere, škarje (pl.). ©djerett, striči (strižem). ©djerj, šala; fdjerjljaft, šaljiv, ©djeu, plah, plašen. [koga. ©djcuert, plašiti se, bati se, strah biti ©djeuer, ©cfjeutte, skedenj, ©djidjte, plast, sklad, ©djiaeit, poslati (pošljem), pošiljati, ©djidfal, osoda. ©cf)ief, poševen, naklonjen, ©djieite, šina, šinja. ©djiefj«, strelni, ©djiefen, ustreliti, streljati. ©djtefpulBer, strelni prah. ©d)iff, ladja, barka; ©cfyiff5«, ladjin. ©djiffer, mornar, brodnik. ©d)tlb, ščit; (SSappett) grb. ©djtlbtoadje, straža. ©d)ilf, trst, trstje. ©djimmelig, plesniv. ©djimpflid), sramoten, nesramen, ©djirtn, krov, varstvo. ©d)lod)t, bitva, boj. ©djlctdjtgetumtnel, bojni hrup. ©djlacfjtett, klati (koljem). ©djl&fe, senci (pl.). ©djlafen, spati (spim), spavati; počivati. ©djlafetmmer, spalnica. ©djlag, udarec, mah. ©djlagett, udariti, mahniti. ©djlamm, blato, kaluža. ©djlange, kača. ©dflcmt, tenek, šibek, gibčen. ©d)Iau, zvit, prekanjen. ©d)led)t, hudoben, malopriden, slab. ©djletdjen, laziti, plaziti se; berftedt —, prikrasti se, zmuzniti. @d)Ieid)I)anbler, tihotapec. ©d)letfen, brusiti, nabrusiti. ©djleifftein, brusni kamen, ©čbleppen, vlačiti. ©djteubern, lučati, metati (mečem), ©djleunig, nagloma, brž. ©d)Iie§ett, zapirati; zakleniti, zaklepati. ©d)limm, hud, hudoben. @d|Iinge, zanjka, zadrga, ©djlitten, sani, -ij (pl.). ©djlittfdjltl), drčalnica. ©djlofS, grad, grajščina; (If)itr<) ključavnica, ©cbloffer, ključar. (5d)Iof§^err, grajščak. ©d)lummern, dremati, ©djliipfen, smukniti, smukati. ©djhijg, konec, sklep, ©djliiffel, ključ. ©d)mad), sramota, ©djmadljaft, tečen, okusen. ©d)mal, ozek, tesen, ©djmalj, maslo, ©djntecfett, pokusiti, tekniti. ©d)meid)eiei, prilizovanje, sladkanje. ©djtneidjeltt, prilizovati se, sladkati se. ©d)tneid)ler, prilizovalec. ©tfimeljbar, taljiv, raztopljiv. ©dimeljeit, taliti, raztopiti, ©djmerj, bolečina, ©djtnerjen, boleti (bolim). ©d)tnetterling, metulj, ©djtnieb, kovač, ©c&mieben, kovati (kujem), ©djntiicfen, kinčati, ozaljšati. ©d|mu|ig, blaten, nesnažen. Sdjttabel, kljun. ©djnaHe, kopča, zapona. ©djnardjen, smrčati, ©djnauje, gobec, rivec. ©4nftujen, usekniti, ©djnede, polž. ©d)nee, sneg; fdjtteeig, snežen, snežnat. ©jneetoaffer, snežnica. ©ffliteiben, rezati (režem). ©djnetber, krojač. ©cbneH, hiter, uren, nagel. ©d)nepfe, kljunač. ©djnitt, rez; (gufdjnitt) kroj. ©d)nitterin, ženjica, žanjica. ©djnupfett, nahod; nosljati. ©d)ttur, prevoza, motvoz. ©d)on, že, uže. ©d)Sn, lep, zal, krasen. ©djorten, varovati; (nadjfeljejt) prizanesti. ©djonbeit, lepota, ©diopj rer, stvarnik, stvaritelj. ©djiSJpfung, stvarjenje. Sdjrčig, poprečen, poševen, ©djranf, omar. ©djraube, vrtelo, vijak, šravb. ©djrauben, viti (vijem). ©d)redert, strašiti, prestrašiti, plašiti. — ber, strah, groza. ©d)redlid|, strašen, grozen, ©djreibart, pisava. ©d)reiben, pisati (pišem); spisovati. — baž, pismo, pisanje, ©djreiber, pisar, pisač. ©cbreibfeber, pero za pisanje. ©d)reib$eug, pisalo. ©djreien, kričati (kričim); vpiti. ©djreiten, stopiti, korakati. ©djrift, pis, spis, pismo. ©djriftfteller, pisatelj, spisovatelj. ©djritt, korak, stopinja. ©djrot, drobni svinec, brok. ©cbubfarrett, gare (pl.)., samokolnica. ©djiidjtern, plah, plašljiv, bojazljiv. ©djub, črevelj. ©djulb, pregreha, krivica. ©d)ulbig, kriv, dolžen. ©cbule, učilnica, šola. ©djiiler, učenec. ©djiilerin, učenka. ©djulter, rame, -ena. ©cf)uf3, strel; (Sabuttg) naboj. ©djiiffel, skleda. ©djufžfertig, pripravljen za strel. ©djufSlinie, strelna črta. ©d)ufžtt>eite, streljaj, ©djufier, črevljar. ©d)iittelrt, tresti, majati. ©d)u$, varstvo, hramba, ©djiitje, strelec. ©d)it§ejt, varovati, čuvati, braniti, ©tfjltmtf), slab, slaboten. ©d)ttmd)e, slabost, ©djhmtbe, lastovica, ©djttmmtn, goba. ©djtpattj, ©d)tt>eif, rep. ©d)»artn, trop. Scfittmrmfufjrer, tropovodja. ©djtoarj, črn. ©cf)tt>arjlid), črnkast, ogorel. ©d)toefel, žveplo, ©djtoeigen, molčati (molčim), ©djfteinfteifd), svinjina, svinjetina. ©djtoeifj, pot, znoj. ©djtoette, prag. @d)tDen!en, zasukati. ©djtoenJuttg, zasuk, obrat, ©djtoer, jditoterig, težek, težaven; fd)tt>er atfjmeit, sopsti, sopihati. ©cbtttert, meč. ©d)toefter, sestra, ©djtniegerfoljn, zet. ©d)hnegertod)ter, snaha, ©djtoiegertiater, tast. ©djttrimmen, plavati. ©d)toingen, vihteti. — fid), povzdigniti se, zaleteti se. ©djtoigen, potiti se. ©d)h>5ren, priseči, prisegati; rotiti se. ©dirnung, mah. @d)tt)ur, prisega. ©elabe, rob, suženj. ©etaberei, sužnost. ©ecunbe, sekunda. ©ee, ber, jezero; bie —, morje. ©eele, duša. ©eemad)t, pomorska moč. ©eguen, blagosloviti, blagodariti. ©efett, videti, gledati, ©ebr, zelo, močno, jako. ©eid)t, plitev. ©eibe, svila, žida; feiben, svilen, ©eit, vrv. ©ein, biti (sem); bivati. ©eite, stran, -i; kraj; ©eiten«, stranski. ©eitber, od tega