Poštnina piatans v gotovini Leto LVII. V Uublfanl, v soboto, dne 27. aorila 1929
St. 96 2. izdaja st. 2 oin
Naročnina
Dnevna izdnja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedei|»ka izdata ceioie.no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SEOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l sloip. pelli-vrsla mali oglasi po 1-50 ln 2D.veC|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pr. ve^iem o narocuu popust Izide ob 4 zjuiraJ razen pondelIKo in dneva po prazniku
o rctinl.it io le v Kopitar,evl ulic) SI. 6111 Rokopisi se ne vrata/o, nelranklrana pisma se ne sprelemalo ■r brednlilva telefon SI. 2030, upravnlštva št. 2328
Informativen list za slovenski narod
v prava ie vKopilar/evi ul.Si.b Čekovni račun: C/ubl/ana Slev. 10.650 ln 10.349 xa Insetale, Saiafevo.il.7S03, Zagreb St. 39.011, Praqa In Dunal St. 24.797
Zmagoviti Stalin
Politika ruskih sovjetov je po svojih metodah danes popolnoma identična s politiko k^tprek"1; moderne btiržuazne države. Časi, ko so ideje navduševale množico, so minuli; tuni nove meje se ne porajajo — in če se katera, se zaduši, ker je nevarna. Sicer pa na Ruskem ni nobenih idej razen boljševičkih in jih tudi ne sme biti. Dela se navadna praktična politika, kakor jo zahtevajo potrebe dneva, po starem kolovozu ljeninizma, kateri se razlaga in izvaja, kakor pač velevajo zahteve danega momenta.
Za tako politiko pa je današnji diktator Rusije, generalni tajnik ruske komunistične stranke, Stalin, kakor ustvarjen. Njegova vlada je osebna diktatura v »diktaturi proleta-rijata«, diktatura spretnega, energičnega in za vse pripravljenega človeka, ki ga nobena ideja ne ovira, da ne bi delal tiste politike, ki je v izvestnem momentu in položaju najbolj oportuna. Naj bo ta politika še tako kompromisna, Stalin jo zna ovenčati s kakšnim Ljeninovim citatom in množica, ki je v Rusiji prav takšna kakor povsod drugod na svetu, je zadovoljna ali pa se vsaj dela, da je. Kajti puntati se, je v boljševiški Rusiji enako nevarno ko v fašistični Italiji; Stalinov strankarskotehnični aparat funkcionira še bolj točno in neizprosno ko prosluli tajnostni con-siglio dei dieci v stari beneški republiki. V današnji komunistični stranki Rusije je edini bog disciplina; samostojno sme misliti samo Stalin in njegov najožji krog, in kar ti proglasijo za resnično in potrebno, to se ubije po strankinih tajnikih na tisočih in tisočih strankarskih shodih do zadnje vasi pristašem v glavo kot nepogrešna in absolutno pokorščino zahtevajoča dogma.
Najgloblji vzrok, zakaj je tako, leži v dejstvu, da je ruska boljševiška stranka danes idejno usahla in poplitvela. Notranja idejna vez je zrahljana; enotni ljeninski evangelij se je razbil v tisočih in tisočih glavah v ravno toliko struj in nazorov. Železna diktatura praktično mislečega človeka je zato nujno potrebna in stranko žene nagon samoohranitve, da se njegovemu diktatu pokori brez ugovora. To tembolj, ker zunanjepolitični in gospodarski položaj Rusije danes ni posebno rožnat. V zunanjem oziru je Rusija slejkoprej osamljena; v gospodarskem krvavo rabi inozemskih kapitalov, ki pa ji niso na razpolago, kolikor jih ji je treba. Voditi v takih razmerah kolikor toliko srečno državno krmilo, ni stvar vsakega in bilo bi gotovo katastrofalno državo in stranko voditi v takem času od spodaj navzgor, kakor zahteva opozicija.
Potem ko se je Stalin na najenergičnejši način odkrižal Trockega, kar gotovo ni bila lahka stvar, se je namesto levičarske opozicije oglasila desničarska. Vodijo jo predsednik sveta ljudskih komisarjev — torej formalni šef vlade — Rykov, vodja ruskih strokovnih organizacij Tomski, in ideolog ruskega komunizma, Buharin, ki je do danes nesporno veljal za nezmotljivega v razlaganju in apliciranju ljeninizma, oziroma edino pravega marksizma sploh. Desničarska opozicija se vjema z bivšo levičarsko Trockega v tem, da je proti Stalinovi diktaturi, da zahteva demokratizacijo vladnega in strankinega aparata in režim »od zdolaj navzgor«. Vendar pa vsak ve, da so to le sredstva v boju zoper obstoječo smer politike in njene nositelje, kajti če bi bil zmagal bodisi Trockij, ali če bi zdaj zmagal Buharin, bi ne bili nič manjši »teroristi« kot je Stalin. Demokratizem od zdolaj navzgor je sploh povsod nehal, naj si bo že v Rusiji ali v Ameriki. Desničarska opozicija v stvari sami oponira kurzu, ki go je Stalin v zadnjem času ubral: pospešenju industrializacije in socializacije dežele, kar smatra Buharin za nevarno z ozirom na konservativni kmetski element. On meni, da bo današnji zamotani položaj v Evropi kmalu privedel do svetovne vojne, v tem slučaju pa mora ostati Rusija enotna. Stalinova najnovejša pospešena socializacija dežele, agrarne produkcije in lastnine pa bi vrgla v kmetsko množico seme najostrejšega razrednega razdora. Z Buharinom je potegnil Tomski zato, ker se od svoje strani spet boji, da nc bi pospešena industrializacija zahtevala prevelikih žrtev od delavstva, ki bi ga država, edini delodajavcc, eksploatirala, da se gospodarstvo povzdigne brez inozemskega posojila, ki ga Rusija za nobeno ceno ne dobi. Zahteval je tudi večjo samostojnost strokovnih organizacij napram državi-ddodajavcu, da morejo varovati svoje interese. Pridruži! se jima je Rykov.
