^ dan razen sobot. nodel) In praznikov. L-Kd dally except Saturday*. 1 Sunday« and Holidays PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški ta upravnJkl prostori: «017 South Uwndala Ave. Office of Publication 1807 South Lawndalo Ava Talaphone. Rockwell 400« .year xxxviii Cm llata )• S4.00 Entered m aecond-clasa matter January u. 11U3 n t«,- uo»i otfio* * __ ... at ChlT^o. Ullnuu. under Ue Ac. of Ce^rSa !l Slr^T. "m CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 9. DECEMBRA (DEC. 9). 1946 Subscription 18.00 Yoarlf ŠTEV.—NUMBER 238 Acceptance for mailing at special rate of po«tagc provided for «n .ection 1103 Act of Oct 3. 1017. authorized on Jun- 4, 1918 bis preklical stavko rudarjev j polju mehkega premoga! =: Pozval je atavkarje, naj se vrnejo na delo. Pogajanja o sklenitvi nove pogodbe. Federalna vlada razveljavila restrikcije FASHINGTON. D. C., 8. dec. L. Lewis je dramatično lini pred federalno vlado, il stavko rudarjev na po-,»ahkega premoga, ki Jo tra-17 dni. in pozval stavkarje, i h vrnejo na delo v pond a-Nainanil je. da bo ob-Ipramogovnikov obnovljen na i pegodbe, katero Jo unija jli i notranjim tajnikom ,v maju. se je podal, ko Je fode-vrhovno sodišče vzolo v vladno peticijo, naj odlo-i obsodbi Lewisa in unijo za-ialjenja federalnega dis-i« sodišča. To Je sposns-in unijo sa kriva in tilo denarno kasen. Sodnik | Aim Golsborough Jo odločil, unija plačati $3.5004)00. i pa $10.000. Msianku s časnikarji J« pojasnil vsrok preklica , Dajal je. da hoče olaj-I dalo federalnemu vrhovne-tsodišru, da bo lahko odločilo brez pritiska Javnosti ln ije. ki jo nastalo zaradi Drugi vsrok Jo potreba kcije premoga v interesu Icega ljudstva. je naznanil, da Jo unija ivljena n* pogajanja glede rt nove pogodbo a {ode-»vlado ali operatorji. Vlada vrni eni lastnikom do 31. ca prihodnjega lota. ndarska stavka Jo zmanjšala g« premoga. Ko so Jo priče-taloge znašalo okrog 86,-ton. pred proklicom stav-»o padle na 4.300.000 ton. ova akcija jo presenetil« uradnike. Notranji tajnik je imel razgovor s prodam Trumanom v Boli hiši, šlo nasnanilo o preklicu je na sestanku s časni- dajal: otof se zaveda, da Jo za-•<»• cilj« težka naloga. je znano. Injunkcija, Preti uniji. Jo prUlo prod »Ino vrhovno aodličo. To |e zaščitnik ameriških ,n in pravic posamesnl> Zadeva Jo važna in odlok 1)0 vplival na življenje •ga državljana. enotnost akcijo prod-n»šo silo. Ml bomo tudi «o«tl. kakor smo v profil kot enot*. in čakali ,,ev »odlšča. Rudarji so »"Hi na d«|0 r pondoljok 8*d*nJo pogodbo mod b federalno vlado tor de- Domače vesti zdaj podprla Lewisa. Obsodila sta federalno sodišče, ki je naložilo denarno kazen rudarski u-niji in Lewisu, in dala zagotovilo, da bosta podprla priziv unije. Green je kritiziral federalno vlado in jo obdolžil odgovornosti za nastalo krizo. Predlagal je sklicanje konference med uradniki rudarske unije in operatorji. "Rudarji bodo smatrali težko ^er je prestal operacijo. V isti Požar v hotelu zahteval 120 žrtev Nova nesreča v kanadskem mestu Obisk Chicago. — Glavni urad zadnji petek obiskalala Christine in Ben Taucher iz Roek Spring-sa, Wyo., v spremstvu Malta Cu-kala iz Cicera. V bolnišnici Duluth, Minn. — Joe Straj-nar, član SNPJ in doma iz Eve-letha, je v bolnišnici St. Mary's Atlanta. Ga., 9. dec.-^Reševalci so nušli doslej 120 žrtev požara, ki je izbruhnil v soboto zjutraj v hotelu Winecoff, Najmanj 89 gostov je dobilo Ur/ke opek« sta!line. denarno kazen, naloženo uniji in njenemu voditelju, za poskus u-ničenja njihove organizacije," je rekel Green. "To bo ustvarilo sovražno razpoloženje med rudarji v vseh krajih dežele. Ali naj še čakamo na odločitev in dodatne kazni in se držimo pravila džungle, ko je ameriško nedeljo udrli v likersko trgovino ljudstvo prizadeto zaradi rudar-' Green Beverage Store, ki jo voske stavke? Izdajanje injunkcij dita zakonca Anton in Pauline bolnišnici čaka operacije Anton Henikman iz Chisholma in član ABZ. —*V Minnesoti je padlo že nekaj snega, toda zima še ni huda. Is Clevelanda Cleveland. — V Collinwoodu so roparji ponoči od sobote na ne bo rešilo problema." Kongresnik Case, republikanec iz Južne Dakote in avtor proti-stavkovnega načrta, katerega je predsednik Truman vetiral zadnjo poletje, je zahteval obnovo obrata premogovnikov pod zaščito armade. Vlada naj bi rekru-tirala rudarje doma, ako mogoče, ali pa v tujih državah, če bo potiebno. Druga alternativa je vrnitev premogovnikov operatorjem. Ti naj bi se potem pogajali z rudarsko unijo. Ako bi se rudarji ali operatorji upirali, »U. da bodo promotoTr J j. ^ j jh obtoži zarote prot i a- meriškemu ljudstvu in vladi ter kaznuje. Ido 31. marca prihodnjega le- predsednik unijo, bom l»ščito interesov rudarji po objavi naznanila o ju rudarsko stavko. Jo via-^•lisvila rootrikcijo glodo ^•»•nja in prometa na žo-___h" po*»ni department Jo omejitve obooga peke- K, j « borba v Lew i so vi vi-' "H je dovedla skupaj ! 'Nco v ameriškem de-j >>anju. To tvorijo Will am Green, pred-riške delavske fede-''hihp Murray, pred-Ungresa industrijskih k« »o bili ostri tek-' *'is in Green sta se »prta, ko je Lewiso-' topil« iz ADF in u-Kongres industrijskih Predsednik CIO je ' *is, toda pred štirimi I" "isedništvu odpove-• Jrray je prevzel pozi-'« 'n njegova unija sta vmila v ADF f»r"*n in Murray, sta Jugoslavija po-državila industrije Zadevni zakon sprejet v obeh zbornicah Belgrad. 7. dec. — Jugoslavija je postavila svoje gospodarstvo ped strogo državno upravo. Obe zboinici skupščine sta sprejeli zakon, ki* določa podržavljen je vseh privatnih ekonomskih pod-vzetij, javnih naprav in industrij. Vlada maršala Tita je pozvala zbornici, naj takoj sprejmeta za kon. Parlamentarni krogi so izjavili, da so le vodilne osebnosti vedele, da bo zadevni načrt pri-iel na dnevni red. Vladimir Simič, načelnik fedc- Jansa, in odnesli precej pijače, cigaret in tudi nekaj denarja. — Pri družini Al in Rose Tegel so se na zahvalni dan ustavile rojenice in pustile sinčka, prav tako pri družini Urbic tretje rojenčka, prvorojenčka pa pri družini Lpuis Debeljak v Euclidu. — V Euclidu sta se poročila Hermun J. Stavanja in Lillian Leonardi. — Zakonca Mike in Mary Zupančič sta dobila novico od svoje hčere Lilliane Zgaga iz Texo-sa, da se je poročila s saržentom Fliffordom A. Uptonom. — V H u ntsbtasgu, G..}« umrl Joseph Royer (Novak), ki je svoječasno živel v Clevelandu, zadnjih 20 let pa je delal po farmah okrog Madisona. Star je bil t^rog fiO let in rojen v Sloveniji. Trupla nekaterih žrtev še niso identificirana. Organizacija Rdečega križa je naznanila, da jc bila identiteta 114 žrttv ugotovljena. Odrejena je bila preiskava, ki pa še ni dognala vzroka požar«, ki je v nekaj minutah zajel hotel. Javnost zahteva od avtoritet odločno akcijo, da se preprečijo take katastrofe v bodočnosti. Saskatoon. Sask., Kanada. 9. dec.—V tukajšnjem hotelu Barry je včeraj izbruhnil polar. Poročilo pravi, da je enajst ljudi zgorelo, 18 pa dobilo težke opekline. Požar je sledil eksploziji plina v peči restavracije hotela. Med žrtvami sta bili dve ženski. Generalna stavka v Oaklandu končana Oakland, Cal., 7. dec. — Gene ralna stavka unij Ameriške delavske federacije, ki je paralizi-rala vse aktivnosti, je bila končana. Mestni odborniki in delo dajalci so dali zagotovilo unijam, da policija ne bo ščitila stavkokazov. ložil načrt skupščini s pozivom, naj ga takoj sprejme. Načrt je bil predložen dopoldne in neka| ur pozneje soglasno sprejet. Zakon omenja 42 branž jugoslovanske ekonomije, ki bodo podržavljene. Te uključujejo vse komunikacije na kopnem, morju in v zraku, transportacijo, rudar stvo in vse industrije, ki so ude ležene v produkciji izdelkov in talnega vladnega sveta, je pred- v procesiranju živil ter pijač. bidault poražen kot kandidat za predsednika francoske vlade Paris. 7. kabinetnih Francijo s predvojnimi zapletlja ji. Ustavna skupščina še ni izvolila predsednika vlade četrte francoske republike. Georges Bidault, vodja republikanske (katoliške) stranke, je dec. — Klasični tip ne. Polje je ostalo odprto formi, kriz se je vrnil vfranju koalicijske vlade, kateri ' naj bi načeloval socialist ali pa socialni radikalec. Kandidata morda bosta aocialist Felix Gou-in ali pa Edouard Herriot, vodja stranke socialnih radikalcev. Tretji poskus glede formiranja nove vlade bo storjen v torek b.l poražen kot kandidat za precL , ^ ^ y ^ ThorezI voditelji političnih strank >*ak-Jodj« komunistične .tr.nkc, B^' u,P**ni Britske unije zahtevajo konec kčntrol « 11. Skrajšanje delovnega tedna v industrijah ' London. 