časa. ©elbft, sam. ©elbftberrfdjer, samovladar. ©elbftmorb, samomor, ©elbftftanbig, samostojen, ©elten, malokdaj, redko, redkoma. ©ettfant, čuden, nenavaden, ©emefter, tečaj, ©emmel, žemlja. ©enfen, pogrezniti, nagniti, ©enfe, kosa. September, kimovec, september, ©erbiette, prtič, obrisača. ©effel, stol. ©e^en, staviti, postavljati, dejati. — fid), sesti; vsesti se. ©eudje, kuga, kužna bolezen, ©eufjen, vzdihati, vzdihovati, stokati. ©id)e(, srp; fid)elf6rmtg, srpast, ©idjer, varen, gotov, istinit. ©idjtbar, viden, očiten. ©ieb, sito. ©ieben, kipeti, vreti (vrem, vrejem). ©ieg, zmaga, premaga, ©iegen, zmagati, premagati, ©ieger, zmagovalec, ©ianal, znak, znamenje, ©ilber, srebro; filbern, sreberen. ©ilberjeug, »fadjen, srebernina. ©ingen, peti (pojem); pevati. ©innlid), čuten, posveten, ©itte, navada, šega, običaj, ©ittlid), nravstven, nraven. ©ituation, lega; ©ituationžplan, lego- pisni črtež ob. osnutek. ©i|, sedež; (£>rt) mesto, bivališče. ©i|en, sedeti (sedim), ©ifung, seja, sednica. ©fanbat, pohujšanje, ©telet, kostjak. ©{ijje, načrt, obrisek. ©labe, slovan; flatufd), slovanski, ©o — toie, tako — kakor, ©o »tel, toliko, ©ogar, celo, clo, tudi. ©ogleid), precej, takoj, koj. ©oble, podplat, ©op, sin. ©oldjer, tak, takov, takšen. ©olb, plača, služnina. ©olbat, vojak, vojščak, vojnik, žolnir. ©olbatenftanb, vojaški stan. ©oHen, morati, moči. ©omit, tedaj, torej. ©ommer, poletje, leto. ©ontmerlicf), poleten. ©onberbar, čuden, poseben. ©onberling, posebnež. ©onbern, ločiti; odbrati, odbirati. ©onbern, ampak, temveč. ©onne, solnce. ©onnenftraM, solnčni žarek. ©onnenmenbe, kres. ©onntag, nedelja; ©onntfiglid), ©onn- tagš«, nedeljni, pražen. ©onft, sicer, scer. ©orge, skrb; forgen, skrbeti.! ©orgenfrei, 4o§, brezskrben." ©orgfam, skrben, ©orte, baža, sorta, ©ortiren, prebrati, odbrati. ©otoeit, dokler, ©paben, prežati, opazovati, ©palte, razpoka, špranja, ©polten, klati (koljem); cepiti, ©jmnge, spona; (Slrm*), zapestnica, ©panne, ped, -i; pedenj, -a. ©pannen, napeti, razpeti, raztegniti, ©paren, hraniti, prihraniti, štediti. ©barfaffe, hranilnica, ©parfam, varčen, štedljiv. ©paf§, šala, burka, ©pat, pozen. ©pajieren, sprehajati se; fpajieren faljren, na sprehod peljati se. ©petfit, detal, žolna, ©ped, slanina, ©beer, kopje, sulica. ©peid)e, prečka, ©peien, pljevati (pljujem). ©peife, jed, jedilo. ©peifefaal, »jintmer, jedilnica, obednica. ©perren, zapreti, zatvoriti. ©piegei, ogledalo, zrcalo, ©piel, igra; fpielen, igrati, ©pieler, igralec. ©pielplafc, igrališče; ©pielfadie, igrača, ©piefj, raženj; (©peer) kopje, ©pinne, pajk, pajek, ©pinnen, presti; ©pimtrab, kolovrat, ©pion, ogleduh, vohun, ©pioniren, ogledovati, zasledovati, ©pital, bolnišnica, ©pigbube, malopridnež, slepar, ©pifig, oster, ostrorob, špičast. ©poru, ostroga, ©pott, posmeh, zasmehovanje, ©potten, rogati se, posmehovati se (komu), ©protfje, jezik, beseda, govor, ©predjen, govoriti, pogovarjati se. ©prengen, (mit SBaffer) škropiti; (eine geftung) razstreliti, razrušiti; (gelfen) lomiti; (bie £fjiir) razbiti, ©preu, pleva u. pl. coll. ©pridjtoort, prislovica, pregovor, ©pringen, skočiti, poskočiti, skakati, ©prud), izrek, prislovica. ©prung, skok, poskok, ©puden, pljuniti, pljuvati, ©piitidjt, pomije (pl.). ©pur, sled, trag. ©taat, država; ©taatž«, državni, ©taatžbiirger, državljan, ©tab, palica; (milit.) štab. ©tabil, stalen. ©tabt, mesto; ©tabt=, ftabtifdj, mesten, ©tabter, mestjan, meščan, ©tabl, jeklo; ftaf)Iern, jeklen, ©tati, hlev; ($ferbe=) konjak, ©tamm, deblo; (©efdjledit) rod, pleme, ©tanb, stan, stanje. ©tanbeSertjoljung, povzdiga v višji stan. ©tanbljaft, stanoviten, ©tange, drog, palica, ©tar, škorec. ©tarf, močen, krepek; ©tarfe, moč, sila. ©tiirfen, krepiti, krepčati. ©tation, postaja; ©tationš«, štacijski. ©tatt, namesti, mesto, ©tattpft, pripuščen. ©tattplter, cesarski namestnik, ©tatue, slop, soha. ©tatur, vzrast, -i; postava, ©taub, prah; ftaubig, prašen, prašnat. ©taubfamm, gosti glavnik, česalnik. , ©taunen, strmeti, čuditi se, osupniti, ©tedjen, bosti, zbadati, pikati, ©teden, utakniti, utikati. ©teg, brv, mostič; (28eg) steza, ©teljen, stati (stojim). — bleiben, postati, postajati. ©tefjlen, krasti, ukrasti, ©teif, tog, neukreten, togoten. ©teil, strm. ©tein, kamen; (coll.) kamenje, ©teinpuer, *me£, kamenar. ©teinig, kamenit, kamnat. ©teKen, staviti, postaviti, postavljati, ©tellung, (be§ $orper§) stoja, postaja; (ber Sruppen) postava, lega. ©teHbertreter, namestnik, ©temmeifen, dleto, ©tempel, kolek, ©tengel, steblo, ©terben, umreti (umrjem). ©terblid), umrjoč. ©tern, zvezda. ©tetš, vselej, vsegdar, vedno, zmirom. ©tiefel, škornja, ©tiege, stopnice. ©tiel, ročaj, držalo; (am SSeil) toporišče. ©tier, bik, junec. ©tift, klinec; (Mofter) samostan. ©tiftung, ustanovitev. ©till, tih, miren. ©ttmme, glas. ©tirn, čelo. ©tod, palica, batina. ©toff, snov, -i, tvarina. ©tolj, ponosen, ošaben. •— ber, ponos, napuh, ©topfen, zadelati, zatakniti. Oott