Zakon o nedržavnih cestah
Za nedržavne ceste načeto samouprave — Cestni odbori ostanejo
Belgrad, 26 aprila. (Tel. Slov.) O seji VZS se je izdal tale komunike:
-Današnja seja VZS se je pričela ob 3.30 in se končala ob 6. VZS je obravnaval predlog zakona o samoupravnih cestah. Kot poročevalca sta bila navzoča za gradbeno ministrstvo načelnik Trifunovič, za finančno ministrstvo načelnik Peter Petrovič. Razprava šc ni končana. Nadaljevala se bo na jutrišnji seji, ki se prične ob 3.30 pop.
Pričakuje se, da se bo z jutrišnjo sejo zasedanje odgedilo čez srbske velikonočne praznike. Nato pride takoj na dnevni red invalidski zakon.
Glede zakona o nedržavnih cestah, ki bo jutri sprejet, smo zvedeli tole:
V zakon so sprejeta načela samouprave in sicer tako glede organizacije cestnih samoupravnih enot, kakar glede načina plačevanja prispevkov. Isto velja glede razporeditve cest. V prihodnjih določbah so roki, kdaj stopi zakon v veljavo. Kjer so cestni odbori, ki so že konstituirani, oslane njih poslovanje nespremenjeno. Še ne izvršene volitve cestnih odborov se izvedejo po dosedanjih predpisih. Zakon vsebuje splošna načela, ki se izvedejo s posebnim pravilnikom in oblastno uredbo. Kategorije samoupravnih cest so te-le: oblastne ceste I. in II. vrste, železniške dovozne ceste, občinske ceste I. in II. vrste. Kuluk je fakultativen .
primankuie vagonov?
Ukrepi železniškega ministrstva za hitra popravita vagonov — Velike
dobave za železnice
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) V zadnjem času je prišlo na prometno ministrstvo tako od centrale industrijskih korporacij kot cd posameznih tvrdk, pa tudi cd tarifnega odbora mnogo spomenic glede pomanjkanja vagonov in lokomotiv. V zvezi s tem vprašanjem sc je Vaš dopisnik obrnil na visokega železniškega funkci-jonarja, da bi mu dal nekaj splošnih pojasnil o sedanjih pripravah v minstrstvu in o vzrokih pomanjkanja vagonov in lokomotiv. Na ta vprašanja je dobil Vaš dopisnik ta-Ic pojasnila:
Najprej moramo končati splošno notranjo prometno preesnovo našega ministrstva. Ta preosnova je v zvezi z ustanovitvijo odsekov in oživotvorjenjem oddelkov, kakor jih določa odredba predsednika vlade. V zvezi z novimi odseki in oddelki sc bo bištveno spremenila vsa naša personalna politika. Na njihova mesta bodo brez dvoma prišli v gotovih krajih novi ljudje.
Pri presoji vzrokov za pomanjkanje vagonov v dobi, ko ni sezone, moramo upoštevati dosedanjo železniško politiko v celoti, ker je sedanje stanje posledica dosedanjega dolgoletnega sistema. Res je, da je danes pomanjkanje lokomotiv in vagonov precej občutljivo. Toda to se najbolj občuti prav za prav v Bosni, na naših ozkotirnih železnicah. V Bosni je vsega skupaj 80 vagonov na razpolago za lesno industrijo. Besna ima 1 milijon 500 tisoč desk, ki jih mora izvoziti v pristanišča. Glede drugih krajev ne morem trditi, da bi bilo pomanjkanje vagonov aktuelno, toda lahko nastopi.
Kje so torej vzroki? Vagonov in lokomotiv imamo v naši državi prav za prav zadosti. Toda bistvena napaka dosedanje železniške politike prejšnjih sistemov je bila ta, da se niso na delavnicah popravljali, niti se ni zadosti pazilo nanje. Ko so prihajale lokomotive in vagoni na račun
reparacij, se je mislilo, da tega ne bo konec. Radi tega se je radi najmanjšega defekta enostavno puščalo lokomotive in vagone brez popravila.
