GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 23. FEBRUARJA 1982
France Popit med našimi komunisti
Komunisti naj pridejo vsaj na sestanek, če že delajo ne
Kamniški komunisti so na svoji zadnji konferenci, udeležili so se je tudi France Popit, predsednik CK ZK Slovenije ter delovna skupina CK ZKS, ki je nedavno sodelovala na sestankih osnovnih organizacij ZK v Stolovem tozdu III, v krajevni skupnosti Duplica ter v Zdravstvenem domu, pogovarjala pa se je tudi s komunisti -delegati v zboru združenega dela občinske skupščine - sicer bolj redkobesedno, a vendarle kritično spregovorili o slabostih, v katerih se odraža tudi številčna skromnost ter nedelavnost komunistov.
*
Na težave in slabosti je opozorila že uvodna razprava Milana Mariniča, sekretarja komiteja OK ZKS Kamnik. Navedel je nekaj podatkov o gospodarski uspešnosti, ki zaostaja za načrto-
vanimi cilji; dohodek gospodarstva je ob upoštevanju inflacije celo nazadoval, izvoz je še vedno skromno udeležen v celotnem prihodku, akumulacija, za katero je bilo sicer namenjenega več denarja, pa zaradi razpršenosti ni dovolj učinkovita. Omenil je sodelovanje s sosednjo občino, v nadaljevanju pa opozoril na slabosti v delu delegatskega sistema, ki se najbolj nazorno kažejo v interesnih skupnostih, saj so tu zbori uporabnikov pogosto nesklepčni. Menil je, ,da vsakoletne ocene dela delegatskega sistema ne dajo nobenih rezultatov, zato bo treba na eni strani poskrbeti za boljša gradiva, na drugi strani pa okrepiti usmerjevalno vlogo zveze komunistov.
Razpravo so nadaljevali sekretarji osnovnih organizacij, ki jih je obiskala delovna skupina in
France Popit, predsednik CK ZK Slovenije je na sestanku kamniških komunistov najprej opozoril na disciplino članov ZK. »Lahko je naključje; da jih od 90 komunistov pride na sestanek le 30, da pa je to naključje takrat, ko pride na obisk delovna skupina, pa ne verjamem. Komunisti naj pridejo vsaj na sestanke, če že delajo ne vsi. Sicer se morate z vsakim pogovoriti, zakaj ne hodi na sestanke, saj ni treba, da je v zvezi komunistov, če nitj elementarne naloge ne opravi. Čeprav si tudi s tem, da nekdo pride na sestanek, ne moremo kaj dosti pomagati. Imeti moramo komuniste, ki bodo delali znotraj socialistične zveze, sindikata, mladinske organizacije, zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, v krajevni skupnosti, itd. Morda vam delam krivico, toda nimam najboljšega vtisa iz tega, kar sem prebral v poročilu delovne skupine in kar sem slišal na današnji razpravi.«
V nadaljevanju je na primeru Stola in Gozdnega gospodarstva spregovoril o dohodkovnem povezovanju. »Prito-žujete se nad izsiljevanji, ki seveda so, toda kdo naj vam pomaga! Tudi tu ne bo šlo brez dohodkovnega odnosa. Če zahtevate od nekoga surovino, ima pravico zahtevati delež, ki ga je s svojim delom prispeval k ceni končnega izdelka. Če drugi čutijo, da potrebujete njihove surovine, bodo licitirali. Z dohodkovnimi odnosi bi bilo drugače. S politično akcijo, Predvsem pa z instrumenti ekonomske politike bomo morali Prispevati k dohodkovnemu Povezovanju«
France Popit je ob tem spregovoril tudi o deviznih bilancah republik. »Moramo najti ustrezno tehniko, ki bo zagotovila odgovornost vsake republike ali združenega dela v njej za devizno bilanco, da pa to istočasno ne bo vplivalo na zapiranje trga, da ne bodo izvažali blaga, ki ga domači proizvajalci potrebujejo, itd. Če bo predelovalna industrija hotela imeli surovine, bo morala sovlagati ali izvažati, kajti lastnih surovin, razen gozda, vodne industrije in še nekaterih nimamo.«
Predsednik slovenskih komunistov je spregovoril tudi o delu delegatskega sistema. »Pri vas se ponavlja stara praksa, da se zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupaj sestajata, zato je dnevni red obširen. Morali bi ohraniti fizionomijo enega in drugega zbora. Tudi ne vem, zakaj bi se morali na občinski partijski konferenci pogovarjati o davčni politiki? Zakaj pa imamo socialistično zvezo, skupščino, tri zbore? ZK ne more nositi odgovornosti za razreševanje vseh problemov, komunisti v naštetih organiza-" cijah naj prevzamejo odgovornost, da bodo stvari uredili. Nasploh mislimo, dokler stvari niso »požegnane« na partijskem forumu, ni nič. Imamo pa sklepe SZDL, sindikata, skupščin, na katere se nihče ne ozira. Od komunistov v SZDL in drugih organizacijah moramo dobivati probleme, na drugi strani pa reševati tista vprašanja, ki dokazujejo, da med komunisti ni prave enotnosti, bodisi politične ali idejne. Ni dovolj, da se samo pogovarjamo in strinjamo, ampak da se tudi borimo za ureditev posameznih vprašanj. To pa ni mogoče, če vleče vsak na svojo stran. In konferenca jc mesto, kjer se morajo komunisti poenotiti za akcijo. Prizadevati si moramo, da bo SZDL, sindikat in mladina na isti ravni. S tem se prav nič ne odpovedujemo avantgardni vlogi ZK, ki jo moramo izražati predvsem z najnaprednejšimi stališči.
France Popit je spregovoril tudi o pripravah na volitve in posebej opozoril na pripravo volilnih imenikov ter o financiranju razvoja krajevnih skupnosti.
predstavili konkretne aktivnosti, ki so si jih zadali komunisti.
Anton Fišer, predsednik OK SZDL, je spregovoril o pripravah na volitve; v občini je bilo evidentiranih 5150 možnih delegatov, med njimi je 37 odstotkov žensk, 19,8 odstotka mladih ter 24.6 odstotka komunistov.
Olga Adamičeva iz OO ZK Mekinje je opozorila na težave zaradi starostne strukture članov njihove organizacije; mladih ni, ker se vključujejo in delajo v osnovnih organizacijah v šolah ali delovnih organizacijah.
Kazimir Keržič, predsednik OK ZKS, je govoril o obnašanju komunistov. Dejal je, da komunisti, ki delajo v delovnih organizacijah ali izvršnih organih marsikdaj pozabljajo na to, da so komunisti in vidijo le svoje formalne zadolžitve. Podobno, je dejal, je v društvih. Tako ravnanje seveda ne pripelje do mobilizacije vseh ljudi, zato bi se moral vsak komunist nenehno strokovno in idejno politično izobraževati ter v svojem okolju delati s srcem.
V razpravo sta se vključila tudi Vinko Gobec, direktor Stola in Daniel Artiček, direktor Alpre-ma, spregovorila sta o težavah v vsakdanjem delu tovarn, ki so zlasti očitne pri .neupravičenem povečevanju cen ter nezagotov-ljenih surovinah.
Sekretar osnovne organizacije ZK v tozdu Gostinstvo in žičnice je opozoril na težaven položaj, s katerim se spopadajo bolj posamezniki kot vsi delavci tozda. Franc Svetelj, član delovne skupine, pa je spregovoril o osnutku novega zakona o davčni politiki,
o katerem bomo v občini spregovorili na pobudo SZDL v široki razpravi ter o uveljavljanju ekonomskih stanarin, pri katerih ne bi smeli odstopati od zastavljenih ciljev. O novi davčni politiki je razpravljal tudi Lado Podbevšek; menil je, da je treba ljudem ob novem zakonu natočiti čistega vina - torej jim jasno povedati, kakšne nove davščine zakon predvideva.
JANA TAŠKAR
Obvestilo bralcem in dopisnikom
Tokratna številka Kamniškega občana je nekoliko bogatejša - v njej objavljamo spremembe sistema obdavčenja v kmetijstvu ter dogovor o usklajevanju davčne politike, o čemer bo tekla javna razprava v prihodnjih dneh.
Zaradi bližnjih skupščinskih volitev bo naslednja številka Kamniškega občana izšla že prihodnji teden, torej 1. marca. Poleg napotkov za ta pomemben dogodek bomo v njej predstavili kandidate za najodgovornejša delegatska mesta v občini. Objavili pa bomo tudi samoupravne akte stanovanjske skupnosti, o katerih bo tekla javna razprava do 10. marca.
Srednja plaketa JLA za obrambno usposobljenost
Na zadnjem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je naša občina prejela srednjo plaketo JLA, ki ji jo je dodelil načelnik generalštaba JLA kot posebno priznanje za dosežke pri krepitvi in organiziranosti splošnega ljudskega odpora ter obrambne usposobljenosti in organiziranosti občine. Podelitve priznanja so se udeležili general Višnjič ter polkovnik« Cvetami-vič in Vu jičič iz ljubljanskega ar-madnega območja in Dore Do-večar ter Jože Omprič iz republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
General Višnjič je ob predaji priznanja med drugim dejal: Načelnik generalštaba je dodelil srednjo plaketo JLA vaši občini za izjemne uspehe, ki ste jih dosegli v celotni obrambni organiziranosti, v dvigovanju obrambne sposobnosti in v uresničevanju koncepta SLO. To se je posebej dokazalo na vaji NNNP Kamnik
81, ki je bila prva taka vaja v naši domovini. V njej so sodelovale vse strukture in vsa občina, opravljena je bila mobilizacija oboroženih sil vseh ostalih struktur. Z vajo smo hoteli dokazati oziroma preveriti, kako je družbenopolitična skupnost organizirana in pripravljena za mobilizacijo, za organizacijo vseh obrambnih struktur, za celoten prehod na vojne razmere in za delovanje v vojnih razmerah.
Sam sicer nisem sodeloval v vaji. vem pa, da je bila visoko ocenjena in predstavlja eno od tistih pomembnih vaj, katere izkušnje bodo v pomoč pri dograjevanju in praktičnem uresničevanju koncepta SLO in obrambne sposobnosti.
Plaketa se dodeljuje tudi zato, ker so občinska skupščina, posebej pa njene družbene in strokovne službe, izredno sodelovali z enotami in kamandami JLA ter z ostalimi strukturami oboroženih sil pri rekrutiranju mladih za
oborožene sile; v cilju vseh evidenc, kvalitetnega izpopolnjevanja oboroženih enot, pri zagotavljanju vseh pogojev za mobilizacijo in pri drugih opravilih, pomembnih za oborožene sile. posebej za JLA.
• Ob dnevu jugoslovanske ljudske armade je krajevna skupnost Kamniška Bistrica za dosežke pri razvoju SLO in DS ter obrambne usposobljenosti prejela malo plaketo JLA. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je za ustvarjalno in prizadevno delo ter za dosežene uspehe pri razvoju SLO prejel predsednik izvršnega sveta Tone Pengov. Priznanje republiškega sekretariata za LO pa so izročili tudi Janezu Benko-viču.
Priznanje je v imenu občinske skupščine sprejel njen predsednik Slavko Ribaš in v zahvali dejal, da bo priznanje spodbuda za še boljše delo pri krepitvi SLO in DS v občini.    JANA TAŠKAR
• 5 seje OK SZDL
Priprave rta volitve niso naloga za posameznike
S sejo občinske kandidacijske konference, ki bo vskladila pripombe temeljnih kandidacijskih konferenc o evidentiranih možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščina SIS, se bodo formalno zaključili kandidacijski postopki pred volitvam.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah je bilo precej pripomb na evidentirane možne kandidate za nosilce vodilnih funkcij, vendar je treba ugotoviti, da je večino pripomb neutemeljenih in nekonkretnih, kar kaže na formalen pristop. Ob tem ne moemo mimo ugotovitev, do katerih smo prišli že v postopku evidentiranja, namreč, da so se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v posameznih okoljih zelo malo vključevali v priprave na volitve. Breme priprav so preložili na osnovno organizacijo sindikata ali krajevno organizacijo Socialistične zveze oziroma njenega predsednika in s tem opravili vse delo. Kako bi si sicer razložili dejstvo, da kljub temu, da se je evidentiranje-začelo že v maju, takoj po analizi dela delegatskega siste-
ma, do konca decembra združeno delo v občini ni evidentiralo niti enega možnega kandidata za člana izvršnega sveta, enega ali največ dva pa za nosilce vodilnih funkcij v skupščine SIS. Prav tu je tudi odgovor na vprašanje, zakaj v občini ni bilo evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v republiki.
Postopki priprav na volitve so precej zamotani in obremenjeni s precejšnjo administracijo, kar je povzročalo dodatne težave, tako da niso redki primeri, koso morali predsednik krajevnih organizacij SZDL izkoristiti dan ali dva dopusta, da so bili kos vsej administraciji. Bolj razmišljanja in obsojanja vreden je primer, da je v delovni organizaciji z organizirano in urejeno kadrovsko službo moral zapisnike temeljne kandidacijske konference izisati na roko predsednik sindikata, delavcev iz neposredne proizvodnje, kljub dogovorom, da bodo administrativno tehnična opravila ob volitvah opravljale kadrovske službe.
Seveda so to posamezni prime-
ri, ki jih ne gre posploševati, vendar bi še v tej sredini družbenopolitične organizacije in samoupravni organi morali zamisliti nad takim odnosom do volilnih priprav kot osnove za delo dele-
gatskega sistema. Do volitev nas čaka še precej dela, še več pa po volitvah, ko bo potrebno zaključiti kandidacijske postopke in konstituirati nove skupščine in njihove organe. J- Ž.
LISTA
KANDIDATOV ZA DELEGATE DPZ OBČINSKE SKUPŠČINE
Občinska konferenca Socialistične zveze je na svoji seji, 16. februarja, sprejela kandidatno listo za delegate DPZ občinske skupščine:
Daniel Artiček, 1933, dipl. oec, Alprem-Kamnik, Janko Blagšič, 1943, pravnik, Občinski sindikalni svet Kamnikv Alfonz Boltar, 1928, upokojenec, Sonja Bratina, 1932, dipl. ing. kemije, Kemijska ind. Kamnik, Olaf Grbec, 1960, študent, Jože Jeras, 1917, upokojenec, Tone Jeglič, 1934, lesno industrijski delovodja, STOL-Duplica, Ivan Justinek, 1930, mag. sociologije, Pedagoška akademija, Lj., Kazimir Keržič, 1922, upokojenec, Pavle Kobilšek, 1919, upokojenec. Srečko Krznar, 1959, ključavničar, Titan-Kamnik, Iztok Kuret, 1957, študent, Obč. konf, ZSMS Kamnik, Nika Lenarčič, 1954, dipl. pravnik, Titan-Kamnik, Milan Marinič, 1952, dipl. ing. elektrotehnike, Obč. konf. ZKS, Ivica Ogorevc, 1939, pred. učitelj sloven. OŠ T. Brejca, Kristan Pestotnik, 1926, VKV strojni ključavničar, Titan-Kamnik; Mirko Podbevšek, 1915, upokojenec, Mojca Podobnik, 1954, prof: slov. in sociologije, Izobraž. center, Vanda Rebolj, 1947, prof. pedagogike, ravnatelj OS.Komenda-Moste, Janez Rems, 1927, ekonomski tehnik, Kemijska ind. Kamnik, Slavko Ribaš, 1938, dipl. ing. tekst, tehnologije, predsednik SO, Jožica Semprimožnik, 1958, med. sestra, Dom upokojencev Lj., Ivan Spruk, 1958, elektrikar, JLA, Maksim Vukmir, 1936, lesarski tehnik, STOL-Duplica, Marta Zerfco, 1941, ekonomski tehnik. Dom upokojencev Kamnik «
• Pogovor s predsednikom OK SZDL Tonetom Fišerjem
Ob volitvah tudi obilo drugih nalog
Tovariš Fišer, predsednik OK SZDL Kamnik ste postali v času, za katerega so značilni vrsta odprtih oz. nerešenih vprašanj kot velika vnema za razreševanje znanih problemov.
FIŠER: Najprej bi želel reči, da je zelo težko na kratko opredeliti vse pereče probleme. Menim, da bi sedaj, ko prihajajo nove delegatske in druge strukture morali razmišljati predvsem o izboljšanju stanja in o perspektivi kamniškega gospodarstva. Najprej je namreč treba ustvariti dovolj velik dohodek, šele potem ga lahko delimo posameznim ko-ristnikom. V preteklosti smo se morda preveč angažirali pri izgradnji raznih objektov, ki nam na žalost danes ne dajejo niti kilograma novega proizvoda. Zato bomo morali v bodoče usmerjati naša sredstva v novo in modernejšo tehnologijo. Tako bomo povečali tudi produktivnost dela in s tem ustvarili več sredstev za različne oblike porabe. Več pozornosti bomo morali nameniti nadaljnjemu razvoju kmetijstva, čeprav so bili že sedaj na tem področju doseženi veliki uspehi. Še več pozornosti bomo namenili razvoju turizma in gostinstva, tako, da ne bomo o tem govorili le takrat, ko se srečamo z izgubo v Integralu, - TOZD Hoteli in žičnice, ki je že več let na spisku izgubašev. Menim, da je osnovna slabost v tem, ker ni znan koncept dolgoročnega razvoja turizma in gostinstva v naši občini. Resno se je treba soočiti tudi s problematiko nekaterih TOZD, ki so lanskoletno poslovanje zaključili z izgubo (TOZD 1 v DO Titan - 1,2 S milijardi, Meso okrog pol milijarde S din) oziroma na robu rentabilnosti.
Naslednje pereče vprašanje je nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti, zlasti usoda večjega dela krajevnega samoprispevka. Večino sredstev smo namenili za nov zdravstveni dom s pogojem, da 50 odstotkov sredstev zagotovi regionalna zdravstvena skupnost. Čeprav so bila pred referendumom dana zagotovila za tak način sofinanciranja, je sedaj prispevek regionalne zdravstvene skupnosti postal vprašljiv. Poleg tega nam takojšnji pričetek izgradnje zdravstvenega doma onemogočajo tudi ukrepi na področju omejevanja investicij.
Vsi omenjeni in še drugi problemi (napr. ekološka sanacija v KS Kamniška Bistrica, dokončanje obvoznice, dokončana organizacija skupnih služb SIS itd.) so pred nami sedaj, ko se pripravljamo na volitve.
Problemi, o katerih sem govoril, so nastali v zadnjih letih, drugi so posledica neugodnega razvoja za več let nazaj. Ne gre torej za to, da bi problemi nastali, ker dosedanji nosilci vodilnih funkcij v občini niso dovolj storili za razvoj občine, pač pa govorim o njih zato, ker se bomo morali
delegati in nosilci funkcij v skupščini občine, družbenopolitičnih organizacijah, nosilci funkcij v SIS in vsi delovni ljudje občine v bodoče s temi problemi odgovorno in zavzeto spoprijeti v vsakdanjem delu in življenju.«
Omenili ste volitve in priprave nanje. Kako ste v organih SZDL ocenili kvaliteto priprav na osrednji politični dogodek v letošnjem letu.
FIŠER: »Pravzaprav ne moremo govoriti o enkratnem dogodku, temveč o procesu, ki že dalj časa poteka. Tudi OK SZDL je ocenila'celotno predvolilno aktivnost. Lahko rečem, da je bila predvolilna aktivnost vsebinsko bogatejša v krajevnih skupnostih, medtem ko je precej OZD pristopilo k tej nalogi preveč formalno. Zato so toliko bolj neumestne kritike iz teh okolij, ko opozarjajo na premajhno demokratičnost in širino. Za različne funkcije je bilo evidentiranih 5250 delovnih ljudi in občanov, kar ie dosti več kot pri prejšnjih volitvah.
Dober mesec ste predsednik OK SZDL. V tem času ste si prav gotovo i e ustvarili podobo o delovanju oz. usposobljenosti organizacij in organov SZDL.
FIŠER: »Menim, da je še preveč forumskega dela, tako na občinskem nivoju kot tudi v temeljnih sredinah. Več se bomo morali pogovarjati z ljudmi, več bomo morali imeti neposrednih stikov in manj dogovarjanja prek raznih dopisov. Premalo so izkoriščene različne možnosti delovanja SZDL pri razreševanju vsakodnevnih konkretnih vprašanj (sek-cijski način dela, delo svetov itd.). Dejstvo je, da so občani zainteresirani za razreševanje odprtih vprašanj takrat, ko čutijo, da lahko s svojim delom, znanjem in prostovoljnim združevanjem sredstev dejansko prispevajo k ureditvi problemov v svojem okolju.«
Na koncu morda še nekaj misli o načinu, metodah dela, ki naj bi jih spodbujali kot predsednik OK SZDL, kajti za delo, ki ste ga dosedaj opravljali, to je komandant OŠTO, je najbrž značilen specifičen pristop.
FIŠER: »Tudi za področje splošne ljudske obrambe je značilna visoka stopnja podružbljeno-sti, ki zahteva, da je vsak delovni človek in občan subjekt pri uresničevanju koncepta SLO in DS. V SZDL moramo tej zamisli dajati še večji poudarek, saj lahko samo človek, ki kreativno sodeluje pri oblikovanju družbenih odnosov maksimalno prispeva k napredku družbe.
Osnovno vodilo naj nam bo povsod Kardeljeva misel, da človeku sreče ne more dati niti sistem, niti država, niti partija, pač pa si jo lahko ustvari le sam.«
Z zborov skupščine
Sanacijsko-investicijski program kasni
Poročilo o sanaciji tozda Gostinstvo in žičnice je bilo na dnevnem redu skupščinskih zborov sicer postavljeno na koncu, razprava pa se je na vseh treh zborih najdlje pomudila pri tem problemu.
Julija lani je namreč družbenopolitični zbor razpravljal o izhodiščih za sanacijo tozda in o osnutku samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih in obveznostih tistih, ki bodo sodelovali v sanaciji. Na osnovi teh dokumentov naj bi v pol leta nastal sanacijsko-investicijski program, podpisniki sanacije pa naj bi podpisali tudi sporazum. Vendar sanacijsko-investicijski program še ni pripravljen, v sozdu Integral pa očitno spet niso izpolnili vsega dogovorjenega. Ker o sedanjih razmerah na Veliki planini in o njenih razvojnih možnostih obširneje piše predsednik skupščine RTC Velika planina Albin Vengust, povzemimo le sklep, da bodo zbori skupščine prihodnji mesec znova obravnavali probleme tozd Gostinstvo in žičnice, saj mora po sklepu skup- , ščine v mesecu dni končno nastati sanacijsko-investicijski program.
Sicer pa so zbori skupščine sprejeli spremembe in dopolnitve statuta občinske skupščine, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi odlok o številu delegatov v enem in drugem zboru, pri čemer so upoštevali pripombo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Tuhinj, da imajo v svojem skupščinskem zboru le eno delegatsko mesto.
Sprejet je bil tudi okvirni program dela zborov občinske skupščine. Uresničena je pobuda, da bi v občini za oblikovanje naj-
Kakšna posojila za naložbe v kmetijstvu
Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo, n. sub. o. ima že z zakonom določena pooblastila v pravnem prometu - pravna oseba in njena dejavnost je: zbiranje hranilnih vlog od kmetov do kooperantov, organiziranje njenih članic za naložbe v razširjeno reprodukcijo, najem kreditov, dajanje investicijskih kreditov za proizvodne namene kmetom kooperantom zadružnih organizacij in drugih kreditov in dajanje kreditov članicam: Emoni Kmetijski kooperaciji Domžale, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOK Gozdarstvo Kamnik in Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOK Gozdarstvo Domžale.
Hranilno kreditna služba deluje na območju občin: Kamnik, Domžale, Ljubljana Bežigrad oziroma članic, ki opravljajo svojo dejavnost na območju teh občin. Bivša hranilno kreditna služba pri Emona Kmetijska kooperacija Domžale je bila ukinjena januarja lani.
Cilj hranilno kreditne službe je pospeševati kmetijstvo oziroma spodbujati združene kmete-koo-perante, da bi povečali količinsko proizvodnjo kmetijskih pridelkov - hrane.
Zaupanje kmetov kooperantov v hranilno kreditno službo narašča, saj so se hranilne vloge v 1. 1981 povečale napram letu 1980 za 91%. Tako narašča tudi kreditiranje združenih kmetov. V letu 1980 je bilo dodeljeno kmetom kooperantom okrog 15.000.000 dinarjev, v letu 1981 pa je znesek odobrenih kreditov
narasel že na okrog 25.000.000 dinarjev.
V letu 1982 bo Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo odobravala kredite kmetom kooperantom za naslednje namene:
A. GOVEDOREJA
Na osnovi danih možnosti pridelovanja osnovne krme in v veliki meri tudi krmnih žit na našem področju je govedoreja osnovna usmeritev. Osnovni pogoj za odobritev kredita kmetu kooperantu je, da je osnovna krma zagotovljena na kmetiji za najmanj 10 glav goveje živine (1 GVŽ = 500 kg žive teže) oziroma da ima v lasti 5 ha obdelovalne zemlje (njive in travniki).
Kmet kooperant lahko dobi posojilo do višine 65% od predračunske vrednosti investicije.
a) Hlevi, silosi, dosuševalne naprave: odplačilna doba za višinske kmetije je 10 let, za nižinske kmetije 8 let, obrestna mera je 3%.
b) Plemenske živali: odplačilna doba je 5 let, obrestna mera je 3%.
B. PRAŠIČEREJA
Za rejo prašičev vzreja pujskov ali prašičev - pitancev se odobravajo krediti v primeru, če gre za proizvodno sodelovanje med kmetijsko organizacijo - zadrugo - kooperacijo in kmeti kooperanti. Zagotovljena mora biti osnovna krma na zemljiščih kmetov kooperantov ali na osnovi dolgoročnih dogovorov med kmetijsko organizacijo za redno ' dobavo osnovne krme za prašiče. Kredit je možen do višine 65%
predračunske vrednosti investicije.
a) Hlevi, silosi: odplačilna doba za višinske kmetije je 10 let, za nižinske kmetije 8 let, obrestna mera 3%.
b) Plemenske živali: plemenske svinje iz selekcionirane reje, odplačilna doba 2 leti, obrestna mera 3%.
C. OVČEREJA
Zaradi izrabe mejhnih površin in ponovne vključitve teh v kmetijsko proizvodnjo (prireja mesa in volne) se odobrava kredit za ta namen, če gre za kmeta, ki mu je ovčereja glavna ali postranska dejavnost, če dela na svoji zemlji ali če je vključen v skupnost. Kredit se lahko odobri do 65% predračunske vrednosti investicije.
a) Hlevi, silosi: odplačilna doba za višinske kmetije je 10 let, za nižinske 8 let, obrestna mera je 3%.
b) Plemenske ovce: odplačilna doba je 3 leta, obrestna mera je 3%.
D. KONJEREJA
Glede na pomembnost konjereje v kmetijski proizvodnji ter za SLO so možni krediti tudi do višine 45% od predračunske vrednosti investicije.
a) Hlevi: odplačilna doba za višinske kmetije je 10 let, za nižinske kmetije 8 let, obrestna mera je 3%.
b) Plemenske živali - kobile: odplačilna doba je 6 let, obrestna mera je 3%.