ftopfen, natlačiti. ©toppelfelb, strnišče. ©tord), čaplja, štorklja, ©toren, motiti, ©tojj, sun, sunljej. ©togen, suniti, ©trafe, kazen, -zni. ©trafen, kaznovati, ©trabl, žar, žarek, ©trafjlen, žareti (žarim); sevati. ©traHenb, žareč, ©trape, cesta, ulica, ©trategie, vojskoveda. ©traud), grm; grmovje, ©trebfam, marljiv. ©treden fid), stegniti se, stegovati se. ©treid), udarec, mahljej; (Srommel«) bobnanje. ©treifen, preiskovati, ©treng, oster, ©treit, prepir, razprtija, ©treiten, prepirati se. ©treu, stelja. ©treuen, sipati (sipljem), potrositi; (©treu) nastlati (nasteljem). ©treufanb, posipalo, ©trid), črta, poteza, ©trid, konopec, vrv. ©triegel, česelj, čohalo. ©trob, slama; ©trob», ftrobern, slamnat. ©trofifiut, slamnik. ©trobfacf, slamnioa. ©trom, reka. ©trumpf, nogavica. ©tu6e, soba, izba. ©tubenarreft, prepoved iz hiše iti. ©tiid, kos; (SrucEjftiicf) odlomek; (»on SStelj) rep; (Sadje) reč. ©tufe, stopnja; (b. Sreppe) stopnica. ©tut)l, stol, stolec. ©tumm, mutast. ©tuntrner, mutec, nemec. ©tumpf, top, skrhan, ©tunbe, ura. ©turnt, vihar, nevihta; (im Srtege) naskok, napad, ©tiirmen (einen Drt), naskočiti, navaliti, napasti, ©tiirmijcb, viharen, buren, ©tute, kobila. ©tu|e, podpora, steber. ©tit|sen, podpreti, podpirati, ©ubattern, nižji, manjši. ©ubjectiB, osebni, ©udjen, iskati, poiskati, ©iib, jug; ©iib«, južni, ©umme, znesek, ©urnpf, močvirje. ©umJpftg, močviren, ©iinbe, greh; ©itnber, grešnik, ©iinberitt, grešnica. ©iinbbaft, fiinbig, grešen, ©uppe, juha. ©u|, sladek. ©iife, sladkota, -oča, -oba. ©iifigfeit, sladkost, ©tjjiem, sostava. Soba!, tobak, duhan. Sabafrauc£)er, tobakar. Sabetle, razkazek, tabela. Sabel, graja; tabeln, grajati. Safel, tablja; (Sifdj) miza. Sag, dan (den), (dne). Sageit, daniti se. Sagegorbnung, dnevni red. Sagežbefebl, dnevno povelje, — ukaz. Siigtid), vsakdanji; vsak dan. Sagmadje, budnica. Sambour, bobnar. Sanne, jela, jelka. Sante, teta, tetiea. Sanj, ples. Sanjen, plesati (plešem), rajati. Sapfer, hraber, pogumen. Sapferfeit, hrabrost, pogumnost. Safdje, torba, žep; Safdjen«, žepni Saub, gluh. Saube, (m.) gluhak; (f.) gluhakinja. Saube, golob. Sauglidj, pripraven, sposoben. Situfdjen, prevariti; slepiti. Saujdjmtg, prevara, sleparija. Saufenb, tisoč. Seid), ribnik. Selegraplj, brzojav. Selegrapbiren, brzojaviti. Sempo, tempo, časomerje. Semte, gumno. Serrain, zemljišče. Sete, čelo. Seufel, hudič, vrag, zlodej. Sijal, dolina. Sljaler, tolar. Sljat, dejanje, čin, dogodba. Sljater, storilec; (b. ©djulbige) krivec. Sbatfadje, dogodek, resnična reč. Sfjau, rosa. Stjeater, gledišče, gledališče, igrališče. Sljei(, del; (Stbtbeilung) oddelek. Sljeiten, deliti, razdeliti, ločiti. Sljeuer, drag, dragocen. Sljier, žival, -i; (tuitbeS Sljier) zver, -i, zverina; (toitbe Sb-) zverjad, divjad, -i. Sbou, glina, ilovica. SljonJrug, vrč iz ila. SI)or, S|iir, Trata (pl-)> duri> "ij (pl-)-Stfior^eit, bedarija. ST^riine, solza. Sljron, prestol. Sfjronen, vladati, gospodovati, ^^ronfolger, cesarjev neslednik, cesarje vič. Sbuit, delati, storiti, opraviti, učiniti. STfiiir, duri (pl.); (Sbor) vrata (pl.). Sljurm, stolp, zvonik. SIjurfdjtuffel, ključ od vrat. Sief, globok; Siefe, globokost, globočina . Sitgen, pokončati, uničiti. Sinte, črnilo, tinta. SiraiHeur, puškarec, rojivec. Strailltren, puškariti, rojiti. Sifcfj, miza; Sifdjlabe, miznica. Sifdjler, mizar, stolar. Sifdjleriiiertftatte, mizarnica. Sitel, naslov, nazivek; (Sluffdjrift) nadpis. Sitular«, častni, po imenu. Soaft, napitnica. Soben, razgrajati, divjati; (tojen) bučati. Sobfucfjt, besnost, togota. Socfjter, hči (hčere). Sob, smrt, -i; SobeS«, smrten. SobeSgrab, mrtvaška jama. Sobt, mrtev; ber Sobte, mrlič, mrtvec. Sobten, umoriti, ubiti. Sobtengrabcr, grobar, pogrebnik. Sobtenmarfd), pogrebni sprevod. SEobtenfarg, mrtvaška truga, rakev. Sobtentrager, pogrebee. Sobtfeinb, zakleti sovražnik. 3£obtfd)tag, uboj, umor. [stekel. SCott, zloben, besen, divji; (hmtljenb) £oHfii1)n, predrzen. SEon, glas, naglas, zvok. 2topf, lonec, pisker. Sorf, šota. ^ornifter, telečak. Sotal, popolen, ves. £our, obrat, kolobar. ®rnb, topot, dir. Sraben, v direk jezditi, topotati (-počem). 2rad)t, noša, kroj. Sragen, nesti, nositi. SEranfen, napojiti, napajati. SEranžferiren, prestaviti, preložiti. Sranžport, prevoz, prenos. £ran§port§ljcmšv prevoznica. Jraube, grozd; (coll.) grozdje. SErauer, žalost, tuga. Xrauern, žalovati, tugovati. jCr&utnen, sanjati; sanjati se. Sraurig, žalosten, tužen. Sreffen, (©djetbe, giel, v tarčo) pogoditi, zadeti (zadenem). SEreffen, baž, spopad, bitka. Jreiben, gnati (ženem), goniti, poditi. Srennen, ločiti, razdružiti, oddeliti. SErennung, ločitev, kreten, stopiti, stopati. Sreu, zvest, veren; 2reue, zvestoba. Srinfen, piti (pijem). Jrinler, pivec. SrinfgloS, čaša, kozarec. Jrinfftube, »jimmer, pivnica, krčma. Irinftoaffer, pitna voda. Jritt, stopnja, korak. Iroden, suh, posušen. Srog, korito. Jrommel, boben; tromntetn, bobnati. Jrompete, tromba, trobenta. SErompeter, trobec. Sroft, tolažba. Jroften, tolažiti, potolažiti. Srojj, kljubost; (adv.) vkljub, kljubu. Sriib, moten, kalen; (SKetter) mračen, megleven. 