V tej zvezi je naravno, da so naše delavnice preslabo preskrbljene. Kaj pcinaga še tako visoko število vagonov in lokomotiv, če jih nimamo kam spraviti, oziroma če niso kurilnice in delavnice opremljene z inaterijalcm, da vsak defekt takoj popravijo. Trenutno bo ministrstvo najbrž vztrajalo na tem, da uredi vprašanje popravil vagonov in opremi delavnice in kurilnice, preskrbi prostore in strehe za vse vagone. Pregledal se bo tudi ves naš železniški park, in pri tehničnih napravah se bo namestilo tehnično osebje.
Nadaljnje vprašanje se tiče naL-ave premoga. Dosedaj se premog ni tako natančno izbiral, marveč se je gledalo na strankarstvo, oziroma na pristaštvo. Kurili smo s premogom, ki ni bil prikladen za lokomotive in jih je kvečjemu kvaril. Za brzovlake za mednarodni in krajevni promet, za osebne vlake in gorske železnice bi se nabavljal angleški ali pruski premog. Za železnice po ravninah naj bi sc uporabljal domač premog, toda tudi tega je treba strogo kvalificirati.
Vprašanje nabav je težavno in najvažnejše. V teku je nabava za 1.500 milj. Din. Pozabiti ni na vsakdanje nabave in na nabave materijah, ki se našim železnicam prilagcdujc. O tem bomo strogo vodili račun.
Prepričan sem, da se bo s spremembo osebja, politike in z avtoritativno osebnostjo gesp. ministra ter z ukinitvijo glavnega ravnateljstva in smotreno razporeditvijo vsega železniškega osebja tudi pri našetn železniškem prometu prišlo v stadij aktivnosti. Za to je potrebno več časa, četudi nekaj let.
Federativna organizacija časnikarjev
Belgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov-«) Osrednja uprava Jugoslovanskega novinarskega udruženja je izdala ta-le komunike:
^Notranje ministrstvo je 25. aprila dostavilo osrednji upravi JNU nova pravila JNU, ki so bila sprejeta na kongresu 30. decembra 1928 v Ljubljani. Na podlagi tega potrdila se bo spopolnilo delo JNU v odsekih. Izvolil se bo nov odbor osrednje uprave, katere predsednik je Franc S m o d e j, glavni tajnik pa Milovanovič. Nova pravila JNU stopijo takoj v veljavo. Na podlagi teh pravil se bo JNU preosnovala na federativni podlagi, za katero so se izjavili vsi jugoslovanski časnikarji. Osrednja uprava je sklicala za 28. aprila plenarno sejo, na kateri se bo uredilo, kako naj se izvedejo nova pravila in kdaj naj se skliče novi kongres JNU. Na seji se bo obravnavalo o organizaciji časnikarskih društev v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Sara-
Ta opozicija pa jc bila kmalu udušena, in sicer z mnogo milejšimi sredstvi nego upor Trockega. Zdaj se zbira v Moskvi XVI. kongres komunistične stranke Rusije in spor sc je že v predkonferencah zelo ublažil, če ne popolnoma likvidiral. Sicer ima desničarska opozicija za seboj simpatije mogoče večine stranke in prebivalstva, pa sc je kljub temu gotovo 90% strankarjev odločno izreklo proti vsakemu igranju z opozicijo na škodo nujno potrebne discipline in zunanje enotnosti. Položaj Rusije lo zahteva in Stalin ostane, ker jc slej ko prej potrebna močna roka.
jevu, ki bodo na podlagi federativne zve^e tvorile skupno zvezo z osrednjo upravo v Belgradu. Poleg tega bo plenum obravnaval razna časnikarska vprašanja o zaposlitvi časnikarjev, o uredbi, o pokojninskem skladu in drugo.
Uprava se bo bavila z organizacijo tiskovno male antante, ki se je radi znanega incidenta sama razšla. V novi tiskovni mali an-tanti, ki bo v zvezi z JNU, bodo zastopani najboljši časnikarji iz države, kar bo popolnoma odgovarjalo ideji male antante.«
Stanovanjski zakon podpisan
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) Minister za soc .politiko dr. Mate Drinkovič je bil danes •/ avdienci. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralj podpisal stanovanjski zakon, ki se bo jutri objavil v »Službenih Novinah«.
Ne v Argentinijo!
Iz Argentine poročajo, da sta 9e v krajih, kjer bivajo slovenski naseljenci, pojavili lopra in malarija. Zato se delavci opozaijajo, da se v te kraje ne podajajo.
Splitske vesti
dibenik, 26. apr. (Tel. »Slov.«) Tu se je ustanovila podružnica splitske borze dela. V [ njeno področje spada severna Dalmacija, kjer je več močnih delavskih centrov, n. pr. Si-i verič.
Zahvala Slovenije
Brzojavka ljubljanske oblasti
Komisar ljubljanske samoupravne oblasti
jc poslal dne 26. t. m. Nj. Vel. kralju z ozirom na to, da je dovolil ljubljanski univerzi, da sme nositi v naslovu Njegovo Visoko ime, nastopno zahvalno brzojavko:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Prebivalstvo ljubljanske oblasti se je vzradostilo ob Najvišji odliki, ki jo je Vaše Veličanstvo izkazalo ljubljanski univerzi, ko je blagovolilo dovoliti, da se sme nazivati z Visokim imenom Vašega Veličanstva.