7. dec. —Kongres britskih strokovnih unij, ki je omogočil zmago delavski stranki pri volitvah in ustanovitev de lavsKe vlade, je pričal pritiskati na premierja Attleeja in člane njegovega kabineta za odpravo vseh delavskih kontrol v prihod njem letu. Kongres zahteva tu di skrajšanje delovnega tedna na 40 ur v vseh industrijah. Progrum vsebuje poročilo ek-sekutivnega odbora, ki je bilo pravkar objavljeno. Iz poročila je razvidno, da je še vedno 1,800,000 bntskih de lavcev, ki delajo v rudnikih in na polju, privezanih pri svojem delu. Odredba, uveljavljena v vojnem času, ki prepoveduje spremenitev dela brez vladne sankcije, še ni preklicana. Po ročilo naglaša, da je odredbu kr šenje pravic delavcev, ki se ne morejo svobodno gibati. Gotovo je, da bo zahteva glede skrajšanja delovnega tedna izzvala opozicijo s strani vlade. Podpredsednik vlade Morrison, finančni minister Dalton in zdravstveni minister Bevan so se poHtavili na stran delodajal cev, ki trdijo, da bi skrajšanje delovnega tedna zavrlo produk cijo. Slednji naglašajo, da m dustrije potrebujejo več delavcev. Voditelji strokovnih unij so odbili povabilo trgovinskega mi nistra Stafforda Ci ppsa. naj p<;dprejo njegovo kampanjo /a povečanje Izvozne trgovine. Iz javili so. da je tu ovira gibanja za skrajšanje delovnega tedna. Kongres strokovnih unij mia Čez sedem milijonov članov Vo ditelji teh imajo va*ne pozmj* v svetih delavske stranke. Vlada je zavzela stališče, ds je po trebna poostritev, ne odprava, sedanjih kontrol ministri se ze-dinil10 mirovnih pogodbah Glavne ovire v prizadevanjih za mir odstranjene KONCESIJE OD VSEH STRANI Now York. 7. dec. — Zunanji ministri štiril velesil Amerike, Rusije, Velike Britanije in Francije — so se končno sporazumeli o mirovnih pogodbah xtt Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, O-grsko in Finsko. Odobrili so klavzule pogodb na svoji seji v New Yorku. * Doseženi sporazum je odstranil glavne ovire v prizadevanjih za mir. Bile so na poti, po kateri so zavezniške države korakale od zaključenja vojne v E-vropi. Zdaj bodo sledile disku-zije o mirovnih pogodbah za Nemčijo, Avstrijo in Japonsko. V pondeljek se bo pričela razprava o mirovni pogodbi zu Nemčijo. Vse štiri velesile so dale koncesije. Keprezentanti teh so Byrnes, Molotov, Bevin in Maurice Couve de Murville. Jugoslavija je zapretila, du ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če ne bo dobila dodatnih koncesij glode Trstu in Julijske Krajine. Ena klavzula, katero so odobrili zunanji ministri, pravi, da nobena država ne bo deležna teritorijalnih in finančnih koristi od sklenjene pogodbe, če ne bo sprejela vseh provizij. Husk i zunanji minister Molotov je umaknil ugovor proti tej kluv zuli. On je tudi pristal na nače lo svobodne plovbe na reki I)o novi. To načelo so podpiral« Amerika, Velika Britanija in Fiancija. Zadevna provizija bo uključena v pogodbah zu balkansko države. V zameno je Molotov izvojeval zvišanje vojne od-Ikodnine. Italija bo morala plu čati Jugosluviji $120,000,000, Grčiji (10^,000,000, Albuoiji pa $1, 000,000. To je $:iB,000,000 več ne go je priporočala mirovna kon ferenca, ki se je vršila v Parizu. Na seji zunanjih ministrov je bil dosežen tudi spnrazumm o .'12 členih statuta za Trst In okolico. Na podlagi statuta bo ustanovljena administracija za Trst in okolico. Razgovori v Londonu se razbili Muslimanska liga bo bojkotirala •kupiČino London, 7. dec. — Konferenca mtnl britsko vludo ln voditelji indijskih političnih strank se je razbila. Muslimunsku liga je naznanila, da bo bojkotirala zasedanje indijske skupščine. Brit-sku vlada je skušala preprečiti bojkotirunje s sklicanjem konference. Lord vVavell, brltski podkralj v Indiji, in voditelji indijskih strunk so se udeležili banketu v palači Buckingham. Bili so gostje kralju in kraljice ter premierja Attleeja. Banket je bil lo gesta uljudnosti. Upanje britske vlade, da bo pridobila voditelje indijskih strank za spravo, se je izjalovilo. Mohamed Ali Jinnah, predsednik Muslimanske lige, je ponovil izjavo, da bo njegova organizacija bojkotiralu skupščino. Cerkveni svet za mir na Kitajskem Seattle, Wash., 7. dec. — Fede talni svet cerkev Ki ista v Ame riki je t.prejel resolucijo s pori' vom na Ameriko, naj stori kbrs ke /u mir na Kitajskem. Heso Rieve predlaga podrta* vljenje premogovnikov Cumberland, Md., 7. dec. — E-inll Hieve, predsednik unije tekstilnih deluveov CIO, je predlagal podrževljenjo premogovnikov. Dejal je, du je podržavlje* nje edini izhod ir. situacije, ki Je nustulu zaradi stavke rudarjev na polju mehkega premogu, On je obsodil nuloiitev denarne kaz. ni rudursk! uniji in I^ewisu in udaiil po federalnem sodišču, ki hoče uničiti unijo. Kitajski komunisti proti obnovi pogajanj Nanking, Kitajska, 7. dec. — General Enluj, vodja komunistov, je zavrnil upel umerlškoga gnu-lulu Murahuilu, nuj obnovi pogajanja s kitajsko centralno vlado. Izjavil je, da pogajanja ne bi prinesla nobenngu rezultata, Mnenje prevladuje, du ho Murshall kmalu zapustil Kitajsko in odpotoval domov, Raziskava atomske tnergije v Franciji . Pariz, 7, dec, — Francija je stopila na |>olje raziskavo atomske energije. Uradno naznanilo pravi, du bo ustunovljena cen« I rala v Gifu v bližini Pariza, v kateri se bodo vršili ekspeii-menti. luciju nagleše, du konflikt med kitajhko centralno vlado in komunisti predstavlju nevarnost vojne med Ameriko in Kusijo. Arneriku dosledno podpira kitajsko vlado, ki je pod kontrolo re u krije. opozicija proti preiskavi vojaške vlade Predtednik Truman /« dejal, da ni potrebna USTRAHOVANJE NEMŠKIH CIVILISTOV Washington, D. C., 7. dec. — Pietisednki Truman je izjavil, da senutnu preiskava ameriške vojaške vlade v Nemčiji nI potrebna, duši je nekaj tednov prej podprl zahtevo za preiskavo. Truman se je postavil na stran demokratov, ki so člani posebnega senutnega odaeka, kateremu je bila poverjena preiskava vojnega programu. Tiuman se je udal pritisku držuvnegu in vojnega department a, ki sta se izrekla proti preiskavi ameriške vojaške vlade v Nemčiji. Državni tajnik Byrnes je dejal, da bi preiskava škodljivo vplivala na sedanja di-plomatična pogajanja med Ameriko in drugimi državami. Poročilo, katero je sestavil George Meader, glavni pravni ivetovulec senatnega odseka, kateremu načeluje senator Kilgo-re, demokrat iz West Virginijo, je bilo objavljeno po dolgem sa-vlučevunju. Poročilo raskriva deniotulizacijo ameriških vojakov in častnikov v Nemčiji, pijančevanje In širjenja spolnih ni Nagiaša, da Je obnafta-nje vojakov in častnikov sramota za ameriško okupacijsko ar* mudo. Nemški civilisti so žrtve terorizma. General Joseph T. McNamey, vihovnl poveljnik okupacijskih sil, Je zapretU, da bodo vojaki In častniki težko kaznovsnl za izvršene prestopke. On je priznal pomanjkanje discipline med vojaki In častniki, zaeno pa Ja naznanil, da je bila naloga poostritve discipline poverjena geners-lu C. H. IlubnerJu, šefu ameriškega štaba v Nemčiji. Meader je omenil v svojem poročilu konflikt med vojaško vlado in ui ntado v Stuttgartu. Vladi akuša odpravti • črna tržišča, od katr rih imajo vojaški častniki koristi. Nemci se pritožujejo zaradi provokscij, ki povzročajo incidente. Poveljstvu očltsjo, ds ne more kontrolirsti svojih čet in vzdrievsti discipline. diskuzue 0 svetovni razorožitvi in kontroli atomske energije sednika vlade. Dobil giasov nego Maurice i t-Li — i koalicijska vlada, je predmet u-dault. ki je imel poz,c,jo prerm- J ^ ^ JiniUynt) erja In zunanjega ministra od ^ junija do resignacijc zadnji te- ^ komu- den. Je dobi 240 glssov. Thorez * * \ ^ ^ for. je prej dob,I 25» glssov. ^ ^ ^ ^^ ^ Komunisti, socisllsti in social- ^ ,trank, Je jasno, da bo Her-ni radikalci so se vzdrževali gla- not jKrij yšto0 vlogo. Vodilne sovanja. Glasove so oddsli le rjM.bm>«ti v strank socislmh rs-člani Bidauitove strsnke .n dikalcev se ne navdušujejo za skrajnega desničarskega bloka I tve7jn g komunisti. Možnort je, Drugo glasovanje Je demon-'da se bodo izrekli za ustanovi-striralo da ni desničsrske veči- tev tske koslieijske vlade, v ka ne v skupščini Prav tako Je prvo (teri naj b> strsnks imels zadost-pokazalo, da ni levičarske veti- < no reprezentaerjo. Jugoslovansko sodiiče obsodilo Američana Ik-lgrad. 