CENA 20 lir, TRST IS. nov. 1911» LETO ČETRTO številka 192 PoStntna plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo OPOZORILO ! Spričo nove ureditve izvoza Primorskega dnevnika in os.alih listov Založništva tržaškega tuka v cono B, Jugoslavijo in v inozemstvo sploh, je nastala v zvezi s carinskimi in klirinškimi pristojbinami ter večjimi prevoznimi stroški potreba, da se povišajo cene naših listov. Ustrezno novim stroškom za vsako izmed najedenih po-ručij veljajo, za «Ljudski tednik» naslednje nove cene: V Jugoslaviji: V coni B: izvod IS din izvod 12 din mesečno 60 din mesečno 48 din UPRAVA Z razredno zavestjo naprej ! (Foto Magajna» JESEMSJKO JUTRO V nedeljo 13. t.m. je bila r.a stadionu «1. maj» 1. sindikalna konferenca za obnovo tržaških razrednih sindikatov. Udeležilo se je je veliko število delavcev iz vseh tovarn in podjetij, čeprav se je pred vhodom na stadion zbrala skupina znanih Vidalijevih aktivistov, da bi delavcem preprečila dohod kar pa ji ni uspelo. Tov. Petronio je poročal o stanju v Enotnih sindikatih in o življenjskih pogojih delavcev in kmetov v coni A, mnogi delavci so govorili o položaju v tovarnah in podjetjih, nato pa je bil izvoljen osrednji akcijski odbor. Sindikalna konferenca je pokazala vse zle po-sledice kominlormistične politike v Enotnih sindikatih, razkrinkala sedanje sindikalno vodstvo in dala pobudo za resnično s.inaUalno delo v interesu vseh delavcev, ne pa ozne klike komin-forfnistov, katerim so interesi delavcev le postranskega pomena. Zato bo ta konferenca pravi mejnik v sindikalni zgodovini tržaškega delavstva. Pomenila bo preokret iz sindikalnega mrtvila k dejavnosti, h krepitvi delavske zavesti, k zaupanju v lastne moči, Kominformistična politika v sindikatih je popolnoma razorožila tržaški proletariat pred kapitalisti. Najhujša posledica te politike je pasivnost velikega dela delavstva in zadnji čas je, da se napravi tej pasivnosti konec. Pred delavstvo se postavljajo vsak dan novi problemi, ki terjajo rešitev: zvišanje mezd, draginjske doklade, tovarniški odbori, vprašanje delavske mladine in še nešteta druga vprašanja. Ze kratek pregled v nekaterih strokovnih zvezah in podjetjih nam nudi žalostno sliko sindikalnega razsula. Kovinarji so vedno bili hrbtenica delavskega gibanja v Trstu. Danes ni njih stroka sposobna izbojevati nobene večje zahteve. Sestajajo se plenumi za plenumi, z drugega odlagajo rešitev vprašanj na drugega, dajejo vodstvu nalog naj vprašanja reši, toda vse os'aja le pri starem in vsa ta namišljena dejavnost je le pesek v oči delavcem. Vodstvu niti ne uspe več, da bi jih mobiliziralo. V železarni ILVA je bilo iuouvaijio življenje pred resolucijo zelo živo, sedaj spi. Kjer Je bil prej na pr.mer pododbor delavnice, je sedaj komaj kak zaupnik, ki mu ne «spe niti poprati članarine. Malokdo sprejme sinuikaljie naloge, članarin zberejo na mesec komaj za 10.000 lir namesto 40.000 lir kot prej. V tovarni strojev, kjer je nad 2.000 delavcev in nameščencev, in ki je bila nekoč prava trdnjava tržaškega proletariata, je zelo malo članov Enotnih s.nuikaiov akiivnih, članarino pa jih plačuje te do 40 odst. V po., jet ju Kozmann je bilo svojčas vseh 180 dela.cev včlanjenih v Enotnih sindikatih, sedaj jih ni niti polovica in obe smoikaini organizaciji ?e morata posluževati gospodarja, da odteguje delavcem sindikalno članarino ou mezd. V tovarni si rojev se celo dogaja, da sami sindikalni voditelji nagovarjajo aeiavce, naj delajo nadure, ker imsjo slabe mezde. Pasivnost se opaža tudi pri tiskarskih delavcih, novinarski sinoma! sploh ne ueiuje, sinvi«al prosvetnih ueiavcev so izključili iz zveze ES, češ da je nacionalističen. Nič uoijši ni položaj med pristaniškimi delavci, ki so bili pred resoiuiujo zelo aktivni in so aaii mnogo žrtev v vseh borbah za ohranitev priuobuev ijuusue revoiucije. Tudi tu odbijajo delavcem sinuuva.iio članarino od mezd. Sindikat pomorščakov spioh ne de.uje-V sindikatu pekovskin delavcev so razpu tlli upravni odbor, kar je vse te delavce silno razočaralo. Nekdaj jih je bilo včlanjenih 500 v Enotnih sindikatih, le trije v Delavski zbornici. Se-jih zbobnajo na svoje plenume komaj kakih 100. Sindikat železničarjev tudi spi, od 300 članov jih plačuje članarino komaj krkih 30. Pri me t-nem podjetju Acegat niso mogli izvesti pred kratkim niti stavke. O sindikaru granuenih delavcev ni ne duha ne sluha, čeprav je štel pred objavo resolucije okoli 4000 članov. Kmetijska strp-jv-na zveza in zveza malih kmetovalcev tudi ne kažeta nobene aktivnosti. Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti vse stroke in večja podjetja. Ze teh nekaj primerov nam kaže, kam je privedla kominformovska politika Enotne suiuikaie jn kakšne ntp.cccnijive ds.uge je napravila tržaškim kapitalistom. Zala pa ni mogel zavestni del tržaškega proletariata več držati križem rok. Ra/reuni sindikat se mora obnovili, delavcem je neba vrniti vero vase, vrniti razredno in sindikalno zavest. Odločnost zavednih delavcev pa ni po &akiu Koiuuiiorinibioiii. Zato kričijo, da hočejo ti ueiavci un.nevati sindikat, ustanavljati novega, cepiti delavske vrsve, kakor je to že svojcas ueiaia Delavska zbornica po naročilu delodajalcev, itd. V-i ti očitki pa kažejo le šibko stran kominformisiov. Se nedolgo od tega so v svojem časopisju trdili, da gre vse prav, da ni nikamih napak, da so se Enotni sindikati z izključitvijo «na-tona-listov» in «trockistov» okrepiti, da ni bilo delavstvo nikoli tako s.ožno in eac-tno. Dejavnost zavednih delavcev pa Jih je prisilila, da »o zadnje čase začeli sklicevati številne sindikalne sestaa-ke, da se je Vidaiijeva traktija zacei* zan.uuli •za sindikate, oa so javiti kampanjo za včlanjevanje v ES in nov kongres. S4.,.ičo te ae„a,j4a vprašanje odmoso> evropskega zapada dQ nove kitajske republike. Nemškemu vprašanju posveča ameriška diplomacija največjo pozornost in Prerez skozi vso njeno delovanje na tem pouročju dokazuje, da je namen ZDA narediti iz zapadne Nemčije s pomočjo sva jih agentov, ki sestavljajo zapadna nemško vlado, steber «mai šali zdrsne Evrope» s točno določenimi nalogami za bodočnost. V zasledovanju tega svojega cilja je ameriška diplomacija ne-zprosna in gluha za vse, čeprav ponižne, ugovore svojih evropskih vazalov, predvsem Francije, kj gleda z razumljivim nezadovoljstvom ur strahom na rast novega nemškega nacizma pod okriijejn ameriške diplomacije. Iz skopega in kratkega zaključnega uradnega sporočila ter delno iz neuradnih izjav se da razbrati, da je v tem smislu ameriška diplomacija na pariški konferenci da segla nov usper. nad svoj ini vazali s tem, da ji je uspelo ih k ti-, ratj ostalima dvema svojo nemško politiko. Ameriški in nemški Adenauerjev imperializem sta dobila pa polno zadoščenje, proti kateremu obstaja edino le še formalni ugovor francoskega zunanjega ministra Schumana, ki pa bo odpadel v nekaj dnevih, ko bo vladna večina v parlamentu dala zaupnico vladni zunanji politiki do Nemčije. Najvažnejša točka, v kateri so prodrl; Nemci in seveda pa-eko njih Amerikanci, jo takojšnje popolno prenehanje uničevanja nemške voj. ne industrije. Prav tako bosta ostali v polnem obratovanju industriji gumija in sintetičnega bencina, ve-Kkanake ieMamc Tyssen pa, za «Tako, otroci, to Je vaš novi očka...» (OeMterrelcliische Zeitung) katerih razrušitev si je posebno prizadevala Francija, in ki samo proizvajajo dva milijona to« jekla na leto, bodo svojo produkcijo še svignile Tako bo Nemčiji dovoljeno proizvajati 14-15 m-lijanov ton jekla na leto namesto dosedanjih 11 milijonov ton, Adenauerjeva vlada Pa je bùa pri tem toliko «velikodušna», ; morali v svoji «demokratičnosti» priznavati vsaj enakopravnost slovenskih šol z italijanskimi, kjer imajo te n. pr. po dve učni moči na Kat ina ri za 22 otrok, na Proseku za 19, v Devinu pa za 2§ učenceu. Borba za slovensko šolstvo se, žal, mora voditi ne le proti imperialistični anglo-ameriški vojaški upravi ter reakcionarni mestni občini, temveč tudi proti kominfor-mistom, ki t'edno bolj odkrito kažejo svojo šovinistično Unijo. S svojim razdiralnim delom so kommformisti ohromili akcije šolskega odseka pri SHPZ za ustanovitev slovenskih šol v miljskih hribih. Prav tako jc njihovo delo, da je moral prenehati tečaj za žensko obrt. Za ta tečaj je vladalo med našimi dekleti veliko zanimanje m prvo leto ga je končalo 36 gojenk. Da je bil tečaj uspešen, nam potrjuje dejstvo, da je ASVZZ poslala mnogo izdelkov na mednarodno razstavo v Pariz. Marinina skupina v AS1ZZ pa je po resoluciji odrekla tečaju prostore ter tudi obdržala inventar in s tem preprečila nadaljevanje tečaja, ki je prvo leto pokazal tako velike uspehe. Te žene Pa so tudi, dosledne v iz- vajanju «patrimonio del partito», zadržale tudi izdelke gojenk, kar dokazuje samo njihovo podlost. Da je otroški vrtec v Vìcolo Ospedale tudi žrtev kominfomnstov in da sedaj mestni predšolski otroci nimajo svojega dnevnega zavetišča, je delo bivše fašistke Pa-gnaccove in njej podobnih, kakor so tudi denunciacije zavednega slovenskega učiteljstva njihove zasluge in prav zaradi teh je bila učiteljica Trošt Klavdija odpuščena iz službe in izgnana iz cone A. Tudi širjenju viladinskega čtiva kominformisti nasprotujejo. V preteklosti je to vršila VU, ki je pregledovala po šolskih torbicah, ali ni kje med zvezki in knjigami skrit «Ciciban» ali «Pionir». Letos pa jim v tej šovinistični gonjt pomagajo kominformisti. Tečaj za žensko obrt smo že omenili. Prav tako je organiziral enoletni trgovski tečaj, ki j.e obsegal slovenščino, knjigovods/tvo, stenografijo, trgovinslvo in trgovsko ra-čunstw>. Tečaj je absolviralo 15 gojencev. V lanskih počitnicah je šolski odsek organiziral in. vodil jezikovno počitniško kolonijo v Metliki, kamor je poslal vse otroke, ki slabo obvladajo slovenščino, odnosno one, ki so se pripravljali za prestop iz italijanske v slovensko šolo. Prav tako je v času šolskih počitnic skupno z Dijaško Matico organiziral počitniški tečaj za dijake- s popravljalnimi izpiti V lanskih počitnicah je poučevalo v tem tečaju 14 profesorjev 94 dijakov, v letošnjem pa 21 profesorjev 100 dijakov. Za povezavo med šolo in domom ter Za uspešnejše vzgajanje otrok pa obstajajo roditeljski sveti. Zal, tudi delovanje teh, ki se je v prvih povojnih letih izkazalo kot uspešno, je kominformizem oslabel. Zato se je šolski odsek močno naslonil na prosvetna društva, ki so kot čuvar slovenske kultur,; v strojem kraju dolžni voditi brigo tudi o šolskih vprašanjih, posebno ’ažno je da stopimo v obrambo svojih narodnostnih pralne, ko slišimo lake izjav» ] kot jo je de’ v občin tkem svetu mUjski komin, -" m:», ,'ni ’.u Šolski odsek pri SHPZ se je trudil, da pravilno oceni pri starših prednosti študija na gimnazijah ter dosegel, da se je k sprejemnemu izpitu za prvi razred priglasilo 300 učencev, tako da ima gimnazija v prvih razredih tri paralelke vore, so se pričeli pripravljati po okrajih za volitve. Po plenumu Osvobodilne fronte Slovenije so dobile priprave za volitve še širši razmah. V vseli krajevnih odborih so bili sestanki množičnin organizacij, na katerih so se pogovorili o bodočih volitvah in o kandidatih za nove odbore. V večini vasi so bili že tudi zbori volivcev, na katerih so ti kritično pretresli delo krajevnih odborov in nove kandidate, ki sq jih predlagale množične organizacije. Tako je biio po Sloveniji in vseh republikah FLRJ, kjer bodo volitve konec novembra in decembra za krajevne ljudske odbore, razen v ljudski republiki Hrvatski, kjer so se volitve že izvršile. Kandidati bodo izvoljeni na splošnih, enakih, direktnih in tajnih volitvah. Vsi državljani FLRJ, ki so izpolnili 17 lete» starosti. Imajo aktivno in pasivno volivno pravico. V stari Jugoslaviji ženske niso imele volivne pravite, prav tako tudi ne mladina od 18-21 let. Plenumi ljudskih odfoorpv bodo stiskalnice ter velike mehanične delavnice. Ker bodo v Zenici porabili vsako sekundo 5 kubičnih metrov vode, grade posebne shrambe za vodo in veliko postajo s črpaiKami. Samo en delavec bo kontroliral dovajanje vode k vsem napravam. Po dveh letih so zgradili novo naselje 20 enonstropnih delavskih hiš. Sedaj grade naselje za 242 družin in 1.000 samcev. Za rudnik grade 20 zgradb za 60 družin in 500 samcev. Vrednost teh stavb znaša 200 milijonov dinarjev. V nekaj letih bo Zenica največje mesto v Bosni in Hercegovini^ Vse to, kar danes 'grade in kar bodo še zgradili v Zenici do konca prve petletke, je samo prro poglavje drugega dela zgodovine Zenice, ki ga piše ljudstvo samo. V drugi in tretji petletki bodo zrasle nove naprave Železarne in nove stanovanjske četrti, da bodo popolnoma izginili tudi zadnji sledovi suženjske preteklosti. Tekmovanje za Dan republike Rudarstvo v Jugoslaviji ima letos velike naloge. Risinilci premoga morajo radostiti potrebam industrije in prometa po premogu; rudniki barvastih kovin pa morajo dvigniti proizvodnjo, da lahko izvažajo rude v inozemstvo, Tako ko dobila FLRJ zato stroje, surovine in industrijske naprave. Ne bo več treba izvažati žita in drugih živil, ki jih doma potrebujejo. Borba za izpolnitev velike letošnje planske naloge v rudnikih je dobila svoj poln razmah ob koncu julija, ko je zjiani rudar iz. Breze Alija Sirota-novič dosegel svoj prvi rekord. Z ustanavljanjem brigad, ki so tekmovale po tem sistemu, se Je znatno dvignila proizvodnja, kar je pripomoglo mnogim rudnikom, da so že izpolnili svoje planske naloge. Doslej je po vsej državi izpolnilo svojo plansko nalogo že 14 rudnikov. Do Dneva republike pa se bodo kolektivom teh rudnikov pridružili še drugi delovni kolektivi. Rudniki barvastih kovin so izpolnili do konca oktobra 80 odst. svojega letnega proizvodnega plana. V Trepči so razglasili 370 rudarjev in topilničarjev za udarnike po tekmovanju v tretjem tromesečju tega leta. železarna Guštanj je izpolnila svojo plansko nalogo 10. novembra. Kot prvi oddelek železarne na Jesenicah je izpolnil svoj plan oddelek, kjer izdelujejo šamotno opeko. Na Jesenicah bodo imeli na Dan republike velik praznik. Takrat b* pričela prvič obratovati nova valjarna debele železne pločevine. Preteklo soboto se je pri-družil zmagovitim kolektivom tudi oddelek jeklarne v železarni Store, ki je izpolnil svojo plansko nalogo. Isti uspeh so dosegli tuefi v vareški železarni, v Sisku in smederevski železarni. izvolili izvršilne ljudske odbore, ki oodo izvrševali funkcije državne oblasti. Ljudski odbori si predpisujejo neodvisno svoje statute, svoje proračune in gospodarske načrte. Oni vodijo krajevno gospodarstvo, gradnje in upravljajo z javno imovino. Razen tega se ljudski odbori bavijo z razvojem kulture in vz.go-jc na svojih področjih, z zdravstveno zaščito in socialnim zavarovanjem. Zadnje volitve v ljudske odbore so bile leta 1947. Danes je v celi FLRJ 151.313 članov ljudskih odborov, od katerih jih jc 40.000 članov KPJ. Ljudska fronta bo kot splošna politična organizacija ljudstva tudi na teh volitvah imela važno vlogo. Zborom volivcev je predlagala za kandidate tiste delavce, ki so se odlikovali na raznih področjih dela, novatorje, najboljše aktiviste itd. Volivci bodo izbrali na volitvah ljudi, ki bodo lahko v polni meri izvrševali svojo odgovorno dolžnost in kazali jugoslovanskim ljudem pot naprej. V Sloveniji črpajo nafto iz domače zemlje s sodobnimi tehničnimi pripomočki. Pred vojno so 'e izčrpali samo po 280 do 380 ton na leto. Zato so pa uvažali ameriško nafto, bencin in petrolej. Danes priteče Iz bogatih podzemeljskih nahajališč nafte v Jugoslaviji na tisoče ton na leto, več kot v vseh dvajsetih letih pred vojno. Na sliki vidimo vrtalni stolp v Prekmurju. V sredi stolpa Je vrtalna cev, ki jo s škripcem spuščajo v globino. , po potrebi tudi 2.080 metrov pod zemljo. Priprave za volitve T ljudske odbore po vsej FJLItJ Zadnje borbe mladinskih brigad na Avtocesti Adamič bo napisal knjigo o Jugoslaviji Na Poljskem niso hoteli zaostajati KRONIKA Znani ameriški književnik Louis Adamič je napisal članek v list «Trend; and Tides» o svojih vtisih, ki jih je dobil pel obisku v Jugoslaviji. V članku pravi med drugim tudi tole: * ■Jugoslavija je sredi velikega gradbenega poleta. Ljudstvo navdušeno dela in ni sledov o nemirih, o katerih toliko pUe tuji tisk. Sprehajal sem se po gozdovih, vaseh in mestih, vzpenjal sem se ua planine. Povsod je ljudstvo napisalo gesla. Po h.iah in tovarnah je mogoče brati: «Delo je najboljši odgovor na obrekovanje proti tor. Tilu in nati državi«, ■Prvič v svoji zgodovini delamo za-see. Ko sem se sprehajal po gozdovih, sem nekoč opazil na stari bukvi ime «Tito», ki je bilo vrezano v les pred nekaj leti, vsekakor med vojno», «V Jugoslaviji sem imel vse možnosti, seznaniti se z jedrom spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Postalo ml je popolnoma