E. KMETIJSKA MEHANIZACIJA
Opremljenost kmetij združenih kmetov s traktorji in priklju-
čki je sorazmerno dobra. Izrabljenost kmetijske mehanizacije ni velika zaradi razdrobljenih in majhnih posesti združenih kmetov. Kmet nujno rabi: traktor, samonakladalno prikolico, kosilnico, obračalnik za seno, ipd., vse ostale kmetijske stroje naj bi kmetje kooperanti raje uporabljali v strojnih skupnostih. V slojnih skupnostih naj bi imeli naslednje kmetijske stroje: žitni kombajn, kombajn za krompir, silokombajn, nakladalec za hlevski gnoj, trosilec hlevskega gnoja, trosilec mineralnih gnojil, cisterno za gnojevko in druge priključke, za katere so kmetje kooperanti mnenja, da jih lahko imajo skupaj zaradi racionalne izrabe in finančne razbremenitve kmeta kooperanta.
Za kmetijsko mehanizacijo dobi kmet kooperant do 65% posojila od nabavne vrednosti stroja, odplačilna doba je 5 let, obrestna mera za višinske kmetije je 3%, za nižinske pa 6%.
Krediti se odobravajo na osnovi prošnje, posestnega lista, ure-ditveno-investicijskega programa za kmetijo kmeta kooperanta, ki ga izdela pospeševalna služba in druge dokumentacije.
Za isti namen se dobi kredit le enkrat.
Kmet, ki želi investirati v letu 1982, mora vložiti prošnjo na poslovnih enotah hranilno kre: ditne službe, pri pospeševalcih ali vodjih poslovne enote ali na sedežu Gozdnega gospodarstva Ljubljana TOK Kamnik ali TOK Domžale in sicer najkasneje do 10. 3. 1982.
ANTON DEMOJZES
boljših rešitev pri obnovi starega dela mesta skrbel družbeni svet. Delegati zborov skupščine so namreč sprejeli odlok o ustanovitvi družbenega sveta, v katerem bodo delegati občinske skupščine, izvršnega sveta, občinskih družbenopolitičnih • organizacij, medobčinske zbornice, obrtnega združenja Kamnik, občinske kulturne skupnosti, zavoda za spomeniško varstvo, samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti ter krajevne skupnosti Kamnik.
Zaradi preoblikovanja krajevne skupnosti Kamnik v pet novih
krajevnih skupnosti, zaradi nekaterih sprememb meja med krajevnimi skupnostmi ter zaradi sprememb in dopolnitev statuta občine je izvršni svet delegatom predložil v razpravo osnutek odloka o prostorski organiziranosti območja občine v kraj'evne skupnosti.
Odločitev o novih davščinah v kmetijstvu ter o dogovoru o usklajevanju davčne politike bomo na predlog predsedstva OK SZDL sprejeli po končani javni razpravi; gradivo je v celoti objavljeno v tej številki glasila.
Sprejem za predstavnike skupnosti
verskih
V začetku februarja je predsednik občinske konference SZDL Tone Fišer skupaj s predsednikom komisije za odnose z verskimi skupnostmi Brankom Božičem priredil novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti naše občine. Na njem so dobro ocenili medsebojno sodelovanje z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno vsestransko sodelovali in usklajeno reševali morebitne pro-
bleme. V razgovoru so se najdlje pomudili pri ureditvi Frančiškanske knjižnice, ki je spet obstala na mestu. Predstavniki verskih skupnosti so pojasnili, da sami pri obnavljanju knjižnice denarno ne bodo mogli sodelovati, zato naj bi komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri socialistični zvezi podprla predlog, naj bi denar za ureditev knjižnice zagotovili v programu kulturne skupnosti.
Od vsepovsod
# Najmanjši slovenski uvoz v nekaj zadnjih letih
UUBUANA - Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko se je slovenski izvoz januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem povečal za 13 odstotkov. V letošnjem prvem mesecu je tako Slovenija z izvozom ustvarila za približno 3,5 milijarde dinarjev deviz. Za uvoz je Slovenija v tem mesecu porabila tri milijarde dinarjev deviz, kar je za 35 odstotkov manj kot v lanskem januarju. To je bil najmanjši slovenski uvoz po juliju 1978. leta. V tem mesecu se je nekoliko slabše odrezalo jugoslovansko gospodarstvo, ki je izvozilo za 18,3 milijarde dinarjev blaga, kar je za tri odstotke več kot januarja lani. V januarju je znašal jugoslovanski uvoz 30,6 milijarde dinarjev, kar je le ža osem odstotkov manj kot v prvem mesecu preteklega leta. Slovenija je v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim decembrom izvozila za 59 odstotkov manj. Jugoslavija pa za 58 odstotkov manj. Slovenski januarski uvoz je bil za 53 odstotkov manjši od uvoza v Umskem decembru, jugoslovanski uvoz pa je bil za 30 odstotkov manjši. Od teh številk<ih zavod dodaja, da so januarski podatki začasni, pa tudi primerjave z lanskim decembrom,verjetno niso povsem'točne, saj decembrskih zunanjetrgovinskih rezultatov še niso popravili za napovedane spremembe zaradi popravkov carinskih deklaracij.
Obe velesili. Sovjetska zveza in ZDA, bosta samo letos za vojaške potrebe (skupaj z vojaškimi zahtevami njunih blokovskih zaveznikov) porabili nič manj kot 500 milijard dolarjev. Vsota, ki presega vse dosedanje vojaške izdatke vsega sveta! Številka, ki razburja, a še bolj kot to na povsem nedvoumen način-sporoča, da vsa opozorila o nesmiselnosti takšnega početja, pogosto prežeta z apokaliptičnimi podobami, niso izvita iz trte. Še več: bolj kot futuristično opozarjanje o nevarnosti oboroževalne tekme postajajo ta opozorila stvarnost, ki se je svet mora bati. Seveda, če mu je kaj do obstoja.
O kako nedoumljivih vsotah se pogovarjajo vojaški strategi obeh velesil priča podatek, da bodo Američani za svoje oborožene sile v obdobju 1983 do 1987 porabili kar 1600 milijard dolarjev. Res je sicer, da teh podatkov za Sovjetsko zvezo in njene zaveznike ni, a logično je, da ti ne morejo biti manjši.
Kolonialnem
oboroževalne
tekme
Toda oboroževalna tekma, v kateri tekmeci bolj upoštevajo navidezno kot pa dejansko moč nasprotnika, in zato z dokajš-njo lahkoto dobivajo denar za vojaške načrte, ima še drugo stran. Lani je bila vrednost mednarodne trgovine z orožjem okoli 20 milijard dolarjev in skoraj 70 odstotkov tega denarja so za nakup orožja porabile države v razvoju. Oboroževalna tekma torej precej manj izčrpava velesili in njune zaveznike, kot pa državo, ki za oborožitev porabijo več denarja kot za svoj razvoj. Oboroževalna tekma torej poraja nov kolonializem, veliko bolj prefinjen in precej bolj v nasprotju z grobostjo orožja, ki ga dežele v razvoju morajo kupovati. Če je minilo obdobje klasične kolonialne nadvlade in je morda v zatonu ekonomski kolonializem je tukaj že oboroževalni, ki se mu" tekmeci v boju za obstanek hočeš nočeš morajo podrediti. In tako oboroževalna tekma odvija nov začaran krog revščine, ki revne tišči k tlom, bogate pa ne še višji pediestal bogastva in moči.
J. KOVAČ1Č
/
Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine
Pred letom in pol je bila ustanovljena SIS RTC Velika planina. Najbrž se nihče od udeležencev ustanovne skupščine ni ovedel obilnih težav in zaprek na poti, ki vodi v sanacijo turističnega gospodarstva ha Veliki planini in še manj koliko bo potrebno deta in naporov za izboljšanje stanja in izkoriščanje vsega, kar nudi narava in dobrine, ki jih je človek - pastir in kmet ustvaril skozi stoletja na Veliki planini. Dobro ime je moč Veliki planini povrniti le s skrbnimi in razumnimi odločitvami in z odločnim delom.
Prva skrb izvršilnega odbora SIS RTC Velika planina je bila, da vse žičniške naprave in drugi objekti začno redno obratovati in služiti občanom. Pogovori /. delavci na žičnicah so dali upanje, da je moč ustvariti v njih delovno vzdušje in samozavest. Vendar, bili so brez vodstvenih kadrov. Vse, kar je bilo sposobnejšega kadra v tozdu Gostinstvo in žičnice, je ušlo drugam. Pridobili smo novega direktorja. Imel je izobrazbo, toda o turističnem gospodarstvu ni imel dosti pojma. Delavci so kmalu izgubili pred njim vsakršno spoštovanje, ker so ga pač učili abecede turističnega gospodarjenja in obnašanja na Veliki planini. Imel je osebne dohodke, ki so bili trikrat in še več višji kot njihovi. Pri izbiri direktorja smo imeli nesrečno roko. No, izbire sploh ni bilo, ker se nihče drug ni prijavil na razpis. Tako smo pri sanaciji in razvoju Velike planine zopet izgubili celo leto. Namesto napredka smo stali na mestu.
Ne povsem. Okoli sebe smo zbirali člane interesne skupnosti. V vsaki občini smo jih pridobili po nekaj, povsod smo dobili odprta vrata. Celo v Mozirski občini, čeprav smo bili prepričani, da bodo razumeli intenziven razvoj RTC Velika planina kot konkurenco RTC Golte. Razočaranje smo doživeli v Domžalah. Skorajda v celoti so nas zavrnili. OZD iz Domžal imajo na Veliki planini 11 bajt. Po številu planinskih koč je občina Domžale na tretjem mestu. Upajmo, da bodo po volitvah imeli več razumevanja za svoj naravni rekreacijski prostor. Ob koncu leta 1980 je SIS RTC Velika planina štela 31 članic. Vneto smo začeli zbirati denar za uresničevanje načrtov, ki so bili sprejeti na ustanovi skupščini SIS RTC Velika planina. Tako so bila popravljena in urejena smučišča na Šimnovcu. Čeprav to delo še ni povsem končano je bila vendarle rešena zimska sezona 80/81. Tisto zimo je bilo bolj malo snežnih padavin, vendar zaradi urejenega in bolj gladkega terena dovolj do srede marca. Vseeno pa dober mesec manj kot v normalni zimi. Upravljalci žičnic so izgubili najmanj 3 milijone dinarjev prometa. Obnovljeni sta bili obe gondoli, jasno, kot vsako delo pri Viatorju, z zamudo. Tudi vlčenice in-sedežnica so bile bolje vzdrževane. Delavcem na planini gre zahvala, da so v lanski zimski sezoni vse naprave obratovale z manj zastojev kot katerokoli prejšnje leto. Dolgo pričakovani traktor za težke terene je bil kupljen. Ta je bil s kompresorjem najbolj v pomoč pri urejanju smučišč. Skoraj vse delo na planini so opravili delavci sami. Med delavce se je vračala samozavest Pa ne za dolgo. Kolektivu, ki v težkih ekonomskih razmerah nima sposobnega vodstva, ko grozi stečaj zaradi milijonskih izgub in ko v delovni matični organizaciji Golfturist ni posluha za pomoč oz tudi tam vodilni delavci obupavajo, ne kaže drugega, kot vreči puško v koruzo. '
Več kot pol leta smo izgubili v neštetih pogovorih o pogojih za gospodarsko sanacijo. Nekateri smo bili za stečaj. Danes se kaže, da smo imeli prav. Kajti še danes nimamo čiste slike o stanju TOZD Gostinstvo in žičnice. Kljub temu, da po sanacij ne bi smelo biti nobenih odprtih terjatev, se danes že šušlja o terjatvah iz leta 1980 v vrednosti okoli 2 milijona dinarjev. Zaradi popolnoma nesposobne računovodske službe nobena bilanca zadnjih let ne »štima«. V inventurnem spisku je na primer transformator, ki stoji na Raktini, nekaj vlečnic za katere živ krst ne ve, kje bi bile. Tudi načrti hotela na Kopišču bremenijo TOZD Gostinstvo in žičnice, četudi jih niso nikdar
naročili. Vsi TOZD pri Integralu še vedno niso opravili odpisov kot je bilo v sanacijskem postopku dogovorjeno, Dalje Integral najbrž, namenoma njjvklj^ičil v sanacijo kratkoročne terjatve, ki jih je takoj po sanaciji vnovčil in'Vakose gremo slepe miši. V stečajnem postopku hi'bilo vse bolj preprosto in čisto, škoda.
Da ne pozabim še na nekaj. Malo nad Zelenim robom je bila /grajena nova vmesna izstopna-vstopna postaja sedežnice Sirrinovec-Gradišče. To je bila vsekakor dobra in razumna odločitev. Vsem bajtarjem je dobrodošla, prihrani jim obilo časa in truda, kadar obiskujejo svoje bajte. Poleg cele vrste popravil na sedežnici, vlečnicah, hotelu in bifejih velja omeniti še opazovanje snežne odeje na območjih bodočih smučarskih naprav in urejenih smučarskih prog, toda lega niso storili delavci Integrala, ampak člani IO SIS RTC Velika planina. SIS RTC Velika planina je pri vseh naštetih delih sodeloval z nepovratnim denarnimi prispevki svojih članov v rednosti 2,790.000,00 din. Ni prav, da ne bi omenil požrtvovalnosti vseh članov izvršnega odbora SIS RTC Velika planina, ki povsem zastonj delajo za dobro in razvoj Velike planine.
Novo leto 1981 se je za TOZD Gostinstvo in žičnice slabo začelo. Novi direktor je iz dneva v dan nedvomno dokazoval, da ni dorasel nalogam zahtevnega turističnega gospodarstva v Kamniku in na Veliki planini, kolikor ga je združenega v DO Golfturist. Zimska sezona se je predčasni) zaključila zaradi pomanjkanja snega. Skoraj neskončno dolg sanacijski postopek je onemogočil tozdu Gostinstvo in žičnice, da bi lahko karkoli koristnega delali. Direktorju smo dali nezaupnico. Na kolektiv je legla nova mora negotovosti.
Skupščina SIS RTC Velika planina je leta 1981 sprejela lepe in za stabilizacijski čas kar pogumne načrte. Najprej mora Integral poskrbeti, seveda s pomočjo SIS RTC Velika planina, ker sam Integral ni bil sposoben sprejeti obveznosti iz kreditne pogodbe, za nov varnostni sistem gondolske žičnice. Nadaljuje naj se urejanje smučarskih prog. Po dogovoru občinskih skupščin Kamnik in Mozirje, gozdnih gospodarstev Nazarje in Ljubljana, krajevne skupnosti Črna in zasebnimi lastniki se gradijo cestne povezave Kranjski Rak - Rakova raven z odcepi do kmeta Podkraj-nika in Planine Kisovec, ter vse do planine Dol. Vse ceste se naj načrtujejo razen do kmeta Podkrajnika z elementi javne ceste. Ceste naj financirajo vsi udeleženci po načelu dohodkovne povezave. Zgradi se tudi traktorska cesta od Šimnovca do Zelenega roba in naprej do planšarskih planin. Samo z gradnjo traktorske ceste bo mogoče preprečiti vse bolj prisotno erozijo tal po planinah, ker traktorji oz. nemarni vozniki vozijo vsevprek po najlepših predelih zelene planine Nadaljuje naj se tudi elektrifikacija veliko-planinskega bajtarskega naselja. Od vsega načrtovanega smo šc največ ustvari pri gradnji ceste. Lansko jesen je v sončnih nedeljah na Rakov ravni že parkiralo tudi po petdeset avtomobilov in več. Turisti so imeli do Male ali Gojške planine le še dobre pol ure hoda. Lepo transirana in široka cesta z največjo strmino do 9% je obiskovalce zlahka pripeljala na višino 1200 metrov nad morjem. Gozdarji so se tokrat zares izkazali, tako štajerski kot kranjski.
Z novo cesto bo moč bolje gospodariti tudi z gozdovi; bukovi in smrekovi bodo dostopnejši z gozdno mehanizacijo. Odprti gozdovi bodo industriji dali nove količine lesa, pa še pogodzovati bo mogoče. Ne tako gospodariti kot danes, ko je kraja lesa v manj dostopnih družbenih gozdovih pogost pojav. Jeseni sem videl v Tihi dolini na svoje oči, kako si je nekdo pripravil kar precej kubičnih metrov tramov, Z ročno motorno žago so bili mojstrsko stesani, ne s tesarsko sekiro ampak resnično z ročno motorno žago. Tat seveda ni bil sam, ampak je imel pomočnike, ki so pomagali pri sečnji in tiste, ki so pazili, na okolico, da
jih ne bi zalotili. Tatovi so vsekakor odlično organizirani in menda opremljeni z ročnimi radijskimi aparati. Sicer je pa družbena ali zasebna lastnina tudi v bajtah kaj malo varna. Vlom v bajte z zabijanjem zagozde v vrata je povsem vsakdanje delo. Tatovom pride vse prav, tudi vrvica od sider za žičnico.
Pa še nek drug skrajno škodljiv pojav uničevanja gozdov na Veliki planini je udomačen. Nekateri brezvestni pastirji, med njimi tudi pastirica, ki varuje živino na Purmanu, uničujejo gozd s tem, da širijo jjašnike tam, kjer zaiadi skalnega terena to nikdar ne bodo. Podbelijo deblo smreke ali mecesna, ta se kmalu-posuši in brezplačna drva so pri bajti. Menda znajo to napraviti tudi bajtarji. Fotografije z Velike planine, ki so stare že 40-50 let, povedo, da je Velika planina bila nekoč z drevjem precej bolj zaraščena. Posebej na področju Purmana, Simnovca, Tihe doline. Velike jame, Male planine in tudi drugje. Gozdne površine so resnično močno zmanjšane ali cele planine ogoljene. Veter ima vse večjo moč in če se bo tak odnos do gozda nadaljeval, potem tudi smučarji ne bodo imeli enakomerno debele snežne odeje. Sneg bo odnašalo v zaveterje in vedno več bo golih reber brez snega. S planinami je treba spoštljivo, razumno in s tankim čutom ravnati, v nasprotnem se znajo hudo maščevati. Sinovi bodo plačevali grehe staršev. Kadar so miličniki v bližini, je na planini mir, nikdo ne dela sile, ne naravi ne imetju. Zato bi kazalo miličnike poprostiti, da bi redno obiskovali Veliko planino. «.
V prvem članku sem že povedal, da smo urbanističnih izhodiščih za Veliko planino zapisali, da moramo nameniti posebno skrb zaščiti pašnikov in pastirskih stanov na planinah Male planine, Gojške planine, Dovje ravni. Velike planine in Konjščice. Na te planine na razne načine vdira civilizacija. Po planini je vse več traktorskih prevozov. In vozniki vsevprek vozijo, namesto, da bi uporabljali kolovoze in jih seveda sproti utrjevali. Po potrebi pa tudi na novo trasirali na trdnejših terenih in na ta način varovali pašnike pred razdejanjem, ki ga povzroča voda. Nekateri kmetje so že prodali svoje pastirske stanove turistom, čeprav vedo, da take pravice nimajo. Planine so družbena lastnina in nihče ne sme vstopati vanjo drugače kot z. živino. Kmet lahko prepusti pravico paše drugemu kmetu in tako tudi pastirski stan. Nikakor pa ni moč planino prepuščati nekomu, ki bi kakorkoli spremenil prvotno namembnost. Na vseh petih planinah moramo z vsemi sredstvi preprečevati vikendaštvo ali kako drugo civilizacijo, ki bi manjšala vrednote planine in kratila življenski protor živinoreji. Vikendi silijo vsepovsod na dan, odkrito in prikrito. Na planini Kisovec jih je že lepo število. Na Veliki in Mali planini in planini Konjščici preurejajo pastirske stanove v vikende. Pri tem tudi kmet ni izjema, ko pretirava z modernizacijo pastirskega stanu in,mu je več do oddajanja bajte turistu, kot do očuvanja planine. Morda pa doma sploh več ne kmetuje. No, oddajanje pastirskih stanov turistom v zimski sezoni kaže podpirati in spodbujati. Na ta način bolje izkoriščamo zimske naravne danosti prostrane Velike planine in vseh zimskih naprav, ki služijo smučarjem.
Turisti in drugi obiskovalci Velike planine se na planini pogosto zelo nemarno obnašajo. Vsepovsod puščajo kupe raznih odpadkov, steklenic, konzerv, razne papirne in še več plastične embalaže, ostankov gradbenega materiala in še bi našteval. V Kamniškem naselju bi lahko naštel vsaj 30 Večjih ali manjših kupov odpadkov. V lanskem poletju so mi kmetje našteli blizu deset težjih in lažjih poškodb živine s konzervami in črepinjami. Na planini je brez števila skritih jam in vrtač, ki bi brez škode pogoltnile vse kupe odpadkov. Samo človek naj postane bolj skrben do svojega okolja in bolj snažen do samega sebe. Zato Velika planina rabi planinski red, ki naj ga čimprej sprejme in predpiše delegatska skupščina občine Kamnik. Veliki planini je potreben komunalni redar, ki bo skrbel, da bo planinski red zaživel in da ga bodo ljudje sprejeli za svojega.
Urejanje smučarskih terenov je lani na Veliki planini zastalo. Samo nekaj zatravitev so delavci žičnice izvršili in šolarji iz šole Stranje so pobrali nekaj kamenja na smučarskih terenih. Delavci so začeli graditi traktorsko pot od Šimnovca proti Zelenemu robu. Prehitela jih je zima, če pa po pravici povem, potem s takim delovnim elanom kot so ga pokazali žičničarji, nobena zima ne more priti prekasno. V dobro žičničarjem štejem samo to, da za take plače kot jih imajo, res ni moč delati z voljo in veseljem.
Nekaj čez 5000 dinarjev je res komajda za vbogajme.
V lanskem letu se je obisk Velike planine obrnil na bolje. Obiskovalcev je bilo kar za 20.000 več kot prejšnji leti. Še toliko jih pa manjka, da bi dosegli leto 1977, ko so našteli čez 90.000 obiskovalcev oziroma prevozov z gondolsko žičnico. Med letom je gondolska žičnica slabo obratovala. Vsak trenutek je kazala razne slabosti. Tudi trd pristanek konec avgusta na spodnji postaji so potniki dobro preživeli. Ob koncu leta se je tudi pokazalo, da slabi obratovalni pripravljenosti bolj botrujejo žičničarji sami kot pa zastarela žičnica. Prepotreben nov varnostni sistem za gondolsko žičnico še vedno ni vgrajen, četudi smo načrtovali" da bo montaža izvršena maja in junija lani. Zatikalo se je pri zbiranju deviznih sredstev, pridobivanju uvoznih dovoljenj in botrovala je tudi zelo skromna delovna vnema v delovni organizaciji Golfturist. Prizadevnemu vršilcu dolžnosti direktorja TOZD gostinstvo in žičnice gredo čestitke in seveda uvidevnim nadzornikom žičnic iz Zavoda za raziskavo materiala, da je gondolska žičnica dobila obratovalno dovoljenje do 20. februarja letos. Sedaj je vse pripravljeno za montažo novega varnostnega sistema. Čez mesec dni bo obratovalna varnost na stopnji sodobnih varnostnih naprav, pri katerih postaja človeški faktor že nepomemben. Stroški za varnostni sistem so ocenjeni nad milijardo starih dinarjev. Polovico vsote bodo dali člani SIS RTC Velika planina. Varnost potnikov bo na visoki ravni in prepričan sem, da se bodo potniki radi vračali na planino. Tudi na sedežni žičnici bo spomladi več popravil, zamenjan bo reduktor in drugi deli, ki so dotrajani.
V letošnji zimski sezoni so, enako kot leta poprej, gostinske storitve najslabši del velikoplaninske po-
.nudbe. Gostinske storitve bi morale TOZD gostinstvo in žičnice prinašati drugo polovico prometa in dohodka. V nobenem bifeju ali gostišču ni srečati prijaznega obraza, ni lepega pozdrava in prijazne besede. Za Novo leto so morali miličniki iz gostišča Šimnovec odpeljati vodjo v dolino, ker je žalil goste. Štiri dni zapored je popival in stregel s pijačo sebi namesto gostom. Bil je odstranjen z dela, plačo pa še kar naprej dobiva. Postopek za odstranitev iz TOZD se lahko vleče mesece dolgo.
Snežne razmere na Veliki planini so v tej zimi vse prej kot dobre. Na južnih in zahodnih pobočjih je malo snega in še sonce ga pobira iz dneva v dan. Marsikje se je pokazala skala ali zemlja. Smučarska kultura dvlavcev, ki urejajo proge, je še na nizki ravni. Niso vajeni, da bi na proge nanosili sneg, poteptali in utrdili kritična mesta smučarskih prog.
Iz te zime se kaže marsikaj" naučiti; predvsem si ustvariti samozavest, da je Velika planina eno najbolj perspektivnih smučarskih središč v Sloveniji. Zahteva pa obilo požrtvovalnega dela, stvarnih načrtov in veliko sodelavcev iz naravnega zaledja, kjer živi več kot četrtina prebivalstva Slovenije.
ALBIN VENGUST
Uvajanje usmerjenega izobraževanja zahteva uskladitev sedanje mreže vzgojno-izobraževal-nih organizacij s cilji usmerjenega izobraževanja in potrebami združenega dela. Analiza potreb, ki jo je opravila posebna izobraževalna skupnost za agroživilstvo (PIS) je pokazala, da je za ljubljansko in gorenjsko regijo potrebno ustanoviti agroživilski šolski center. Celotna ljubljanska, gorenjska, notranjska, pa tudi del primorske regije namreč nimajo ustrezne nižje ali srednje šole za potrebe kmetijstva
Na tem obširnem prostoru obstajata le dve šoli in sicer Mlekarski šolski center v Kranju, ki izobražuje mlekarje (dvoletna šola) in Šola za živinorejsko veterinarske tehnike v Ljubljani, ki izobražuje živinorejsko-veterinarske tehnike. Obe šoli sta republiškega značaja in izobražujeta za potrebe vse Slovenije. Našemu področju najbližje kmetijske šole so v Mariboru, Novem mestu, Celju in Novi Gorici. Po zbranih podatkih imamo samo v ljubljanski in gorenjski regiji 27.434 kmetij, od tega je 15.993 usmerjenih kmetij in kmetij v intenzifikaciji, ki obdelujejo skupno okoli 388.500 ha kmetijske zemlje. Na tem območju so tudi številne močne družbene kmetijske organizacije z zelo razvito lastno proizvodnjo kot so: Emona, KIT Ljubljanske
Agroživilstvo v usmerjenem izobraževanju
mlekarne, KZK Kranj, številne zadruge in manjši obrati ter obrati za sodelovanje s kmeti. Poleg primerne kmetijske proizvodnje je na em območju izredno razvita in številna živilsko predelovalna industrija kot so: Žito, Eta, Ko-linska, mlekarne, klavno-prede-lovalna industrija in drugi živilski obrati. Po grobi oceni bi to združeno delo potrebovalo letno le za zamenjavo upokojenih delavcev okoli 500 novoizšolanih delavcev. K temu je treba dodati še izobraževanje mladih za potrebe perspektivnih kmetij, za kar bi bilo potrebno letno izobraziti vsaj 250 bodočih kmetovalcev.
Na tem območju konča vsako leto osnovno šolo od 9000-10.000 učencev. Številni med njimi bi se v nadaljevanju želeli vključiti v kmetijske vzgoj-no-izobraževalne programe. O tem pričajo podatki Zavoda za zaposlovanje o namerah osnovnošolcev za vpis v šolskem letu 1982/83 na kmetijsko, veterinarsko oz. živilsko usmeritev. Tako
se je iz ljubljanske in gorenjske regije prijavilo 336 učencev. Verjetno bi bilo zanimanje še bistveno večje, če bi v tej regiji ustrezna šola že bila. Dokaz, za to je velik interes za vpis v šolskem letu 1981/82. Kljub omejevanju sta bila vpisana dva dislocirana oddelka kmetijske usmeritve -eden pri Mlekarskem šolskem centru v Kranju in eden pri Veterinarski srednji šoli v Ljubljani. Mentor obeh oddelkov je Kmetijski šolski center Grm pri Novem mestu.
