45. fleuflRn. V Ljubljoni, o petek 24. februarja 19ZZ w. teto Ixaa|a vsak dan popoldue, linemii nadoljt In pratnlkt. Ifiaatratl t do 9 petit vrsti 1 D, od 20—15 petit vrst i 1 D 50 p. večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prek'ici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke vetikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI divek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Upravnlatto „Slov. Naroda" in »Narodni tlskirm" Knaflota ulica at 5, prltllćno. — Ttlefan at. 304. Urtdulatfo „Slot. Nirodt" Knafioti alloi At S, I« nadstropi« Teit'on ator. 34. Dopis« »prelama te poditna) ta *f>đostao fr*nkovano-4*T Rokopiaov %m n« vrata. "mm Pasnnuzin {Kvliki slan? 53 pnr=Z krom. V inozemstvu 65 par = K 2*03* Poitnina platana v gotovini. , Sl-vetii'ji Narod" vtla v Linbliani In pa pošti! V Jng>g.Btjiii v inoiamattui celo'ctno naprej plačan . D 90— cc'oletno......D 15*5 — poMetno........4,v— polletm . . . , , . , 78 — 3 mesečno......, 2250 3 meseč:io....., 31.)*— 1 . ....... 7\V) I ...... . 13 — Pri rnorebf'ncn povj^arvu se irm dalji* n.iroCnlm Mopinčatl. Novi narodu-ki nm po?! cio v prvi* mro^nino ve ino 1*?£F~ P« n.lkarnld. Na imo nitrnena mm JU bre? po«1ats <• tien.ifjj s* ne r'oreno ozirat!. IVIi in Albanija« (Dopis iz Sviće.) Malokdo se morda pr! nas zave-da. da je naša država bila prva, proti kateri je moral nastopiti Svet Zve-ze narodov, da — kakor Je rekel LIoyd Georges — zaustavi »neprestano nastopanje« naših trun proti Albaniji. Ker smo se pa pokorili In zapustili albansko ozemlje, posledice (blokada itd.), ki bi nas inače čakale, nišo nastopile. Tako je za sedaj stvar rešena: imamo materialno in moralno škodo (za naše dobro ime je moral jamčiti g. Beneš. na našo prošnjo!). Samo rnednarodna preisko-valna komisija, imenovana od Sveta Zveze. je še v Albaniji in pošilja po-ročila v Zenovo. Na poslednji seji od 10. do 14. ja-nuarja 1.1. se je Zvezni svet v Zenevi bavil tuđi z Albanskim vprašaniem. Sedaj so poročila preiskovalne komisije natiskana in vsakomur dostop-na. Neki naš dnevnik je hudomušno pripomnil, da smo mi v albanskem vprašanju postavili Lloyd Georp;u nasproti Marka Gionija. Zato bo morda zanimivo, da zabeležimo. kak-šno mišljenje ima preiskovalna komisija o tem našem »varovancu«. Dosedaj je komisija poslala v Ženevo. pole? neštetih tele^ramov. dvoje glavnih poroci!. Prvo z dne 25. nov. drugo obsegajoče dobo do 20. decembra. Prvo poročilo se bavi z notra-njim političnim položajem v Albaniji. Vaien za nas je tale odstavek: »Brez sumnje ima zemlia veliko prirodnih zakladov. Ali ostali so ne-odkriti zaradi nestalnecra položaja v zunanii politiki in pa ker je prisotnost srbskih Čet zahtevala. da zemlia drži Čete na severnfh in istočnih meiah: to je stalo 8 milijonov zlatih frankov iz proračuna 15 milijonov.« Drugo Doročilo se glasi: Komisija je dosnela 9. decembra v Orosi, glavno vas miriditskega okraia in takoj stopila v stik s tamošnjim katoličkim duhovnikom, ki ie bil ostal doma ves Čas vstaie: noben predstavnik iz Tirane ni bil navzoč. Zato lariko svobodno iziavi. da so ta poročila točna in resničen oois do^odkov. kakor so se vršili v Miri-ditiii poleti. Treba omeniti. da se te sedaj mišljenje komisiie, katero je imela še v Tirani in Skadru, in ki je Izrečeno v poročilu od 3. decembra malo izprernenilo. Zdi se da ie bil glavni povod ustaj osebna in nenasitna častihiep- V Bernu, 16. febr. nost Marka Gionija, ki ie hotel postati glavar nezavisne miriditske države. Tuđi se nam zdi, da ga je malo ljudi cenilo osebno in da se je njeceov vpliv osnival na njegovo roistvo in važen položai njegovega bratranca Biba Dođe. Ta ie bil nedavno umor-jen in Marko Gioni je hotel postati njegov naslednik. Tiranska vlada mu je obljubila službo v upravi z izvest-no plačo, ali izgleda, da ni soretel te ponudbe. Od tedaj se je Marko Gioni začel naslanjati na tuio pomoČ. 25. aprila je zapusti! Miriditiio in odš?1 v Prizren s 60 svojih drucov, Ko se ie pričetkom juniia vrnil. je začel deliti visoke vsote zlata uglednim Miridi-tom in si na ta način pridobil 13H0 pristašev. Istotako ie preprfčal veliko teh ljudi, da hoče albanska vlada omejiti versko svobodo Miridftnm, ki so zelo goreči katoličani. Na ta način razpaliti domišliiio teera plemena, ki je nevedno, neizobraženo in živi brez stika z zunanjim svetom, ni bilo težko delo. Vendar je bil nieenv uspeh samo relativen. kaiti gotovo ie, da ie velika većina Miriditov ostala pasivna ves čas borb. 25. iuliia je poslala tiranska vlada oddelek čet na jugr^slov. meio. M. Gioni je s svoiimi nristaši izrahil pre-hod teh čet skozl Miriditiio, iih nena-doma nanadel in objavil voisVo H-ranski vladi. Njegove Čete, nadmoč-ne po številu. so imele b'nne?ra tvme-ha. Ali 9. avpusta je prišla pomoč iz Tirane in M'riditi so bili odbiti v trore Oh tej priliki so vlasne Čete unorab-Ifale — po navadah te zemlie — stroere mere in zpzeale 60 biš usta^^v Ta guerilla ie trgala nenretrcano več mesecev. Čete M. Gfoniia so imele 2 topa. nekoliko strotnic in obilo stre-fiva: vsega tecra jim nf moore! dati nihče druori neeo srb^ke Č^te. V? so se nahaiale v Arasu in Luriji, nekaj milj <^d Orošiia. Toda ko je sredi novembra začel kročiti rlas da so ms-oslov. Čete zapustile ozemlje. Je začela nonular-nost M. Gionita nadati. Pole^ teea r»H so njeenvi pristaši preiemnli nbčo zelo neredno in so postajali od dne do d^e boli nezadovnlini. Ta ustafn se je končnla 20. nov. takole: M. Gioni fe Izdal razelas, s Vaterim |e razniistn vse ^vnip pristaše. ?am na pobegnfl v Prtzren s 50 svojih drueov in sorodnikov. Tiranska vlada ie odnoslala v Orosi odposlanca Achmed Beva, et- gar pomirljiva politika je rodila dobrih uspehov. Na dan obletnice 28. nov. je bila proglašena splošna amnestija. Ko ie 9. decembra prišla komisija v Orosi, je vstaia fe popolnnma prc-nehala in cclih 14 dni ni bilo slišati strela. Rcs ie, da je bila ena hlša za-žeana. ali to se je zgadilo iz osebnega n:a5č(nfanja in krivce je bil 7aprt. Olavarii sos^dnj:h vaši so ss zbrali in pozdravili pri priliod'i predstavnike Zvcze nnrodov. Člani komisiie so imeli privatne razerovore s 4 glavarji plemen (vseh je pet), ki so svobadno izrazili svoie pritožbe. fz njihovih razeovorov ie razvidno, da so zadovolini. in da hočeio ostati dr-žavTliani svobodne Albanije rn da ob~ sofajo politiko M. Oioniia. ?eda1 ^o v Tirnnt, kamor so šli položit prise^o vladi. Iz tega poročila ie jasno, da fe fdein o mnžnosti nezavisne vlade tw* M. Gionijem abs^irdna. Vennnr se ne smp po7ahiti. da od vseh Miriditov, ki štejcjo 18 000. izvzemšt duhovnike samo trije znajo pisati in brati in lahko dodamrt; da Marka Gioniia ni mpd temi tremi. Končno Je komistia rnnenja, da se nikakor ne srne podcenlevati miri-ditska tistaia. Čonrav ni nevarnosti. da se ponovi, ako ne bo zunanie^a vpliva in ako bo tiranska vbtfa vstr^.irlr? pri svo«! dosedan]; pomirljivi politiki. 11. decembra so član! komfsne ođšl' nreko Lttriic proti srbski meil. prešli Drin v blizini Arasa, kier ie bilo veliko borb po leti in orete^H rnr-meiitveno cono do Dibre. Vse vaM v djinsVi ravnici so mnogo trp-l?. Skoro v*e hiše so porušene v večini vasii. Vendar ie moeoče, da ie bilo povzročene naiveč škode za časa srbs^c rkn^a^';e 1013 in 19T» H lotn* lp refo malo. Komtsiia ie ob?sfcata to sekciio meie in lahko potrdi, da so jiTfcrosJov. tnme zanTistile ta krni v smislu odločbe konference a^br>sa-donev in se umaknile 9. in 10. dec. v Dibro. 11. r*ec. so ?»^b?"