jasno, da je spor med Titom in Intormbirojem velikanskega pomena za nas in napredek na svetu. Zato sem se posvetil proučevanju tega spora In začel razmišljati, da napišem knjigo o tem. Knjiga bo izšla v začetku prihodnjega leta z naslovom aTltoa In bo imela nekaj 100 strani». ■Stalin ima zelo malo spoštovanja do malih narodov. Ne zaupa v napredne sposobnosti narodov. Zaupa samo v ruski narod. To Je ena izmed temeljnih razlik med Stalinom in Titom. Tako med vojno, kakor tu« po njej, sl je Kremelj prizadeval, da bi z agenti NKVD zadušil jugoslovanske oblike revolucije, ki jo Je vodil Tito, da bi jih zamenjal s striktno ruskimi metodami, s takimi, ki Jih uporabljajo v Bolgariji, na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, na Češkoslovaškem in v Albaniji. Politika sovjetske vlade Je dobila osvajalni značaj. Nasprotno s tem pa žele Tito In jugoslovanski komunisti, ki zaupajo v napredne zmožnosti pri vsakem narodu, ki zaupajo, da bodo vsi narodi krenili v smer socializma, da bi ustvarili take socialistične države, ki bodo imele trdne medsebojne politične, gospodarske in kulturne odnose, ki bi morali temeljiti na socialističnih načelih medsebojne pomoči in spoštovanja potreb in sposobnosti vsakega naroda. To je druga koncepcija, povsem nasprotna tisti koncepciji o državi, nad katero gospoduje tajna policija in tisti, po kateri imajo velike ta bolj razvite države pravico izkoriščali male ta slabše države». Tudi vrhovi poljskih Informbirojcv-cev niso hoteli zaostajati v protijugoslovanski gonji. Zato so uprizorili pred vojaškim sodiščem v Katovicah v dneh od 4. do 9. septembra proces proti predstavniku jugoslovanskega prometnega ministrstva na Poljskem Miliču Petroviču, ki so ga obtožili «gospodarskega in političnega vohunstva na Poljskem». Na podlagi izm'š-ijenih in za lase privlečenih obtožb, je vojaško sodišče obsodilo Miliča Petroviča na 14 let ječe. Ze vnaprej pripravljeni katoviški proces se Je razvijal po že znani določeni šabloni. Izmišljena obtožba pravi, da je Milič Petrovič baje po naročilu funkcionarjev jugoslovanske, ga poslaništva v Varšavi in jugoslovanskih predstavnikov na Poljskem «zbiral tajne informacije gospodarske in politične narave, organiziral vohunske mreže na Poljskem In razširjal propagandne brošure, da bi pripravil ugodna tla za vohunske In diverzantske akcije proti ljudski oblasti na Poljske««». Cilj te za lase prlvlečne obtožnice je bil, da bi Jugoslovanske diplomatske in druge predstavnike na Poljskem prikazali kot vohune, jugoslo. vanska predstavništva pa kot vohunske centrale. Poljski propagandni a-parat je obesil ta proces na veliki zvon. Glasilo poljske združene delavske partije «Tribuna lidu» si Je prizadevala ta proces povezati s procesom v Budimpešti. Jugoslovanski predstavniki, ki so jih v oktobru izgnali iz Poljske so dali o tem procesu izjave. Tako pravi med drugim bivši svetnik veleposlaništva Ante Rukavina: ■Prvič, provokator Petrovič trdi, da sem ga po resoluciji Informbiroja povabil na veleposlaništvo v Varšavi in ga prisilil podpisati izjavo proti resoluciji. Jaz pa sem nastopil službo v veleposlaništvu 1. septembra 194S, torej dva meseca po resoluciji. Petroviča pa sem prvikrat videl in se seznanil z njim konec leta 1940. Drugič, drugikrat sem videl Petroviča julija 1949, tretjič in zadnjič pa avgusta 1949, nekaj dni pred njegovo aretacijo. Petrovič je prišel na veleposlaništvo in se pritožil, da ga izzivajo organi uprave varnosti, in da mu vojvodska milica v Katovicah ne da vizuma, da bi se vrnil v domovino. Rekel sem mu, naj znova posreduje pri poljskih oblasteh v Katovicah, da bi mu dale vizum in obvesti poslaništvo v Varšavi, če bi mu Poljaki še ne, hoteli dati zaprošenega vizuma. Glejte, takšno je v resnici «vohunsko delo» Miliča Petroviča In njegovi stiki z menoj». Bivši trgovinski svetnik na Poljskem Vladimir Saičič je Izjavil: uNovembra 1947 sem prišel na Poljsko kot gospodarski svetovalec veleposlaništva FLRJ ter bil veren tolmač teženj in želja svoje vlade: z bratsko in demokratično Poljsko raz- Življenje madžarske manjšine v Sloveniji Na ozemlju Slovenije je bilo pred ] lali pred vojno. Kmalu pa so jih vojno naseljenih 14x00 Madžarov, spoznali in na njihova mesta izvo-kl jih je stari režim preganjal in lili poštene delovne ljudi. zapostavljal. Brezposelnost, ki je bila v tem času po vsej državi, je bila tod še bolj izrazita. 3.000 Madžarov je moralo zaradi tega zapustiti svoje domove in oditi v tujino. Po osvoboditvi se je stanje madžarske manjšine docela izpreme-nilo. Zajamčena jim je bila enakopravnost in brezposelnost je izginila. Večina jih je danes v Prekmurju zaposlena pri podjetju za črpanje nafte in pri gradbenih podjetjih. Vedno znova se prijavljajo novi in odhajajo v produkcijo. Zlasti so se člani madžarske narodne manjšine dobro izkazali na naltinih poljih. Madžarska narodna manjšina ima svoje zastopnike v krajevnih odborih. V začetku so se v njihove odbore vrinili Izkoriščevalski elementi, ki so hoteli nadaljevati s svojim razdiralnim delom med ljudstvom, kot so to de- Madžarska narodna manjšina ima v Sloveniji li šol. V njih poučujejo vse predmete v madžarskem jeziku. Lani je bil odprt en razred gimnazije v madžarskem jeziku, le-tos pa še nadaljnji trije. Letos so odprli tudi večerno gimnazijo, ki jo obiskuje od 26-30 ljudi. Preko zime bodo v vseh krajih izobraževalni tečaji. Razne knjige in brošure dobivajo v svojem jeziku iz Novega Sada. Vsaka vas ima knjižnico. Veliko pažnjo posvečajo na kultumo-prosvetno delo. Ustanovili so 5 kul-turn o-umetniških društev, imajo svoje folklorne skupine itd. Madžarska manjšina danes doživlja skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi lepše čase, kot kdaj koli prej v zgodovini. Nepopustljivi so v borbi za socializem. Obširna melioracijska dela v letošnjem letu v FLRJ Letos so bilj v Jugoslaviji velika melioracijska deta, predvsem na Hrva takem, kjer so bila leto« 20krmi večja kot lani, in ob Skadr-skem jezeru. N« Hrva takem bodo z izvršitvijo teh del pridobili 6o konca petletke okrog 103.000 ha nove orne ze*nlje, zemljo pa bodo izboljšali na površini 22.000 ha. Na Jonskem jjolju, kjer bodo pred poplavami zavarovali 100.000 ha, so letošnji plan dosegli s 103%. Tudi plan za dela na Jelas polju, Jcjer so že letos pomladi uredili 600.000 ha riževih pol}, je bli letos prekoračen. Obsežna so bila dela za melioracijo kraških polj v Dalmacji. Glavna dela so'bila letos na Sinjskem polju, Morlačkom polju in Nadin-skem’ blatu. S popolno melioracijo kraških polj v Dalmaciji bodo pridobili 30.00Ò ha zernlje, kjer bodo uredili vinograde, sadovnjake ter pridelovali industrijske rastline in žito. Tudi na skrajnem severu LR Hr-vateke v Baranji uspešno napredujejo melioracijska dela Ob Donavi bodo pridobiti »a obdelovanje okrog 9500 ha najplodnejše zemlje, hkrati pa bo odstranjeno leglo malarije, ki ogroža tudi stanovalce bližnjega Osijeka. Zato se brigade Ljudske fronta iz Osijeka stalno udeležujejo melioracijska» del v Baranji. Dela za izsušitev Skadrskega jezera so se začela Žele pred tremi meseci, Navzlic temu bo letošnji operativni plan v celoti izpolnjen. Ze prva izmena frontna» brigad je zgi-adila velik del obrambnega nasipa vzdolž reke Morače. V ta nasip so brigade prve izmene vgradile 59.000 kubičnih metrov zemlje in pripravile velike količine ilovice in kamenja za oblaganje nasipa. Druga izmena, ki je začela delati 1. oktobra, je z enako vnemo nadaljevala delo. V oktobra so frontovel vgradili nadaljnjih 27.000 m3 zemlje v nasip, obložili so s kamnom nad 1500 m2 nasipa, z ilovico pa 2500 m2. Tako so graditelji na obrambnem nasipu izvršili v treh mesecih 98% zemeljskih del. Se ta mesec bodo nasip v celoti obložili z ilovico in kamenjem. Hkrati so začeli gi-aditi most čez refco Moračo. Pri gradnji tega mostu so doslej izvršili še 75% name-ravanih del. Se pred nastopom visoke vode so zgradili stebre za most, ki ' bo dolg 310 m. Cez ta most bodo postavili Ur, da bodo lahko hitreje dovažali kamenje za gradnjo prvega nasipa v samem jezeru južno od Piavnice. Tudi na drugi strani jezera so uredili velik kamnolom in že dovažajo kamenje za gradnjo poskusnega nasipa r»a plitvini jezera. V albanski vojski se nadaljujejo aretacije. V neki artilerijski brigadi v Elbasanu so aretirali celo skupino vojakov, ki so se pripravljali na beg v FLRJ. Poleg drugih so bili aretirani in takoj obsojeni zastavnik Ftamis Krusi na 20 let, vodnik Falk Teše na 10 let in Hasan Carni na 5 let. Ramis Je član partije in se je v osvobodilnem pokretu udejstvoval od leta 1943. Albanci so Izgnali tudi 26 jugoslovanskih družin. Pred odhodom so bile podvržene vsakršnim maltretiranjem. Vzeti niso smele seboj ničesar drugega kot ročno prtljago. širiti in poglobiti gospodarske stike in storiti vse, da bi bili ti stiki kar najbolj prisrčni, čim boljši in čim koristnejši za obe demokratični deželi, Z najvišjimi poljskimi voditelji sem izmenjaval mnenja in izkošnje o tekočih problemih, o tekočem delu, dajal sem in dobival potrebne in u-strežne podatke In če je takšno delo vohunsko, tedaj zaradi tega ni treba obtoževati skromnih In neznanib nameščencev, od katerih nisem nikoli ničesar zahteval, marveč najvišje voditelje, namreč tiste, ki dvigajo zdaj največ prahu in hrupa, da bi J'h «starejši brat» čimbolje opazil kot zveste in vdane. Res je, da sem obiskoval poljske tovarne in poljske delavce, navezoval slike s poljskim kmetom, in sicer vedno z znanjem poljske vlade In vedno z istim ciljem, kar najbolj spoznati poljsko ekonomijo In možnosti, da bi se trgovinska izmenjava in gospodarsko sodelovanje med našima dvema deželama povečala. Drugib ci- Iladlna, to so pionirji bodoče sociali-lične industrije v Jugoslaviji. Vedno eč mladincev je zaposlenih kot kva* ficirani delavci na borbeni fronti eia. Na sliki vidimo mladinca, ki de-> na stružnici v mladinski tovarni ■Jedinstvo» Uev jugoslovanski predstavniki nikoli niso imeli in poljski voditelji so to dobro vedeli. Čudni» je, da nam informblrojevska obtožba očHa, da smo netili mržnjo proli ZSSR. Na Poljskem Je precej ljudi, ki nič kaj ne ljubijo Rusov. Mi smo se v glavnem sestajali In pogovarjali s poljskimi vodilnimi ljudmi in poljskimi člani Partije ter bili nosilci in agitatorji ljubezni do ZSSR in sovjetskega človeka, čeprav smo pogosto tvegali, da bi zaradi takšnega stališča izgubili osebne prijatelje In prisrčne odnose. Nam so zatrjevali: «Vi Jih ne poznate, daleč *o od vas, in to Je vaša sreča». Izjavo je dal tudi trgovinski ataše Markovič, ki pravi med ostalim: ■Kar zadeva obtožbe, da je Petrovič zbiral vohunske podatke po mojih direktivah, izjavljam, da spada vse to v očitno izjalovljeni poskus, ker niti poljske oblasti ne morejo trdili, da bi se vohun kdaj koli zanimal za zastarele stroje in naprave v poljskih livarnah, zgrajenih konec 19. stoletja, zlasti še, ko Je znano, da ti stroji in naprave niso bili nobena skrivnost niti javnosti niti v industriji na splošno. Tisto, kar podt'ka državni tožilec skozi usta Miliča Petroviča. ul nič drugega, nego klavrna provokacija v besni In diskreditirani, zgrešeni klevetnlški gonji proti Titovi Jugoslaviji. Izjave provokatorja Petroviča in drugih prič-avtomatov, kakor tudi obtožbo državnega tožilca odločno odklanjam kot prostaške klevete in izmišljotine in hkrati smatram za potrebno izjaviti, da takšne abnormalne in teroristične metode procesa pomenijo samo globoko moralno pro-padlost ne le organizatorjev procesa, temveč tudi celotne intormhlrojevske gonje zoper novo Jugoslavijo.» N« Madžarskem so obsodili tri caeoe na zaporno kazen ud dveh do 4 toc, ker so razširjale ves. J o skorajšnjem znižanju vrednosti madžarske valute. Na Ceikosiovaškem je stopil v veljavo cdiok( po katerem bodo veljavni samo zakoni sklenjeni na ljudskih odborih. Sovjetska agencija TASS je objavila seznam kdo vse je postaj čestitke predsedniku prezl-dija Vitiovnega sovjeta ZSSR Nikolaju Sven.iku ob 32. obletnici Oktobrske revolucije. Med drugimi je imenovan Luigi Einaudi, Auriol, kralj Friderik danski, predsednik švicarske konfederacije, velika vojvodinja Charlotta iz Luksemburga, iraški regent, siamski princ, kralj Faruk, perzijanski šah, predsednik češkoslovaškega pariamenta Ol-drich itd. V seznam so «pozabili» navesti brzojavko dr. Ivana Ribarja, predsednika preztdija Ljucinke skupžčtne FLRJ. V Pragi so obsodili na smrt Antonina Prejko. 20-letnega mehanika. Ta je podtaknil ogenj v neki mehanični delavnici za popravila avtomobilov v Pragi. Požar, ki je potem nastal, je povzročil škodo nekaj milijonov kron Pred zažigom je Prejka ubil nočnega paznika podjetja. Predstavniki neke angleške izvozne družbe so pretekli teden podpisali pogodbe za prodajo tkanin in dragih surovin Sovjetski zvezi v vrednosti 200.000 funtov Dobave bodo izvedene v novembru In decembru. Sovjetska zveza pa bo prodala celulozo za isto vrednost. To je tretja pogodba med Sovjetsko zvezo in Anglijo za dobavo tkanin ZSSR. Vrednost dobav znaša sedaj skupaj milijon funtov. Sovjetski časopis «Kultura in življenje» je objavil članek, v katerem ostro napada Aleksandra in Sergeja Gera&lmova zaradi formalizma in naturalizma in ker so njihove slike izraz «kvarnega vpliva» impresionizma. Aleksander Gerasimov je voditelj Sovjetske umetniške akademije, Sergej Gerasimov pa je predsednik zveze sovjetskih umetnikov. Obenem je časopis «Kultura in življenje» napadel tudi slikarja M. Dobro-serdova, češ, da slika «formalistične neumnosti». 2.000 središč občinskih zadrug ■Kmečka samopomoč», ki so edini organi za odkup krompirja na Poljskem Je odkupilo več kot 400.000 ton krompirja. Po planu morajo odkupiti 500.000 ton krompirja za prehrano mestnega prebivalstva ter 75.000 ton za industrijsko predelavo. Kitajsko ljudsko zavarovalno družbo so ustanovili v Pekingu. Ta bo Imela za nalogo podpirati razvoj trgovine, ščititi varnost življenja delovnega ljudstva In zavarovati državno lastnino. Po drugih mestih Kitajske že ustanavljajo podružnice. Osnovna glavnica družbe znaša 30 milijonov dolarjev. CK KP Bolgarije Je «ostro grajal In opozoril» nekega Ga-brleiova, ki je kot general« direktor državnega podjetja «Meta-Iltnport» dovolil, da so nameščenci tega podjetja poslali «protisovjetsko» brzojavko v Moskvo. Ravnatelj istega podjetja pa je bil Izključen Iz partije zaradi svojega «protisovjetskega delovanja in čustvovanja». Sovjetska zveza namerava dobaviti Avstraliji 30.000 ton avstrijskega bencina izpod svetovne cene. To bo lahko storila, ker nima nobenih transportnih stroškov za prevoz Iz Avstrije preko avstrijskih, češkoslovzških in nemških prog do Stettlna in ne ne plača Avstriji nlkaklh davkov za proizvodnjo petroleja In bencina. Češkoslovaški ministrski predsednik Anlonin Z ^potočki je na-oisal roman «Vharno leto». Pred ‘eni je Zapotocki izdal Sc dva »omana «Po starem ni več mogoče živeti» in «Vstali bodo novi bojevniki». OB 30 LETNICI SLOVENSKA UNIVERZA V SLUŽBI LJUDSTVA IN NJEGOVEGA NAPREDKA Misel o potrebi znanstvenega dela je živela med slovenskim narodom že mnoga stoletja pred dejansko ustanovitvijo najvišje znanstvene šole, v kateri naj bi znanstveniki imeli vso možnost znanstvenih raziskovanj na vseh področjih znanosti in y kateri naj bi se metodično vzgajal nov kader znanstvenikov in kader javnih delavcev, ki bi v življenju praktično uveljavljali na znanstveni osnovi vse izsledke znanosti. Ljubljana je bila na-ravno slovensko kulturno središče in tam se je začel že v 16. stoletju razvijati študij filozofije in teologije v smislu tedanjega razumevanja znanosti, ki je postavljalo vsako znanstveno delovanje na osnovo špekulativnih ved. V vsako vedo je znanstvenik skušal prodreti s svojim razmišljanjem in ne še z opazovanjem pojavov ter z eksperimentom. Leta 1788. je visoko šolstvo prešlo iz cerkvenih v državne roke in tedaj se je obnovil filozofski študij; pozneje je nastalo še medicinsko-kirurgično učilišče. Leta 1848, nastanejo v Napoleonovi Iliriji «Osrednje šole» in Akademija, prav gotovo zaradi tega, ker’ je v narodu živela težnja po znanstvenem delu in po vzgoji novih znanstvenikov. Po meščanski revoluciji 1848. leta pa prenehajo ljubljanske visoke šole in nemško meščanstvo, ki je bilo močnejše od slovenskega, osredotoči visokošolski pouk v nemških središčih. Slovenija še ni bila zedinjena in Ljubljana je bila upravno središče le kranjske dežele in zato ni bilo še sistematične skupne borbe Po vsej Sloveniji za slovensko univerzo. Vendar pa je leto 1848. rodilo tudi slovenski nacionalni program, ki je zahteval Zedinjeno Slovenijo in pa slovensko univerzo, ki je bila bistvenega pomena za samonikel razvoj slovenskega naroda. Dejansko so se pred prvo svetovno vojno ludj pravniki pripravljali za ustanovitev slovenske univerze, zlasti pa za ustanovitev pravne fakultete. Na čelu vseučiliškega gibanja sta stala ljubljanski župan I-vae Hribar in dr. Danilo Majaron, ki sla dala pobudot da so Jejbetn se nekatere osebe pripravljale za poklic akademskega učitelja na slovenskem vseučilišču v Ljubljani. Slovenski pravniki so polagali temelje za svojo fakulteto v svojem društvu «Pravnik» (1899) in pri svojem društvenem glasilu «Slovenski pravnik». Istočasno so na tujih univerzah predavali in se v znanstvenih zavodih v nemških središčih znanstveno udejstvovali nekateri bodoči slovenski univerzitetni profesorji kot n .pr. dr. Rajko Nahti-Kal, dr. Ivan Prijatelj, dr. Fran Kidrič in drugi. Marsikateri slovenski znanstvenik, zlasti s področja tako imenovanih humanističnih ved, pa si je pridobil s svojimi znanstvenimi razpravami pravico, da sme predavati (Veniam legendi) na univerzah. Razumljivo je, da je bilo največ takih ljudi v onih strokah, ki niso zahtevale za svoje znanstveno delo bogato opremljenih laboratorijev. Vendar pa je bilo tudi nekaj tehnikov pripravljenih za poklic a-kademskega učitelja in tudi iz drugih realnih Yed smo imeli že nekaj ljudi, ki so bili sposobni znanstvenega udejstvova-uja. Polagoma toda vztrajno se je med slovenskim narodom oblikovala tradicija porajajočega se visokošolstva. Sele po razpadu avstro-ogr-ske monarhije smo si Slovenci lahko izsilili ustanovitev lastne oiniverze. 