7. dor. — Roy H Ht'rtf'krl, uslužbenec ameriške ga vojnega departments v Av-atriji. Je b'l na obravnavi pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem v Centu, Hrvaška, obsojen na št rt lata t e/e. Polletja gs je aretirala 15. julijs, ko Je prišel v JugosIsVijo tz Avstrije Zsea-člla ga le pri fotografiranju pre- Lake SuccOm, N. Y., 7. doc, —l Clam |>od<>dbora skupščine Zdru /»iiili narodov so se /ndimli o ne kattrih točkah načrta splošn« mzorožitve in mednsrodne kontrole stomske energije, Pričsku-jr ne, da prišlo do »|>orezum«i tudi o drugih točkah v teku dis-kuzij. Vm član, pododbora so naglasili, da bo problem zadovoljivo rešen. Pifdmet disku/ij je ameriški iuzorof.itveni načrt. Kuski zunanji minister Molotov Je umaknil svo) predlog, da se diskusije vrše tudi o diugih načrtih. Izjavil je, da hi ae splošna rsroro-t tev potpešils. ako detajli na rrta ne bodu predložen, vladam fV4 držav, k» tvorijo organizacijo Zdiufenih narodov, v odobritev. Delegati Amerike, Francije, Avstralije in Indije en opozorili M« loto vs. da ustave več držav povedanih i#bjektov. Obs^Klt* je razkrilo amer.ško ^»damštvo |zahtevajo ratifikacijo načrta gl v Belgradu i de splošne is^oroitive. Amer.< ški načrt določa proceduro splošne razorožitve. Bernard M Barueh, ameriški delegat In načelnik komisije za atomsko energijo, je dejal, da ru-aku deklaracija v prilog splošni razorožitvi v bistvu pomeri! npre-jttje prvotnega ameriškega na ^rta g|e«le iiu-dnarfKine kontr*>Ie atomske energije, Naglasil j»«, da le kontrola prvi korak v bplošno razorožitev. Iiafti<-h je |jonovru» i/javil, da Amerika ne išče izrednih pred-nosti. Ker je Amerika t«dina država, *kt Ima atomske bombe, naj ae njen načrt sprejme. On ie pree-ako bi ne imeli močne organi-/*ielje. ' o Ampak Uwls je andnjič napravil to kard nalno napako, da je >kn,., namenoma tzrv.il vlado, ,k1 katere je zadnjo pomlad dobil »»ejboljMi kolektivno pogodb" <«1 ustanovitve UMW leta JR90" 1'r/el je odprt boj z njo, namesto ds h) se bil lotil operatorjev oziroma s čakanjem vlado t4ko Umanevrual. da bi se b la ona prisiljena »poprijeti a njimi. To bi bila priailjena storiti prednr h ) m /opet vrnila premogovno InduMrijo. Lewis je storil ta blonder" I« railngn. ker radi svoje reakrionamostl bolj aovraft > Ir/rf j* premogovne barone. * *efciodo jim danes direktno igra V roko, kakor tudi POROČILO ZASTOPNIKA Horminie. Pa. — Predno podam poročilo o naročnikih, naj spregovorim n^kaj besed o tistih silah, ki zadržujejo napredek človeštva. Podpisani je mnenja, da je treba javno raz-krinkovati reakcijo In klerika-lizem, ki.se zvija v smrtnih krčih, a predno'popolnoma obleži na smetišču, bi rad pokončal vse tiste* ki so pomagali sekati korenine temu zmaju. Ta reakcija se je seveda najhujše maščevala nad Slovani, ker so imeli pogum odreči pokorščino. Desna roka te reakcije je klerikalizem in Rim. Krščanstvo rabi križ za ročaj meča že od 16. stoletja naprej. Nekaj sto let pred oblastjo Rima, je krščanstvo nekaj pomenilo, ampak po vzpostavitvi papeža, je ljubezen do bližnjega zatemnela in od tedaj naprej je vladala samo sila in grabežljivost. Ni čuda, da se narodi niso udali popolnoma tej temi. Vse to nasilje krščanstva je o-svojilo komaj eno petino prebivalstva na tej zemlji, sedaj pa še ti odpadajo, kajti v zadnji svetovni vojni je dobilo krščanstvo smrtni udarec. Slovenci, bodimo ponosni na Slovensko narodno podporno jednoto, kajti ona nas pravilno uči in kaže pot iz teme. Vsa sveta pisma vseh ver so spisali prefriganci, za kar jim je reakcija dobro plačala. V imenu vere so vzgajali sužnje. Katoliška vera je bila ustanovljena 400 let pred Kristusom. Takrat so že obstajale ljudske šole, ampak različni papeži so spoznali, ako se narodi naučijo pisati in čitati, ne bodo verjeli v obljubljena nebesa nad zvezdami, temveč jih bodo zahtevali na zemlji. V takem slučaju bi bili profiti premajhni in bi premalo ostalo za razkošno življenje vladajočih, posebno za rimske papeže in njih družbo. Vzelo je torej več kot 1,500 let predno se je omajal steber rimskega krvoločnega vladanja. V teh stoletjih je bilo pa sto tisoč oseb sežganih za nič drugega kot zato, da se naj vpeljejo ljudske šole, katere so Rimu ie sedaj trn v peti, prav zato še sedaj nočejo priznati ameri-ikih ljudskih šol in ustanovlja-jo svoje, da imajo priliko vsiljevati otrokom verski pouk starega veka. Po mojem skromnem mnenju so starši teh otrok slabi ameriški državljani. Prvič vsled tega, ker je taka šola otrokom v veliko škodo, drugič pa zato, ker te šole kršijo ameriško ustavo. Ako bi postale še druge vere tako sitne kot je katoliška, pa se bi v Ameriki znašli v civilni vojni, kur vsaka majhna naselbina raznih veroizpovedi ne bi mogla postaviti vseh šol za vse vernike. Nazadnje pa vas vpra- šam, zakaj naj naše otroke učimo stvari, ki so bile zgrajene na lažeh? Katoliška vera uči življenje na zemlji šele od dobe nekega Krista. Pišejo o 2000 letih, zidarji pa gradijo poslopja in druga stavbišča v industriji že 7000 let. Tako dolgo je ohranjena tudi pisava. Znanstveniki pa trdijo, da se človek nahaja na zemlji že milijone let. Jaz bi priporočal Slovencem, ki so zmožni angleščine, da bi čitali knjige kot '"Religion controversy" ali "Bible, Church and God", prav tako je zanimiva knjiga "What Great Men Think of Religion?" Kdor bi želel čitati te knjige, naj stopi v zvezo s podpisanim. Morda ne bo nekaterim, ki imajo koristi od teme, prav, ker oglašam te knjige, ampak če nočete, da se bo bratomorna vojna ponovila tudi v tej naši novi domovi-nin, svobodni Ameriki, moramo biti na straži predno bo prepozno. Ameriškim duhovnikom bi priporočal, naj bi sprejeli policijsko službo in bi šli lahko za kriminalci izven spovednice, kajti po izpovedi ravnateljev, jih izhaja 65'/o iz njihovega tabora, med tem pa jih je med svobodomisleci manj kot en procent in še ti zaidejo v zločin radi priganjaštva, brezposelnosti in ker jih gospodarji zaznama-vajo na črni listi. Slovenci, bodimo poposni na naše rojake v stari domovini, ker so odpravili profitni sistem in temo, ker le na ta način je mogoče vzgojiti dobro človeško družbo. , Živela Rusija, ker je pokazala pot v znanje in sedaj nadaljuje z razkrinkavanjem teme, katero je sama dolgo trpela! Pokojni znanstvenik Steimetz je rekel na nekem zborovanju, da bodo Rusi vladali svetu prav zato, jcer so potrpežljivi. Njegove besede se uresničujejo. Mož je pred smrtjo tudi spisal knjigo, v kateri napoveduje, če se bo tehnična doba in pridobitev elektrike tako nadaljevala, bodo ljudje, predno vstopijo v tretje tisočletje, delali samo 12 ur tedensko in zraven živeli v luksu-zu. Kdor je čital Adamičevo knjigo "Nation of Nations", je lahko opazil na strani 249, da je rekel Tesla, da mora po končanju te vojne biti konec izkoriščanja človeka po človeku. Torej, ali ne verjamete temu znanstveniku, ki ima kredit za več iznajdb kot kateri koli drug človek na svetu. Da, tak t človek je vreden imena Bog. Toda Človeška družba je tako nepopolna, da je umrl slavni Tesla kot navaden človek in časopisje ni o njegovi smrti skoraj nič poročalo. Kadar pa umre kak papež, vidite v časopisih palec velike črke in vsi radijski komentatorji pretakajo solze, po i ** % : .4 iMaat. -d- .m,, Senator Bali la Minnesote (lavo) in kongresni k Welch U California. BalL Id )• znan sovražnik organiziranega delavstva, najbršo postane načelnik oonatoga delavskega odseka. Welch pa enakega odaeka nižje zbornice. vsej drugi reakciji. Namesto da bi b*li operatorji potisnjeni ob zid. je Lewis s svojo "free enterpnzersko" miselnostjo potisnil v kot sebe, majnarje in tudi druge organizirane delavce. Operatorji si danes faktično od zadovoljstva manejo roke, se med štirimi stenami smejejo na vse grlo, pred javnostjo pa igrajo vlogo nedolžnega jagnjeta. V resnici so pa volkovi. Bojimo se, da bo vse ameriško delavstvo težko plačalo za tO Lewisovo slabo zamišljeno igro, katero mu je diktiralo njegovo "free enterprizersko" sovraštvo do "free enterprizerske" vlade. cerkvah pa berejo maše za pokojnikovo dušo. Nekoč je bilo poročano po radiu, da ameriški kapitalisti plačajo premalo davka. Toda največjega kartelista na svetu papeža niti v misel niso vzeli. Imenovani so bili Henry Ford, General Motors Co., Dupont itd. Nekdo je zapisal, da so ti kapitalisti pravi palčki v primeri s papežem, kajti slednji kolekta denar z vseh vogalov sveta (seveda, ne v Rusiji!). Torej ta milijarder ne plača niti centa za davke, tudi v Ameriki ne. Torej tisti, ki podpirate papeža, podpirate tujezemca. Ni A-meričan, a vendar je prost davkov. Ni čuda, da papež ne mara Tita in drugih držav, ki so prijateljske Rusiji, kajti v teh državah so zaplenili cerkveno premoženje, ki je bilo prigolju-fano skozi stoletja. Prijatelji, to so dejstva, resnični fakti. Ali se ne moremo naučiti ljubiti drug drugega, ne da bi se zanašali na te demagoge? Oni