^ke čete dospele v PiŠkope^o. Evakttacija se je izvršila v redu in brez velikih nez-god. Nadnl'e prav? noročilo. da le ho_ tela kombija iti v Debar in se l^vesti-t« pri naših obinsHh o pr'tožKr»h rr^tl Albancem za č^Tsa evakuacije. Ali častnik v Debrf ni dnl dovolienia. V*»r ni imcl dovolienia iz B^o^rada. Da priđe novolienje n bi trai>lo n^T^ni dni. (Tu ie bila nHVka. na rnša vin-da povc. kai so delali Albanci! — On. poroč.) Zato se je komisija vrnPn v Tirano. —k. Razloz: Italllanska kriza. — Beograd, 2X februaria. (fzv.) 2 flzimm na trajnjnču in pnnstrenn kri~ 1 lo itarjunskeza kabnea Ie češ^o^Vt-| vaš?;i ministrsfzi predseđnik drt Bcncs j rdtniil svije pntovanje v Pm. Vsled | danih ok Inosil odptule Vidi že rro-! je'tircni in v dc'a.Hih prozramatienn j hde ani *~s*n**r?? zcst'pniknv male tintantc v Ljubljeni. —Rcc^rad, _M. ^cbru^ria. (Itv.) Čcšr?n*lov(!škt poslanik g. KaVna fc hTl vrerni pr!prnv?j?n za rdpnfnvan'ic v L'nibliann in Trs*. V zadnicm mnmf*nfn po sn prinro?ili. da dr. Bcncš ne rotuie v Rim in torei tu (li ne v LjuhVan*). vslcd česar je se-stanek v Lhil'Vani zarnsnn od'nzen. — B^fTfcrad, 23. februari a. (Izv.) Današnji beo^rnd^ki listi obzirno p;šc-ja o sestanku male antante v Be sra-d i m o misiji dr. Rerjc^a. P> vesteh iz Pariza $•? ic d**. RcncŠ vrnil iz Londona znd^vrlfcn. Čim ie dosjei v P^riz, ie dr Reneš takoi konferini s Poin-careicm o toku svojih razgovorov v Lcndonu. Dr. P,cnc\ odpninj'3 đanrs v čcir* tek iz Pariza direkt't* vrc':y Strass-I'orrzti v Prazo. Takn* P) prihodu v Prćijo porota dr. Bcr:š pred^edniku republike dr. Mrisaryk:: o uspe'rt po* tnvanja. p da tuđi p-jrlimen'u ohš-ren ehsnoze in se pr pravi za seslanrk mule anfnnf? v licn^radi. Po d^scdamiii dsiozlcijj'i Je smatrati ta sestr!~!ek za za^otovlien. Se« -fnnks so t'dcJcž? v"i znst'TTiHvi mr.ie antante, predv^cm ministrski predsed- — Prarn. 2.1 febrmr.!. (Tzv.) Praski li^ti javliaio iz Varš:!ve, da se se-vt-»nka rn:ile antante v i'cojrrndii udc-leži tndi pnljvki min^trski rrcdscclnik S k i r m m n t. Na 5cstinck v Uq l^rad p^ prtdclo tirr'l francos'ct strnkovnjakl, tako zastopni! i Prnnco ko bn"kc. zi-stopnik nar', 23. febr-ana. ff/v.) MJ. n'sfer dr. Ro^e^ jo dancs xiutrai od* potova! v Praso. P8}1(f|£9ie ©2SŽ? = PrlTt-čni ki-b JDS ima sesta-nek v Dctc';. dne 21. februaria zvejer ob 8. v ta''r.išt\i! (Narodni d";mV Na dievnem redu ie zan'm'vo nredava-nje. Clnni nai se tra pn'nr^tcvilno in tečno tideležc. Pred sestankom ima sejo odbor. _^ Naša mrj.i pri Sabotici. Bro-crrad?ki riopi?nik >Ritećic poroča iz in-formirnnih krocov, d.i madžirska vin-ć.<\ ni pri?taln na znhtevo na^e vlid© tk> korekturi rnei> prenio od Su^otice. NV.šd, rl^da bo znhtevali to korekturo pri vrbo'-n"", «VAti.i v P*Htii. r= Madžpr^ko vo^utsf\fo ▼ VoJto- dm\. Pco^rad^ka *Trbuna* p^roča. da je <;rTnSorckT po^ciia na^la v vaši S'ladji tnf"i tele'on. ki ??ta era v okfobnt 10?i pod^^m^v^ in^t''!'r'it3 neka Tosin rToffrrann in M. P?nter Oba «ti bib ?5e za čn^a vr^ine v \Th'.in^ki 5'užb! Avstro-Os:rskc. P^ticiia je aretirala oba. = Ko^fcrenci v Oenovl fn fran-co5ko-?ncrlc$! i odno^aii. »Matin* pi-^e: PiPlomat^Va mcto<1a pri poenin-niih irrn prednost, toda delnie bnlj noča^T. \'ršiio se obrskf med po liki dvorani >Volk«?'.•• i 1 ^nr*•»«= 11°imi< ob voliki Uflpl«^7vi dntštvor.ih č'dnov in frankfurt«kccrs pr^bisnl.-tva AVend^l je r^voril o svojih uti^ih » potovnnia po nnši dT"?a\i. Med drvnim i1* rrk^l: Na povreini od k^kih 218.000 km živi jueoF-lovrn.^ki mrod, ki ja msprotno o.Tnačil Prnjo držnvo «* formulo SlLS*, ktir pomeni piil^ližno i?to, kakor hl »• Nomrij.t imenovn]a. Hr?ava Pnisov, Sa-k=onr^r in P>nv»idH ;> pri ^»pi.^ivrn'n dr/nvd j obž**lov«l d« n^ Tror«* govoriti o S!o-; veniji in Hrv-nt~ki, kor nimi na razpo-i lapo ^lik ir. teh k-ajev ter fo Jo z^-ci]«*, pilića, oorkve. te* vsq ^pominj.» na. Imlijnn©. knr pa je ži\'<*sri in knr «• piblj^ to ja r?« jucro«lov«*n?ko. Oovo-ni o C'ri'ic^ri ie prinomni!, da faktiS-n-> ob*toji ?moct>rsko vpra^flnjo, tovTnre5 o ftumadin je rrkel. da mu \* tTJivil neki pi"*ivo^l.mii »veznik, d*i nior^ ^lo-vek povgiod moliti Popa, toda u ti-kih slik Beograda in bosinskih krajer Fran Gorckar: Vučina. Drama t treh dejanjih. Spi?al Milan Ogrizorić. — Tiska 1 in založil Stjepan Kugli v Zagrebu. Kar priznajmo: BecroviĆ, Ko3or, O^rrizović, Petrović in Vojnović se dra-matiki, ki se ?meio postaviti najvećim etovanskim dramatikom v bok. Hrvatje in Srbi so, torej ju^oslove-ni, in l^hko smo ponosni nanje. S^i bo tuđi na^i. Ako imajo Srbi « Stankovi-ćem n-ošega najmočnejšega epika, nk*D bo Slovenci predvsem naj\^fji liriki, •o Hrvatje zla^ti dobri drnm^tiki. Naša dolžnost je, da se tega veselimo, da s tem (lejetvom »pznanjnmo veak svoje plemo in d« se tuđi bb njem 7.a\"^d^mo: titjjica smo — ft en snm narod, močan in bogat tuđi v svojih talent ih, v sadovib svoje poezije, svojd literarne nmetnersti! Nem^ka in taška kultura je vrela Slov^nreh malone vso s^t^jstvenost in Jih je nekako uniformiralft in interna-cT.ionftlizirnlfl: srbsko in hrvatsko pleme pa je ostalo že marsikja pristno Jn nepokvarjeno. primitivrjo, naivno, od vp^kr^nje kulture nekorumpirano, prav k^kr^no je bilo za kraljević* Marka ali kralja Tomislava. In tako nab^ajo srb-tki in hrvatski avtorji okoli s?be sujete, znanje, običnje ter nnfine s?>vo-ric«, ki jih bi lehko slovenski iovariši znnje zavidaH. Ne trdim, d« bi Slovenci ne imeli ni? več svojepa, knrakteri-sti^nec:a, tipi^necra. Tod^ nnše bni^-e bo moraio poblroN*le; s silnim me^nnjem s tn.iimi raftflmi in s prevladovanj^m tu-jib kultur smo izdubili v svojem miljenju in čuptvovnnju, v svojem znfl^niu in življenju, zato pa tuđi v svoji um^t-nopti mnocro nekdanie či^to slovenske pri^tnosti. Me^l Hrvati in Srbi pa je še toliko ^emorodnepa, primarnoga, plo-boko ljudpkejra v d-nna^njem Življenju: pri nas si morajo avtorii v*>e tak^ reći konstruirati naznj, se-?tdvl|nti kakor mozaik, potencirati in rtmvinticirati. Tako £*) delali JurfiC, Kersnik, Tavčar, med tem ko Srbi in Hrvatje le zapisuje, jo in prepisujejo iz resnice. Milana OffrizoviĆa cenim kot dra-matik« in pisatelja (novelista, esejista.) Kdorkoli je čital ali videl njegovi >Hnsanacrinico<( >Čengi£ngO€ \n >Vu?irJ0c, mora priznati, da je Milan Oprrizović dramatik, 8 kakrSnim bi se ponnsali Nvmci in Francozi. V svojih delih ima toliko oricinalno^ti, sile cti-gfva in izraza, uprav Izklesane plastičnosti v karakterlznclji, mojstrsk© dla-lektike, čudovito pristnega narodnega j^ika ter kfcncno toliko tehnigke rafiniranosti in rutine, da ga stavljam — dasi je profesor in prava*, vrag ga plentaj! — med prve alovanak« drama, tičarje. Tepale >Vu?inoc Je tildi Ogrizović naravnost prepisal iz življenja, V pod- vele^itpkem okrniu. v nie^ovl roi>fni zibeli 5eo-roc. Kot mlnd srimn-nrii^l^o v dospiju je Milnn po sci mi h in sodnib razrravnh opazovaT in občutil kriminalnost «vo-iib roinkt->v. t i. niib ropnlno neodgovornost in brezvrstno^t, a tuđi čudovito energijo ^iptroumnost, pre-^irnnie vpeb r>T>fi«noeti ter ćelo rnnif^vanie-pmrti. Z.srražnl «e je. a bkr.itn se 1«* di-vil! In pred dr-flpfimi leti ]* nap?pal dalii^o pt>vept >Pod sroro'nf, ki fo le čr-pal iz resnifne^a do^o^lka med svoiimi roi?*ki: pt^r, ve*? ž^nsk^r 7anrlie zd^A-vo kmeti^ko dokle; deki© ljuM in sov-raži zavodnika, a ga ubije, ko s« začuti mat^r. To povest je upomMl Oprrin>viV ta dramo, ki p*i \f> je z^radil na trozvok feeksusa. liubv»rni in mržnie. Povest mu je služila le kot ekspozicija, kot prvo dejanie. Tu vidimo slnVfctno. 40 letno Jeko. ki j© bila kot vdova iz doline prišla na planino k Vuku Šn£ieii fnazvfi.nemu Vu-ffna). Lcto dni mu je priležnlca — suž-nja. T>mH đni je *daj y hl« i\j^y\n 15 letna, jedra, »drava, energična hči Stana. Vukov sin. 50 letni Nikola «e je vrnil cfomov \% Amerike, kf>r ie roKotal po ruf^kopiht domov Je r*>5iH«l doUr-je. A oče mu iib rdn\ ro?e d*fi. k^r k^t prodajalec lesa špekulira i njimi. Ni- kola je pl.