23. julija 1919 je bil podpisan zakon o ustanovitvi univerze, 31. avgusta so bili imenovanj prvi redni profesorji, ki so 12. novembra izvolili prvega rektorja in prve fakultetne dekane. V obdobju med obema vojnama pa obstoj popolne univerze ni bil še docela zagotovljen. V nevarnosti so bil; medicinska fakulteta, ki je itak imela samo 5 semestrov, in pa raznj oddelkj tehniške fakultete. Potreba po ustanovitvi tehnike je prišla do izraza že v vlogah kranjskih deželnih ustanov na avstrijskega cesarja v letih 1786 in 1787, s katerimi so zahtevali ustanovitev širokega vseučilišča med drugim tudi zaradi rudnikov na Kranjskem. Imeli so predvsem v mislih nekak rudarski odde- lek tehnične fakultete. Težave so bile v navedenem obdobju s prostori za predavalnice in laboratorije. Vse le institute so stisnili pod streho y neprimerne, ozke prostore in Beograd je vstavil v proračun za tehniko šele leta 1927 vsoto 350.000 dinarjev. Sele po 15 letih obstoja univerze je vlada za leto 1934 vstavila v proračun 7 in pol milijona dinarjev za univerzitetne zgradbe. Ta borba za tvarne osnove univerze je bi- K1ŠJNA DVORANA MEDICINSKE FAKULTEfV BIVŠI KASARNI SV. PETRA. GEODETI PRi OBVEZNIH VAJAH Z GEODEZIJE. la bistveni del borbe za okre^ pitev univerze kot ustanove. Pri kapitalistični ureditvi države, kjer je imel prvo in glavno besedo meščanski sloj, ni bilo nič čudnega, če je’ lahko prišla do izraza zavist med pO'-sameznimj univerzami. Spominjam se, da je nekj profesor medicinske fakultete v Zagrebu — predaval je menda farmakologijo — leta 1921. za-smehljivo govoril o medicinski fakulteti v Ljubljani. Po tej vojni pa je obveljalo načelo, da mora kulturno delo biti namenjeno ljudskim množicam. Zato je slovenska univerza v kulturnem in političnem pogledu za slovenski narod neocenljivega pomena, i-ma pa svoj pomen tudi za vse republike. Jugoslavije. Take misli in taka načela je podčrtal pri proslavi 30 letnice univerze minister za znanost in kulturo prj zvezni vladi FLRJ Rodoljub C olako vič, ko je dejal: «Ta praznile je praznik ne le slovenskega naroda, marveč tudi praznik vseh narodov Jugoslavije, ki sp na zmage in uspehe slovenskega naroda ponosni in se jih vesele kakor svojih. Naredi Jugoslavije so povezali svojo usodo v nadčloveški borbi na življenje in smrt proti fašističnim osvajalcem. Njihova sedanja skupnost ni diktat nikogar, niti darilo nikogar. Ta skupnost je sad njihovih lastnih naporov in Žrtev. V njej so vsi njeni narodi ustvarili pogoje za svoj neovirani gospodarski in kulturni razvoj. V naši bratski skupnosti rij in ne more biti «vodilnega naroda» ne «starejšega brata», ker bj se to izmaličilo v tutorstvo enega naroda nad drugim. To pa kar je že v naši teoriji in v naši praksi in kar je treba še bolj razvijati, je bratska pomoč gospodarsko in kulturno bolj razvitih narodov bolj zaostalim». Ugotovil je še, da dela v bolj zaostalih republikah že zdaj mnogo Slovencev in da je prav tako znatno tudi število študentov iz drugih republik Jugoslavije, ki študirajo v Ljubljani. Obljubil je na koncu svojega pozdrava, da bo zvezna vlada podprla vsestransko napore za razvoj naše znanosti in izšola-nje naših strokovnjakov za našo socialistično graditev. Stoletja se je od roda do roda prenašala misel o zedinje- nju vseh Slovencev Jetično skupnost in s tem « tudi o skupnem, smotrneffl^turnun Življenju. Prizad4>« za skupno zavestno i« jetrno kulturno snovanje I*/’ - zopet kovalo miselno-poliZ0 skupnost vseh Slovence* Stoletja nism0 imclj Sloveni!, Pač pa le razne kronevine: Vinjsko, Štajersko, Koroško, rPorsko. In mnogo Slovence*^ prebivalo tudi na ozemlju1,* je pripadalo ogrski kront^tuvenci smo bilj razcepljeni * s tein je bilo otežkočeno JJ Clolno kulturno življenje, v roki sta šli zahtevi po^ujenju Dve obdobji pozna naša univerza, odkar obstaja. V prvem obdobju se je meščanski sloj pač predvsem brigal za ugodnosti tega sloja. V drugem obdobju pa je univerza zadobila ljudski značaj po načelu, da mora biti znanstveno delo in kulturno snovanje namenjeno vsem ljudem. Univerza se je sprostila in znanstveno delo bo lahko bol j poglobljeno in uspešnejše. Ljudska oblaslt ne odloča po koristih samo nekaterih, temveč po koristih vseh. Zato ne štedi s sredstvi, zato skrbi na vseh področjih za izobrazbo in vzgojo ljudstva. Jasno je, da Jož* Kosovel in po šolah vseh sWf) V slovenskem duhu, saj y brez druge ne moremo lUv1; Narod ima potrebo peJ^višjih znanstvenih zavodiof* hoče da se njegovo življe**1! Prosto in samoniklo razvij8- Eniška znanost, iz katere so*: Večini jemali slovenski «{Nenci svoje duhovno nasttjpie, jih je le odtujevala n8f£!’,fra četudi so študirali re»J[ Vede, ki so za ves svet en8*:' Nehote zaide v človeka ^r* tuja miselnost, če zajem» j?1 tujih virih. Z delom pri ^^ Znanstvenih zavodih pffiU»11 sradili tuje narodnostn* tW^be. Doma smo imeli ted^ neko diletantsko, rodoljub*11 V znanost, ker naši zìian^' niso imeli materialnih Pvg0;ev za znanstveno delo.-" 'iJtano-vitvijo vseučilišča, P 1N dobili možnost, da srn0 ** lahko odtlej dalje uspešno J^izade-valj za oblikovanje P*** svojstvene miselnosti in ^"Hja in za stvarno oblikovali13 ^(»venske kulture. iHfsi numu m o» ustvarja najvišji znanstveno-vzgojni zavod pogoje za materialno in duhovno življenje ljudstva. Zato ni bilo po drugi svetovni vojn) Več nobenih težav za ustanovitev popolne medicinske fakultete, za zgraditev in dograditev najrazličnejših znanstvenih laboratorijev in institutov, za ustanovitev gospodarske in agronomsko-gozdar-ske fakultete. Sedaj so bilj krediti na razpolago tudi za znanstvene knjižnice ne samo v Ljubljani,temveč tudi v drugih manjših središčih. Razumljivo je tedaj, da je znanstveno delo našim znanstvenikom in našemu znanstvenemu naraščaju zelo olajšano. Naša univerza bo pa tudi v prvj vrsti vedno in povsod, kjer bo potrebno, proučevala slovenske in jugoslovanske zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, politične kulturne, socialne prilike,skratka vse materialne in duhovne življenjske prilike slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije. J. K. JESEN ČUDOVITO POIGnlr a A KRASU- TAM SE JE NJENO DELO NA NJIVICAIL OB POTEH POvSn Vt a m JE JESEN Z RAZKOŠNO ROKO DELILA SVOJE*LEROTK Berlinski časopis Nacht Express prinaša nov važen članek, kako bodo v ZSSR z atom. sko energijo preobrazili naravo. Pred dnevi je dnevnik, ki izhaja v vzhodnem delu Berlina, objavil vest o veliki a-tomski clcsploziji, ki naj bi spremenila tek velikih sibirskih rek Oba in Jeniseja. Ob izjavah sovjetskega inženirja Davidova javlja'Nacht Express, da bodo z atomsko energijo izravnali cel hrib, da bi tako odprli prehod vodam reke Ob. Načrt se nanaša na preusmeritev reke Ob in njenega pritoka Mišk. V pradavnih geoloških dobah nista ti dve reki, ki izvirata v Altajskem Pogorju, tekli proti severu, Pač pa proti vzhodu in se izlivali v Aralsko jezero in ne v Ledeno morje. Sčasoma, pa so telurske sile dvignile plasti Kazahstana, nakar sta Ob in Mišk usmerila svoj tek po neki ravnini proti severu. Reki sta tako spremenili obširne pokrajine v močvirje, medtem ko je Kazakstan, ki mu je zmanjkalo vode, postal pustinja. Sedaj gre za to, da usmeri- se pod vplivom atomske Energije spreminja v rodovitno zemljo JO reki v njiju prvotno stru-go. Tam, kjer se reka Mišk (dolga 3000 km) izliva v Ob (dolg 4000 km), bodo zgradili jez, ki bo dvignil vodno gla- Pri tem novem teku bodo morale -vode premagati pre grado 50 m višjo od vodne gladine reke Oba in Miška. Zato bodo morali tu skopati Kanal bo 20m p0 njem bodo lahko Pluli Prekooceanski parniki narat?k>*t od Ledenega morja -tenibru vodil «Giornale», pri tem pa mu je sekundiralo ostalo šovinistično časopisje, in proglašalo borbo Slovencev za «sitnost. Njihovo bojno polje se je preneslo na šole in če po pravici rečemo, se bore z drznostjo, vredno da jo zabeležimo». (Lunedì) Istočasno pa se ti šovinisti zgražajo, češ da so «osebne izkaznice cone B, ki je naseljena skoro izključno z Italijani, ne le trojezične, temveč da je prvi teh jezikov hrvatski in ne italijanski» (Fiaccola). Da se je predstavnik Ljudske fronte upal v Mestnem svetu spregovoriti v slovenščini, je hudo užalilo tržaške reakcionarje, ki so dali duška svojemu ogorčenju v «Fiaccoli» dne 11. avgusta 1949. «V tisočletni zgodovini Trsta, čisto italijanski zgodovini, se ni nikoli dogodilo, da bi se na tistem mestu (v Mestnem svetu) govorilo slovenski, ta tuj jezik tržaškemu ljudstvu. Go* verilo se ga je samo v 40ih dneh fojb in izgonov, ko so na hodniku Mestne občine bivale titovske 7 Rf'irthajui V rokah» Kominformistični kakor šovinistični tisk vzbuja odpor In prezir vseh poštenih ljudi, prav gotovo pa je, dg ne služi namenu, kateremu bi tisk. posebno napredni, moral služiti. Tisk mora dvigati ljudstvo. Biti mora globoko moralen, resničen, pravi odraz tistega, kar se dogaja. Predočevati mora stvarnost takšno, kakršna ie, (Tito). O nalogah in dolžnostih jugoslovanskih novinarjev je maršal Tito dejal: •Da novinar In dopisnik lab-ko Izpolnjuje svoje naloge la dolžnosti, mora biti predvsem politično zrel. za znanje pa Je nujno potrebno nenehno učenje. Vsako stvar, ki se v državi do. gaja, je treba dojeti do dna, za to pa se Je treba strokovno Izobraževali in neumorno proučevati znanost marksizma in leninizma. Na obrekovanja ne smejo pravi socialistični novinarji o&. govari-" z enakimi merami, biti morajo predvsem globoko načelni v svojih odgovorita, kajti ljudstvo ljubi miren in dostojanstven odgovor. Zmerjanje ni vredno človeka, ni vredno kulturnib ljudi, ljudje, ki hočejo graditi s» cializem morajo bit) In ostati kulturni ljudje. Zmerjanje pomeni slabost in živčnost. Jugoslovanski narodi pa nimajo vzroka biti nervozni.» Jedro socialističnega tiska je torej resnica in načelnost Od bistva socialističnega tiska se je daleč odmaknil kominformistični tisk, ki prav s svojimi metodami razgalja breznačel-nost gonje kominfonnističnih držav proti Jugoslaviji. ifmgutjčiea na odru SNG Tržaško gledališče pripravlja svojemu občinstvu novo presenečenje. Deset d ni po otvoritveni premieri bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v škedenjski kinodvorani nova premiera mladinske Igre: Sneguljčica. Predstavo, pri kateri sodeluje skoraj ves gledališki ansambel In vrsta najboljših slovenskih pionirčkov in pionirk, je zrežiral Milan Košič. Pravljično inscenacijo, ki nas popelje skozi bajne dvorane hudobne kraljice in skromno domovanje ljudkib škratov ter pravljično zasnežene pokrajine pod strmimi vrhovi visokih gora, je izdelal inscenator Jože Cesar. Glasbeno spremljavo na originalni tekst, ki ga je pripravil Božo Podkrajšek, je skomponiral prof. Karel Boštjančič. Plese Je naštudirala Olga Gorjupova. Sneguljčico Je po starih virih, ki so bili prvič zbrani v knjigi Francoza Charles Perraulta (1628-1703) napisal znani slovenski mladinski pesnik Pavel Golia. Pesnik Pavel Golia spada med najplodovitejše slovenske mladinske pesnike in dramatike. Do sedaj je napisal sedem gledaliških iger, ki spadajo med najbolj igrane slovenske mladinske tekste. Poleg Sneguljčice je nap biti nervozni.» «Triglavska bajka», «Princeska in pastirček», «Jurček», «Srce igračk«, «Uboga Ančka» in v najnovejšem času pripravlja predelavo «Pepelke». LASJE IN BOLEZEN Zdravi lasje nam često dajejo I sar pa ne moremo trditi za mlade ------ «... 2 - rrrvl f-JZnU- ' liaiirl* Qrvod Sasno oporo za presojanje splošnega telesnega stanja, ne samo pri človeku, ampak tudi pri živalih. Vsak prijatelj živali ve iz lastne Izkušnje, da je sijaj kožuščka odvisen od zdravja četveronošca. Tu-dì pri človeku sklepamo iz sprememb na laseh na prestano bolezen oziroma na bolezenske spremembe v organizmu. Na kratko ho. čemo govoriti o dveh zanimivih primerih sprememb na lasišču, in sicer o stvenju ter izpadanju las zaradi bolezni. Proces, ki vodi do tega, da začnejo lasje siveti, ni dodobra znan, o tem je več teorij, najbolj verjetna je tista, ki pravi, da tiste stanice lasne papile, ki stvarjajo tako imenovani pigment, prenehajo s svojim delovanjem. Tudi mislijo, da je vsaki papili že vnaprej določeno, koliko pigmenta lahko stvori in ko je enkrat ves pigment izrabljen, pričnejo lasje siveti. Sivi laaje so zaradi tega pri starih ljudeh nekaj povsem normalnega, če- Tople golenice za zimski šport. Napravimo Jih iz 100 g vo pilo spadata abrin in pa talij, ki je sestavni del raznih sredstev za pokončavanje podgan. Ljudje, ki pridejo pomotoma ali pa v samomorilnem namenu do tega strupa, dobijo močno izpadanje las. Tudi razna poživila tei močno kajenje lahko povzročajo izpadanje las. Zarads nezadostnega delovanja žleze ščitnice pride tudi do izpadanja las: lasje postajajo tanjši, suhi m brez sijaja ter sivijo, tudi obrvi pričnejo izpadati, kar nam služi kot dokaz, da nekaj ni v redu z žlezami z notranjim izločevanjem. Ce 'zpadajo lasje v pazduhi in dlake ob spolovilih, vemo, da žleza hipofiza svoje funkcij« ne vrši v zadostni meri. Ko prj ženi ugasne delovanje jajčnikov in pride do mene, se tudi njeni lasje spremenijo. Zo to spremembo je značilna rast las in dlak na tistih mestih, ki so bili do zdaj neobraščeni in pa izpadanje las na glavi. Ko se žena bliža klimakteriju, postajajo njene poteze ostrejše, pod nosom in na bradi ij prično poganjati dlake, istočasno pa izpadajo lasje na glavi. Te motnje nastanejo, ker so jajčniki prenehali s svojim delovanjem S. S. PREPROSTA IN PRAKTIČNA SMUČARSKA OBLEKA. Korenje v tako nagh meri, kot smo omenili, zlasti ne pi-, kroničnih boleznin, prj katerih ne nastopajo visoke temperature, t-ar velja predvsem za tuberkulozo. Posebne vrste izpada nje las se pojavlja včasih pri s fi-litikih m gobavem, j« sicei v tretjem do petnajstem mesecu po oku-žitvi. Na glav; se pojavijo večja ah manjša žarišča ki povzročajo, da so lasje videti, kot da bi jih izjedli molji ali izgrlzle miši. Razen bakterij lahko povzročijo izpadanje las tudi razni strupi, ki pr-dejo v krvni obtok. PoškodDe na laseh bodo tem večje, Čini močnejši s0 strupi ki poškodujejo lasne papile. Tud; nepravdna prehrana je lahko vzrok izpadanju, kar najlepše opažamo pri nekaterih živalih Tako na primer izpada diane morskemu prašičku, če ga hranimo s krompirjem, orehovim Ustjem ah s pokvarjenim senom. Isto tako iz-gube dlako konj, svinja in osel. če jih hranimo z listjem neke divje rastline, ki raste y Južni Ameriki. Korenje Je dobre jed, korenje je zdrava jed, toda v Trstu ga vse premalo jemo. Ali veste, da so v združenih državah še leta 1923 pridelali samo dva milijona bušlov korenja, leta 1941 pa 18 milijonov bušlov. Torej ni kar tako ta stvar s korenjem. Med drugo svetovno vojno so v Združenih državah letno pripravili milijon kilogramov posušenega korenja, ga lejx> zavili in zvozilj preko morja. Kar tjaven-dan tega gotovo niso delali. Ameri-Ktuici, dobička! ji m koristolovci kot so, »e prav gotovo ne W tako zanimali za korenje, če ne bi bilo aič na njem. Kemiki so ugotovili, da je korenje odl.