ljubijo najprej same sebe, potem Šele druge. Tako, sedaj sem že precej napisal, zato moram še malo omeniti o naiih naročnikih. V Bes-semerju mi je mrs. Kertel povedala, da je poslala že 40 paketov svojcem v staro domovino, menda v vas Skrilje, ampak pisali so ji, da ni prišlo vse v redu. Njen brat je tudi dal življenje za osvoboditev Jugoslavije. Zajeli so ga in še sedem drugih ter ustrelili. Počivajo vsi v enem grobu. Njegove zadnje besede so bile: "Živela Rusija!" Torej srčen in pogumen bori tel j. Pisali so ji tudi, da je bilo menda več tisoč vojakov med Paveliče-vimi ustaši, ki so skrivoma dajali poročila partizanQm, toda so bili zasačeni malo prej kot so jih zajeli partizani, sovražnik pa jih je nabasal v železniške vagone, polil z bencinom in vse skupaj zažgal. Bilo jih je čez tisoč. (Dalje prihodnjič.) Anton Zornik. V California traja stavka lean I h delavcev članov unije Lnbnr * Sawmill Workers ADF U več kot 10 maaarsi. ker lean! baroni ne maralo nič altšatl o nlth tahtev.h. Na alikl Je videti stsvkarje. ki •o ust s vili tovorni vlak. naložen s leoom. RAZNOTEROSTI Library, Pa. — Zopet sem se namenil napisati nekaj vrstic. Posebnih.novic ni v naši naselbini. Na društvenem polju ne zaznamujemo napredka, kajti starih članov je vedno manj, mladih po ne moremo dobiti, ker so po večini že v društvih. Mislim, da rudarska stavka poteka po drugih krajih prav tako kot pri nas. Stavka se je pričela 20. nov., kajti na ta dan je potekla pogodba med rudarji in operatorji oz. vlado. Dosti rudarjev je ostalo doma še pred potekom pogodbe, ker niso marali čakati zadnje ure. Ali naši rudarji iz Libraryja so delali do zadnje minute. Ali vidit-* kakšne zveste rudarje ima Pittsburgh Coal Co.? Vedno pridejo zadnji ven in prično prvi delati. Ko pišem te vrstice, traja stavka šele teden dni. a nekateri že vzdihujejo, kaj bo če ne bodo pričeli kmalu delati. Omeniti pa moram, da tako ne govore Slovenci, ampak ru-darii drugih narodnosti. Nekateri delajo v premogovnikih ie 30 let in če ae niso do|V RUDNIKU sedaj prihranili denarja se ga Sheridan. Wye. — V tukajšnji najbrže ne bodo od zdaj naprej, maj ni je ubilo rojaka Jožeta Res da so zaaluiili od $10 do $15 , Gutmana in njegovega sodeiav-na osem ur, toda draginja je ca. po narodnosti Poljak Missed a j velika In denar kar sproti deniču je bilo samo 19 let in je skopni. Če bo šlo tako naprej.' lik gospodarski krah, posebno sedaj, ko bodo prišli republikanci na površje. Vse kaže, da bomo zopet zagazili v Hoover-jeve čase, morda že prihodnje leto, če bo izvoljen pa še republikanski predsednik, potem bomo zopet delali za kvoder na uro. > . Namesto da bi šli naprej, gremo pa nazaj. Ne vem, zakaj .je narod tako hitro pozabil na razmere, ki smo jih imeli v deželi pred predsednikom Rooseveltom. Tisti zagrizeni republikanci sedaj širijo propagando, da je pokojni predsednik Roosevelt zapeljal Ameriko v vojno, jaz pa sem prepričan, da bi bili vseeno v vojni, četudi bi bili republikanci na vladi, kajti vojno so hoteli svetovni kapitalisti, da so si z njo napolnili nenasitne malhe: Kapitalisti sedaj zopet pripravljajo teren za tretjo svetovno vojno. Če bi bili ljudje pametni, ne bi imeli nikdar več vojne. Najprej bi bilo treba spraviti s poti kapitaliste doma, potem pa ie ostale po svetu. Vse kaže, da se ljudje zelo počasi uče. Saj lahko vidimo, kakšni so vojaki. Mnogi so nahuj-skani proti komunistom in menijo, ^a bi jih bilo treba uničiti, tega pa ne vedo, da so komunisti tisti, ki so proti neenaki razdelitvi bogastva, namreč da bi nekateri imeli vse, drugi pa ničesar. Da, naši kapitalisti se zelo boje, da ne bi prišlo tudi tukaj do takega socialnega in gospodarskega reda kot ga imajo v Rusiji in Jugoslaviji. Mnogi nasedajo kapitalistični propagandi, toda jaz jim nič ne verjamem. Danes še vedno nekateri ne verjamejo, da so se res vršili taki zločini v Jugoslaviji, kar pomeni, da nekaterim ne moreš nič dopovedati. Vsak ima svojo pamet, pa če je prava ali ne. V mojem zadnjem dopisu sem iskal Ignaca Goričarja, a se še do sedaj ni oglasil. Ne bom ga več iskal — naj bo, kjer hoče! V nekaj tednih sem prejel šest pisem iz stare domovine, in sicer od mojega brata iz Zagorja ob Savi, kakor tudi od moje sestre. Ona mi je pisala, da je umrl moj oče. Takih novic nisem nič vesel. Oče je bil bolan dva meseca in je zelo trpel pred smrtjo, kajti ni mogel ne jesti ne piti. On je veliko trpel, kajti v družini je bilo o-sem otrok in moral je težko delati predno bas je spravil do kruha. Dokler smo bili majhni, se je moral sam truditi po kmetiji, ko smo pa odrasli, smo odšli po svetu. Na stara leta se je moral zopet sam truditi, kajti ostala je pri niemu le najmlajša sestra. Leta 1922 pa jp u-mrla mama, nakar so se razkropili po svetu še mlajši otroci, dočim smo šli starejši že poprej. Vzlic temu trpljenju pa je oče dočakal visoko staroat. kajti bilo mu je 86 let ob smrti. Rojen je bil v vasi Kalu In je umrl v isti hiši. Jakob Zupančič. ČLAN 8NPJ UBIT Taka je voli I ubilo že prvo uro. usoda. Nesreča se je zgodila lg Jožeta Gutmana pa ^ pah 22. nov. Pokojnik™ J m« iz Murske Sobote. star let- Bl1 Je vedno dobre v zato je bil zelo priljubljen vsod kar se je posebno poka o ob smrti, kajti ob krst, Je lo veliko cvetlic in vencev di pogreb je bil veličasten kopan je bil civilno. Jože je bil oženjen, a brez trok. Njegova žena je zelo srečna, kajti on je bil že dr mož, ki ji je ga ubilo v rudni Prvi se je pisal John Vrhovr Jože Gutman je bil Član štva 327 SNPJ, unije UMW organizacije Eagle. Tukaj pušča brata Toneta in ženo stari domovini pa brata. I mu bo lahka ameriška gruda:' Leopold Podgcrnik. "TRIJE VAŠKI SVETNIKI" PRIDEJO NA ODER SDD Cleveland. O. — V nedeljo, 1 decembra, se bo vršila prired tev podružnice štev. 48 SANS v Slovenskem delavskem dom na Waterloo rd. To pot bo g< stovalo dramsko društvo "Vi rovšek" in igralci tega zbor bodo vprizorili tridejansko km« čko burko "Trije vaški svetniki nam v zabavo in razvedrilo Č sti preostanek od te priredbe pa namenjen za dopolnitev skla da za mladinsko bolnišnico Sloveniji, za katero zbira or^a nizacija Slovenskega ameriške ga narodnega sveta. Igro "Trije vaški svetniki" i podali igralci dramskega zbor "Verovšek" leta 1932 (v najhu; ši depresiji) dvakrat in pri obe predstavah je bila dvorana sedena; pri prvi se je morali precej posetnikov zadovoljiti stojišči; igrali smo jo tudi Warren, O. Ljudje so .se n vseh teh predstavah nasmejal do solz in mnogi se k sporni njajo Lahajnarjevega Jake "račka na vodi", župana Poren te in ostalega asambla. Tudi za to predstavo se je iz bralo dobre igralce in igralke Župana Porento bo igral Joh Stebla j, njegovo ženo Urško Josephine Močnik, njuno hčer Fa ni Florence Durn, kolarja Sim ca Andy Božič, njegovo hr< Marjanco Jennie Prime, peki Bavdka Joe Godec, učitelj Louis Černič, Lahajnarjevo ma mo Frances Henikman. njems: sina Tony Žigman. župnik Louis Kaferle, zdravnika T«»ni Prime, potovko Manca Bather in deklo Betty Kapel. Igto režira John Steblaj. govornika je povabljen m Slavko Zore, legalni s\rv pri jugoslovansk ambasad Washingtonu. Začetek igr* ob treh popoldne; zvečer * ^ ples v obeh dvoranah, v st> nji dvorani pa so bo takoj predstavi serviralo večerjo^ nadaljevalo V avditoriju pa prične sp* ples ob osmih zvečer, ky' igral Vadnalov orkester. Zato pa. ako si želite r«na no dobre zabave. ^ ^ ■ seloigro "Trije voftkiJ^ v nedeljo, 15. decern* « dne, ki nam jo bodo r igralci dramskega than rovšek" pod avspicijo podrutn. celtev.48SANS^uiuNrl# l> * Je irvefc , S* b rial Fn NOV GROB Detroit. Mkh. koncu leta 1946. čelo mrzlo vreme in pokril travo in rož, v ganu. prav tako gr starega Detro.tčana Potniča . Pokojnika sir.