5Eruppe, četa. £ruppenabtl)eilung, četni oddelek. SEruppenaattung, krdelsko pleme. Xruppentorper, krdelski oddelek. Jriigen, varati, goljufati. Jrunfencr, pijanec. SEruntenbeit, pijanstvo. £ud), sukno. Siide, zvijača, kovarstvo. £ugenb, krepost, čednost. 2urnen, telovaditi; Jurner, telovadnik. Jtirann, trinog. U. iibel, baž, zlo, zleg; (©djabe) škoda, llbelbefinben, slabo zdravje. Ubelriedjenb, zopernega duha. Ubelftnnb, neprilika, napaka, iiben, vaditi, uriti. Uber, črez, čez, po, o; (oberljalb) nad; (in gufommenfe^ungen) čez-, nad-, pre-. iiberafi, povsod. liberau§, silno, jako. ttberbleibfel, ostanek; zjedi, -ij (pl.). tiberblid, pregled. Uberbrinaen, prinesti, prinašati. Uberbritcten, premostiti. Uberbeden, pregrniti, odeti. [tehtati, iiberbenlen, premisliti, preudariti, pre-ilberbieS, vrh tega, na to. iiberbrujj, zamrza, pristudek. flbereilen, dohiteti, prehiteti; prenagliti, ftbereilung, prenaglica. Uberfahren, povoziti, fiberfall, napad, naskok. ilberfaUen, napasti, planiti nad koga. Uberflitgete, prehiteti, nadkriliti. ilberflufš, obilnost. liberfluten, prevaliti. Ubergabe, predaja, izročitev, itbergang, prehod, prelaz. Ubergeben, izročiti. Uberbaupt, sploh, v obče. Uberbeben, prevzdigniti iiberlaben, preobložiti. Uberloffen, prepustiti, ilberlaufer, uhajalec, prebežnik. ilberlegen, premisliti, premišljevati, iibermadjt, premoč, presila. Ubermfifjig, preobilen, ilbermorgen, po jutrešnjem. ftbermutb, prevzetnost, ošabnost. iitbermutbig, prevzeten, ošaben. Ubernacbten, prenočiti, itbernebmen ftd), prevzeti (-vzamem) se. Ubcrrafdben, iznenaditi, osupniti. Uberreben, pregovoriti. Uberfcfjafcen, preceniti. Uberdjtoemmung, potop; povodenj, -i. Uber qtnung, prevesni remen. ilber e^en, presaditi, prevoditi. iiberfidjt, pregled, iiberftebeln, preseliti se. ijberfieblung, preselitev. Uberfpringen, preskočiti, preskakati. Uberfteben, pretrpeti, prebiti, prestati. Ubertragen, prenesti, prenašati. Ubertreten, prestopiti, prelomiti. Uberttmd)en, paziti ob. čuvati nad čim, oprezovati kaj. Uberttadiung, pazenje, čuvanje. Ubertoaltigen, »ttrinben, premagati, ftberjeugen, prepričati. Iibrigbleiben, ostati, ostajati, llbung, vaja, vadba. Ubungšplat), vadišče. Ufer, breg, kraj. Uljlcme, ulan. Ubr, ura; um ttrietoiet Ubr, obkorej, ob kolikih. [o, ob. Um, (berum) okoli, okrog; (jur Scit) Umarbeiten, predelati, prenarediti. Umbreben, zasukati, obrniti. Umbreljung, vrtenje, sukanje. Umfcttten, pasti (padem), zvrniti se. Umfang, obseg. Umfangen, objeti (objamem); obsegati. Umfajfen, obseči (obsežem). Umfliegen, obleteti. llmgang, obhoja; tovaršija. Umgeben, obdati. Umgebung, okolica Umgeben, obiti, obhoditi, zajeti. Umgefebrt, narobe, napak. Umgiirten, opasati. Umher, okoli, okrog. Umtleiben, preobleči, preoblačiti. Umringen, obstopiti. Umfattetn, presedlati. Umfonft, zastonj. Umtaufen, prekrstiti. Umtaufdjen, zameniti, zamenjevati. Un», (in gufammenfe|ungen) ne-, bez-. Unablaffig, neprestano, neprenehoma. Unau§fbred)Iid), neizrekljiv. Unb, i, in, ino, ter, pa. Uubanfbar, nehvaležen. UnbanKmrfeit, nehvaležnost. Unerfdjroden, neprestrašen, neustrašljiv. Unfai)ig, nesposoben. Ungefa|r, okoli, blizu. Ungemad), nadloga, težava. Ungefdjidt, okoren, neroden. UngemBIjnlidj, nenavaden, izreden. Ungldubiger, nevernik. Ungleid), nejednak, različen. Ungliid, nesreča, nezgoda, [uniforma. Uniform, vojaška ob. jednolika obleka, Unmiinbig, maloleten, nedoleten. Unredit, ungeredjt, kriv, krivičen. Unreinlid)!eit, nesnaga. Unfcbmeljbar, neraztopljiv, neraztaljiv. Unfdjulb, nedolžnost. Unfdjulbig, nedolžen. Unter, pod, izpod; (jttifdjen) med, mej; (in 3ufammenfe|ungen) pod-, nižji. Untergeben, podložen. Untergeljen, zahajati (solnce); poginiti. Unterljalt, živež, preživek. Untertjalten, zabavljati koga. Unterljaltung, veselica, zabava. Unteržanbeln, pogajati se. Unterbofen, gače, spodnje hlače. Unterirbifcf), podzemeljski. Unterjager, podlovec. Unterjo^eu, podjarmiti. Unterlaffen, opustiti. Unterliegen, zmagan biti. Unternebmen, podvzeti, početi, [vzetje. — ba§, Unternebmuug, početek, pod-Unterofficier, podčastnik. Unterfdjeiben, razločiti. Unterfdjreibeit, podpisati. Unterfteben, podložen ob. podvržen biti. — fid), predrzniti se. Unterfudjen, preiskati, pregledati. Unterfudjung, preiskava. Uutertbanig, podložen, pokoren. Unumgangtid), neobhoden, neogiben. Untieranberfid), neizpremenljiv. UnDermengt, samočist. UnBerfoljnlid), nespravljiv. Unberforgt, neoskrbljen. UnBerftanbig, nespameten. Unjugihtglid), nepristopljiv. Umit, starodaven, prestar. Urtaub, dopust; Urlauber, dopustnik. llrfadje, uzrok. Urtbetl, obsodba, razsodba. Utenfilien, priprave. 