čna rastlina. Poleg vode, ki jo vsebuje kot v aka rastlina ima ie dokaj dusičnatih snovi, sladkorja, razne snovi, ki imajo v sebi fosfor m pa vitamine, vitamina A in BI v večji množini, vitamina B in C pa manj. Vitamin A je za oči neprecenljive vredno-sti, gorje, če ga m v naši hrani, prej ah slej nam bodo obolele oči in čaka nas slepota v mraku. B je v zvezi s pravilnim delovanjem naših živcev, našega srca in mišic. Teli dveh vitaminov je v korenju največ, da ne govorim 0 B2 in C. Zato so se Amer.kanci tako zagnali za korenjem. Korenje jedo surovo in to je še najbolje; če bj le vsem ugajalo in bi imeli ysi dovolj zdrave zobe, kajti v vodi, ki vre, sc vitamin BI uniči. Jedo ga Pa tudi v solati, kar je tudi zelo priporočljivo. Največ Pa ga ljudje pojedo kuhanega. Tudi to ni slabo, kajti poleg vitaminov, ki vzdrže toploto, ostanejo še rudninske soli in razne organske snovi. Korenje je res dar božji in mi Tržačan; ga res premalo cenimo. Baj ga komaj dobiš na tržaškem trgu. Prodajajo ga prevezanega v svežnjih za juho skupaj s peter-šiljejn in zeleno. Toda poglejte v tolika m maly. mesta v Franclji, Holandski, Nemčiji, Svici, Jugoslaviji. Tam je korenja na pretek m Koliko lepih vrst, rumeno, rdeče, dolgo, podolgovato, okroglo in kratko. Tam si ljudje znaj c postreči s korenjem. Ce Je kdo bolan, odrasel ah otrok, kaj je boljšega kot korenčkova juna. Zdravnik Ernest Moro v nemškem mestu Heidelbergu ju mate-iam kar napre, priporočal, naj svojim dojenčkom m otrokom dnevno kuhajo korenčkovo juho. Korenje vsj poznate. To je skromna rastlina, ki skoraj pevsod raste, seveda ne ljub, ne ravne prelahke in ne pretežke zemlje. Tudi apnenca mora imeti, da bolje ra»te Raste dve leti Prvo leto požene velike narezane in razrezane liste, korenina pa na jesen zelo odebeli I in omeseni. T0 jemo. Iz te debele korenine požene drugo teto visoko steblo, k, nosi liste in bele cvete, Cvetovi so majhni in strnjeni v skupine, ki jim pravimo kobul ji. Plod razpade v dve semeni. Ta semena Sq bodičasta in zelo majhna. V eni unči je okoli 24.000 semen. Seme ostane kalivo dve do tri leta. Vzikali Pa v dveh do treh tednih. Mokro poletje korenju ne prija niti zemlja pognojena s svežim gnojem. Ta rastlina je doma na evropski celini, predvsem v Sredozemlju. V Anglijo so jo prinesli n. pr. šele Holandci za vlade kraljice Elizabete. Razumljivo je, da si je ta odlična rastlina utrla pot pn otoku. Za vladanja kralja Jakoba I. je bilo korenje tako v modi, da so si angleške dame lišpale svoje pričeske s košatim liotjem korenja. Dandanes pa korenje poznajo po vsem svetu Saj gojiti ga je zelo enostavno. Se več kot ljudje pa ga pojedo, domače živali. Vse domače živali ga imajo rado in Po njem odlično uspevajo. Nekemu konju so dajali dnevno po 50 kg korenja in NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika A. T. IZ KRANJA: Ce vam je zdravnik svetoval operacijo, kar podvržite sc ji; na ta način bo zdravljenje bolezni, ki je sicer dolgotrajno, zelo skrajšano. Modrček je pa neizogiben tudi nekaj časa po operaciji in sčasoma se mu boste privadili. Prosite vaše reditelje, naj imajo še malo potrpljenja in naj vas dobro hranijo, ker bo to mnogo pripomoglo, da kmalu ozdravite. Zaradi poljubov ni treba, da ste V skrbeh, le pazile, da bo zaenkrat tudi ostalo samo pri tem. LJUBITELJICA OTROK: Nič se ne boj draga ljubiteljica otrok, tudi tvoje življenje bo lahko razveseljeval otroški smeh. Da imaš mesečno perilo neredno in poredko in da imaš velikokrat belo perilo^ je kriva slabokrvnost in še ne popolni razvoj notranjih spolnih organov. Nevarnosti nj nobene; pojdi pa vseeno k zdravniku, da ti napiše naslov kakega zdravila proti tem nedostatkom. Uživaj po možnosti mnogo zelenjave, sadja In jajc, udejstvuj se v kakšni flzkultumi panogi in hodi na planine. Kar se tiče nege kože, poglej nasvete v zadnjih številkah «Ljudskega tednika». A. A. IZ KRASA: Star sem 17 let in že od zgodnje mladosti mi izpadajo lasje, tako da se ml na čelu že dela pleša. Lase imam zelo mastne, včasih celo mokre, dasi si jih ne močim. Poleg tega imam tudi malo prhljaja. Pogosto me boli ludi koža ob tilniku. Rad bi tudi vedel, če je izpadanje las dedno. ODGOVOR: Izpadanje las je dedno. Masirajte si lasišče s petrollino ali tudi z navadnim petrolejem. M. V. AJDOVŠČINA: Sporočite mi vaš naslov. Dr. S. M. ničesar drugega in kakšen konj je bil to. Korenje vsebuje namreč vse, kar je potrebno za življenje. Stari Rimljani in Grki so go poznali, toda to je bila pri njih važna zdravilna rastlina Tudi dandanes ga ponekod še radi stavijo na čire, da jih zori in celi- Potem pravijo. da preganja otrokom gliste. Prave sinipe deiajo v nekaterih krajih, ki so zelo priporočljivi za bolne prta. Pametni ljudje stavijo korenje tudi v marmelado. su*e ga z0 dodatek kavi ali ga uporabljajo namesto kave ali cikorije; nekatere kuharice pa znajo napraviti iz io>. renja predobre bonbone in sladkarije. T. P. NASVETI Jj PEČENI MAKARONI V pol litra mleka daj žlico paradižnikove mezge, I Jajce, tri žlice parmezana in 5 dkg zrezane kuhane gnjati. Posebej pa skuhaj 30 dkg zrezanih makaronov, Jih odcedi, zmešaj z omako ter vse skupaj deni v namazan In z moko potresen pekač. Ko je vsa jed pečena, počakaj še četrt ure, preden jo vzameš Iz pekače, da se ne lomi. xO1 iJ za tržaško kuhinjo POLPETE IZ KORENJA Skuhaj 70-80 dkg korenja in ga pusti ded olirà ohladiti. Medtem sesekljaj nekoliko mesa. ki tl je o-stalo od kosila, in 2 koščka klobase. Pridem nato korenje, ki si ga tudi sesekljala, pest zdroba in 3 dkg masla. Vse skupaj kuhaj kakih 5 minut in pusti, da se potem shladi; dodaj I rumenjak, sneg 1 biljaka, ščepec muilyitelca osoli in dobro premešaj. Izoblikuj polpete, jih potresi z moko in ocvri na maslu. JUHA IZ SKUTE Dobro premešaj 20 dkg skute, 2 Jajci, eno žlico nastrganega parmezana, nekoliko soli In ščepec muška-tovca, nato pa kuhaj testo 10 minut nad soparo. Potem odstavi In pusti, da se zmes dodobra shladi ter Jo razreži na kocke, ki jih daš v skledo in vlivaj nanje prav počasi vroče in dobre juhe, dodaj naribanega parmezana ter takoj postrezi. Namesto juhe lahko vllješ na kocki vroče mleko, v katerega streseš en* žlico vaniljinega sladkorja. PAVE Iz 25 dkg bele moke, 12 dkg sladkor, ja, 10 dkg zmletih mandeljnov, 4 dJcg masla ščepca cimeta In 2 jajc napravi testo, ki ga dobro gneti najmanj 10 minut. Nato Izoblikuj iz testa kroglice, jih deni na namazan pekač in peci v zmerno topli pečic! približno 10 minut. o o o ( Sledljivo kuriš, če naložiš že v začetku mnogo kuriva. S tem razgreje! ves štedilnik in pečico, tako da se kuha po vsej površini. Nato pa lahko ogenj samo toliko vzdr- ; žtiješ, da nc poide: pepelnik priprli Drv prihraniš, če preneseš, dR 1 podkuriš v drugi peči, samo žerjavico na lopptlci ter naložiš nanjo drva. Žerjavica pa ne sme prav nič goreti, sicer bi smrdelo po sobi -■-«t;.., Dolivanje vina | Izkušnje so pokazale, da pridobi j vino največ na dobroti kvaliteti, ' če ga negujemo in hranimo v la-I šenih sodih, to Pa zaradi tega, ker je les luknjičav in prepušča zrak do vina, pri čemer nastajajo oksidacija ter razni drugi kemijski procesi, ki so velikega pomena za j tako imenovano zorenje trina. Ugo-' variali bi lahko, da ima les tudi i svojo slabo stran, ker vino izhla-peva. Tako na pr. izhlapi iz soda na 1 hi do 5 litrov. Ta izguba je znatnejša pri novih sodih, ker se vino ie ni tako absorbiralo. Prav tako je pralcsa dognala, da je izguba večja pri mladih vinih krt pri starih. Od česa pa je odvisno to izhlapevanje? Od toplote in Vlažnosti v kleti, od debelost- in kakovosti dog, iz katerih je sod napravljen, od oblike sodov ( 'z ovalnih sodov na pr. izhlapi več kot iz okroglih), od kakovosti vina (čim več je v vinu alkohola, tem močneje tudi izhlapeva). Važni so ie drugi činitelji, kot nezadostno zabite pilke, stvarjanje vinskega kamna, razno postopanje z vinom Ud. Zanimiva pa je ugotovitev, da vino v večjih sodih razmeroma manj izhlapeva kot v majhnih, zato vino v majhnih sodih tudi prej dozori. Ko vino izhlapeva, se v sodu nabira zrak ali v najboljšem primeru, ako vrenje še ni popolnoma končano, ogljikov dlvokis. Ko sc C02 (ogljikov dvokis) več ne tvori, se zrak, ki prihaja skozi razpoke lesa, pomeša z ogljikovim dvokisom, s čimer nastajajo potem Pogoji za življenje škodljivih mikroorganizmov (malih bitij), ki po-vzi’očajo vinske bolezni, predvsem berso in cikavost. Izguba vina v lesenih sodih se menja po letnem času in je poleti jačja kot pozimi, večja v suhih kleteh in suhem vremenu nego v vlažnih kleteh ob vlažnem vremenu. Vpliv toplote vidimo v tem, da sod,' napolnjen z mladim vinom, usahne do določene meje; to pa' zato, ker mlado vino spravljamo v klet, kjer je nižja temperatura. Pri tej priliki se zaradi razkrajanja zmanjšuje prostornina. Pri starih vinih je izguba manjša, ker se. je tu štorij vinski kamen, kj ščiti vino pred velikim izhlapevanjem, pa tudi temperatura je pri teh vinih več ali manj stalna. Vedeti pa mo- ramo tudi, da najmočnejšemu vplivu toplote podležejo v*na, ki so na nezavarovanih mestih, kot na pr. na prepihu, pri oknu, pri peči itd. V takih primerih moramo sode primemo zavarovati. Ali moremo količino izhlapelega vina vnaprej določiti? Računajo, da se suče od 3 do 3.5 odst., včasih doseže celo S odst. (1-5 do 5 litrov na hi). Ce upoštevamo vse doslej navedene činitelje, pridemo do nujnega zaključka, da moramo bodisi mlado ali pa staro vino dolivati. Razlika je satno v tem, da je treba mlado vino češče zalivati kot stare, in sicer v začetku vsak drugi ali tretji dan, pozneje vsaki četrti dan, ko pa sode po glavnem vrenju dopolnimo, pa vsak teden, potem vsake 14 dni in končno pravilno vsake tr{ do štiri tedne. Pri mladih vinih, kjer se toplota spre- Čitajte in Užite! TEDNI Koristi racionalnega gnojnika minja, je treba dolivati pogosteje. Ne moremo pa za vsa vina določiti nekega povprečja že glede na okolnosti, ki vplivajo na izhlapevanje. Ko je vino dve leti staro, dolivamo enkrat mesečno, v toplem letnem času tudi dvakrat. Cim večja je nevarnost, da bi se razvila borsa ali cik, češče je treba do-livan. Kako pa dolivamo? Navadno upo-robijamo bakrene vrče z dolgo cevjo, Preden začnemo polniti sod, je treba pilko temeljito obrisati tei pilkino odprtino dobro poduhati. vino pa osvetliti s svečo; če je na njem ber sa. moramo zelo prepidno dolivati do paltóne odprtine, da ne bi berte odplavili. Dolivanje zahteva torej vso pazljivost. Poskušali so to delo opraviti s posebnimi steklenicami, ki bi same po sebi dolivale toliko vina, kolikor ga izhlapi, toda izkušnje so pokazale, da so bile te steklenice brez koristi, ker so vino okužile z boleznimi; zato je najbolje, da dolivamo kot navadno. Brez hlevskega gnoja si kmetije prav za prav ne moremo predstavljati. — Vsak kmetovalec dobro ve, da vsebuje gnoj nekatere snovi, ki so potrebne za rast rastlin; dostikrat pa ne ve, katere so tiste hranilne snovi, ki jih gnoj vsebuje. Znano je, da je gnoj najbolj popolno gnojilo. V njem so vsi hranilni elementi, potrebni rastlinam. V vsakem kubičnem metru gnoja imam0 2 kg dušilca, 2.5 kg kalija in 1.25 fosforne kisline. Doraslo govedo nam napravi v enem letu približno 20 kub. m gnoja; to je 40 kg dušika, 50 kg kalija in 25 kg fosforne kisline. Vse te redilne snovi pa sc deloma ali skoraj popolnoma poraz-gube, ako ni gnoj dobro oskrbovan, ako ga ne hranimo v zato nalašč pripravljenem prostoru, t. j. gnojil ikul Potrebno je, da skrbno ravnamo z gnojem v času zoritve, ki traja najmanj 6 mesecev. Ce tega ne storimo, pa imamo le kup snovi, ki vsebuje malo ali skoro nič omenjenih gnojilnih snovi. V dobi dozorevanja se fosforne kisline in pa kalija dokaj malo porazgubi. Nasprotno pa se dogaja z dušikom. Pri dobri oskrbi gnoja, bi izgube ne smele presegati 15%; pri slabi pa znašajo do 50%. Kaj se zgodi z gnojem, ako ga ne oskrbujemo? Kadar pripeka srnice, se izgublja več dušika z izhlapevanjem amoniaka, kadar pa dežuje, ga voda izpira in tako odnaša. Jasno je torej, kako važno je oskrbovanje hlevskega gnoja. Tega Pa seveda ne moremo doseči brez dobrega i« racionalnega gnojnika. Gnojnikov imamo več vrst. Ne glede na to, kako je ta ali oni tip gnojnika zgrajen, mora odgovarjati naslednjim pogojem: dno in stene morajo bit; nepropustne, a gnojnica se mora zbirati posebej v gnoj-nični jami. Prej sem omenil, da imamo več vrst gnojnikov! Nas bo predvsem zanimal gnojnik, ki ga v naši coni najbolj priporoča kmetijsko nadzomištvo, in za gradnjo katerega dobi kmetovalec lahko gmotno podporo. To it- gnojnik na celice, kakor ga vidite tu na sliki! Te vrste gnojnik zelo dobro ustreza našim razmeram in potrebam. V njem gnoj pravilno dozoreva, kei so stene visoke, izgube po gnojil- TLOKi.' I Ul PODOLŽNI PREREZ Igji 1 r2.iO d V •j »1 — O i H"3"' «------\Ao------fr- STRANSKI PREREZ nih snoveh pa minimalne. Ko je celica enkrat napolnjena (dovršena), ga zdelamo s plastjo prsti, s čijncr preprečimo, da ga sonce ne izsuši in ne razkopajo kokoši. Gnojnik na dve celici, kot ga vidimo tu, zadostuje za dve do tri odrasli živini. Za večje število blaga Pa j« treba celice dozidati (vsaka celica Za eno do poldrugo glavo živine). Ob strani gnojnika napravimo I malo cementno jamico v izmeri 1x1x0.80 m, ki služi za zbiranje iz PEREZ GNOJNE JAME Zatirajte plcsnohoi/klati! 'Plesen je škodljiva v kleti, ker kvari v-no, posodo in kletarsko orodje. Proti njej postopamo naj-I uspešneje tako, da Met večkrat zračimo. da ne puščamo vode v kleti in da ne hranimo v kleti poljskih pridelkov. Zelo nujno je tudi, da večkrat brišemo vinske sode in drugo orodje s suho cunjo. Zelo dobro vpliva proti plcsnobj žvepleni dwn, zato je potrebno, da večkrat “a leto zadimimo klet z žveplom; »večer usujemo majhno pest žvepla na žerjavico v kaki stari železni posodi, postavimo jo siedi dobro zaprte kleti, ki naj ostane vso noč dobro zaprt,-). fredi in /t/fif apna poseb- Letos smo imel* sušno leto in aato ie tudi seno bolj revno z rudninskimi solmi, to pa zaradi tega, ker trava v suši ne more srkati kz zemlje zadostne količ-ne soli. Vsakdo pa ve, da potrebuje žival za zgradnjo svojih kosti mnogo mineralnih soli. Ce pa Sojj.,v krmi m, jih moramo nadomestiti. To storimo najlaže z navadno s> Ijo za živino in Pa s klajnim apnom. Živin] moramo pdkladati obe soli, ker druga drugo izpolnjujeta. Živinska sol napravi predvsem krmo bolj tečno, s klajnim apnom pa damo živali onih snov», ki jih potrebuje za zgradnjo kosti. PoMada- nje klajnega apna je torej no važno za mlado živino. Živinorejci, upoštevajte to, ker sicer bomo imeli več primerov ko-«tolomnice. o o o Počasi k jaslim! Zaradi preobilnega dela v jeseni, sc dostikrat ne zmenimo za krmljenje živine. Pasemo dan za dnem, ne da bi pomislili, da lahko vsak dan nastop] slabo vreme in da bomo morali z živino na jasli. Živina je prisiljena ostati v hlevu, kjer začne dobivati brez vsakih priprav samo suha krmila. Takšen hiter prehod od dosedanje sveže krme (paše) k suhi ni vedno brez posledic; molznice izgubijo mleko, drugo govedo pa shujša; pojavijo motnje v prebavilih ali Pa tuoi druge bol.