-' P * civilnih obredih dm ^ pokopališču W oodlaw bo lahko tuja g Frank Pozni prt • potem bomo zopet doživeli ve- bil & Bo v Bočanov in ae na tem ,. ^ ljujem tukaj^ sin pati J* ^ družim kat« ravno prišel domov od vojakov ! ter ga " . guan^ ill] iP na nrvpm iihtu in aa ie 1 UMU* jo na prvem iihtu in ga jej i isti iz nove, prerojene ivenije in Jugoslavije f/iski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) treje bodo naši delovni ljudje dosegli svoje blagostanje, čim lepšo življenje bomo ustvarili na tej naši zemlji, tem bolj bo privlačna in tem bolj bo krepila ljudstvo na naši meji v njihov borbi proti tujim zatiralcem in domačim izdajalcem. Taka pot je edina in preizkušena pot." Med kandidati v ustavodajno skupščino slovenske republike je tudi naš največji živeči pesnik Oton Župančič. Ko so mu pred ložili volilci v podpis kandidaturo, je dejal: "Prav za prav ne vem, zakaj me kandidirate, saj se v politiko nisem tako dosti vtikal. Star sem že . . "Naše delovno ljudstvo vam je s tem skušalo izraziti hvaležnost za vaše veliko delo, ko ste bogatili naš jezik in ste bili vedno z narodom! Hoče vam dokazati, da vas ljubi in globoko spoštuje!" "Da, da," je dejal naš pesnik- TEDEN HH ZBOROVANJ ustavodajno skupščino republike 'Slovenije je v živahnem razpolože-iilcev, ki so na številnih lanjih sirom Slovenije da-riznanje svojim kandida-V tem času je bilo naj-Uorovanje na trgu Svobo-I Man boru, kjer je imel na-Lovor podpredsednik zvez-tov. Kardelj. Med dru-tov. Kardelj, ki je kan-Maribora, analiziral one rije, ki so nam omogočili i v osvobodilni vojni in na nem in gospodarskem po-osvoboditvi. "To so bili sem oni borci naših starej-neracij, ki so ustvarile te-na katerih smo mi lahko vali boj do končne zma-iseje izkristalizirala v na-svobodilni borbi. Osvo-fronta je drugi činitelj, it čez Savo pri Brčkem (mladinska proga) ske fronte.-—Po vseh federalnih republikah stopajo delovni ljudje k izbiri kandidatov in poslancev z zavestjo, da pomeni to velik korak k napredku, utrdi-tvi in izgradnji naše ljudske ob lasti. RAZDELJEVANJE UNRINIH DOBAV JE BILO PO UGO-TOVITVI POSEBNE KOMISIJE PRAVILNO Na podlagi natolcevanja in lažnih vesti, češ da je bilo raz-deljavenje Unrinih dobav v Ju goslaviji pogrošno in da je i glavnem bila deležna dobav jugoslovanska armada, je posebna komisija, ki jo je sestavil F, La Guardia 3. oktobra 1946, podala izjavo, v kateri pravi, da je bilo delo jugoslovanske vlade pri raz deljevanju pošiljk pravilno ter odgovarja v celoti načinu, kakor je izveden v drugih deželah, kjer deluje UNRRA. .Splošni aparat za razdeljevanje živil, obleke in medicinskih potrebščin je delal uspešno ter se je komisija prepričala na temelju poročil svojih okrožnih inšpektorjev o učinkovitosti tega razdeljevanja ter da izvršujejo jugoslovanske oblasti sporazum z UNRRAo z vso vestnostjo. ELEKTRIFIKACIJA SLO-VENIJE NAPREDUJE V POSPEŠENEM TEMPU aditvijo "mladinske proga" se že rasvija pospešeno tamos-uitrija, istočasno pa so tudi Izboljšuje življenje ljudstvs. V gradijo točasno 140 modernih stsvb sa delavce. Živ-raven delavca se dviga. Podani so pogoji ss višjo stopnjo r«iva in kulture, prav tako, kakor so Jo odprla 4116 mla-»n mladinkam knjiga in pot do snanja, ko so se v toku teh ev naučili v prostem času tudi čiiati in pisati. pokazal, kaj zmorejo de- kandidat za poslanca v sloven- [Judje sami brez starih ob-»kov, kadar vzamejo usodo "»je roke. Zdaj pa.končuje-' volitvami v ustavodajno eno veliko delo, ki je bilo v osvobodilnem boju. pa seveda še ni končana, ped nami so še ljudje, ki ' odrekli staremu, ni jim 1 Jugoslavija ni več "sfe-Pllv°v", ni jim všeč, da drugi zatirani narodi in » ljudje vsega sveta vidi-M firžav> primer, kako se '*jnti za svobodo in ena-lost. adnjih sodnih procesov s kakšnimi sred-*> nasi sovražniki nastopili da bi nam minirali "J* harodno-osvobodilne v« mo, komu je slu-kupacijo zagrebški škof Al" v svetu kot pri v našli ljudje, ki branika ne r,idi njega same-dar>eS v zaporu, nego bl prikazali vernemu ,rTu ljudstvu drugih de-iU 'judska oblast in verigi je dvoje stvari, ki H;j živeti druga poleg ,n tako hočejo dokazovali i nas zatirata vera in 1da mora zato biti ka-* V ti ljudski oblasti in J" "blasti svojih last-»'valcev. Besno laja-. !'"■ nas. Slišali smo, »n izobčil iz cerkve M> sodili Stcptncu. Kminjate. da bi bil !)'"il iz cerkvc enega ' 'povce, ki je moril enaki zemlji, enega brezštevilnih hitler -•v, ki so morili in ' " ljudstvo po vseh 'po in pobijali tudi '»vnilce? Takih pri-' ker je v naši deželi >»< oblast samo v sv«»-potrobno delati take > ljudskemu sodišču Psi lajajo, ali kaplje. se bodo lajali 'will ravfrati na naši 1 *mo ljudje novega ne strašimo in si ne tujo vol jo Hočemo hitrejši bo tempo' Ogrcmna množica prisostvuje otvoritvi pitfs ftrčko Banovtči » donxjvioe, tim hi-i Booal in posluša podpr odaodnika vlada M oso Pij ado. ski parlament, "tudi jaz imam rad vse te ljudi okoli sebe. Sprejemam kandidaturo, ker hočem pokazati, da sem za to našo državo in sem ji pripravljen dati vse. Vsak človek mora danes prijeti za delo in vsak, ki pošteno misli, je dobrodošel. Ta vojna me je mnogo naučila. V razmišljanju sem spoznal nove dolžnosti današnjega človeka ir pisatelja. To je biti z ljudstvom, delati in pisati zanj!" * VOLILNE PREDPRIPRAVE TUDI V DRUGIH REPUBLIKAH zlasti na Hrvatskem v ustavodajni hrvatski sabor, so izredno živahne. Ljudska fronta Hrvatske, ki je sestavljena iz komunistične stranke, hrvatske republikanske seljaške stranke in srbskega bloka ter neodvisnih, stopa z jasnim programom, katerega je osvojil ves hrvatski narod. Dne 9. maja 1943, po 844 letih, je bila obnovljena hrvatska suverenost z ustanovitvijo ZAVNO-Ha. Volitve bodo 10. novembra ~Za volitve v ustavodajno skupščino LR Srbije, ki so razpisane za 1. november, vodi živahno kampanjo Ljudska fronta jx>d vodstvom komunistične stranke V ustavodajno skupščino Črne gore ao razpisane volitve /a 3 preskrbe električnega materiala november, medtem m držuvlja-j in s tem ustvarili via- pred pogoni Lfl Hotne in Hercegovine iz- i je za načrtno elektrifikacijo dr-brali 13. nov. v svojo uatevodaj-! iave iti s tem pogoje za veliki no skupščino predstavnike Ljiid-I got.|»odar*ki ia/mah in napredek mmammmmmmaaaarn Takoj po osvoboditvi smo posvetili vso pozornost elektrifikaciji naše domovine zavedajoč se, da je izgradnja električnega gospodarstva eden osnovnih pogojev gospodarskega napredka in dviga obče blaginje. V razmeroma kratkem razdobju—od maja 1945 do oktobra 1948—smo na tem polju dosegli več kakor v dveh desetletjih stare Jugoslavije, zakaj mi nismo gledali po okalnih vidikih ali vidikih pro-fitarstva, nego smo izvajali svoj elektrifikacijski načrt zaradi dviga proizvodnje na eni strani ter zaradi pocenitve električnega toka v privatnih gospodinjstvih na drugi strani. V letu 1946 dosegajo investicije za elektrifikacijo Slovenije 66 milijonov dinarjev. Za primer, kako je bilo v stari Jugoslaviji, omenim razdobje od leta 1918 do 1938, ko je bilo investiranega komaj 70 milijonov dinarjev. Obnovili smo stare električne centrale, zdaj pa gradimo nove. 800 delavcev dela noč in dan na gradnji največje električne centrale na Mariborskem otoku, ki bo imela zmogljivost 54,000 kilovatov. Pri Žirovnici na Gorenjskem je v delu gradnja velike hidrocentra-le, ki bo izrabila padec Save Dolinke. V soteski Kavčka pri Mostah bodo zgradili 50 metrov visoko železobetonsko pregrado. Proučavajo se projekti za gradnjo nadaljnjih hidrocentral na Dravi ter dveh hidrocentral na Savi. Tudi širjenje električnega omrežja se naglo širi. Letos bo dovršenih 184 kilometrov dulj-novodov (v letu 1938 samo 57 km) ter 361 km razdelilnega omrežja (v letu 1938 samo 149 km) in 44 transformatorskih postaj. Potrošnja električnega toka se je silno povito la predvsem radi pocenitve toka in je znašala v prvem letu že 410 milijonov kilovatnih ur (v letu 1935 komaj 295 milijonov kilovatnih ur). Istočasno pa smo pristopili tudi k Izgraditvi lastne elektrotehnične industrije in danes že izdelujemo doma različen elektrotehničen material, katerega smo preje morali uvažati iz tujine. Trdno računamo, da se bomo kmalu osamosvojili tudi glede Policija naakakuje časnikarja in drago ualušbonco. ki so pred štirimi tedni sastsvkali pri listu Camdon Courier v Camdonu. N. J. Voditelji stsvko so obtošlli policijo, da )• v kleti mastne hiša prlprsvlla strojno puško. Policija so Je ečlvidno savsela. ds lsda Jstelju Davidu Stornsu pomaga sdrobiti atavko. * Nekaj o zgodovini telesne vzgoje Razvoj in propadanje narodov je bilo skoraj vedno v vzročni zvezi s telesno kulturo. Mogočne države so propadle, ko je bil narod nesposoben, da bi branil svojo domovino, ko je narod moralno in telesno propadal. Zato so narodi posvečali največjo pažnjo prav telesnemu razvoju državljanov. Telesnu vzgoja je prav toliko stara kot človeški rod. Zaradi osnovnega življenjskega obstoju je moral človek vzgojiti svoje telo, da je bilo odporno v vseh neprilikah. Moral je biti močan in spreten, znati skakati čez ovire, vztrajno teči, plezati po drevesih in skulah, plavati, lu-čati kopje ali kamenje, skratka znati je moral vse to, kar danes imenujemo telesno vzgojo, da si je ohranil lastno življenje. Čimbolj močan Je bil, tem bolj so ga spoštovali in tem bolj so se ga buli. Prvi narod, ki se je zavedal važnosti sistematične gojitve telesne vzgoje, je bil grški. Grki so