^bi?, oče Vuk, nad PO lot st^r. vn orjnk, ki *e ne N>m >ni \*uka ni b"li rnkne ali m*kn^ziru razvijen« plemkini«. Tn r*«*n-dar —! Kako j* bi'o to — fizieno in psih!r-no! — mo^oče? Pa mi je dejMa- >N>viden. zago-neten fluid — ne!:nk ma£jnetizem, nerazumljiv, a straSen.c Tak f!uid tak maemptize-m je lzža-reval p«č hidi Vnrina — Vuk §.^si^. Nečtrto nez-akonskih titrok je im-^l po Velebitu. uft>rohil je fvojo prvo ženo. iuronoMl ?e nekai linbio, n zdaj n* mu hoiV* ^e Stane. IT^er^ svnie priložrnc« .Trke. Vzol bi jo -«o«edov Trivnn, a Vn-čina bi mu io dr»l lr» — n-inol: vrrl bi \o sin Niko'«, a Vučina bi •oel*»^"»l le, ife ostane 5st-»na v h\V\ — da lr» hvM tijnarova. A t**ra po*/* \i^*ol^: -^^rnHi dolarjev se razburi (hujska ga Stana, ki \ikolo iz *o<"ntjn ljubi) in naškodi oM.t. S p^kiro, ki mu jo jo sli-nila r T^M Stnna. f*n"m<* F-? stra5rin ^oj. Stra-?on le 7.n ?I^T»i.r-r» Vi!t>1o: c>(V \'urina Ca *-rže nr\ poet"1i tako, na «o NiVoli 7fir<9-fe srkira v žila na. \Tata. In Nikola U-krvavi! Piav ni.' ni VuMn* 2r*T srna. T.'Ml te f.o prrj <]vti. V FO7.du jib j« pu^til ?tr-Mi do mrtva od hlodov." f>lflbiiTe, Iz-rodk''', ln=tr»e o sinovi •■a bili r?> raini materi >kuknvelii i U7otinj?< (»tr^bo-\ctr\ \n od pl^V-ot-ne m^jV^). nr.ph!;obni, bojažljivi, ov naravo. Volk pa si bo-<> le Fin'ov volkov: zrtfr» iV sinovo ov?. jih nntur nrezirnl in u'.ii.il. Z'k^i bi iih Pa ne? Mar ni Hronos ivoje doce — jedel? — Tn zdaj r^rmi^lii «Mnn !<* o tt^rn, kako H se ViiHnl osvetila. Tz zo«1 jtovo s^k^uv^lno »uT^fivno^tio. % bkrntu iz žoneke prerr»<*teno9ti. S<> Spe* kulira: 7ft7ibli^m en v 7TTM»tij<* Ho p^. h« in rrit*m n^ii^m. A Viv'ini io prebiti: zVurka pieno kri. h«*voji njeno te-lo in T>o:ljinni njeno duio. Mož pr^ko C0 let! (T\on«c prihodnjič.) iilii-i?-i stran 2. »SLOVENSKI NAKOLT, dne 24. februarja u«'*. frev. 45. ter izjavil, da Je vse te sliko napravi! Bern, Končno ja rekel, da se bllia jugo-alovT>nski narod 8 hitrim in moćnim korakom velikemu napredku. = Cilj Đencševe akcije. PraSkI dopisnik »Berliner Tagblatta« poro-ča, da je čeSkoslovaSka javnost g:le-de namenov zunari)ejra ministra dr. Beneša podučena le ii franeoskih ča-sopisov. Samo *Ćas«, fclasilo zuqa-njesra ministra, nejasno namUrava na Beneševe namenc in popisuje položaj takole: Konferenca v Cannesu se Je odiočila za brezpoffojno udeležbo Nemčije in Rusije na konferenci y Oenovi. Tako je prišla v mednarod-ni forum tuđi Rusija, ki dosedaj Še ni javno dokazala, da se čuti vezano z mednarodnimi običaji In zakoni. NI-hče ni proti udeležbi Rusije pri poga-ianjlh na gospodarski konferenci. ker je brez sođelovanja Rusije nemosroča definitivna obnova Evrope. Toda nemško in rusko, pa tuđi del italilan-skesra in ang!. časonisja, hoče videti v Genovi tuđi politiko. Sovjetska Rusija se je veČ let trudila da bi pov-zročila svetovno revolucijo in živi §e danes v tej misli, čeprav jo sili njen slab gospodarski položaj k skrivanju teh namer. Ideal Nemčiie ie zveza * Rusijo, cilj te zveze pa je uničenje mirovnih poRodb. V Angliji se je po-javil nacrt za olajšanje nemških re-paracijskih obveznosti. Teorija o potrebi slabotne Rusije, ki jo šfrijo ne-kateri aruđeški krotfi. sili k misli, na} bi se prepustila Rusija v jrospodar-skem oziru Nemčiji. S tem bi se olaj-Šall gospodarski pokoji za nemško-rusko zvezo. V krnjih čeških eml-tfrantov se kljub franeoskemu de-mentiju trdi. da se je med sovietsko Rusijo in Francijo sklenila politična pogodba in sicer potom dr. BeneSa. Trdi se ćelo, da se ie Radek mudil na skrivnem v Pragi. »Berliner Taj;* blatt« pripomfnja; Navzočnost Ra-kovskejra v Prajtf je dejstvo. =» Poijska In konferenca v Ge-hgvL Dopisnik »Berliner Tasblatta« v VarŠavl poroča o razgovora tam-kajšnjejara niskega delegata Karahana s sotradnikom židovskejra Usta »Heint« o konferenci v Genovf. Poli* soko časopisje deloma molČi. deloma **>a označuje Karah*nove izjave za preuranjene z motivacijo* da ne bo odvisno od Rusije, kdo bo v Genovf sodelavai pri gospodarski obnovi Rusije. Karahan je namreč svetoga!, .naj se dela poljska politika raje v Varsavi na temelju gospodarskih t>o treb Poljske, kakor pa v Parizu na ljubo interesom franeoskih kapitali-stov. Kakor znano so na Poljskem splošno uvideli. da je edina rešitev zu poljsko industrijo ohranitev ruskega tržišca. Karahan je izjavil, da franco-ska politika naiveč ovira Rusiio pri • vzpostavitvi zaželjenih odnošajev s .sosedi. Rusija bo pri cventtielnih gospodarskih načrtih v Rusiji olaišala Ie onim državam udeležbo, ki živijo y dobrih odnošaiih s sovjetsko Rusl-io. Odnošafi s Poljsko so se v zadnjem času izbolzšall in zato |e Rusija te dni prvič nakupila v Poljski večje transporte tekstllnega blaga. \saka država ki se nokorl franeoski nolitikl. bo zadela tako v Genovi kakor pri vseh drugih državah na ruski odpor. Karahan upa, da bo Poljska oremisli-la poro je za odnošaie z Rusija, pred-no postavi svoj program za Genovo. Iz nale feraljeulne. — Češkoslovaški djjakl t Jugoslaviji. Iz Prage poročajo, da obiŠčo-]o okoli Velike noći dijaki državne tnrovske Sole v Banjski Bistrici na Slovaškem Ljubliano, Zagreb, Primorje in Beograd. Pozneje orideio tuđi dijaki državne trgovske sole v Nitri na Slovaškem. Tuđi učenke višje dekliške sole ▼ Pr&gi namera-vajo napraviti zlet v našo državo. — Izlet nemšklh novinariev fa knJfžeTnlkov t JugoslaTito. Kakor poroćajo iz Berlina, nriredijo nemški novinarjl in kniiževniki na spotnlad xlet v našo državo. Naša vlada le ugodila želji nemškega novinarskera udruženja ter obljubila, da bo šla štetnikom na roko. Zleta se udelež! tuđi več nemških industrijalcev. Turneja je samo kultiirnet a in gospodar-ako - industrtjskega značaja. — k Državna nomoč brezposefl* nhn mornarjetn. Ministrstvo za socijalno politiko bo dovolilo breznosel-nim mornarjem y Splitu in Bakru primerno podooro. — Zgrađba Narodne«« doma m Sušaku. Upravni odbor Sokola SulaK. Reka ie izdal na iu^oslovensko iav-nost poziv na podpfsovanle plačll za ZKradbo vclikejra Narodnesra doma naSuSaku, ki le zamišljen kot v?sok • svetilnlk fujroslovenstva v našem Primorju. Narodni dom bo v prvi vrsti Sokolski dom, kjer bo razviial ju-Kosiovenski Sokol svote moči 73 vse-stransko narodno akcijo. Nar«x3ni dom bo pa tuđi središče vseh narodnih driTStev in zbiraliSče lugosloven-ake družbe, RAZPRAVA O DVANAJSTINAIL — Beograd. 23. febr. (Ixv.» Na ▼čeraj^nji popoldanski seli Jo narodna skupščina nadaljevala raspravo o zakonu glede proračunskih dvanaj-stin ra meeeca marec in apriL Oovo-^ rili so srovorniki opozicije, med drugim! poslamc Brandtner, kl Je kriti« ziral finančno politiko vlade, dalje ie govori! zemljoradnik Voiislav Lazić tuđi proti dvanajstinam. Pričakovati ie. da bo danes zbornica zaključila debata o dvanajstinah In da bo zakon sprejet NEMSKA PONUDBA ZA 0RAD1TEV NAŠE POMORSKE LUKE. — Beograd, 23. febr. (I*v.) Nem-sica vlada Je stavila na$i vladi po-nudbo. da izgradi s svoiftni delavcL stroji in materijalom moder. pomor- sko pristanišče ob naši jadranski obali na stroške vojne odškodnine. Na.^Ui vlada bo o tej ponudbi ra—••'»v-liala. MTN1STRSKI SVET IN POMILOSCENJE ALIAOlCA. — Beocrad. 23. februtria. (Izv.) Kratko undno poročllo omenja: Danes (22, t m.) je bila seja mlnistrskeca sveta, ki Je trajala le od 16. do 17.30. Preči tane so bile brzojavke ii Bukare-Ste o sprciemu in iaroki NJ. VeL kralja Aleksandra 1. Ministrski svet Je sklenil dati posebna navodila naSetnu delegatu v komisiji za razmeiitev z Madžarsko. Rezpravijana so bila teko-ča državna vpraSanja. — To ura dno v d\-orani Me^tnega magistrata v Ljubljani, ki odpade. 0 njem pa se Ie tuđi rovorik) z ozirom na poročlla H Pariza in Prmge. — Đeoirad. 