-zni. Ako se hočemo izogniti takšni izgub, ali škodi, je nujno potrebno, da preidemo polagoma od zelenega k suhemu krmljenju. Na dobro urejeni kmetiji najdemo v pozn; je seni še vedno travo, repino ali pesno listje, zelje in druga sveža krmila. Vse to lahko uporabimo za krmljenje s tem, da jih motamo med dobro seno. Kjer na p imarsj-kuje omenjenih svežih krmil, je dobro, da krmimo namesto s temi z otavo. Tud, je zelo umesi.,: da dobi živin.» pn tem nre toli moč na kin.J. tei Jcrmako peso, repo alf korefie v obilici. Ve-Ioo jo treba pomi dui, d- je težko spraviti mlečno^ krav na prejšnjo višino ako se je znižala zarad] neoravilneea al] nezadostnega krmilen ja. Kdor hoče torej imeti od svoje živine ludj čez zi. mo čim vrč koristi naj pcčr-i preide od svežega tc suhemu krmljenju. '9ha£i kUnMci Mali zimski pedic je nočni metuljček. Samec je popolnoma razvit kakor metulji sploh, samica pa ima mesto kril le štiri kratke izrastke, zato ne more letati; ima pa tri pare prav krepkih nog, da lahko iz-vrstoo hodi. Ta metuljček se pokaže pozno jeseni, oktobra in novembra, navadno potem, ko nastopi prvi jesenski mraz. V toplejših krajih in ugodnih zimah ga je včasih videti celo decembra in januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah ia po vejah, kjer ga prav težko zapazimo; šele o mraku oživi in tedaj letajo samci po zraku, samice pa takoj, ko zapuste bubo, tekajo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo potem po deblu navzgor. Ko se na deblu oplode, samci kmalu poginejo, samice pa hite v vrh, kjer odlože med popje kakih 350 jajčec v kupčkih po 20 do -K) skupaj. Najljubše so jim češnje in ja. blanc. Mnogoletne izkušnje so pokazale, da se je pedica mogoče ubraniti; najlaže in najbolj gotovo pa v pozni jeseni, ko prileze iz zemlje metuljček, in sicer tako, da polovimo samice, ko lezejo (ker ne morejo leteti ) po deblu v vrh sad nega drevesa. Lovimo jih Pa na papirnatih pasovih, ki jih privežemo na debla in namalemo s kakim lepljivim mazilom, na katero se nežne živalce primejo hi kmalu poginejo. Te pasove ime lujemo zato lepljive pasove. Pripr.vi jih pa takole; Kak poldrag meter od tal prav na gladko osnažimo raskavo skorjo na deblu kakih 20 cm na široko. A- ko ima globoke razpoke, jih zamažemo z ilovico, da samica pod pasom ne zleze naprej. Nato opašemo deblo z močnim, 10 do 25 cm širokim papirjem, ki ga V ta namen ku pimo, ali pa vzamemo za to kak debel, močan papir. Pas privežemo zgoraj in spodaj prav tesno k deblu z • ■. v . » ž - p vrvico ali še bolje z Žico. Naposled ga namažemo okrog in okrog kake Ir] prste na široko s primernim lepilom, ki ima to lastnost, da ostane več mesecev lepljivo. Pri tem delu moramo paziti, da ne pustimo kakega prehoda pod ali nad pasom, po katerem bi pedičeva samica lahko prišla nepoškodovana v vejevje drevesa. Pasove odstranjujemo zgodaj spomladi. Najbolje, da jih sežgemo. Zelo priporočljivo je, da jih pustimo do maja na drevju in jih pred pomladjo še enkrat prenovimo (premažemo). Ako bi se na pomlad na kakem drevju pokazali pedici, drevo močno otresemo, nakar zlezejo nazaj in ob tiče na pasu Lepila ne smemo mazati naravnost na deblo brez papirnate podla-ker so v njem snovi, ki lahko zamore lubad in tako drevo močno oškodujejo. Zlasti velja to za mlado sadno drevje z nežno kožo. Razumljivo je, da bo Imel mir pred pedicem, kdor opaše debla sadnega drevja z lepljivimi pasovi, a tvojemu sosedu, ki tega ni storil. bo pa Škodljivec vse uničil. Zato pokažimo tud] sosedu, ne, vsem sadjarjem v vasi, kako se to dela! Tako bo pedic pokončan na tvojih in sosedovih jablannh in prihodnje leto boote debili: «Dobro delo smo opravili, pedica ni več!» PROSPEKT gnoja odtekajoče gnojnice, ki nanj služi za namakanje gnoja med poi-nenjejn. Za gradnjo gnojnika na dve celici potrebujemo naslednjo količi» no materiala; 1. Cementa 20 stotov, ki zadostuje tudi za napravo male gnojnič* ne jamice ob strani gnojnika (y izmeri 1x1x0.80 m; 2. gramoza 5.35 kub. metrov; 3. mletega Peska 2.70 kub. m; 4. finega vodnega peska 1-20 kub. metra; Za vsako naslednjo celico, ki Id želimo prizidati, rabimo še 2 kulx m gramoza, 1 kub m mletega peska, 0.50 kub. m finega vodnega peska in 1 stotov cementa. Celokupni znesek *roškov za napravo gnojnika na dve celici znaša P° današnjih cenah približno 60 tisoč lir. Na pobudo kmetijskega nadzor-ništva so v gospodarskem letu 48-49, napravil] na področju cone A STO-ja 65 gnojnikov (z dvema, tre. mi in celo štirimi celicami), poleg tega Pa še okoli 40 z denarno podporo 38% Področje je dalo kmetovalcu brezplačno cement. (20 stotov), poleg tega mu je Pa še po. sodilo ogrodje, ki je izdelano po načrtu za dve celici gnojnika in ki je pripravljeno tako, da z njun lahko napravimo poljubno število celic. V novem gospodarskem ietu bo do nudili kmetovalcem še pomoč za gradnjo gnojnikov, ampak ne več v cementu, temveč v denarju za melioracijo; podpora bo znašala 38% celokupnih stroškov, kar bo odgovarjalo praktično isti višini prispevkov, kakor če b] prejeli pud, poro v cementu. Nujno je, da inia kmetija poleg dobrega gnojnika tudi gnojnično jamo. v kateri sc zbirajo vsi ’ekočd odpadki hleva ’n svinjaka. Njena kapaciteta naj se izračuna P« številu blaga v hlevu in po količini gnojnice, ki jo napravi povprečno . odraslo govedo v enem letu, to Ja J 3 do 4 hi. 12 JSSQEEOniI?. MED NOVIMI KNJIGAMI France Bevk: «Otroška leta» (Založna Mladinske knjige). To je knjiga črtic, v katerih opisuje naš znani primorski pisatelj svoja mlada leta. Knjiga je namenjena mladini, kateri bo prav gotovo priljubljeno branje, saj se Bevkovo pripovedovanje v njej še posebno odlikuje po svoji domačnosti ter topli čustvenosti. Lepe Ilustracije je prispeval slikar Marij Pregelj. V vrsti knjig in brošur politične vsebine, ki so v zadnjem času izšle pri Cankarjevi založbi, so nedvomno močno pomembni štirje zvezki Male knjižnice marksizma-leninizma V enem zvezku pod naslovom I. V. Lenta «Levičarstvo - Otroška bolezen komunizman je slovenskemu bralcu dano delo, ki ga je napisal Lenin kmalu po revoluciji, ko so sovjetski državi grozili tuji Intervencionisti. V njem govori Lenin o taktiki revolucionarne borbe proletariata. V drugi knjižici pod naslovom: Lcnin-Stalin: «O socialističnem tekmovanju» pa so zbrani Leninovi in Stalinovi članki, ki se nanašajo na socialistično tekmovanje. Tretji zvezek Male knjižice marksizma in leninizma, ki je izšel nedavno, vsebuje pod naslovom.': I. V. Stalin: ■O Lenininu» vrsto Stalinovih člankov o voditelju ruske revolucije. Zadnji zvezek — I. V. Stalin: «Kako pojmu-le socialna demokracija nacionalno vpiaauuje» pa vseouje Stalinovo razpravo o nacionalnem vprašanju s stališča socialne demokracije. Viktor Hugo: «Gavroche» (Založba mladinske knjige). V svojem znamenitem delu Iz dobe francoske revolucije «Les miserables» (Nesrečniki) je francoski pisatelj Viktor Hugo o-pisal tudi usodo mladega klateža — Gavrocha. Gavroche je nekak vodja otrok, ki se klatijo po pariških ulicah ter se v času revolucije postavijo na stran ljudstva v borbi proti zatiralcem. V eni Izmed pouličnih bitk pade tudi Gavroche. Prevajalec v našem članku omenjene knjige Je zbral iz Hugojevega romana vse zgodbe, ki govore o Gravrochu, ter jih povezal v celoto ter tako pripravil slovenski mladini zaokroženo zgodbo o dečku-junaku francoske revolucije. Knjiga Je opremljena z več risbami akad. sli-icarja Rika Debenjaka, prevajalec pa ji Je dodal še kratek dostavek z orisom pisatelja in njegovega dela ter okolja, v katerem je živel. NAZAJ V NAFTALIN NOVELA Napisal. SLAVKO KOLAR Ilustriral: IVO REŽEK — Ah, ti možje, kako izmučijo bedno ženo! Da mi le pride, to jih bo slišal! — se je sedaj okrenila njena jeza na samega gospoda Jendeka in gospa se je spomnila, kako je bil vedno sebičen in skop, kako se še zmeraj ozira za drug.mi ženskami in se z njimi spogledava, pa čeprav ima tako lepo in zvesto ženo, kakor je r-ria, ki je še poleg vsega celih petnajst let mlajša od njega. Vsa čast :nu drugače, vedno je bil skoraj pozoren do nje in tudi nežen je bil; soliden in pameten, toda včasih je znal biti le tudi zares brezobziren. Točno ob .'tirih se je cglasil zvonec na vratih Gospa Melita je 1Ž!1 planila pokonci, da bi stekla naproti svojemu možu, teda se je pri priči premislila. Na’, vidi, da je jezna, da je u'aliena . Medtem pa jc že Bariča pomolela glavo skozi vrata in nekam oklevaje dejala: — Milostljiva, Emil je tu! Pravi, da ima za vas neko zelo važno sporočilo! — Ta Emil je bil čisto posoonq vrste varovanec polkovnika Jendeka. Ze poldrugo leto alj prav za prav, odkar je prišel v ministrstvo, je polkovnik Jendek držal tega Emila in ga varoval kakor otroka. Ni pristal, da bi ga odpravil v kakšen oddelek ali formacijo, ni ga pustil ne na dež ne na sonce, a kaj šele kom na bojno postojanko. A to ni bilo zgolj iz kakega nežnega nagnjenja do Emila spričo njegove olike in dostojnosti, marveč nekoliko tudi zaradi tega, ker je bil Emil sin bogatega mlinarja iz bjelovarske okolice in dokler je bil Emil tu, si polkovnik Jendek ni nikoli belil glave, kje bo jemal bele pšenične moke, masti in prekajenega mesa. Ta Emil Neski je bil lep in ljubezniv fant Obraza je bil belega in rumenega kakor vaško dekle, oči je imel modre in nasmejane, lase plave in kodrave, nosek zavihan. Njegov oče je bil Ceh, mati Madžarka, samega sebe pa jq štel za «velikega Hrvata». Skraja je bil celo tako navdušen za Hrvate in Švabe, da se je domala sprl s starim «Pemcem», kakor je pravil svojemu rodnemu očetu, ki je bil srdit benešovec in je od srca sovražil Hitlerja in vso njegovo svojat. Ko pa so postavnega fanta vtaknili med domobrance in ga poslali v Bosno v nekak vroč bojni pohod, se je deček ohladil. Mazal je tod, podkupoval drugod in sq tako vrinil v ministrstvo in se tam oklenil polkovnika Jendeka. Prav lahko bj bil ubežal jn se skrival okrog doma, toda tam so podnevi gospodarili ustaši, ponoči partizani, pa bi se bil moral nazadnje odločiti za eno ali drugo stran. A mu je bila taka domobranska nevtralnost še najbolj pogodu. Od časa do časa se je zglasil na domu gospoda polkovnika, da jq kaj prinesel ali pa da je milostljivo povprašal, kaj bi ji bilo treba (zakaj z gospodom polkovnikom ni kazalo govoriti o takih rečeh). Sprejemali so ga v predsobi, ki je bila nekam taka kakor veža in tam gg je gospa Melita vselej pogostila s kakimi kolački, z likerjem, s cigaretami in z njim minuto, dve pokramljala, pa potem skočUa v kuhinjo k Barici na posvete. Medtem se je Emil vsakokrat okrenil po sobi in s posebnim spoštovanjem motril zbirko orožja, ki se je šopirila po stenah, puške vsake vrste in iz vseh časov, stare pištole, sablje, navadne in rapir je za floret, pa povrh še mrežnato čelado (ki bi prišla kaj prav prt čebelah). Nad vrati so se razpenjali ogromni jelenji rogovi in na drugi strani je bila nanizan® cela vrsta posnetkov iz raznih letnikov kadetske šole v Kamenici, na katerih je bil gospod polkovnik še golobrado fante. Vest, da je Emil tu in da ima «neko hudo važno sporočilo», je gospo Melito silno vznemirila. Skočila je z divana, ki je bila že znova sedla nanj, a preden se je odpravila iz sobe, si je le še popravila frizuro in napudrala lica — Kaj je, dragi Emil, morda Pa vsaj vi veste, kje je gospod Jendek?... Ta moja Bariča... — je zgovorno začela gospa, a je kar obtičala, ko je videla, kako je Emil odrevenel, kako mu je obraz pobledel in mu bile oči kakor steklene. — Milostljiva! Prosim vas, izvolite sesti! — je glasno zadrhtel in zmanjkalo mu je besed. — Toda Emil, za bog® govorite!... Cernu me vi v moji hiši silite, da sedem? oprezno. — — Milostljiva! — se je uprl — izvolite sesti! — (Vedel je namreč, da se fine dame onesveščajo, kadar čujejo slabe novice). In gospe Meliti ni preostalo drugega, kakor da je vzdihnila in sedia, pa tudi Emil je vzdihnil in spregovoril: — Milostljiva, nikar se hudo ne vznemirjajte!... Novica ni dobra! — Kaj je za božjo voljo?... Kaj me mučite?! Kaj je z mojim možem, je živ ali mrtev? — Nemara je še živ! — je odgovoril Emil moško in Torej, gospoda polkovnika so ujeli... partizani. — Kaj? — je vrisnila gospa Melita tako glasno, da je še Bariča planila iz kuhinje in nekam bedasto razprla usta. — Ujet od partizanov! Joj, mati moja mila, kakšna strahota! — je zaječala gospa Melita. — Ali je to mogoče? Ujet od partizanov?... Kako, kje, kdaj? — Emil govorite! Govorite, povejte vse, saj bom močna, saj sem oficirjeva žena!... Tedaj ji je Emil mimo in kar na široko popisal vse, kar je zvedel v ministrstvu: Kako se je moral gospod f>olkovnik odpraviti na to nesrečno pot ali izlet namesto polkovnika* Kneževiča, ki je nepričakovano obolel, kako so dali ta ukaz gospodu Jendeku v zadnji minuti, kako ni utegnil niti njemu, Emilu, še kaj reči ah naročiti. Potem je pripovedoval, kar mu je pravil šofer generala Ivičiča, kako malo je manjkalo, da ni tudi generalov avto zašel med partizane in kako so se jim srečno izvili zgolj spričo njegove šoferske spretnosti in prisebnosti. A tudi oni drugi kamion s štiridesetimi domobranci, ki je spremljal kolono, tudi ta se je okrenil, namest9 da bi se pognal v borbo. Vse to je bilo grozno in neverjetno, a se vendar milostljiva gospa Melita takrat ni onesvestila in tudi srce ji ni počilo. Na vsak način se je izkazalo, da so njeni živci in srce jačji, kakor je ona tudi 1« slutila. Gospa je samo grenko zajokala in pomagala ji je Bariča, ki je še Prej, ko je Emil vse talco lepo pripovedoval in razlagal, naslonjena na podboj smrkala in si otirala solze. — Kaj bo zdaj z našim gospodom? — je Bariča jokavo vprašala.. — Mar ga bodo ubili? — Bariča, kako inorate to tako bedasto vprašati? — se je razhudila gospa Melita, čeprav je tudi njo samo mučilo prav iato vprašanje. — Tega ni mogoče vedeti — ju je tolažil Emil. — Morda ga pa ne bodo. Partizani niso tako krvoločni in ne bedast; kakor ustaši. To so vam vse bolj politični... — Kako to mislite, Emil? — je povpraševala gospa Melita in rt oprezno brisala svoje velike solze z majhnim svilenim robcem. — Veste, če je ujertmik navaden domobranec, vam oni pravijo: Daj, prestopi k nam, bori se za svdbodo in ne za Švaba in Paveliča! Ce tega noče, tedaj mu ukažejo; Dobro, pojdi domov, a pazi, da nam znova ne prideš v roke!... Pri oficirjih seveda je pa stvar ie drugačna. Ti so dražje blago. Domobranec, recimo, je kakor koruzna moka, a oficir >e prevojema pšeničnai.. Za gospoda bodo gotovo za- htevali zameno. Kakšno zameno? Zlato sonce povsem morju Da, ta Grudnov verz se nam zdi prikladen za tp svetle slilce: Zlato sonce po vsem morju! Po morju, obali in istrski obmorski zemlji. Zelo pomembno je, da nam je Cer. nigoj pripravil razstavo iz doživetij svojega izleta od istrskem bregu; pomembne zato, ker nam je naše morje takò domače in naša obala takò spojena z našim življenjem, da se premalo zavedamo teh svojskih, močnih lepot. Po membno tudi zato ker nas čar in barve naše obmorske zemlje dvignejo iz mrke vsakdanjosti in malodušja — Končno je le zemlja tista, hi mora dati pravi smisel naši človeški podobi. Zemlja ob morju. In še nekaj je važno: kakor je Spacal umetnik notranje poglobitve, intimnega pridiha in v bistvu otožnega nastrojenja — tako je Cemigo; izraz tržaške velemestne dinamtke, vsestranske gibčnosti, neprestanega\ nemira. Cei-nigoj je slikar, ki ima v sebi vrvež pristanišča. mreže, vrvt in šartke. kaleidoskop pisanih čolnov m njihoiAh odsevov v vodni modrini. Dva mojstra. ki se dopolnjujeta; dva pola naše duševnosti, ki se kosata, ki se borita za pravilen izraz svojega pomena: čustvena, tiha in silna poezija domačih tal v Spacalu, velemesten, neugnan duh v Černigoju, Drago nam je, da moramo poudarit- to prav ob Černigojevi razstavi; zato ker jc postala že neokusna navada, da ta ali oni ocenjevalec ovija tudi njegovo slikarsko delo v neprijazno, posmehljivo meglo. Prav na tem mestu jo pred tednom nekdo navedel mnenja ljudi po katerih naj bj bila dela nekaterih naših slikarjev, med temi Černigojeve slike, «šolarska» in «otroška». Ne bomo se na tem mestu spuščali v debato, ugotoviti Pa hočemo, da tako pisanje ni umestno niti Z narodno-vzgojnega niti z narodno-obrambnega stališča. Najmanj pa seveda z umetniškega, Umetnostni kritik mora občinstvo vzgajati, ne navajati bolj ali manj plehke pripombe nepripravljenega občinstva. Tudi Koseskega so nekoč poveličevali in odklanjali so in se posmehovali Prešernu — toda kdo se danes še spomni na Koseskega? Morda bi se ljudje in mladina v Driini tud- pred .Jakop čem namrdnili toda samo naivnež m Ja- natik bj se posluževal njihove sodbe kot merodajnega merila. Zraven tega nam nalaga položaj veliko dolžnost, da ne podcenjujemo svojih sinov; še posebno ne tistih, ki nas pred nasprotniki častno predstavljajo, ki so pred vsem svetom posetnica naše kulturne zrelosti (najlepši pnmcr naj bo koprska gospodarska razstava!). S tako, zavedno in iskreno mislijo moramo sprejeti tudi Černigojeva slikarska dela, ki jih sedaj razstavlja: kot slovenske barve o slovenski zemlji; kot pestre vtise s potovanja po domačem bregu; kot pisan, mavrični trak istrskih čarov. Zalo ni iskal Černigoj v njih odgovora slikarskim problemom; te slike nočejo biti avantgardna umetnost niti v zapadnem smislu niti v smislu socialnega realizma — čeprav bj jih lahko označili kot realistične. Ne, samo mnogobarvna in živa pripovedka so, zato ker ja bil Černigoj pred istrsko obalo z mladimi očmi, dinamičnim duhom in čudežno roko Le tu m tam (posebno v oljih! prevladuje njegovo tehnično znanje nad duševnim raz-položenjem, toda vse je zmeraj izraz moškega ter viharnega temperamenta. mojst.skega čopiča, ki se ne boji predmetov, snovi, kompozicije. Pa naj je slikarja prevzela tišina odmaknjenega zaliva ali vrvež ribičev ali neverjetni mik mlinov na veter, k' krožijo nad plitvo vodo v gredicah piranskih solin. Hvaležni moramo biti Černi- goju, da nam je kakor lepotico, ki je bila skrita v zakotni istrski hiši. prinesel sončno lepoto istrskih por-tičev v tržaški trgovski direndaj. In lepo bi bilo, da bj naši ljudje sprejeli sonce in morje, toploto in modrino in vonj po soh, slovenske tržaško umetnost, ki je vse to — kakor toplota in sol našega življenja. Od razstavljenih del inorarne predvsem omeniti mojstrske risbe in med temi. «Soline» ter «Čolne prj Sv. Martinu» in to zato, ker je vsaka izmed teh risb vredna, da se človek zbere in zamisli pred njo Zato ker so čustveno um.rjene in resne, tehnično pa dovršeno enostavne in jasne. Manj nam ugajajo olja, o njih pravi Černigoj v kratkem «vodiču k razstavi: «Slikoviti učinek sem skušal poudariti z močnimi barvnimi kontrasti, ki se bodo zdeli marsikomu pretirani, ki pa so opravičeni, ker ni bil moj namen kreniti na pot akademskega dokumentiranja.» Nič ne moremo oporekati njegovemu stališču; vendar mu bomo rekli, da je v vsaki dovršeni umetnini