spoznali, da je človeku potrebno enakomerno razvijanje telesa in duha, du so krepki in zdravi državljani najboljša obramba pred sovražniki. Vzor jim je bil zdravo, krepko, močno in skladno razvito telo. Sploh je helenska telesna gimnastika vplivala na estetski razvoj. Mladino so Grki vzgajali že od 7. letu dalje. Vzgoja v njihovih šolah je bila skoraj samo telesna, lahko rečemo prav špartsn-ska. Gojenci so morali metati kopje itd., od 10. leta dalje ho spali na slami in brez odej, od 15. letu pa na golih tleh. Ta vzgoja je trajala do 20. leta, ko so postali vojukl. Tedaj se je razdelila na tri veje: 1. na dramatiko (branje, pisanje, dekla-maclje Itd ), 2. glasbo (godba, plesi, |>etjc), 3. gimnastike;. Vso telesno vzgojo pa so razdelili na sedem delov: 1. pripravljalne va je, ki so obsegale hojo, trke itd ; 2. peteroboj: t< k, skok, metanje kopja In disku ter rokoborbo Peteroboj je bilo tudi glsvno tekmovanje na sturih olimpijskih igrah in sta v finale prišla dva tekmovalca; 3 vaje v roko-borbi, to je v boj z golimi pastmi, podoben današnjemu bokMj;I 4. vaje z orožjem in sleer met duševno in telesno propaduti. Nastopilo je krščanstvo in r. njim gledanje na zemeljsko življenje kot nn predpripravo za onostranstvo. S tem telesno življenje ni imelo več smislu. Tako Je tudi nastopila najtemnejša doba za telesno vzgojo, ki Je trajala 1,500 let. Krščanstvo je prepovedalo vsak še tako nedoločen telesni užitek. Naravno Je bila tudi gimnustiku kot eden bistvenih znakov grške kulture prepovedana in prekleta. Nastopila je doba zastoju do pri-Četka novegu veka Telesno vzgojo so zopet pričeli smotrno gojiti šele v novem veku vzgojitelji, Ideali grške antike, ki so znova vstali v humanizmu, pa nastajajoči racionalizem In izkustvena znanost, ki stu začela vzgojo mladine smotrno urejevati, so sprožili klic po smotrni telesni dejavnosti. Vse to Je pričelo zopet rsčutl človeka od krščanskega onostranstva nazaj k resničnemu, naravnemu človeku, H ševno telesni enoti. Ob koncu 18. stoletjs so se začeli pojavljati prvi možje, ki so se pričeli v teoriji in prsksi buvlti s telesno vzgojo. V Nemčiji je nastopil Ludvik Juhn, na Švedskem Henrik Lug in v ftvici Henrik Pestalozzi. Litig se je ukvarjal s flore to-vsnjern, poleg tega pa sta bili bistveni sestavini njegove telovadbe tek in skok. Pcstalogzi se je bavil predvsem z mladino. Krepil jo je z nslašč zanjo s stavljenimi prostimi vajami, z Igrami, plavanjem itd. , Jahn pa je ustvaril izrazito obrambno telovadbo Zato je bilo usmerjeno za boj vse, kar je pri tem potrebno, to je okret-nosi, hitrost, vztrajnost in možatost, On ps je tudi uvedel v telovadbo klasično orodje: drog, bradljo in konja Telesna vzgoja Je začela do-Uivati ve« it i o več pristašev in leta 1892 so v Parizu ris pobudo Francoza Plerra de Coubertlns sklenili, da bodo priredili vsako četrt/j leto športne igre. Predlog Je bil sprejet In leta 1890 Je bila prva moderna olimpiada v kopja in streljanje z Pikom; 5 igre z žogo in obroči; 6 plese s spremljevanjem glasbe in 7 plavanje Dosegali ao tudi vrhunske rezultate Tako je n pr atlet Phavlos vrgel disk, ki je bil težak od 2 do « kg, okoli 82 metrov. Toda moč In Ijogastvo sta kmalu z*Ma prevladovati. Pretirane lasti in udobnosti, ki ho Jih bili del#.nl zmagovalci, so vplivali na mlade ljudi, da so se posvečali v/»*oj» U*leaa ne več zaradi tHesru vaj in zdravja, temveč zarsdi oaebnih koristi Vse to pa se je fte bolj stopnjevalo pri Rimi jenih, ki sistema-ti^ne teleene vzgoje niso poznali. V telesnih vsjah niao videli onega sredwtvu za telesni in duševni razvoj, kakor so ga vtdeli Grki, Lahkomiselno življenje, gonja za užitki in noalujanje j« Novo smer pa Je dobila telesna vzgoja v prvi ljudski državi Sovjetski rvezi. Ni več to urjenje posameznikov, temveč Je postavljena čist/i ns nove temelje masovne v/goje ljudstva, ki se je |>o osvob«>ditvl |>rU'elu z ve-j liklm poletom gojiti tudi v Jugoslaviji. Nova masovna In,te lesna vzgojo nam bo dalu z/tra-v«ga, okretnega, hitrega, vrtrsj-nega «love k a z možatim Iri ve«i ilrn značajem, \ natega btamlca pmlobitev naiodno osvobodilnega odbora in dobiega tovariša 1'osamv/ne vrste telosiio vzgojnih panog, njihova ob'.ik* in tradicija nimajo več pom*n<,» pomen ima samo n)ih učinek, to je zdravo in krepko ljudstvo. Pv /'rim dnev, V Proevet! so daevao s volov ao la d* Um ko voeft AN fit pripeljalo RunJjarur, da so začeli i tU*to vsak deal Obrtno-proizvajalno zadružništvo v Sloveniji LJUBLJANA. — Enu važnih panog našega zadružništva so tudi obrtno proizvajalne zadru ge, ki jim je naloga skupno prt) izvajanje, predelovanje in skupna prodaja obrtnih izdelkov. Za enkrat te zadruge pri nas še ni so dosegle tistega razmahu ku kor bi bilo' želeti iz razumljivih razlogov, ker so posumezni obrt niki le še preveč navezam nu svojo individualno lastnino in ker je na drugi strani zu mno ge obrti dosedaj še primanjko vnlo surovin in so le v manjši meri delovule. Po osvodobitvi je bilo pri nus ustanovljenih 14 od 32 obstoječih obrtno proiiva julnih zadrug. V preteklosti Je obrtno proizvajalno zadružništvo pri nus ru slo predvsem iz domače obrti, ki je v Sloveniji zlasti močno raz vita. Nu drugi strani pa tudi iz posameznih obrtnih strok po mestih in važnejših gospodar skih središčih. Prve kakor dru-ge vrste zadrug dobivajo pogo sto zuradi razširjenja in meha nizacije obratov že značaj indu strijskih podjetij. Domače obrti, It katerih so se pri nas raz vile obrtno proitvsjalne zadru ge, so pred vsem: čipkurstvo lončarstvo, sodarstvo, kovinska obrt, delomu tudi lesna, usnjar ska in čevljarska obrt. Čipkarske zadruge imamo v Žitch In v Gorenji vasi, lončarske v Ko mendi in v Fl lovci h, pletarsko \ Ptuju, slsmnikarstvo v Mengšu, čevljarsko v Žtreh, sitsrako v Strsžišču pri Ktunju, zudrugu "Suha roba" je v Ribnici. Med najstarejšimi obrtno proisvajsl nimi zadrugami je Zebljarska zadruga v Kropi, ki je bila u stanovljunu ob koncu preteklega stoletjs. Ta zadruga je tipično delavsko • produktivnu zadruga in ima značaj industrijskega podjetjs. Kovinursku zadruga je tudi v Železnikih. Sodarskc zadruge imamo v Tacnu, v Že leznikih in v Češnjici. Usnjar ska zadruga "Runo" v Tržiču ima tudi že industrijski značaj. Vendar je pri nas še velik del domače obrti neorganiziran in nepovezan v zadrugah. To ve Ija zlasti za nekatere domače u v mariborskem m v cel J okrožju. Organizacija in povezava teh obrti bo nujna, da bodo lahko uspevale. Sicer pa m povsem točnih |x>datkov o vseh obstoječih obi tno-proisva julnih zadrugah, ker se še vodno ustanavljajo nove In obnavljajo stare zadruge. . K drugi vrsti zadrug bi lahko šteli predvsem tipične obrtno proizvajalne zudruge, ki so na at s le zlasti v mestih tn v indu atrijskih središčih s spojitvijo večjih obrtnih delavnic v eno. To so čevljarske produktivne zs druge v Ljubljani, v Kranju in nu Jesenicah. "Usnjeni i/delki" v Ljubljani, oblačilne zadruge v Ljubljani, v Kranju In v Mariboru ter Pleskarska zadruga v Ljubljani. Vse te zadruge kaže jo dober uspeh, ki ga je pripi sati predvsem konjukturi, torej potrebi po obrtnih izdelkih, ki je splošna. Nekatere teh zadrug Imajo lepe zaslužke. Tako je nu pi. produktivna zadruga sobnih slikarjev, črkoslikarjev in ples kurjev, ki ima 40 članov, v e-nem rnesecu zaslužila 4JJO.OOO din. Zadruga "Usnjeni i/delki" v Ljubljani, ki Imu 40 članov pa v treh mesecih 1 milijon din. Nekaj zadrug te vrste se Je u Stunovilo v manjših |»»dež*iskjh kiajih, kjer pa Je perspektiva njihovega razvoja slabša, zaradi ra/meroma majhnega in šibke g« tržnega okoliša, ki ga obsegajo, Razmeroma najmanj ima mo organiziranih zadrug v mi /aiaki stroki. V*rok temu je, da ao »e posamezni mizarski obiati tako osamoftvojili in postali vsak /m* nekako /sključm srednje inočsn <»bmt, k« ne žrli medse-(lojnega kodelovanja in* lahk<> t/višuje tudi večja nuroč la ft n IVO) Mi /adrug kaže precej kap taliati^rM« tendence »9i V ZALI Dr. IVAN TAVČAR (Nadaljevanj«) Ko izprazni čaio, nadaljuje Miha takole: Skoro prinese Jernejec vina in ga s srečnim obrazom postavi na mizo. "Jernej, ko ai lazil za vinom, je padla muha v sok. Stvar le ne gre skupaj.