V tej Najvišji odliki vidi prebivalstvo ljubljanske oblasti posebno naklonjenost Vašega Veličanstva do našega najvišjega prosvetnega ognjišča, priznanje naporu in stremljenju slovenske znanosti in Najvišjo vzpodbudo k delu za njeno mirno in uspešno znanstveno delo v čast in korist narodu in državi.
Ko tolmačim fa čuvstva našega ljudstva, sc v njegovem imenu Vašemu Veličanstvu iskreno zahvaljujem, zagotavljajoč Vas svoje globoke vdanosti.
Komisar ljubljanske samoupravne oblasti dr. Natlačen Marko.
Zahvala mariborske oblasti
Včeraj jc odposlal komisar mariborske oblasti Nj. Vel. kralju sledečo udanostno brzojavko:
Njegovemu Veličanstvu Kralju Aleksandru I.
Beograd.
Vest, d a je Vaše Veličanstvo blagovolilo dovoliti, da nosi naša univerza v Ljubljani ime Vašega Veličanstva, je znova napolnila srca vsega prebivalstva mariborske oblasti s čutom globeke hvaležnosti in vzhičenosti do Vašega Veličanstva. Narod vidi v tem činu očetovsko naklonjenost svojega kralja in vladarja do svoje najvišje sn najdražje mu kulturne irštitucije. Kot tolmač radostnega razpoloženja kličem zopet in zopet: Živijo naš kralj Aleksander 1.
Za oblastno samoupravo mariborske oblasti:
Dr. Leskovar.
Brzojavka zbornice za TOI
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Beograd.
Vaše Veličanstvo je blagovolilo prevzeti pokroviteljstvo proslave desetletnice ustanovitve ljubljanskega vseučilišča in dovoliti, da sprejme ljubljansko vseučilišče v svoj naslov visoko ime Vašega Veličanstva. V iskreni radosti vse Slovenije na plemenitem ukrepu, !ii jc svetla odlika našega vseučilišča v Ljubljani, prosi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kot zastopnica gospodarskih krogov Slovenije, da sprejme Vaše Veličanstvo za najvišje priznanje našemu ljubljanskemu vseučilišču odkritosrčno zagotovilo njene resnične udanosti in globoke zahvalnosti.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo:
Predsednik: Ivan Jelačin mL;
generalni tajnik: dr. Fran Windischer.
Mariborska Prosvetna zveza kralht
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Velikodušno dovoljenje Vašega Veličan-; stva, da sme naš najvišji prosvetni zavod, I naša univerza v Ljubl;ani, nositi ime Vašega Veličanstva, jc narolnilo vse prosvetne organizacije v Sloveniji z vel ko radostjo. Univerza je ne samo krona kulturnih stremljenj našega naroda, marveč tudi žarišče narodne kulture in neurahljivo vrelo, iz katerega črpa sile in sredstva naša ljudska prosveta. V čuv-stvu najglobokcjšc hvaležnosti in iskrene vdanosti kličem: Živci visoki protekfor naše narodne prosvete kralj Aleksander I.
Za Prosvetno zvezo v Mariboru:
I
Dr. Josip Hohnjcc,
predsednik.
Produkcija sladkorne repe rajonirana
Belgrad, 26. aprila. (Tel. Slov.) Minister Frangcš je dal na zahtevo pridelovalcev sladkorne pose, ki so zahtevali ugodnejše ceno za peso, ki jo prodajajo tovarnam, izjavo, da se področja za posamezne tovarne rajonirajo. Vsaka tovarna dobi svoj rajon, kjer kupuje sladkorno peso, da ne bo nadprodukcijc in konkurence v istem področju.
Vsebina veleizdajalskega sporazuma
»Politika« priobčuje še te podrobnosti o sporazumu, sklenjenem med dr. Paveličem in macedonskim odborom.
»D. Ante Pavelič jc odpotoval v Sofijo po sporazumu, ki je bil sklenjen med njim in dv. Staniševim, predsednikom Maceuouskcga nacionalnega outora koncem marca, na povratku dr. Staniševa iz Ženeve Pri tej priliki je bil dosežen načelen sporazum o sodelovanju med Nacionalnim odborom in Hrvatsko revolucionarno organizacijo, v katerem imenu se je pogajal dr. Pavelič.
* Ta načelen sporazum je bil potem podrobno razpravljan in določen ob priliki dr. Paveliče-vega bivanja v Sofiji.
Po tem sporazumu se obvezujeta Macedon-ski nacionalni odbor in hrvatska revolucionarna organizacija, da bosta sodelovala v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov hrvatskega in bolgarskega naroda, zlasti emigracije iz Ma-cedonije. V bodoče bcsta obe organizaciji, hrv. revolucionarna organizacija seveda pod drugim imenom,' vodili skupno akcijo pred vsemi mednarodnimi forumi, zasebnimi društvi (kot Balkanski odbor v Londonu, Liga za zaščito človeških pravic, ki je ped komunističnim vplivom itd.). Pa tudi v časopisni polemiki bo ena skupina upoštevala vedno interese druge skupine.