23. februarja. (Izv) O včcrajšnii seji ministrske^a sveta poročajo: Minlstrski svet Je včeraj raz-pravi jal o razmejitvenetn vpraSanju r Madžarsko in *o bila prečitana vsa no-ročila razmejitvene komisije o toku razmejUvenih del. Minister pravde je predloži! ministrskemu svetu peticijo za potn?k>š£en!e na smrt rbsofenesra ateatatorja na ministra Dmškovlća Allasića. Mlnlstrski svet ie proinlo od-Uonll. Krmi] Ima pravico sa pomllostiM. SPLITSKI IZGREDI.« — Trst, 22. febr. Italijanskl listi so zopet poročali o fzjrrcdih v Splitu. Navajali so strašne reci, kako barbarsko Dostopajo Jufifosloveni t Ita-lijani. Poslanec VVilfan se je zbofc tega obrnil do splitskesra župana v tej stvari in dobil nastopni odgovor: »Poslanec Wilfan, Trst. TukaJ ni bilo nikakih iztrredov. ne napadov. V soboto ponoći sta dva piianca. aa-govorjena od neke propalice, Ha v prostore »Gabinetto di lettura«, ka- teresra vrata so bila baje odprta, Tn sta raznesla razne stvari. Redarstvo ie vse tri takoi prUelo. obsodiio In fh predalo državnetmi nravdnlSt-vu, Preiskovalni vodnik vrši preiska-vo. da bi ugotovil. zakaj in po čisra-vem nasvetu je dotičria propalica nagovorila omenjena nijanca. Pejanjc ne predstavlja nikakih izsrredov, temveč le zločinsko delo posnmni- . kov. Bom posredoval pri vladi — I Župan T a r t a 21 i a,* NeodreSena domovina* — »Kolo« — fcziTanJe. Predpust je In mladina pleše. Mladinska skuni-na v Postojni ima plesne vaje. Hotela se je naučiti rudi »Ko!a«. Izvede! pa je zato namero sismor Cavalli, po-stojnski komisar. Razjfrel se je in sik-nil: provocariane! Pri Italijanih fašl-stovske izobrazbe je re\o priljublleti izraz »provocazione«. Povsodi so Iz-rivani, oni pa ne izzivajo nikogar. Z vso svojo grrandezzo je sism. Cavalli prepovedal »Kolo« in predstavnike mladinske skupine }e baje oltel prav po manirah koniskejra hlapca. »Kolo« v Postojni! Tostran in onostran meje »Kolo«! Kaka nevamost. da se ta meja zaziblje In jo »Kolo« pomandra. čeprav je bila postavljena »per sem-pre«! Komisar fe bil vendar poslan v Postojno v svrho, da drži vse lepo v miru in redu, ali on dela nemir in nered, draži in razburja prebivalstvo. Cavall! nlma nikakih sposobnosti za vstvarjanje dobreara sožitja med Slovenci in ItalijanI ter za pridobivanje Slovencev, marveč ie Človek. ki dela škodo {talijanski državi ob njen! vzhodni meji. Oblasti naj tejra Cava-Uija premeste kam drujram In posijelo v Postojno olikanesra in prevdar-nesra komisarja, ki bo znaJ lepo ravnati z dobrim! in mlrnimi nalimi ljud-mi ter se ne bo smeši! s prepovedjo jugoslovenskejta plesa! — O slini fchnf so se letos prito-ževali tuđi na Goriškem. Bilo je tam neobičajno mnoiro snejra in velik mraz. tako. da ie bila Soča od Kanala naorej proti Bovcu na mnogih m©-stih zmrznila. Mraz Ie 5e pomnože-vala silna buria, ki si je tuđi letos Iz-brala med barakami po Đrdih svoje žrtve. — Čltalnlca pri St. LucHI zelo pridno deluje. V nedeljo. 19. t. m., |e vprizorila Finžgarjevega »Diviega lovca«. To je menda Že peta priređl-tev po vojni. Sodeloval le tamburasTcf zbor podmelSke čitalnice. Kakor na* vadno je bila predstava ttidi tokrat dobro obiskana. Sv. Lučile diletantski zbor je eden najboljših na Gori-škem. 90.000 ĐREZPOSELNIH V TRSTU. — Trst, 22. febr. V Delavski zbornici je bilo zborovanje brexpo-selnih. Udeležba oeromna. Delo v ladjedelnicah počiva, pristanišče }t prazno, trgovina umira, brezposel-nost narašča. Usotorlfo m le, di le ▼ Trstu braznoMfnlh delavceT nad 20 tlsoč. Sprdeta Je bila resohicfia «a priCetek Javnih del in druga. M na-znanja, da brezposelni odklanfalo plaćevanje najemnlne fti raxsvetlja-ve. — Na zborovanju državnih urad-nikov v nedelio se ie konstatiralo, đa je njihov položaj tako slab. da bodo morali javno orobiti miloSCine in raz-trgani okoli hoditi. Zapostavljen! sa za uradniki drugih pokrajln za 150 đo 300 lir na mesec. KRVAVI BOU MED rASlSTI IN SOCIJALISTI. — Soezzia, 21. svečana. (Izvfr.) Tu Je priSlo do krvavih boiev med fašisti in socijalisti. Fašisti sa zaigali hiSo socljatističnneffa žunana, ki sa *a tuđi krvavo pretepli. Med Izgred! je na obeh steamb vtč mtvlh ia Idko pmJcnlh, PRIHOD ITALTJANSKEGA KRALJA V TR3T. — Rim* 23. febr. (\%r.) V merodaj. nih kroj?ih se satrjujA da je d-oloćen prihod i talijanske kraljevske dvojica v Tret na prvo polovico mefteca april«. Kraljevska d%r>jica 3© pripelje tmi vojni Udji, katero bo spranlja.la morn* ^c-kaJra italiJMiake mornaric«. DE NICOLA ŠESTAVI KABINET? — Rlnu 23. febr. (Izv.) »Tribuna« poroča. da Je kralj Že poveril De Nl-coli sestavo novejra kabineta. Dolsro časa se Je računalo na Oiolittiia. ali ta Je nazlašal, da se more držati v sedanjih Časih samo vlada, ki bo imela zanesliivo, pa fedatno večino za seboj. Take pa Oioffttl na svoje ime ne more združiti. Zato fe odklnnil po-nudbo za sestavo kabineta. Vrše se neprestano pogovori in pokajanja. Položaj Je vedno nejrotov. Imena se dvisajo in padaio. Kdor je zjutraf v osnredju. je zveČer v ozadiu. Tako težke krize Italija ie doleo ni Imela. Kako le bil Izoollen Pl] XI. »Oiornale d* I tali a« je že poročal o poteku papežke volitve v konklavu. Sedaj podaja še nastopne zanimivc podrobnosti: V nedelio 3. februarja je dobH kardinal Raiti precejsnje število 8:1a-sov, ali obstojala je še možnost, da priđe do kakega presenečenja. V po-nedeljek dopoldne ni imel kardinal Maffi. kakor se je zadnjič naznanialo govora v prilog kardinala Rattija in tuđi drugi kardinali ?e nišo potegova-1! za nikakejra kandidata. Trinajsti skrutinii §e ni pojasnil situacije. Sele pri Stirinajstem skmtinUu« ki ie bil zadnji, se Je opažalo gibanje, ki je na-povedalo Rattijevo izvolitev. Kardinal Ratti ie na svojem sedežu kar na-enkrat prenehal kontrolirati listo, k! Jo Je imel pred sabo, kakor vsi drugi kardinali, prebledei Je in stisnil svoj obraz v roke. ki so se mu vidno tresle. Oči vseh navzočih so bile obmjene nanj, skrutinator pa Je nadalje beležil po glasovnicah Ime Achila Rattija. Ko Je bila prečitana zadnja glasovnl-ca in kontrola dovrSena, se ie kardi-nal-diiakon približa! prebledelemu Rattiju, ki je bil ves upognlen txk1 težo doeodka. DUakon Je prečital formulo, kl določa sprejem ali odkloni-tev izvolltve. Izvoljenec Je nekaj časa molčal. potem poluglasno prosil, na! mu dovolljo še par minut %z Dre-mišljevanje. Svečan molk Je vladal v konklavu. Ratti je sedel nepremično, drfeč glavo sakrito z rokami. Potem Je dvisrnil svoio glavo in polnozavest-iio in pogumno rekel: »Zgodi se volja bolja! Imenujem ne PH XI.« Konklav-ni notar msgr. Respiglii je sestavll akt o izvolitvi in sprejetju, na kar sp Je novi papef obrnil proti svetemu koleglhi in rekel: Prosim Vašega mnenla rlede mojega namena, da bi blagoslovi! IJ"dstvo % zunanle lorlje Sv. Petra.c Cul se le kak mal ufror vor. večina kardinalov oa Je takol ugodila prvi volji Pija XL__________ Prlstopalft k,, Jngo-Blooeiuhl matld44! Vlada o pobijanju draglnje* Pr^i?«dttv<> pokrajiafike uprav« za Slovenijo jo izdalo Ut-le razglas: Z veliko J-krbjo opažam, kako na-rasća].! od dno do dne een<* uajpotreb-nejšini živilom in drugim /ivlien>kim potrebsčinallL Opažam, kak.> zlordUja* jo nekater! trgovci — no oziraje ee prav nić na neugodne prehranjevalne in oskrttovalne rnzro^re, twl knterih trpi vse prebivalstvo ražen nekaterih ^•»eb, ki bo vsled vojno ali dni^ih sreč-iiih nakljućb ol/ogat^l'? — .^'danje visoko etnnje tujih valut za to. da hidi ijiago, ki «o &l nabavili \t inf»z^mfitvn «»b &u?ii nižje valute, earačunavajo po lijenfnn danaftnjem stanlu. odnosno da jfmljejo visoko vr^finor?t ir^zfroekih valut ćelo z« doHrodosel povod, da po-»Irazuiojo tuzemska pridelke in irdMkr\ Mrv*»p-i trgovci se okorišćajo dnljo « t^Tii, dn pri označevanju <*rarjftm vse trpov-•k«^ kroge in prods-jalr-o 7fvljen-*kih Vn~ trebščin na z.ikon o pobiianju draginj« živi jonskih potre bSćin in brezve-^tn« ^pokulacij^ 7. dno 30. »I^i-embra 1921., objavljen pf.d št. G t *l'i\iđn<*Tvi listric 5 z\in^ 18. jnnmrja t !. < »poz.nriam po-s*3bnt) na too\t*dnj" v<»č-kr«trr» pn=»nrod«jo, n^i^to »neku 1 arijo, dogovaranje med prodiic^riti aii posredovale i, d^ bi ?d cen* Maru zvi sala* in prokup« rvanje na trrih in pcmnjih. Podr^jfTt^ nbla^tva imav> nalo^, atrofijo rjr.