58. Socant, prazen, izpraznjen. Sagabunb, potepuh, potep. SSater, oče (očeta). SBaterbouž, dom. SSaterlanb, domovina. ŠaterlanbStiebe, domoljubje. SSaterunfer, očenaš. SBebette, motritelj, vedeta. SSerabfoIgen, izročiti, izročevati. SSerabfdjieben, posloviti; (SCruppen) razpustiti. SSeradjten, zaničevati, prezirati. SBeraltet, za-, ostarel, postaran. SSeranbern, izpremeniti, izpreminjati. SSeranberung, spreminjava, izprememba. Seranftalten, napraviti, narediti. aSeranttoorten, odgovoren biti. — fid), zagovarjati se. SSerbaub (arjtl.), obvezek; taft. — ber Srupfie, četotaktični zavez. SSerbanbpta^, obvezovališče. Šerbaitnett, prognati. Skrbartnujtg, pregnanstvo. _ SBerbauen, zazidati, zadelati. Serbergen, skriti, skrivati. Šerbefferrt, poboljšati, zboljšati. Skrbittben, zvezati, obvezati. SSerborgen, skrit, tajen. Šerbrannt, ogorel (od solnca). 58erbraud)ett, potratiti, potrositi. SSerbreiten, razširiti, razširjati. SSerbunben, zavezan, obvezan. SSerbadjt, sum; Derbadjtig, sumljiv. SSerberben, pogubiti, spriditi, pokvariti. SSerbienft, zaslužek, zasluga. SJerbienfttreuj, zaslužni križec, ©erboppeltt, podvojiti. SSerborbert, popačen, pokvarjen. SSerbriefjKdj, zlovoljen, čmeren. SSerbrufS, zamera. SSerbunMrt fidj, potemneti se. SBereljrung, spoštovanje, češčenje. SBerein, društvo. SSeretttigen, združiti, zjediniti, skleniti. S8ereinigung§pun!t, stikalnik, zjedinišče. SScreinjelt, posamezen. SSerengett, zožiti, stisniti; fid) —, se —. SSerfaK, propadek. SSerfallen, podreti se, razrušiti se. SSerfaffen, sestaviti, spisati. SŠerfaffung, (ber Srupfe) priprava; (ber ©djrift) spisava; (b. SRegieruttg) ustava. ŠBerfeljleu, zgrešiti, zamuditi. SSerfertigen, napraviti, izdelati. SSerffed)ten, opletati, zapletati. SSerfolgen, preganjati, zatirati, zasledovati. SBerfolguttg, zasledovanje, preganjanje. SSerfiiijren, razvoziti; (irre f.) zapeljati, ©erfiiljrer, zapeljivec. SBergangen, pretekel, minul. Sšergangtid), minljiv, nestalen. SSergatterung, snidenje, snid. SSergebett, odpustiti, prizanesti, spregledati. S8ergebeit3, zastonj. Skrgeburtg, odpuščanje, prizanašba. JBergeben, miniti, preteči. SSergelten, povrniti, poplačati. SSergeffett, pozabiti. SBergeuben, zapraviti, potratiti. SSergiefjett, razliti, prelivati. SSergiftert, ostrupiti, otrovati. S3ergleid)en, primeriti, primerjati. SSergitiigert, veselje, radost. SSergniigt, vesel, radosten. SSergolbert, pozlatiti. SSergonnen, privoščiti. SJergrabett, zakopati. SSergrofjern, povekšati, razširiti. SSergiiten, povrniti, škodo poravnati. SJerijaftert, zapreti, v zapor dejati. SSerljalten, (ju etma§) morati, siliti, pri-morati; ftd) —, vesti se, obnašati se, zadržati se. ŠBerbalten, zadržanje, obnašanje. SSerbdltniš, razmera, okolnost. SSerijattblung, obravnava, razprava. SSerbangett, zavesiti, nakloniti, prisoditi. SSerljau, pregraja, zasek. SSerijauert, pregraditi, pot zavaliti. SŠerljeeren, opustošiti. akrfjeimltdjeit, tajiti, prikriti. SBerfietfjen, obljubiti, obečati. SSerberrlidjett, slaviti, poveličevati, ffierljinbent, ubraniti, zadržati. 33erl)ittberung, ovira, zapreka. SSerfjoljnen, zasmehovati, rogati se. SBerbor, zaslišba, zaslišanje. SBerprett, zaslišati, izpraševati SJerirrett fidj, zaiti, zmotiti se. SBerirrung, zmota, pomota. SSerjagen, spoditi, pregnati. Serlaufeit, prodati, prodajati. SBerfaufšbube, prodajalnica. SSerlefjren, občevati s kom; (milit.) obrniti. 95erlef)rt, prevrnjen; (adv.) napek, narobe. SSerftageit, zatožiti. ©erffetnern (bie ®iftanj), zmanjšati (daljavo). SBerliirjen (b. ©djritt), skrajšati (korak). SBer(ad)en, zasmehovati. Šeriongen, zahtevati. ©erlaitgerit, podaljšati. SSerlaffen, pustiti; zapustiti, zapuščati. — fidj, zanesti, zanašati se. SBerleifjett, podeliti. SJerleiten, zapeljati, ©ertefen, prebrati, prečitati. SBerlejung, poškodovanje, ©erleumben, obrekovati, opravljati. SSerlieben fidE), zaljubiti se. SSerlteren, izgubiti, izgubivati. SSertuft, zguba. 