Stališče o formiranju in izgradnji centra usmerjenega izobraževanja za agroživilstvo v Domžalah sta sprejeli Občinska izobraževalna skupnost ter Skupščina občine Domžale na pobudo Biotehniške fakultete že v juliju 1979 ob razpravi o planiranju usmerjenega izobraževanja v občini. V prid ustanovitve tega centra v Domžalah je govorilo dejstvo, da Biotehniška fakulteta (s svojimi VPOZD za živinorejo in
živilsko tehnologijo) že razpolaga z določenimi učnimi in poskusnimi, laboratorijskimi ter kadrovskimi zmogljivostmi, ki jih je mogoče racionalna vključiti v delovanje centra. Nadalje so tu številni obrati Emone ter Kmetijsko poskusno posestvo Jable, ki razpolaga s preko 400 ha zemljišč, hlevskimi, skladiščnimi, strojnimi, učnimi in drugimi pomožnimi kapacitetami. V neposredni bližini so tudi obrati živilsko predelovalne industrije - Eta, Žito, Emona. Smiselno je, da se omenjene zmogljivosti zemljišč, hlevov, skladišč, mehanizacije, učnih objektov, laboratorijev, poskusnih objektov in predvsem strokovnega in pedagoškega kadra, povečajo v Celoto, v okviru katere je mogoče uspešno in racionalno organizirati izobraževanje različnih stopenj in usmeritev za potrebe agroživilstva.
Posebna izobraževalna skupnost za agroživilstvo je na osnovi tehtnih analiz in sprejetih stališč na različnih nivojih tak center za
420 učencev vključila v mrežo kmetijskih šol ter v Samoupravni sporazum o temeljih plana Posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo za obdobje 1981-85.
Ker Domžale nimajo prostih kapacitet za tak center je prišlo do razgovorov z Občinsko izobraževalno skupnostjo Kamnik in Izobraževalnim centrom Rudolfa Maistra iz Kamnika, ki ima še nekaj prostih učilnic in postelj v internatu. Ob razgovorih in usklajevanju stališč, potreb in možnosti vseh zainteresiranih: Posebne izobraževalne skupnosti za agroživilstvo. Izobraževalne skupnosti Slovenije, Zavoda za šolstvo, predstavnikov OIS-Domžale, OIS-Kamnik, Veterinarske srednje šole, Mlekarskega šolskega centra Kranj. Biotehniške fakultete in predstavnikov SZDL so predstavniki OIS Kamnik ter Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra pokazali veliko mero razumevanja za potrebe PIS-a in pristali na sodelovanje
pri formiranju novega centra za agroživilstvo. Tako je 18. 1. 1982 na Medobčinskem svetu SZDL' ljubljanske regije prišlo tlo uskladitve o obsegu vpisa in razvrstitve vzgojno izobraževalnih programov agroživilske usmeritve v ljubljanski in gorenjski regiji. Na osnovi tega dogovora bodo že letos lahko sprejeli v Kamniku dva oddelka bodočih veterinarskih tehnikov, dva oddelka kmetijcev in dva oddelka živilcev, v Kranju pa dva oddelka živilcev-mlekar-jev in dva oddelka kmetijcev (le nižje stopnje). Tako v Kranju kot v Kamniku bosta razpisana oddelka za usposabljanje kmetovalcev in kmetovalk gospodinj -zimska kmetijska šola.
Storjen je torej prvi pomemben korak k formiranju te prepo-trebne šole na našem območju. Slediti mu mora postopno vzajemno usklajevanje in izdelava programov in organizacije dela ter obratov za praktični pouk, kar bo od vseh soudeležencev zahtevalo maksimalne napore in razumevanje. Le s skupnimi močmi obeh občinskih izobraževalnih skupnosti, šol in VTOZD Biotehniške fakultete, KPC Jable ter drugih družbenih obratov bomo lahko zadostili normativom za obstoj centra in dosegli zaželeno kvaliteto vzgojno izobraževalnega procesa.
DR. FRANC HABE
Sodelovanje lesnopredelovalne industrije
Potreba po tesnejšem sodelovanju na vseh področjih življenja in dela med Kamnikom s pobratenimi občinami je narekovala sklenitev dogovora o načinu in oblikah medsebojnega sodelovanja, ki so ga podpisali pred petimi leti v Gornjem Milanovcu. V zadnjem obdobju je močnejša potreba po tesnejšem in konkretnem sodelovanju na gospodarskem področju. Le-to je delno zaživelo, ostajajo pa še neštete neizkoriščene možnosti.
V tovarni Stol, ki naj bi vodila
sodelovanje na področju lesnopredelovalne industrije, je pred nedavnim potekal razgovor z direktorji lesnih podjetij: strumi-ške Treske, Spinvala in Gozdnega gospodarstva iz Slavonske Požege in Oropleta iz Pleternice pri Slavonski Požegi. Žal se vabilu nista odzvala predstavnika iz Gornjega Milanovca in Peci, predstavniki lesne tovarne iz Travnika niso prišli zaradi požara v delovni organizaciji.
Po predstavitvi delovnih organizacij,  lanskoletnih poslovnih
uspehov in samoupravne organiziranosti so si gostje najprej ogledali proizvodno delo v tovarni Stol, V razgovoru, ki ga je vodil Vinko Gobec, direktor Stola, pa so izmenjali nekaj misli o možnostih konkretnega sodelovanja med omenjenimi lesnopredelovalnimi OZD. Se v tem letu naj bi strokovni delavci natančno proučili možnosti in oblike nadaljnega sodelovanja na področju lesno-predelovalne industrije.
M. J.
Zakaj je mala Tanja zasmučala v prepad?
Vzgojni program za petletne otroke iz krajevnih skupnosti
V vzgojno varstveni organizaciji »Anton Medved« Kamnik bomo v mesecu marcu pričeli izvajati 80 urni vzgojni program za tiste otroke iz KS, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvene organizacije. Vzgojni program se bo izvajal enkrat tedensko po dve uri v naših vzgojnovarstvenih enotah: VVE DUPLICA, VVE BAKOVNIK, VVE CENTRALA Kidričeva 23. VVE KOMENDA.
Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi VVO »Anton Medved« KAMNIK, Kidričeva 23 ali po telefonu 831-327. Prijave bomo sprejemali do 1. 3. 1982.
UPRAVA VVO
Montirani TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
»Otroci, ko pade sneg, gremo smučat,« so mnogi starši pred zimo obljubljali otrokom. Tako je očitno razmišljala tudi Kočevar-jeva družina iz Ljubljane in zato sta devetletna Katja in štiriletna sestrica Tanja s starši veseli prišli med počitnicami na Veliko planino.
Zima nas letos res ni obdarila z debelo snežno odejo, bolj razkošna je bila z vremenom, saj sonce že mesec dni vztrajno pobira sneg in barva polt množici smučarjev.
Bil je čudovit januarski dan in res škoda, da so Kočevarjevi morali že domov. Vse kar je lepo, vedno prehitro mine, so razmišljali in pridno pospravljali ropotijo v nahrbtnike. Pri takšnem delu se nikoli ne ve, kdo je bolj živčen, starši ali otroci. Bodi kakor koli, Kočevarjevi se imajo radi, zato jih je kasneje nesreča še bolj prizadela.
S smučmi na nogah in obloženi z nahrbtniki so se nič hudega slu-teč/«asmučali od Zelenega roba ^ptoti Šimnovcu.
Kaj pa če proga in smučišče ni zavarovano in opremljeno z znaki nevarnosti? In tu ni bilo.
Kdor nevarnosti snežnih strmin in prepadov rre-pozna, jih težje in skoraj vedno prepozno zasluti. ,
Velika Planina je kar bogata z nevarnostmi, smučišče ni travnato in pri tanki snežni odeji dovolj nevarno, zato bo za varnost smučanja treba še marsikaj postoriti. Ni prav, da nesreče opozarjajo, kje je treba progo in smučišče zavarovati. Takrat, ko je na smučišču polno smučarjev, je pametno ugotavljati, kje je zavarovanje še potrebno.
Družina je prismučala vrh »Rora« in ker je bil skoraj poledenel, so zasmučali levo proti tako imenovani »Družinski« progi.
Mala štiriletna Tanja je z drobnimi nožicami s težavo vodila smuči po zmrznjenem snegu in ker ni bilo nikakršnega opozorila nevarnosti, da smučišče na tem mestu iz manjše strmine preide v prepad, je dekletce smučalo dalje in predaleč. Odneslo jo je čez rob pod Veliko planino.
Starši in sestrica so obnemeli. Trenutki groze so postali neskončni. Saj ni mogoče, da male Tanje ni pri njih, da je tam doli nekje v prepadu, od koder nT slišati ne joka, ne klicev na pomoč.
Oče in sestrica sta se v skrbi za Tanjo začela spuščati v strmino. Ura je bila II. Zdaj sta bila v nevarnosti tudi ona dva. Imela sta srečo, nič se jima ni zgodilo, Hitro pomoč je potrebovala mala
Tanja in to ji je dovolj hitro nudil Miro, uslužbenec žičnice. Kasneje smo vsem trem pomagali iz grape gorski reševalci in tudi vemo, da je mala Tanja zdrava, to pa je za nas največje plačilo za trud.
Zavarovanje proge in smučišča ni samo sebi namen, zato mora biti dovolj učinkovito in pravočasno na pravem mestu. Nikakor ni opravičljivo, da se na istem mestu ponovno dogajajo nesreče, pa naj bo proga steptana ali ne.
Gorski reševalci imamo iz tega področja kar nekaj izkušenj in če nas bo kdo vprašal, bomo radi svetovali.
CENE GRIUC
RAZPIS
za 2. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev občine Kamnik, ki bo 10. aprila 1982 v DO »Titan«, kemijski industriji »Kamnik«, »Zarji«, Alpremu« in »Stolu«. Občinsko tekmovanje je razpisano v naslednjih poklicih:
strojni ključavničar, kovinostrugar, orodjar, rezkalec,
brusilec za okroglo brušenje, kovač,
varilec plamenski, varilec (REL) ročno elektro varjenje, varilec C02 (varjenje po C02 postopku), varilec TIG (v argonski atmosferi).
Posamezne in skupne prijave sprejema do 1. marca 1982 Občinski sindikalni svet Kamnik, Titov trg 1. (telefon 831-316). Prijava naj vsebuje osnovne podatke o prijavljenem kandidatu.
Občinski odbor za izvedbo tekmovanja bo ugotovil število prijavljenih v posameznih poklicih ter pripravil vse potrebno za nemoten potek tekmovanja. Na podlagi doseženih rezultatov posameznikov bo določena občinska reprezentanca, ki se bo udeležila 6. republiškega tekmovanja kovinarjev, ki bo v Krškem, Novem mestu in Črnomlju 11., 12. in 13. junija 1982.
Eno hujše od drugega
V zvezi s pripravami na žalno svečanost ob dnevu mrtvih sem ponovno obiskal Komunalno podjetje Kamnik, da bi nam pripravili ozvočenje. Tajnica podjetja je bila v zadregi. Vrata v direktorjevo sobo so bila odprta, v njej je sedel direktor. Končno je tajnica rekla: »Tovariš direktor, ali bi sprejeli tovariša?« Direktor: »Tega mi ne bomo naredili, ker nam svet za cene ni potrdil naše zahteve.« Predsednik ZB: »To pa ne bo držalo, slučajno sem član sveta za cene, bil sem navzoč na vseh sejah, pa tega primera nismo obravnavali. Obravnavali smo cene pogrebnih storitev in druge stvari, tega pa ne.« Direktor: »Tam zraven je bilo.«
Razvil se je krajši pogovor, v katerem je direktor Komunalnega podjetja izjavil, da bo pač izvršni svet občine moral poravnati konec leta primanjkljaj oziroma izgubo. Na to je naš predsednik izjavil, da lahko povsod prebere, da izguba ne more biti merilo za povišanje cen, nakar je bil pogovor hitro končan.
Predsednik ZB Gregorc je na naslednji seji sveta za cene zadevo razčiščeval. Ugotovili so, da je
bilo stališče direktorja Komunalnega podjetja posledica tega, da komunala še po več kot enem letu, morda celo po dveh letih ni usposobila naprave za ozvočenje, da bi jo bilo mogoče uporabiti. Ocenili smo, da je eno hujše od drugega; neizkoriščena družbena sredstva pomenijo tako škodo kot zavrniti prošnjo za uslugo -ozvočenje za tako družbeno prireditev, kot je žalna svečanost za padlimi borci NOB ob dnevu mrtvih. Upravni odbor Zveze borcev meni, da ne bi bilo ne organizacije niti privatnika, ki bi posedoval napravo za ozvočenje in je ne bi dal na razpolago za tako priložnost in to brez odškodnine, še manj pa, da bi kot razlog za odklonitev navajal izgubo, ki bi mu zaradi tega grozila. Upravni odbor ZZB NOV Krajevne organizacije Kamnik zato to dejanje ostro obsoja.
VINKO GREGORC Pripis: Uredniški odbor Kamniškega občana je ob tem pismu menil, da bi bilo dobro.-ko bi hkrati z njim objavili tudi odgovor prizadetih, čeprav opis dogodka ne bo več tako aktualen. Ker odgovora nismo dobili, objavljamo le pismo.
Mala anketa o zimskih počitnicah
KAJ SI DELAL(A) MED POČITNICAMI?
- Počitnice sem preždel doma. Vpisal sem se v smučarski tečaj. Tam sem tudi videl, kako je, če si kdo zlomi nogo.
Matjaž Dolinšek
- Nekajkrat sem smučal na Veliki planini. Zjutraj sem pole-
Knjižne novosti v kamniški knjižnici
Judson VVilliam: Mrzla reka, Mladinska knjiga 1981
Partjič Tone: Hotel sem prijeti sonce, Mladinska knjiga 1981
Hohler Franz: Cipo, Mladinska knjiga 1981
Magajna Bogomir: Brkonja Čeljustnik, Mladinska knjiga 1981
Hrvaške narodne pripovedke
Makedonske narodne pripovedke
Slovenske narodne pripovedke
Srbske narodne pripovedke
Med dokumentom in poezijo, Izbor sodobnih... iz Furlanije, Založba Lipa 1981 Endore Guy: Alexandre Dumas, Založba Obzorja 1981 Mikuž Stane: Lojze Perko, Državna založba Slovenije 1981 Selby Hubert: Zadnji odcep za Brooklyn, Državna založba Slovenije 1981
Rupel Dirhitrij: Poskusi z resničnostjo, Državna založba Slovenije 1981
Strindberg August: Zagovor blazneža, Državna založba Slovenije 1981
Mailer Norman: Krvnikova pesem 4. knj., Založba Lipa 1982 Platon: Timaj, Mladost 1981
Samoupravljanje - put oslobadjanja rada, Delavska enotnost 1981 Vogrinec Tone: Smučarska šola Bojana Križaja, Samozaložba 1982
Neškovec Ratko: Filozofija i istiska zajednica, Savremena administracija 1982
Smith Whttney: Zastave in grbi sveta, Globus 1982 Maček Ivan-Matija: Spomini, Globus 1982 Prajs Franci: Kanček sreče, Založba Obzorja 1981 Remarque E. M.: Ljubi svojega bližnjega, Založba Obzorja 1981 Kreft Ivan: Spori in spopadi - Spomini, Založba Obzorja 1981 Russell Jacoby: Družbena amnezija, Cankarjeva založba 1981 Kovačič Lojze: Pet fragmentov, 1. knj., Cankarjeva založba 1981 Hudales Jože: General Maister, Založba Obzorja 1981 Logar Cene: Eksistencialna filozofija 1-2 del, Cankarjeva žalož. 1981
Štajner Rikard: Kriza, 2. del, Cankarjeva založ. 1982 Rotar Braco: Govoreče figure, Univerzum 1981 Ivanjko Širne: Združeno delo, Univerzum 1981 Ivanjko Širne: Zavarovanje pred odgovornostjo, Univerzum 1981 Rakočević Slobodan: Uvod v sistem državne uprave., Univerzum 1981
Bogetič L. - D. Djurovič: Mejniki naše revolucije, Univerzum 1981
Oblak-Lukač Alenka: Nevarne snovi, Univerzum 1981
Šefer Berislav: Socialna politika v .. .samoupravni..., Delavska
enotnost 1981 -
Brajša Pavao: Človek, spolnost, zakon., Delavska enotnost 1982 Langer Džonas: Teorije psihičkog razvoja, Zavod za udžbenike
1981
Bezdanov St.: Vzgoja... v dokumentih KPJ..., Zavod za udžbenike 1981
Petranovič Branko: Istorija Jugoslavije 1918/78, Nolit 1981
žaval do devetih. Šel sem tudi k babici na koline.
Tomo Rožič
- Vsak dan sem dolgo spal, celo do desetih, saj so tovaršice pravile, da se moramo doma spočiti. Nato sem pospravil hišo in odšel k prijateljem igrat namizni tenis. Nerodno je bilo to, da ni bilo snega. Zato smo z očetom nekega dne šli na Oseke in tam postavili vlečnico. Nasmučali smo se za vse dni nazaj.
Janez Hribar
- Brala sem knjige in ležala, ker sem imela mumps.
Sonja Plešnar
- Babica me je naučila plesti in spletel sem si šal. Bil sem jezen, ker nas je sneg pustil na cedilu.
Stane Podbevšek
- Pripravljala sem se za bralno značko. Bila sem tudi pri stari mami. Veliko sem pomagala pri delu. Pazila sem sestrično Janjo.
Edita Jeglič
- Pripravljajte se za bralno značko, je naročila iovarišica. Snega ni bilo, zato je bilo vseeno, če sem šel v knjižnico in tako preganjal dolgčas in željo po smučanju.
Igor Kern
- Spletla sem jopico, in to v dveh tednih. Masikatero jed sem se naučila skuhati.
Magda Javornik
- V bližini imamo zamrznjen ribnik in tam sem se veliko drsala. Spremljal me je pes Ari.
Irena Vidic
- Odšla sem v Avstrijo, kjer je v službi oči. Vzel si je dopust, da sva hodila smučat na Dobrač. Pomagati sem morala tudi babici in dedku, ki sta že stara. Hodila sem tudi drsat nirVrbsko jezero.
Tanja Makovec
ALI SE TI ZDI PRA V, DA TRAJAJO ZIMSKE POČITNICE 3 TEDNE?
- Dnevi so bili kar dolgi, a če bi bil sneg, bi bili še prekratki.
Andrej Purgar
- Bolje več kot manj, saj se moramo odpočiti od napornega učenja.
Sandi Kvaternik
- Prav je, da so 3 tedni, sajati komaj čaka, da kaj pomagam doma.
Anica Grajzar
- Doma bi bil ves mesec.
Borut Zavrl
- S podaljšanjem počitnic želimo prihraniti pri kurjavi.
Zoran Grošelj
Tri tedne je kar malo pre-
več.
Helena Vrtačnik
- Tudi dva tedna bi zadostovala.
Maja Štefula
- To se mi zdi prav, ker je bilo na koncu polletja toliko napetosti, da so bile daljše počitnice res potrebne.
Sonja Plešnar
KOLIKO DNI SI
PREŽIVEL(A) S
STARŠI?
ALI SO SI VZELI
DOPUST?
- Vse tri tedne sem preživela s starši. Mami je tudi vzela prosto.
Neli Mikeli
vzeti.
Dopusta starši niso mogli Magda Javornik
- Starši so imeli težave z dopustom, zato nismo bili skupaj.
Petra Slapničar
- Mami je doma, ne hodi v službo.
Irena Jerman
- Mami in a ti sta mi dala na izbiro: Ali poleti na morje ali pozimi na Veliko planino. Odločila sem se za morje.
Saša Jovanovič
- Očka je vzel dopust in šla sva na Veliko planino.
Maja Štefula
- Nobenega dne nisem preživel s starši, tako da sem bil vse počitn[cc sam.
Stane Podbevšek
- Oči in mami delata izmenično, zato nikoli nisem bila sama.
, Helena Vrtačnik
- S starši sem preživel en dan, takrat so si vzeli prosto.
Boris Tičar
- Le ob sobotah in nedeljah smo bili skupaj.
Janez Cerar
- Doma so bili ves mesec.
Boris Zavrl
- Starši niso ampak bolniško.
vzeli dopusta, '   N. N.
Razmišljali in odgovarjali so učenci 6. a. r OŠ Toma Brejca
Do kdaj samo želje?
Hitri, dolgi prsti
Kot že nekaj let nazaj tudi tokrat zanima letni obračun dogajanj na področju javnega reda in miru, kaznivih dejanj, prometnih nesreč in drugih dogodkov, ki na svoj način vplivajo na varnostne razmere v občini Kamnik, na življenje in počutje delovnih ljudi in občanov, pa tudi na varnost družbenega ter zasebnega premoženja. Sodeč po zbranih številčnih podatkih za leto 1981 in v primerjavi za leto poprej, bi na kratko lahko zaključili, da se je stanje na vseh teh področjih v preteklem letu poslabšalo, posebno pri kaznivih dejanjih. Morda pa povečano število primerov pomeni večjo prisotnost delavcev za notranje zadeve na terenu in večji posluh občanov in delovnih ljudi za prijavljanje tovrstnih dejanj pristojnim orga-
JAVINI RED IN MIR
V letu 1981 je bilo s strani delavcev PM podanih 335 predlogov (leta 1980 - 332 predlogov) zoper kršitelje javnega reda in miru. Pri tovrstnih kršitvah je sodelovalo 492 (452) občanov. Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih objektih - 115 (98), tem pa skokovito sledijo stanovanjski prostori - 105 (73), samski domovi, cesta idr. Največ kršitev je bilo v KS Kamnik -225 (231), kjer je največja koncentracija občanov, posebno ob konicah, pa tudi gostinskih lokalov, med katerimi po prekrških izstopajo: Planika, Veronika in Pod gradom, ni ravno malo.
Med kršitvami oz. kršitelji reda in miru že dolga leta prednjači nedostojno vedenje in kaljenje nočnega reda in miru - 324 (2J31), sledi drzno vedenje in pretepi - 58 (53), pijančevanje -36 (64), hazardiranje - 25 (7) idr.
Glede na starost tudi tokrat prednačijo kršitelji od 25 let -305 (261), sledijo letniki od 21 do 25 let - 132 (137), od 18 do 21 let - 48 (52) in kršitelji stari do 18 let - 7 (2).
Največ kršiteljev javnega reda in miru je imelo zaposlitev - 360 (335). Tistih, za katere pravimo, da delajo pri »sončni upravi« ali na »inštitutu za raziskavo dela«, v resnici pa povzročajo delo miličnikom in sodniku za prekrške, je bilo v preteklem letu že 83 (51).
Tistih, ki radi po večkrat obiščejo sodnika za prekrške - povratnikov, smo lani našteli 182 (117).
Med kršitelji je bilo lani 456 moških in 36 pripadnic nežnega spola. Na PM je bilo do iztrezni-tve in pomiritve (do 12 ur) pridržanih 28 (33) oseb, zaradi izvedbe postopka pa na PM privedenih 31 (53) oseb,
Struktura kršitev se v letu 1981 ni bistveno spremenila, vendar je treba opozoriti na povečano število kršitev v gostinskih lokalih v primerih, ko vinje-i nim gostom niso hoteli postreči z alkoholnimi pijačami, pa je prišlo do kršitev reda in miru. V precejšnjem porastu je tudi število prekrškov v stanovanjskih prostorih, kar v bodoče narekuje še boljše delo pristojnih služb.
KAZNIVA DEJANJA
Število storjenih kaznivih dejanj iz leta v leto raste. Tudi v lanskem letu je v primerjavi z letom poprej število porastlo, saj je bilo na kamniškem zabeleženih 394 tovrstnih dejanj, leto poprej pa 362. K takemu povečanju števila kaznivih dejanj so v veliki meri doprinesle tatvine koles, saj je v lanskem letu 41 koles
V lanskem letu so kamniške ceste terjale prvo smrtno žrtev v februarju, letos se je začelo tako kot leta 1980. Voznik osebnega avtomobila Roman M. iz Škofljice je vozil iz smeri Kamnika proti Črni. V Stahovici ga je v blagem desnem ovinku zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil v nasproti vozeči avtobus, kateri se mu je umikal v desno, pri čemer je trčil v drog cestne razsvetljave. Voznik osebnega avtomobila je v bolnici poškodbam prometne nesreče podlegel. Kam hitimo?
dobilo »noge«, leto poprej pa 19. Tudi sicer sb tatvine daleč na prvem mestu med vrstami kaznivih dejanj - 203 (150), sledijo velike tatvine - 106 (65), odvzem motornega vozila - 12 (17), poškodovanje tuje stvari - 11 (14), zadane telesne poškodbe -5 (15), goljufije - 6 (15) itd.
V skupno število kaznivih dejanj so všteti tudi primeri gospodarske kriminalitete, na katere odpade 39 (33) primerov.
Na račun mladoletnikov odpade 46 (58) kaznivih dejanj, obravnavanih je bilo 56 (96) mladoletnih oseb. Skoraj vsa dejanja gredo na račun tatvin - 44 (48), od tega velikih tatvin - 11 (12). Poleg kaznivih dejanj, ki so jih izvršili mladoletniki, je bilo v preteklem letu obravnavanih tudi 10 (13) kaznivih dejanj, ki so jih izvršili otroci, pri čemer gre predvsem za tatvine koles in tatvine v trgovinah.
Največ kaznivih dejanj je bilo zabeleženih v KS Kamnik, Duplica in Komenda.
Stanje na tem področju nam narekuje precej večjo budnost in temeljitejše izvajanje koncepta družbene samozaščite vsakega posameznika in družbe kot celote. Le tako bomo zagotovili večjo varnost družbenega in zasebnega premoženja.
PROMETNA VARNOST
Na področju prometa smo lani zabeležili enako število prometnih nesreč kot leta 1979, t. j. 116, leta 1980 pa so se na kamniškem pripetile 103 prometne nesreče. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 261 (211) oseb. Hude telesne poškodbe je zadobilo 62 (64) oseb, lažje poškodbe - 97 (59) oseb, 5 (8) oseb pa je izgubilo življenje, med njimi 1 (4) vozniki, 3 (3) pešci in 1 (1) sopotnik.
Med poškodovanimi je bilo največ voznikov motornih vozil -69 (51), sledijo sopotniki - 46 (37), pešci - 29 (16) in kolesarji - 15 (19). V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 8 (14) otrok, od tega 7 (4) pešcev-in 1 (6) kolesar.
Največ prometnih nesreč se je pripetilo na regionalni cesti Ka-mnik-Duplica in Mengeš-Brnik v naselju Moste, v semaforizira-nem križišču v Šmarci ter na regionalni cesti Kamnik-Tuhinj-Ločica.
Med 14. in 23. uro se je pripetilo 62 (68), med 5. in 14. uro 41 (23) in med 23. in 5. uro - 13 (12) prometnih nesreč.
Vzroki prometnih nesreč so bili skorajda enaki kot prejšnja leta. Daleč na prvem mestu je bila neprimerna hitrost - 60, sledi izsiljevanje prednosti - 16, nenadno prečkanje ceste in vinjenost po 5 itd.
Pri kontroli prometa so dobili miličniki za volanom 417 (218) vinjenih voznikov. Sodnfku za prekrške so podali 859 (703) predlogov zoper kršilce cestno prometnih predpisov, izdali 242 (206) plačilnih nalogov, mandatno so kaznovali 1827 (1446) udeležencev v cestnem prometu in opozorili 4970 (3470) voznikov motornih vozil. V te številke niso všteti ukrepi, ki jih je na kamniškem izvajala prometna milica iz Ljubljane.