* Prehitel sem se. prijatelj, prehitel sem se!" Tako se oglasi oče in dela na vso moč kisel obraz. "Kako prehitel? Kaj prehitel?" zajeclja Jernejec. "Ali nista prišla morda v pošteno hišo?" "V pošteno hišo sva prišla! No pa je Miha tam zunaj nekaj videl in gledal. Kaj bi ti pravil! Hlapec je, pa je mir besedi! Sam veš, da se kaj takega zelo nerado jemlje s sabo v zakon!" "Oj, ti preklicano dekle ti! Torej se niti danes ni mogla prikrivati! Takega otroka bi človek kar položil na klop in pretepel do krvi! Tedaj še danes se ni prikrivala! Z otroki so križi, Jaka!" < "Križi, Jernej, prav si povedsl, veliki križi!" Tako mu pritrdi oče. Nekaj časa se gledata v obraz in molčita. Nato deje Jernejec: "Kaj bi mečkala to stvar! Ti si psmeten, Jaka, jaz sem tudi pameten. In dva pametna Človeka si še nikdar nista delala zgage. Zatorej pravim in rečem: Petsto Še primaknem! Na mojo roko, in Bog daj srečo!" "Pametna beseda je to! In Bog daj srečo!" . In tlesknils sta si v roko in takoj sta bila edina. Veselje je prlkipelo do vrha, ko je vstopila še Marušica. In videti bi jo bili morali! V laseh je imela za tri prste visok žametast trak in oktog vratu najlepšo svilnato ruto. Bila je kakor oltar, kadar je ob največjih praznikih največ cvetja na rijem. Pravim vam, da nI bila nič napačna. In ko je prišla v hišo še mati Jernejka ter postavila pred nas pečene race in hleb belega kruha, se je otajala tudi meni duša, in mislil sem si: "2e Bog hoče, da jo moraš vzeti!"—Pravijo, da Bog vse prav naredi, kar naredi. Zatorej pa mislim, da tega zakona ni napravil Bog, ker res ni bil prav narejen! Pa sva se vendar vzela! In svatba je bila, kakor jih je malo v dolini, in plesali smo in pili smo, in židane volje smo bili, da je bilo kaj! Ko smo svatje stopili iz cerkve, je stala med drugimi gledalci ob vaški brvi tudi Romovševa Polonica. In prav bleda je bila, in tik nje je stal stari Romovš potrtega in skesanega obraza, in bržkone ga je pekla vest, da je s svojim jezikom napravil to svetovanje ter svojo hčer pahnil v nesrečo. Hudo mi je bilo, da sem moral pogledati proti Blegašu, da mi ni bilo treba gledati Romovševe Polonice in nje siromaštva! Ej, pa smo brezumni ljudje, kar nas je Aa svetu, in srečo odrivamo od sebe in sami silimo v nesrečo! Dobil sem torej očetov dom in mlado in močno ženo. Ne bom se pritoževal: dobra in pridna gospodinja je bila. In grabila in grabila je, kjer je mogla.—Za vsakim beličem je pogledala dvakrat, preden ga je pustila od hiše. In posle je strogo držala, da se jim ni godilo predobro in da niti za trenotek niso držali rok križema. Vsak čas jim je bila za petami in gorje kogar je staknila na lenuški stezi. Ali jih je preslišal! Tudi mene je tiščala v škripcih, da se kar nisem ganil. Ali mislite, da sem smel kdaj v pivnico? Če sem le prestopil prag pri Pro-dovčevih, je bila kakor sapa za mano in prignala me je brez upora domov, tako da sem bil skoro po poroki v zasmeh vsej vasi! Dokler je živel oče, je bilo še nekoliko bolje. Pa je kaj skoro umrl, in odslej sem bil za pravega hlapca pri hiši! Vedno sem ji delal premalo, vedno se je premalo zaslužilo, povsod preveč zapravilo, povsod se je premalo prihranilo. Bila je groza, rečem vam, velika groza! Tiste dni je vse drlo v Ameriko, kjer se je dobro služilo in odkoder se je pošiljalo mnogo denarja k nam. Kadar je kdo kaj poslal, sem moral čuti: 'Ta je zopet poslal toliko in toliko." In popisavala mi je, kako lahko bi odrinil tudi jaz čez morje ter služil lepega denarja, če bi ne bil tako len, da sedaj postopam brez dela. Vse se bo zajedlo, in na stare dni nam bo stradati in beračiti, ker prej vse snežno in poženemo. In čemu bi ne še* v Ameriko, ko bi ona lahko opravila in obdelala, česar je treba: "Vzel si močno ženo, ki se ne boji nikakega dela!" To mi je povedala stokrat in stokrat, in končno mi je bilo vsega preveč, in vdal sem se in odšel v tuji svet, samo da sem imel mir. Tako lepo je sijalo solnce in tako Čisto modrd je bilo nebo, ko sem spomladanskega dne odhajal iz vasi. Pa sem le odšel, samo da sem imel mir! Ej, gospod Bog je moral tisti dan imeti usmiljenje z mano, tako sem bil siroten in zapuščen! Tik ceste zunaj vasi—saj veste, da sem moral hoditi peš—ondi je Polonica nekaj delala v zelenem grmičevju. "Miha," je zaklicala, "ali moraš res v Ameriko? In doma imate toliko kruha, da vam ga preostaja. O, joj!" "Res grem," sem ji odgovoril, in glas se mi je zastajal v grlu, "res grem, samo da imam mir pred ženo!" "Ko bi bil mene vzel, bi bil lahko ostal doma!" "Sedaj se ne da pomagati!"*. » . In odrinil sem dalje naravnost po stezi, ki drži do Amerike! Tam sem ostal dve leti in pol, prijatelji, dve leti in pol! A doma sem imel plačano zemljo in dvajset glav lepe živine in vsega drugega v obilici! Pa sem se pehal v tujih zemljah in delal kakor zamorec, da nisem imel od življenja ničesar, prav ničesar! Zaslužil sem res, pa sem tudi od meseca do meseca dobival, pisma, naj pošljem kaj denarja. In pošiljal sem, da se ga je končno nabral lep kup. Ko sem si mislil, ds mora biti tudi ženi že zadosti, sem pobral svoj zveženj in pobral kopita ter se potegnil Čez sivo morje. Dve leti in pol sta minili, ko aem jesenskega večera zopet stal pred Brentačevo hišo ter sopel vase tisto voljno sapo, ki piha okrog naših hribov. ;0ft]Je prihodnjič.) Govor maršala Tita v Zagrebu 1 Dne 31. okt. se je v Zagrebu vršil veličasten predvolilni shod za ustavodajno skupščino. Tega shoda se je udeležilo čez 200,000 Zagrebčanov in drugih Hrvatov, ki so prišli od blizu in daleč. Prišli so v okinčsni Zagreb, da slišijo maršala Tita, ki je imel pred veliko množico naslednji govor: • Tovariši in tovarišice, bratje in sestre! Dovolite mi, da vas najprisrč- neje pozdravim m se vam za hvalim za tako ogromno udelei bo kljub alabemu vremenu. Sem sem prišel zato. da vam povem nekaj besed, ki ao vam že znane in katere vedno poudarjamo, ker jih moramo dobro vedeti v teh zgodovinskih dneh. v katerih gradimo novo m srečnejšo bodočnost—našo novu državno skupnost FLRJ. (Živela nova Jugoslavija.) Tudi prej v stari Jugoslaviji so sklicevali pred volitvam; z bo rovanja. Tudi v stan Jugoala viji ao hodili poslanci, mmistri in drugi na zborovanja pred volitvami. da bi st pridobili zaupanje. odnoano glasove, na podlagi katerih so se lahko znova po vzpeli na pleča ljudstva in mu vladali. O^rumna razlika je med prejšnjimi govorancami in nameni ki so jih ka/ali takrat ljudje, ko ao prihajali k vam in govorili ter današnjimi zborova nji in današnjimi našimi beseda mi, s katenmi ae obtačamo do vas Takrat ao prihajali k vam zato, da ao vam obljubljali raz* ne stvari, pil čemer ao se poslu Jevali raznih šal na zborovanjih In konferencah in hoteli povzro f»t i smeh med ljudstvom. Ko ho dobili glasove, ao odšli v perUmenl In vse Je zopet oata l'» pri starem, nič ae m spremnii Ut. r»»/ rholjftalo, nasprotno, vsak Mi danes ne prihajamo k vam zato, da bi vam nekaj obljubljali, in tudi ne zato, da bi vam rekli, da vam lahko nekaj damo. Ne prihajamo k vam zaradi tega, pač pa zaradi tega, da poudarimo in vas obvestimo, da nas čakajo nove težave ter da imamo še ogromne in težke naloge, ki jih moramo izvršiti, če hočemo doseči, za čemer težimo. (Dolgotrajno odobravanje.) K vam ne prihajamo zaradi obljub, ker smo prepričani, da lahko to, kar bi vam obljubili, skupno z nami izvršite. Te današnje volitve v Hrvatski, kakor tudi v vseh oetalih naših ljudskih republikah imajo ogromen pomen za življenje vsake republike posebej, prav tako pa tudi za našo državo kot celoto—za našo novo FLRJ. (Živela nova Jugoslavija!) Vi veste, tovariši in tovarišice, da smo imeli volitve v Ljud sko skupščino FLRJ, odnoano v Zvezni svet in Svet narodov. Te volitve ao tmele ogromen zgodovinski pomen za našo deželo, ker je volilo ljudstvo prvič po vojni svobodno svoje predstavnike— ljudi, ki morajo izdelati novo u-stavo kot pravni temelj naše nove ljudske skupnosti, ki se ime nuje FLRJ. V Svetu narodov so imele vae naše federalne enote enako itevilo predstavnikov, v Zveznem svetu pa so aodelo vali predstavniki vseh naših na da* >• ImIo slabše. (Dolgotrajno j rodov, vai skupno pa ao izdelali »4*4* a* a* J* | našo novo ustavo, pri katere sprejetju ste sodelovali tudi vi in ljudstvo vse naše dežele in sicer takrat, ko je bila predmet razprave, da bi na< ta način popravili, kar ni bilo najboljše, in bi dobili, kar moramo dobiti. Ustava, ki sta jo sprejela Zvezni svet in Svet narodov, je ogromna zgodovinska pridobitev naših narodov, na katero smemo biti ponosni pred vsem svetom. Po ustavi Sovjetske zveze je n*> ša ustava najipodernejša In najboljša. (Odobravanje.) Naša u-stava jamči vsaki naši ljudski republiki polno suverenost. Naša ustava jamči vsakemu državljanu pravice, ki so mu dane. Naša ustava daje ogromne možnosti za zgraditev naše velike skupnosti — nove Jugoslavije. (Vzkli kanje novi Jugoslaviji.) Medtem ko pomeni ta ustava močan temelj, na kateremu stoji zgradba naše nove države, je u-stava, ki jo boste sprejeli vi, od-nosno vaša skupščina, kakor tudi skupščina vseh ostalih ljudskih republik, vaše lastno notranje življenje in vaše notranje zgradbe v tej naši splošni državni zgradbi. Uatave ljudski republik. ki bodo sprejete v okviru ustave FLRJ, bodo omogočile vsakemu narodu, da uredi svoje življenje po lastni zamisli in lastnih potrebah tako, kakor mu najbolj prija. Tovariši m tovarišice? V naši uatavi je največje važnosti to, da je rešila nacionalno vprašanje in postavila temelje novi dr žavi, ki je postala prav zaradi pravilne rešitve nacionalnega vprašanja tako trdna, tako enot na In tako monolitna, da ji da nes zavidajo mogi drugi narodi (Vzkliki "Živela Jugoslavija!