55erm&f)Iung, poroka. SBermauerit, zazidati. SBerminbern, zmanjšati. S3ermifdjett, zmešati. SSermiffen, pogrešati. SSermifžte, pogrešenec. Skrmitteln, posredovati. SSermoberit, strohneti. SSermogen, premoženje, blago. SSermogen, moči (morem); zamoči. SBermutljen, dozdevati, misliti si. SSermutljlid), brž ko ne, prej ko ne. ŠBernadjlaffigen, zanemariti, zanemarjati. SBernagelrt, zabiti; (b. $ferb) zakovati. aSerneinett, zanikati, odreči. SSerttidjten, uničiti, pokončati. SSernunft, um, razum, pamet. SBernunftij}, pameten, razumen. SSeroffentltdjen, razglasiti, na znanje dati. SSerorbnen, ukazati, veleti, ukazovati; (ftrjtl.) zapisati. SSerorbnung, ukaz; naredba. SSerpad)ten, v zakup ob. najem dati. Skrpattifabiren, obkoliti, s koli ograditi. SSerpfanbeu, zastaviti. SBerpflegen, preskrbovati, komu živež dajati, zakladati. SSerpflegž«, oskrbovalni. SSerpflegšmagasin, oskrbovalnica. SBerpflegung, preskrbovanje. SBerpfliditen fid), zavezati se. Skrprobiantireu, z živežem preskrbeti. ŠBerrarmneln, zagraditi. SSerratfi, izdaja; berratfien, izdati. SŠerratger, izdajalec, izdajica. SSerreben fidE), zagovoriti se. SBerridjten, opraviti, opravljati. S3errid)tuug, opravilo, posel. SBerfamntetn, zbrati, zbirati. SBerfammlung, zbor, sbod. SBerfaumen, zamuditi, zakasniti. 33erfd)affen, priskrbeti. SJerfdjansen fid), zagraditi se, z okopom se obdati, utrditi se. S3erfd)ansuug, okop, zasip. SSerfdiarfen, poostriti. SSerfdienten, podariti, podeliti. 58er d)taltuug§»£om= tniffion, upravna komisija. Skrtocmbelu, spremeniti. SSertuanbt, soroden. SSerttmnbter, sorodnik. 33ertt>anbtfcf)aft, rodbina, žlahta. SSertueiS, posvarilo, graja. SSertueuben, porabiti. S3ert»enbung, rabnost, prizadeva. aSertnerfen, zavreči (-vržem); zametovati. SSernrirren, zmotiti, zmešati. ŽBerhrirrt, zmočen, zmešan. SSerttmnben, raniti. Skrttmnberu f€c3E), čuditi se, zavzeti se. SBerttmnbeter, ranjenec. Skrttiiften, opustošiti, razrušiti. Serjabfettf ušteti (uštejem) se. SSerjeljren, povžiti. 5Berjetd)niž, kazalo, popis, spisek. SBerjet^en, odpustiti, spregledati SSerjiigera, zatezovati, zadrževati. SSergtoetfetti, obupati. Veteran, dosluženec, starec. SSieii, živina, žival, -i; govedo. SŠiel, dosta, mnogo, veliko. ŠieIIeid)t, morebiti, morda. S8khnd)v, tem bolj, temveč. SSierfiigig, čveteronožen. SSiertel, četrt, -i, četrtinka. SSierteljabr, četrtletje. SSioIine, gosli (pl.); SBiolinift, goslar. SBiper, gad. SSifitiren, pregledovati. SSijtttruug, pregledovanje. SSogel, ptica, ptič. SSotf, ljud, ljudstvo. ljudski, narodni. Sob, poln, napolnjen. SBoHenbeit, dokončati, izvršiti. SSofllontmett, čeloma, popolnoma. SSoit, od, raz, z. SSor, pred, od. SBoran, spredi, popred. S5orau§, spredaj, popred. SSoraužgeljeit, popred iti. S8orauSfd)iiien, popred ob. naprej poslati. ŠBorau§feben, naprej videti. 58orbe1)aIt, pridržek. Sorbei, mimo. ffiorbei geben, mimo iti. Sorbereiien, pripravljati. SSorbereituug, priprava. SorberettungSfjbme, pripravljavna šola. SSorbeugen, prikloniti se. SSorbeugung, priklon. SJorbere, prednji. ŠSorberlaber, predovka. SSorbermcmn, sprednik. SSoreilen, pred hiteti. SSoreilig, prenagel. SSorgefien, naprej iti. SSorgefegter, predstojnik, nadstojnik. SSorgejtern, predvčeraj. SSortjcmg, pregrinjalo. SBor^au!, veža, predurje. SSor|er, popred, poprej. SSortat, sprednja straža, predstraža. SSortommen, pripetiti se, dogoditi se. ŠSorlegen, predložiti. S3ortefen, brati komu kaj, predbrati. SSormafe, nekdaj. SSorntertuTtg, zapis. SSormtttog, predpoldnem, dopoldne. SSormunb, varuh, jerob. Sšornebm, gosposki. SBorpoftert, prednji pošt. SSorrebe, predgovor. Šorfagen, narekovati. SSorfai, trden sklep. SBorfomtnett, prikazati se. Sorjdjla^, predlog, nasvet. Šorfcbmbett, ^predpisati. 58orfd)rift, predpis, propis, zapoved. Šorj^riftSmafsig, po zapovedi, povelju primeren. Sorfctiriftštmbrig, proti zapovedi. aSorfižjt, previdnost. SBorfigenber, predsednik, prvosednik. Šorfpann, priprega. SSorftabt, predmestje. Sorftattb, predstojnik, predsednik. SSorfteHmtg, predstava. S8ortt)eiIbaft, koristen, hasnovit. SSorurt^eit, predsodek. 58orttart§, naprej. SSorluerfett, oponašati, očitati. SSorpg, prednost. SBorjitglid), soseben, izvrsten. 28. 2Bad)e, straža; Sirreftanten—, jetniška straža; ©brett~f častna straža; gelb—, bojna straža. 2Bad)eabIojung, premenjava ob. zamena straž. 2Bad)commanbant, stražni poveljnik. ŠBacbbienft, stražarska služba, stražitev. 3Bad)en, bedeti (bedim); čuvati, stražiti. ŠSacbfeuer, stražni ogenj. 28ctcbi>arabe, stražna parada. SSBacbboften, stražni pošt, stražar. Š3aermagora§, Mohor. |)teroni)mu§, Jeronim. ugo, Hugon. gnatiuš, Ignacij, Nace. gafob, Jakob, Jaka. Qefu§, Jezus, goljann, Janez, Ivan. Sofepl), Josip, Jožef, Jože. ulie, Julija, ari, Karol, Dragotin. Saharina, Katra,Katarina. Saurentiuž, Sorenj, Lovro, Lavrencij. Seo, Leon. Seonljarb, Lenart. Seopolb, Leopold. Souife, Alojzija. Submitla, Ludmila. Subttrig, Ludovik. 8u!a§, Lukež, Luka. 3Jiagbalena, Magdalena, Madlena. SKargaretlja, Marjeta. SOJaria, Marija, Mica. TOarfuš, Marka. SOiartin, Martin, Davorin. 90tatf|ta§, Matija. SRattlj&uS, Matevž, Matej. Wetf»obiu§, Metod. SBHdjael, Miha. SKofe§, Mojzes. Sifolauž,Nikolaj, Miklavž. Dtto, Oton. $aul, Pavel. ?