V precejšnjem porastu so bile v preteklem letu prometne nesreče s pobegom - 60 (46). Med tovrstnimi nesrečami o bile zabeležene tri prometne nesreče, ki so terjale hujše telesne poškodbe - ena celo življenji; pešakinjc.
Tudi letos že beležimo prometne nesreče s pobegom. Tako je 1. 2. ob 21.40, neznani oznik v Samčevem predoru na pločniku zadel pešakinjo Marijo 7.. s Kranjske in odpeljal s kraja nesreče. Pešakinjo so poškodovano odpeljali v bolnišnico, brezvestnega voznika pa so miličniki po hitri in koordiniraniakciji čez deset minut ustavili na domžalskem. Voznik osebnega avtomo-
NAJDENI PREDMETI ČAKAJO NA OŠKODOVANCE
ure (moške in ženske)
denarnice
smuči (1)
zapestnica (otroška) zlata verižica puščica z računalnikom dežnik (moški) kolesa različnih barv in številk
Oškodovanci naj se /glasijo v sobi št. 6/pritličje, SO Kamnik, Titov trg I.
bila Ivan M., brez stalnega prebivališča m zaposlitve, je dober »znanec« delavcev milice tudi kar se tiče javnega reda in miru.
13. 2. je bo 14.20 uri neznani voznik osebnega avtomobila pod Kavranom sekal ovinek in pri tem oplazil na traktorski prikolici sedeča Ivana in Jožeta Š. (traktor je vozil v smeri iz Kamnika). Sin Ivan je dobil hude telesne poškodbe, oče Jože pa lažje poškodbe. Voznik osebnega avtomobila je odpeljal dalje, kot da se ni nič zgodilo. Posredi je bila neprimerna hitrost. Voznik osebnega avtomobila Milan Š. iz Pod-hruške, katerega so miličniki izsledili čez dve uri na domu, je kazal znake vinjenosti.
Le redki so primeri, ko miličniki dobijo podatke očividcev takih prometnih nesreč o vozilu, registrski številki in drugem, kar bi omogočilo hitrejšo izsleditev nevestnih voznikov. Nismo ničesar videli ali pa morda tudi nismo hoteli!?
Posledice neprimerne hitrosti na cesti Mengeš Kamnik z dne 4. 1. ob 14.15 uri so vidne na fotografiji. Voznik in so voznik sta zadobila lažje telesne poškodbe.
DRUGO
Omeniti je potrebno, da so delavci milice v lanskem letu poleg že navedenega posredovali pri 22 (16) požarih, od tega 14 (1 I) v zasebnem sektorju, pri 6 (5) gorskih nesrečah - I s smrtnim izidom, pri 6 (10) samomorih, pri 2 (3) poskusih samomora, pri iskanju 2(1) pogrešanih oseb itd.
Med vzroki požarov moramo omeniti okvare na električnih napeljavah v družbenem sektorju, neprevidnost, igro otrok z vžigalicami pa pri zasebnem sektorju.
Vzrok nesrečam v gorah sta predvsem neizkušenost in neprevidnost planincev oz. obiskovalcev gora. O uspehih in težavah postaje gorske reševalne službe, ki letos praznuje jubilej - 60 letnico obstoja, več na drugem mestu.
Pomembno je opozoriti na ne-resnost nekaterih obiskovalcev gora, saj se ne vpišejo, smer njihove ture je neznana ipd. Premil pa je izraz neresnost za tiste štiri planince, ki so jih gorski reševal-
ci ponoči iskali na Kamniškem sedlu, »planinci« pa so medtem prespali v Kamniški Bistrici in se zjutraj odpeljali z avtobusom proti Ljubljani mimo Postaje milice.
Tako je lanskoletna bilanca, nič kaj spodbudna, zaključena. Številke so dovolj zgovorne, še bolj posledice. Ostaja vsakoletna želja po izboljšanju stanja na obravnavanih področjih. Za uresničitev te želje naj ne bodo zadolženi samo »možje v plavem« in še nekateri profesionalni organi. Skrb za varno počutje in življenje ler pogoje dela delovnih ljudi in občanov, kakor tudi njih premoženja, je stvar slehernega in nas vseh. Naj ne ostane samo pri željah.
MAJ
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema   naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža
PETRA SLUGA
iz Podgorja
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem sosedu Viktorju Vavpetiču in tov. Lovni Lukami za izkazano pomoč in vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih. Toplo se zahvaljujem dr. Jagodicu in dr. Sedlaku za skrb in lajšanje njegovega trpljenja. Hvala tudi duhovščini za pogrebni obred.
Žalujoča: žena Marija
Podgorje. 17. februarja 1982
ZAHVALA		ZAHVALA		ZAHVALA
* Oh izgubi drage mame		ob zadnjem slovesu od našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica		Ob boleči izgubi moje drage žene
MARIJE v		CIRILA		MARIJE t nPATFr
ZAVRSNIK iz Kamnika		VIDMARJA		1A/l/\11jA^/ - -      roj. Koncilja iz Smarce 86
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami. nam izrazili sožttlje, naši mami poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti.		se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. mu poklonili vence in cvetje ui izrekli sožalje. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, pevcem /a zapete žalo-stinke in duhovniku za pogrebni obred.		se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom.ki so mi izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujem OOS Stol za cvetje, pevcem za zapete žalostinko in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči:		\		Žalujoči: •
sin Zdravko in hči Mirni z družinama in drugo sorodstvo		VSI NJEGOVI		mož Lojze in ostalo sorodstvo
Kamnik, 17. februarja 1982		Kamnik. S. februarja 1982		Šmaren, februarja 11>S2
Odbojka rji pred startom
Konec februarja bodo kamniški odbojkarji - člani -nadaljevali boj za točke. Začel se bo drugi del tekmovalne prvenstvene sezone 1981-82 v drugi zvezni odbojkarski ligi - zahod, kjer poleg OK Kamnik nastopa še 9 ekip, 4 iz Slovenije in 5 iz Hrvaške.
Vsi zvesti kamniški navijači se gotovo sprašujejo, kako bo šlo našim fantom v tem spomladanskem delu, kako so se nanj pripravili, pravzaprav so se pripravljali vseskozi, to je od 20. decembra dalje, ko se je končal prvi del prvenstva. 20. januarja so pričeli tekmovati pod vodstvom novega trenerja Marjana Novaka, ker je dosedanji, ing. I aclič, zaradi prezaposlenosti prosil za razrešrtico. Ker so jim mladinci odstopili svoj edini termin ob petkih, od 20.30 do 22.30 so lahko spet trenirali po trikrat tedensko. Obisk treningov je bil zadovoljiv, zlasti mlajših. K sreči so se v zadnji del priprav vključili pogosteje tudi starejši, izkušeni igralci, katerih zaenkrat res še ne bi mogli pogrešati. Tako bo tehnični vodja Jernej Konctlja imel na voljo naslednje igralce: ing. Tadiča, Štrajharja, Novaka, Zupana, Drol-ca, Kajzerja, Vombergerja, Frontinija, Grkmana, Logarja - mlajšega, Matjana, Ungarja in morda še koga izmed mladih. Zal bodo morali še tudi v tem delu igrati brez odličnega Boga Logarja, ki služi vojsko.
Cilji v tem delu sezone so glede na jeseni osvojeno 7. oz. morda tudi 8. mesto, v kolikor bo tekma Bovec : Karlovac registrirana s 3:0 b. b. za Bovec (Karlovčanov namreč v zadnjem kolu zaradi novozapadlega snega ni bilo v Bovec), seveda v prvi vrsti zagotovitev nadaljnjega igranja v tej ligi, torej ohranitev vsaj takega mesta kot v prvem delu tekmovanja. Vsekakor se bodo
morali fantje pošteno potruditi, saj je povprečno kvaliteta v tej ligi precej porasla. Za oba novinca v ligi, tako »Pionir« iz Novega mesta, kot za »Partizan« iz Drljače se je izkazalo, da sta odlični ekipi, tudi Karlovac je precej napredoval, prav tako »Salonit« iz Anhovega, da o standardno odlični INI in Mežici ne govorimo. Nekoliko slabša ekipa je Bovec, pa Novi Zagreb in seveda Uljanik iz Pule.
27. 2. potujejo Kamničani v goste na vroča tla Drljače na Hrvaško, sicer pa bodo igrali ostale tekme po naslednjem vrstnem redu: 27. 2. z Drljačo (jeseni zmaga naših 3:2)
6.3. s Karlovcem v Karlovcu (jeseni poraz naših 1:3) doma 13. 3. z Mežico (poraz 1:3)
20. 3. s Pionirjem v Novem mestu (poraz 1:3) doma 27. 3. z INA Rijeka (poraz 0:3)
3. 4. z Uljanikom v Puli (zmaga 3:0) doma 10. 4. s Salonitom (poraz 0:3) 17. 4. z Bovcem v Bovcu (zmaga 3:2) doma 24. 4. z Novim Zagrebom (poraz 0:3)
Vrstni red ob polovici prvenstva 1981-1982 je bil takle: 1. Pionir, 2. Mežica, 3. Karlovac, 4. INA, 5. Salonit, 6. Drljača, 7. Kamnik, 8. ČIB Bovec, 9. Novi Zagreb, 10. Uljanik.
Tudi v tem delu sezone naj bi bile vse domače tekme v veliki dvorani v Kamniku (severovzhodni vhod). Vsi igralci zagotavljajo, da se bodo srčno borili, tako da bodo njihovi številni najvijači zagotovo prišli na svoj račun in bodo ob koncu prvenstva tako eni kot drugi ob doseženem zadovoljni.
AN
Vabljeni na naše turnirje
Ni več redkost srečati odraslega človeka na joging teku okoli Kamnika, tekaški smučarski progi, na jeklenem konjičku proti Kamniški Bistrici in še mnogo, mnogo kje. Rekreacija si je resnično utrla pot v naš vsakdan. Tudi ni več nenavadno srečati med temi rekreativci našo ženo, delavko, mater. Kar lepemu številu žensk se je uspelo odtegniti od kuhinjskih loncev in če ni šlo drugače, so se kar s svojimi malčki znašle med športnimi tovariši-cami. Kakorkoli že, to nam jasno dokazuje, da se naš delovni človek še kako zaveda pomembnosti rekreacije, ki ima dokazane rezultate tako pri telesnem kot psihičnem počutju in še posebno razbremenilno vpliva na hiter tempo življenja, ki je v svoj vrtinec zajel slehernega izmed nas.
Vse kaže, da je med kamniškimi rekreativkami odbojka zelo priljubljena zvrst rekreacije, zato tudi ni čudno, da zamisli o ustanovitvi Medobčinske rekreacijske lige v ženski odbojki ni bilo težko uresničiti: nasprotno, navdušeno so jo pozdravile »sto-
lovke«, »svilanitke«, ZUIM-ke, delavke SOB Kamnik in GB LB Kamnik in kadetke OK Kamnik, zraven pa so se rade priključile tudi Domžal-čanke - občina, TVD Partizan in SD KS Slavko Šlander, ki so seveda poleg množičnosti prispevale tudi k bolj zagrizeni borbi dveh občin.
Okoli 100 žensk se nas je pomerilo na I. turnirju v kamniški športni hali 20. decembra lani, kjer nam je po »žensko ganljivem« otvoritvenem in pozdravnem govoru Janez VODI-ČAR zaželel veliko športne sreče. Ni pozabil pohvaliti odlične ideje, ki se je uresničevala prvič prav tistega decembrskega nedeljskega dopoldneva. Prvemu turnirju je sledil arugi, ki so ga organizirale Domžalčanke v OŠ Venclja Perka, tretjemuse z neverjetno naglico približujemo. Organizirale ga bodo rekreativke iz »Stola« v športni hali v Kamniku, predvidoma 7. marca letos.
■*• Rezultati po dveh turnirjih so naslednji:
karski ženski turnir, kjer bomo zopet prizadevno sprejemale žogo in polnile luknje na nasprotnih poljih, marsikatera podplutba na rokah, boleči prsti in odgrnjena kolena pa nas bodo še dolgo spominjala na lepe športne urice na tem ali onem turnirju. S tem pa obstaja tudi veliko upanje, da se bo liga obdržala tudi v bodoče v še bolj množični obliki. Zatorej vse odbojka-riee - amaterke seveda - prisrčno vabljene v naše vrste!
KIKA
Uspešno leto v šahovskem klubu Komenda
Šahovski klub Komenda, ki deluje že 30 let, je v preteklem letu dosegel velike uspehe. Čeprav se o tem klubu ne piše veliko, so vendar pod okriljem dobre organizacije tega kluba doseženi veliki uspehi. Tako so člani in članice sodelovali na tekmovanjih v republiškem in državnem merilu.
Klub ima dokaj dobre pogoje za delo. Dobivajo se enkrat tedensko skozi vse leto. Poleg tega so v letu 198! organizirali še 23 turnirjev v občinskem merilu kot redne mesečne brzoturnirje za 1. maj, praznik KS Komenda, občinski praznik, 29. november in novoletni turnir. Skozi vrata ŠAHOVSKEGA KLUBA KOMENDA vstopi letno preko 1000 ša-histov, kar je velika množičnost.
Tekmovali so na naslednjih prireditvah:
- Ekipno tekmovanje v Velenju, na prvenstvu slov. mest in krajev. Sodelovalo je 48 ekip. Dosegli so 30. mesto.
t- Mednarodni ženski festival v Puli za pokal maršala Tita. Naši dekleti sta dosegli 3. mesto in bronasto plaketo. Sodelovalo je 23 ženskih ekip iz vse države. Tekmovanje pa je trajalo teden dni.
- Udeležba naše članice na slov. prvenstvu v Kranju. Tekmovanje je potekalo teden dni, dosegla 6. mesto in s tem 1. kategorijo.
- Festival v Kranju. Sodelovala je članska ekipa in v svoji skupini osvojila 1. mesto ter pokal.
- V organizaciji ŠK Komenda je bilo na našem področju izvedeno občinsko pionirsko tekmovanje za starejše pionirje.
- Naši pionirji so se udeležili občinskega tekmovanja za mlajše pionirje na Duplici in regijskega tekmovanja v Ljubljani.
- Aktivno delajo tudi na šoli z mladimi pod vodstvom Francija Poglajna.
To je pregled dela ŠK KOMENDA v minulem letu 1981. Mislimo, da je bilo uspešno.
Uspešnost je rezultat zelo dobre organizacije in dela, ki ga vodi predsednik kluba MARJAN ŽNIDAR
ŠK KOMENDA deluje v okviru Športnega Društva Komenda.
J. K.
Taborniške počitnice
Ekipa	Št. odigr.	Dobljenih Izgubljenih	Št. točk
	tekem		
1. SVILANIT	4	3 1	7
2. STOL	4	-3 1	7
3. SOB Domžale	4	3 1	7
4. ŠD KS. S. Šlander	3	3	6
5. Partizan	3	3	6
6. SOB Kamnik	3	.   I           • 2	4
7. ZUIM Kamnik	4	4	, 4
8. OK Kamnik - Kadetke	4	4	4
9. LB GB Kamnik	3	3	3
Čeprav odbojka ni najbolj kvalitetna, je prvenstvo vendarle zanimivo, predvsem zaradi množične udeležbe žensk, ki so v večini žene in delavke. Zato se v imenu vseh udeleženk zahvaljujem Acu Jončeskemu, ki nas je prvi za to navdušil in Janezu Vodičar-
ju, ki nam je kot edini predstavnik športno rekreacijske dejavnosti v Kamniku in Domžalah (žal, res samo on) nudil vso pomoč in podporo pri ustanavljanju lige in kasnejši organizaciji turnirjev.
Pred nami sta še III. in IV. odboj-
Počitnice so za nami. Za tabornike to niso bile prave počitnice. Ravno v času počitnic imamo namreč največ časa, da se bolj posvetimo delu v odredu.
Tako smo izpeljali več'akcij. Zlasti sta bili pridni družina na osnovni šoli Frana Albrehta pa tudi »nova« dupli-ška družina. Vodje družin in vodniki so organizirali izlete in akcije rekreacijskega značaja. Že prvi dan počitnic se je družina Frana Albrehta odpravila na smučanje in ker v Kamniku ni bilo nič snega, smo smučali na Veliki planini. Tudi družina Duplica je veselo smučala na Veliki planini. Obakrat je bilo organizirano tudi tekmovanje in to v slalomu in smuku. Slalom smo seveda vozili brez palic, ker smo jih uporabili za označitev prog. Zlatih, srebrnih medalj sicer nismo podeljevali, mladi smučarji pa so bili ravno tako zadovoljni z ustnimi pohvalami. Bili smo dobre volje, posebno, ko smo ugotovili, da je med nami ogromno smučarskih »asov«.
Pa da ne bi mislili, da smo samo smučali! Enkrat smo se odpravili tudi v živalski vrt v Ljubljano. Čeprav je bilo precej mraz, smo večino živali lahko videli in naj vam povem, da se
Turistično društvo Kamnik prireja v četrtek, 25. februarja 1982 ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika predavanje z barvnimi   diapozitivi   »HAVAJI,  OTOKI  CVETJA IN PETJA«. Predaval bo tov. Svetozar Guček. VABLJENI!
ZAHVALA
Ob prerani smrti moža, očeta, dedka, brata in strica
MATIJA DOLINSKA
iz Kamnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem iri znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega spremili na zadnji poti. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, februarja 1982
Priprave na III. državno prvenstvo v biatlonu v polnem teku
Smučarski klub Kamnik, ki mu je zaupana organizacija III. državnega prvenstva v biatlonu za člane in mladince, je v sredo sklical tiskovno konferenco, katere so se udeležili tudi predstavniki Smučarske zveze Slovenije, časopisnega podjetja Delo, gorenjskega Glasa in Kamniškega občana. SK Kamnik je seznanil vse navzoče s pripravami na to prireditev.
Prvotni načrt, naj bi bilo državno prvenstvo od 24. do 28. februarja v Kamniku, je spremenjen le v toliko, da bo tekmovanje na terenih Pokljuke, kjer je dovolj snega. V Kamniku žal to zimo nimamo sreče s snegom. Da bi Kamničani lahko videli najboljše tekmovalce Jugoslavije v tej panogi, bo slavnostna otvoritev in zaključek prvenstva v Kamniku. O času in kraju bodo občani posebej obveščeni preko sredstev javnega obveščanja.
Vzponi plezalne šole
Kamniška plezalna šola spada letos nedvomno med najbolj aktivne v Sloveniji. Vsako sredo je trening v telovadnici, vsak četrtek so predavanja in v letošnjem letu je bila prav vsak konec tedna tura v gore. Temu je mnogo pripomoglo tudi izredno lepo vreme. Tako ima plezalna šola do sedaj opravljenih že 83 človek-tur, od tega samo v letošnjem letu 57. Posamezni udeleženci plezalne šole so v treh mesecih naredili več zimskih tur kot nekateri alpinisti v nekaj letih. Seveda so te ture lažje; I. in II. stopnje ali pa pristopi.
30. januarja so trije šolarji pod vodstvom Janeza Benkoviča preplezali Bosovo grapo v Brani (vzpon in sestop). 7. februarja se je vseh sedem
šolarjev pod vodstvom Marjana Krc-garja. Mihele Možek in Bojana Pollaka povzpelo po Kotliški grapi na Kotliće, nato je ena skupina odšla po normalni poti na Tursko goro in naprej na Male pode, kjer so vadili uporabo derez in cepina. Druga skupina je preplezala SZ greben Brane in nato sestopila po Šilji na Kamniško sedlo.
13. februarja so si šolarji ogledali na Kamniškem sedlu vajo postaje GRS Kamnik in vadili uporabo derez, cepina, kladiva itd. Naslednji dan so Dare Rožič in Marjeta Brnot skupaj z Bojanom Pollakom, verjetno prvi pozimi, preplezali celotno pripravniško grapo v Planjavi. Za smer, ki je visoka 530 m in je ocenjena s IV. in I. težavnostno stopnjo, so rabili 7 ur in pol.
Gorski stražarji vabijo v svoje vrste
Zima se končuje. Kljub temu, da bo mogoče zapadlo še kaj snega, bo kmalu pognalo novo rastje. Toplo sonce je na južnih pobočjih že sedaj izvabilo na plan telohe, da so s svojimi belimi srajčkami delali konkurenco ne več tako belemu snegu. S pomladjo in še naprej, ko bodo dnevi še daljši, toplejši in ko bo vsa narava zacvetela, bo tudi vedno več ljudi, ki se bodo podajali v gore občudovat krasote. Žal med njimi ne bodo samo občudovalci, ampak tudi pravi roparji, ki bodo posvinjali kraj. kjer bodo počivali, v dolino se bodo vračali s celimi šopi cvetja. Večinoma tega ne delajo iz zlobe ali sebičnosti, ampak zaradi nevednosti, neznanja, oziroma ker se ne zavedajo posledic svojih dejanj, ple-nitev, Kako varljivo je reklo »tri rožice lahko utrgam«, ki je med drugim tudi napačno; če bi vsi tako tudi delali, bi naše gore kmalu postale brez-
cvetna puščava. Da pa temu ne bi bilo tako in-da bi lahko še dolgo užviali v lepoti cvetja, na zelenih tratah brez smeti in odpadkov, da bi še dolgo lahko dihali svež in čist gorski zrak, moramo določene stvari tudi vedeti, spoznati in ravnati tako kot je prav.
Velik del spoznanj lahko dobimo že v dolini, najlaže kar na tečaju iz varstva narave oziroma tečaju za gorsko stražo. Ta tečaj organizira odsek za varstvo narave in gorsko stražo pri PD Kamnik. Začel se bo 12. marca 1982 ob 18. uri v prostorih PD Kamnik, Kidričeva 38, trajal bo do maja. Vseboval ho predavanja o rastlinah, sestavi gora, ekologiji itd. ter praktične vaje na terenu. Na tečaj lahko pride vsak, ki ga zanima narava in nje varstvo. Tečaj je brezplačen, predhodne prijave pa tudi niso potrebne.
BOJAN
na koncu sploh nismo mogli odločiti, katera nam je bila najbolj všeč.
Malo starejši se tudi mod počitnicami nismo »mogli odreči« resnemu delu. Pripravili smo vodniški tečaj, ki naj bi ga obiskovali predvsem vodniki in možni kandidati za vodnike - seveda tisti, ki na takem tečaju še niso bili. Na tem tečaju naj bi tečajniki dobili osnovno teoretično znanje, ki ga potrebuje vsak vodnik za uspešno opravljanje svoje funkcije. Predavatelji so tisti taborniki, ki so že bili na takem tečaju in ki imajo tudi že večletne praktične izkušnje. Tečaj ima najprej podajanje osnovne teorije, nato pogovor in izmenjavo izkušenj . ter praktični napotki, pa seveda sproti praktična in samostojno delo tečajnikov.
Tečaj se je začel prvi petek počitnic in bo verjetno trajal do konca šolskega leta, saj je snov zelo obsežna. Na tem tečaju se bomo pogovarjali tudi o letnem taborjenju, na katerega se že sedaj pripravljamo. Načrtujemo tudi sestanek s starši, predvsem zaradi obnovitve sveta staršev in sodelovanja staršev z vodstvom odreda, ki je zlasti pomembno pri tako velikih akcijah, kot je letno taborjenje v Bohinju.
P. Z,
Gorski reševalci nekoč in danes
Pokrovitelj državnega prvenstva bo kamniška telesnokultur-na skupnost. Požrtvovalni delavci organizacijskega odbora bodo ž vsemi razpoložljivimi strokovnimi kadri poskrbeli, da bo kljub težavam s snegom tekmovanje dobro organizirano. Mimogrede, Kamnik je organiziral tudi republiško prvenstvo v tej papogi.
JANEZ TAJČ
Šest desetletij je minilo od ustanovitve Gorske reševalne službe Kamnik in nekaj generacij gorskih reševalcev je svoje bogate izkušnje uspešno prenašalo na mlajše, ki so bili sprejeti v njihove vrs,te. Častno je biti gorski reševalec, toda delo je trdo in nemalokdaj garaško. V gore morajo ob vsakem vremenu in vsakem času, tja, od koder prihajajo klici na pomoč. Vzdržijo le najvztrajnejši. Tem in njihovemu delu velja izreči ob 60-letnem jubileju vse priznanje za nesebično pomoč pri reševanju življenj v gorah.
Gorski reševalci so se nedavno zbrali pred domom v Kamniški Bistrici. Toda tokrat brez velikih nahrbtnikov in reševalne opreme. Prihajali so na svoj redni letni občni zbor. Ni naključje, da so se za svojo obletnico zbrali prav v Kamniški Bistrici. Od tu so že v davni preteklosti odhajali v brege in na vrhove naši predniki: pastirji, lovci, vodniki in kasneje planin-ci-alpinisti. Sem, v to dolino, so reševalci skozi desetletja prinašali ponesrečence, mnoge žal zadnjikrat.
Na občnem zboru so govorili o svojem delu, s ponosom so povedali, da praznujejo visok jubilej in da so na tem zboru zbrane vse generacije kamniških reševalcev od ustanovitve pa do danes. Leta 1922 je bila namreč ustanovljena pri podružnici SPD Kamnik Gorska reševalna služba z reševalno skupino v Stahovici/To so sestavljali štirje bratje Erjavšek in še nekaj domačinov iz Stahovice. Zasluge za njeno ustanovitev je imel predvsem takratni tajnik podružnice SPD Kamnik Maks Koželj.
Občnemu zboru so prisostvovali trije bratje Erjavšek: najstarejši 84-letni France, takratni vodja skupine. Tone, star 80 in Peter, 78 let. Vsi so še čvrsti in kot gorski viharniki kleno kljubujejo bremenom svojih let. Iskreno čestitamo.
O zgodovini in razvoju GRS postaje Kamnik bodo kamniški reševalci letos še govorili, je pa gotovo, da je postaja danes ena izmed najbolj usposobljenih in tudi aktivnih glede na število reševalnih akcij.
Postaja ima 28 članov, K) pripravnikov in 9 izrednih članov. Ima dva reševalca inštruktorja, dva letalska reševalca, zdravnika in dva vodnika z lavinskima psoma.
Imeli so več seminarjev iz tehnike reševanja in prve pomoči, sicer pa so iz tehnike reševanja imeli vajo v Planjavi in Kalški gori. Za jubilejno leto so si zastavili precej obsežen delovni
program, in če bo tudi nesreč v gorah toliko kot zadnja leta, bodo krepko delali. Da bodo program lahko uspešno izvedli, jim bo verjetno potrebna še. denarna pomoč, saj še vsega s prostovoljnim delom le ne da napraviti. Upajmo, da jim te pomoči nihče ne bo odklonil.
V letu 1981 so kamniški reševalci imeli osem reševalnih akcij. V dolino «i žal prinesli tudi dva smrtno ponesrečena. Ugotavljajo, da jc še vedno največ nesreč zaradi neizkušenosti, pomanjkljive opreme in neznanja uporabe te opreme.
Jezijo se le na tiste lumpe, zaradi, katerih so morali ponoči oditi v gore brez potrebe, ker so med tem sladko spali v Kamniški Bistrici. Ob takšnih potegavščinah marsikakšen reševalec kaj grdega reče.
Lepo se zahvaljujejo za uspešno sodelovanje Postaji milice v Kamniku, oddelku za ljudsko obrambo pri SO Kamnik za brezžične radio zveze in izvršnemu svetu SO Kamnik za redna in izredno odobrena denarna sredstva za nabavo opreme in preventivno delo.
Gorska reševalna služba Postaja Kamnik je za svoje delo prejela leta 1972 zlato plaketo mesta Kamnika SO Kamnik in leta 1981 plaketo organov za notranje zadeve republiškega sekretariata za notranje zadeve.