Sklenjeno je bilo, da se pedvzame med jugoslovanskimi izseljenci v Ameriki, ki so v največjem številu iz hrvatskih krajev in sicer precej slabo razpoloženi do naše kraljevine, energična akcija proti naši državi. Ta akcija bi se vodila vzporedno z akcijo, ki jo že vodi Nacionalni odbor v Ameriki po svojih odposlancih, ki so obenem odposlanci macedonske revolucionarne organizacije. Potrebna navodila L prinesla tem odposlancem gospodična Kirkova, ki je uradnica v tiskovnem oddelku in obenem tudi duša številnih akcij komiteta v tujini Ta akcija naj bi gmotno zasignrala akcijo hrvatskih emigrantov.
Ravno tako je sklenjeno, da se prične na Dunaju izdajati list, ki bi obenem zagovarjal interes Mac. nacionalnega odbora in »hrvatskih emigrantov«. Hrvatska revolucionarna organizacija pa bi še naprej izdajala svoj tajni zapisnik, ki bi se redno pošiljal Mac. nacionalnemu odboru in uplivnejšim bolgarskim in tujim politikom.
Pcleg te bolj prepagandistične akcije pa bi morala dr. Pavelič in Perčec proučiti po navodilih macedonskih revolucionarjev še organizacijo delovanja Macedonske revolucionarne organizacije in sicer tako v preteklosti, ter tudi še v časih turške nadvlade. Po trditvi zaupnikov je bilo Paveliču in Perčecu nasvetovano, da že v Hrvatski obstoječo omladinsko revolucionarno oifanizacijo razširita, ker da je sedaj prilika silno ugodna, ker da je omladina prenasičena mržnje proti današnji ureditvi države.
Po vesteh iz istega vira sta bila Pavelič in Perčec večkrat v dotiku z Ivanom Mihajlovim in .njegovo okolico.
Potovanje kardinala Gasparrija v Monte Cassino
Rim, 26. apr. (Tel. Slov.) Sedanje potovanje državnega tajnika, kardinala Gasparrija, ki je kot papežev delegat odpotoval v Monte Cassino k proslavi 1400-letnice benediktinskega reda, je pokazalo, kako bo italijanska država po ratifikaciji lateranskih pogodb častila Cerkev z javnimi častmi. Na vseh postajah so bile postavljene častne straže, izobešene zastave, vrstili so se nagovori na vseh postajah in povsod so prišli k pozdravu prefekti kot zastopniki vlade Prebivalstvo je povsod pozdravljalo zastopnika papeža. V Monte Cassinu je pričakoval na kolodvoru papeževega zastopnika minister Belluzzo Kardinala so peljali skozi mesto v pozlačeni kočiji, mesto pa je bilo v zastavah in vojaštvo je streljalo s topovi V dvornem vlaku je kardinal Ga-sparri pripovedoval italijanskim časnikarjem, ki so ga edini smeli spremljati, da je med vojno leta 1916 neka država, pri čemer je bila mišljena Avstro-Ogrska, dala vedeti Vatikanu, da bi v primeru zmage zahtevala v mirovnih pogojih, da se obnovi posvetna papeška država Kardinal Gasparri je takrat ponudbo odklonil, češ da Vatikan rešitve rimskega vprašanja noče poveriti tuji državi.
Jubilejne poštne znamke sv. Vaclava
Praga, 26. aprila. (Tel. Slov.) Češkoslovaška pošta bo 15. maja ob priliki 1000-letnice sv. Vaclava izdala posebne jubilejne poštne znamke v vrednosti po 50 in 60 vinarjev ter po 2, 3 in 5 Kč.
Zagrebške vesti
Zagreb, 26 aprila.
Novi buenosaireški poslanik dr. Straž-nicki je danes odpotoval na svoje novo mesto. Na kolodvor so ga spremili njegovi mnogoštevilni prijatelji in veliko število slušateljev. Z njim je odpotovala tudi njegova obitelj.
Novi dubrovniški škof dr. Ivan Carevič bo, kakor čujemo, posvečen v Zagrebu od za-grehškecra nadškofa dr. Bauerja Novi škof bo nastopil svoje mesto dne 15. niaja.
flana higienskega odseka pri Drnštvu narodov dr Tixier in Molsen sta se mudila v Zagrebu. Pregledala sta vse higienske ustanove in SUZOR. O higienski organizaciji v Zagrebu st* se pohvalno izrazil«.
Še eno opravičilo Bolgarske
Tudi „Demokraiičeski Zgovor" proti dopustitvi vsake ilegalne akcije
Sofija, 26. aprila. (Tel. Slov.) Poleg ofici-elnih diplomatičnih akcij, ki so se začele v ponedeljek s posetora jugoslovanskega poslanika Ne-šiča pri zunanjem ministru Burovu in ki so se včeraj končala s tem. da je Burov izrazil obžalovanje Bolgarije, skuša tudi oficiozni »Demokra-tičeski Zgovor« položaj nekoliko omiliti. Podal je izjavo, da Bolgarska v svoji mirovni politiki in lojalnosti ne more pripustiti nobenih ilegalnih
zgodilo, se je zgodilo samo zato, ker Bolgarska ni mogla predvideti takih možnosti. Vlada bo vedno v stanja, izsiliti respektiranje zakonov in bo nadaljevala politiko za ohranitev prijateljstva
z Jugoslavijo. V Sofiji se govori, da je vladalo v Belgradu posebno ogorčenje radi tega, cla so se udeležili banketa na čast obeh hrvatskih emigrantov tudi aktivni državni uradniki in soproga voditelja Macedonccv Ivana Mihajlova, ki je,
lil iu.m1iiujii hv	f. .. j-	. -- ----------(,"""" i -------j	---------------------.........j'-'",	J J
akcij in tudi nobenih nastopov proti državnim ; kakor znano, izvršila atentat v dunajskem dvor-poglavarjem sosednih držav. Če se je to dosedaj nem gledališču.