(5cter, Peter. $l)ilipp, Filip. $tu§, Pij. 3iicf)arb, Rihard. Kod)u§, Rok. Sofatia, Rozalija. SRubolpJj, Rudolf, ©igtnunb, Žiga. ©ebajtian, Boštjan, ©inton, Šimen. ©tephan, Štefan. £ljeooor, Bogodar. Xl)COpf)il, Bogomil. ST^etefe, Terezija, Reza. £l)onta§, Tomaž. Situž, Tit. £obia3, Tobija. Ulridj, Ulrik, Urh. Urfula, Uršula, Urša. S8alentin, Valentin, Tine. »eit, Vid. SBinjenj, Vincenc, Vinko. SBenjet, Venceslav. SOSitfielm, Viljem. U^eitfjnis etnign geogtapfjtfdjer Ilamctt. Spisek nekterih zemljepisnih imen. Slbelšberg, Postojna, aibrianopel, Drenopolje. Stbriatif^ež SKeer, Jadransko morje. Slfrifa, Afrika. SlfriJaner, Afrikanec. Sigaifd)e§ SJieer, Egejsko morje. Sigram, Zagreb. Slgratner, Zagrebčan, fgbpten, Egipet. Stgljptier, Egipčan. Sllbanien, Albanija. Sltbona, Labin. SIlejranbria, Aleksandrija. Stlgier, Algir, Algirsko. Sllpen, Alpe, Planine. Slmerifa, Amerika. Slmerifaner, Amerikanec. Stntfelfelb, Kosovo polje. 9(n!ona, Jakin. ©t. atnbrae, St. Andraž. Stntibari, Bar. §lquilea, Oglej. Slrabien, Arabija. Slraber, Arabec. Slrntenien, Armenija. Slrnfel§, Arvež. Slfien, Azija. SIfiat, Azijan. Sttben, Atene (pl.). Sltfiener, Atenec, Atenčan. Sltlantifd), atlantski, »na, Etna. Slueržberg, Turjak. Slušpifc, Gostopeč. Stuftertib, Slavkov. Sluftralien, Avstralija. SIuftraKer, Avstralec. Skbtjlon, Babilon. Saben, Badensko. S3aier, Bavarec. S3aiern, Bavarija, Bavarsko. S3altifd)ež 9Reer, Baltiško morje. S3anat, Banat. S3aujen, Budišin. S3elgien, Belgija. SMgier, Belgijec. SBelgrab, Beligrad. 93erlin, Berolin. 58ifd)oftad, Škofja Loka. S3ieiburg, Pliberk. Sobenbad), Podmokli (pl.). S8ijbme, Čeh. 23obmen, Češko. Sožnieu, Bosna. 33ošnier, Bošnjak. SBojen, Bolzan. SBranbenburg, Branibor. S3raunau, Brunov. Sraunfdjtoeig, Brunsvik. S3regenj, Bregnica. SBrežlau, Vratislava. S3ritanien, Britanija. Sriinn, Brno. 93ubapeft, Budimpešt. 93ubtoei§, Budejevice (pl.). Sufareft, Bukarešt. 93ulgarien, Bolgarija. Sulgare, Bolgar. S3unjlau, Boleslav. ©airo, Kaira, Kahira. ©apobiftria, Koper, ©artbago, Kartagina. ©aftelnuobo, Novigrad. ©attaro, Kotor. ©bitta, Kina. Sitti, Celje. Eitlier, Celjan, ©onftantinopel, Carigrad. ®almatien, Dalmacija. ®čtnentar!,Danija, Dansko. ®eutfd|e, Nemec, Nemka. ®eutjd)Ianb, Nemčija. ®onau, Donava. ®rau, Drava. ®režben, Draždani. Ebernborf, Doberlaves. ©tbe, Laba. ©Ifafj, Alzacija. ©nglanb, Anglija, ©nglanber, Anglež. Gčn§, Aniža. ©ffeg, Osek. @tfd), Adiža. Gšuropa, Evropa, ©uropaer, Evropejec, geiftrijj, Bistrica, gelbfirdjen, Trg. gerlad), Borovlje (pl.). giume, Reka. glitfcjb, Boleč, grantfurt, Frankobrod. gran!reid), Francosko, granjofe, Francoz, granj, Vransko, granjborf, Borovnica, griaut, Furlansko, griefad), Breže (pl.). giinffirdjen, Pečuh. ©ail, Žila. ©ailttialer, Zilan. ©alijten, Galicija, ©enua, Genova, ©ntiinb, Sovodnje. ®onobi| Konjice (pl.). ©8% Gorica, ©orjer, Goričau. ©ottfdiee, Kočevje, ©raj, Gradec, ©rajer, Gradčan. ©ried)e, Grk. ©ur!, Krka. ©urffelb, Krško. Jgrafeibad), Leskovec. §ermannftabt, Sibinj. gbria, Idrija, gtttjrien, Ilirija, Ilirsko, .gnnšbrud, Inomost. Sfonjo, Soča. Šftrien, Istrija. ^talien, Italija, Laško, ^talieuer, Lah. Qapan, Japonija. gerujalent, Jeruzalem. 3ofefftabt, Jožefovo. ffiarlftabt, Karlovec. ffarnten, Koroško, ffiarntner, Korošec. Sarft, Kras. ffilagenfurt, Celovec. Somorn, Komarno. [dec. Š6niggra|5, Kraljevi Gra- SopenCjagen, Kodanj. Sram, Kranjsko, fratner, Kranjec. Srainburg, Kranj. Sfroate, Hrvat. JŽroatieit, Hrvatsko. Srortftabt, Braševo. fulpa, Kolpa. Siiftentanb, Primorje. Saibadj, Ljubljana. Satfeacfjer, Ljubljančan. Sanbftrafj, Kostanjevica. Sateiner, Latinec. £auft|, Lužice (pl.). £eibm£, Lipnica. Šeipjig, Lipsko. £eitf)a, Litava. Čemberg, Lvov. Seoben, Ljubno. Sinj, Linec. Siffa, Vis. Sifjabott, Lizbona. Sobomerien, Vladimirsko. Soibl, Ljubelj. Sonbon, London. Sotljringen, Lotaringija. SJJacebonien, Macedonija. SOtagbeburg, Devin. ffllag^ar, Madžar, Magjar. 2ftaf)ren, Moravsko. SOlaitanb, Milan. 2Jlantua, Mantova. Sftarburg, Maribor. SCfiarburger, Mariborčan. 3Jžaria»©aat, Gospasveta. SKejilo, Mehika. 3Mbau, @tuj§) Veltava. — (Sanb) Moldavija. SDtontenegro, Črna gora. SKoglau, Moskva. SOliincfien, Monakovo. Sfftur, Mura. SJarettto, Neretva. 9ieapet, Napolj. SJeumarftt, Tržič. 9Jeufag, Novisad. SJiieberlattb, Nizozemsko. SJorluegett, Norvegija. 9fiirttberg, Noriinberk. Qbertaibacf),v Vrhnika. Dbenburg, Šopronj. £>fen, Budim. Dltttiij}, Olomuc. Drfotta, Oršova, Bšava. Dfterreic^, Avstrijsko, Avstrija. Dfterreidjer, Avstrijanec. $ari§, Pariz. 9|$affau, Pasov, ^erfien, Perzija. $eft, Pešta. Sjkteršburg, Petrograd. ^eteriuarbeiu, Petrov- varadin. $ettau, Ptuj. $t)iiippopeI, Plovdiv. Pottenfee, Blatno jezero. Pad. Sgola, Pulj. Poljak. $olen, Poljsko. $ortugal, Portugalsko. $rag, Praga. $repurg, Požun. ^reufeen, Prusko. Diaab, Baba. 8tab!er§burg, Radgona. SRabntannžborf, Badoljica. SRagufa, Dobrovnik. 8tann, Brežice (pl.). Sfegertžburg, Batisbona. 9tt)ein, Ben. Mol)itfc£), Bogateč. Otom, Bim. Subolfgfoert, Budolfovo. 