-TSt
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
Poročilo pedagoške službe o delu osnovnih šol, srednjega šolstva ter glasbene šole v šolskem letu 1980/1981
Člani izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti so na seji 1. februarja letos pregledali in razpravljali o vseh treh delih zgoraj navedenega poročila, ki ga je pripravila pedagoška služba.
1. Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah občine Kamnik ugotavlja, da je bil pri načrtovanju in uresničevanju življenja in dela osnovnih šol v šolskem letu 1980/1981 vse bolj upoštevan družbeni vidik odgovornosti načrtovanja. Posebej je bila poudarjena težnja po celoviti družbeni vlogi šol v smislu preraščanja v celodnevno organizacijo vzgojno izobraževalnega dela z bogatejšo in s potrebami družbenega okolja razširjeno in dopolnjeno vsebino. V tem smislu so bila temeljna naslednja vodila:
a) delovna vzgoja in politehnizacija celotnega vzgojno-izobraževalnega dela,
b) nadaljnje podružbljanje in širjenje sodelovanja z družbenim okoljem, i
c) utrjevanje vloge strokovnih aktivov učiteljev v smislu permanentnega izobraževanja, izmenjave izkušenj itd.
Poročilo ugotavlja, da so delovne načrte šole v glavnem uresničile, skromnejše pa je odzivanje družbenega okolja za sodelovanje s šolami. V drugem delu poročilo navaja materialno in kadrovsko problematiko in ugotavlja, da se kljub precejšnjim izboljšavam na materialnem področju še vedno pojavljajo nekateri prostorski problemi, ali pomanjkanje sredstev, saj so potrebe po novih objektih podaljšanega bivanja dosti večje od materialnih možnosti. Prav tako so neizenačeni tudi pogoji za telesno-vzgojno in rekreativno dejavnost med šolami, zaradi zmanjševanja sredstev pa je skromnejša tudi opremljenost šol z učili in učnimi pripomočki.
Kadrovska struktura učiteljev je še vedno obremenjena s težavami iz prejšnjih let in ostaja neugodna na nekaterih področjih kot npr.: matematika, fizika, razredni pouk, glasbena vzgoja, telesna vzgoja.
Izobrazbena raven pedagoških delavcev je bila v šolskem letu 1980/81 naslednja: vseh pedagoških delavcev je 152; z ustrezno visoko izobrazbo jih je 18, višjo izobrazbo ima 66 pedagoških delavcev, 47 jih ima srednjo izobrazbo. 21 pedagoških delavcev (ali 13,8%) ima neustrezno strokovno izobrazbo. Neustrezna pa je tudi kadrovska zasedba tistih pedagoških delavcev, ki delajo v podaljšanem bivanju, zato bo nujno potrebna njihova dokvalifikacija ali prekvalifikacija.
V tretjem delu poročila o delu osnovnih šol so navedeni vzgojno-izobraževalni rezultati. Statistični podatki kažejo visoke vzgojno-izobra-ževalne rezultate, saj razred ponavlja le 17 ali 0,5.4% učencev, osip pa je za 5% nižji v primerjavi z letom poprej. Seveda je pri tem potrebno upoštevati tudi nova zakonska določila o ocenjevanju učencev 1. razreda in individualno pomoč, ki jo učenci dobivajo pri dopolnilnem pouku. V poročilu so navedene tudi ostale oblike vzgojno izobraževalnega dela na šolah, tako dopolnilni pouk, dodatni pouk, fakultativni pouk, interesne dejavnosti, vzgoja za SLO in DS ter negovanje tradicij NOB, vzgoja za samoupravljanje.
Poročilo nadalje govori u preraščanju šole v celodnevno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in ugotavlja, da materialni pogoji še ne dajejo možnosti za izvajanje koncepta celodnevne osnovne šole, čeprav ima že 2496 ali 78,8% učencev enoizmenski pouk. Razen finančnih sredstev za razširitev obsega manjkajo tudi urejene notranje in zunanje površine za rekreacijo in ustrezni prostori za prehranjevanje. Zato so prizadevanja šol usmerjena v zagotavljanje pogojev za prehod na celodnevno osnovno šolo.
Poročilo nadalje navaja pregled pedagoškega vodenja v šolskem letu 1980/81 in v zadnjem delu nekatera priporočila in predloge, čemu naj šole v prihodnje posvečajo večjo pozornost.
2. Poročilo o stanju in problematiki na področju srednjega šolstva v občini Kamnik v šolskem letu 1980/81
Aprila 1980 je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, ki je v celotni sistem vzgoje in izobraževanja vnesel korenite spremembe. Zato je šolsko leto 1980/81 potekalo v smeri intenzivnih priprav na uvedbo usmerjenega izobraževanja; to je, na uveljavljanje novih družbeno-eko-nomskih odnosov, na pripravo planskih in programskih aktov, na usklajevanje samoupravne organiziranosti šol z zakonskimi določili in na zagotavljanje pogojev za uvajanje novih programov. V teh pripravah je bila močno angažirana širša družbena skupnost, pa tudi posamezne vzgojno-izobraževalne organizacije, ki bodo izvajale določene programe. V nadaljevanju poročilo obravnava materialne in kadrovske osnove in ugotavlja, da je obseg dejavnosti izobraževalnega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, ostal nespremenjen. V centru se je izobraževalo: 13 oddelkov učencev gimnazije splošne smeri, 2 oddelka učencev gimnazije pedagoške smeri, 2 oddelka učenk poklicno administrativne šole in 1 oddelek učenk upravno-administralivne šole.
V preteklem šolskem letu je šola dobila nove učne prostore, opremljene s sodobno učno tehnologijo in s tem ugodne pogoje za kvalitetno delo. V šolskem letu 1980/81 je bil izobraževalni center brez lastnih telovadnih prostorov, ki bodo v celoti dograjeni v šolskem letu 1981/82. Šola ima lastno knjižnico z 9000 knjigami.
Pouk je organiziran v eni izmeni, učencev je 548. 16 učiteljev v delovnem razmerju za določen čas ustreza zakonskim zahtevam glede stopnje in smeri izobrazbe, 2 učitelja si bosta morala pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo, 6 učiteljev v delovnem razmerju za nedoločen čas nima strokovnega izpita, čeprav imajo večletne pedagoške izkušnje. Pose-_ben problem so predmeti z manjšim številom ur, (psihologija, umetnostna vzgoja) ter strokovni predmeti (stenografija, strojepisje). Zaradi teh predmetov je precejšen odstotek delavcev v delovnem razmerju za določen čas in večkrat brez ustrezne stopnje in smeri izobrazbe. Pedagoška služba zato predlaga, da bi bilo za reševanje teh problemov nujno sodelovanje med srednjimi šolami v Domžalah in Kamniku.
Učni uspeh v šolskem letu 1980/81 je naslednji: od 548 vpisanih učencev je 505 učencev uspešno zaključilo razred, od tega 442 brez popravnega izpita in 61 s popravnim izpitom. Poročilo ugotavlja, da učni uspeh pada. Pod povprečjem je uspeh v upravno-administrativni šoli, učenke 2. letnika administrativne šole so brez popravnih izpitov dosegle le 59,6% uspeh, s popravnimi izpiti pa so ga le malo izboljšale.
Pedagoška služba zato opozarja na nujnost analize vzrokov za manjšo uspešnost učenk administrativne šole in poziva na ustrezno ukrepanje. Poročilo govori še o prehrani učencev, interesnih dejavnostih, samoupravni organiziranosti šole in njeni povezanosti z družbenim okoljem in na koncu navaja zaključke, ki jih bo potrebno upoštevati pri nadaljnjem delu.
3. Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja Glasbene šole Kamnik v šolskem letu 1980/81
Glasbena šola Kamnik ima dve delovni enoti, matično v Kamniku in dislocirani oddelek v Komendi-Mostah. Pouk so izvajali 6 dni v tednu. Obiskovalo jo je 4,53% otrok od skupnega štavila šoloobveznih otrok v kamniški občini, kar je, kot navaja poročilo, »na spodnji meji« obiskov.
Najbolj priljubljen instrument je klavir, sledi harmonika, pihala, kitara,' Ples, godala, trobila in tolkala, medtem ko solo petja sploh ni zaslediti.
Povezovanje in sodelovanje osnovne in glasbene šole je opredeljeno v zakonu o osnovni šoli, s čemer so bile dane večje možnosti za odkrivanje glasbeno nadarjenih otrok. Posebno pomembno je vključevanje glasbene
šole v priprave na prehod osnovnih šol na celodnevno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela, pri čemer poročilo ugotavlja, da kamniška glasbena šola še ni bila pritegnjena v priprave za celodnevno šolo v občini.
Poročilo navaja še kadrovsko strukturo in materialne pogoje za delo in kot zadnje navaja priporočila in predloge za nadaljnje delo. Člani izvršnega odbora so sporočilo sprejeli in ga bodo predložili skupščini občinske izobraževalne skupnosti v sprejem.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
Na zadnji seji obeh zborov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva so delegati med drugim sprejeli:
1. predlog kapacitet VVO Anton Medved - glede na prostorske in pedagoško-zdravstvene normative.
Na osnovi le-teh bodo v VVO lahko sprejeli po potrebi največ toliko otrok, kot jih določa pravilnik o največjem številu otrok v oddelkih.
Skupščina je VVO predložila, da v roku enega leta izvrši potrebne preureditve prostorov v stanovanju na Duplici, v oddelku Zaprice, oddelku Svilanit in v centrali na Kidričevi ulici ob finančni pomoči občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik.
2. planske dokumente za letošnje leto.
Na skupščini so soglašali z izračunom sredstev za občinsko skupnost otroškega varstva na podlagi resolucijskih opredelitev, da se sredstva nominalno povečajo za 16,5% v primerjavi z letom 1981, kar znaša 70,839.000,00 din.
Prispevne stopnje za zbiranje sredstev za področje otroškega varstva so:
- občinski program po domicilu 1,45%,
- občinski program po delovnem mestu 1,50%, - republiški program skupnih nalog 1,16%.
3. cene storitev vzgojno varstvene dejavnosti za leto 1982.
Skupščina je sprejela predlagane cene za malo šolo in 80-urni program ter 2. varianto izračunanih cen vzgojno varstvene dejavnosti s popravkom, da se po predlogu skupnosti za cene izloči amortizacija in znašajo popravljene cene za predšolskega otroka 3.357,06 din mesečno, dnevna režija 94,32 din; za dojenčke 4.493,31 din mesečno, dnevna režija 138,02 din in za razvojni oddelek 11.665,19 din mesečno, dnevna režija 413,86 din.
Na skupščini so sprejeli tudi predlog, da VVO Anton Medved ukine razvojni oddelek, če v njem ne bodo vsaj 4 otroci. Predvidoma bodo oddelek ukinili 1. septembra 1982, ko se bodo otroci vključili v oddelek delovnega usposabljanja.
DELEGATSKA
PRILOGA
i___)
4. Lestvica za diferencirano plačevanje cene storitev vzgojnovarstvene dejavnosti:
Skupina Mes.doh.na druž.člana%udeležba starš, vceni storitev
1	do   2.500 din	20
2	od 2.501 do   3.000 din	25 ,
'•vk; 3 ■	od 3.001 do   3.750 din ,	30
4	od 3.751 do   5.000 din	40
- 5	od 5.001 do 6.250 din	45
6	od 6.251 do   7.500 din	50
7	od 7.501 do   8.750 Din	60
8	od 8.751 do 10.000 din	70
9	nad 10.000 din	80
Brez pripomb so delegati soglasno sprejeli tudi naslednje sklepe:
- pristop občinske skupnosti otroškega varstva k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS,
- pristop občinske skupnosti otroškega varstva k SS o ustanovitvi Centra za socialno delo Kamnik, kjer kot soustanoviteljica skupnost prevzema obveznost financiranja Centra za socialno delo na osnovi programa dela za področje otroškega varstva,
- soglašali so tudi s predlogom OK SZDL Kamnik za imenovanje Adolfa Prašnikarja za vršilca dolžnosti vodje strokovnih služb SIS in Ivanke Jerman za v.d. vodje Centra za socialno delo.
Delegati so brez pripomb sprejeli tudi sklep, da vrtcu Anton Medved pokrijejo celoten izpad dohodka v višini 2.51 1.382 din zaradi izostankov otrok.
SKUPŠČINA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
Pod vostvom predsednika dr. Janeza MATJAŠIČA so se sestali delegati občinske raziskovalne skupnosti.
Najprej so pregledali realizacijo finančnega načrta po stanju 31/12-1981 in jo brez pripomb potrdili.
Sprejeli so sklep o vplačilu razlike prispevkov za občinsko raziskovalno skupnost na osnovi katerega si) podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985 dolžni vplačati razliko, nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani stopnji 0,04 (Ur. list SRS, 18/81) in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar-december 1981.
•»
Prav tako sta bila na skupščini sprejeta finančni načrt ORS Kamnik za letošnje leto kot tudi letošnji planski dokumenti, o čemer smo že poročali. Pri obravnavi planskih dokumentov so delegati posebej poudarili, da je potrebno nadaljevati z raziskovanjem mineralne vode v Vasenem.
Delegati so potrdili pravilnik o podeljevanju nagrad občinske raziskovalne skupnosti Kamnik za spodbujanje množične inovacijske dejavnosti za dosežke na področju organiziranih raziskovalnih procesov; nadalje ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ORS Kamnik in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
Na skupnem zasedanju obeh zborov Skupščine občine Kamnik 10/2-1982 je bilo postavljenih precej delegatskih vprašanj, na katera posredujemo odgovore.
Delegacija Krajevne skupnosti Moste je vprašala, zakaj se zahteva pri novogradnjah ali adaptacijah gradnja zaklonišč, če so načrtovana skupna zaklonišča po krajevnih skupnostih.
Odgovor je pripravil oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Kamnik: ■
»Načrtovana skupna zaklonišča so predvidena za zaklanjanje stanovalcev, ki že stanujejo v objektih, zgrajenih brez zaklonišč - pred izidom zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS, št. 23/76) in ostalih predpisov s tega področja.
Pri adaptacijah je potrebna gradnja zaklonišča, če se poveča uporabna površina«.
Delegacija skupnosti kmetov je vprašala, zakaj kooperanti ne dobijo krmil za pitanje živine in krav molznic?
Odgovor so pripravili v Emoni, Kmetijska kooperacija Kamnik:« »Dobava močnih krmil je v zadnjem času izredno slaba zato, ker mešalnice nimajo nekaterih sestavin za njihovo izdelavo, predvsem soje, ribjega mleka in koruze. Težava je toliko večja, ker je zagotovitev teh surovin v veliki meri vezana na uvoz.«
Delegacija Krajevne skupnosti Komenda je postavila vprašanje, ki se nanaša dokončno ureditev dela ceste Moste - Zalog, ki je bila porušena v dolžini 250 m zaradi gradnje kanalizacije.
Odgovor so pripravili na samoupravni komunalni skupnosti: »Komunalna skupnost ni pozabila na dokončanje tega dela, vendar se moramo zavedati, da so na področju investicij veliko slabši pogoji, stalno se večajo cene v gradbeništvu, za komunalno urejanje ni kreditov kot v preteklem obdobju, zaradi česar komunalna skupnost ni mogla izvršiti vseh planiranih del, ampak se je zatekla k nujnim prioritetnim nalogam, ki so bile sprejete na skupščini.
Predvidena dela bomo poskušali vključiti v plan 1982, ki ga bo obravnavala skupščina samoupravne komunalne skupnosti«.
Delegacija Krajevne skupnosti Komenda je postavila tudi vprašanje, ki se nanaša na položitev zgornjega ustroja asfaltnega cestišča, to je asfalt betona na občinski cesti I. reda Križ - Gora.
Odgovor so pripravili na samoupravni komunalni skupnosti:
»Sredstva samoupravne komunalne skupnosti za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav so ostala enaka kot v preteklem obdobju, zato smo pri vzdrževanju v letošnjem letu dali prednost tistim delom, ki so najbolj nujna. Taka dela so npr. most v Zgornjem Tuhinju, ki je delno porušen in v KS Komenda ureditev nabrežja Pšate pri mostu na Gmajnici.
Na samoupravni komunalni skupnosti se zavedamo, da je potrebno narediti zgornji ustroj asfalta na cesti Križ - Gora in bodo ta dela tudi izvedena takoj, ko bodo na razpolago finančna sredstva «
Delegacija Ete je postavila naslednje delegatsko vprašanje:
Zaradi ukinitve avtobusa, ki je vozil na progi Kamnik - Bočna ob 22.10 se delavci delovnih organizacij KIK Kamnik, Eta, Svilanit in Utok vozijo z dela v popoldanski izmeni v nemogočih razmerah v prepolnem avtobusu. Pritožbe delavcev so kadrovske službe podjetij posredovale odgovornim delavcem Integrala v Kamniku in dobile odgovor, da je prišlo do ukinitve avtobusa iz stabilizacijskih razlogov. Delavci, ki se v popoldanski izmeni vozijo na tej progi, se s takim odgovorom ne strinjajo. Avtobus je namreč v nekaterih dnevih prepoln, tako da je vprašljiva tudi varna vožnja.
Odgovor je pripravil Integral, TOZD Obmestni promet Ljubljana: »V odgovoru na vaš dopis z dne 11/1-1982, v katerem se pritožujete na ukinitev linije Kamnik-Bočna z odhodom ob 22.10 iz Kamnika sporočamo, da imajo vsi delavci zagotovljen prevoz in sicer iz Kamnika do Smrečja z rednim avtobusom in od Smrečja do Gornjega Gradu z delavskim oz. z avtobusom, ki pogodbeno vozi delavce Titana. Na relaciji Gornji Grad - Bpčna se je po naših podatkih vozil 1 oz. 2 delavca, katerima je s spremembo voznega reda omogočeni) delo samo v dopoldanski izmeni. Zaradi nezasedenosti linij in splošnega varčevanja z gorivom smo morali po nalogu Republiškega komiteja za promet in zveze zmanjšati obseg dela za 25%.
Naj še pojasnimo, da na liniji niso bili pokriti niti stroški za porabo goriva in osebnega dohodka voznegaosebja. V kolikor je združeno delo zainteresirano za uvedbo linije, smo pripravljeni prevoz opravljati pogodbeno«.
Delegacija Menioe je postavila naslednje delegatsko vprašanje: Samoupravna interesna skupnost Elektro gospodarstva in druge interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje so s priporočilom oz. navodilom (Ur. list SRS, št. 2/82) predlagale med ostalim združevalcem sredstev -uporabnikom odpoved pravici do povrnitve združenih sredstev po sklenjenih samoupravnih sporazumih za obdobje 1976-1980, oziroma obdobje 1981-1985. Ker je to vprašanje pomembno glede na velika sredstva za celotno gospodarstvo občine in navzlic samoupravnim odločitvam verjetno zahteva enotno stališče v občinskem merilu, delegacija sprašuje, če bo v tej zvezi potekala koordinirana akcija izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik.
Odgovor je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik: »Odpoved pravice do povrnitve združenih sredstev po sklenjenih SS za obdobje 1976-1980 za interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje je širše družbeno verificirana s priporočilom oz. navodilom, ki ga delegacija Menine navaja, zato izvršni svet SO Kamnik ne bo zavzemal nekega svojega stališča ali vodil posebno akcijo. Delovna organizacija se mora sama izjasniti glede odpovedi pravice do povrnitve sredstev.«
Delegat konference delegacij Borovo, Koteks-Tobus, Peko in drugi je vprašal, ali bo kamniški izvršni svet zmanjšal število zaposlenih v upravi Skupščine občine Kamnik (glede na to, da republiški izvršni svet predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 8%)?
Odgovor je pripravil sekretariat za občo upravo SO Kamnik: »Izvršni svet SO Kamnik je ob realizaciji občinskega odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe v letu 1981 zmanjšal število zaposlenih delavcev za 5 delovnih mest. V začetku letošnjega leta ob upokojitvi delavke, ki je opravljala dela in naloge oskrbnika premoženja, ni bila razpisana potreba po novi delavki, temveč so bila ta dela in naloge zasedena z notranjimi rezervami in tako je število zaposlenih v občinski upravi zmanjšano še za 1 delovno mesto.
Iz navedenega ja razvidno, da IS in upravni organi SO Kamnik dosledno izpolnjujejo sprejeti program o zmanjšanju družbene režije, kljub temu, da je občinska uprava v letu 1981 v smislu nove zakonodaje sprejela nekatere nove naloge in opravila«.
Na zadnjem zasedanju vseh zborov SO Kamnik, 28. decembra 1981 je delegacija Kemijske industrije Kamnik vprašala: zakaj semafor v Smarri ne deluje?
Vprašanje je oddelek za notranje zadeve SO Kamnik posredovaL izvajalcu del MP Zarja Kamnik; objavljamo njihov odgovor:
»Dela na semaforiziranem križišču v Šmarci smo končali in ga s 1/6-1981'predali naročniku, SKS Kamnik. Z navedenim dnem je začel teči garancijski rok. Vse napake, ki se pojavljajo v garancijskem roku sproti (xlpravljamo oziroma jih odpravlja naš kooperant Iskra, ki je dobavila serraforsko avtomatiko«.
Delegacija KS Komenda je ponovno postavila vprašanje o Sredinski črti skozi Podgorje.
Odgovor je pripravil oddelek za notranje zadeve SO Kamnik.
Republiške skupnosti za ceste glede sredinske črte skozi Podgorje.
V odgovoru Republiške skupnosti za ceste ni nikjer zaslediti, da Republiška skupnost za ceste ne bi bila pristojna za naroČilo izdelave sredinske črte, pač pa odgovor, da RSC ne naroča izdelavo sredinske črte na regionalnih cestah (za katere urejanje je po zakonu pristojna) povsod tam, kjer cesta ni dovolj široka. Pristojnosti za urejanje cestno prometne signalizacije na določenih kategorijah cest določa zakon. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ni pristojen za urejanje cestno-pro-metne signalizacije na regionalnih cestah, lahko pa daje predloge in pobude po možnosti v okviru normativov, določenih z zakonom.«
Sprememba sistema obdavčevanja dohodkov iz kmetijske dejavnosti
Skupščina SR Slovenije je na zasedanju svojih zborov dne 25. 12. 1081 obravnavala predlog Zakona o davkih občanov z delovno zasnovo amandmajev. Predlog zakona na tej seji ni bil srejet, temveč je bil na podlagi stališč zborov dan v javno razpravo. Predlog omenjenega zakona bi bil skupaj s stališči in predlogi iz javne razprave obravnavan na seji republiške skupščine v mesecu marcu letos.
Kolikor bo omenjeni zakon v predvidenem roku sprejet, se bodo njegova določila, ki se nanašajo na obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva realizirala šele od l. I. 1983 dalje.
V nadaljevnaju objavljamo:
1. Analizo o delovanju dosedanjih sistemov obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva in predlog možnega prehoda na obdavčitev po dohodku
2. Besedilo členov Zakona o davkih obča-
nov, ki se nanašajo na obdavčevanje dohodkov iz. kmetijstva z obrazložitvijo
kot osnovo za javno razpravo, ki bo organizirana v naši občini predvidoma od 26. 22. 1982 do 5. 3. 1982.
Istočasno objavljamo tudi obrazložitve k osnutku Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982. Omenjeni dogovor predstavlja okvir za sprejem davčnih predpisov za leto 1982 v občinah. Osnutek dogovora je bil skupaj z obrazložitvijo predložen zborom občinske skupščine, ki so o njem razpravljali dne 8. in K). 2. 1982 ter sprejeli predlagano stališče, da se tudi za sprejem tega dokumenta izvede javna razprava. Na podlagi pripomb in stališč iz. javne razprave na osnutek dogovora bi bila ustrezno temu oblikovana teksta Odloka o davkih občanov ter Odloka^o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Razprave o davčni politiki in kmetijstvu
Občinska konferenca SZDI. bo v dneh od 26. februarja do 5. marca 1982 organizirala sestanek s kmeti in sicer po naslednjem razporedu:
26. 2. 1982 ob 18. uri v dvorani v Motniktt za kmete v KS Špitalič in Motnik
27. 2. 1982 ob 19. uri v dvorani na Lazah za kmete iz KS Tuhinj, Pšajnovica in Šmartno
28. 2. 1982 ob 10. uri v dvorani v Srednji vasi za kmete iz KS Srednja vas. Sela in Vranja peč
1, 3. 1982 ob 19. uri v Zadružnem domu v Komendi za kmete iz KS Komende, Moste, Križa in Podgorij
2. 3. 1982 ob 19. uri v Tisinem hramu v Volčjem potoku za kmete iz KS Voljčji potok. Smarca, Novi trg, Duplica
3. 3. 1982 ob 19. uri v sejni sobi SO Kamnik za kmete iz KS Mekinje, Tunjiee in Nevlje
5. 3. 1982 ob 19. uri v OŠ Stranje za kmete i/ KS K. Bistrica. (*"rna in Godič
Na teh sestankih naj bi se'pogovorili o
- davčni politiki v občini
- organiziranosti kmetov
- programih kmetijsko zemljiške skupnosti in sklada za intervencijo v kmetijstvu.
Na vseh sestankih bodo sodelovali predstavniki kmetijsko zemljiške skupnosti in davčne uprave občine Kamnik.
Če vas navedena problematika zanima, se udeležite enega od sestankov.
Občinska konferenca SZDI.
ANALIZA
O DELOVANJU DOSEDANJIH SISTEMOV OBDAVČEVANJA DOHODKOV IZ KMETIJSTVA IN PREDLOG MOŽNEGA PREHODA NA OBDAVČITEV PO DOHODKU
l.UVOD «
Sistem in politika obdavčevanja kmečkih gospodarstev je sestavni del instrumentarja za urejanje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in s tem tudi eden od instrumentov uravnavanja družbenoekonomskega razvoja vasi. Spremembe in razvoj na področju kmetijstva oz. v načinu kmetijske proizvodnje, predvsem pa naloge in cilji nadaljnjega razvoja kmetijstva, terjajo tudi utreznejši sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva.
Veljavni sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva temelji na proporcionalnem obdavčevanju možnega povprečnega dohodka iz kmetijstva, to je na katastrskem dohodku. Za določene zavezance pa lahko občinske skupčine uvedejo progresivno obdavčitev po dejanskem dohodku. Obdavčevanje povprečnega možnega dohodka deluje pospeševalno na povečanje kmetijske proizvodnje, poleg tega pa so v obdavčitev zajeta tudi vsa neobdelana ali slabo obdelana zemljišča. Temeljna slabost tega načina obdavčevanja je kot pravi E. Kardelj v knjigi »Problemi socialistične politike na vasi«, da je »vendarle usmerjen na nespremenljivost privatno lastniškega gospodarstva, ki ne upošteva v zadostni meri, da se to gospodarstvo spreminja, da stopa v nove ekonomske odnose, da se postopoma vključuje v moderni družbeni proizvodni proces«. Sedanji sistem torej ne vsebuje elemetnov, ki bi stimulirali vključevanje zasebnih kmetov v družbeno organizirane oblike kmetijske proizvodnje in kooperacijske odnose.