Amerika poseže drugič
v razorozitvena pogajanju
Zbližan je med Ameriko in Francijo
Ženeva, 26. apr. (Tel. »Slov.«) Predsednik Združenih držav je drugič posegel v ženevska razorozitvena pogajanja in zdi se, da hoče Hoover vsekakor še na tem zasedanju razorožitvene komisije povzročiti odločitev.
Danes dopoldne se je v nadaljevanju včerajšnjih posvetovanj dve uri razpravljalo o zračnih bojnih silah, potem pa se je začela razprava o bojnih silah na kopnem. Za razpravo je nemški delegat grof Bernsdorff pripravil obširen govor.
^oprej pa je še zahteval besedo ameriški dele .ai Gibson za važno izjavo. Gibson, ki je doslej v vprašanju izvežbanih rezerv vedno zastopal nemško stališče, je izjavil, da ameriška vlada tudi še danes stoji na stališču, da pomenijo izvežbane rezerve znatno ojačenje bojnih sil, da pa je pripravljena, pridružiti se mnenju večine onih držav, ki so v glavnem oborožene na suhem. Ameriška vlada je mnenja, da more priti do konvencije samo z medsebojnimi koncesijami, in da se dožene maksimum koncesij, je treba zvedeti od drugih delegacij, kalere največje koncesije so pripravljene dati. Oblika in vsebina Gibsonovih izvajanj je komisijo presenetila tako, da je nemški delegat grof Bernsdorff izjavil, da hoče Gibsonove izjave do ponedeljka proučiti, potem pa še le govoriti.
Francoski delegat Massigly je po Gibso-novem govoru rekel, da je to zgodovinska izjava, ki bo prinesla v razprave razorožitvene
komisije ogromen napredek. Slično se je izjavil tudi japonski delegat Sako, nakar je komisija nadaljnje posvetovanje odgodila na jutri.
Počakati je treba sedaj, kakšne koncesije je pripravljena dovoliti Francija v mornariškem vprašanju. Omeniti je treba, da je Amerika tudi v mornariškem vprašanju že pred dvema leto nodpirala francosko stališče v toliko, da je bila pripravljena, ublažiti svoje stališče glede razdelitve tonaže za posamezne ladijske kategorije s tem, da dopusti koncesije za gotove spremembe v nekaterih ladijskih kategorijah. Te koncesije je Gibson naglašal v svojem prvem govoru, danes pa omenjal v še večji meri.
London, 26. aprila. (Tel. Slov.) Na nekem volivnem shodu je izjavil Baldvvin, da se predlogi ameriškega delegata v 2enevi Gibson, da naj se oboroževanje ne samo omeji, temveč tudi zniža, in da naj se znižanje ne omeji samo na nekatere ladijske razrede, temveč da naj se izvede splošno, strinja z naziranjem angleške vlade. Splošna razorožitev je bila cilj angleške vlade, ki hoče z vsem srcem sodelovati z Ameriko. Na drugem shodu je izjavil Macdonald, da bi za Anglijo ne bilo nič boljšega, kakor da bi uvedla stalne diplomatske odnošaje z Rusijo. Angleška trgovina z Rusijo bi se dvignila in število brezposelnih bi se zmanjšalo. Na vsak način je torej treba obnoviti diplomatske odnošaje z Rusijo.
Amer. stališče v reparacijshem vprašanju
Newyork, 26. aprila. (Tel .Slov.) V očividno oticielno inspiriranem članku poroča »New York Sunday«, da v ameriških vladnih krogih upajo, da beco evropske vlade še pred koncem leta prišle do sporazuma v evropskih vprašanjih ter da se sedanja pariška konferenca smatra samo za predhodnico končne konference. Metode za dosego končnega sporazuma pa se bodo na drugi konferenci povsem razlikovale od sedanjih. Politična razmotrivanja bodo popolnoma izključena. Delovalo se bo. za nov načrt, ki se bo direktno predložil nemški vladi, ne pa dr. Schachtu. Stvar nemške vlade bo potem, da stavi protipredlog, ki bi se ponudbi zaveznikov bolj približal, kakor sedanji dr. Schachtov predlog. Predsednik Hoover, ki se stalno informira o dogodkih v Parizu, bo še pred koncem sedanje
konference poslal v Pariz svoje predloge v čisto novi formuli, o kateri se sedaj natančnejši podatki ne morejo dobiti. Diplomatska pogajanja o tem bi se začela neposredno po zaključku sedanje pariške konference.
V nasprotju s tem optimističnim naziranjem pa se navzlic vsem demantijem vzdržuje vest, cla namerava Parker Gilbert odstopiti.