* Živelo bratstvo in eootnoet') Tovariši in tovarišice? V čem se razlikuje današnja družben* "No contract no work ..." Je geslo ameriških organiziranih maj-narjev. Poročila is premogovnih revirjev govore, da ao majnarjl IsrablU aedanjo stavko za nJim najpriljubljenejši sport — Jago. Baje so šli vsi na J ago. Na lov se pripravlja tudi John A. Siutfc (od kod. poročilo ne pove), ki koplje premog že 37 let. Opazuje ga njegdv vnuk. ko snaši puško. ureditev v novi Jugoslaviji od ureditve v stari Jugoslaviji in od družbenih ureditev v mnogih drugih deželah? Razlikuje se po tem, da smo rešili nacionalno vprašanje. V stari Jugoslaviji nacionalno vprašanje ni bilo rešeno, poleg tega pa je bilo nacionalno zatiranje in neenakopravnost. Narodi se niso mogli razvijati in gojiti svoje nacionalne kulture, ker nacionalne pravice niso bile enake. V naši novi Jugoslaviji imajo vsi narodi Hrvati in Slovenci, Makedonci in Črnogorci, kakor tudi nacionalne manjšine svoje polne pravice in vse pogoje, ki so potrebni za razvoj kakega naroda, za razvoj njihove kulture in za popoln gospodarski razvoj. V stari Jugoslaviji, kako? vsi dobro veste, tega ni bilo. Tovariši in tovarišice! V naši novi družbeni ureditvi je rešeno tako tudi ekonomsko vprašanje. Danes v novi Jugoslaviji je vse bogastvo, ki leži v zemlji in nad njo, last ljudstva. Ni daleč čas, ko bo to tudi v celoti uresničeno. V današnji Jugoslaviji služijo tovarne, ogromna podjetja, vod ne in kopne poti, kakor tudi vse ostale skupnosti in je v rokah ljudstva in ljudske države, od-nosno onih, ki lahko uporabijo to v celoti v korist ljudstva, ne pa, da se koristijo z ljudsko i-movino posamezniki, ki kopičijo kapital v svojih žepih ali pa ga, če gre za tujce, nosijo v tujino. (Vzkliki in dolgotrajno odobravanje.) Tovariši in tovarišice, bratje tn sestre! V novi Jugoslaviji je rešeno tudi delavsko vprašanje. V stari Jugoslaviji kar ponovno poudarjam, delavci niso imeli nikakih pravic. Prvi poizkus delavcev, da bi dobili svoje pravice, je rodil tako imenovano "obznano", ki je povzročila, da je bil postavljen delavski razred izven zakona in da je ostal popolnoma brez pravic. Delavci so imeli samo pravico delati tako . i i i = dolgo, dokler je hotel kapitalist, za katerega so delali, ali pa oni državni organ, ki je upravljal kako podjetje. Čim delavec ni bil' več potreben, so ga vrgli na ulico. V stari Jugoslaviji delavec tudi ni imel plačanega dopusta, kakor ga ima v novi Jugoslaviji. V stari Jugoslaviji delavec ni vedel, kaj bo z njim, ko ga bodo pregnali z dela, od-nosno bolje rečeno, vedel je, da ga čakata težka bodočnost in težka starost. Na kratko rečeno, delavec je bil v stari Jugoslaviji predmet najbolj brezobzirnega izkoriščanja in izrablja nja, v novi Jugoslaviji pa je pridobil delavec vse pravice. Te njegove pravice ščitijo v celoti naši zakoni. Danes ima delavec vse pogoje za popoln razvoj in je samo vprašanje ekonomskega razvoja vsega našega gospodarstva, da'se ti pogoji še zbolj-šajo obenem s standardom delavskega življenja. V novi Jugoslaviji ima torej delavski razred sijajno bodočnost. V novi Jugoslaviji so za delavce ustvarjeni vsi pogoji, za katere so se nekoč potegovali in za katere so prelivali kri ali pa umirali v ječi. Tovariši in tovarišice! Tudi kmetje imajo v noyi Jugoslaviji vse pogoje za popoln razvoj, medtem ko so izkoriščali kmete v stari Jugoslaviji posamezni špekulanti in brezvestni politični špekulanti, so danes kmetje v novi Jugoslaviji subjekt pravic in skupno z delavci najmočnejši steber naše FLRJ. Kmetje še , danes sicer v Jugoslaviji ne morejo videti v celoti vseh onih pogojev, ki so dani, toda ni daleč dan, ko bodo tudi to v celoti občutili. Že večkrat sem govoril, da je izšla naša debela iz te vojne hudo opuštošena, da nam primanjkuje mnogo stvari, ki so . človeku potrebne za življenje in da nosita danes še vedno glavno breme kmet in delavcev. To je bilo potrebno v začetku, čim pa je bila v državi ustvarjena možnost, da se to PONDEUEK, 9 Dr.rr-ipn ■ breme olajša, smo ga kmetom pričeli olajševati. Prišel bo čas, ko bodo mogli kmetje z zadovoljstvom ugotoviti, da imajo v novi Jugoslaviji res vse to, kar je potrebno za njihov vsestranski razvoj. ^ (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi RADA BI IZVEDELA za naslov rojaka Ignaca Voje, doma iz vasi Gaberska Gora, pošta Sv. Križ pri Litiji v Jugoslaviji. Dobila sem pismo od njegovega brata, v katerem pove, da brat ni pisal že nad 10 let nič in da se je nahajal takrat nekje v Argentini, v Južni Ameriki. Za njega bi rad izvedel njegov brat Alojz Voje, Tihaboj, pošta Sv. Križ pri Litiji, in ga prosi, naj se mu priglasi in mu piše, ako je še živ, ali pa naj piše meni njegovi teti, na moj naslov: Mrs. Johana Sladich, R.3, Greenwood, Wis. —(Adv.) patchers For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of over-time) Good Working Conditions sm0t0r0la! GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. te888e8S8S88S8SMS8Sga88j R^nijnali ogi typistT^J^j (Branch Office a hrge 40 Hours 6 Day. Week 2ist and racine Mr. H. Utberg HAYMAI TOP WAGES For girl or woman for i and cleaning l or 2 days a Phone NEWCASTLE 3411 Janitres ses See SUPERINTENDENT _ So. Dearborn JANITOR and JANITRESSES See SUPERINTENDENT 8 So. Dearborn M-E-N TOP WAGES FOR WOODWORKING MA HANDS CABINET MAKERS Steady work - Planly of or JAY Furniture Specially 2541 W. Cermak Rd. - 3rd CRAWFORD 4070 DOCK MEN UNION WAGES $1.05 per Hour . 48 Hour STEADY WORK Hospitalization and Group Ins APPLY IMMEDIATELY Scherer Freight V 1833 S. Canal St. Starting Shifts: 1 AM - 5 AM - 2 PM and£ ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILN "PROLETAREC" —Socialistično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem Jeziku. Stane $3 sa celo. $1.75 sa pol. $1 sa četrt leta. naroČite si ga i Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL $301 South Lawndale Avenue Telefon kompanija ima takih prilik hišnice (JANITRESSES) Tako) od uitlki plait 72 He uro. po treh masacih 77 ^c sa Ut po testih maaadh po H H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V V DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči Oglasila sa pri illinois b telephone company v uposlovalnem uradu u v pritličju 309 W. WASHINGTON naročite si dnevnik proso Po Sklopu 11 rodne konvencije ae lahko narod na lisi Prom* prliteje eden. dva. tri. fttlri ali pet članov is ene druiina k aal aarat nlaL List Proeveta stane sa vse eaako. sa člane ali načlana M.00 eno letno naročnino. Kar pa Hani ie plačajo pri aaesmanhi U* ■ tednik, so Jim to prliteje k naročnini. Torej aedaj ni nroka. t*L da Jo list predrag sa člane SIfPJ. List Prosveta J« vaia lasiaiaa is gotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čila! lisi »sak dan. Pojaanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čUn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam rtd W tednik, bode moral tisti član is dotlčne druline. ki Je tako skupw naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnitvu In obenem doplačati dotično' vsoto listu Proaveta Ako trg* t* stori, tedaj mora upravniitvo znifati datum za to vsoto r.srow««- Cena Ustu Proaveta jet Za Zdrui. driave In Kanade $$.00 Za Chicago in okolico js r jj 1 tednik In _4J0 1 tednik in------ t tednika In _3 $0 t tednika la — — 3 tednike ln__ 2.40 3 tednike In------J^ 4 tednike fat____1 JO 4 tednika In------- J j! $ tednikov In____nič $ tednikov in---- Za Evropo |e-----------*%M Izpolnite spodnji kupon. priloMte potrebno vsoto Money Order v platnu In si naročite Prosveto. Ust. ki i* vata PROSVETA. SRP J. 2$S? So. Lawndale Ave. Chicago 23. I1L Prilofteno potiljam naročnino sa Ual Prosvato vsoto I L Imt ČL dmčtva H - Naslov Ustavilo lednih In ga pripitile k moji naročnini članov naeje drvUaai ČL droim ČL šrvitrt U CLdndtrnU- drkeva---- od sladak