*lzirntt irvr^cvftTii© dčil nv r^č^n*'^ r.ikona in ^krboti, da to krir-ri diDveilejn nM*trorjf»mii knzrtovnr.ju po kazenpkih dolovilih elenov 6. tfe> 1R. Gospodarske ueslf. Dr. Franr Žiirka. Po^iedire naramka ^*k© krone ta tr- govski promet frtkoMova^ke z Jii^o- slavijo. TT>kcmi tadniih treh meperov j<> prišlo na inozem^kih Y#>T7a.]\ do nepri-cflkov«n?ga nara-?tk«, češko si ovafcko valut©. Ko je r iftoin čAftu na teh borzah jugoslavenska valuta rnatrvo pa dal«, so j^ dogodilo. «la ea j1* ^eška krom. v raz-dalji takorokoč par dril rlvignila na, prara dinarju na dvojno svoj') vrodno^t. Ta finjenira j© f^vzročila v če«koslo-vaftkem kakor tuđi v jupoelovenskem trpfovBkem evetu pravo kon^temafijc. Gorjo trgovcu, ki «i j© nabavi I pred narastkom ie^ke valuto z rokom izro-^tv© r nekt^liko m^ftecih toriko bla&:o ter recimo isto takoi prodnl t dinarjih s pokojem, dft bo sililo izpl«<*ilo po U-ro^itvi. A to je trc*>veo pri ^^ni te mbo kalkuliral he na toliki rfobić^k, povzro-5a ▼end«* a^^tn^'v razlika m^d obftmA valutama, da »o kon<^\ t^ Trosci za tr-crovca t. Toliko izpmbo. Ciir»ri^ čfc&kecm tovamarju* kl je pr^d naglim nnrest-kom čefeke valute rzci v d^lo dobavo blajja z% Jiijro d&-n?»rjia za infltorii-el in m^y»:d^ in se mor-da šo z*dol£il pri Hankl. pa se so»lap^> t JuffO^lavJji na mora prodati. ker je T>r©drasro. K*>1Iko uteerrie. nastati tožba, koliko Inpolvenfii, koliko se iz-rubi nad in koliko trgovpkih ▼e*i »o razbije ▼9leđ tecrfs! Ne, pa ?* hi dl ta nagli nara^t^k če?te kron^o nčmlntfe prav isAtastrof«!-ri> na kontr^tne tr^ovske poRle. «o von-dnr, oko pre-motrimo ftrnr z nekeprn vi-šiega in »plodno £Ospodar?ke<*A stali-§^n. za boiio^r* odno^flia mod oo.-kinii in ju|Bfos??)vori^kimi br^ti to nnra.-ranjo ne moro smatrati za povsem katastrofalno. V prvi vreti je treba na^l«*iti, da trgovski odnosaji med ol>>ma bratskima ns rodom \ turli pred n«ro&canjeTn ćcško?k>va^ke valute ni po bili zadovo-ljivi, mervec 90 ?e nahvali r^elo ▼ «ta-cliju upadnnjfv. Konkiir*enrn proti ^e.^ko. Blova$k?nu Mapu v Jugoslaviji in splt»h ni vsem Balkanu j© bila od dn«n-a pre-vrata p« do dnnes v n»pril^cf re^keca izvoza vedno jarja — in znkaj? Zato, ker je vrednost češke valuto od dnev*i prevrata pa ?kort> do zndnjeer-c fwn ne-nroRtajio padala. Ako po redaj *VSka valuta dvi^a, r^tem ?e moro zaključiti firpumfnto a contrario, da ^e ojaM tuđi ćepki izvoz na Balkan. Ta trditov so vidi kot paradnknon in kot tak se bo zdela jiijDfoslbvenskeniu trpovcu, ki bo v 6n«u. ko 30 čita, ^e v dvomu. ali bi no bilo najjboljet, da konca svojo k5:trt>-fnlno po^fevanje s čo^kim blagrvm p kro-gljo iz eamokreaa. Venđar pa ta trđitev ni tako para'-đ^ksn«., kar lioo^m tnkoj obrazložiti. Najve^ji konkurentjo ^oSki industriji na Balkanu pr>lee: Nemror ^o ItAlijani, A naloži in Franrori. Ako bi bila istina, da morfc na Balkan eksporti rati Fn-mo država s plabo vulufto. kako bi si iribgli mi tolmnčiti uspehe italijanftktgr* in franco*ke«ra, T.lnpti pa anglp^ke^a bl?vpfv, t. 3. đržav * t«kr»zvano >dobro< ^mluto? In kar »e ti00 Kom-cijo, je ona danes ogromna dobavij.itnljica Jupo-plavije, kar pa ?e J© pričelo že takrat ko je int->la NemT-ija ie raKmorom^ dobro v*hite>. Tepra pa ni vpč in n\*m£ko-arstriJAka republika je s svojim >Aus-verkRufom« tuđi dovršila evnjo »lavo. Nemiki tovarnar razprodr.ja danet j»vo-Ja skladiloa ▼ inozem«t\t) in valutarne TAzmere mu omofijo^AJo, da prod« ^rojr* produkte ^loboko pred r>r^vr» vrednost-jo. In ko pokrije -svt>JA dolcrov* pTi ba«-ki, mu ostan^jo še milij'oni sic^r d«val-▼iran'a^a denarja. Ten dar pa milifoni. NemSki producent ne roore v^, proiz-vajati Po roh cenah in bn ffploh tuđi ne more reč proifivajAti tejnra blac«. ki tfa »edaj taloo drm^roTy>ljno prodaja. To vsa radi tega, ker se ▼ driavi s »lab'?JKo valuto n« mtore producirati prvo vratne* a blaira, marrej tamo »voina ro^ac s tt\i-roffftti in ▼ slaV»lwn i^dflku. To «»0 r?7.-\bf\ Kaka] fe j© r JucoRlaTiji «:© ulo-m*čUa 7«padra indn«triia r dobro valuto. CepiMv ^o ni "ni produkti ruintun đratli nearo produkti ii država 9 sle*>o Tnluto, \\m kontuirent vendar daje prednost radi njihov© kvalitete. Eto. t tm treba iskMt klj^fl r% TW> to vprnftan^e. Ker "»e iupro«lovensk» ▼alntn v^led rastor* inflnrii^ vrdno ekbln !n morf frko vg%k toMVo ln^je prlti do denarja. hoč« kup i U dobro blago, kadar kupuj«. Por?pektiva ta bo?t eško * fusroslov^nskih rrtf»v?kih odnosajrv js tor*-] tele- ako č*vka krona vitraja t\\ notu nararoinj.i, bo to vplivak> vs^ kri-tifnoj.^'* na likvidrtrijo- trpovskih po-»!ov. ki j^o danes v toku. I$to«\i?nn pa se razvijnio rr.<>d nadima oIoita n/mv dr«ma novi odnošaji i a iiicer tolj-i. «".%-žka industrija bo znatno- napredovala- v kvaliteti svojih proi7vodov, na k«vr bo mogla mnoro u?pednejšd konkurirati ni sveto\i\em triižeu. Nomika industrija pa 1^> mopla, knd&r rfizproda evoj* srdanj« wilope, enako knkor rudi av-etriiekđ indu.-trija pro£ćnj/> za r^k>-kupno produkffio, bi n>^ffla izvaiaM t&ioo surovine 1a polrfainik^o«. * — 2 Velfte prometne ?r»remcTntTc. Kakor doznavamo se bođo t rače*-kom juniia na mariborskem žclczni-§kem prometnem omrežiti Izvršile važne spremcmtx3. Marfhor na »ra kar 8 noCnlh brzo>lakoy In 5icer dva smer Madžarske, dvn ?mcr Koro*kc. (skozi Franrensfcste) !n ?t!rle 5mcr glavne rr^cc (I-|uhilara. 7a«rrch.> — g »Vrt« — naJTeČia vrtiurrska koti-ktircaca proti ItalljL Svoj^as imo Slovenci posebno t Ljubljani in posebno v pred-pustnem času propazirali akcijo u<;tano-vltve večicsa vrtnarskega podjetja. ki bi bilo zmožno glede dobnve zimskes^ cvetia ir Italije zaustaviti uvor v na*o domovino. Po razradu Avstriie Ic postala ta io'cja $e aktualnej^a ^e s posebnim ozirom na tu U izvoz semen n© le za vrtno floro, marveč kar je na splošno še kertstnejše, semen za zeVnjavo, *adjc itd. Gledo dobave semen smo Se bolj naveranl na tuje tvrdkc s so-vera, kakor na cvetje 7 iuja. Za cvetje za domačo vporabo imamo v Slovenii1 v vsakem mertecu kritje v manjih podjetjih. Nimamo pa cnejra vrtnarskecn podietia ^ ^emenskimi kitltnrami — to brldko obćutijo še danes vsi naši tr^nvcl * scm«nt, ki 30 navezani na uvoz iz sovražne nam Ojtrske ali ćelo ir daljr.e^a Hamburga itd. Kak« težlcočc nam povzroča ta uvoz predno pasira ?alo5tTi© razmere na mariborski carl-narnl, to vedn zepot najbolje na§i rrjrovcf. A'i rudi glede dobave zimske flore za večio vporabo za narociia Irven na^ih mest do^lej nismo imeli nobenejra pThner-no cbsežneea r^dictja. Zdaj so se uresnl-čile te na§e dav-ne *elie. To nam spričulejo veliki transporti na mariborskem kolodvoru, od koder odliataio dan za dnem velikanske*, čudna croretn'jcne kolare, nnpolnjene z nežnim cvetjem, ki potujc iz Maribora širom Jucoslavfje, naj več pa v naSo novo državne centrale v Beograd, In ponosn! smemo biti Slovenci, da se med druclmi naročniki nahaja rudi na* kraljevi d\r«r. ki !© fe lani dobival prvo zetenjavo 17, naAdaJoCem \Ttnarskem pod-jetju Ojrrises v Mariboru. Veliki vrt pod Kalvarijo obsega 16.00 m1, drjrl vrt v Ko-brmovi ulici blizu 10.000 m1. Pod velikim!? po 32 m dolgim! ^tekienim? cvrtličn'akf, opremljenim: ^ centralno kurjavo do 14* R. med tem kn >e zunaj Sa mrazi. se nnbaf* zdaj čez 80,000 raznega cvetja In zeleni« od senicnskih od/r>nkov do naJtK^poIne-'Se-2a razevetja. Takih cvetličnjakov j© že zdoj 19 ter obsecaj^ *000 mf, poleg ce\H za centralno kurjavo ima vsaka taka dvorana svoje vodnjake fa vrdrfevanje v'afner* fraVa. Obiskovalcc. ki prlhaja zdal Iz dc-beleRS sncjra in ob mrazu v te cvetfične dvorane v sre hujnesa cvetift !n fela-njft. na prvi pogled kar ne mt>re verjeti svojim lastnim oCem, kal tmore tud! sredi zime podj«.