Pariz, 26. aprila. (Tel. Slov.) »Chicago Tri-ubne« poroča, da je dr. Schacht včeraj zvečer sporočil Owen Voungu, da bi se že prvih deset anuitet lahko zvišalo za okoli 100 milj., če bi se bilo določilo primerno transferno varstvo. List javlja tudi, da se je glede plačevanja medzavez-niških dolgov po preteku 37 let dosegel sporazum.
Streruivitz ko avstrijski kancler
Odločitev pade v ponedeljek
Dunaj, 26. aprila. (Tel. »Slov.) Smatra se. da bo najbrže postal bodoči zvezni kancler krščanskosocialni narodni poslanec E r n e s t Streruvvitz. Po 24urnih težavnih pogajanjih med koalicijskimi strankami so se danes izjavili tudi Landbund in velencmci v načelu pripravljeni, da se Streruvvitzu poveri sestava nove vlade.
j
Streruvvitz je bil rojen 1. 1874. v Miesu pri Marjanskih Lažnih kot sin državnega in deželnega poslanca. Služil je kot aktivni častnik in absolviral potem tehnične in juridične študije, potem pa prevzel vodstvo v nekaterih tovarnah za izdelovanje papirja. V vojni je služil kot ritmojster. L. 1923. je bil izvoljen v narodni svet kot zastopnik industrije. On je podpredsednik dunajrjce trgovinske zbornice in predsednik glavne^zveze avstrijskih industrijcev.	,
Landbund in krščansko*ocialna kmetska zveza se bosta še pogajala s Streruvvitzem o močnejšem zastopanju njihovih interesov v novi vladi. Predsednik državne kmetske zveze Federmayr bo postal poljedelski minister namesto Thalerja, dr. Mittelberger pa finanč-
ni minister namesto dr. Kienbocka. Pogajanja še niso končana, tako da se je morala seja narodnega sveta zopet odgoditi.
Razvoj krize poteka povsem normalno. Velenemci so danes predložili nove zahteve, ki se tičejo posebno depolitizacije armade, uradniškega vprašanja in kulturnih političnih vprašanj. Landbund je predložil svoje minimalne agrarne zahteve. Do končne odločitve bo prišlo v ponedeljek, ker sta na ta dan sklicana izvrševalna odbora obeh strank. Osebna vprašanja bodo potem kmalu rešena in volitev novega kabineta se bo vršila najbrže v četrtek.
V večernih urah se govori, da bo novi kandidat za avstrijskega zveznega kanclerja Streruvvitz v dosedanji sestavi avstrijskega kabineta izvršil več spremmb. Tako bo postal krščanskosocialni Heinl trgovinski minister namesto vele-nemca dr. Schurffa. Heinl je že bil enkrat trgovinski minister. Velenemški poslanec dr. Wagner bo postal minister za socialno politiko namesto krščanskc-socialnega Rescha. V prosvetnem ministrstvu bo Schmidtov naslednik poslanec dr. Tschermak, dr. Mittelberger pa je, kakor se čuje, prosil, da se mu finančno ministrstvo ne ponudi.
Spor med Benešem in Kramarem
Praga, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) Spor med zunanjim ministrom dr. Benešem in med Kra-mafom se bo najbrže rešil na ta način, da bo dr. Kramaf svoje obdolžitve zbral v pismeni spomenici, na katero bo potem dr. Beneš odgovoril. Za razpravo bosta oba določila po enega zaupnika, dočim bo o stvari končno odločal državni predsednik Masaryk ali pa ministrski predsednik Udržal.
Dunajska vremenska napoved: Izpremen-Ijivo, hladno vreme. Pozneje nekoliko topleje.
Drobne vesti
Varšavi*. 26. apr. (Tel. >SIov.<) Dve poljski vojaški letali sta pri letu iz Horna v Varšavo zašli v velik snežni vihar. Eno izmed letel je srečno pristalo na tleli brez poškodbe, drugo pa je padlo v vodo, in sta oba pilota utonila.
London, 26. apr. (Tel. >Slov.<) Wolfov urad poroča iz Mehike, da bodo redovnico Con-teption, ki je bila radi udeležbe pri umoru Obregona obsojena na 20 let ječe, prepeljali v slaboglasno kazensko kolonijo Las tres Marias, ki se nahaja ua tako zvanem mehiškem hudičevem otoku.
Povratek indijske ustavne komisije
London, 26. aprila. (Tel. Slov.) Indijska ustavna komisija je pod predsedstvom Johna Simona danes opoldne dospela v Folkeston. Policija, ki se je bala atentata, je odredila tako velike varnostne ukrepe, kakršnih v Angliji dosedaj še ni bilo. Na poti v London je dovolil Simon intervju, v katerem je izjavil, da se bodo razprave nadaljevale v Londonu 18. junija. Takrat bodo dospeli v London zastopniki indijskega parlamenta, ki se bodo mogli udeleževati posvetovanj. člani komisije bodo sestavljeni iz vseli strank, da se ustavno vprašanje ne bo izrabljalo za volivni boj.
2000. pogodba pri Društvu nar.