kontrast barv opravičen le tedaj, kadar se reši v razpoloženjsko, čustveno enoto. V njegovih oljih nas najbolj moti kričeče vijoličasto morje. Poglavje o morju, o njegovih čudežnih barvah je morda najtežje poglavje v našem primorskem slikarstvu. In veseli smo, da se ga je Černigoj lotil s svojim drznim in razgibanim duhom. Lep je «Most v solinah», «Po- gled na luko» (Piran), «J?ibiiW;. kot» (Koper) in «Osamljena luka» (Koper). Najbolj so nam seveda v še akvareli; kot akvarelist je Cerni ji goj najlaže našel način, du dà iz-ì raza svojemu presenetljivemu do-' jemanju, akvarel mu jc ubogljivo sredstvo, s katerim ujame in pri- J drži barvitost, ki ga je očarala. Nc pomnimo, da bi nas bil pred to razstavo kdo tako presenetil z odkritjem istrske obale. Omenili bomo «Čolne», «Vrhpolje», «Soline zvečer», predvsem pa «Colne v kanalu». «Čolni v kanalu» so, ne gle- -de na preizkušeno in obenem ubog. Ijivo tehniko, pesem čolnov in ribiškega dela, pesem šartk in vrvi in njihovega odseva v vodi kanala. Vse je pravilno, vse je razumljivo in določeno — in vendar je v vsem dinamika, ki čara in razburja, kakor nas razburi vsaka jadrnica, ko se ribiči pripravljajo na odhod. Ce omenimo še v kamen sklesan kip za na grob padlim, s katerim se Černigoj predstavlja kot sposoben kipar, pa imamo popolno podobo tcga vsestransko nadarjenega mojstra ki se ne ustraši nobenega problema in jih vse reši v tehmč-no-neoporečno kvalitetna dela. Na) poudarimo, da smo mu tokrat kol obmorski ljudje predvsem hvaležni zato. ker je mnogim od nas odkril istrsko obalo, ki je na njegovi razstavi pred nami kakor na traku barvnega filma. BORIS PAHOR S PREMIERO „DONOSNE SLUŽBE" je SNG lepo začelo novo gledališko sezono ANGELA RAKARJEVA pa dostojno proslavila 40 letnico svojega umetniškega delovanja Ko so naSi ljudje gledali na odru Pri uprizoritvah «Donosne službe» odrski lik Rakarjine Felisate Gerasl-ir.ovne Kukuškine, so se prav gotovo v njihovem spominu zopet pojavile tudi nekatere druge njene efektnejSe karakterne vloge, ki jih je naša slavljenka vsakokrat docela zaokroženo m Človeško verjetno ter pronicljivo Izoblikovala v štirih sezonah v Trstu. Ce sem zapisal besedico efektnejše, nisem s tem hotel reCi, da bi bila Rakarjeva kdaj koli hlastala za ble-šžeCimi, bežnimi utinki, kajti ona Je vedno brez vsakega pretiravanja, umerjeno, realistično in Človeško Izdelala razne odrske osebnosti. Efekt-nejši od drugih so bili tl liki, ker ji je paC tekst predpisoval važnejšo vlogo v dejanju. Človek si pa laže zapomni to, kar je po učiinku izrazitejše. Gledalcu se zdi skoro nepojmlji-v°, kako more igralka igrati na pr. Rguro gospe Lavretzove v «Vii mali,» R* Se skoro ne premakne z mesta in ki je skoro ves Cas na odru brez be-sede. in vendar je njena priCujoCnost Pri dejanju opazna, pa še kako opazna. Prav gotovo bi bilo meni in bralcem v veliko veselje, Ce bi se mogli na tem mestu ponovno poglobiti v razne njene prejšnje ustvaritve. 2 enako ljubeznijo, skrbnostjo in Premislekom je Angela Rakarjeva tudi v tej igri postavila pred nas Feli-»ato Gerasimovno, vdovo kolcgijske-Ea prisednika. Izdelala jo je vseskozi ealistično, izluščila je samo važne momente, ki označujejo ta značaj o-mejene, egoistične, gospodovalne žen-*kc. ki se zna v svoji malomeščanski družbi pretvarjati in prilizovati. Tipe ® akinv značajem srečujemo pogosto-a v življenju in vedno vplivajo komično na svojo okolico. Rakarjeva :* s svojim pronicanjem, ne bomo re-i v dušo takih ljudi, temveč v nji-n°ve preračunljivosti tn z odmišlja-PJem vsega, kar bi bilo odveč, umet-mško prekvasila to vlogo in iz nje naredila živo, enotno figuro. Kakršno k°li karikiranje bi bilo v veliko škodo * figure. Naj omenim že na tem mestu, da ne ona ne drugi igralci mso skušali izstopati Iz skupne igre. marsikdo izmed občinstva mi je dejal, a bi si bila morala slavljenka iz-rati kako drugo delo za svojo slav-hoslno predstavo, kjer bi ona Igrala I ''odiino vlogo, kjer bi v prvi vrsti , ?a gnala dejanje naprej. Tako bi da pač lahko ona zablestela predr datalimj Igralci. Menda ni težko ra-ZumeU, da taka misel ne drži, ker v Realistični dramski Igri je vsaka vlo-*a važna za celotno skupinsko igro n ne sme nobena vloga zatemniti "Tuge. Ta vloga je dala Rakarjev! po-™mo možnost, da pakaže vse svoje “»osobnosti, kar se ji je tudi pcert- svet korupcije, pokvarjenosti, i Ja zE°Ij lastne koristi in «civl ane» oblike omejenosti, kot prav carni zgodovinar Vidikin, preds jus° V glavnem vl°EP Višnjevsk tori Va ‘n Bel0Eub°va. Po vlogi s n. a v «Oenju in pepelu» Je Sl 2nairCf°n S to vlogo Se naprede tJIJ J,' poderlatl Jedkost in cini * ln Posmehovanje bei mu idealistu Zadovu. Zagrabil p: tudi v njegovo intimno zasebno ljenje, ki se kaže v odnosu do i V mimiki in glasu nam je pok Višnjevskega tako, kot sem ga p kar opisal, ln pa kot nadležnega s ca. Nobena stran njegovega znai s« ni oddvojila od celotne slike in Smo lahko popolnoma dojeli to figuro. Modest Sancin je natančno preštudiral kretanje, glas, mimiko in življenjsko filozofijo takega birokrata •mt je Jusov, ki Je sam s seboj zado-'mijen, ker je pač vedno storil svojo •mižnost do samega sebe in do svoje ^Je okolice, če je taka kot je on sam in če tudi njemu to koristi. Vse je naravno prenesel v svojo Igro IM obenem tudi okostenelost svoje bi-fpfcratske nravi ter tako izdelal resnič- no, življenjsko osebnost. Mislim, da to figuro lahko z mirnim srcem stavimo ob stran skupuhu iz Molièrove-ga «Skopuha». Vsak prizor je bil že sam na sebi markanten, tako da nam ni težko spominjati se ga v katerem koli momentu, kljub temu pa je bil ta lik iztesan iz enega samega kosa. Belogubova je smiselno, dosledno 1 n enotno v vseh potezah lega značaja podajal od začetka do konca Rado Nakrst: od začetka, ko se prilizuje in se trudi, da bi ga predstojniki zaznali in še pozneje, ko je že dosegel, kar si je želel, ko je dobil «donosno službo». Belogubov je preračunljiv in tudi njegova ljubezen je zaradi tega lahko samo pogojna, kar vpliva v nekaterih prizorih na gledalca nekoliko komično, je pa tudi majhen in ne čuti grdobe svojega počenjanja, ko hoče svojega svaka Zadova v gostilni ponižati. Ta figura je v Nakrstovi kreaciji popolnoma (Pìùùuota med IjudMuom uiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimimnmii J-epa in prisrčna ter tudi kvalitativno dobra prireditev je bila V četrtek dne 10. novembra v Plavjah, katero so posetUi ljudje iz Flavij, Badihe, Škofij in Stramara. Po pozdravnih besedah tov. Zore Stari-hove, ki je čestitala društvu, ker je to društvo tudi v času zmede in zastoja, ki jo je povzročila resolucija Informbiroja, uspešno delovalo, je govoril tov. Benulič q napredni slovenski kulturi in o težnjah našega ljudstva po kultunni enotnosti z vsem matičnim narodom. Spored je bil pester in izrazit. Nekatere tovarišice so nastopile z zborno recitacijo Kajuhove «Slovenske pesmi». Zelo dobri so bilj duetj pionirk, ki so yse prav prijetno iznenadili. Male pionirke, ki so pri baletni skupini, so pokazale, da imajo zelo razvit čut za ritem ter ubranost in skladnost pri baletu. Nastopile so že pionirke z recitacijami, mešani zbor jn godba na pihala. Prireditev je popolnoma zadovoljila navzoče občinstvo. V petek 1-1. novembra je bila repriza «Donosne službe» v Skednju. V soboto 12. novembra je SNG nastopilo z istp igro na Kontovclu. V torek 15. nov. je SNG gostovalo z Ostrovskega «Donosno službo» y Nabrežini. V nedeljo 20. novembra bo ob 10. uri dopoldne premiera Goljeve «Sneguljčice» y Skednju, zvečer i-stega dne pa bo ob 20. uri predstava iste igre na Kontovclu, zaživela. Kontrast k figuri Višnjevskega in tudi življenjski kontranst k figuri Ju-linke in v vseh onih, ki prav tako mislijo, je osebnost Ane Pavlovne Viš-njevske. Ostrovski je dobro poznal življenje in ljudi. Julin-ka lahko izhaja v zakonu brez prave ljubezni ali medsebojnega spoštovanja, saj ji denar plemeniti značaj. Ana Pavlovna pa je dokaz, da razkošje samo ne daje še sreče. Mnogo življenjskih resnic je Ostrovski nanizal v to igro. Vlogo Ane Pavlovne, plemenite, resne, trpeče ženske, ki je bila v živjenju opeharjena za svojo srečo, je mojstrsko izdelala Nada Gabrijelčičeva do najmanjše podrobnosti. Dva različna značaja sla Polina in Julinka. Prva čustvena, druga pre-računljiva in plehka. Tudi v Pollnl je dovolj one človečnosti, ki si želi marsikaj, kar za življenje sicer ni nujno potrebno, zato ni verjetno, da je toliko časa obdelovala svojega moža, naj si poskrbi boljše življenie, samo zaradi tega, ker sta jo sestra 'n mati tako naučili, temveč tudi za-ladi same sebe. Zmaga pa sicer v njej njen značaj. Štefka Drolčeva je podala ta lik s toplo čustvenostjo, a kljub temu prepričljivo. Njena Igra Je učinkovala ves čas naravno, preprosto In prisrčno. Njeno sestro Julinko pa Je Igrala Angelca Sancinova. Izdelala je plch-kost, površnost in «civilizirano» omejenost takih ženskih tipov iz vsakodnevne družbe, kot jih srečamo včasih v življenju. Ne moremo si predstavljati teh dveh likov enega brez drugega in igra obeh nosilk teh vlog je bila skladna Protifigura k nepoštenosti, korup-nostl je Zadov, sorodnik Višnjevskega, Ostrovski ni mogel iz njega še napraviti junaka, ker bi ne bil Se ustrezal tisti dobi. Zadov je človek čustva ln človek postenja, ne pa Se človek izrecne borbe proti nasprotujočim načelom. V to vlogo je Jožko LukeS položil vso toploto čustva, kot jo narekuje nrav te figure. Zato učinkuje ta vloga po nekod nekoliko patetično Mikina njegovega prijatelja Je dobro izdelal Ernest Zega, vendar pa Se ni v svoji Igri popolnoma sproščen, ker mu zaradi kratke dobe njegovega odrskega udejstvovanja primanjkuje Se odrska rutina. Vlogo Dosuževa, te epizodne figure. Je Milan Kosič popolnoma dognal. V ruskem dramskem slovstvu pogosto-ma naletimo na take epizodne figure ki sicer dejanja ne spravijo naprej, ob katerih se pa jasneje oblikujejo načela in nastrojenja, vidneje Izstopajo osebnosti, In ki pomagajo ustvarjati razpoloženje In okolje k dejanju. Vsestransko jo je izdelal In Je vložil vanjo le toliko, kolikor je bilo treba, srda ln gneva nad pokvarjenostjo določenih krogov družbe, zagrenjenosti, pa zopet je nakazal prepu-s.itev samega sebe toku, v katerega Pogled na del Černigojeve razstave Je zaplaval, češ da tako nič ne pomaga. S to prepustitvijo ln z rahlo zagrenjenim veseljaStvom gre preko vsega, a vzllc temu želi v svoji dobroti, da bi drugi bili boljši od njega. Vse je Milan Kosič zaokrožil v dovršeno celoto. Iz vloge Stjoše, sobarice, ki je za razvoj dejanja popolnoma nepomembna, ki označuje le neko okolje, je ustvarila Ema Starčeva tako živ tip, da ga lahko vzporejamo z njenimi kreacijami vodilnejših vlog. Tudi ostale epizodne figure so bile markantno, umerjeno In smiselno izdelane in Je predstava tudi z igranjem teh vlog postala tako izrecno dobra, Boža Podkrajška nt bilo več spoznati v tej njegovi maski in kretnjah. Odpadla je raz njega vsaka komična poteza, kot jo rad prida, če je količkaj v skladu z vlogo. Anton Požar in Srečko Košir sta bila posrečena uradnika. Dobro sta podala natakarja Silvij Kobal in Julij Guštin. Tov. prof. Miroslav Ravbar Je prevedel ruski tekst v gladko slovenščino, ki se lepo sliši. Jože Cesar je kot scenograf prikazal pri svojih inscenacijah v tem delu pristno razkošje na eni strani ln zakrito ter vidno rev. ščino na drugi, tako da so že scenerije pomagale ustvariti ono razpoloženje, ki ga ta komedja zahteva. Gledališka krojačnica je pod vodstvom Sonje Mikuletičeve ln po njenih osnutkih odlično izdelala lepe, stilne kostume. In da je bilo prav vse v skladu Je tudi Draga Pahorjeva pripravila dobi in oblekam ustrezajoče pričeske. In prav na koncu naj omenim še režiserja tov. Jožeta Babiča. Ne morda zaradi tega, ker bi bila njegova zasluga za lep uspeh igre najmanjša. Iz tega, kar sem do tu povedal, se da razbrati, da je bilo podajanje skladno pri posameznikih in pri skupinskih nastopih, da je bil tempo realen, da je bila zunanja oprema s celoto skladen del, ki je tej celoti v popolni meri pripomogel do veljave i dr. Vse niti pa je držal v rokah režiser in njegova zasluga je bila pravilna razdelitev vlog, točna in jasna razčlemba vsega poteka dejanja In vključitev posameznih vlog v to dejanje Itd itd. Zato sem omenil režiserja na koncu. Ob koncu predstave je slavljenka, obkrožena od vseh svojih tovarišev, sprejela mnogo voščil, čestitk In darov. Ta slovesnost je bila tako prisrčna, da je ganila slavljenko ln vse navzoče. J. K. KULTURNA KRONIKA ÌF L R J in drugod j Fri proslavi 30-letnice slovaške vse-učillščne knjižnice Amosa Komenskega v Bratislavi je sedanji ravnatelj te ustanove dr, Jan Caplovič poudaril ogromne zasluge prvega ravnatelja dr. Jana Emlerja, ki je pred 30 leti prevzel bivšo madžarsko knjižnico tedanje pravne fakultete. Danes ima ta knjižnica 400.000 zvezkov in dva dobro organizirana oddelka za slovaško literaturo, ki štejeta 30.000 del. V času prevzema je Imela knjižnica samo 60.000 zvezkov, od katerih je bilo komaj 100 slovaških knjig. V mariborski operi so y nedeljo 6. novembra prvič uprizorili novo slovensko opero «Višnjani» skladatelja Heriberta Svetela. Besedilo sta napisala E. Govekar in režiser F. Golovin po znani Jurčičevi humoristični povesti «Kozlovska sodba v Višnji gori». Opero je dirigiral skladatelj sam. —O- Na predlog bratislavskega Društva umetnikov in prijateljev grafike je pripravilo Društvo čeških umetnikov-grafikov «Hollar» v svojih društvenih prostorih v Pragi razstavo slovaške grafike, ki je prva obširna in samostojna razstava izven Slovaške. Razstavljenih je 80 del 16 slovaških grafikov v glavnem lesorezi in litografije, ki so sinteza novejše in najnovejše grafike slovaških umetnikov Fulle, Hložnika, Hollega, l.ehotskega, Duba-ya, Mlllega, Zmetaka In drugih. Flaubertovo knjižnico je prodal Louis Bertrand med vojno francoski akademiji znanosti in umetnosti zaradi finančnih težkoč, v katere je zašel. Akademija je sedaj darovala to knjižnico kraju Croisset in se ta nahaja znova v onem paviljonu, v katerem Je Flaubert Uta 1880 umrl, 14 BQ2QQES33323< BELI LAK, KI SE NE UMAŽE V nekem znanstvenem laboratori* Ju se Je kemikom posretilo napraviti belo barvo, ki se ne umaže: Poskusi so trajali pet let. Ta lak so izdelali predvsem zato, da z njim obarvajo drogove železniških signalnih naprav. Strojevodje namreC mnogo laže opazijo raznovrstne signale, če so njih drogovi belo obarvani, se pravi, če so obarvani z belimi in črnimi črtami. Vendar so se naprave ob tirih doslej zelo hitro umazale. Nov lak je tako sestavljen, da se sproti sam čisti. Poleg tega Je barva tako močna, da zadostuje tudi en sam oplesk. ZAŠČITA LADIJ PRED RJAVENJEM Rja je velik sovražnik kovinskih ladij. V prodaji so marsikateri opleski, s katerimi obvarujemo kovine pred rjavenjem-. Vendar ne preprečijo vsi ti izdelki rjavenja na ladjah. Neka londonska tvrdka je Izdelala postopek, imenovan «Laterac», s katerim lahko preprečimo učinkovanje morske vode na kovine. Spodnji del ladje prevlečemo namreč z nekim opleskom, katerega glavna sestavina je na nek poseben način pripravljen tekoči gumi, Ta oplesk se tudi hitro suSt. Ladjo lahko splovimo 48 ur po ©pleskanju. VELIKANSKI STROJ ZA IZDEt LAVO ZOBATIH KOLES Prekooceanski parniki so opremljeni z velikimi pogonskimi stroji. Pa ne samo ti stroji, temveč tudi njih sestavni deli so Izredno veliki. Tako so n. pr. izdelali v neki strojni tovarni orjaSki stroj za izdelovanje zobatih koles, s katerimi bodo opremili parne turbine za parnike. En sam sestavni del tega stroja tehta 20 ton. Omenjeni stroj za izdelovanje zobatih koles so za prevoz razstavili v sestavne dele, ki so jih naložili na 20 velikih tovornih avtomobilov. Ta stroj ima 110 vodilnih vzvodov ter ga poganja motor 75 ks. LAK ZA ZAŠČITO LESA Na trg Je prižel lak. Imenovan «Carbokote», s katerim opleskamo les, da ga zaščitimo pred kvarnim učinkovanjem večine kislin, lugov ter kemijskih topil. Ko se ta lak strdi, ga ni mogoče več odstraniti z lesa. Les zaščiti tudi pred zvišanjem temperature do 163.0C. Zelo učinkovite so nadalje zmesi tega laka z ogljem ter gumijem. ZAKAJ CVETO KRIZANTEME JESENI? Nekateri znanstveniki so ugotovili zanimivo dejstvo, da prično cve-stl krizanteme Selc takrat, ko se dan primerno skrajša, torej Selc jeseni. Krajšanje dneva oziroma daljšanje noči povzroči, da sc razvijejo popki, ki končno vzcveto. Z raznimi poskusi so dokazali, da preprečimo cvetenje krizantem, če z umetno razsvetljavo skrajšamo temo noči, Ce torej umetno krajSamo dan, lahko povzročimo, da cveto krizanteme tudi v drugih letnih časih. STEKLO, KI GA NI MOGOČE JEDKATI Vsepovsod vidimo raznovrstna stekla, v katera so «vrezane» najrazličnejše risbe. Vendar pa večino teh risb niso vrezovali v steklo, pač pa jih napravijo na la način, da steklo jedkajo s fluorvodikovo kislino. Ta kislina ima namreč to Ustnost, da razjeda steklo. Najprej prekrijejo steklo s posebno snovjo, ki je sestavljena iz raznih voskov, na to prevleko ne učinkuje omenjena kislina. V voSčeno prevleko vrežejo zatem razne risbe iti izpostavijo steklo param fluorvodikove kisline, se pravi polijejo tako pripravljeno steklo s kislino. Vendar pa je bila za industrijske obrate, v katerih izdelujejo fluorvodikovo kislino ta lastnost kisline zelo neugodna, ker ne morejo uporabi iati steklenih strojnih delov, skozi katere bi lahko opazovali potek izdelave te kisline. Vendar so izdelali sedaj neko novo vrsto stekla. ki je odporno do razkrajajočih učinkov fluorvodikove kisline. To Steklo se tali pri 1371.oC ter ga z lahkoto oblikujemo. VSAKEMU STROJU SVOJE MAZILO Delovanje raznovrstnih strojev je različno. Zato moramo mazati vsako vrsto strojev s posebnim mazilom, ki odgovarja potrebam določenega stroja. Da pa ne bi uporabljali nepravilna olja, je izdal ameriški urad za norme, predpise, po katerih naj Izdelovalci mazil obarvajo mazila z določenimi barvami. Vsa mazila, ki jih rabimo za stroje so razdelili v osem osnovnih skupin, katerih vsaka je obarvana z značilno barvo. Tako bodo odpravljene razne nevšečnosti. BARVANJE KOVIN Casoolsl kovinarjev poročajo, da so Iznašli nov postopek za barva-nle kovin. Železne, kakor tudi neželezne kovine obarvamo tako, da vtaknemo kovino v barvllno kopel. Določena barvila dobavljajo v obliki soli kakor tudi v tekočem stanju. S temi barvili lahko obarvamo kovine v različnih tonih. Barvana površina je medla in tudi sveti se. Nekatera barvila imajo tudi to dobro lastnost, da zvečajo odpornost kovin do razjedanja. ZEMELJSKI PLIN JE VAZNA SUROVINA Nekdaj 5e niso poznali vrednosti zemeljskega plina, ki prihaja iz raznih razpok kakor tudi iz umetno napravljenih vrtanj na površje zemlje. Uporabljali so ga predvsem za kurjenje. Sedaj izdelujejo iz njega važne dodatke za zboljšanje vrednosti bencina, nadalje ga uporabljajo za izdelovanje umetnega (sintetičnega) gumija, eksplozivnih sredstev, umetnih smol, pleksl-stekla, umetnih vlaken nylon, vinyon, šaran. Vendar Je pa lo le nekaj imen velikega števila proizvodov, ki jili lahko dobimo iz zemeljskega plina. HOLANDSKA OBRAMBA Beli; Novoteljnov. Crni: Cistjakov. 