-tna umna vrtnnrska roka. Fdino kar to podjotfe. ki mu ni para tući ne ▼ AvstrHi. če*koslnvaSkl itd. Ed^rno ovira na .ie vrčjih u^pehih. Je nesrefni promet na nati državni že'eznicl, ki unKuje ćele dra-?ncene pošiljke proti Heogradu: preje priđe potiljka iz Hamburjra v Vtribor. knVor ir. Maribnra v Beosrad- Podjetje se rar-S»rf v velivan*k6 sadjarnFco ni Teznn % obse?om 70U")O0 m1. Svoj fd^al ra ^© 1« doseže t nstinovltvijo veliki kultur em dobavo semen, s c>mer prihrani cetl 6rf%vi uvo? tiiiTh tvrdk. ?al pa. đa se na*a vladi ne ztveda narndnoKospodar našo bodočnost. Preostaja torei našim državnikom in politikom samo ena pot t. }. pot sporazuma. Tn ako ni drupre kakor te potl, ali Ie to prava taktika, da se z razdelitviio države na oblasti, kar je davni kamen »smutnje« za Hrvate, posrlablja nasprotstvo med vlado in Hrvati? Na navduštiiemo se za avtonomijo, še manj za federalizacijo, vendar pa smo mnenja. da bo treba vsaf v vpra-šanju upravne razdelitve države dat! Hrvatom primerne koncesije. Konč-no se ne moremo vzdržati tele pri-pombe: Ako bi bili merodajni krouri v veleperečlh gospodarskih vpraša-njih tako akuratni in ako bi se s tako vnemo zavzcmali za ureditev gospodarskih problemov, kakor se zavze-rrajo za ureditev oblastvenega problema, bi bila naša država že davna! na znotraj konsolidirana in ne bilo b! narn treba 8 skrbjo zreti v neffotovo bodočnost. — Prarnovanja kraJljer© »urote t Maribora. Dne 23. februarja 1922 je Marilv>r vprvič vsaj na zunaj pokazal Enačaj lu ero slovenske državo; to pot po namreS do malih izjem fn. pr. zopet prckrmirsTcf reneent Ziecrler) hidi Nem-ri razt)h*»pili drevne zastave. Dvoroitno, če jte vi selo Toliko sastav ob obisku Ni. A^eiičanFtva, kot ragentft, k«kor jih j*d bilo videti to pot vsaj% plavnih ulicah. Poziv na svečanost jo izdol»g roja* crva udeležili rudi roprezentanti civilnih oblasti. Po službi božji 8© je na Aleksandrovi ceeti vršilo defiliranje mariborske gamizije pred komandantom mesta in prcdsUvtiiki civilnih oblasti. Međ 15. in 17. tiro *^ je vršil na razpotju pred >Grajpko kletjo« vojnški koncert, ki a^a. je zaključilo kolo. Zve-Čer ob 19. med razsv^tljavo meata >p*>-recerja* vojDediči velik5ffa 6asa.< V OMzovi dvorani pa je vojaštvo priredilo «amo za rabljene slavno^tni 've-<^or s plee$>m. Nastopila jo Glaabema Matica s petjem srbsko-hrvatsko-sltv ▼en^ke narodne himne in vojaik* ^od-ba. Neka ter© hiše o«iroma lokali »o bili posebno okra&oni, n, pr. kavama »Central.c — Naš generalni konzulat ▼ Bn-cnoi Airesu. T^Sel Ie kraliev ukaz, da si osnuje naš jreneralnl konzulat v Bu^nrv^ Airesu. v elavnem mestu Ar-Kcntfnlfe v .Tužni Amerik!. — Bo.>7en ministra đr. Zerjara. MIni«ter dr. 2erjavt ki «e je ▼ imdeljo ponoldne od^elial 17 Ljubljane, jo z gospo et>nro£o in nnjmlaišim sinčkom »rečno prispel v Dubrovnik, kjer ft« po-*uti rasmaroma dobro. V Dubrovnik tt* ilh ga spremljala zdrarnik dr. JoMp Tiftar a- in dr. Albert Kramer. 5/. — Iz državne službe Ie izstopil ?/i tajnik čekovnega urada v Sarajevu dr. ra Franc K r Ž a n. S 1. marcem nastopi te mesto ravnatelja »Ljudske Dotojilnice« n- v Ljubljani. je — Smrtna kosa. y Novetn Vodma- ^e hi - Moetah pri Ljubljani (Zelena jama b- 8t 110) je umri g. Andrfej Triktn, to 43 let star. Blag mu spornin! — Najomniki loviič v Ljubljanski II okt>lici bodo pokončavali y »vojih lovih r^ vran«. Obvarovati si hočejo s tem tisto ~ malo divjat'ine, kar je je po oštri zimi D1 preostalo. Tinti, ki bi dobili sastrup- III ljeno vrane, st> napro&eni, naj jih pur U. Btijo v mini. r-- — Prvi naskok NemceT. Orprani- "- zacija nemSkih manjŠ!n v na§i drža-nl vi rodi na sevemem ozemltu že svo-r~ je vidne sadove. Mariborski Nemcl i- so pričeli čisto odkrito dalekosežno ^1 propagando ob ce!i obmejn! Čr-*' ti. Obmejno propagandno delo na ko-^- roški stran! podpira z osebno ude-'ll ležbo tuđi bivši mariborski odvetnllc >- dr. Mraulajr?, ki prihaja v ta namen ^ iz Celovca. V Mariboru samem so se *• Ncmcl uprli davčni oblasti, ki je te-H dala xa davčno napoved slovenske ° formularle. katere so NemcI demon-z stratlvno IzpotnHl v nemŠČInf. Med l* temi se nahaiajo tuđi bivš! ofi- * c i r j i ter znan! trgovci, ki so sicer *• večlnoma odvisni od slovenskeca ;" prebivalstva. Dočim so se doslej v >- i posamnih slučaiih vedli skromno, na-!* i stopajo zdai odločno. Če se jih potici. '" I da morajo respektirati državni jezik ■" in da jim ere oblast sama rada na ro-e ke s tem, da jim na zapisniku sproti :« prestavi njihove narx>ve<1be, vztra-e jaio na svoji zahtevi. Ker dnvčmi oblast vztraja na svojem sta??s*ču, %6 0 se uporneži pritHHH ne Ie v Lh^Mfa-no, nesro tud! v Reoerad in — v Ce- - !Je. kler v proslHt »Cillicr Ztj?.« od-'* kladajo tlste svoje želie, s katerimi si ne upalo v »Marburjrer 7te.c. Upa-" rno, da niti Ljubliana, nfti Beojrrađ ne ^ bosta desavoirala odločnosti davčne *" oblasti v Mariboru. a — Zdravstveno stanje v Ijubljani. j T^den?ki Kdrav?r\-pni IrkR« za <*>b© 1 13. — 18. t, m. lzkasnije si odao* idr^/r-1 stveno stan^ «a Trv?«fr> LjubljanA: No- > voroj^nih 26. umrlih 32. od teh dnmači-nov 19, tnjc^v 1?. y r'arodih 18. Smrtni I vrroki: živlien^ka el«bo«t S, jetika 4, I pljučnica 8. zai=tnioljeni© ran* 1. nnle*- J ljive bolesni 1, »r^n* hiba 5» rak 2, drugi naravni vzroki 6. Namanjene n«Je»- i ljive bdieznl: davica 1, 5krl*tica 6. i — Ljubljanski p^kovski ponosni, ki t stavki. Pi=e1o nam: Krr je indrn- j pa pekov in kr>ln?nikov t Ljnbljaai ©d-kltmila na tadrv^m poeAJ«.njn dne 22. t. m. pri pokrajinski upravi rnora v»a- ' ko povišanje mezd pekovskiTB pomoft- * nikom, stonijo dan?s v^ stavko, ak\r> ne hodo mojstri danes do bpoldnera ni?o- > dili njfh raht*vf!in. Upravi^eno?t stavka hoče delavstvo pnja^niti pribodnje dni na p^odu. — Bol đrasfnfl! $ shodrm proti [ drajrinji se je pričela ^kup^a akcija * vseh stanovskih orjranizacli v boju proti drasrinjl. kl jo moramo na vsak način * bojeva! nanrej, dokler ne izvojuiemo uspehov. Ker je neohhodno potrebna ' da ostaneio $tanov<;ko <:troko\Tie or^a-■ nlzadje Še nadalje v medsebojnem 1 najožiem stiku, se skllcuie za četrtek, [ dne 23. t. m. ob 19. zvečer" sestanek ; vseh strokovmh or^anizacij !n dnjStev j v dvorani Mesneea macristrata v Linb- | Ijani. Dnevni red: Unionski shod !n na- ! daljnje deloranje vseh 22 društer. * Udeležba zatipnikov fn referentov dol-žnost Koalicijski odbor. | — Krojačka radnijra ▼ Ljubljani i haiTianja, da »e bodo vršile ponvo^nišk** preizkušnje za modistinjo dn© 7. marra t. 1. Pitanje za pr^ru«titev k preirkui. ' njem Jtf vložiti najkasneje do 1. miirca t 1. pri načelniku zadniflfd g. Iv. Ker-sniču, F/*»ljrva re«ta 1/TT nr^^tropje. | — NesreSe In nezgode. (Umetno zobovje.) Dninarica Ivana Homovc iz Prevoj pri Kamnikti je v spanju po-jro!tnl!a umetno zobovje. Morala Je od-iti v ljubljansko bolnico. (Padec s postelje!) THletni kovačer sin Jan-ko Pokoren iz Škofiekike je^adcl » postelje ni si z!omH desno nofto. (C e p-ljenje d r v.) Pranc Kutin od Sv. Ane pr! Tržiču je cepil drva. Poletio mu !e odletelo v desno oko in sa težko ranilo. — Velik notar T 8t Vidm pri Oro^ Vinem. V torek 21. f^br. pred p©1t*>č}o je neznan zločinec zanetil oganj v hle-vti po*^»tnika in konjskega trgovca Antona Sivka. Veliko gt>flpodaraloć> po-«lopje je pogorelo do tal. Uničena je vsa krma in rasni goepodaraki stmji. Potrtvt>valnemu nastopn hnarakih og- i njega*cev »e je zahvaliti, da so omejili ogen] in tako prepravili ie v«ćjo ne-trefo, ki je pretila twdi »osudom. Skoda znaža več stotisoS kron. Požigalec f» . skušal malo preje zazirati tuđi neki I mlin, a ee