Ženeva, 26. aprila. (Tel. Slov.) Danes se je
pri Društvu narodov registrirala 2000. pogodba, ki se tiče obmejnega premeta med Avstrijo in Češkoslovaško. Vse desedaj registrirane pogodbe so bile objavljene v 77 zvezkih. Kakor znano, Društvo narodov nima niti dolžnosti niti pravice do proučevanja teh pogodb, temveč se zabeležu-jejo samo zato, da se izvede načelo odprave tajne diplomacije, odnosno da se uvede načelo, da veljajo samo javno sklenjene pogodbe.
Posvetovalni odbor pri drž.
računovodstvu
Bolgrad, 26. aprila. (Tel. »Slov.«) S kraljevim ukazom od 25. aprila se je ustanovil pri drž- računovodstvu v fina >m ministrstvu svetovalni odbor, v katerega so vstopili Atanasije Prodanovič, sodnik kasacijskega sodišča v Belgradu, Milan Neškovič, isto, dr. Ceda Mitrovič, belgrajski vseuč. rektor, dr. Dragoljub Arangjelovič, belgr. vseuč. profesor, Nikola Pavlovič, državni pravdnik, Mihaj-lo Jovanovič, glavni ravnatelj, Aleksije Pop©-vič, sodnik apelacijskega sodišča v Belgradu, Štefan Sekerezovič za trgovinsko zbornico, Vasilije Jovanovič za industrijsko zbornico^ Jezdimir Širokič za inženersko zbornico, Ivan Varga za glavno zadružno zvezo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 26. aprila.
Nj. Vel. kralj je sprejel v avdienco predsednika vlade Petra Živkoviča. Nadalje j« sprejel v avdienco francoskega vseučiliškega profesorja iz Pariza Pierra Delpesa.
Stepanovičevo zdravstveno stanje se Je t teku današnjega dne zelo poslabšala. Noč j« sicer mirno prespal. Zjutraj pa se je stanje obrnilo na slabo.
Naš nori poslanik t Bruxelessu Peter Pe-šič je istočasno akreditiran za našega poslanika v vojvodini Luksemburški.
Trgovinsko ministrstvo razglaša, da sprejema minister stranke v torek in petek od 11 do 12. Drugi načelniki pa sprejemajo stranke vsak dan, toda samo od 11 do 12
V kmetijskem ministrstvu se je vršila daljša konferenca, na kateri se je končno odločilo, kako bo ministrstvo organizirano v odsekih.
Vprašanje vojne odškodnine v Sloveniji in Primorju, ki se je obravnavalo na seji fi-
nančno-gospodarskega odbora, se je odstopilo reparacijski komisiji v razpravo.
Pogajanja za revizijo dolgoročnih pogodb se bo v pondeljek nadaljevala v ministrstvu za gozdarstvo. Na vrsto pride tvrdka »Ugalj« iz Bosne. V torek pa pridejo na vrsto tvrdke i r Hrvatske in Slavonije.
Sporazum z državnim monopolom se je dosegel kot rezultat potovanja dr. Frangeša po Južni Srbiji, da se rezširi področje sajenja tobaka tudi v Južni Srbiji in sicer povsod, kjer so makova polja pozebla.
Proces proti Puniši Račiču se bo pričel dne 27. maja.
Svečana proslava Lessingove 200 letnice rojstva se je danes vršila na slovesen način na belgrajski univerzi. Predavala sta profesorja dr. Bogdan Popovič in dr. Tribunac. Predavanja se je udeležil tudi nemški poslanik na našem dvoru Kostner.
Premeščena je v Novo mesto po službeni potrebi suplentka na III. gimn. v Ljubljani Milena Mohorič.
J. Strauss: Cigan — baron
(K premieri 26. t. m. v ljublj. operi.)
Zoper izvedbo te melodiozne, na sebi dobre operete gotovo ne bi Imel pomislekov. Izvajanje običajno; običajna operetna zasedba, običajne j kreacije , med katerimi vidiš in Euješ dobro pete ali igralski neprisiljeno komične, ali pa pevsko vloge izvajane po izrazitih nepevcih, ali take, ki so igralski srednja pot med opereto in glumaštvom. Pa to smo že večkrat povedali.
No, sedaj imamo v Ljubljani nekaj, kar prej nismo imeli: imamo opereto, operetno osebje in operetno publiko. Dobro: zabavi svoje, operni blagajni svoje. Toda, ne bi bilo dobro, če bi se začelo pretiravanje v smeri operete, ki naj bi bila zgolj oddih. Snoči je bilo aplavza, vencev, navdušenja ... dva meseca bodo mlade punčke ponavljale Povhetove >vice • — no, prav. Toda vendar — narodi? slovenski •— glej, kakšno seme seješ v svojo mlade/... ne pusti, da so ji Povhetovi -.viri« najvišji in edini ideal! Ne pusti, da bi operete dosegale pri nas jubilejne predstave!
Vloge so imelk 1'ovhe, Drenovec, Peček Janko. Uičič, Poliieva, Ribičeva, Spanova, Balatkova
Sreča lovca
je odvisna od razpoloženja. Lovci naj si za to nabavijo sijaino pelerino iz prMne a kamelharlodna To špecijaliteto oudi samo tvrdka
Drago Schwab v LJubljan