Prav tako veljavni sistem nizkega obdavčevanja dohodka iz kmetijstva, ki upošteva nizek dohodek zaradi majhne produktivnosti dela, po eni strani omogoča, da v primerih višjih dohodkov zaradi družbenih oz. zasebnih vlaganj ter zaradi izkoriščanja tržnega položaja dohodek ni utrez.no obdavčen, kar je tudi eden od vzrokov za nastajanje vodno večjih socialnih razlik na vasi. Po drugi strani relativno nizka tržna proizvodnja in naraščajoče povpraševanje po kmetijskih pridelkih, omejeno oz. delno prispevanje kmečkih gospodarstev za financiranje skupne porabe, sofinanciranje združenega dela pri starostnem zavarovanju kmetov, solidarnostna udeležba delavcev pri zdravstvenem varstvu kmetov ter neustrezno kreditiranje modernizacije in usmerjanja kmetij ne glede na stopnjo proizvodnega in dohodkovnega povezovanja s kmetijskimi organizacijami, povzroča pretakanje družbenih sredstev na področje kmetijstva sta tudi pomembna vzroka, ki vplivata na ohranjanje obstoječega načina kmetijske proizvodnje. Povprečno majhne in razdrobljene kmečke posesti ter predvsem naturalno usmerjena kmetijska proizvodnja, ki zaradi nizke produktivnosti ne zagotavlja ustreznega dohodka, vpliva na iskanje dodatnih virov dohodka izven kmetijstva (postranski dohodki ali redna zaposlitev družinskih članov). To ima za posledice, da se v takšnih primerih pogosto obseg kmetijske proizvodnje še zmanjša na raven lastnih potreb. Kot posledica takšnega stanja se za to pojavlja vedno večja dohodkovna diferenciacija in opuščanje kmetijske proizvodnje ter neobdelana ali slabo obdelana zemljišča.
Navedeno stanje na področju zasebnega kmetijstva zato terja temeljito proučitev in spremembo davčnega sistema. Pri tem je potrebno gledati na vprašanje obdavčevanja dohodkov kmečkih gospodarstev kompleksno, to je, obravnavati ga je treba z vidika pospeševanja obsega kmetijske proizvodnje, z ekonomskih in tehničnih (izvedbenih) vidikov, hkrati pa tudi kot družbeno in politično vprašanje. Zaradi tega mora biti tudi davčni sistem zgrajen tako, da bo upošteval tudi materialne interese kmetov, ker se bodo le v tem primeru aktivno vključevali za dosego ciljev kmetijske politike. Odločitve, ki tega ne bodo upoštevale, ne bodo dale ustreznih rezultatov.
Sistem obdavčevanja dohodkov kmečkih gospodarstev mora biti zasnovan tako, da bo:
1. .Pospeševal razvoj kmetijske proizvodnje, še zlasti družbeno organizirane ter produktivnost dela preko procesa združevanja dela sredstev in zemlje, ki bodo zagotavljali hitrejši proces podružbljanja kmetijske proizvodnje. S tem naj bi ob materialnem interesu kmetov skrčili stihijske privatne lastniške odnose ter pospešili vključevanje zasebne kmetijske proizvodnje v proces družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Zato mora imeti davčni sistem ugrajene elemente, ki bodo pospeševali in stimulirali povezovanje zasebne in družbene kmetijske proizvodnje.
2. Omogočal, da kmetje uveljavljajo na podlagi doseženega dohodka in svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in
enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot jih imajo delavci v združenem delu.
Glede na ugotovljene pomanjkljivosti v delovanju sedanjega sistema obdavčaevanja kmečkih gospodarstev je treba davčni sistem zasnovati tako, da bo temeljil na dohodku kot osnovi za obdavčitev. Novi davčni sistem bo moral zadržati elemente, ki spodbudno delujejo na zasebna kmečka gospodarstva v smeri večje proizvodnje, hkrati pa destimulirati opuščanje obdelovanja kmetijskih zemljišč. Z njimi naj bi dosegel doslednejšo uveljavitev ustavnega načela, da vsakdo priskeva k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb tako, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Osnova za obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva naj bi bil torej v prihodnje dohodek, ki bi bil ugotovljen na podlagi določenih normativov ali pa v določenih primerih na podlagi dejansko doseženega dohodka. Ob tem pa bo potrebno v sistem vgraditi elemente, ki bodo delovali v smeri pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Pri tako ugotovljenem dohodku kmečkega gospodarstva se naj bi upošteval tudi osebni dohodek tistih, ki si z delom zagotavljajo svojo materialno in socialno varnost. Iz svojega osebnega dohidka naj bi si kmetje zagotavljali svoje pravice do socialne varnosti in plačevali druge določene družbene obveznosti. Davek iz dohodka od kmetijske dejavnosti naj bi glede na to kmetje plačevali le od tistega dela dohodka, ki preseže znesek osebnih dohodkov.
Ugotovljeni dohodek bi bil glede na to tudi osnova za zagotovitev socialne varnosti tistim, ki jim je delo na kmetiji edini ali glavni vir preživljanja, kar pomeni, da bo potrebno tudi temu ustrezno prilagoditi predpise s tega področja. Sodimo namreč, da nekatere vrste kmetijske dejavnosti že dajejo tolikšen dohodek, da bi lahko bil za določen krog zavezancev podlaga za uveljavitev socialne varnosti v obsegu, kot jo imajo delavci v združenem delu. Omogočanje take izenačitve bi lahko po naši oceni poleg organiziranja ustreznejših pogojev gospodarjenja v okviru družbeno organizirane proizvodnje bistveno prispeval k odločitvam mladih za delo na kmetijah.
V razpravi o novem načinu ugotavljanja in obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva je treba jasno opredeliti cilje in načine, s katerimi naj bi dosegli predvidene rezultate. Z davčno politiko se lahko v določeni meri deluje pospeševalno na razvoj in modernizacijo kmetijske proizvodnje, na uveljavljanje naprednih oblik združevanja dela in sredstev in na povečanje vlaganj v kmetijska zemljišča, z njo pa ne moremo preprečiti delitve gospodarstev in bega z zemlje ter vplivati na spremembo odnosa do zemlje. Skratka, vpliv davčnega sistema na razvoj kmetijsktva je omejen, kar še posebej velja za nekatere vidike tega razvoja.
To trditev potrjuje tudi sedanja višina davčnih obveznosti zasebnih kmečkih gospodarstev, ki se giblje v zadnjih desetih letih okoli 100 milijonov din. Tudi sedanja sprememba davčne ureditve nima za cilj povečanja davčnih obveznosti, temveč določitev davčnega sistema, ki bo izhajal iz dohodka, na podlagi katerega naj bi dosegli pravičnejšo davčno obremenitev. Obdavčitev po dohodku naj bi dejansko pomenila pravičnejšo obdavčitev na temelju dohodka ob realnejšem upoštevanju pogojev za doseganje tega dohodka.
V tej analizi prikazujemo najprej pregled delovanja dosedanjega sistema obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva, načine obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva v svetu ter prednosti in slabosti obdavčevanja po dejanskem dohodku. Na koncu te prednosti in slabosti obdavčevanja po dejanskem dohodku. Na koncu te analize pa predlagamo možni prehod na obdavčitev po dohodku.
2. PREGLED DELOVANJA SEDANJEGA SISTEMA OBDAVČEVANJA DOHODKOV IZ KMETIJSTVA V SR SLOVENIJI
2.1. Načini obdavčevanja kmetijstva do leta 1955
V obdobju do leta 1954 je osnova za obdavčitev dohodkov iz kmetijstva temeljila na dejansko doseženem dohodku. Takrat veljavni zakon oziroma uredba je tudi izrecno določala, da se v davčno osnovo vključujejo tudi dohodki, ki bi se dosegli od zemljišča, namenjenega za kmetijsko proizvodnjo, če ga kmetijsko gospodarstvo po svoji krivdi ni obdelalo.
Višina dohodka za posamezno gospodarstvo se je ugotovila na podlagi individualnega obračuna doseženega dejanskega dohodka in se je v ta namen za vsako gospodarstvo izpolnil poseben obračunski list. Doseženi dohodek je predstavljal denarno vrednost kmetijskih pridelkov in dohodek iz kmetijskih virov, zmanjšan pa je bil za stroške, potrebne za dosego dohodka.
Obdavčljivi dohodek se je ugotavljal za posamezne kmetijske kuUure, za les, živino, živinorejske proizvode in stranske kmetijske kulture. Bruto dohodek kmetijskih kultur se je ugotavljal po zasejanih površinah, od tega so se odšteli izdatki v naravi (npr. seme, živalski gnoj, mleko za vzrejo živine), ugotovljena razlika je predstavljala tako imenovani čisti donos. Čisti donos v naravi se je v
obračunskem listu razdelil na pridelek za prehrano članov kmečkega gospodarstva in na pridelek za prodajo (tržni pridelek). Pridelek za prehrano kmečkega prebivalstva je bil ovrednoten v celoti po vezanih cenah, pridelek za prodajo delno po vezanih cenah, delno pa po prostih odkupnih cenah oziroma prosto prodajnih cenah. Od na ta način ugotovljenega tako imenovanega dohodka so se odšteli še stroški v denarju (gnojila, zaščitna sredstva, semena, amortizacija), ugotovljena razlika je bila davčna osnova.
Ugotavljanje doseženih dohodkov je bilo v veliki meri vezano na normative; na razpolago pa so bili tudi precej izčrpni podatki o obsegu tržnih presežkov, saj je bilo do leta 1951 pod režimom obveznega odkupa vrsta najvažnejših kmetijskih proizvodov, ki so predstavljali 70-80% blagovne proizvodnje kmečkih gospodarstev v SFRJ.
V primerih, ko gospodarstvo po svoji krivdi ni obdelovalo zemljišča, namenjenega za kmetijsko proizvodnjo, se je za davčno osnovo štela višina dohodka, ki bi se na takem zemljišču lahko doseglo. Postopna odprava obveznega odkupa v letih 1951-1953 je zaradi pomanjkanja podatkov že tako težko ugotavljanje dohodka še zaostrila, j
*Tako ugotovljena davčna osnova je v povprečju za cca 20% odstopala od ugotovljenega narodnega dohodka zasebnega kmetijstva.
Davčne stopnje so bile v tem obdobju progresivne. Gospodarstva, ki so bila včlanjena v kmečke delovne zadruge, so bila deležna 30% olajšave, medtem ko se je zavezancem, ki so zaposlovali tujo delovno silo, odmerjeni davek povečal za 5-15% (glede na število zaposlene tuje delovne sile). ,i Pri dejanskem ugotavljanju obdavčljivega dohodka je prihajalo do vrst« slabosti in sicer: površno ugotavljanje pridelka ne glede na naravne pogoje, neenako vrednotenje pridelkov porabljenih doma, slaba evidenca in ocena tržne trgovine, površno zajemanje stranskih dohodkov, razlike pri ugotavljanju dohodkov od slabo obdelanih ali neobdelanih zemljišč ter razlike v obdavčitvi posameznih območij. Zato so imele še največ uspeha tiste davčne službe, ki so ugotavljale obdavčljivi dohodek na podlagi primerjave z merili iz katastrskih evidenc.
Ob ocenjevanju delovanja tega sistema je bilo že ob takratnih pogojih ugotovljeno, da je sistem obdavčevanja po dejanskem dohodku lahko uspešen le ob pogoju, da obstoji strokovno usposobljena davčna služba, ki tudi stalno spremlja in pozna ekonomsko moč posameznega zavezanca. 9
Z letom 1955 je bil sistem dejanskega stanja opuščen in uveden katastrski dohodek, kot osnova za obdavčevanje kmetijstva. Prehod na tako ureditev se je utemeljevalo predvsem s kmetijsko pospeševalnimi cilji glede na to, da katastrski dohodek stimulativno vpliva na večjo produktivnost, razširitev kmetijske proizvodnje in na modernizacijo kmetijstva, ker zavezancu nadpovprečne dosežene dohodke pušča neobdavčene, oziroma da od možnega povprečnega dohodka 1 obdavčuje zavezance, ki so dosegli nižji dohodek in zavezance, ki zemljišča sploh ne obdelujejo.
2.2. Delovanje sistema obdavčevanja po katastrskem dohodku Veljavni sistem obdavčevanja kmetijstva temelji na katastrskem dohodku kot osnovi za odmero davka iz kmetijstva, hkrati pa je tudi osnova za odmero dela obveznosti za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov ter še za nekatere druge obveznosti. Poleg tega pa služi tudi za ugotavljanje premoženjskega stanja v zvezi z uveljavljanjem določenih pravic (otroški dodatek, štipendije, varstveni dodatki itd.).
Izjema velja le glede obdavčevanja dohodkov iz gozda, za katere se kot davčna osnova uporablja vrednost lesa, določenega za posek. Tako ugotovljena davčna osnova v mnogo večji meri odraža dejansko doseženi dohodek kot bi ga katastrski dohodek gozdnih zemljišč, ugotovljen glede na poprečni letni prirast lesne mase. Ugotavljanje katastrskega dohodka je urejeno s posebnimi predpisi (zadnji izračun je bil izdelan na podlagi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - Uradni list SRS, št. 22/76, odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka v SR Sloveniji - Uradni list SRS, št. 12/77 in medrepubliškega dogovora o temeljih kriterijev za ugotavljanje katastrskega dohodka - Uradni list SFRJ, št. 55/77).
Katastrski dohodek obsega dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. Dohodek od rastlinskih pridelkov je odvisen od površine zemljišča, načina njegovega izkoriščanja, katastrske kulture (njive, vrtovi, travniki, sadovnjaki itd.), katastrskega razreda (I-VIII), cen kmetijskih proizvodov in materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje se vključuje v dohodek od rastlinskih pridelkov (v obliki cen za krmo, s katero se krmi živina). Ugotavlja se za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišča v katastrskem okraju. frla tej podlagi se izdelajo lestvice katastrskega dohodka za vsak katastrski okraj (v SR Sloveniji jih je 42), razčlenjene po
zredih za vsako posamezno katastrsko kulturo. Ob uporabi teh stvic nato katastrski uradi izračunajo katastrski dohodek gospodar-va in ga sporočijo občinskim upravam za družbene prihodke kot xilago za odmero davčnih in drugih obveznosti oziroma za uveljav-anje določenih pravic.
Tak pristop pri ugotavljanju katastrskega dohodka, ko se katastr-;e (cenilne) okraje določi glede na enake ali podobne naravne, rometne in tržne pogoje ter podoben način gospodarjenja, in ko se totraj katastrskih okrajev za ugotavljanje katastrskega dohodka asameznih parcel (v okviru katastrske kulture) upošteva višina in :ne pridelkov ter stroški in na tej podlagi določa lestvica katastr-tega dohodka po bonitetnih razredih, je načelno v tako ugotovljeni išini katastrskega dohodka upoštevana že tudi diferencialna zemljica renta. Ker pa tako ugotovljeni katastrski dohodek vendarle v sloti ne upošteva različne možnosti doseganja dohodkov predvsem lede na spremenjene prometne, tržne in druge pogoje, se ta po-tanjkljivost katastrskega dohodka blaži z razvrščanjem zemljišč v aipine katastrskih občin (proizvodne okoliše) z določitvijo različnih avčnih stopenj. Dopolnitev veljavne metodologije za ugotavljanje atastrskega dohodka z omenjenimi ekonomskimi in še nekaterimi rugimi elementi bi bistveno prispevala k realnejšemu oblikovanju avčne osnove.
Iz takega sistema ugotavljanja katastrskega dohodka, kot povpreč-ega dohodka, katerega bi bilo možno doseči na določenem zamlji-ču, izhaja pomen vzdrževanja katastrskega elaborata, to je ažurnega videntiranja vseh lastniških, kulturnih in drugih sprememb. Nedo-ledno izvajanje teh nalog zmanjšuje vrednost katastrskih elaboratov ti s tem tudi pravilnost in pravičnost v zvezi z odločitvami o obvezno-tih in pravicah občanov.
Zadnji izračun katastrskega dohodka je bil izvršen v letu 1977 z eljavnostjo od 1. 1.1978 in je znašal 1.851 milijonov din. V primer-avi z zadnjim, izračunom se je povečal s faktorjem 463 in zajel »1,3% narodnega dohodka iz kmetijstva. Na tak porast katastrskega lohodka je v največji meri vplival porast cen kmetijskih pridelkov, nedtem ko je bil vpliv ha-pridelkov in vpliv sprememb v strukturi tmetijske proizvodnje manjši (izjema velja le za katastrsko kulturo •adovnjakov, pri katerih se je ha-pridelek povečal za približno 4-krat n to predvsem na obnovljenih nasadih).
Analiza dosedanjih izračunov katastrskega dohodka, ki jo je izde-al Inštitut Za javne finance v Zagrebu je pokazala, da na spremembo 'išine katastrskega dohodka v največji meri vpliva vsakoletni porast :en kmetijskih pridelkov (od 27-70% letno) in stroškov (40-90% etno) medtem ko imata struktura in obseg proizvodnje neznaten 'pliv; rasti cen kmetijskih pridelkov in rasti stroškov pa je možno •lediti s permanentno valorizacijo katastrskega dohodka.
Tako oblikovana davčna osnova torej ne upošteva nadpoprečnih tohodkov, ki jih posamezniki dosegajo z intenzivnejšo obdelavo, predvsem pa ne upošteva različnih pogojev za prodajo kmetijskih pridelkov, organizacije odkupa kmetijskih pridelkov, bližine tržišča m drugo. Različna možnost doseganja dohodkov pa se posredno upošteva skozi sistem diferenciranih davčnih stopenj za posamezna območja občine, ki so višje za predele z ugodnejšimi ekonomskimi, predvsem pa tržnimi pogoji in nižje za višinske predele, v kolikor je ta davek sploh Uveden.
Glede na kriterije, ki so opredeljeni z davčnim zakonom, so katastrske občine v SR Sloveniji razvrščene v štiri skupine in v okviru
teh z medobčinskim dogovorom o usklajevanju davčne politike dogovorjeni naslednji razponi davčnih stopenj:
za I. skupino od 9 do 11 %
za II. skupino od 6 do 8%
za III. skupino od 3 do 5%
za IV. skupino      , od 1 do 1,5%
Zavezancem, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ter jim kmetijstvo ni osnovni poklic in zato niso zdravstveno zavarovani kot kmetje (razen za kmete - kooperante), se odmerja dodatni davek iz kmetijstva v višini najmanj 10%.
Različna davčna sposobnost posameznega zavezanca se ob ureditvi, ko se obdavčuje, poprečni možni in ne dejanski dohodek, upošteva tudi v obliki raznih oprostitev in vrste socialnih in ekonomskih olajšav (družine z mladoletnimi otroki in drugimi dela nezmožnimi družinskimi člani, za zemljišča dana v zakup kmetijski delovni organizaciji, za zemljišča v višinskih predelih, zlasti pomembne so olaj-ševe v zvezi z vlaganjem sredstev v preusmerjanje kmetij ipd.).
Glede na to, da je zavezanec za davek iz kmetijstva vsak občan, ki je kot lastnik ali solastnik zemljišča, imetnik pravice uporabe ali uživalec kmetijskega zemljišča, vpisan v katastrskih knjigah (izjema velja le v primeru, če več lastnikov ali solastnikov živi v skupnem gospodinjstvu, ko nastopa zavezanec eden izmed njih kot predstavnik gospodinjstva), je v SR Sloveniji (po podatkih za leto 1980) 371.205 zavezancev davka iz kmetijstva. Od navedenega števila zavezancev je:
- 140.404 ali 37,8% zavezancev (s katastrskim dohodkom do 470 din), ki so iz odmerno tehničnih razlogov oproščeni davka iz kmetijstva;
- 34.809 ali 9% zavezancev iz višinskih krajev, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev po občinskih predpisih na podlagi pooblastil iz davčnega zakona;
- 195.992 ali 52,8% zavezancev pa se odmerja davek iz kmetijstva.
Pri tem velja opozoriti, da podatki za preteklo obdobje kažejo, da vzporedno s porastom skupnega števila zavezancev močno narašča število zavezancev, ki so iz odmerno tehničnih razlogov oproščeni davka iz kmetijstva (v letu 1975 je bilo teh 30,4%) in relativno upada število obdavčenih zavezancev (v letu 1975 je bilo teh 59,2%). Navedeni podatki opozarjajo, da proces nadaljnjega drobljenja kmetijskih posesti še ni zaustavljen. Hkrati tudi ugotavljamo, da so zavezanci, ki so iz odmerno tehničniz razlogov oproščeni davka, močno udeleženi v večjih mestnih občinah (npr. Celje, Ljubljana, Maribor, Kranj, Domžale), kjer je takih nad polovico. Po naši oceni so to lastniki, katerih zemljišča neznatno presegajo funkcionalna zemljišča ob stanovanjskih stavbah, saj gre v poprečju za površine od 270 m2 (vrt) do 1.400 m2 (sadovnjak). Zavezanci iz višinskih krajev, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev po občinskih predpisih, prevladujejo v pogoje za oprostitev po občinskih predpisih, prevladujejo v odročnih hribovitih predelih občin (npr. Tolmin, Idrija, Cerknica, Kočevje), kjer taki zavezanci predstavljajo okrog polovice vseh zavezancev v občini.
Enoletna odmera davka iz kmetijstva znaša cca 100 milijonov din in se na tej višini zadržuje že vrsto let, izjema velja za leto 1980, za katero znaša odmera 112 milijonov din.
Obremenitev z davkom iz kmetijstva je bila v primerjavi z narodnim dohodkom v letih 1975 do 1980 naslednja:
zneski v 000 din
leto	Število zavezancev Davčna osnova (KD in		Davek iz kmet.	Narodni dohodek	odstotek	odstotek
	(obdavčenih)	doh. iz gozda)	zmanjšan za olajšave	zaseb. kmetijstva	obremenitve	obremenitve
	'   t 7				katasterskega	narodnega dohodka
					dohodka (4:3)	(4:5)
1975	186.833	351.979	103.797	3.612.379	29	3
1976	185.946	343.660	100.717	4.142.700	29	2
1977	186.767	338.714	101.542	4.556.900	30	2
1979	191.656	1.361.003	108.968	6.264.000	8	1,7
1980 ,	l')5.992	1.387.463	1 11.973	7.000.000«	8	1,6
OPOMBA: 1. Od 1. 1. 1978 velja nov izračun KD, ki se je v primerjavi s prejšnjim večal za 4,75 krat 2. Odmere za leto 1978 ne prikazujemo zaradi nepopolnih odmernih statističnih podatkov za to leto
Manjše razlike v odmeri davka med leti so posledica razlik v davčni osnovi, kjer se vzporedno s spremembami števila davčnih zavezancev menja višina katastrskega dohodka negozdnih površin, delno pa vpliva nihanje dohodkov iz gozda, ki so odvisni od količin letnega poseka lesa in cene lesa, nezanemarljive pa tudi niso posledice usklajevanja davčnih stopenj v okviru posameznih regij.
Davčne olajšave, ki se praviloma priznavajo ob letni odmeri davka, znašajo za navedeno obdobje cca 11 milijonov din oziroma 10% od odmerjenega davka in jih je deležno okrog 31.000 davčnih zavezave-zancev, oziroma v letu 1980 32.000 davčnih zavezancev. Razen tega 5e priznavajo davčne olajšave po izvršeni odmeri v primerih ekonomskih vlaganj, lahko pa tudi v primerih elementarnih nezgod in v zvezi z zdravljenjem družinskih članov, če so pogoji za uveljavljanje nastopili po izvršeni odmeri. Zaradi naknadno priznanih davčnih olajšav se odmerjeni davek zniža še za nadalnjih 8 do 10%.
v primerih, ko zavezanci davka iz kmetijstva dosegajo dohodke od Pos-transke kmetijske dejavnosti in od izkoriščanja zemljišč v nekmetijske namene, so tako doseženi dohodki obdavčeni z davkom iz obrtnih dejavnosti. Nekatere ugotovitve o doseganju razmeroma
visokih dohodkov od opravljanja tovrstnih postranskih dejavnosti, ki niso obdavčeni, je lahko le rezultat nedoslednega ugotavljanja in obdavčevanja teh dohodkov oziroma slabega dela občinskih uprav za družbene prihodke.
Pod enakimi pogoji kot ostali občani plačujejo tudi kmetje davek iz skupnega dohodka občanov, če njihov skupni čisti dohodek presega za vsako leto posebej določeno višino dohodka (za leto 1978 je bilo v SR Sloveniji 6 takih zavezancev, katerim je bil odmerjen davek v skupnem znesku 8.393 din ali povprečno na zavezanca 1.339 din).
Davek iz kmetijstva se v primerjavi z dohodki iz kmetijstva relativno zmanjšuje na račun dajatev kmetov za njihovo zdravstveno zavarovanje, starostno zavarovanje in še drugih dajatev. V okviru skupnih obveznosti namreč davek iz kmetijstva predstavlja 17%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 46% in prispevek za starostno zavarovanje 29%, medtem ko ostale obveznosti (vodni prispevek, prispevek solidarnosti za odpravljanje-posledic naravnih nesreč, samoprispevek in davek na posest gozdov) predstavljajo manjši delež v skupni obremenitvi - 8%.
Vrste ter znesek in porast posameznih obveznosti v posameznih letih so razvidne iz naslednjega pregleda:
zneski v 000 din
Vrste
; obveznosti
Znesek obveznosti v letih
Indeks - leto 1975 - 100
1975
1976
1977
1979
1980
1976
1977
1979
1980
Davek iz kmetijstva prispevek za starostno zavarovanje kmetov
rispevek za zdravstveno Ratovanje kmetov v°dni prispevek prispevek solidarnosti jtam°prispevek .J^k na posest gozdov
103.797
96.249
144.671 6.271 3.078 14.363 2.962
100.717
91.766
150.654 7.319 3.003 15.516 3.596
101.542
104.901
164.223 8.082 2.977 18.758 3.393
108.967
130.000
111.973
192.493
209.295 308.254
10.729 12.523
1.677 10.421*
23.833 29.499
3.832 4.454
97
95
104 117 98 108 121
98
109
114 129 97 131 115
105
135
145 171 55 166 129
108
200
213 200 339 205 150
prodni dohodek ,y kmetijstva j^ajemanja narodnega
?Pombal ■ ~~ t °d 1. I. 1978 velja nov
Obveznosti za leto 1978 „„Veto 1980 je vključen t
Ocena
371.391       372.571      .403.876 488.333 669.617 100
f   ; i
3.612.379    4.142.700    4.556.900 6.264.000 7.000.000** 115
10                9                <) 8 10
109
126
131 173
180
194
KD, ki se je v primerjavi s prejšnjim povečal za 4,75-krat.
ne prikazujemo zaradi nepopolnih statističnih podatkov za to leto
udi prispevek solidarnosti za Črno goro.
Podatki kažejo, da je znesek obremenitve s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov v globalu že v letu 1975 znatno presegel znesek obremenitve z davkom iz kmetijstva, znesek obremenitve s prispevkom za starostno zavarovanje kmetov pa v letu 1977, čeprav je v letu 1977 plačevalo davek iz kmetijstva 186.767 zavezancev, prispevek za zdravstveno zavarovanje 76.218 in za starostno zavarovanje 73.195 zavezancev. Pri tem velja pripomniti še, da je plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov v obsegu dobre tretjine določeno v pavšalnih zneskih na kmetijsko gospodarstvo, torej neodvisno od katastrskega dohodka, za starostno zavarovanje kmetov pa se 75% skupnih obveznosti določa v pavšalnem znesku na gospodarstvo in le 25% v odvisnosti od katastrskega dohodka. Dajatve za zdravstveno in starostno zavarovanje torej relativno močneje zadevajo kmete z nižjim katastrskim dohodkom.
Kljub znatnemu porastu skupnih obveznosti iz kmetijstva ugotavljamo, da ta še vedno ne sledi gibanju narodnega dohodka iz zasebnega kmetijstva, saj je indeks porasta skupnih obveznosti 180, indeks porasta narodnega dohodka pa 194. Vzrok tega je predvsem v umikanju davčnih obveznosti na račun povečevanje vseh drugih dajatev.