mu ni posrećilo. Šamijo, da ! je doelej neznani poiigalec zaigal is' maičer^njla. ( — SreCa t nesrečl. Dom!n!k Co-tič, kleparski vajenec je hotel v Gradl-šču St. 2 odkidati sne^ s strehe. Komaj pa je stopil na streho, mu Je spodrsnl-lo. vrv, s katero je b!l privezan, se Je utrpala in Cotič Je padel 16 m eloboko na dvoriSČe. Pri padcu se ni popolno- I ma nič poskodoval in ie vstal bres vsak« poikodb* 4V — Vlom. V Zanužah je bilo vfonv tjeno v stanovanje Jnsipine Kožuh. Storilci so ndncsU perila in obkke za okoli 22.000 K. — Vlom v voJaln'oo sv. Petra. Neznani tatovi so vlomili v skladišče civilnih ob!ek v vojašnici sv, Petra. ! — Iz raestne ubožnice je 26. t. m. od§e! Anton čamernik, mestni uhožec, da proda tri pare čevljev. Ker «e do-sedaj še ni vrnil obstoja sum, da se je ponesrečil ali pa usmrtil. — Žeparji. Pred kavamo »Zvezdo« je bila carinskemu uradniku M. M. ukradena denarnica z 150 K in raznijni spisi. T«i«le vn\\ o ire«ka!i Sala I«g. stittr. Vendar nekaj razre«^lji<^ga in prijftnega* Sokolski S^ver »a je velikodušno cavzel za srećke Kiiv na v»e sokolske žup^, da *i vA&k član in članica kupi vsij po fno •reoko. S tem jo Sav** r. l^r>o. veliko-potfrirtb a"**Bto rarbn?menil Kolo «t v*»ž ti«oe are^k. Saveeu prav topU zahvala cako. RflE^ea^ljivo jf nadftli** d*»j§tvo, (\n «i je narm'Uo srećke Kola n^ko veliko ljubljansko poljetje, kjer i** par j»ko apilnih o«!užKenk, ki flgiiir*io in r%r-prodajajo sr^ke z v»o vnonx». T'glrdni tvTdki, ki rr><*e biti imenovann, na^ i\«ilepia fahvr«la, r%Tdka nma pa bodi vzgled dni^itn Telepodj^tiein! N^kttere re^tavrarlje in ksr«me no že r*>«l»^ denar rn, rfirr»m«lajie 5re-čke; trifike jih pridno ponni,*io svojim klii^ntom in nrkatere po hidi ž* von^n^ Ie dennr. Prf»opt.ij«^r» *e šo^, nr\ kat*rih «e radetnmo. d* rudi n© ^oMmo sre^k n*Kaj. ?aj «. Ker bo žrehanie n^nr^klictin r^~ njepa m^rca, moranih aa pofuriti, da spravimo r dena-r rse do Kadr.je srečk*. Knifnra. RKPWTOTI? NAPOI>VFO^ nT.BDA LTSCA V LJUBLJANI. Drama. fS. febr. Otrtek: Svet Trve« 24. frbr. Petek: PrekrA«ne SiMnk#. B, 25. febr. Sobota: Dram«k« predptAra v opernem icl^ali^hi. Dramsko g!e-(lelja popt>lđn© ob 5. uri: Komedija zmešnjav. Tzven. J6. febr. Nedelja rve^er ob 8. mi: Ha«* let Tzven 27 febr. Potiedeljrk: Rv«t C 23. febr. lY>rek: laprto. Opera, fn. tehr. rVtrt^k: Trubadur E 24. febr. Petek: zaprto 25. febr. Sobota- Plahto! m#Sfan. fllar-uoftna preditfira. IsretL Prošla-ra S00 let niče Moli^rovosr« rojstra. 3*. febr. Nedelja: Butterflr Izven 27. febr. P*>nedeljek: raprto 28. febr. Torek popoidn'd bb S. uri: Prodana nevesta I^ven — Poziv slovenskim ntnetmkom. Kolejrij jusoslovenskih nmetnikov-^rn-fikov prirejuj« začetkom aprila I TI. grafi£nt> ra sataro v Zagrebu v Ullri-cbovem Salonu tor rabi veo *loverske grafike in elikarje (hra* ?>ziri na to ali m> elani >KoTec:ija'C nl\ nr) ne ude-leibo. Umofr-ori TT>orajo V>iti r Zagrebu 5?rJon Ullricb, Ilica 54., dne f>. m.nr-cti 1922. Pripuieena et> dota ▼ vrt^h gra-fifnib t#bnfk«h, ražen tepa risbe s pe-re«otn, flvinctiikom, e i)astelno kredo in VDlorirnn© risbe. V ]nry-]u bo »lrtde^i um^tniki: Ra^ki, Gjurlć, Raiica iv VI. Kirin. V«ak?mu unx>tvoru nsj bo priložen popi« z na*l*>vom, tehniko, veliktv 8tjo in e©no. V^čji (nid 40X50 m) uiflptvbri n^i bodo opreroljerji z okvir-jem. V Rvrbo informacije naznanj^mo, dn projektira K. J. U. G. fte «ilede^o raz^tave: 1.) 'nkvarelno, 2.) rar«tnvo ©xlibrieov in llustracij. S.) rnrstAvo le-•orfczov in knjižne «>prera0, 4.) razsta-ro plakatov in litorrafij. Podrbbnej5<* informacije dnjo povt*rjenlštvo kolegija za Slovenija, Ljubljana, Levstik jva, ulica 2. I. — Natfečaf za himno. ffrv. pfevačko drultvo »Kolo« u Zagrebu rt?pisuie natječaj « Iznosu od K 15.000 (petniest hfifada) za kompoziciju karaktera himne zm mkio-vltl zbor i orkestar. Tekst Ima biti Iz Jugoslavenske pučke ili umjetne poecHe IH sv. Pisma, a polollno je da izvedba kompoziciji ne traji viSe od 10 minuta. Natje-ctt! 39 mogu kompozitori jugoslavenske narodnosti. Natječajne radnje «• smiju bftl lol izvedene ni objelodanjene. Radni« valja poslati anonimno na osobu predsjednika »Kota« prof. Ivana Grflnw».!da, Zagreb. Hl-ca 100 pod motom, koji treba da bude I oznaCen na zapečaćenom omotu, a a njemu I Ima biti Ime I adresa natjecatelja. Ocjenu prispjelih radnja preuzeo je iz blagonaklonosti Hudebni Vybor Umelecke Besedj a Pragu, koji će ujedno odredi«, koje se djelo fma nagraditi. Rezultat natječaja bit će objavljen CIm stigne odluka jurva. Djelo ostale svojina autora, a hrv. pjev. dru-Ibm »Kolo« prldržaje sebi pravo prve te-redbe na jubilarnom koncertu prigodom 60-godišn|ice postanka dntUtva. Natječajne radnje moraj« stići do uključhro 31. maja 1922. — t Anton Frnnl«. V Kr*l. ,IM>rm rad Labo j© umri čežki leposiorec, dra-mutik in rarodovJnar, skorai 10 let st«r. Po poklJcn ft>dnik, •« j© POfTe^l be!#-triji ter je napili nekaj roTr^nov, tio-▼^1 In đrftm. ▼ečinoum I« ^e?k© zrrodo-Tlne. I«đal j© tuđi ve<5 zpodovlnskih in arhivnib episnv; bil je ibiratelj y.jEt>do-vinskih In nmctniMdh literarnih «po-ftf^nikov. Mnopn «pisov jd ostavil v ro-kopisu. Pokojnik je bil sin ljud*krga učitelja ter Je uži val kot neumorno dt-vUtco fodoliub TtMk sgleđ. [ Svečanosti o BukarcSfL — Đukareita« 23. svečana n7V.) Včeraj ob 11. dopoldue je Ni. \'el. kralj Aleksanđer v pri^ntnosti predsednika £. Nikole Palica. - •-»-stra zunanjih zadcv dr. Ninčica, ro-munskega mfnistrske^a predscd^;'--a Bratfana in ri/fniin^keza zunanje^a ministra Duca spreiel v svečani avdi-l?nci bukareSVi diplomatski ko- T'i i^ kralju čestital k pt>^ovi zaroki Z dl-plon ati je krali Alfk^ander vodil pol-drucro uro trnjajoči politični ra^^nvor. Po avdfienci je bilo ponovno defiliranje vo"aških čet bukar*.) Nt včerajšnji r!^nnrnt seji ie demo- kratski klub zel-> ob^'rno raTnr^vlia! o uradri^kih dr?tinnjfkih dokindih. (lo-vorniki so naela^a'i. da moraifi biti vnr?ere ridevne postnvkf ti dradnj-~ 'Tn"ci «o wyork —.—, 316.— (ček). Valute: dolar 309.—, 314.—, nem. marka —.—, 150.50, av. krooA j [ —^—t 5.2Q, napoleoBdori 1180«—t — Cnrih, 22. frlrr. Za|rrel> 1.60, Dognaj 0.109. Praga 9.409. Pariz 4A.401« London 22.461, Newyork 5.0C9. — Dunaj, 22. febr. Zaprob 1975.—# Berlin 2J38.—, Praga 11550.—, Paria R6800.—. London 27700.—f Curih 123000.—. — TVftt. 22. febr. Zn^reb 6.30. B^»-!in 0.25, Pra^a 37.—, Pariz 1S1.75, l^on-dn 83.35, Nowyt>rk 19.95, Curih 894.--«. — Pra^a, 22. febr. Dun^j 0.8675, Budimpešta 7 S75. Pariz 5'Y>.~t I»nrtoa 243.—, Ne^vork 55 625, Ourih 1080.—. — Berlin, 22. febr. Zagreb 71.2% Dunaj 4.60, Praga 392.50, Ix>ndon 940.— Curih 4210.— — Br.dimx>c¥t&, 22. fehr. Znsrr©l> 210.—, rhin«j 10.625, Prapa 1262^0, London 8022.50. Soholstuo. — V oranlmo zeleni r«j se iz-jvr*-m'Oni res NarcHini dom na puptni torek 28. t m., ki^r «e vrJi maškernda \\ub-Ijanske^a Sokola, kl obrta biti en-n naj^ lepSib Iet/>*njih nrirodifAv. V^^.ki dou stojpi maski vstop dovoljm proti l^ffl* timiranju, ki §e vrši pri rh^du. Zado-stuje hidi sifl-rezna legitimacija. Papir-* nf.tim nw!?kam, k<\kor Hdi mlfcdir^i yo& 18. letom rstop ni dovoljen. Vstopnina imaM wi čland r^eh eokol&kih dm^tor te v predproiaji Din. 10.—, za n^lan« Pin. 15.—. Pređprodaja rstopnlc p© vr-fei jutri r petek, roboto in poaic^deljek vsakakmt od r.—7. pr.volane in v nM«-! ljo donoldno od 10.