3htfžlanb, Busija, Busko. ©adjfen, Saksonija. ©aljburg, Solnograd. ©aitn, Savina. ©arbtniett, Sardinija, ©abe, Sava. ©djlefiett, Šlesko. ©d)ottlanb, Škocija. ©cbltietj, Švica, Švicarsko, ©cuttari, Skader. ©emlttt, Zemun. ©erbtett, Srbija, Srbsko, ©ibiriett, Sibirija, ©iebettbitrgett, Erdelj, Sed- mogradsko. ©ifel, Sisek. ©la&e, Slovan, Slavjan. ©laboniejt, Slavonija, ©looette, Slovenec. ©opt)ia, Sredec. ©patato, Splet. ©Jpanien, Španija, ©teiermart, Štajersko, ©teiit, Kamnik, ©(jrtnien, Srem. Sarbtž, Trbiž. SenteStoar, Temešvar. Sergtau, Triglav. Sfjeijj, Tisa. Sijetnje, Tamiza. SE^erefienftabt, Terezin. jL^effalonic^, Solun. Siber, Tibera. Sirot, Tirol, Tirolsko. Sreffett, Trebno. Srieft, Trst. Sroppau, Opava. Siirte, Turek. Siirfei, Turčija, Turško. Stjrttau, Trnava. Ubine, Videm, llngar, Oger. Ungartt, Ogersko. ©t. »eit, Št. Vid. SBetbež, Bled. SBettebig, Benetke (pl.). SSinoc^, Belak. Solfermarft, Velikovec. SSorartberg, Predarelsko. SBagram, Ogrun. SBattacb, Vlah. SSSaražbitt, Varaždin. SBetctjfet, Visla. SBieit, Dunaj, Beč. Smbtfdjgraj, Slovenji Gradec. SBodjein, Bohinj. 3ara, Zader. Seitg, Senj. a Z t SBortnort ©eite 3 ginltitung. ®ie 33ud)ftaben u. beren Slugfpradje 5 £on....................7 ©ilBentrennmtg..............7 ©cfjretBung................8 ©efdjledjt..................9 Sobi..........10 ®eclinotion be§ §aupttBorte§ . . 10 ®eclittation beg SBeitnortež ... 12 Seitoori.........13 fjaupts gei=, 3nt|l= unb JiirtobrUr. Sfominatit)........14 SBocatib.........36 Slecnfatib.........37 ©enitib.........46 ®atib..........55 Socal..........61 Snftrumental.......66 {lic Portarten. £»auptmfirter. gtneijaljl ©tgennatnen...... SJeimorter...... ©teigerung ber SSeitoorter $al)lh>orter...... gitrmorter...... Seitw6rter...... Stbleitung ber geitformen . SSoUftanbige Eonjugation be§ 8eitWorte§...... Stetibe gorat. Slnjeigenbe Slrt: ©egenmarl...... ŠBergangenljeit..... Sorbergangenljeit . . . Sufunft....... 72 75 77 80 83 90 95 101 103 105 109 110 111 ©eite S3ebingung§= unb 2Bunfd)forat . 112 Seibenbe (paffibe) gorat ... 113 Konjugation ber geittnorter nadj &affett........114 SiebentniSrter......116 SSortnorter.......118 »inbetnijrter......119 ©tnpfinbunggmfirter ... 122 ®er ftegatibfafc.......122 ®er qualitatibe n. partitibe ©enitib 123 ®er ©enitib beg DbjeeteS ... 123 iibereinftitnntung beS ^rabieatež mit tneljreren ©uBjecten . . . 124 ®aš beutfc^e „ntan".....125 ilber: laffen, foHen, miiffen, ntogen, JBnnen, tnerben......125 33itbung ber 33er!teinerang§tn6rter 127 S3ilb«ng ber $erfonennamen . . 128 33ilbung u. Sebeutung b. SBeitnorter 129 93tlbunggfilben jur 93ejeid)nung eine§ Drte§.......130 S3ilbnng3filben pr SSeseidjnung ber ©toffe unb SDIittel.....130 SBitbungSfitBen jur SBejeidjmtng bon ipanblungen.......131 8ufamntenfe§ung mit SSortoortera 132 gufamtnenfe^ung ber §aupt* unb 33eitnBrter........133 ©djlufžBetnerfung......134 flttljang. A. ©pred)itBungen. I. Kak, kakošen, -šna, -o? ttiie? ttrie befdjaffen? Tak, takošen, -šna, -o, fo, fo befdjaffen . . 137 II. Kdo? toer?......137 ©eite III. Kaj ? ttmš ?.....138 IV. ©ruBformeln.....138 V. 2Bitnfcžjformern .... 139 VI. Kako ti je ime? Kako se pišeš? 2Bte betlleft bu? . 139 VII. čegav, -a, -o ? tueffeit ? ment grfjbrig?.......140 VIII. »on ber SBefdjaftiguttg . . 140 IX. Ali? ob! ober.....141 X. Kje? mo?......141 XI. K&m? toobin? .... 142 XII. Kako? toie?.....143 XIII. Obkorej? to arm ? unt trne Uiet Ubr?......143 XIV. Kedaj? ttmim? .... 144 XV. Zakaj? toarum? .... 144 XVI. Kteri, -a, -o ? toeldjer, toeldje, lueldjeS ?.......145 XVII. Kod? too? od kod — do kod? — biž »ob'"? 146 B. $raftifd)e ©efpradje auS betn SKilttarlebeit. I. 2JHt bem ®iener. (S služabnikom) .......147 II. SBeim SJifitiren ber 3lbju= ftirung. (Pri pregledovanju naprave in oprave) . . . 149 III. ^m Sitfpectionžbienfte. (V nadzorniški službi) . . . 151 IV. Seim SSifitiren ber 2Bad)e. (Pri pregledovanju straž) . 153 Seite V. SBei SSegegnung eiitež = beutfdjer Spil) ift in SBorbereitung unb biirften biž ©ribe 1888 beibe Sbeile in Steuouftage DoUenbet fein. 1-30 1 — -■70 1-60 -■35 -•35 SBeiter« finb oon Sltt&rcttS (Somel (fdleti ti. Sočefilrttt, !. f. 9J?ajor in ^enf. ju ©vaj (©rajbadigaffe 9lv. 40) in flooenifdjer tiber* fefcung Ijevaučgegeben unb bei bemfelben ju bejieljen: 1. Službovnik za e. k. vojstvo, III. del (®ienft»9tegtem., III. £()■), flotMbeutfdj 20 fr. 2. Garnizonska i stražna služba (©ctrnifonš* u. SSkdjbienft), ffoo.=beutfdj 30 „ 3. Werndlova puška (SBentbl»©etoebr), fjobenifdj • beutfd) .....20 „ 4. Pouk o zemljišči (lerraitt(ef)re), flobenifcb»beutfd.......20 „ 5. Osnova vojstva (§eere§ * Drganifation), fiobenifd)*beutfcb.....20 „ (f?ercil=9Jcfl(emcut unb bie Sd)ict;iuitmctii>u finb in flobenifdjer Uberfegung junt ®rude borbereitet. 00478984