Istočasno pa so zavezanci, ki so v delovnem razmerju, kljub plačevanju dodatnega davka iz kmetijstva, glede skupnih obremenitev z davkom v mnogo ugodnejšem položaju kot zavezanci čisti kmetje, katerim je delo na kmetiji edini vir preživljanja. Na to opozarja poenostavljen izračun za zavezance s katastrskim dohodkom 70.000 din (v skupini zavezancev 50.000 din in 80 000 din katastrskega dohodka je od 97 zavezancev 78 čistih kmetov), primerjava zaveznancev z nižjim katastrskim dohodkom pa bi pokazala na še večje razlike v skupni obremenitvi (predvsem zaradi pavšala pri starostnem in zdravstvenem zavarovanju):
Vrsta obveznosti
čisti kmetje od do
ostali zavezane: od do
- davek iz kmetijstva (glede na razvrstitev od IV.—I. skupine)
- dodatni davek iz • kmetijstva
- prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov
- prispevek za starostno zavarovanje kmetov
700    7.700      700 7 -    7.000 7 7.440* 19.751* 6.350 6.350
Skupaj obremenitve % obremenitve osnove (70.000 din)
14.490  33.801    7.700 14
21
48
11
•prispevek za zdravstveno zavarovanje je po občinah določen > zlično. Razlika v znesku prispevka ža zdravstveno zavarovanje posledica različnih stopenj in pavšala na gospodarstvo po občinah.
3. NAČINI OBDAVČEVANJA DOHODKOV IZ KMETIJSTVA
V svetu se v bolj ali manj čisti obliki uporabljajo različni sistemi obdavčevanja kmetijskih zemljišč oziroma dohodkov iz kmetijstva, ki so po eni strani odvisni od zgodovinskega razvoja, po drugi strani pa od družbenoekonomske ureditve v posamezni državi. Davčni predmet je pri vseh zemljiških davkih premoženje ali pa dohodek od njegove uporabe. Načine oziroma sisteme obdavčevanja kmetijstva zato najlažje ločimo glede na osnovo, od katere se plačuje davek. Po mnenju nekaterih avtorjev je najprimernejša delitev zemljiških davkov, pri kateri je kriterij davčna osnova, na štiri skupine in sicer:
- zemljiški davki, odmerjeni po površini- (pavšalno ali diferencirano),
- zemljiški davki, odmerjeni na podlagi zemljiške rente (letni kapitalizirani znesek zemljiške rente),
- zemljiški davki, od dohodka iz kmetijske dejavnosti ali od njegovega dela (npr. dobiček) ter
- kmetijski davki, ki se določajo na osnovi porabe ter drugi.
V zakonodajah sodobnih držav se spušča obdavčevanje na podlagi zemljiške rente, da pri tem sploh ne omenjamo pavšalnega obdavčevanja na osnovi površine kmetijskih zemljišč. V uporabi pa so razni sistemi, ki temeljijo na obdavčevanju doseženega dohodka (dejanskega, poprečnega ali ocenjenega), kakor tudi v kombinaciji z raznimi premoženjskimi davki (lastnik: je zavezanec za davek na zemljiško rento in na obresti od kapitala, investiranega v zemlji - zakupnik: pa za davek od dohodka, doseženega s kmetijsko proizvodnjo). Kot osnovni cilj vseh teh kombiniranih načinov je povečanje obsegf kmetijske proizvodnje, to je, da bi tudi sistem davkov pospešev-(oziroma ne zaviral) doseganje ciljev na področju kmetijstva. Sistt obdavčevanja kmečkih gospodarstev v posamezni državi pa p gotovo v prvi vrsti pogojujejo lastninska in produkcijska razme pri čemer pa ni nepomemben kriterij možnost izvajanja določen sistema v praksi, kar še posebej velja za manj razvite dežele strokovni literaturi trdijo posamezni avtorji, da ni dežele, ki ustrezno rešila vprašanja ocene dohodka kmečkih gospodarstev
Kadar je davčna osnova dohodek iz kmetijske proizvodnje možnih več variant davčne osnove in sicer: kosmati dohodek, či dohodek in dobiček. Pri tem moramo poudariti, da se uporabi^ predvsem čisti dohodek, ki se ugotovi tako, da se kosmati dohodek zmanjša za materialne stroške in stroške najete delovne sile. V zvezi z ugotavljanjem čistega dohodka je temeljno vprašanje načina ugotovitve obdavčljivega dohodka. Poznamo tri osnovne načine ugotovitve davčne osnove in sicer: na podlagi prijave zavezanca, na podlagi uradne ocene in na podlagi ocene po določenih znanih znakih oziroma dejstvih.
Prav gotovo je način na podlagi prijave zavezanca najsodobnejši in najbolj demokratičen, ker je možno uveljavljati vse objektivne in subjektivne momente, ki vplivajo na višino obdavčljivega dohodka oziroma na davčno sposobnost. Vendar pa ta sistem zahteva od davčnega zavezanca, da vodi vsaj najosnovnejše evidence o dohodkih in stroških, pri najpolnejši obliki tega sistema se zahteva vodenje knjigovodskih evidenc. Število držav, kjer se uporablja obdavčitev na podlagi davčne prijave je kljub neomejenim kmetijskim površinam v lasti posameznikov majhno (ZDA, Anglija, Švica, Nemčija), večje pa je število držav, kjer se uporablja ta način le za določene davčne zavezance (npr. Avstrija le 5% vseh davčnih zavezancev), ki presežejo določen obseg poslovanja oziroma katerih premoženje presega določeno velikost.
Način ugotavljanja davčne osnove na podlagi prijave, kjer so osnova knjigovodski podatki, je z vidika davčne službe najlažji.
Obdavčevanje na podlagi prijave, vendar brezustreznih evidenc, pa povzroča v praksi vrsto težav.
Za presojo realnosti prijavljene davčne osnove mora imeti v tem primeru davčna služba določene dejanske podatke oziroma normative, ki služijo za oceno davčne osnove. Ta način zahteva zelo strokovno davčno službo in razmeroma natančno presojo prijavljenega dohodka vsakega davčnega zavezanca.
Takšnemu načinu presoje prijavljene davčne osnove pa se močno približuje drugi način ugotavljanja davčne osnove, to je na podlagi uradne ocene. Prt tem načinu morajo biti ocene davčne službe strokovne in nepristranske. Ta način ugotavljanja davčne osnove je bil v Jugoslaviji uporabljen do leta 1954, to je sistem obdavčevanja dohodnine v kmetijstvu, ki je bil po tem letu opuščen zaradi pomanjkljivosti in zahtevnosti pri Ocenjevanju, predvsem pa zato, da bi se z novim načinom obdavčevanja po katastrskem dohodku pospeševalno delovalo na povečanje obsega kmetijske proizvodnje.
V svetu pa se najpogosteje uporablja tretja metoda, to je ugotavljanje davčne osnove na podlagi znanih znakov oziroma dejstev. Za to metodo ocenjevanja dohodka kmečkih gospodarstev se v svetu odločajo zaradi specifičnosti kmetijske proizvodnje (majhna specializacija proizvodnje, velik delež lastnega reprodukcijskega materiala, vpliv naravnih pogojev na fetino, majhen delež tržno usmerjene proizvodnje) in usmerjenosti davčne politike za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter ne nazadnje zaradi težav in pomanjkljivosti pri ugotavljanju ali ocenjevanju dohodka po drugih metodah. Pri tej metodi je lahko ocena dohodka sintetična ali analitična. Pri sintetični metodi je izhodišče za oceno dohodka cena zemlje, zakupnina ali drugi kriterij. Ta metoda je uporabljiva predvsem v kapitalističnem svetu, kjer je promet z zemljišči bolj razvit. Po analitični metodi se dohodek oceni z oceno donosa posameznega zemljišča na podlagi statističnih podatkov za podobna zemljišča ali pa na osnovi primerjave z vzorčnim zemljiščem, kjer so idealni naravni in ekonomski pogoji (npr. Avstrija).
Če ocenjujemo ustreznost posameznega načina z vidika točnosti glede na dejanski dohodek, je vsekakor najnatančnejša in najnaprednejša ocena donosa vsake konkretne parcele (parcelni kataster) in nato način ocenjevanja na osnovi primerjave z vzornimi parcelami (reprezentativni kataster). Koliko natančno se z navedenimi metodami ocenjevanja približa dejanskemu dohodku, pa je odvisno od števila znakov oziroma dejstev, ki se vzamejo kot elementi za ocenjevanje ter od ažurnosti spremljanja dejanske vrednosti oziroma višine teh zakonov.
4. NEKATERI VIDIKI OBDAVČEVANJA DOHODKOV IZ KMETIJSTVA PO DEJANSKEM DOHODKU
Po sistemu katastrskega dohodka so v načelu obdavčeni dohodki vsakega zemljišča, ki ga je možno izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, ne glede na okoliščino, ali ga lastnik izkorišča za tak namen ali ne. Ker se po sistemu katastrskega dohodka ne obdavčujejo nadpo-prečni doseženi dohodki, deluje pospeševalno na večanje produktivnosti in s tem povezano možnost razširitve in modernizacije kmetijske proizvodnje. Za davčne organe je izračun davčnih in drugih družbenih obveznosti enostaven.
Slabosti, ki jih ugotavljamo pri uporabi katastrskega dohodka, kot davčne osnove so bile v tem, ker se katastrski dohodek ni prilagajal gibanju cen kmetijskih pridelkov in spremembam v strukturi kmetijske proizvodnje. Zato tudi katastrski dohodek zaostaja za gibanjem narodnega dohodka v kmetijstvu. Navedeno zaostajanje je možno nadomestiti z valorizacijo katastrskega dohodka.
Pri obdavčevanju na podlagi dejanskega dohodka je potrebno izhajati iz načela, da je oblikovanje in delitev dohodka več ali manj podobno kot velja za druge zavezance s samostojnimi gospodarskimi ali poklicnimi dejavnostmi, vendar je zaradi specifičnega načina gospodarjenja na kmetijah ugotavljanje zahtevnejše.
Pri ugotavljanju dejanskega dohodka je potrebno upoštevati predvsem dohodke dosežene s prodajo pridelkov, vrednost naturalne potrošnje, razna nadomestila, premije itd. V celotni dohodek bi bilo potrebno vštevati tudi dohodek od raznih postranskih dejanovsti (npr. domača obrt, kmečki turizem) in od raznih postranskih gospodarskih dejavnosti.
Za ugotovitev dejanskega dohodka se morajo upoštevati vse dejanske stroške, ki so potrebni za dosego dohodka vključno amortizacije.
Glede na pobude o postopni uvedbi obdavčevanja dohodka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, je potrebno delovanje tega sistema obdavčitve natančneje proučiti tudi z vidika njegovih pozitivnih in negativnih strani, ki se bodo pokazale ob upoštevanju stanja razvoja zasebnega kmetijstva v SR Sloveniji, zlasti pa:
1. Obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva po dejanskem dohodku je v osnovi pravičnejše, ker temelji na dejansko doseženih dohodkih in popolneje uresničuje ustavno načelo, da vsakdo prispeva k kritju potreb po ekonomski zmogljivosti. Glede na to, da so se z velikim obsegom vlaganj v kmetijstvo v preteklem obdobju (preko zadrug in tudi preko individualnega usmerjanja) razvile tudi nekatere vrste kmetijske proizvodnje, ki niso več neposredno ali v celoti vezane na obdelovanje zemljišč, jih zato veljavni sistem ugotavljanja sodobne tehnologije se je poleg tega dejansko doseženi dohodek pri določenih vrstah proizvodnje povečal do take mere, da bistveno presega katastrski dohodek kot poprečni možni dohodek. Po veljavnem sistemu ugotavljanja dohodka se tako doseženih dohodkov ne zajema v osnovo obdelanih ali celo neobdelanih zemljišč (v pogostih primerih fc*di iz povsem objektivnih razlogov Kot ostarelost ^ delovna nezmožnost ipd.), doseženi dohodek znatno pod poprečnim možnim dohodkom, ugotovljenim po sistemu ugotavljanja katastrskega dohodka, na katerega so naravnane davčne in druge družbene obveznosti,
Individualno upoštevanje navedenih in še nekaterih drugih okoliščin je možno upoštevati le po sistemu ugotavljanja dejanskega dohodka.
2. Sistem dejanskega dohodka zagotavlja realno ugotovitev ekonomske zmogljivosti vsakega zavezanca posebej. Ta okoliščina pa ni pomembna le z vidika ustreznejše naravnave davčnih in drugih družbenih obveznosti kmetov temveč tudi zaradi ustreznejše naravnave odstotnosti deleža, ki ga prispeva družba za sofinanciranje nekaterih oblik skupne porabe. To velja predvsem za sistem starostnega zavarovanja kmetov, kjer je združeno delo udeleženo s kar 70% Sredstev za pokrivanje izdatkov tega zavarovanja. Brez dvoma bi bil ta delež združenega dela nižji, če bi zagotavljalo sredstva le za krog ekonomsko šibkejših zavezancev.
3. Na podlagi dejansko ugotovljenega dohodka je zagotovljena .tudi realnejša presoja o upravičenosti občanov do določenih pravic
(otroški dodatek, priznavalnine, štipendija ipd.) v primerih, ko se pri ugotavljanju socialnega stanja upoštevajo tudi dohodki iz kmetijstva. Nadalje sistem dejanskega dohodka v večji meri omogoča upoštevanje socialnih razmer z majhnimi otroki, ostareli dela nezmožni ipd), kot to omogoča veljavni sistem, ki temelji na cenzusih katastrskega dohodka, katerega pa v takih primerih ni možno doseči.
4. Sistem obdavčevanja dejanskega dohodka pa ne sme pomeniti odstopanja od načela sedanje ureditve obdavčevanja kmetijstva, ki predpostavlja, da je lastnik dolžan zemljišče obdelati in se zato odmerjajo davčne in druge obveznosti od vsakega zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo ne glede na to, ali se v resnici tako izkorišča ali ne. Ob togem uveljavljanju obdavčitve po dejanskem dohodku bi se lahko posameznik, ki jemlje zemljišče kot obliko naložbe premoženja in ga ne obdeluje in zato tudi ne dosega dohodka, izmaknil obdavčitvi in drugim družbenim dajatvam. Zato bo v takšnih primerih potrebno oceniti možni dohodek na podlagi določenih normativov.
5. V kolikor bi obdavčitev želeli osloniti na individualno ugotovljeni dejanski dohodek, bi bilo potrebno vseh 195.991 zavezancev preiti na letno napoved doseženega dohodka, kar pomeni, da bi vsi navedeni zavezanci za izdelavo take napovedi vodili najnujnejše evidence. Istočasno bi bilo potrebno, da zaradi presoje davčnih napovedi davčna služba vsaj v globalu spremlja pridobivanje in trošenje dohodkov zavezancev.
V primeru, da se davčna služba ne organizira za tekoče spremljanje pridobivanja in trošenja prihodkov, bo tudi kontrola prijav po od-mernih organih lahko slonela le na oceni ali na nekaterih objektivnih kriterijih (kot površina zemljišča, način obdelave, cena pridelkov ipd.) - torej bi se posredno posluževali katastrskih evidenc. ,
6. Obdavčitev po dejanskem zahteva najnujnejše spremljanje in evidentiranje vseh dejanskih pridelkov in stroškov pri kmetijski proizvodnji. To pa samo po sebi zahteva vodenje določenih evidenc, na podlagi katerih davčni zavezanec predloži prijavo.
Od odstotnosti vsakršnih evidenc bi za davčne organe predstavljalo poseben problem vsako dokazovanje vrednotenja proizvodnje, to velja za prodane proizvode kot vrednostenje lastne potrošnje Tudi v kolikor bi bil pridelek količinsko ugotovljen, bi lahko v določenih primerih nastopile težave z dokazovanjem dohodka, saj so občasno tudi težave s prodajo pridelkov (preobilne sadna letina, zato del pridelka oddan kot industrijsko sadje ipd.).
Ob odstotnosti vsakršnih evidenc ali ob vodenju nepopolnih evidenc, bi nastopile tudi določene težave v zvezi z uveljavljanjem oziroma priznavanjem stroškov. Pri tem predstavlja poseben problem priznavanje amortizacije, ko ni izvršnega niti popisa niti cenitev osnovnih sredstev.
Glede na produktivnost v zasebnem kmetijstvu, visoke stroške zlasti amortizacijo kmetijske opreme, ki je pogosto predimenzionirana ocenjujemo, da bo vrsta davčnih napovedi izkazovala negativno stanje, katerega davčni organi ne bodo uspeli izpodbijati.
7. O načinu prodaje kmetijskih proizvodov odloča kmet sam. Različne okoliščine (bližina potrošniških središč) vplivajo na to, ali svoje pridelke prodaja prekp organiziranega odkupa, ali prosto na trgu. Zato bi bili davčnim organom v zvezi s presojo davčnih napovedi dostopni natančni podatki o prodaji pridelkov preko organiziranega odkupa. Medtem ko bi morali z inšpekcijskimi pregledi ugotavljati tudi promet mimo organiziranega odkupa.
8. V skladu z dogovorom skupščin republik in avtonomnih pokrajin o temeljih davčnega sistema se pri obdavčevanju po dejanskem dohodku iz kmetijstva uporabljajo progresivne davčne stopnje. Od davčne politike vsake republike oziroma občinskih skupščin pa je odvisno v kolikšni meri se določi stopnja davčne progresije. Pri dosledni uporabi obdavčevanja po dejanskem dohodku se torej obdavčuje dejansko doseženi dohodek, to je tudi dohodek, ki ga doseže zavezanec z nadpoprečno produktivnostjo dela oziroma sredstev.
9. Kot ne nepomemben naj ob tej problematiki opozorimo še na problem uprav za družbene prihodke. Dejstvo je, da uprave za družbene prihodke v sedanjem obsegu niso sposobne z vso odgovornostjo prevzeti naloge obdavčevanja dejanskega dohodka iz kmetijstva kot edinega možnega sistema. Na to ugotovitev nas navajajo izkušnje z obdavčevanjem samostojnih poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku. S tem pa ne mislimo, da davčnih služb ne bi bilo mogoče tako razširiti in v določeni dobi usposobiti, da bi lahko tudi te naloge zadovoljivo izvajale.
5. PREDLOG MOŽNEGA PREHODA NA OBDAVČITEV PO DOHODKU
Kot temeljno izhodišče predlaganih rešitev je pospeševanje razvoja kmetijske proizvodnje, še zlasti družbeno organizirane ter povečevanje produktivnosti dela preko procesa združevanja dela, sredstev in zemlje in uvajanje temeljnih družbenoekonomskih odnosov na področju zasebnega kmetijstva, ki bodo zagotavljali hitrejši proces podružbljanja kmetijske proizvodnje. Ker veljavni sistem davčnih olajšav ni bil v zadostni meri naravnan na odpravo posledic, ki iz tega izvirajo, bo potrebno pri oblikovanju novega davčnega sistema diferencirano obravnavati individualnega kmeta od združenega kmeta in sicer tako, da se stimulira proces združevanja. Z davčno politiko naj bi onemogočali dohodkovno diferenciacijo, ki ne izvira iz dela, predvsem pa naj bi z drugimi ukrepi preprečevali nekatere pojave odlivanja družbenih sredstev v privatno lastnino. Problemi dohodkovnih razlik, ki nastajajo zaradi vlaganja družbenih sredstev v razvoj zasebnega kmetijstva, se pojavljajo v najostrejši obliki v primerih, ko gre za neorganizirano proizvodnjo ali pa ne pride do uveljavitve ustrezne dohodkovne povezanosti v okviru zadružnih ali drugih kmetijskih organizacij.
Ob tem velja opozoriti, da posledic nastajanja socialnih razlik ne bo mogoče odpraviti le z ukrepi davčne politike, temveč bo za dosego teh ciljev potrebno spremeniti sistem financiranja skupne porabe, predvsem s področja socialne varnosti (sistem prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, kjer se večji del prispevkov določa v pavšalu, torej neodvisno od doseženega dohodka).
Pri odločitvi o ustreznem sistemu obdavčevanja dohodkov kmetijskih gospodarstev je potrebno upoštevati njihovo dohodkovno sposobnost. Primerjava višine dohodkov, ki jih dosegajo v poprečju kmečka gospodarstva s pretežno kmetijsko dejavnostjo, z dohodki v družbenem sektorju kmetijstva in sploh z dohodki z drugimi dejavnostmi, kaže na močno zaostajanje dohodkov v zasebnem kmetijstvu. To ugotovitev potrjujejo celo nekateri podatki o dohodkih usmerjenih kmetij, ki naj bi glede na specializirano kmetijsko proizvodnjo z večjo produktivnostjo le dosegla višje dohodke. Vzroki
takšnega stanja so predvsem v večjih stroških in nizkih dohodki zaradi razdrobljenosti kmečkih posesti, neugodni starostni struktul in nizki produktivnosti.
Glede na raznolikost kmečkih gospodarstev (pretežne kmetiji pretežne kmetije z dodatnimi viri dohodkov iz drugih dejavnost kmetije s pretežnim delom dohodka iz drugih dejavnosti) bi bil potrebno dohodkovno sposobnost teh gospodarstev še temeljit proučiti in glede na razvojne cilje v kmetijstvu temu prilagoditi tu< davčno politiko. .
Večja dohodkovna diferenciacija med kmečkimi gospodarstvi p naši oceni nastaja predvsem zaradi nekaterih vrst specializiran kmetijske proizvodnje, ki ni vezana na obdelavo zemljišč (npr. rej perutnine), ali je vezana na obdelavo zemljišč v manjši meri (np trsničarstvo, drevesničarstvo, gojenje cvetlic, pridelava vrtnin itd.) i glede na'višino doseženega dohodka sploh niso bile obdavčen oziroma niso bile ustrezno obdavčene. Glede na tako različno dohoc kovno sposobnost kmečkih gospodarstev, predvsem pa zaradi nizki osebnih dohodkov pretežnega števila kmečkih gospodarstev ocenju jemo, da bi bilo glede na pospeševanje razvoja kmetijske proizvod nje možno dohodek kmečkih gospodarstev, ki se ukvarjajo s klasiČ nim načinom gospodarjenja, ugotoviti na podlagi vnaprej določeni meril oziroma normativov. Po takih merilih ugotovljeni dohodek n bi bistveno odstopal od dejanskega dohodka. S tem načinom bi zaje v obdavčitev tudi neobdelana oziroma slabo obdelana zemljišča.
Gle.de -na navedene lastnosti posameznih uporabljenih sistemo obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva ocenjujemo, da je primeren i potreben postopen prehod na sistem ugotavljanja in obdavčevanj dohodka. Dohodek kmečkega gospodarstva se naj bi za določen kro zavezancev ugotovil na podlagi dejansko doseženega dohodka, z ostale zavezance pa na podlagi dohodka, ugotovljenega po vnapr« določenih normativih pridelkov in cen kmetijskih pridelkov, venda bi morala biti tudi tem zavezancem dana možnost, da se odločijo z prehod na obdavčitev po dejanskem dohodku, seveda pod pogojeni da vodijo ustrezne evidence.
Sistem obdavčevanja po dejanskem dohodku bi se uvedel za kro zavezancev, ki dosegajo višji dohodek iz vrst proizvodnje, ki niso a pa so le v manjšem obsegu vezani na obdelavo zemljišč kot:
- reja perutnine,
- pitanje govedi in prašičev na industrijski način,
- specializirana proizvodnja sadja in grozdja, jagodičevja, vrtni in podobno.
Kljub določenim možnim poenostavitvam v postopku ugotavljanj dohodka je v teh primerih vodenje evidenc o dohodkih in izdatkih te evidenc osnovnih sredstev neizogibno.
Za ostale zavezance, katerih doseženi dohodek je v pretežni met vezan na obdelavo zemljišč, bi se dohodek ugotavljal vsako lete vendar na podlagi določenih meril oziroma normativov in sicer:
- površina zemljišča in
- katastrske kulture po podatkih iz katastrskega operata,
- vrste in količine doseženih pridelkov, ki jih za določeno ob močje sprejme kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije, ol upoštevanju proizvodne sposobnosti zemljišč,
- tekočih cen glavnih kmetijskih pridelkov in stroškov proizvod nje, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo i prehrano,
- ekonomski ter geografski pogoji; vpliv družbenih naložb, V neposredno ali posredno vplivajo na pogoje pridobivanja dohodk (oddaljenost od prometnih zvez in potrošniških središč, komasacije melioracije, upoštevanje reliefnih značilnosti ipd.), določeni sposeb nim predpisom, s čimer bi se posredno zajemala tudi diferencialn zemljiška renta.
Predlagani način ugotavljanja in obdavčevanja po dejanskem do hodku naj bi zajel le manjši krog zavezancev in sicer tiste, ki v večjef obsegu dosegajo dohodke iz vrst kmetijskih dejavnosti, ki niš vezane na obdelavo zemljišč. Zato 'naj bi se za večino zavezance ugotavljal in obdavčeval dohodek, ugotovljen na podlagi meril oi normativov. Pri ugotavljanju dohodka na podlagi meril in normati vov naj bi se upoštevalo večje število znakov oz. indikatorjev do hodka, da bi se s tem v čimvečji meri lahko približali dejanskem dohodku. Istočasno je potrebno v sistem ugotavljanja dohodka vgrs diti elemente, kateri bi omogočili sprotno prilagajanje ugotovljeneg dohodka dejanskemu dohodku.
Da bi lahko zajemali v obdavčitev tudi rento, ki nastane zarai neposrednih (melioracije) ali posrednih (razvoj infrastrukture, novi urbanih naselij in gospodarskih središč) družbenih vlaganj, bo pi trebno upoštevati v normativih čimveč karakterističnih znakov 1 čimmanjša območja z enakimi ali podobnimi naravnimi, tržnimi i drugimi pogoji, s tem pa naj bi pri obdavčevanju v določeni me zajeli tudi nadpovprečne dohodke.
Z doslednim upoštevanjem teh izhodišč pri določitvi meril ozirorr normativov pri ugotavljanju dohodka bo tudi dosledneje uvelja' ljeno ustavno načelo, da prispeva k zadovoljevanju splošnih družb nih potreb sorazmerno več tisti, ki dosega večji dohodek.
Glede na to, da se bo za večino zavezancev ugotavljal dohodek | merilih, bo ta sistem pospeševalno deloval na povečanje kmetijsl proizvodnje. V obdavčitev bodo zato zajeta tudi neobdelana oziror slabo obdelana zemljišča, ker se bo ugotavljal možni dohodek tudi i teh zemljišč.
Ker izpada dohodka, ugotovljenega po merilih in normativih i radi nekaterih objektivnih vzrokov ne bt> mogoče individualno up števati pri ugotavljanju dohodka, naj bi se taka okoliščina upoštevt z davčnimi oprostitvami in olajšavami. Kriterije za priznavanje da^ nih olajšav zaradi socialnih razlogov naj bi določale občinske ski ščine, ker bi s tem lahko v čimvečji meri upoštevale stanje v obči medtem ko naj bi olajšave v zvezi s pospeševanjem raznih ob združevanja kmetov urejali enotno v SR Sloveniji.
Nov način ugotavljanja dohodka iz kmetijstva bo zahteval ti proučitev in ustrezne spremembe v zvezi z vključevanjem kmeto proces svobodne menjave dela, predvsem pa sočasno spremen-predpisov s področja njihove socialne varnosti.
Ugotavljanje in obdavčevanje na podlagi dohodka bo mogi zaradi predhodnega sprejetja predpisala v novem načinu ugotavl nja dohodka in tehnične izvedbe, izvesti postopoma.
42. člen
Zavezanec za davek iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem b dilu: davek iz kmetijstva) je delovni človek, ki dosega dohodek
- z opravljanjem kmetijske dejavnosti kot lastnik, imetnik pra uporabe ali uživalec zemljišča, ki je vpisan v katastrskem operati stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja dav
- s kmetijsko proizvodnjo iz 45. člena tega zakona.