—T2. t odborovi m>-h\ IJunljan^ke^a Sokoln. Opozarjama nft predprodajn, ker i* r«niraanjo za to. prirediter veliko in štmlo vstopnie om€>jeno. — Drufrvo ca Ttraćho SokoisVeiai dotna y Sp. §i5ki priredi na pustni vo-čer pri bratu Stepicu y salonu z.ib^vnl večer s plesom in šaljivo pošto. Za tako potrebno stavbo prn«l *c vs^ soknl-srvni naklonjeno obCinstvo obile ude-ležbe. Odbor. — MažkenuU Sokola na Je««nirAk se vrši v sobo to 25. t m. v kok»dvnraki reetivrariji. Tv^ritimftrij^ *% mnzVe *w» dobe v trgovini br. Mežikn. Vstopnin* 5 Din. Zad«tek ob 8V» tv«ft. Zdrorol Dmlfoene uest>. — VeHkl pa^tnl korzo. Vstopnfce ▼ prcdprodiii se d ibe v trgovini g. L. Ccr-ncti v Wolfovi u'icl !n na dan prlrcd^tv«, od 9. do 12. dopoidne v ve'ikl dvornni hotela L!nion. Vstopnina ra nrčbne 1^. za Člane 5 din. S1cđ"]f dohe znižano v^forml-no Ie v prcdprodiji. Spl^h rriporo'amo cen!. posctnlkom. da st p-eskrbijo vstgpal-ct kollkor mogoče v predpredaji. "■" -*• — stran 4« .SLOVENSKI NAROD\ dne 24 fcbruarja 1922. štcv. 45. Turistika In sport. — Zimski Izlet y Planlco pri Ra-tečah. Sportna zvcza, Ljubljana si do-voljuje opozoriti občinstvo na svojo Bajimcnitncj&o lctcšnjo zimsko - šport-no prircditev dno 26. t. m.: smučarsko tekmo za prvenstvo »Jugoslavije« v Planici. Podrobnosti se objavijo Še t« dni. Za. danes naznanjamo le. da dobe člant vsch sportnih. turistovskih In sličnih društev polovično inifano roni« cen«. V Ljubljani je kupiti ccll 11-ttek In za »hraniti. Za nazaj izstavi cdposlantc Sportu* rvert vsem ude-iežencem izleta v Planico posebno legitimacijo za prosto vožnjo za povra-tek Iz postaje Planica ali postaje Kranjska tora. Tem potom vabimo vse planince, planinke in sploh vse ori-Jatelje narave, da si odedajo Drelest-no zimsko krasoto. z biseri posuto našo naflepšo tipsko dolino Planlco pod slikovitim Jalovcem in v led okovani izvir Save »Nadiže«. Do pastir-skera stana Tamarja na Zelju, naspro-tl izvirku Savo (Nadiže) je le 1 uro 10 minut položn© hoje ob velicastnem pogledu na vse strani, posebno v Mali Kot tik pod Jalovcem, 2643 m, na Po-nlco in ogromno steno »Sita« (od Ja-lovca do Mojstrovke) ter nebroj drugih lepih jrlmskth motivov v tem div-nem kotu na§e lepe domovine. Kdor ni im imel prilike opazovatl in te diviti našim v led okovanim gorskim velikanom v *lml in ni vldel zimske alpske čistote ter občutil žarkega planinskega zimskeza solnea, nai izrabi usrodno priliko v nedeljo. dne 26. t m. in pohiti y Planico! — Smafka skakatna tekna se vrši v pttek ob pol 12. dopo'dne na skakttnicl v Bohinju. Ker so nekateri uđeltženci iz Beograda že v Đohinju, drugim ie pa mo-goča spotomi h tckml «» jufoslovansko prvenstvo priti v BohinJ, ae le določii ta dan, ker so pornejSi termini nezanesljivi. V Bohinju }e zapadlo da pol metra sve-žega sneta, ter bo skika'nici popolnnma pripravljena. Ostali predrisl ostancjr> v ▼eljavl. Prljav« J« maštoviti na Sportno Zvczo, Narodni dom. — SmitćarsKa tekma ea prvenstvo .i^»o»!avlj©, najimenitnejša letoSnia rim-skosporrna prireditev Sportu« Zve/ze se bo vršila v Planici pri Rttečah v vstraj-nostnem teku na smučeh na 10 km. r>k-■novali t>odo Slovenci, Hrvati \n Srbi. Prl-prave nn v polnem teku ter bo nudila tekma veleeantmtvo s'iVo tako v pokrajin-skem kot v sportnem pofledu. (Tekm<>-valo bo do 60 smučarjev!) Pričetek ob 11. doivildne. Cilj nad kolodvorom Planica. Polovična vožnji cena na že'eznici. Vabimo vse občinstvo, prcdvsern turist© in fotografe, da n« zamude te ugodne pri- like, istotako pozivljamo vse slovenske «mučarje, da se polnt^ttvilno udele«« naivečie letošnje zim^kn«portne prire-dirve, bodi^i kot tekmovalci, runkci'>narll ali rfcolj opazovalci. — ffmuears^a trkmm v Planici dn# 7H. t. m. — Obrinstvo. ir.l-tnike in turiste, ki nanv*r«vsjn pi l^o^tvovnti te-kmi, oporarjam© da je pripravi].»no Ka nm dmolj prmo^i«.? in rr> v -Kranjiki p^ri«. Nukafita e* stanovanja. br» dMft-In i-Lelnvifeko dniAUttc i s. v hottlu >Si*vec< \ Kranjski pori 7 «or*)to rv#-("er po rsjhodu vft>mf^i ▼ lak«.. K*ior pa bi <*i hotel vnapr^i r^r.^rvirali r«j •»& ol>rn« pi?ineno na om^rijeno dmitvo in pripommi: Da-Ti teli f«kurjrno ali n^zakuneiio *obo. — Van pr^nfK^išra v Kftteefth ?*> r^TLirviran% ifr*»rnr» «ajno »a smučarje-t^kmovalce in cdlK>r. Zelo prijetno pri ribanju hrhta rok nog in cclcca telesa, kot kosme» tikum ra necovanje kože zob in uM dcluje lekarnarja Fellrra prijetno dišeči ^Flsafluid«T. Mnogo ie moC# nejši in boljci kakor franeosko /cai nje in žc 23 let priliublien. 3 dvojna te stcklcnicc ali 1 specijalna stekle-nica skupaj z zamorom in no^tninc za. 48 kron posilia: Eugrn V Fellcr Stubica donia Elsatrg 238 Hrova.^kc as Glavni urednik: Rasto Pustoslemlsek. Odgovorni urednik? Ivan Podržat. IJF ., najbolji 1 ™ r- AfBKMtK » WVBUAMA Spreimo sg kontorlslinia popolnoma strožnt itmostojne korti-pondence v »lovenSčIni, »rbohrvaSČinl in nemičini ier v%th plsainiških del. Reflektira se samo na prvovrttno mo£. Pcnudbe pod »Kontoristinja 1343" ni ■pravo Slov. Naroda. 1248 Uradnika VtSC^ga slovcničine, nemS^ine in ita!l-jansCine v starosti 20—25 let sprejme većje podjetjt pod dobrlml pofoji. Kuslov pove upravniltvo Slcrtnskc^a Naroda. 1253 Patnike ali zostapnike Išč« velika tvornloa Ukerjev, ruma, konjaka in ostatin spirituos. Po-■udbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ odjemalcev, je poslati na naslov: PoStni predal 41, Za-greb, glavna pošta. 1063 Vrtnice viroke In rv^ke, v veliki »zbiri, se doba na'cenfje pit „Vrt11 Diamonja In drugovi« družba x o. z.y Maribor. 1.94 .:. SOBA .:. z dvema posteljama za mlađ par se tiče za tako). PtaCava dobro. Ponudbe pod .Dobra plača 1250" na upravo Slov. Naroda. 1250 Proda se velika, teoa, železna po6t porabna sa \ti]l lokal. Naalov povt uprava Slovrn. Narod«. 127* Rorespondentlnlolh strojeplsKo rmofno slovenske in nemlkt »*€**«j»ra-f'ie, sprejme pod ugodnim! pogoji Tex-tllla, d. d. Ljublimv Krekov trg 10. ______________1297______________ Sobo netneblovan? ali 2 prazni sobi v sredini tnesta, piiktadnf >a obrt, za takoi ali do Vonca marca IftČa radi preseli*ve Sivil't. Nislov pov« uprava Slovenske-ga Naroda. 1237 Sobo proti primarni nagradi ?!?• ta-mec, uradn k prt večjem !ndustnj«kein pod j et i u. Ponudbe rod »Samce 12*0* na upravo Slov. Naroda. 124 Horespondentin'a vporabljiva tuđi pri knjigovodstvu, laoa služba. Vsled rta'jše prakse Izve2bana tuđi v p'.sarnISkih posllh. Nastup taki«j. j Ponudbe pod .Vporabljiva 1241 * ns j upravo Slov. Kare da. 124! I Zahvala. Vsem, ki so spremili našega predobrega nepo-zabnega očeta na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahviljujemo. Vrhnika, dne 21. fcbruarja 1922. Žalnjoča rodbina 0%Ssba Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem soroćni-kom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubijeni soprog, odnosno skrbni oče in brat, gospod Andrej TrSkan včeraj dne 22. februarja 1.1. ob Vi 3. pop. po daljši bolezni, previđen s tolažili sv. vere, v starosti 43 let mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v petek dne 24. t. m. ob 2. pop. iz niše žalosti, Zeleni jama štev. 110, na pokopališče k Sv. Križu. Posmrtne maše se bero v cerkvi sv. Petra. Bodi mu blag spomin! Novi Vodmat - Moste, dne 23. februarja 1922. Terezila Trtkaa ro|. flv5Hf soproga« — flndrei In Terezlnka, otroka; — Mirfla Frankavll rol. Trika«, sestra; — hran Trikin, brat, v Ameriki. RudDiski obralnvodjs oblastveno potrien, obenrm jamski me-1 rec. abs Iv«nt rudirskt Sole se za t* 1 ^oilnii nastop sprejme Ponudbe na A* Suinlk,Ljubljana,Zaloikae.?l. 121 - Mesečna soba lepo m'blovana, s ro««bn!m vhodom, a* orfda. Ponudbe pod .Posebni vhol 1277" na upravo Slov. Nar. 1277 Skladišcnik In fpgovskl pomoćnik s? tukol s uejmcta Pt»nudDc na OHent, tovama r*rvt Ljubi ant. 1238 ntflprpopira"" v b::ž'nl hakeg?i trgi alt mesta n?i Df-Icn skem a'i Šta'erskem. kjer bi mo^f Jtvrievatl kako malo obrt, najhol c m«M i mlin. Ponudb? na naslov Karei Fer-ehal, Trst, via Navali 43. 1271 Ugodna prilika! Nov £r* damski kožuh se pro-da ii 7000 K. Vprašati. GdV Re , zika Barbič, Sv. Petra c. 2, II. nadatr, !evo. 1286 ■to KflT" aa proda. $-oć)t Ho!e 41, pri Ma- rrboru. ob^toi'-če iz sa<1nn»ssn'ks tiav-n!!