1. d2—d4 e7—e€ 2. Selr~f3 17—15 To je uvod v sistem holandske obrambe, kjer dobj črnt lepo igro Da kraljevem krilu. Napad je pa dvorezen.' Ce Se bdi dobro ubrani napada, postanejo slabosti točke 17, ki je vedno najobčutljivejša, nevarne. Posledice, ki pa nastanejo po mehki beli igri. kakor je tu tudi slučaj, Pa so lahko za belega Usodne. 3. c?—c« Sg8—fti 4. g2—g3 Lf8—e7 5. Sbl-—c3 0—0 C. d4—d5 ------ Prenagljena je popustitev napetosti v središču. Beli pa ima namen. da skrene iz običajne poti in da partija ne bi 284la preveč v teoretične vode C. ----- c6—dD: 7. c4—d5; ——— Bolje je 7. JSd5:, ker poslane -met na d§ preveč izpostavljen. 7. Sii»—el 8. Lfl—g2 ------ Slabo ie #. Se4:? fe4; ». Sd4 Lb4 -i- lo, Ld2 D16 z dobljeno igro. 8. ----- Sei—c3: 9. b2—c3: Le?—fC Lovec je na tem mostu mnogo močnejši od nasprotnikovega. 10. Lel—b2 ------ Tu je lovce preveč pasiven Mož. no je bilo kriti kmeta c3 z dame na c2 ali b3 a lovec bi mogel sto piti na mnog,, boljšo mesto e3. 10. ---- Sb8—a(l 11. Sf3—<34 c7—eC J 2. 0-0 Sa6—c5 13. Ddl—c3 d7—d6 14. Tal—el ----- Doh-rj ideja b; bita poskušati zamenjati črna lovca n. pr s c4 ter nato «K'i Bel; bi ime! še kar do-oro igro. M. -----Lc8—d7 1 KRONIKA Medtem kio je bilo na Hrvatskem v začošku petletke 160 kinematografov, jih je bilo konec leta 1947 ic 177, konec leta 1948 — 194, po pivi polovici petletnega plana Pa 206, konec prve petletke pa jih bo 319. © «Odgovor narodu» je naslov d*" Icumemtamega filma, ki ga je po Stenar ju Slobodana Jovičiča izdelalo filme*» podjetje «Bosna- Simi. © Znani sovjetski režiser Mark Don-sJooj snema nov film «V zemlji srebrnih lisic». To je film iz življenja Eskimov, ki žive v najoddaljenejših krajah Sz na CukotkS, rtiču med Azijo in Ameriko. © Filmske ekipe narodno-osvobo-ciitne armade na Kitajskem so snemale zločine kuomUitanšk h čet v Taijuanu. Film bodo uporabili pr» sodbi kuomlntenšiah vojnih zločincev. © Kacie gnezdo Naslov filma «Kačje gnezdo» se naslanja na srednjeveško vražo, ki pravi, da je blazneža treba vreči med kače, kjer ga bo strah tako pretresel, da bo ozdravel. Obenem hoče naslov filma poudariti, da so nekatere ameriške blaznice prava kačja gnezda zaradi sistema in ljudi, ki te bolnišnice upravljajo Film nas postavi v blaznico, kamor se mora za več mesecev zateči mlada pisateljica. Njo blaznost izvira iz časa, ko je bila šc otrok. Nekoč se ji je zazdelo, da je oče več ne ljubi, in zaželela si je, da bi umrl, ko pa je oče res umrl, si je podzavestno očitala, da je ona kriva njegove smrti. Od tedaj je v vsakem človeku, ki jo je ljubil, videla svojega očeta in se ga bola. Ta njen strah podkrepi še smrt njenega zaročenca. V bolnišnici se nekemu zdravniku posreči, da jo ozdravi, čim najde vzroke njene bolezni Tako prisostvujemo zdravljenju, po psihoanalitični metodi in vsem naporom mlade blazne žene, ki se trudi, da bi v svettili trenutkih izpovedala pretekle dogodke. Film «Kačje gnezdo» je neke vrste reportaža, ki nam hoče odkriti strahotno usodo blaznežev. V neprijetnih bolniških sobah z rešetkami tn visokimi stenami, po katerih se plazijo pošastne sence blaznežev, se odigravajo strahotne scene Sredi teh grozot pa sc razvija močna borba med nesrečo Virginije in tesnobnim upanjem njenega moža ter mirnim zaupanjem zdravnika. In vsa ta borba je globoko občutena, človečanska in pristna; močno pa pade film v scenah, ki hočejo učinkovati s histeričnimi kriki in vsemogočim prikazovanjem poblaznelih žensk. Razumeli ne moremo, kako je mogel režiser izra- biti stanje nesrečnežev, da bi z njim vzbujal v gledalcih grozo in včasih celo smeh; s tem je žalil človeško usmiljenje in tudi vse, ki posvečajo ves svoj trud zdravljenju blaznežev. Upamo pa, da je na svetu malo bolnišnic, kjer bi uživali duševno bolni tako malo pomoči, tolažbe in sočutja, kakor smo videli v filmu. Mnoga sredstva torej, ki se jih film poslužuje, zmanjšajo resnost režiserjevega prizadevanja, da pokaže z znanstvenimi metodami zdravljenje duševno bolnih. Kljub temu pa nam film marsikaj pove. Kakor v večini ameriških filmov je tu postavljen socialni problem, a ne rešen. Film je tudi vzgojnega pomena. Opozarja nas, kako važno je ravnanje z otrokom v najneinej-H mladosti in da z ljubeznijo lahko rešimo dušo, ki je zašla v temo Nekaj nenavadnega pa je film zlasti zaradi odlične igre Olivije de Havilland. Dramatičnost filma izredno poudari njen izraz, njen pogled, s katerim neprestano vprašuje sebe in okolico, kaj jo je privedlo v nesrečo. Film je Uidi tehnično izredno zanimiv. O Na kongres*: f.lroskAh delavcev kulturnega filma v Hamburgu sc med drugimi filali prikazovali tudi francoski film «Človek čiov.ku» - katerem je prikazan ustimovitel. Rdečega križa. O Francatici kritiki se hočejo prepričati, éc ima francosko prebivalstvo res slab okus glede filmov kakor sc uplošno govori. Zato bodo ustanovili v Parizu posebno kinodvorano za frreiafcušnjo ljudskega mnenja. 15. Lb2—cl? ------ Se vedno je bulo c4 bolje. Beli je iniciativ© že izgubil. 15. ---- Df6—gi 16. L2—h4 ----- Staro pravilo pravi, da se kmete pred kraljem v obrambi ne sme premikati. Kraljeva poetojanka bo kmalu tarča črnih napadov. 16. ---- Dd8—f« 17. e2—e3? ----- Beli igra brez pravega plana. Ni jasno, zakaj se je bèli odločil za to potezo, ko je vendar v 15 potezi igral LclT Vsekakor z namenom d© ga uporabi na diagonali Cl—h8. 17. ---- TaB—e8 18. c3—c4 f5—(4! Najboljši odgovor na 16. potezo belega Sedaj črni popolnoma razbije kraljevo krilo. 19. Lel—b2 ----- Nevarno bj bilo gf4- 19. -------------- f4-«3: 20. f2—g3: Df6—e5 21. Tel—e8:+ ------ Tudi Po Kh2 ne bi belega rrš’lo n. pr. 21 ----- Tfl: 22 L«; Se4 23. Dk2 TfB z močnim in odločilnim napadom. Poteza v parti fi Po nrinese takoj presenetljivo odločitev 21. ---- Te8—fB: 22 Kgl—h2 De5—gSt+V | Tega pač beli ni pričakoval. B“l' *ne sme vzet? dame, ker je 7- T»e5 mat. Beli se vda, ker ne more nuditi nobenega odpora več. Ing. SIKOSEK BORIS Šahovska olimpiada bo v Jugoslaviji 1.1950 Pred dnevi je imela v Far zu kongres mednarodna šahovska zveza FIDE ob 251etnici svojega obstoja. Razen pregleda delovanja zveze, so na tem kongre*i sprejeli Botvmikov predlog za način bodočega tekmovanja v borbi za najvišji naslov. Po tem predlogu bo dvoboj za naslov svetovnega prvaka vsako petti lek». Turnir 14 kandidatov za nasprotnika v dvoboju s svetovnim prvakom bo v aprilu prihodnjega leta na Madžarskem. Zelo verjetne je, da se ho tega turnirja udeležil tud» Jugoslovan Trifunovič. Za organizacijo svetovne olimpiade. k' bo pVihodnjo leto. sta se potegovali Jugoslavija in CtSkoslo-vaška ir> izglasovan je bil predlog za Jugoslavijo Na tem tekmovanju bo sodelovalo 40 držav s 300 najboljšimi igrale; na svetu Kongres je tudi podeli’ naslove za mednarodne velemojstre hi mednarodne mojstre Naziv mednarodnega velemojstra je o-t Jugoslovanov dobil dr. Milap Vidmar. Prvi £Rm Nove Kitajske Dosi naslov «Masi». V njem so p.ikazan* napori kitajskih delavcev in tehnikov, ki pod vodstvom partijskih organizacij sodelujejo v narodno-osvobodilni vojski. O Italijanska igralka Ana Magna«; h© zapustila film, da se pridruži igralski družina, ki bo gostovala a 4 dramskimi deli v Rimu, Milanu, Francij-; in Angliji, C List «Parisieh» je določil komisijo, ki mora vsak mesec podeliti nagrado dvema najboijšuna Dimoma, ki ju igrajo V Parizu. V mesecu oktobru ste. bila odlikovana 2 italijanska filma «Pod rimskim soncem» ter «R m, svobodno mesto». Obenem žanje v Parizu velike te spehe film «Tatovi koles». O Na prvi mednarodni razstavi za televizijo v Milanu jc skupina Italijanov, imenovana «Additcolor», prinesla rt š'te v vprašanja industrijskega izdelovanja novih barv, bolj primernih za film in televizijo kot dosedanje. O RADIO JU6DSL0VANSKE C0HE TRSTA Usale torek, sredo, četrtek in Petek od 17.30-17.45 oddaja: «Alctualni politični pregled» (ital.). PETEK 18.11.1949: 13.15-13.35: Igra saksofonist Dražil Srečko. 13.45- 14.ou-. Ljudska univerza (sl.). 17.45- 10.00: Italijanske pesmi. 10.30-18.45: Športni pregled (ital.). 18.45-19.00: Oozornik (ital.). 19.45-20.00: Hrvateka kulturna oddaja. 20.00-20.30: Uganite kaj igramo (slov.). 20.50-21.00: Z našim ljudstvom (it.). 21.00-21.30: Poje tržaški komorni zbor pod v. Ubalda Vrabca. 21.BOŽI.50: Brahms: sonata za violino in klavir » izvajata Karlo Rupel ia Marjan Lipovšek. 22.00-22.20: Življenje jugoslovanskih narodov (s’.). SOBOTA 19.11.1949: 13.15-13.35: Narodne pesmi pojeta Kozem Rožica in Trobec Danica. 13.45-14.00: Gospodarski pregled (ital.). 18.00-18.30: Iz opernega sveta. 18.30-19.00: Pionirsku oddaja (ital.). 20.00-20.30: Mende Iss oh on: Koncert za violimo-orkester. 20.30-20.45: Politični pregled (slov.). 21.00-21.30: Veder sobotni večer (slov.). 21.30-22.00: Igra zabavni orkester pod v. Bojana A-datniča. NEDELJA 20.11.1949; 8.10-9.00: Znane orkestralne skladbe. 9.00-9.30: Kmetijska ura (slov.). 9.30-10.00: Kmetijska ura (ital.). 10.00-10.45: Iz jugoslovansko glasbene folklore. 10.45-11.15: Življenje Hrvatov v Bujščini. 11.45-12.00: Našim Ženam (slov.). 12.00-12.45: Glasba po željah (slov.). 13.15-14.00: Glasba iv» želiah (ital.). 14.00-14.30: Pionirska oddaja (slov.). 18.15-19.00: Oddaja tjx podeželje. 20.00-20.30: Klavirske skladbe. 20.30-20.45: Pol't'čnj komentar (itn!.). 21.00-22.00: Slušna igra (ital ). 22.00-22.30: Orkestralna «'»»ha. 22.30-23.40: Športni pregTed (ital-). 24 NOVIH REKORDOV V LAHKI ATLETIKI Sedaj, ko so zadnji tekači zapustili tekaliSče in so metalci in skakači prenehali s treningom, je nastopil čas, da kritično pregledamo njih uspehe. Letos je položaj v lahki atletiki v Jugoslaviji izredno zanimiv. Jugoslavija Je bila letos država, ki je postavila ali izenačila največ novih državnih rekordov. Zanimivo je tudi, kako se Je dvigalo po osvoboditvi Število novih ali izenačenih državnih rekordov: 1945 1 1946 11 1947 26 1948 27 1949 42 Po osvoboditvi so skupno dosegli ali izenačili 107 državnih rekordov. Od 26 disciplin v atletiki, o katerih vodi lahkoatletska zveza evidenco rekordov, so lahkoatleti postavili nove Avstrifa premagala Jogoslavija v prijateljski tekmi v Beogradu V VSAKO SLOVENSKO HIŠO LJUDSKI j TEDNIK ! rekorde letos v 20 disciplinah. Obveljalo je samo Se 6 rekordov, *n sicer v skoku v daljino — 732 cm (1946), v metanju kopja — 70.86 m 0948), v teku na 100 m — 10.7 sek. (1935), v troskoku — 14.35 m — (1938). teku na 400 m z zaprekami — 54.7 sek — (1936) in v teku na 110 m z zaprekami — 15.0 sek. Vendar pa vse kaže, da ni več dolgo, ko bodo tudi v teh disciplinah postavljeni novi rezultati. Tako imajo v FLRJ v teku na 100 m že 2 Sprintcrja, ki te-ieta z 10.8 sek. (Jovančič in Brnad) v teku 110 m z zaprekami je dosegel Zurkovič 15.4 sek., Srb pa 15.5 sek., v teku na 400 m z zaprekami je 2u-Kmčič samo za tridesetinko sekunde slabSi, v troskoku pa manjka Zagorim 5 cm, Rajčiču pa 1 cm, da dosežeta stari rekord. Vrednost lahkoatletike ene države lahko najbolje sodimo po povprečnem rezultatu najboljših desetih )a)>koatie-‘ov. v Jugoslaviji je že cela vrsta iahkoatletov, ki so dosegli v posa-rheznih disciplinah veliko izenačenje. Tudi to moramo šteti za uspeh, ki so ga dosegli v letošnjem letu. Povprečni rezultati so skoro v vseh disciplinah izboljšani, v nekaterih celo znatno. Tako je v Uku na 800 m povprečna vrednost desetih najboljših rezultatov 1:75,1 min, na 1500 m — 3;59.1 min, na 500 m — 15:06,7 min, skoku v višino 181,5 cm, metanju ^*ska 43.02 m, metanju kladiva — . 30 m, desetoboju — 5.594 poenov lttJ. Zanimivo je tudi, da je na prl-|Der deseti v teku na 200 m tekel 23-2 sek., na 800 m — i:58.6 min, Skočil v višino 178 cm, v daljino — C68 cm, vrgel disk 40.80 m itd. Edino hišo bili popravljeni povprečni rezul-*atl prejinjih let v teku na 100 m (1946 — n.02 in 1949 _ n.03), v •netanju kopja (1948 — 59.02 m in 1949 — 58.83 m) in v Štafeti 4x400 m 0948 — 3:26.3 min in 1949 — 3:27.0 mm) Karakteristično je tudi za vse Uisci-Pline, da vrednost povprečnih rezultatov stalno raste. Vsako novo leto PrlnaSa tudi boljSe rezultate, kar kaže na stalni vzpon atletskega športa v Jugoslaviji. Nekaj primerov: tek 200 m: J945 23.80 194$ 23.06 1947 22.92 1948 22.91 1949 22.47 skok s palico: 1945 325 1946 344 1947 352 1948 355 194» 3« tek 800 m; 1945 2.04,1 1946 2.00,3 1947 1.58,9 1948 1.57,3 1949 1.57,1 met diska: 1945 38.26 1946 40.89 1947 40.95 1948 42.24 1949 43.02 Ce se spomnimo, kako smo bili presenečeni oh rezultatu 1:1 v tekmi med Jugoslavijo in Francijo v Beogradu in primerjamo tedanje naše občutke z občutki te nedelje, ko smo poslušali tekmo med Jugoslavijo in Avstrijo, lahko opazimo bistveno razliko: na presenečenja smo se že navad it. Sedaj, ko je zopet poteklo nekaj dni pa celo opazimo, da smo se docela sprijaznili s tem dejstvom. Pred tekmo bi imeli vsakega za bedaka, če bi trdil, da je mogoč rezultat 5:2 za Avstrijo in ne narobe. Na vsak način Je bil ta rezultat potreben. Tako so si jugoslovanski strokovnjaki lahko ogledali svoje moštvo tudi v tej novi postavi, da bodo lažje izbirali za odločilno nogometno srečanje s Francijo v Italiji. Zopet bodo šli resno k delu in upamo, da bodo SpHzovi «dečki» končno le svojo nalogo izpolniti. To je danes več kot potrebno, če misli Jugoslavija v Brazilijo. Jugoslavija je nastopila to pot v postavi: Šoštarič, Colič, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, JakovcUf (Djajič), Vukosavljevič, Bobek, Mitič, Čajkovski II. in Vukas. Avstrijsko reprezentanco pa so sestavljali: Lemano, Happel, Roki, Hanappi, Oc-vitirk, Joksch, Striliich, Decker, Hu-ber, Stojaspal, Aurednik. Avstrija je zaslužno premagala apatično moštvo, ki ni znalo ničesar pametnega pod-vzeti. Gledalcev rta novem štadionu JA je bilo nad 60.000. Jugoslovanski Igralci so izjavili, da so bili zasluženo premagani. V prvem polčasu so imeli Jugoslovani številne prilike, da dosežejo go-'e in to že v prvih 17. minutah. Prva iva gola sta iznenadila Jugoslovane. Vvstrijci so igrali s kratkimi pasovi la desni strani, vse so izvajali eno-itavno in brez okrevanja. Jugoslova-,i pa so v napadu kombinirali, napajali v širino namesto preko dobrih crii Vukosavljeviča In Vukasa. Slaba gra Jakovetiča, ki ni povezoval devile zveze, je mnogo pripomogla, da so napadali Avstrijci uspešno preko Jesne strani. V 14. min. drugega polčasa je Bobek znižal rezultat na 2:3. Jugoslovani so zastreljali enajstmetrovko in vii. tl Avstrijcem nove korajže. Drugo enajstmetrovko je Stankovič, kakor preje Vukosavljevič streljal preko *ola. Avstrijci so zaigrali še koristne- RAZNE VESTI CROS POLITIKE je dobil v tem letu za zmagovalca Mihaliča, ki je rabil za progo 7.500 m 23,12. Drugi je bil Bašič, tretji Goršič. Na progi 3.500 m je zmagal Ceraj s časom 10.48.0. Drugi je bil Pavlovič. Rezultati italijanskega prvenstva: Torino - Bari 5:1, Bologna - Lazio 0:0, Como - Pro Patria 1:0, Genoa - Fiorentina 2:0, Juventus . Inter 3:2, Milan - Lucchese 2:0, Novara - Venezia 5:1, Padova - Atalanta 2:0, Palermo -Triestina 1:1 (tekma prekinjena zaradi neredov na igrišču tri minute pred koncem), Roma - Snmpdoria 2:1. !e in končno zvišali rezultat na 5:2. Napolitanec Gamba je o tej tekmi Jejal: Nsiboljše je bilo avstrijsko krl-,o Strittich v jugoslovanskem moštvu pa desno krilo Vukosavljevič. Strit-‘.ich Je igral odlično, sprejemal žoge vedno svoboden in brez okrevanja streljal iz vsake pozicije. Razen njega so se še odlikovali Decker, Ocvvlrk in vratar Zeemann ter desni branilec «očki. V moštvu Jugoslavije so bili zadovoljivi Vukosavljevič, Mitič, Jovanovič in Cotič. Colič je zamenja) obolelega Horvata zelo dobro In je bil najuspešnejši v obrambi. Jakovetiča Je zamenjal v drugem polčasu Djajič, ki je v neki meri povezal krilsko vrsto, da je bila igra Jugoslovanov v drugem polčasu boljša kot v prvem. Napad je bil neučinkovit. Bobek, Čajkovski H. in Mitič niso izpolnili tega, kar se Je od njih pričakovalo. Avstrija B-Jugoslavija B 3:1 Da bi ne bilo na Dunaju drugače, kot v Beogradu, Je tam tudi Jugoslavija B nepričakovano izgubila proti Avstriji B s 3:1. Gol za Jugoslavijo je dal Pajevič. Francija-ČSR h) Francija je igrala v nedeljo v Parizu z reprezentanco CSR. Pravijo, da sta bili moštvi precej enakovredni in da bi bil boljši neodločen rezultat, kot po zmaga Francije 1:0. Francoska reprezentanca je nastopila v spremenjeni postavi: Ibrir, Huguet, Marche, Cuisard, j Honne, Lusiano, Baillot, Carré, Baratte, Strappo, Lecliantre. V srečanjih za svetovno prvenstvo sta se srečala prejšnji teden Škotska in Galles, ki sta se zedinila z 2:0 za Škotsko. V tej skupini se bosta srečali v nedeljo Anglija in Ireland Irska se je to nedeljo srečala s Švedsko. Zmagala je Švedska s 3:1 Povratno srečanje bo V Stockholmu. Slika iz tekme med Brloniglo in Pon-zianino. Brtonigla se Je pošteno upirala napadom svojih nasprotnikov, njen vratar je te tetko reševal položaj, Vendar se Je ubranila v prvem polčasu -seh napadov Ponzianine. Slrein pred FontanoTom V Pulju Kolesarska tekma v Pulju v nedeljo, sc je vršita ob prisotnosti jugoslovanskih in tržaških kolesarjev. Proga jo bila dolga 126 km. Po hudi borbi, posebno s Tržačanom Fon-tanotom je zmagal Jugoslovan Strain s časom 4:1, 20 ur. Drugi je bil Fontanot, tretji Pešič, nato šopa sledili Bosck, Kozlića, Gallo (Pulj), Cmobmja, Zivojcvič, Poklon (Istra). Odlični rezultati Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu v streljanju V svetovnem prvenstvu v streljanju je Jugoslavija zasedla drugo mesto v streljanju z vojaško puško. Prvo mesto je zasedla Švedska z 2.534 točkami, Jugoslavija je dosegla 2.490, Švica 2.486, Argentina 2484, Finska 2.452 točk itd. Jugoslovan Stevan Frauhart je v prvenstvu posameznikov dosegel v tej disciplini 514 točk in se plasiral na osmo mesto med najboljšimi strelci sveta. Se večji uspeh so dosegli Jugoslovani v streljanju z vojaško puško - 3 serije po 3 strele iz vsakega položaja, kar da skupno 26 strelov. Prvo in drugo mesto si delita Luna (Argentina) in Jovan Kratohvil (FLRJ), ki sta oba dosegla po 260 točk. Tretje in četrto mesto sta dosegla Prauhart in Tošnič z 258 točkami, šesto Markovič z 257 točkami, sedmo Mihorko in enajsto Cestnik. Za Jugoslovani so se plasirali odlični iztrelci, kot Herber, Gr in ing in drugi. TRŽAŠKO PRVENSTVO Ta leden bo odločeno: Aurora ali Airigoni «V tržaškem prvenstvu bo prišlo do zamenjave prvega mesta na kvalifikacijski lestvici»? S tem vprašanjem smo se bavili že v naši zadnji številki in vse kaže, da bomo imeli odgovor že do prihodnje nedelje. Arri-goni za sedaj že vedno vodi. Odigral je 7 tekem, vendar jih ima priznanih samo 6. Za srečanje z Novim gradom še ni padla odločitev tehnične komisije: če je bil Arrigoni kriv, da so na igrišču nastali neredi ali ne. Ce se dogodi prvo, tedaj bo prišel Arrigoni na drugo mesto. Tik za njim je namreč Aurora, ki si je letos že marsikaj privoščila In ima samo slabšo razliko golov kot Arrigoni. Aurora je to nedeljo igrala s Sv. Ivanom. Ta je imel to pot očitno smolo. Njegov vratar je bil v 26. minuti prvega polčasa poškodovan, da je moral zapustiti igrišče. Nadomestila ga je rezerva, s katero je imela Aurora lažje delo, tako da je zaključila tekmo z 2:0. Piran Ima isto število točk kot Sv. Ivan (10). Prav počasi odkriva svoje namere, da se hoče prvim še bolj približati. V nedeljo je gostoval v Novem gradu, kjer se je srečal z domačim sicer odločnim, vendar tehnično malo slabšim moštvom. Piran je tekmo dobil po zaslugi dobrega napadalnega tria z 2:0. Zanimivo tekmo smo videli v Trstu na stadionu «1. maj» med Ponzianino in Brtoniglo. Brtonigla Je prišla na igrišče samo z 10 možmi. Ponzian-ini se je ves prvi polčas resno upirala. Včasih so sicer nastale pred njenim golom težke situacije, toda vratar Burlo jih je z odločnostjo reševal. Brtonigla je Sla celo v napad, najraje preko svojega dobrega desnega krila. Vratar Ponzianlne Velussi je moral večkrat prav resno posredovati. Nesreča za Brtoniglo se Je pričela v četrti minuti drugega polčasa. Padel je prvi gol za Ponzianino. Jasno je bilo že preje, da bo moral ta trenutek enkrat priti. S samo 10 možmi se je Brtonigla že dovolj časa upirala dobri Ponzianini. Do konca sta padla še dva gola, oba v korist Ponzianlne. Druga tekma, ki so Jo v nedeljo odigrali na stadionu «1. maj» v Trstu, ni biia prav nič manj zanimiva od prve. Nova Gorica je bila v odlični formi, tehnično je bila tudi boljša od Montebella. Kot vsi vemo, je .glava* Montebella njegov odlični vratar Pltacco. Ta se Je v pričetku igre ponesrečil in tako je bil Montebello na milost in nemilost prepuščen Novi Gorici, ki se je zavedala, kaj je s tem Montebello izgubil. Tekma se je končala s 5:3. Najboljša sta bila na igrišču branilca Montebella Tedesco In Sterle L, pri Novi Gorici pa se je najbolj odlikovalo njeno levo krilo Gorian. Kronika te nedelje teži na vratarjih. Vratar Meduze Mondo je bil tisti, ki je prepreči), da ni njegovo moštvo v Sovodnjah izgubilo proti Gorici. Tekma se Je končala z 1:1. Goričani so bili tehnično boljši. Openci so v Umagu presenetili. Premagali so tamkajšnje moštvo 3 4:3. Igra je bila zelo živahna in ostra. Tudi Govorčin šele na drugem mestu Prav tako je bila v Pulju tudi tekma v hitri hoji. Borba se je na njej razvijala med Jurečičem in Govorčtnom Jurečič je progo 10 km prehodil v času 46,9 min, kar je zelo dober rezuRat. Drugi je bil Go* vortin, tretji Corsi, Sabadin, Vida-* j li, Meneghetti itd.. MOST i Z ì >1 ? 6 ) 8 9 10 1! 12 4$ M W 10 2« VODORAVNO: A. uradni spis, jasnovidec, ogrska pokrajina, naziv; B. označuje moderno plesno muziko, mož postave, žensko ime: C. prometna zveza, turški gospod, glas, slov. gora; C. organ vida, španski spolnik, sporna država; D. nota, japonsko mesto, jed, evropsko mesto, polovica plana; E. riba, o kateri je pisal «L j ud. skl tednik« v zadnji številki, muzikal, na kompozicija, obleka, hunski poglavar; P. prodajaln Iška oprema (tujka), nagoni; francoski prijatelj, majhen deleč; G. predplačilo, sorodnik; H. gornji del pri korenju ali repi, kraj na Notranjskem; I. žensko ime, žensko ime. NAVPIČNO: 1. pripadniki velikega plemena; X gora na meji Turčija« ZSSR; 3. središče, žensko ime; 4. žival, pesem; 5. zaimek, žuželka; 6. pa. davina; 7. zaimek, kraj v Istri; 8. žensko Ime, umetnost (lat.); 9. okrajšava za enoto pri teži, rusko jezero; 10. doba (tujka), del voza; 11. prislov, žensko ime; 12. deska; 13. veznik, čutiiio; 14. priprava za merjenje časa, žensko Ime; 15. vzpodbudna be- seda, stara Ljubljana; 16. moško ime, veznik; 17. mera, število; 18. zgodovinsko mestece pri Padovi; 19. veznik, zaimek; 20. poljska cvetlica, žensko ime; 21. nota, parnik na progi Trst-Koper; 22. vojaška edinica (tujka), 23. zadrega. OBOKI VODORAVNO: F. začimba, začimba, del hiše; G. vrsta blaga, vojaški premik, skladišče za žito; H. mesto v ZSSR, mesto v Kanadi, prevara; L mera za ocenjevanje dragih kovin, ose. ha iz Gogoljevih spisov, osebe iz francoske revolucije. NAVPIČNO: 4. primitivno orožje; 5. dve veliki posodi; 6. naviti lasje; 7. ograja; 8. del rastline; 10. prometna zveza; 11. vojaška oznaka za višino; 12. Bevkov roman; 13. nočna ptica; 14. nemški spolnik; 16. negotova obtožba; 17. ločilo; 18. obrtnik; 19. klasična gospa; 20, čebelji izdelek. resen, 11 odmev, 12 modra, 15 varnost, 16 napotek, 18 do, 21 bo, 23 goba, 24 eter, 29 klop, 30 rogovi, 32 apetit, 33 rase, 34 zlo, 36 ar, 38 ves, 40 ari, 41 lok. IZŽREBANJA Za rešitve v naših zadnjih številkah so bili to pot izžrebani naslednji reševalci, ki bodo dobili za nagrado slo* vensko knjigo: Franc Habe, Komel Silvester, Primožič Silvina, Jamnik France, Antič Jožica in Kerševan Marto. Kupon št. 131 za nagiaono tekmovanje Ljudskega tednika REŠITEV VODORAVNO: 3 tenor, 6 veselje, 7 nizka, 8 mrak, 10 vlom, 13 le, 14 Ivana, 17 bo, 18 dasi, 19 Ana, 20 LMDB, 22 roke, 23 grape, 25 Eros, 26 Anton, 27 otava, 28 boste, 29 kras, 31 erar, 34 zlo, 35 tak, 37 pav, 39 sloga, 41 lesen, 42 opora, 43 notes, 44 vi, 45 ki. NAVPIČNO: 1 nesi, 2 kolk, 3 tenki, 4 neznana, 5 rjava, 8 mlaka, 9 Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska c dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski «svod * Trstu ulic» Monieccbt » Rokopisi se ne vračajo 16 lujdiki TEDNIK ENERGIJE NIMAJO V Trstu je nastopilo občutno po manjkanje električne energije, podobno kot po vsej Italiji VID ALIJEV SIMPATIZER IZ GIUNTINIH KROGOV: Plemeniti kolega, zakaj Pa ste postali tako malo aktivni proti našim skupnim sovražnikom? VIĐALI: Plemeniti kolega, ker dobivamo premalo energije iz Italije..; Dr. Hlavaty in „Delo" «Delo» je o zobozdravniku dr. Hlavatyju napisalo, da jč mesar Človeških čeljusti. Resnicj na ljubo mora «Kraško burja» ugotoviti, da je omenjeni doktor za «Delo» postal to šele po resoluciji Informbiroja. V tistih časih namreč, ko resolucije še ni bilo, je bil dr. Hlavaty dober celo očetu «Dela» Vidaliju, da mu je popravil gnile škrbine brez vsake mesarske primesi. pi5e JUGI D ratta Jucn! Ko sem zadnjič v Bazovici po opravkih se mudila, na en očenaš sem v cerkev iz navade že stopila. Lepa Tarzanova slika tam ljudem je oznanjevala, kdaj da v kinu so predstave; veš, da sem se nasmejala. Zupan Živec izkoristi tudi cerkev za svoj kino, kmalu v njo še sod prinese, da bo ljudstvu točil vino. Kristus nekdaj Farizeje ven iz cerkve je zapodil zdaj pa v. božjem hramu Tarzan z opico se je zaplodil. Res, pobožna je ta gesla, to pač mora se priznati, zdaj reklamo le še v kino treba je za cerkev dati. In tako bo mož pobožen v kinu se na mašo spomnil, Tarzan v cerkvi pa te vljudno bo na Zivčev kino opomnil. Kakor Rusija poroča cela truma generalov iz Amerike se drenja okrog Titovih vogalov Beograd da je prepoln te zapadne invazije ta vest je zato nastala, da se Kokosovski umije! Takšnih rac, kot so. sovjetske, ni nikjer drugje dobiti, kominform takšnim racam, možnost dal na svet je priti Na mednarodnih pomentcih psovke so prišle v navado, Rusi radi jih delijo,, kadar gre za bratsko vlado. Cc je to v korist države, ki jo' vse je spoštovalo, to v doglednem času kmalu se bo jasno pokazalo. O pravicah človečanskih Rusi mnogo govorijo, vendar dece rodnim staršem povrniti ne želijo. A Viđali po gnojiščih stare dokumente išče, ki so pa tako neumni, da se smeje jim še pišče. Slabo kaže temu možu, še lagati več ne zmore, pa čeprav iz Moskve dane so za to mu vse podpore. Morda s temi dokumenti rad bi tak proces napravil, kot ga v Pešti Kominform zoper Rajka je skup spravil. Vendar ljudstvo ni neumno Meksikanca vsi poznajo, in njegovim lažnim tvorbam vere prav nič več ne dajo. Ljuba moja, bom končala, in ostani čila, zdrava: «Dela» pa nikar ne čitaj, da se ti ne zmeša glava! Te pozdravlja Tvoja Pepa PRAVICA NA KOLESIH rs sr pf vssvvrsr.? rir obraza naše justice. JUSTO IN RIKO JUSTO: Oštja, fanj sc držiš, Riko. Jes se ti čudetn. RIKO: Zekej? Kej me kej manka? JUSTO: Jes be rjiku, de ja. Kej te «Burja» ne pejgla zeduoste? Kej te jezi? RIKO: Tu nej neč! Nej me re-čejuo magari stu buotu, de srni an uasu, me nej duoste mar. Sa-muo de ne be pršli ne druge stvari. JUSTO: Kej pej je tašnega? RIKO: Tebe buoni pavejdou, n m drži zase! Ce be uoni tam pr «Burji» znali, kej se zdej dela u Društvenem domu, ke tani samu pljišejuo Amerikani jenu šenjori-ne jen druga mularija jenu tisti tr; uopenski cucki, ki držijuo še z manuo, jen čeri be znali, da sem je« rezbiu Prosvetnuo društvuo, jen če be znali, keku se Uopenci želijuo anu puštenuo zabavuo jen keku jeh grize, ki vidujo, da grje Slovenskuo gledališče u use druge kraje, saniuo ne Uopčine ga nej, puotle be se me «Burja» še bulj sppsuodla. Jen če be pej Uo-penci use tu znali.,, ne, ne, nečem nanka mislet... JUSTO: Ben, ben, patalaži se! Buoni pršou jes z muojim teatrom na Uopčine, RIKO: Buoš anuo uoštiuo! Ke se še manj vrejden ku jes! JUSTO: A teku! Se zbadat me . češ? Ne buoš, sine! Jes sm segur-nuo menj vrejden ku ti, zetu, ke nejsm pabirou sonde za «spomenik padlim» jen... RIKO: MuoSi, muoči, Justo dragi! Ze skuzi buh, motici, de te košn ne čuje! Pojasnilo «V zvezi z raznimi vestmi, da mi, vidalijevci, uničujemo Enotne sindikate, pojasnjujemo v brk tem vestem, da smo pravkar ustanovili novo sindikalno vejo - sindikat naših pretepaških aktivistov. katerih življenjski interesi so spričo miroljubnosti tržaških naprednih ljudi, postali resno ogrožen i». Iz pisarne doglavnika generalnega sekretarja Redič l. r. Spodrsnilo se ji je Hudo je, če se komu spodrsne in res ni lepo, da se pri tem ljudje več ali manj široko smejejo odnosno smehljajo. Toda kaj se hoče, ko je pa človek tako ustvarjen?! In ker je «Burja» tud; le sad človeških naporov, nam ne bo nihče zameril, da smo se malo nasmehnili, ko smo v «Demokraciji» z dne U. t. m. brali članek «Umrl je mož». Pod tem naslovom ge omenjeni list spominja pokojnega trnovskega dekana Karla Jamnika opisujoč uspešno in vsestransko delo zaslužnega pokojnika Med drugim pravi: «Ze pri'požigu sedmih slovenskih vasi v Bistriški dolini na dan Sv. rešnjega telesa leta 1942, ko so italijanski škvadristi postrelili na desetine nedolžnih ljudi, jc pomagal, kjer je le mogel...». Saj vemo, da pokojni dekan ni pomagal pri požigu ne pri ubijanju, Spodrsnilo se je pač «Demokraciji», ki — reva — mora tako neznansko hiteti, da V teku enega tedna spiše cele štiri strani takih in podobnih smešnic. Nova pogruntavščina RUSKI AKADEMIK: «Dognal sem, da je bil razen Ahila tudi Efiailt ruskega porekla. STAREŠINA AKADEMIKOV: «Motiš se, tovariš. V skladu z našo politično linijo more biti E-fialt lahko samo Jugoslovan». Po slabi tovarišiji rada glava boli Za časa, ko je bila v Kopru gospodarska razstava, je med drugimi prišel v Koper tudi neki Franc Bandi iz Prebenka. Tega pa razstava ni toliko brigala, kolikor stanovanje svoje zaročenke, kamor je vdrl, ter odnesel razne stvari, seveda je bil ovajen in a-retiran. Ves dogodek ne bi bil omembe vreden, če «Delo» ne bi bilo hotelo iz tega kovati političen kapital, češ: pošten, nič hudega sluteč «tovariš» je prišel v Koper, da si ogleda razstavo, a so ga krvoločna oblastva jugoslovanske cone Svobodnega ozemlja pograbile in vrgle v ječo. Iri nato je «Delo» potočilo črno solzico tiskarskega črnila v prilog temu svojemu dičneniu tovarišu. «Delo» ima seveda popolno svobodo, da si zbira tisto tovarišijo, ki mu prija. Naj le po svoje prebira kriminalno kroniko v listiti in ne bo mu manjkalo tovarišev. Le to bo veljalo tudi zanj: Po šla-bj tovarišiji rada glava boli... Javljamo-vam nekaj poročil, ki utegnejo izziti v ,,Delu" Pevovodja Svara in njegov mladoletni sin sta tako grozno pretepala pristaše Vidalija, da sta si prj tem delu polomila roke in se zdravita s bolnici. Jugoslavija koncentrira svoje čete na ruskih mejah in ogroža rusko neodvisnot, J ugosiovanska nogometna reprezentanca se je dala premagati avstrijski le zato, da bi pokazala svojo podložnost nesocialističnim državam in se pridružila V njih blok. PO VODI JE SPLAVALA Prekomornik «Conte Biancainano», ki je doslej bil vpisan v registrih tržaškega «Lloyda» so, kot ugotavljajo tržaški listi, prepisal!.' v registre neke italijanske družbe v Genovi DIREKTOR «LLOYDA»: Kaj pa ste mogli pričakovati drugega, kot da bo splavala po vodi.., TRŽAŠKI POMORŠČAK: Torej, gospodje, ste nam zapravilj še eno ladjo...