Čc uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra.
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz prejšnjega odstavka obvestiti davčni organ tudi v primerih, ko te do 1. decembra tekočega leta še niso bile izvedene v katastrskem operatu.
43. člen
Če tvori več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je davčni zavezanec praviloma eden izmed njih, kot predstavnik gospodinjstva.
44. člen
Davek iz kmetijstva se odmerja po dohodku.
Dohodek iz kmetijstva, ki ga doseže zavezanec s kmetijsko proizvodnjo, vezano na obdelavo zemljišča, se ugotavlja po načelih, ki bodo določena s posebnim zakonom.
Dohodek iz kmetijstva, ki ga zavezanec doseže iz gozda, se ugotavlja od vrednosti lesa, odkazanega za posek, skladno z gozdnogospodarskim načrtom in dinamiko njegovega izvajanja. V dohodek se ne všteva vrednost lesa, odkazanega za drva in tudi ne od tistega dela lesa za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo alt obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva, Dohodek ugotovi davčni organ glede na količino lesa in del prodajne cene lesa, ki pripada lastniku gozda po točki b) 1. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, 16-135/75). Podatke o količini in ceni lesa sporoči davčnemu organu gozdnogospodarska organizacija.
Dohodek iz kmetijstva, ki ga doseže zavezanec z določenimi kmetijskimi proizvodnjami, ki niso ali so le v manjšem obsegu vezane na obdelavo zemljišč in dosega s tem.višje dohodke, se ugotavlja po dejanskem dohodku.
' 45. člen
Dejanski dohodek se ugotavlja za davčne zavezance, ki se ukvarjajo z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:
1. z rejo perutnine,
2. s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
3. s farmsko rejo drugih živali, razen čebel in ovac,
4. s specializirano proizvodnjo jagodičevja, vrtnin, cvetja, dreVe-sničarstva, trsninarstva in drugih kultur, ki jih določi občinska skupščina, ter s specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela.
46. člen
Osnova za davek iz kmetijstva je ostanek čistega dohodka iz kmetijske dejavnosti zavezanca. Ostanek čistega dohodka se ugotovi tako, da se:
1. celotni prihodek doseže s kmetijsko proizvodnjo zmanjša za materialne stroške in amortizacijo;
2. ugotovljeni dohodek zmanjša za zakonske in pogodbene obveznosti ter druge dajatve, ki se krijejo iz dohodka;
3. tako ugotovljeni čisti dohodek, se zmanjša za:
- osebni dohodek zavezanca pa 10. členu tega zakona, če mu je delo na kmetiji edina zaposlitev in je na tej osnovi zdravstveno in pokojninsko zavarovan in osebni dohodek delavcev, ki so pri zavezancu v delovnem razmerju,
- osebni dohodek zakonca in drugih družinskih članov, če jim je delo na kmetiji edina zaposlitev in so na tej osnovi zdravstveno in pokojninsko zavarovani,
- sredstva skupne porabe delavcev in družinskih članov v višini in pogojih ter merilih, ki veljajo za delavce v organizacijah združenega dela na področju kmetijstva;
4. po izvedeni razporeditvi čistega dohodka predstavlja preostali znesek ostanek čistega dohodka.        ''• .
Pri zavezancu, ki je obdavčen po dejanskem dohodku se za celotni prihodek šteje dohodek, dosežen z blagovno proizvodnjo in vrednost lastne porabe članov gospodarstva.
Pri zavezancu, kateremu se ugotavlja dohodek po drugem in tretjem odstavku 44. člena, se ostanek čistega dohodka ugotovi po 2. 3. in 4. točki tega člena.
47. člen
Pri zavezancu, ki dosega dohodek po drugem, tretjem in četrtem odstavku 44. člena, se ugotovljeni dohodki seštevajo; ostanek čistega dohodka se ugotovi po'2,, 3. in 4. točki 46. člena.
V primerih, ko se dohodek iz kmetijstva ugotavlja po dejanskem dohodku, se iz dohodka, ugotovljenega po drugem odstavku 44. člena izloča celotni ali sorazmerni del dohodka tistih kmetijskih površin, katerih pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se ugotavlja dejanski dohodek.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiško upravo za družbene prihodke izda navodilo o obsegu in načinu izločanja kmetijskih površin iz sistama ugotavljanja dohodka po drugem odstavku 44. člena. /'
48. člen
Glede priznavanja stroškov in amortizacije se za zavezance, ki se jim ugotavlja dohodek po dejanskem dohodku, smiselno uporabljajo določbe 65. 66. in 57. člena tega zakona.
Razen stroškov po določbah iz prejšnjega odstavka se za stroške kmetijske proizvodnje štejejo tudi:
Zdelo zavezančevega zakonca in drugih družinskih članov v višini poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka kmetijskega delavca v SR Sloveniji, če jim je delo na kmetiji edina zaposlitev, in če obseg kmetijske proizvodnje glede na določene normative zahteva tudi delo zavezančevega zakonca in družinskih članov ter njihovih osebnih dohodkov ni možno upoštevati po drugi alineji 2. točke 46. člena,
- izdatki za občasna dela, če so bili glede na specifičnost kmetijske proizvodnje nujno potrebni za doseganje celotnega prihodka.
Izdatki za osebni dohodek zavezančevega zakona in drugih družinskih članov, ter izdatki za občasna in začasna dela, se priznajo, če je bil zanje plačan davek po odbitku po stopnji, ki jo določi občinska skupščina.
Pri obračunu amortizacije se upoštevajo osnovna sredstva, ki jih zavezanec uporablja pri opravljanju dejavnosti zaradi katere je preu-vrščen na obdavčitev po dejanskem dohodku.
Če se ta osnovna sredstva uporabljajo tudi za druge gospodarske dejavnosti, se pri obračunu amortizacije upošteva sorazmerni del.
Navodilo glede priznavanja stroškov izda Republiška uprava za družbene prihodke v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
49. člen
Stopnje davka iz kmetijstva so progresivne.'
50. člen
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, so dolžni voditi evidence, ki jih predpiše Republiška uprava za družbene prihodke.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko za določene vrste kmetijske proizvodnje iz 45. člena tega zakona za določeno dobo ugotavlja dejanski dohodek na podlagi normativov; vrste kmetijske proizvodnje in dobo ter normative določi Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiško upravo za družbene prihodke.
Če organ za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov ali ugotovitve spozna, da evidence niso v redu in da podatki v njih niso verodostojni, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, ugotovi osnovo za davek na podlagi cenitve prihodkov, oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in obsegu zaposlovanja delavcev ter na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih.
51. člen
Davek iz kmetijstva od dohodka ugotovljenega po drugem odstavku 44. člena tega zakona se plačuje od dohodka zemljišč, ki se jih da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, in.sicer ne glede na to, ali se v resnici tako izkoriščajo, ali ne.
Davek iz kmetijstva se ne plačuje od dohodka zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo.
52. člen
Občinske skupščine priznajo posebne davčne oprostitve oziroma olajšave zavezancem:
V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah zaradi tega manjši:
olajšava se prizna tako, da se dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos;
2. za zemljišča v obmejnem pasu in na vodnih ter naravnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, ter na zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno;
3. zavezancem iz takih hribovitih območij, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebej slabi v primerih, da se obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih;
4. zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah v primerih, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Zavezancu davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, se priznavajo olajšave po 4. točki 52. člena ter olajšave za vlaganja sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ob smiselni uporabi 75. člena tega zakona.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti oziroma do 17. leta, če se šolajo v osnovni šoli, če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe in niso v delovnem razmerju, vendar največ do 26. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske stare nad 60 let in moški stari nad 65 let, ženske v letu, v katerem so rodile, ter druge osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa ali zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50% trajna nezmožnost za delo.
53. člen
Združenemu kmetu, ki je v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združil svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se odmerjeni davek iz kmetijstva, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, zniža za 50%.
Ne plačuje se davek iz kmetijstva za zemljišče, ki ga je zavezanec oddal družbenopravno osebi v zvezi z uveljavljanjem pravice do preživninskega varstva kmetov.
V primerih, ko zavezanci vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene; občinska skupščina lahko prizna posebno olajšavo v višini 20% od odmerjenega davka za dobo 5 let.
54. člen
Če pride na podlagi odločbe državnega organa do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za vsa leta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.
Davek po prvem odstavku tega člena se odpiše tudi, kadar lastnik podari zemljišče kmetijski zemljiški skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti.
Za podaritev po prejšnjem odstavku velja tudi enostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki poda lastnik zemljišča.
Odmerjeni davek iz kmetijstva se od zemljišča, ki ga da zavezanec v zakup organizaciji združenega dela ali kmetijski zemljiški skupnosti zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, odpiše.
55. člen
Davka od kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od: 1. zemljišča pod stavbami in dvorišč, če niso dana v zakup;
2. dvorišč cerkva;
3. zemljišča, na katerih so nasipi, kanali prekopi in jezovi, objekti za potrebe splošnega ljudskega odpora, obrambni, vrbni in drugi zaščitni nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami, plazovi in za osuševanje ali namakanje.
Oprostitve iz prejšnjega odstavka prenehajo, če se zemljišča neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu mora davčni zavezanec naznaniti davčnemu organu.
56. člen
Davka iz kmetijstva so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
1. na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija;
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi;
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Navedene oprostitve se priznajo samo, če za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programi razvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma v občini.
Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste davka po tem členu, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve, predpišejo občinske skupščine.
Začasno oprostitev davka po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloči o zahtevi potem, ko dobi podatke za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.«
OBRAZLOŽITEV:
Zaradi spremenjenega načina ugotavljanja dohodkov iz kmetijstva in novega načina oblikovanja davčne osnove, s predlaganim amandmajem spreminjamo celotno poglavje, ki ureja sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva.
Pri opredelitvi davčnega zavezanca se poleg lastnika, imetnika pravice uporabe ali uživalca zemljišča določa kbt zavezanec tudi samostojni nosilec določene vrste proizvodnje, za katero se uvaja obdavčevanje po dejanskem dohodku in na tej podlagi tudi samostojno sprejema pravice in obveznosti iz take kmetijske proizvodnje. V primeru, ko v okviru gospodinjstva nastopa več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživalcev zemljišča, se omogoča tudi posamična obdavčitev le-teh. S predlagano rešitvijo glede opredelitve davčnega zavezanca je vzpostavljen postopen prehod na obdavčevanja po lastništvu na obdavčevanje po vloženem delovnem prispevku.
Ker veljavni sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva, ki temelji na katastrskem dohodku, ni v zadostni meri upošteval različne možnosti doseganja dohodkov iz kmetijstva, predlagamo prehod na sistem ugotavljanja in obdavčevanja po doseženem dohodku. Dohodek kmečkega gospodarstva se bo za krog zavezancev, ki se ukvarjajo s takšno vrsto proizvodnje, ki je vezana na obdelavo zemljišč, ugotavljal po načelih, ki bodo določena s posebnim zakonom.
Tak pristop omogoča, da se v določeni meri v obdavčitev zajemajo nadpoprečni dohodki, istočasno pa tudi neobdelana ali slabo obdelana zemljišča, ker se bo tudi za taka zemljišča ugotavljal dohodek ne glede na okoliščino, ali so zemljišča obdelana, ali ne.
V zvezi z ugotavljanjem dohodkov iz gozda zadržujemo veljavno ureditev.
Za krog zavezancev, ki se ukvarjajo z določeno kmetijsko proizvodnjo, ki ni ali je le v manjšem obsegu vezana na obdelavo zemljišč in dosegajo z njo višje dohodke, predlagamo uvedbo obdavčevanja po dejanskem dohodku.
Za zagotovitev enotnega pristopa predlagamo, da bi bile z zakonom konkretno opredeljene vrste proizvodnje, za katere se uvaja obdavčevanje po dejanskem dohodku, medtem ko bi bila določitev meril (obseg proizvodnje, iznad katere se uvaja predlagana obdavčitev) dana v pristojnost občinam in s tem v določeni meri omogočena možnost upoštevanja zastavljene razvojne politike do kmetijstva na njihovem območju.
Na predlog Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagamo rešitev, po kateri naj bi bili v obdobju, ko so prizadevanja usmerjena v razvoj ovčereje in čebelarstva, dohodki navedenih dejavnosti izvzeti iz sistema obdavčevanja. Prav tako je na predlog Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagana rešitev, po kateri bi se občani, ki se ukvarjajo s specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, preuvrščali na obdavčevanje po dejanskem dohodku, samo v primeru, ako ne gre za organizirano proizvodnjo z organizacijami združenega dela in zato svoje pridelke prodajajo izven organiziranega odkupa.
Opredelitev celotnega prihodka, dohodka in ugotovitev davčne osnove, kolikor pogoji na področju zasebnega kmetijstva dopuščajo, se približuje rešitvam kot so predlagane pri gospodarskih dejavnostih oziroma ko veljajo v združenem delu. Po predlaganem sistemu se celotni prihodek gospodarstva, ki predstavlja vrednost blagovne proizvodnje in vrednost lastne porabe članov gospodarstva, zmanjša za materialne stroške in amortizacijo. Iz dohodka se pokrivajo zakonske in pogodbene obveznosti, za katere je kot vir opredeljen dohodek (upravne takse vezane na dejavnosti, zavarovalne premije, obresti od kreditov za obratna sredstva in podobno). Iz tako opredeljenega čistega dohodka se pokriva osebni dohodek pri zavezancu zaposlenih delavcev z vsemi obveznostmi iz osebnega dohodka (gospodarski pomočniki), osebni dohodek davčnega zavezanca in osebni dohodki Članov gospodarstva, če jim je delo na kmetiji edina zaposlitev in so na tej osnovi tudi zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovani ter za sredstva skupne porabe. Preostali znesek, tako imenovani ostanek čistega dohodka, predstavlja davčno osnovo.
Na podlagi tako ugotovljenega čistega dohodka bi bilo možno tudi na tem področju postopno uveljavljati ustavno načelo, po katerem ima vsakdo, ki dela na kmetiji in mu je to edini oziroma glavni vir sredstev za preživljanje, na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavec v združenem delu. Zato je tudi postopek ugotavljanja dejanskega dohodka naravnan tako, da se čisti dohodek kmetije deli na osebnij dohodek nosilca dejavnosti, osebne dohodke zakonca in drugih družinskih članov in na osebni dohodek zaposlenih delavcev z vsemi pravicami in obveznostmi iz osebnega dohodka ter na more-
bitni ostanek čistega dohodka kot osnove za odmero davka iz dejavnosti.
Realizacija predlaganega sistema terja predhodno spremembo in dopolnitev predpisov s področja zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja kmetov, zaposlovanja in podobno ter ustrezno dopolnitev družbenega dogovora o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov, ki ga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Splošno združenje gospodarske zbornice Slovenije - zveza obrtnih združenj Slovenije, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in druge asociacije, ki povezujejo posamezne vrste davčnih zavezancev. >
Dokler po predlaganem sistemu ne bo možno v postopku ugotavljanja čistega dohodka priznati osebnih dohodkov zakonca in drugih družinskih članov, se bo delo le-teh priznavalo med stroške v določenem odstotku od poprečnega čistega osebnega dohodka v kmetijstvu zaposlenih delavcev v SR Sloveniji, pod pogojem, da jim je delo na kmetiji edina zaposlitev in da obseg kmetijske proizvodnje zahteva tudi delo zakonca ali družinskih članov. Takšna rešitev pa pomeni le zniževanje davčne osnove, ne pa tudi priznavanja kakršnihkoli pravic iz naslova vloženega dela.
V izogib dvojni obdavčitvi predlagamo, da se dohodek negozdnih površin, ki so udeležene v proizvodnji, za katero se ugotavlja dejanski dohodek, izloča iz dohodka ugotovljenega po posebnem predpisu, v obsegu in na način kot bo to določal podzakonski predpis, ki ga bo izdal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pri ugotavljanju dejanskega dohodka se glede priznavanja stroškov in amortizacije predlaga smiselna uporaba določb, kot veljajo za gospodarske dejavnosti. Razen tega se zaradi specifičnosti kmetijske proizvodnje med stroške priznava delo zavezančevega zakona in družinskih članov ter izdatki za priložnostno zaposlene delavce pod pogojem, da je bil od priznanih dohodkov oziroma izdatkov plačan davek po odbitku. Menimo namreč, da med stroške ni možno priznavati dela oziroma izdatke, od katerih niso bile odvedene vsaj minimalne družbene dajatve.
Amortizacija osnovnih sredstev se priznava po sistemu kot velja za gospodarske dejavnosti. Pri obračunu amortizacije se upoštevajo osnovna sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnji, ki se obdavčuje po dejanskem dohodku. Če se taka osnovna sredstva uporabljajo tudi za druge dejavnosti, se upošteva sorazmerni del.
Amortizacija se bo priznavala le v primeru, če bodo osnovna sredstva na predpisan način evidentirana in to predvsem zaradi ugotovitve njihove dejanske vrednosti, revalorizacije, odpisov in podobno.
Istočasno pa se zavezancu zagotavlja, da bo uveljavljal konkretni obračun amortizacije glede na to, da so lahko izdatki vloženi v osnovna sredstva med zavezanci zelo različni. Način vrednotenja in stopnje amortizacije predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Ne glede na način ugotavljanja dohodka predlagamo sistem progresivnih stopenj, kar je opravičljivo iz razloga, da se pred ugotovitvijo davčne osnove zavezancu zagotovi osebni dohodek, ki podlega le davku iz osebnega dohodka delavcev. Progresivne stopnje za obdavčitev po dejanskem dohodku so določene tudi že v veljavnem zakonu, prav tako pa nas k temu zavezuje medrepubliški dogovor o temeljih davčnega sistema.
Zavezancem, katerim se ugotavlja dejanski dohodek, se nalaga obvezno vodenje evidenc, ki jih predpiše Republiška uprava za družbene prihodke, na podlagi katerih bodo po preteku leta sestavili davčno napoved za odmero davka iz dejavnosti. Evidentiranje prihodkov, zlasti pa stroškov kot odbitne postavke pri ugotavljanju čistega dohodka je potrebno tako pri zavezancih, ki dosegajo dohodek s prodajo svojih pridelkov mimo kmetijske organizacije kot tudi za zavezance pri katerih se prodaja odvija preko organizacij, s katerimi proizvodno sodelujejo.
Izjemoma pa je možno pri ugotavljanju dejanskega dohodka uporabljati za določeno obdobje in za določene vrste kmetijske proizvodnje, normative. Obdobje, v katerem je možno ugotavljati dejanski dohodek, po normativih, vrste kmetijske proizvodnje in normative, bi določil Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiško upravo za družbene prihodke.
V 52. členu so določene davčne oprostitve oziroma olajšave, ki jih občinske skupščine priznajo zavezancem zaradi elementarnih nezgod in drugih izrednih dogodkov, zaradi česar je bil dohodek iz kmetijstva manjši kot tudi za zemljišča, katerih izkoriščanje je bilo omejeno z ukrepom prostojnega organa. Poleg tega so določene oprostitve in olajšave za zavezance iz hribovitih krajev z izredno slabimi pogoji
doseganja dohodka pod pogojem, da so zemljišča obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Posebej so določene socialne olajšave, ki se priznavajo le zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo mladoletne otroke oziroma otroke, ki so na rednem šolanju ter za delo nezmožne družinske člane, pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Opuščene so določbe o olajšavah davka iz kmetijstva za kmete - borce NOV ter za lastnike zemljišč, katerih dohodek ne presega 500 din, ker naj se tudi z davčnim insturmentarijem zagotavlja smotrna obdelava zemlje in naj ne bi bil osebni status posameznika razlog za davčno olajšavo.
OBRAZLOŽITEV K OSNUTKU DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1982
Skupščina občine KAMNIK za leto 1979, 1980 in 1981 ni pristopila k dogovoru o usklajevanju davčne politke. Poleg naše občine, k dogovoru za leto 1979 ni pristopilo še 5 občin, za leto 1980 4 in za leto 1981 ni pristopila k dogovoru le še občina Postojna.
Pri oblikovanju sklepov v zvezi z sprejemanjem dogovora za leti 1979 in 1980 se je izhajalo iz zaključkov javne razprave dokumentov o politiki razvoja občine v teh letih med katerimi je bilo tudi dogovorjeno, da se stopnje davkov ne spreminjajo.
Pri obravnavi osnutka dogovora za leto 1981 se je ocenila, da zviševanje kompenzacijske stopnje davka iz kmetijske dejavnosti od najmanj 5% na najmanj 10% ni v skladu s prizadevanji občine za ravzoj kmetijstva in povečanje proizvodnje hrane. Obvezujoč pristop občin k uvedbi obdavčitve dohodkov iz kmetijstva po dejanskem dohodku pa je bil ocenjen kot preuranjen in je opozorjal na nujnost predhodne spremembe davčnih in drugih predpisov, ki vplivajo na zavezančeve obveznosti. Ker navedene pripombe pri pripravi predloga dogovora niso bile upoštevane, je skupščina sprejela sklep, da se k dogovoru ne pristopi.
Ne glede na dejstvo, da smo imeli v naši občini predpisane stopnje nižje od poprečja v SR Sloveniji smo uspeli zagotoviti več kot zadostna sredstva za financiranje splošne in dela skupne porabe na ravni občine.
Osnutek dogovora za leto 1982 bi v primeru sprejetja povzročil naslednje uskladitve oz. spremembe v občinskem odloku o davkih občanov ter odloku o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve:
1. Odlok o davkih občanov
- občina bi bila dolžna uvesti od osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,50% (sedaj veljavna stopnja znaša 0,10%).
Dogovor za leto 1981 je omogočal sprejetje tega davka po stopnji do 0,50%. Od 60 občin v SR Sloveniji jih je uvedlo davek v najvišji možni višini 54, 2 občini po višji stopnji (Gornja Radgona 0,65%, Slovenske Konjice 0,75%), občina Jesenice davka ni uvedla, 3 občine pa so uvedle stopnje med 0,10% in 0,40%, (Kamnik 0,10%, Radovljica 0,15%, Slovenska Bistrica 0,40),
- stopnje davka od kmetijstva, ki se odmerja od katastrskega dohodka bi se v povprečju povečale za 40% in sicer, kolikor upoštevamo srednje vrednosti v predlaganih razponih (I skupina - 13%, II skupina 9%, III skupina 5%, ter IV skupina 2%). Povečanje stopenj bi bilo po posameznih skupinah v tem primeru naslednje: v I skupini za 44%, v II skupini za 50%, v III skupini za 25%, ter v zadnji skupini za 33%).
- dodatna kompenzacijska stopnja davka iz kmetijstva po kateri plačujejo davek zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju bi se povečala od sedanjih 6% (v ostalih občinah znaša 10%) na 40%,
- za zavezance iz predhodne alineje bi se povečala dodatna stopnja davka na dohodke od gozda od sedanjih 24%, na 45%.
Za ostale zavezance ostanejo stopnje nespremenjene t. j. v višini 30%,
- dogovor bi zavezal občinsko skupščino da po dejanskem dohodku obdavči višje dohodke iz kmetijstva, ki niso oz. so le v manjšem obsegu zajete v katastrskem dohodku.
Vrste kmetijske proizvodnje iz katerih izvirajoč dohodek bi bi! pod pogojem izpolnitve določenih količinskih in vrednostnih cenzusov, obdavčen po dejanskem dohodku so naštete v 7. členu dogovora,
- za zavezance, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo več kot 0,50 ha gozdnih zemljišč se poveča stopnja davka od 0,60-kratnika na 1-kratnik katastrskega dohodka,
- povečala bi se stopnja davka na dobitke od iger na srečo od 10% na 15%.
2. Odlok o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
- črtanje določila v tar. št. 1, ki je omogočalo občinskemu izvršnemu svetu odločati o oprostitvah ali znižanju prometnega davka po splošni stopnji (3%) za prodajo proizvodov na sejmih in razstavah.
- uvedba posebnega občinskega davka od prometa novih ali rabljenih motornih koles s prostrnino nad 125 ccm v višini 4%, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnje pridobitve.
Stopnje davkov iz kmetijskega področja naj bi bile v skladu z določili Zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Ur. list SRS št. 39/81) sprejete in objavljene do 31.3. 1982, da bi veljale od 1.1. 1982 dalje. Stopnje ostalih davkov, vključno z davkom od osebnega dohodka delavcev, pa začno veljati osmi dan po objavi in jih torej zgoraj navedeni zakon ne zajema.
V SR Sloveniji je bil za leto 1982, v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981-1985 v 1982 letu, sprejet družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin. Omenjeni dogovor, poleg ostalih elementov, ki se nanašajo ne samo stopnjo rasti splošne porabe (stopnja rasti dovoljene porabe znaša 15,6%) na način in pogoje usmerjanja dela sredstev, ki presega dogovorjeno raven porabe v občinah, akontira-nje teh obveznosti, itd., vsebuje tudi določila, ki se nanašajo na pogoje in način, ki so jih dolžne občine pri ugotavljanju celotnih izvirnih prihodkov upoštevati. Občine naj bi pri tem upoštevale naslednja izhodišča:
- davek od osebnega dohodka delavcev se upošteva po stopnji 0,50%,
- davki od občanov se upoštevajo v višini, ki bi jo bilo v posamezni občini možno doseči ob doslednjem izvajanju dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 ob najmanj 95% izterjavi davkov (to so t. i. kalkulativni prihodki),
- drugi izvirni prihodki se upoštevajo v doseženi višini. Kolikor bi posamezna občina dosegla manjše prihodke kot se bodo
ugotovili po metodologiji se njena dovoljena poraba ustrezno zmanjša. V primeru, da naša občina ne bi sprejela dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1982 in s tem tudi delno povečanih stopenj davkov, ki so v predhodnem tekstu, navedeni, bi bili njeni prihodki bistveno nižji od tistih, ki bodo izračunani po metodologiji, kar bi pomenilo, da ne bi mogli v okviru dovoljene porabe ustrezno pokriti vseh potreb. Višina občinskega proračuna v letošnjem letu bi bila celo nižja od tiste iz preteklega, t. j. leta 1981, ko je po izvršenem rebalansu znašala v celoti 103.000.000 din. Vzrok za izpad dela prihodkov, bi bilo neupoštevanje predlaganega teksta dogovora.
Po oceni bi izpad znašal približno 11.300.000 din (7.$00.000 din iz naslova davka od osebnega dohodka delavcev, ca 4.070.000 din iz naslova davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku od negozdnih površin, ter razlika iz ostalih navedenih virov). Višina izpada bi bila še višja, če bo osnova za izračun kalkulativnih prihodkov od davka od osebnega dohodka delavcev izračunana za celo leto 1982 in ne od datuma uveljavitve dalje, in sicer še za 3.300.000 din..
Osnutek dogovora je bil obravnavan tudi na sestanku predstavnikov izvršnih svetov občinskih skupščin ljubljanske regije dne 18. 1. 1982, kjer je bil osnutek dogovora načelno sprejet z naslednjimi bistvenimi soglasno sprejetimi pripombami:
Ad 3. člen - 95% izterjavo davkov je nerealno pričakovati. Predlaga se, da se ta odstavek spremeni in predlaga novega. Nova stopnja naj bi bila poprečna stopnja dosežena v SR Sloveniji v letu 1981, povečana za 1 odstotek.
Ad 23. člen - v zadnjem stavku tega člana naj bi besede »izključno« nadomestili z besedo »predvsem«
- istočasno so bili usklajeni tudi predlogi novih davčnih stopenj, ki •se nanašajo na obdavčevanje iz kmetijstva.
BELEŽKE: