Št. 12 (783) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, i 25. marca 1965 DOLENJSKI LIST Občani: vsi na volitve! Pred nami so volitve. Razgibano obdobje priprav na letošnje skupščinske volitve, ki se je začelo lani septembra, se približuje svojemu vrhu. Z volitvami bomo izmenjali polovico dosedanjih odbornikov občinskih skupščin in izvolili nove ljudske poslance, katerim bo tokrat potekel dvoletni poslanski mandat. Volitve postajajo normalni delovni postopek in zato zanje niso potrebne nobene posebne manifestacije. Gre za našo državljansko dolžnost: soodločati hočemo in moramo v občini, v republiški in v zvezni skupščini. Zdaj je naša dolžnost, da dokončno izberemo iz vrst kandidatov nove odbornike ter poslance republiške in zvezne skupščine. Kdaj bodo prve in. druge neposredne vol?!ve? V PETEK, 26. MARCA bodo neposredne volitve v delovnih organizacijah za odbornike občinskega zbora delovnih skupnosti; V NEDELJO, 28. MARCA pa bomo v vseh volilnih enotah v mestih in vaseh volili nove odbornike občinskega zbora. S tem bomo izpolnili polovico naše državljanske volilne dolžnosti, 18. aprila pa bomo vsi še enkrat stopili na volišča in takrat izvolili dokončno poslance za republiški in za zvezni zbor. Občani - pokažimo v petek in v nedeljo našo zavest in politično zrelost pri odločanju o najvažnejših družbenih vprašanjih, ki jih bodo po naših željah in naročilih uresničevali odborniki obeh zborov naših občinskih skupščin. TUDI TOKRAT: VS! NA VOUŠČE, VSE SILE ZA SOCIALIZEM! JUTRI PRAZNUJE OBČINA RIBNICA Ne bomo pisali v superlativih, o številnih »naj-«, o dosežkih, vrednih nekaj več besed. Ni superlativov, čeprav ne moremo zanikati precejšnjih uspehov, odločnih korakov, s katerimi stopa ribniška občina po poti napredka. Pokazali bomo samo realno sliko dejanskega stanja, ki ga odraža osnutek družbenega plana občine za letošnje leto, nanizali nekaj podatkov, ki odločnost stopinj v boljše čase nazorno ilustrirajo. Morda bo za nizanje številk in podatkov to najprimernejši čas; dan, ko proslavljajo občani ribniške občine svoj praznik. Družbeni bruto proizvod se bo letos povečal za 14 odstotkov, to je na preko 8 milijard dinarjev, družbeni proizvod bo letos znašal skoro 4 milijarde, narodni dohodek pa 3,796 milijarde. Za 11 odstotkov se bo povečal tudi narodni dohodek na prebivalca. Medtem ko je lani še znašal nekaj nad 287.000 din, se bo letos dvignil na 319.000 dinarjev. Vsa investicijska sredstva gospodarskih organizacij (okrog 360 milijonov) bodo porabljena v glavnem za izpopolnjevanje in modernizacijo proizvodnje ter dokončanje začetnih investicij. Predvidene so tudi večje negospodarske investicije. Na prvem mestu naj omenimo gradnjo šole v Ribnici in notranjo ureditev šole v Sodra-žici, za kar bo zbranih okrog 60 milijonov lastnih sredstev in 90 milijonov iz republiških kreditov. Razen tega bodo nadaljevali z gradnjo gozdarskega doma, dveh stolpičev v Ribnici, poslovno stanovanjskih hiš v Sodražici in Loškem potoku ter morda začeli z gradnjo kopališča v Ribnici. število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva OD 25. III. DO 4. IV. j Nekako od 29. marca do \ 3. aprila lepo vreme. V ostalem nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Okrog 27. marca in 5. aprila sneg skoraj do nižin. Dr. V. M. se bo povečalo za 5 odstotkov—od 1685 na 1.775- 45 odstotkov zaposlenih so ženske. Se naprej se bo dvigala produktivnost in s tem ekonomičnost poslovanja, ob tem pa se bodo povečali nominalni osebni dohodki za 20 do 22, realni OD pa približno za 14 odstotkov na zaposlenega. Kombinat INLES bo letos povečal proizvodnjo za 17,9 odstotka in tako presegel štiri milijarde. Narodni dohodek v Inlesu se je od leta 1963-64 povečal od 884.000 na 1,139.300 dinarjev. Za 25 odstotkov bodo tudi povečali izvoz. — Poleg lesne industrije ima največje perspektive kovinska industrija. Kovinsko podjetje povečuje letos proizvodnjo za 32 odstotkov, to je na pol milijarde. Zelo dobre kooperantske odnose imajo s podjetji SKD? iz Ljubljane in Vozili iz Gorice. Poleg domačih podjetij se Danes: posvet gostincev v Kočevju Danes ob 10. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine v Kočevju posvet z zasebnimi gostinci iz občine, ki jih je 29. Z njimi se bodo razen zastopnikov oddelka za gospo, darstvo občinske skupščine pogovarjali tudi inšpektorji in predstavniki turističnih društev o pripravah za letošnjo turistično sezono. Gostince bodo med drugim seznani, li še z novim zakonom o gostinstvu, z nekaterimi drugimi predpisi, pomembnimi za to stroko, kakor tudi s pogoji za najemanje turističnih .kreditov. v občinskem gospodarstvu vedno bolj uveljavljajo tudi obrati, katerih matična podjetja so v drugih občinah. Žičnica iz Ljubljane predvideva 44-odstotno povečanje proizvodnje, Torbica v Sodražici za 37 odstotkov, proizvodnja v obratu Sukna v Jurjevici pa bo letos predvidoma znašala nad 560 milijonov dinarjev, kar je za 27 odstotkov več kot lani. Osnutek družbenega plana podrobno razčlenja letošnja prizadevanja še v ostalih vejah gospodarstva, prav tako v družbenih službah, kulturi, telesni vzgoji, turizmu itd. O vsem tem pa bomo objavili krajše beležke še kdaj drugič. V petek, 26. marca, bodo v LJubljani že šestnajstič podelili Levstikove nagrade za najboljša dela s področja mladinske književnosti. To bo pomemben kulturni praznik in lop prispevek k praznovanju 20-letnice osvoboditve. Uvod v praznovanje bo dvo-dnovni simpozij o mladinski književnosti, na katerem bodo sodelovali evropski strokovnjaki in poznavalci ter ustvarjalci iz Jugoslavije. Simpozij se bo začel po otvoritvi razs-tave knjig in ilustracij v Moderni galeriji dan.es in se bo nadaljeval jutri. Nagrade bodo podelili zvečer, nakar bo sprejem v za'i»žbi Mladinske knjige. V soboto je V. kongres Zveze komunistov Slovenije končal delo. Izvolil je nov CK ZKS, kontrolno in revizijsko komisijo, na prvi seji novega CK pa so izvolili za političnega sekretarja Miho Marinka; za sekretarja za organizacijsko politični sektor je bil izvoljen Albert Jakopič, za sekretarja za ideološki sektor Stane Kavčič in za sekretarja za družbeno ekonomski sektor Viktor Avbelj Komunisti - idejni usmerjevalci graditve socialistične družbe Delavke vrtnarije na Čatežu pridno pobirajo in čistijo por. Prodali ga bodo t Zagrebu, kjer ga ce-"Ujo kot pravo poslastico V. kongres ZKS, ki je bil od 17. do 20. marca v Ljubljani, je vseskozi odseval novo kvaliteto Zveze komunistov, njene vsebine in metod dela. Kongres je s postopki pri snovanju kongresnih dokumentov in pri volitvah novega najvišjega vodstva manifestiral višjo stopnjo demokratičnosti Posebnost je bila še ta, da so na kongresu prevladovali delegati, ki so bili prvič na takem najvišjem zboru komunistov. Pretežno so bili iz neposredne proizvodnje in z delovnih mest, kjer se neposredno srečujejo s problematiko vsakodnevne, konkretne graditve socialistične družbe. To se je odražalo tudi v razpravi delegatov, ki je bila pretežno ustvarjamokritična. Nič ni bilo samozadovoljstva in olepševanja. Morda je bila razprava na kongresu — kot je dejal Miha Marinko v zaključni besedi — celo preveč kritična in je zategadelj večkrat spregledavala velikanske uspehe, dosežene v razdobju med dvema kongresoma. je bila pravcata študija, iz katere bomo še dolgo črpali marsikatero misel in napotek za akcijo. Referat je v marsičem prispeval k temu, da bo predstavljal V. kongres ZKS še dolgo bogato zakladnice socialistične misli. Miha Marinko je uvodoma govoril o pomenu VIII. kongresa ZKJ. Dejal Je, da veljajo njegove ugotovitve - celo ti tudi za razmere v Sloveniji. VIII. kongres ZKJ ima Kongres je delal najprej v plenumu. Delegati so poslu šali referat sekretarja CK ZKS Mihe Marinka in številne razprave delegatov. Poročila na kongresu niso brali, ker so ga prejeli delegati že nekaj dni pred začetkom kongresa in so ga torej imeli možnost dobro proučiti ter se pripraviti na razpravo o njem. Razen poročila so prejeli delegati tudi nekaj študij in analiz najvažnejših problemov z vseh osnovnih področij družbene delitve dela. Delati tako, da bomo vredni zaupanja delovnih ljudi Delegati in gostje so pozorno sledili izvajanjem sekretarja Mihe Marinka. Njegov referat o osnovnih nalogah Zveze komunistov Slovenije velikanski pomen za naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj, za uveljavljanje samoupravnega sistema, za subjektivne socialistične sile in seveda tudi za mednarodno delavsko gibanje. To pa seveda ne pomeni, da bo duha kongresa v vsakodnevni praksi lahko in enostavno uresničiti. Zato moramo biti sposobni premagovati ovire, ki se še zmeraj postavljajo na pot hitrejšemu napredku. Govoreč o nekaterih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja, je tovariš sekretar poudarii, da si bodo morali komunisti kar najbolj prizadevati odločno in dosledneje izpopolnjevati in uveljavljati gospodarski sistem. To izpopolnjevanje pa ne sme težiti samo za večjimi gospodarskimi rezultati, ampak obenem tudi za razvijanjem samoupravljanja in komunalnega (Nadaljevanje na 5. str.) Mimo samoupravljanja ne more nihče več! Ob nezdravih pojavih na tehnični srednji šoli v Krškem Samoupravljanje je postalo v naši družbeni ureditvi tako pomembna sestavna prvina, da si brez nje ni več mogoče zamisliti normalnega življenja in razvoja v prav nobeni organizaciji. Vsak poskus dela mimo samoupravnih načel je že vnaprej obsojen na neuspeh, katerega bo doživel prej ali slej. Kljub temu bi bilo napak misliti, da je s tem, ko uvajamo samoupravljanje, nepotrebna dosedanja oblika vodstev v delovnih organizacijah. Vodstva morajo obstajati še naprej, le njihova vloga se izpreminja: niso več organ, ki je edini pristojen za sprejemanje odločitev, pač pa s pomočjo strokovnih služb predlagajo samoupravnim organom v kolektivno odločitev razne rešitve. Hkrati s tem sprejemata vodja in vodstvo delovne organizacije še eno funkcijo: skrbita za usklađene odnose med posamezniki, med enotami in med službami v delovni organizaciji, da bi le-ta čim uspešneje opravljala svoje poslanstvo. V Krškem so po sklepu sveta za občo upravo in notranje zadeve pri občinski skupščini konec februarja letos ustanovili komisijo, ki je presojala o zahtevi po razrešitvi direktorja tehnične srednje šole v Krškem. Komisija ni imela lahkega dela in ne prijetne dolžnosti: razsojati je morala o napakah direktorja, ki je sicer dober strokovnjak, a kot vodilni uslužbenec ni spoštoval načel samoupravljanja ni ni znal uravnovesiti odnosov na šoli ter je zato povzročil precejšnjo škodo šolskemu kolektivu in družbi. Komisija je ugotovila vrsto prestopkov, s katerimi je dosedanji direktor šole kršil splošne in samoupravne predpise. V svojih odločitvah se je skliceval na samoupravne akte, ki jih sploh ni bilo, izdajal in podpisoval je odločbe o vrednosti delovnih ur v delavnicah šole in se pri tem skliceval na pravilnik o delitvi dohodka, katerega ni bi- lo, vodil je delo in investicije na šoli brez programa in brez finančnega plana, o katerem bi morali, preden bi bil sprejet, razpravljati samoupravni organi šole. Odtujeval in nabavljal je osnovna sredstva šole mimo vednosti samoupravnih organov Codtu-jil je dve stiskalnici za plastične mase, kupil rezkalni stroj, ki ga šola ne more uporabljati, posodil je zasebniku stiskalnico za izdelavo bakelitnih delov) ter prekinil delovno razmerje s štipendistom, preden je temu potekla delovna obveznost in ne da bi zahteval, naj vrne dolžni del štipendije. Razen tega ni spoštoval zakonitih predpisov o službenih potovanjih in dopustih. Člani delovne skupnosti na šoli so bili pomanjkljivo obveščeni o vsem, kar bi morali vedeti, notranji odnosi pa so bili zaradi takšnega stanja na šoli napeti. Ker so negativne pojave na šoli čutili tudi dijaki, je obstajal strah, da šola ob takšnih odnosih ne bo mogla opravljati svojega poslanstva. Komisija je zategadelj predlagala razrešitev direktorja, svet šole pa je v minulem tednu ta predlog soglasno sprejel. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Dogaja se tisto, kar dobronamerni opazovalec pred volitvami ameriškega predsednika ne bi verjel. Najbolj reakcionaren, najbolj voj-nohujskaški Goldwater je zahteval, naj razširijo vojno v Vietnamu na sever, Demokratično republiko Vietnam je treba izbrisati iz zemljevida, je govoril, za Johnsona pa so rekli, da je za mir, za pogajanja, za sodelovanje in mirno urejanje sporov na svetu. In potlej so odločitev Američanov za Johnosona z večino, kakršno je dobil menda le en sam ameriški predsednik, razlagali kot odločitev Američanov za mir in sodelovanje, skratka proti vsemu tistemu, kar je obetal Gold-vvater, ker si pač navaden človek ne želi mednarodnih zapletov, še manj pa vojne, želi si mirno življenje, dober zaslužek in varnost. Zdaj je tudi v Ameriki slišati čedalje več glasov, da so bili Američani pravzaprav ogoljufani, da tudi Johnson ne prinaša miru, ampak se giblje na robu vojne. Vietnam je zasul z bombami — tako južnega kot severnega, zapisano je poginu vse, kar je živega, ker noče pojmovati svobode po ameriško. Dobri striček Sam pa prinaša bombe svobode, da bi odrešil svet v imenu svobode. S to svobodo pa ima celo sam težave. Za črnce na jugu ZDA ni svobode, ne takšne, ne drugačne. Smejo le opravljati najtežja dela, smejo živeti v bedi, smejo ostati nepismeni, smejo ... Toda rekli so NE, dovolj je tega, tudi mi smo rojeni za svobodo. Zbrali so se v »pohod svobode« pod vodstvom nobelovca Martina Luthra Kinga in jih okrog 4.000 koraka proti palači alabamske-ga guvernerja VVallacea v Montgo-meryju. Korakajo iz Selme, kjer so bili veliki rasni nemiri. Pohod so dvakrat preprečili. Prvič so ga preprečili s konjenico, lesenimi kiji in sobdlnim plinom ter razganjali demonstrante, nato s sod- V imenu svobode no prepovedjo, dokler ni zvezni sodnik pohod vendarle dovolil pod pritiskom demokratične javnosti. Dva človeka sta morala dati življenje, na desetine je bilo ranjenih, na stotine so jih lokalne oblasti zaprle. Toda pohod so morali zaščititi z 2000 člani nacionalne garde, ki so jih poklicali pod zvezno zastavo, vrh tega je še tisoč vojaških policajev pa tisoč regularnih vojakov in 200 federalnih šerifov in agentov. Le čemu tolikšna vojska, če pa je v ZDA tolikšna svoboda, da jo lahko kar izvažajo? To je vprašanje, ki se samo po sebi postavlja in ki meče kaj čudno luč na-to toliko opevano svobodo. Celo sam ameriški predsednik Johnson je moral izjaviti: »Oči Amerike so uprte v Ala-bamo, oči sveta so uprte v Ameriko«. Če začne človek o vsem tem razmišljati, pa vidi ameriške prste v Vietnamu pa intervencijo v Kongu pa nenehne zaplete okrog Kube pa razmere v Latinski Ameriki in na- posled še črnske nerede v samih ZDA, se mu nehote zastavi vprašanje, le zakaj so se zaprla vrata Organizacije združenih narodov, le zakaj tako trmoglavo vztrajanje ZDA na tistem preklicanem 19. členu ustanovne listine, ki pravi, da izgubi glasovalno pravico tisti, ki ne poravna svojih finančnih obveznosti do OZN. Pa se mu odgovor ponudi kar sam po sebi. Organizacija združenih narodov je že davno tega prenehala biti glasovalni stroj. V njej so dobile odločimo besedo novo osvobojene dežele, ki so vrgle s sebe jarem kolonialnega suženjstva. Te so še kako občutljive za zatiranje, naj bo kjer koli na svetu. Seveda potlej ni prijetno poslušati levite s tribune svetovne organizacije. So se mar zato vrata zaprla? Napad ameriških letal na Demokratično republiko Vietnam se je razvil šele potem, ko so bila vrata OZN že zapahnjena. Zares čudne so te zveze dogodkov. Toda človek je kljub vsemu dobesedno stopil v vesolje. Sovjetska kozmonavta Beljajev in Leonov sta bila pretekli teden v središču pozornosti vse svetovne javnosti. Leonov je kot prvi človek odprl vrata vesoljske ladje in se spustil v vse-mirsko prostranstvo. Odprta so vrata do planetov, človek si je še bolj približal vesolje. Ob tem uspehu pa lahko povsem pritrdimo profesorju zagrebškega vseučelišča akademiku Ivanu Supeku, ki je dejal: »Mar bo laže odleteti na Mars in na Luno, se prilagoditi umetnemu dihanju in obljuditi vesoljsko puščavo, kot pa tu, v tej tisočletni kulturi zasaditi oljko miru?« Da bi premagali Savo Predzadnjo sredo je bilo v Brežicah posvetovanje predstavnikov brežiške in krške občane ter zastopnikov tovar-ne celuloze DjUro Salaj zaradi rešitve poplavnega področja na levem bregu Save. Strokovnjaki so ugotovLi, da je glavni vzrok poplav neurejena regulacija vode in nasipov v Savinjska dolini. Voda lahko ubere svojo pot, in dobi večjo hitrost, prestopi pa bregove tam, kjer preide iz globoke in ozke struge v ravninsko področje. Najiveč škode naredi poplava na sadnih plantažah krške zadruge, še prej pa ogoža strojne naprave in črpaTJke v tovarni celu- loze. V brežiška občini .preplavi voda topol ove nasade tam, kjer zemlja še ni zrigo-lana. Posebno nevarnost povzroča podivjana voda vasem Rjgonce, Loče, Mostec in Mi-halovec. Pogosto preti nevarnost tudi Ca teškim Toplicam, čeravno jih varuje savski desni nasip. Inž. Lojze Kerčn iz Ljubljane je na posvetovanju pojasnil, kako je s tehnične plati s črpališči mogoče rešita ta problem. Vodna skupnost ima tudi že v sedemletnem načrtu ureditev oairoma izgradnjo nasipa ob Sotli ter Savi. Ves projekt bi biLo mogoče izvesti postopoma. Ob tem se pojavlja še več problemov, kot je ureditev kanalizacije v Brežicah, premestitev vodovodnega zajetja itd. Vsi, ki so bili na posvetovanju, so bali enotni v misli, da je treba ta problem rešiti, ■vendar zaenkrat še niso govorili o višini investicij. Pokazali pa so mnogo dobre volje in razumevanja, zato upamo, da uspeh pri uresničitvi načrtov ne bo izostal. Neprevidnost v Jurki vasi 23. februarja je v Jurki vasi zgorel senik kmetijske zadruge. Kaže, da je ogenj izbruhnil zaradi neprevidnosti delavcev, ki so kadili med uskladiščcnjem sena. Gmotna škoda je velika dn so jo ocenili na 2,500.000 dinarjev. V Ždinji vasi zgorela zidanica 19. februarja so je vžgala v Zdi-nfi vasi zadružna zidanica, t kateri je stanovala Zupančičeva dru- žina. Ogenj sta. v odsotnosti staršev zanetila otroka, ki sta prinesla žerjavico k slamnati strehi m zakurila, škode je za okoli 700.000 dinarjev. Matični mrati Straža Januarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrla jc Marija Irt, upokojenka z Drganjih sel, &5 let. Matični urad Mirna peč Januarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrla sla: Genovefa Novak, užitkarica iz Golobinjeka, 76 let, in Jože Brajer, kmetovalec z Dol. Kartel jeva, 79 let. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED # V nedeljo so v Srbiji in BiH volili odbornike občinskih zborov. Udeležba na volitvah je bila dobra. V mnogih krajih so opravili svojo dolžnost že v dopoldanskih urah. Občani so pokazali velik interes za občinske volitve, saj so izbirali odbornike za skupščino, Id neposredno rešuje ob-čanove probleme. V Sloveniji bomo volili odbornike občinskih zborov delovnih skupnosti v petek. Volitve odbornikov občinskih zborov (splošnih) bodo v nedeljo, 28. marca. Takrat bodo volili tudi odbornike kmetijske podskupine občinskega zbora delovnih skupnosti. Na volitve se moramo dobro pripraviti. Kdor še ni preveril, ali je vpisan v volilni imenik, naj to nemudoma stori, saj je od tega odvisno njegovo izpolnjevanje občano-ve pravice in dolžnosti. Pravočasno je treba sporočiti vsakemu volivcu, kje (na katerem volišču) bo volil, izmed katerih kandidatov bo izbiral itd. Volilne odbore, ki so odgovorni za zakonitost postopka na voliščih in za dober potek samih volitev, je treba dobro poučiti o tem. Predvsem jih je treba pripraviti do tet,ra, da bodo znali pravilno pojasnjevati volivcem način volitev. Ponovno naj opozorimo, da bomo v petek (zbori delovnih skupnosti) in v nedeljo (občinski zbori) volili samo polovico sestava občinske skupščine. Volili bomo torej samo tisti, ki smo izvolili pred dvema letoma odbornika za dveletni mandat, če torej kdo ne bo dobil vabila, to pomeni, da tokrat ne bo volil, ker je pred dvema letoma volil odbornika s štiriletnim mandatom. Republiške in zvezne volitve — tam, kjer je poslancem potekel dveletni mandat — bodo 18. aprila. Seje občinskih skupščin, ki bodo že izpopolnjene z novoizvoljenimi odborniki in na katerih bodo izvolili republi- ške in zvezne poslance (nekatere definitivno, druge pa bo treba potrditi na neposrednih volitvah 18. aprila), bodo 4. aprila. O Na trgu se še kažejo nestabilni odnosi. Ekspanzija vseh oblik potrošnje, zlasti pa še investicijske se še nadaljuje. Da bi dosegli cilje letošnjega družbenega plana, je treba stabilizirati tržišče. K temu naj pripomorejo razni ukrepi. Predvsem je treba dosledno uveljavljati smernice družbenega plana. K stabilizaciji tržišča naj bi prispevale tudi omejitve pri dodeljevanju potrošniških kreditov. Ne smemo trošiti preko obstoje- čih možnosti. Zato je bilo treba sprejeti ukrep o omejitvi zneskov in skrajšanju roka odplačevanja potrošniških kreditov, o čemer smo poročali v eni prejšnjih številk uašega Usta. © Urednik »Dela« Aleksander Javornik je v uvodniku, posvečenem V. kongresu ZKS, med drugim zapisal, da mora biti težišče uresničevanja načel ekonomskega sistema v delovni organizaciji. Ustvarjalno življensko moč je treba iskati le v premagovanju oblik ekstenzivnega in razvijanju intenzivnega gospodarjenja v sleherni delovni organizaciji. To jc obenem najboljša pot za uveljavljanje delitve po delu in utrjevanje vloge proizvajalcev v upravljanju. © Predsednik republike Josip Broz Tito je na poti po nekaterih krajih Vojvodine in Srbije obiskal tudi Sremsko Mltrovico. Z zanimanjem si je ogledal tamkajšnjo industrijsko četrt. V pogovoru s predstavniki političnega življenja kraja je povedal marsikatero misel, kako je treba reševati probleme, s katerimi se srečujemo. V nekaterih krajih, ki jih je obiskal, je govoril tudi o kmetijstvu. Med drugim je dejal, da je kmetijska proizvodnja ponekod stagnirala in da je treba storiti vse, da bi spet pospešili njen razvoj. Ponekod se je v razgovoru z ljudmi dotaknil tudi nekaterih slabosti v našem družbenem življenju. ® Na dnevnem redu odborov zvezne skupščine so nekateri važni zakonski predlogi, med njimi tudi predloga zakonov o invalidnini in otroškem dodatku. Posebna skupina bo proučila mesto in vlogo otroškega dodatka v otroškem varstvu. Ko bo končala delo, bo o svojih ugotovitvah poročala skupščini. ® V Jugoslavijo je prispel na obisk avstrijski kancler dr. Josef Klaus. Ko je predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stam-bolić kot gostitelj ocenjeval pomen Klauso-vega obiska v Jugoslaviji, je med drugim dejal, da ta obisk odraža sedanjo stopnjo dobrih sosedskih odnosov. Dr. Josef Klaus pa je pred odhodom v Jugoslavijo izjavil novinarjem, da se veseli tega obiska. Rekel je tudi, da so se ekonomski, kulturni, obče-človeški in drugi odnosi med obema državama zgledno razvijali. O Smrt uglednega voditelja delavskega gibanja, prvega sekretarja romunske delavske partije in predsednika državnega sveta LR Romunije Deja je žalostno odjeknila tudi pri nas. Njegovega pogreba se je udeležila tudi jugoslovanska partijska in državna delegacija s podpredsednikom republike in sekretarjem CK ZKJ Aleksandrom Rankovićem. • Gheorghiu Dej umrl. Prav na dan, ko je velika narodna skupščina Romunije znova izvolila Ghe-orgha Ghcorghiuja Dcja za predsednika državnega sveta, jc šef romunske države umrl. Romunija je dosegla pod njegovim vodstvom velik napredek, zadnje čase pa je stopila na čisto samosvoja pota socialistične graditve in v mednarodni politiki ter se že močno uveljavila v svetu. Tovariš Tito je v svojem nekrologu zapisal, da je njegova smrt »huda in nenadomestljiva izguba za prijateljski romunski narod in njegovo delavsko partijo, za vse mednarodno revolucionarno delavsko gibanje, za vse nas, ki smo ga poznali kot prekaljenega revolucionarja in nekom-promisnega borca za socializem, demokratične in enakopravne mednarodne odnose in mir na svetu.« tz Ur. Klaus v Jugoslaviji. Avstrijski kancler dr. Josef Klaus je prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Spremljajo ga avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreiskv in drugi visoki avstrijski funkcionarji. Novinar »Dela« Slavko Fras Je v uvodniku ob prihodu zapisal, da so. se že trije avstrijski kanclerji odpravljali zadnja leta v Jugoslavijo in da so obisk dvakrat zaradi nepričakovanih sprememb v dunajski vladi odloii.i ta nedoločen čas. Vsekakor si od tega obiska obetamo še nadaljnje izboljšanje odnosov med obema deželama in da bodo v prihodnje odpravili še tiste motnje, ki so doslej le včasih skalile dobre sosesko odnose. • Ciprska kriza. Zadnje dni se Je spet zapletla kriza okrog Cipra. Prav te dif. je namreč potekel mandat sil OZN na Cipru in je varnostni svet razpravljal o podaljšanju. To priložnost so izkoristili za razpravo o ciprski krizi sploh, v pripravah nanjo pa je prišlo na samem otoku do zaostritve. Spet so se streljali, spet so padalo žrtve. Toda iz turške prestolnice je bilo slišati umirjen glas, naj bi se sestali grški in turški državniki ter za zeleno mizo rešili spor. V Atenah pa niso za takšno urejanje v dvoje, temveč bi se bili pripravljeni pogajati le v okviru OZN. človek bi po logiki dejal, da sta pač obe strani za pogajanja in je navsezadnje vseeno, kje so razgo-varjajo. Toda bati se je, da gre le za diplomatsko potozo. Ribiška družina Novo mesto razpisuje delovno mesto RIB0G3JCA starost največ 35 let. Stanovanje zajamčeno — ugodna plača! Nastop službe takoj! Ostale informacije dobite v pisarni Ribiške družine Novo mesto, Glavni trg 7. 2 DOLENJSKI LIST St. 12 (783) Delovna skupnost Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto želi pridobiti sodelavca za delovno mesto računov Interesenti morajo imeti dokončano srednjo ekonomsko šolo z ustrezno delovno prakso. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku, možnost nadaljnjega študija. Interesenti naj vlože prošnjo z ustreznimi dokazili na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. KOVIN ARSKI: m 6.000 ton konstmkeii j Industrijski način proizvodnje v novih prostorih - Izobraževanja ne zanemarjajo, saj bodo novi obdelovalni stroji zahtevali vešče delavce -Na tržišču primanjkuje profilnih želez in pločevine - Strojno opremo za industrijo bodo izvažali na zahodna tržišča. Lani so v KOVINARSKI v Krškem ustvarili 25a 1 milijardo 800 milijonov bruto proizvoda. Pri tem so imeli precejšen delež razni kooperanti, stroški pa so bili zavoljo tega večji, tako da je kolektiv ustvaril le za okoli 30 milijonov din skladov. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se je lani kolektiv selil v nove prostore, kar je bilo proizvodnji prej v oviro kot v spodbudo in da delo v novih pogojih ni moglo takoj gladko steči. Delovni pogoji in sanitarne OBJAVA Oddelek za medobčinske inšpekcijske služIl be občinske skupščine Novo mesto — veteri-1 narska inšpekcija opozarja lastnike perutnine 1 na področju občine Novo mesto, da je OD 23. I III. 1965 DO PREKLICA PREPOVEDAN I VSAK PROMET Z ŽIVO ALI ZAKLANO PE-I RUTNINO. Odločba o prepovedi prometa s perutnino g je bila izdana zaradi širjenja kokošje kuge. Ta I bolezen je bila vnesena s perutnino, ki so jo §§ posamezniki prenesli iz drugih krajev brez ve-1 terinarskih potrdil, sedaj se pa širi naprej, I ker lastniki perutnine ne prijavljajo obolenj I tako veterinarski službi, kar so dolžni storiti, i Dogaja se celo, da že bolne kokoši prodajajo I ali pa jih zakoljejo in podarjajo raznim znan-g cem ter sorodnikom. Vsi lastniki perutnine naj se zavedajo, da g bomo to bolezen zatrli le, če bo vsak posamez-jj nik discipliniran in pomagal veterinarski služIl bi v borbi proti tej bolezni. Proti vsem, ki ne bodo upoštevali izdane I odločbe, bo uveden upravno kazenski postopek. Veterinarska inšpekcija občine Novo mesto KDO BO PLAČAL DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK ZA JANUAR IN FEBRUAR? 0 fl !©S0 ODLOČILI razmere so v novih prostorih neprimerno boljši kot prej, veliko pa se je izpremenilo tudi v organizaciji poslovanja. V KOVINARSKI začenjajo z industrijskim načinom dela. Organizirane imajo službe: gospodarsko-računski sektor, splošni sektor, tehnični sektor, pripravo proizvodnje in razvojno-gospodarski sektor. Načrti za katerikoli izdelek gredo najprej v oddelek za pripravo proizvodnje, posamezni oddelki pa dobijo nato proizvodne naloge z obeležbo vseh pjoizvcKlnih postopkov in izdelavnega časa. V takšnih pogojih je mo goče temeljito izpeljati nagrajevanje po delu, to pa se že odraža v proizvodnji in v storilnosti dela. Z operativnimi plani proizvodnje, ki jih sestavljajo za vsak mesec, je ves kolektiv dobro seznanjen. Letošnji bruto proizvod KOVINARSKE bo za 400 milijonov večji od lanskega. Za dograditev novih proizvodnih prostorov je bilo predvidenih 700 milijonov din. Prva stopnja investicijske izgradnje se že približuje koncu. Letos bo potrebnih še 40,000.000 din za ureditev ogrevanja in ventilacije, 20 milijonov za prizidek, dalje bo treba položiti tlak v Združitev gimnazije in učiteljišča S 1. marcem sta se združila novomeška zavoda gimnazije in učiteljišče. Njun sklep, sprejet 22. februarja, je občinska skupščina potrdila na seji 26. februarja in imenovala za v. d. direktorico Palmo Kasesnik. Učiteljišče bo v združenem zavodu samostojna enota, ob koncu šolskega leta 1967/68, ko bo končal zadnji razred šolanja te vrste, pa bo odmrlo in bo ostala le nazija. dvorani za strojno obdelavo, postaviti ograjo okoli tovarne, zgraditi kolesarnico in urediti vhod. Ker so dobili za investicijo samo kratkoročne kredite in ker letos zapade 70 milijonov din prvih odplačil, se kolektiv loteva proizvodnje kar se da resno. Letos bodo predelali okoli 6.000 ton železa v konstrukcije raznih vrst. Za 1 milijardo 700 milijonov din izdelkov imajo pogodbe že sklenjene, za ostalo pa sklepajo pogodbe, ki jih bodo uresničevali tja v 1966. in v 1967. leto. Odločili so se za proizvodnjo tipskih industrijskih dvoran, pri čemer tesno sodelujejo s Slovenijaprojektom, mostnih dvigal z nosilnostjo do 200 ton in o:-—-ne za industrijo, zlasti za papirniško. V maju letos bo oddelek za strojno obdelavo montiran in pripravljen za proizvodnjo. Tudi v KOVINARSKI čutijo pomanjkanje surovin, saj je zelo težko dobiti profilna železa raznih vrst in pločevino. Kljub temu že razmišljajo o izvozu strojne opreme za industrijo na zahodna tržišča Nove zmogljivosti morajo biti zasedene, željam naročnikov je treba ustreči, hkrati s tem pa mora biti poslovanje rentabilno. Za vse našteto so potrebni dela vešči proizvajalci. V kolektivu niso pozabili na izobraževanje: več ljudi so poslali še medtem, ko je novi obrat bil v gradnji, na prakso v razne ko lektive, 18 varilcev je letos pridobilo polkvalifikacijo na posebnem tečaju, - izobraževanjem na delovnem mestu pa nadaljujejo. LAHKO BI SAVO ZAJEZIL... Franc Pogorele — Krenček iz Dolenje vasi je tipičen Ribničan in tipičen lončar. Povsod se mu pozna, da je od gline doma, da njegove roke vse življenje gne-tejo in oblikujejo mehko glino, da se je v njej rodil in da bo — kakor sam pravi — v njej tudi umrl. S konjem in polnim vozom lončene robe, za katero je bil kar naprej v strahu, da je ne bi razbil, je pre-kolovratil dobršen del Primorja, lončarsko himno »Vre, vre, vre...« pa je ponesel tudi v druge kraje. Če obiščete ljubljanski etnografski muzej, ga boste videli na veliki sliki, kako mogočno, samovšečno poganja z boso nogo od gline zamazan lončarski kolovrat ... — Koliko lončene robe sem napravil v življenju?, se nasmehne. — Veliko, če bi jo zbral skupaj, bi kaj lahko zajezil z njo Savo, kadar najbolj naraste. Pa bi verjetno še ostal kak lonec odveč... — Več o njem in o prazniku ribniške občine berite na 21. in 22. strani današnje številke. Maska pelfcna m «ritai tnal V okviru kombinata INLES Iz Ribnice predstavlja obrat .Smreka v Loškem potoku V ponedeljek je prodsednik novomeške občinske skupščine podpisal navodilo službi družbenega NESREČE __.....' 1 ->. -_____________a_____- . Fičko na strehi Na Glavnem trgu v Novem mestu se je 19. marca zvečer prevrnil fičko LJ-159-96, ki ga je vozil Bogdan Veljak. Veljak je pripeljal po Cesti komandanta Staneta, na Glavnem trgu pa je iz nepojasnjenega razloga zavil na rob desnega pločnika in se prevrnil na streho. Voznik nI bil pijan in tudi ne ranjen, škodo cenijo na 150.000 dinarjev. Vesel nI upošteval moto-ristove prednosti Na Cesti komandanta Staneta sta se prejšnji teden zaletela Martin Vesel, ki je vozil osebni avto LJ-35-20, in Jože Grablovec na motorju LJ-21-445. Vesel je pripeljal z neprednostne Ulice talcev, Grablovec pa po Cesti komandanta Staneta. Motorist se je hotel avtu umakniti, vendar ni imel časa. Pri trčenju si jo Grablovec precej ranil nogo, avtomobilistu pa ni bilo nič. Škodo so ocenili na 300 tisoč dinarjev. Lov na transistorje in denar Varnostni organi so pred kratkim raziskoval tri vlome, od tega dva na Mirni in enega v Mokronogu. Neznanec je bil na Mirni v »gosteh« dvakrat. Prvič 9. marca, ko je vdrl v pisarno Gradbenega opekarskega podjetja in odnesel manjšo vsoto denarja, drugič pa 15. marca, ko je vlomil v pošto, da bi prišel v dobro zavarovano trgovsko poslovalnico MERCATOR. Iz pošte je odnesel nad 140.000 dinarjev. Kaže, da je isti storilec vlomil 4. marca v MERCATORJE-VO poslovalnico v Mokronogu, iz katere je odnesel tri transistorje in električni brivski aparat znamke HARKOV, kar je vredno nad 1000.00 dinarjev. Vlome še raziskujejo. Zgorel kozolec dvojnik 21. marca zjutraj je v Družinski vasi zgorel kozolec dvojnik, last Ivana Gregorčiča. Kaže, da gre za nameren požig, vendar za vzroki še Poizvedujejo, škodo cenijo na 500.000 dinarjev. knjigovodstva o plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka v tej občini za januar in februar. Ker jc 13. marca (8 dni po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske) pričel veljati odlok o prispevkih In davkih občanov, že 1. januarja pa prenehal veljati odlok o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, je nastal nesporazum okrog tega, ali je treba plačati za januar in februar te prispevke in če jih je treba, kdo jih bo plačal — delovna organizacija ali zaposleni od neto plače. Za ta vmesni čas je zvezni zakon podaljšal veljavnost občinskega odloka o proračunskem prispevku do izida novega odloka in tako so delovne organizacije dolžne plačati prispevek tudi za januar in februar. Če je delovna organizacija dvignila denar za februarski osebni dohodek pred 13. marcem, je dolžna plačati prispevek še po starem odloku, sicer pa že po novem. Od denarne moči podjetja, to se pravi od plačne kvote, jc sedaj odvisno, če bodo V posameznih podjetjih plačali za ta dva meseca dopolnilni proračunski prispevek zaposleni od svojega neto dohodka ali pa bo razliko krila skupna blagajna. Novi prispevek, ki ga plačajo delovne organizacije, znaša 17,5 odstotka čistega osebnega dohodka zaposleni!). mi. Ogledal sem si delovne prostore potoške Smreke, šel skozi hrup strojev, mimo skladovnic razrezanega lesa, pripravljena za nadaljnjo obdelavo, vdihaval opojni vonj po žaganju in ostri, nadušljivi zrak v lakirnici, vsej beli od laka. Vsepovsod stoje za stroji možje in dekleta, večinoma dekleta in žene in molče opravljajo svoje delo. Saj je v tistem hrupu vsak pogovor nemogoč: — Na sliki: Marija šega gladi s steklenim papirjem že narejena polkna, predno gredo v lakirnico. Delo je enolično, ne pretežko, vendar človeka hitro izmuči. Posebno roke trpijo in rade razpokajo, je še povedala. (Foto: France Grivec) precej močnega izvoznika, saj nameravajo letos izvoziti za skoro 270.000 dolarjev končnih izdelkov in okrog 70.000 dolarjev žaganega lesa. Pred nekaj meseci so pričeli izdelovati posebna polkna po naročilu ameriških kupcev. Razen polken izvažajo še posebne barske stolčke in žagan les. Ker zahtevajo naročniki polken posebno izdelavo, tudi posebne lake, morajo le-te uvažati, saj so veliko boljši in cenejši od domačih. Prav v uvozu lakov pa se vedno kaj zaplete (pisali smo že o deviznih težavah Inlesa, ki mu banka kljub poldrugemu milijonu ustvarjenih deviz ni mogla zagotoviti dovolj deviz za plačilo lakov v Italiji); precej časa so čakali, da so Eahtevane lake dobili iz uvoza, zdaj pa imajo lake, nimajo pa razredčila. Težave imajo včasih tudi z lesom, posebno za polkna, za kar potrebujejo res kvaliteten material. Kolektiv Smreke je ves v načrtih. Zdaj, ko so uspešno obvladali proizvodnjo zahtevnih polken po naročilu še bolj zahtevnih ameriških kupcev, posvečajo vso skrb čim boljši kvaliteti, ki jo dosegajo kljub slabšemu materialu in večinoma starim oljem. Poleg starega obrata so v zadnjih mesecih že zgradili novo lakirnico, ki jo bodo dokončali na pomlad. V njej bo delo veliko lažje kakor v sedanjih zasilnih prostorih. Tedaj bodo lahko napravili tudi precej več polken na dan: zdaj, ko je proizvodnja normalno stekla, jih naredijo dnevno 100, z novo lakirnico pa se bo proizvodnja povečala na 200 polken na dan. Na novomeškem sejmu prašički spet dražji 776 prašičkov je bilo naprodaj minuli ponedeljek na novomeškem sejmišču. Okoli 40 jih je ostalo, vse druge pa so pokupili kmetovalci iz bližnjih in daljnih krajev. Od 6 do 12 tednov stari pujski so veljali 10.000 do 14.500 din večji pa od 15.000 do 25.000 din. Zaradi velikega povpraševanja je cena tokrat nekoliko narasla. DRŽAVLJANI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Volitve se bližajo. Marca in aprila bomo volili odbornike občinskih in okrajnih te^ poslance republiških skupščin in zvezne skupščine. V skadu z določbami nove ustave bomo na teh volitvah prvikrat uporabili načelo rotacije in omejitve ponovne izvolitve — kot demokratično metodo obnavljanja vseh družbenih organov. Delovni ljudje mest in vasi! Te volitve bodo neposredno po VIII. kongresu ZKJ, ki je vsestransko proučil prehojeno pot, dal jasne smernice za socialistično akcijo delovnih ljudi in odprl široke perspektive v boju naše države za socializem in utrditev miru na svetu. Razvoj socialističnih družbenih odnosov pri nas dobiva znova obeležja boja za pogumno in odločno odstranjevanje vsega, kar ovira krepitev vloge delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih zadevah. Volitve postajajo del redne samoupravne dejavnosti delovnega človeka in občana pri uresničevanju nalog, ki smo si jih določili, in to: — poglabljanje sistema samoupravnih odnosov od delovnih organizacij in komun do skupščinskega sistema v celoti; — odločna smer pri izgrajevanju in razvijanju gospodarskega sistema; — odločno izvajanje sprememb v sistemu družbene delitve, da bi razširili materialno bazo samoupravljanja, da bi neposredni proizvajalci čimbolj samostojno razvijah in razširjali proizvodnjo v svojih delovnih organizacijah in čim popolneje vplivali na vse družbenoekonomske tokove; — dosledno uresničevati načela delitve po delu; — stabilen in skladen gospodarski razvoj, ki bo omogočil nenehno naraščanje proizvajalnih sil države, delovne produktivnosti in življenjskega standarda; — odločen preokret k intenzivnejši proizvodnji na podlagi sodobne tehnologije, specializacije, kooperacije in vključevanja v mednarodno delitev dela, na podlagi čimbolj racionalne in učinkovite porabe investicijskih sredstev; — zagotovitev hitrejšega razvoja kmetijske proizvodnje in socialističnih družbenih odnosov na vasi; — nenehno izboljševanje materialnih in kulturnih življenjskih razmer delovnih ljudi — izobraževanja, zdravstva, stanovanjske graditve, socialnih in drugih služb; — utrjevanje samostojnosti, povezanosti in enotnosti interesov narodov in narodnosti Jugoslavije, krepitev bratstva in enotnosti, krepitev inlernaciona-listične zavesti naših delovnih ljudi in jugoslovanskega socialističnega patriotizma. Delovni ljudje — samoupravljava! Po pravici se ponašamo s svojimi dosedanjimi pridobitvami. Te nam omogočajo, da gremo brez zastojev naprej. Toda daleč smo od tega, da bi bili zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Bližnje volitve so priložnost, da se še odločneje lotimo uresničevanja sklepov VIII. kongresa. Tako bomo volitvam, ki predstavljajo samoupravni akt delovnih ljudi, dali delovni značaj, pomen še širše mobilizacije vseh sil. Ni dovolj samo določiti osnovno politično linijo. Zanjo se je neogibno nenehno in dosledno bojevati, jo v praksi realizirati in razčlenjevati v skladu s konkretnimi pogoji slehernega okolja. Naloge so jasne in določene. Njihova zapletenost zahteva krepitev odgovornosti vseh predstavniških organov in predpostavlja popolno politično in delovno aktivnost vseh delovnih ljudi. Vsestransko spoznavajoč postavljene naloge, boste za odbornike in poslance volih ljudi, ki zaslužijo vaše zaupanje in jamčijo, da bodo te naloge uspešno reševali. V predvolilnih dogovorih boste na podlagi socialistične prakse, na podlagi svojih izkustev v samoupravljanju v delovni organizaciji in komuni, našli najboljša merila za izvolitev novih odbornikov in poslancev. Odločali se boste za tiste kandidate, katerih dosedanji rezultati pričajo o njihovi pripravljenosti, da se docela zavzemajo za razvoj samoupravnih odnosov, za težnje in interese delovnih ljudi in celotne družbene skupnosti. Delavci, delavke! Afirmacija samoupravljanja je vaše delo in vaša nedotakljiva pridobitev. Nadaljnji boj za izpopolnjevanje gospodarskega sistema bo omogočil, da bo delovni človek še bolj vplival na pogoje svojega dela in da bo njegove plodove svobodno in samostojno razdeljeval na podlagi socialističnega načela delitve po delu. V tej smeri bo sleherni napor na delovnem mestu, v delovni enoti, v organih upravljanja, v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih pripomogel k povezanosti osebnih in družbenih interesov, izboljšanju materialnih osnov družbe in življenjskih razmer delovnih ljudi. V delovnih organizacijah je še veliko dela za racionalno organizacijo, sodobno tehnologijo in uspešno poslovanje, s tem pa tudi za povečanje proizvodnje in delovne produktivnosti. Kmetijski proizvajalci! Boj za uvajanje sodobnih tehnoloških procesov v kmetijsko proizvodnjo, za znižanje stroškov in gospodarsko poslovanje, vam bo zagotovil obilne pridelke in nenehno izboljševanje življenjskega standarda. Razvijajte kooperacijo in veliko družbeno proizvodnjo kot podlago bogatejšega in kulturnejšega življenja in socialističnih družbenih odnosov na naši vasi! Mladinke in mladinci! Vaše vsestransko sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja je eno izmed jamstev nadaljnjega napredka naše socialistične skupnosti. Ko prispevate svoj delež k razvoju in krepitvi samoupravljanja, na najboljši način povezujete svoja hotenja in težnje z interesi družbe. Bližnje volitve za skupščine dražbenopolitičnih skupnosti so priložnost, ko bodo delovni ljudje naše države .vsestransko pretresali in ocenjevali dosedanjo dejavnost teh samoupravnih organov in svojih predstavnikov v njih in ko bodo, spoznavajoč dosedanje izkušnje in nove naloge, izvolili polovico članov predstavniških teles. V takšni živi politični aktivnosti je z vso pravico pričakovati, da se bo beseda mladega človeka slišala prav tako glasno, kot je krepak in jasen prispevek, ki ga mladina z delom in učenjem daje svoji skupnost* Ncro-di Jugoslavije! Dosedanja aktivnost naše države — skupno z drugimi narodi, zlasti s socialističnimi in drugimi naprednimi silami — v boju za mir, za aktivno koeksi-stenco, za likvidacijo kolonializma, za ustvarjanje demokratskih in enakopravnih odnosov med narodi na svetu, je pripomogla k ugledu Jugoslavije in njeni vlogi v mednarodnih odnosih in v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju. To je tudi plod vaših uspehov v socialistični graditvi države, pri razvijanju novih družbenih odnosov. Ti uspehi nas še bolj zavezujejo, da bomo še nadalje v prvih vrstah bGJa za socializem, mir in družbeni napredek na svetb. VOLIVCI! Naj bodo vaši predvolilni razgovori in sklepi nov pomemben prispevek k splošnemu socialističnemu razvoju Jugoslavije! Naj bo vaša udeležba na volitvah izraz privrženosti idealom, za katere se bojujete in ki jih uresničujete v svoji družbeni skupnosti — Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Zdaj še volitve I Prav tako kot evidentiranje, so tudi kandidacijski zbori volivcev v naših občinah lepo uspeli. Na teh zborih so volivci javno izbirali kandidate za odbornike ter za poslance republiške in zvezne skupščine. Zdaj so pred nami volitve. Letos bomo dvakrat neposredno volili: prvič v občinsko skupščino ter v republiški in zvezni zbor, ki sta splošna in izražata prav zato politično enotnost republike oziroma federacije. Cemu so potrebne neposredne (direktne) volitve v občinsko skupščino? Občina je temeljna samoupravna družbeno politična skupnost, v kateri lahko občani neposredno sodelujejo tako pri oblikovanju kakor tudi pri opravljanju družbenih zadev. Neposredne volitve so torej priložnost, da volivci zares sami izberejo iz vrst kandidatov naj ustreznejše nove odbornike. S tem da volivci neposredno volijo tudi poslance za republiški in zvezni zbor (te volitve bodo 18. aprila), čeprav so te poslance že pred tem izvolili odborniki občinskih skupščin, manifestiramo še posebej enotnost našega družbeno-političnega sistema. Izvolitev poslancev za republiške zbore r za proslavo 20-letnice osvoboditve v Ribnici, ki mu načelju-predsednik obč. odbora SZDL ^uSan Lavrič. Na prvi seji so Predvsem podčrtali potrebo po "kupnih prizadevanjih vseh organizacij, ki bodo organizirale prireditve za proslavo — občinske zyeze za telesno vzgojo, ZB, fe-stlvala, odborov za proslavo T Ve£jih krajih itd. Proslave v počastitev 20-letnice osvoboditve se bodo odvija'e skozi ^se leto, večji poudarek pa bo flan praznovanjem državnih praznikov in krajevnih praznikov — f>- maja v Sodražici, 31. julija v irskem potoku in 1. avgusta v "°lenji vasi. Centralna občinska Pjoslava 20-letnice bo v dneh od 5* do 30. maja v Sodražici, ko I* bodo zvrstile različne kulturne Športne prireditve. Ob 1. maju bodo organizirali razgovore ln snode po delovnih kolektivih, 5. maja pa bo na dan osvoboditve Ribnice tradicionalni pohod ob žici okupirane Ribnice. 4. julija bodo med drugim v Ribnici športna tekmovanja za pokal ZB, 22. julija pa bodo na Grmadi odkrili spominsko obeležje 13 padlim borcem in aktivistom. Hkrati bo tu shod starih borcev. Več prireditev bo poleg svojega rednega programa namenil proslavi osvoboditve Ribniški festival. Za občinski praznik je že nastopil Slovenski oktet, 8. maja bo gostoval folklorni odsek S KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, programski svet pa se že dogovarja z ljubljanskim sindikalnim simfoničnim orkestrom za gostovanje v maju ali juniju (skupno z opernimi solisti). V okviru praznovanj 20-letnice osvoboditve bo gostovalo SNG Celje s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, 23. Julija pa iThe Pittsburgh Junior Tamburi tzans« te ZDA. nose, organiziranost in delovanje komunistov ter za delovanje komunistov na idej-nokulturnem področju. kjer je taka centralizacija potrebna. V komisiji so tudi poudarili, da naj bi bilo manj ozkih je na dobri poti. Hitreje ln odločneje je treba ustvarjati take odnose, ki bodo ustrezali vlogi ZK v sedanjih pogojih. Član Zveze mora imeti takšen položaj v organizaciji, ki mu bo omogočal vsestransko politično aktivnost tako v organizaciji kot tudi v družbi. Bolj je treba razvijati javnost dela komunistov kot element in pogoj, ki zagotavlja informiranost vseh občanov o težnjah komunistov. Stop nja družbenoekonomskega razvoja v Sloveniji nujno za- V odmoru na V. kongresu ZKS: tovarišica Vida Tomšič in tovariši Edvard Kardelj, Franc Leskovšek ter Boris Kraigher V vseh treh komisijah je sodelovalo v razpravi nad 100 delegatov. Razpravljavci so pokazali veliko politično zrelost, saj so obravnavah probleme trezno in preudarno. Njihovi diskusijska prispevki so bili skrbno pripravljeni Videta je bilo, da so se delegati, preden so šli na kongres, posvetovali s članstvom, zlasti pa še z ljudmi, ki dobre poznajo določeno problematiko. Edina pripomba k razpravam je ta, da je bila večina razprav vnaprej napi sana, kar je onemogočalo, da bi se razvila med delegati ustvarjalna polemika in da bi iz razprave izluščili najnaprednejša stališča. Zdaj pase je včasih zdelo, ker na kako razpravo z ne čisto točnimi ugotovitvami in pravilnimi stališči ni bilo odmeva, kakor da se delegati strinjajo z vsemi ugotovitvami in stališča razpravljavcev. Uspešne rasti gospodarstva ni brez dobro organiziranih družbenih služb Zanimivo je, da so v komisiji za družbenoekonomski razvoj posvetili tolikšno pozornost razvoju družbenih služb. Poudarili so, da m mogoča uspešna rast gospodarstva brez dobro organiziranih družbenih služb. O tem je v plenumu razpravljal tudi Edvard Kardelj, ki je med dragim dejal, da se moderna socialistična družba ne more razbiti v nekakšne samostojne samoupravne enote, ampak mora biti povedana kot enoten družbenoekonomski organizem. Pri nas nismo šli predaleč v decentralizaciji, kakor to nekateri trdijo, marveč nasprotno, še marsikaj moramo storiti, da bi se naš samoupravni sistem do kraja sprostil in da bi ustvaril vse potrebne pogoje za najrazličnejše oblike demokratične-centralizaoije. Vsakomur mora biti jasno, da šola, bolnišnica itd. ne morejo biti isto kot občinski avtobus. Te ustanove se vključujejo v celotno družbeno aktivnost in se razvijajo v okviru naše celotne socialistične družbe. Potemtakem te vrste institucij ni mogoče prepustiti satno občinam oziroma stihiji, ki jo vsiljuje razloček med razvitimi in nerazvitimi občinami. Pred nami je naloga, da utremo pota demokratične centralizacije, dogovorov, recimo o skupnem ztfcranj-- finančnih sredstev med občinskimi funkcionarja in vodilnimi ljudmi iz podjetij in več sodelovanja o tem med občinsko skupščino in delavskimi sveti. Komunisti na.i bi bili v najrazličnejših organih v komuni tisti, ki bi vedno znova opozarjali na realnost planiranja. Boriti pa se je treba tuda za kvaliteto zborov volivcev, ki so zdaj še vedno bolj poslušalci o »dejstvih« kot pa tribuna, kjer bi se izmenjavala mnenja in predlogi. Ne samo materialni odnosi! V komisiji za delovanje komunistov na idejnokul turnem področju so med drugim naglasili, da se mnogi komunisti preveč enostransko ukvarjajo samo z materialnimi odnosi, premalo pa s so cialističnimi samoupravnima družbenimi odnosi. Zavzema ti se je treba za odpravo neusklajenosti izobraževanja z organizacijskimi, tehničnimi in tehnološkimi prizadevanji v delovnih organizacijah. Delovne ljudi je treba izobraževati bolj za njihovo delo na delovnem mestu, ne pa toliko za spremembo poklica. Odločneje je treba urejati vprašanje gmotnega položaja borca. Razpravljavci so govorili tudi o razvoju filozofske misli kot sestavnega dela družbene dejavnosti. Zavzeli so se za svoboden, ustvarjalen razvoj umetnosti — brez kliker-stva in monopolizma. Posebno pozornost so posvetili po trebi po hitrejšem razvoju znanstvenoraziskovalnega dela in znanstvene publicistike. Naglasih so tudi velik družbeni pomen sodobnih sredstev obveščanja. Precej razprav je bilo posvečenih ustvarjanju pogojev za enakopravno vključevanje ženske v družbeno proizvodnjo in življenje. Poudarili so tudi, da morajo biti komunisti povsod tam, kjer dela in razglablja mladina. Nove oblike dela V komisiji za razvoj, notranje odnose, organiziranost in delovanje komunistov so poudarili, da je treba iskati načine in možnosti za čim hitrejše in popolno uresničenje politike ZKJ v družbenopolitičnih razmerah v Sloveniji. Uresničevanje novega statuta hteva nove in višje oblike idejne ter akcijske organiziranosti Zveze komunistov. Uresničevanje stališč in sklepov V. kongresa: dolžnost in odgovornost vseh komunistov Komisija, ki je pripravila predlog resolucije V. kongresa ZKS, je delala ves čas kongresa. Vseskozi je prejemala predloge in mnenja delegatov za spremembo te ali one formulacije in za dopolnitev prvotnega teksta osnutka resolucije. Vse predloge in pobude je komisija v taki ali drugačni obliki tudi upoštevala. Predlog resolucije, kakršnega so prejeli delegati zadnji dan kongresa in ki je bil tudi dokončno sprejet, se je bistveno razlikoval od prvega or-nutka, razdeljenega delegatom prvi dan kongresa. V izvlečku objavljamo sa mo nekaj glavnih, vodilnih misli sklepov kongresa: @ Komunisti morajo biti pobudniki in nosilci tistih družbenih prizadevanj, ki naj sleherni delovni organizaciji omogočijo uresničevanje naprednih teženj in koncepcij v graditvi gospodarskega sistema. Hitrejše naraščanje druž bene produktivnosti dela in na tej podlagi tudi življenj- skega standarda je naša osrednja naloga. Opuščati moramo ekstenzivno in razvijati intenzivno gospodarjenje v vsaki delovni organizaciji. Na ta način bo ob krepitvi materialne osnove delovnih organizacij mogoče sproščati vse produktivne sile za gospodarski in vsesplošni družbeni napredek. Vsaka pot, ki ne krepi samoupravljanja, ki zanemarja blagovno-denarne odnose, ki ne spodbuja delitve po delu in intenzivnejše gospodarjenje, vodi k birokratskim in etatističnim odnosom. Tudi vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela je sestavni del naporov za intenzivnejše gospodarjenje. 9 Samoupravljanje je za vsakega člana in celotno organizacijo Zveze komunistov temeljno izhodišče pri idejni in politični mobilizaciji delovnih ljudi. Zanemarjati samoupravljanje pomeni zanemarjati interes človeka in njegove ustvarjalne pohude. Zato se je treba spopadati i vsemi pojavi, ki bi lahko diskreditirali samoupravljanje in delitev po delu. Delovni človek se Zahko razvija v celovito osebnost, ki uveljavlja svojo ustvarjalnost tako v proizvodnji materialnih dobrin kot v oblikovanju humanih in svobodnih odnosov med ljudmi, samo v procesu samoupravljanja. 0 Družbeni interes za kulturne dosežke in za višjo raven znanja delovnih ljudi izhaja iz spoznane nujnosti, da morajo biti kulturne in prosvetne dejavnosti močneje navzoče v celotnem družbenem življenju. Komunisti morajo podpirati razvoj v,seh organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo in ""braževanjem. Sedanja razvojna stopnja terja vse močnejše uveljavljanje znanstvenih dosežkov v proizvodnji in v vsem družbenem dogajanju. Truditi se je treba za razmah filozofske misli kot nepogrešljivega dela družbenih naporov. Vso pozornost je treba posvetiti publicistiki in sodobnim informacijskim sredstvom. Izpred oči ne bi smeli izgubiti tudi pomena umetnesti za hu mane odnose meti ljudmi. 0 Komunisti morajo stalno odkrivati pota, sredstva in načine, kako bi v novih druž benih razmerah izpolnjevali in uresničevali svojo zgodovinsko odgovornost. Zveza komunistov Slovenije mora nenehno razvijati sposobnost svojih članov, da bodo vse globlje spoznavali pogoje, vzroke in smeri družbenih gibanj in idejnih tokov. Komunisti morajo biti neprestano v središču dogajanj. Sposobni morajo biti za marksistično analizo družbenih gibanj. Skrbno morajo negovati in uveljavljati moralno politične vrednote in spoznanja. Zaključna beseda Mihe Marinka Zaključno besedo na kongresu je imel Miha Marinko, ki je med drugim dejal, da je bilo pritegnjeno precej novih članov v centralno vodstvo. Večje število dosedanjih članov ni ponovno kandidiralo, zaradi česar niso nič manj cenjeni. Svoj družbeni položaj so si o-menjeni tovariši ustvarili s svojim delom in jim zato ni potrebno častno članstvo. Članstvo v centralnem komiteju ni odličje, ampak pomeni odgovornost, nove dolžnosti in delo. Ko se je Miha Marinko zahvalil predstavnikom in delegacijam naprednih gibanj iz pokrajin onstran naše meje za njihovo udeležbo na kongresu, je dejal, da je njihova prisotnost odraz krepitve medsebojnih stikov, spoznavanja, zbliževanja in sodelovanja v skladu z načeli internacionalizma v mednarodnem delavskem gibanju. Zahvalil se je tudi predstavnikom centralnih komitejev republik. Izrekel je priznanje organizatorjem kongresa, tehničnim in drugim službam, tisku, radiu in televiziji itd. Po mnenju Mihe Marinka je vladalo na kongresu delovno vzdušje. Delegati so si prizadevali, da bi s svojimi prispevki in razmišljanji prispevali svoj delež k uspehu kongresa. K obravnavanju problemov so pristopili odkrito in kritično. Sklepi kongresa so vsekakor odraz nase globoke prizadevnosti in odločenosti, da z vsemi svojimi močmi delujemo in pomagamo vsej naši delovni skupnosti v pospešeni graditvi naše socialistične družbe. J. B. POMENEK Z NAROČNIKI Šele danes smo dobili toliko prostora v domačem listu, da lahko objavimo letno poročilo o naši dejavnosti za preteklo leto, hkrati pa bi radi z našimi naročniki in bralci spet malo poklepetali o vprašanjih, ki so vaša in naša skupna skrb. Najprej bi se radi lepo zahvalili številnim bralcem, naročnikom in drugim prijateljem našega tednika, ki so nam za 15. obletnico izhajanja poslali veliko pozdravov, čestitk in dobrih želja za nadaljnje delo. Nekatere teh čestitk, nasvetov in spodbudnih misli bomo v Dolenjskem listu še objavili, prav vsem pa se za dobre želje in ljubeznivo pozornost lepo zahvaljujemo! Črnih oblakov še ni konec! Na različna vprašanja naročnikov, ki prihajajo v pismih in ki jih zvemo v osebnih stikih med prebivalci našega področja, moramo glede finančnega stanja in naročnine za naš domači tednik povedati naslednje: kakor nad drugimi pokrajinskimi tedniki v Sloveniji, tako se tudi nad našim domačim listom še vedno zbirajo črni oblaki —saj je do danes, 22. marca 1965, samo Občinska skupščina Brežice vrnila podpisano pogodbo o sofinanciranju Dolenjskega lista za leto 1965. Vemo, da nekatere občinske skupščine še niso sprejele proračunov za letošnje leto, nekatere pa so jih že. Medtem ko so nekatere občine obljubile, da bodo upoštevale decembrski dogovor o povečanem (sedanjem) obsegu domačega lista, pa nekatere še kar molče in nas puščajo še naprej v dvomih glede obsega ko-munske priloge in seveda tudi glede višine sredstev, ki jih nameravajo prispevati za redno izhajanje lista. Izmed 9 občin dve letos nista prispevali za vzdrževanje lista še niti dinarja, medtem ko je 5 občin plačalo večje ali manjše zneske na račun svojih letošnjih prispevkov, samo občini Brežice in Krško pa sta v redu prispevali dogovorjeno pomoč za prve tri mesece. Delovne organizacije zelo slabo plačujejo račune za objavljene oglase, razpise in druga obvestila, saj nam (skupaj z občinskimi skupščinami) dolgujejo danes več kot 3,500.000 din in smo zaradi tega dolžni tiskarni v Ljubljani večjo vsoto. Tiskarna v Ljubljani žal ne more živeti od lepih besed — zato javno prosimo občinske skupščine in vse delovne organizacije na našem področju, da bi takoj poravnale svoje obveznosti do Dolenjskega lista, ker bomo sicer prisiljeni skrčiti obseg tednika ali pa ga celo začasno ustaviti. Še vedno torej velja ugotovitev, ki smo jo letos ponovno povedali pred vso javnostjo: odgovor o bodočnosti do mačega pokrajinskega tednika je v rokah občinskih skupščin! Letno poročilo o dejavnosti Dolenjskega lista za I. 1964 Glede na določilo 33. čl. Zakona o tisku in drugih oblikah informacij ter v zvezi z 49. 51. Temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopisnih zavodih objavljamo naslednje letno poročilo za leto 1964: v letu 1964 je Dolenjski list izhajal kot medobčinsko glasilo SZDL občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Izdal je 52 številk svojega tednika; skupna naklada je znašala lani 1,190.690 izvodov časnika, povprečna tedenska naklada pa je bila 22.897 izvodov. Najnižja tedenska naklada je znašala lani 20.460 izvodov, najvišja pa 25.500 izvodov. SKUPNA REALIZACIJA je dosegla lani vsoto 73,376.842 din. Od tega znašajo dohodki iz naročnine 25,406.417 din, od reklamnih in malih oglasov smo zbrali 16,956.674 din, devet občinskih skupščin (solastnikov lista) pa je dotiralo časniku 18,720.250 din. Okraja Ljubljana in Celje nista lani ničesar prispevala za kritje stroškov tiskanja našega pokrajinskega časnika. Dohodkov za tiskanje URADNEGA VESTNIKA DOLENJSKE je bilo 5,000.000 din, drugi dohodki (kolportaža, naročene reportaže in izredni dohodki) pa so znašali 5,266.315 din. POSLOVNI STROŠKI (tisk in odprema lista, klišeji, PTT stroški in drugi stroški) so znašali lani 51,420.891 din, osebni dohodki s prispevki zaposlenih uslužbencev 17,646.234 din in honorarji za prispevke sodelavcem ter dopisnikom 4,309.717 din. Poslovno leto 1964 smo torej zaključili z izgubo, ki znaša 2,027.186 din. Izguba je nastala zaradi večjih režijskih stroškov (dražji tisk Usta, povečanje cene skoraj vseh uslug in storitev ter manjša dotacija od predvidene, med7 tem ko okraja Ljubljana in Celje lani sploh nista "več prispevala za kritje večjih stroškov, ki jih je terjalo redno izdajanje pokrajinskega časnika). Po zaključnem računu za Leto 1964 znaša vrednost poslovnega sklada Dolenjskega lista 5,883.696 din, neobvezni rezervni sklad pa je imel 7,571.814 din (od tega izplačan avans za gradnjo stanovanja pri SGP PIONIR — 4 milijone din). Upravnik lista: Glavni urednik: JULIJ SCHMIDT, 1. r. TONE GOŠNIK, 1. r. Popir: kilogram po 160 dinarjev 2e nekaj tednov moramo plačevati kilogram roto papirja po 160 din, medtem ko nas je stal lani 132 din, konec leta pa tudi že 142 din (s popustom). Popusta zdaj ni več, to pa pomeni: nad 3,000.000 din več izdatkov samo za papir! 2e 4. februar ja letos smo vas obvestili, da je zaradi različnih podražitev bila prisiljena tudi tiskarna povišati stroške za tiskanje lista. Tudi nekateri drugi stroški so se medtem povečali, kar vse je vplivalo na že znano podražitev naročnin dnevnega tiska. Dolenjski list je že lani kot prvi pokrajinski časnik v Sloveniji na zahtevo svojih lastnikov in izdajateljev povečal naročnino. Drugi lokalni listi so jo morali zdaj, mi pa bomo poskrbeli, da bi dosegh letos kar največ novih lastnih dohodkov (z oglasi, reklamo, naročenimi reportažami itd.); naročnine nam tako morda le ne bo treba povečevati. Takega mnenja so tudi lastniki lista in že 18.2.1965 smo javno prosili vse naše delovne organizacije, da naj tudi letos krepko podpirajo domači pokrajinski tednik predvsem z oglasi in razhčnimd objavami. Stroškov z izdajanjem domačega lista je torej zares veliko (predvsem pa precej več kot pred leti, ko so bili v uredništvu samo trije novinarji in dve uslužbenki). Upamo, da naročniki razumejo naše dolgoletno prizadevanje, da bi izdajali list s čim manjšimi stroški. Kljub vsej draginji se nam zdi, da je stroškov v primerjavi z drugimi časniki še vedno sorazmerno malo. Lani nas je stala vsaka številka Dolenjskega lista 61,62 din, pri čemer so všteti vsi stroški in vsi izdatki, ki jih terja list; leta 1963 nas je stal izvod 52,48 din. Razlika znaša torej 9,14 din in predstavlja povečanje stroškov v zadnjem letu. Na večje izdatke je seveda vplivala tudi precej večja naklada našega tednika in večji obseg lista. Načrtov nam ne bo zmanjkalo Naj odgovorimo danes tudi na nekatere pobude, ki smo jih dobili ob 15-letnici izhajanja Dolenjskega lista: otroške priloge zaradi pomanjkanja prostora in še vedno šibkih finančnih sredstev žal ne moremo izdajati; razen tega imajo naši cicibani in pionirji dovolj lepega in sila vzgojnega ter hkrati poučnega branja v Pionirskem listu in Cicibanu. Iasdpisnd podjetje 283 I €OM DOLENJSKI LIST Kovo mesto, Glavni trg 3 30.1.1965. vaše naroČi St. dobavnica št. 59o4 24.o4o izv. bDOLENJSKI LIST" št 4/24 strani - storitev material 57o.loo.-314. '8lo,-884.91o.- Roto papir; 2.o91,5o kg a din 142.-a din 296.993.- (din osemstoštiriinosemđesettisočdevetatođese| Mnogi naročniki se zanimajo zakaj potrebujemo toliko denarja pri izdajanju domačega časnika. Kar poglejte zgornjo fotografijo: za 24.040 izvodov Dolenjskega lista (letošnja 4. številka) smo plačali tiskarni DELO v Ljubljani 884.910 dinarjev. S tem je plačano delo tiskarne in papir za to številko, posebej pa smo seveda plačah še vse klišeje, odpremo lista, poštne stroške in vso drugo režijo. Medtem se je papir podražil in za številko 9 (24 strani), ki je izšla 5. marca v nakladi 24.630 izvodov, smo plačali že 934.855 dinarjev; zdaj plačujemo kilogram papirja že po 160 dinarjev... — in če vas zanima, še tale podatek: nič manj kakor 779 naročnikov mora plačati po 1.200 dinarjev letne naročnine, da lahko plačamo tiskarni en sam tak račun. Izdajanje tednika na 24 straneh in z redno naklado 24.400 izvodov je torej sorazmerno visok izdatek — toda kaj je danes sploh še poceni? Zato samo še skromna primerjava: za 17 jajc po 35 dinarjev dobivate 6 mesecev Dolenjski list — ah za 2 litra vina na pol leta. Je treba zdaj še koga prepričevati, da naj takoj poravna polletno naročnino? Zares ne kaže drobiti sil, saj je to vprašanje v Sloveniji ugodno rešeno. Naklade 25.000 izvodov na teden kljub znatnim naporom naše uprave in skoraj vseh pošt v tej zimi še nismo dosegli, želeli so nam jo tudi številni naročniki, ki so predlagali v ta namen najrazličnejše dobre, pa tudi neizvedljive načrte, vendar: naj velja še naprej naše dolgoletno geslo: V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST! Upamo, da bomo naklado 25.000 izvodov z nadaljnjim sodelovanjem naročnikov prej ali slej vendarle dosegli! Naloge lista so bile v slavnostni številki obširno obrazložene; upamo, da nam bo s pomočjo dopisnikov ter z večjim sodelovanjem odgovornih tovarišev iz vodstev naših političnih organizacij in občinskih skupščin ter s prispevki ljudskih poslancev le mogoče doseči dobro javno tribuno, kar naj bi bil v bodoče še bolj kot doslej tudi naš Dolenjski list! Zato vabimo k sodelovanju tudi tiste bralce tednika, ki bi lahko marsikaj povedali in svetovali, pa se doslej še niso oglasili. Vse bralce in naročnike našega tednika lepo pozdravljata UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA »Vsak petek, ko dobim Dolenjski list, najprej prelistam strani. Tako vidim najzanimivejše članke, ki jih nato takoj preberem. Najbolj mi ugajajo humoristične slikovnice, pa tudi novice iz raznih krajev me zanimajo. Pogrešam pa več konkretnega pisanja o podjetjih, predvsem o tistih, ki so šele zgrajena. Ker sem precej oddaljen od Novega mesta, dobim tednik šele v petek. Ta časopis mi predstavlja pravo podobo o vsem, kar se dogaja v rojstnem kraju, saj ni dogodka, o katerem ne pišete. 2e vrsto let sem bralec in naročnik Dolenjskega lista. Tako lahko povem, da se je vsebina izboljšala, potem ko ste dobili še Kočevje, pa se je tudi razširilo delovanje časopisa. Tednik je tako postal obširnejši, časopis berem le jaz, vendar pa zanimive članke, kot je bil Pravočasne mere iz 2. letošnje številke, povem prijateljem. Ob 15-letnici vam želim še naprej obilo uspehov, vsem bralcem pa pošiljam lepe pozdrave.« FRANC PERBE2AR KAPETAN I. kl., Kriva Palanka USEDA 0 NAŠEM POKRAJINSKEM TISKU Izjava Društva novinarjev Slovenije Pokrajinski tisk se je v Sloveniji rodil kot izraz žive potrebe pri obveščanju občanov in je v lanskem letu že dosegel zavidljivo redno tedensko naldado 96.000 izvodov, kar je hkrati doslej najvišja naklada tega tiska v Sloveniji. Ta ugotovitev nam potrjuje, da je: nilllllllllilllM fi S »V sistemu delavskega samoupravlja- j I nja načelo javnosti in obveščanja nepo- j j srednih proizvajalcev še bolj pridobivata j I na pomenu. To pa terja takšno obliko | I obveščanja, ki bo omogočila neposred- | I nim proizvajalcem in občanom, da bodo | 1 mogli resnično sodelovati pri sprejema- | I nju sklepov in pri oblikovanju politike, j I Temu osnovnemu namenu je treba prila- j I goditi celotni sistem obveščanja. Odločno 1 I se je treba upreti poskusom, da se pod j I krinko varovanja poslovne tajnosti delov- | I nim ljudem krati možnost, da bi bili ob- | I veščeni o problemih svojih delovnih or- | I ganizacij. Pot za to je v takšnem razvoju j I tiska, ki bo omogočil, da se v časopisih, j I radiu in na televiziji vsak dan izmenjava- j i jo ideje, vendar ne le od zgoraj navzdol, j I temveč tudi od osnovnih celic družbene- | I ga življenja navzgor. Jože Smole na VIII. kongresu ZKJ | S 1. tak tisk kot javna tribuna aktivnih občanov I v našem razvoju potreben in koristen; J 2. tak tisk hkrati odraz rasti naše lokalne samo-i uprave in spričevalo vzporedne rasti občinskega ti-i ska z našim komunalnim sistemom; • 3. pri vsakodnevnem konkretnem oblikovanju I družbene dejavnosti in življenja ima prav ta tisk 1 vedno večjo vlogo kot učinkovito sredstvo obvešča- ]• nja občanov. Odločno naj bi pomagal uveljaviti ustavno načelo o javnosti dela vseh organov družbe, sam pa naj bi kot javna tribuna postal konkreten . sooblikovalec v razvoju komunalnega sistema. 2 Spričo tega so razpravljanja o ukinitvi tega ali • onega pokrajinskega časnika zaradi pomanjkanja J finančnih sredstev področnih družbeno političnih 1 skupnosti hudo neodgovorna, žal ugotavljamo, da 0 je glasov o tem, da bo ta ali oni pokrajinski časnik J* izdihnil, zadnje čase vedno več. Menimo, da je neodgovorno odtegovati potreben denar tisku, ki je • neredko edini družbeno politični informator, ki sploh j prestopi prag podeželske hiše. • Organizacije Socialistične zveze in občinske skup-t ščine bi morale smatrati pokrajinski tisk kot del isvoje aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega morajo biti zagotovljena sredstva skoraj pred ! vsemi drugimi izdatki. Razen tega pa je treba mi-k sliti tudi na to, da bodo v perspektivi pokrajinski in • sploh lokalni listi zmeraj bolj potrebni kot časniki, j ki bodo lahko zajemali vso pestrost in posebnost 2 življenja v komunah ter s tem dopolnjevali pisanje \ dnevnega tiska in obveščanje občanov, s čimer bo 2 oživelo ustavno načelo o javnosti dela vseh orga- 1 nov družbe. 6 DOLENJSKI LIST 6t.ll (782) »Odločba o prenehanju delovnega razmerja je nezakonita..." Tako se cesto glase sodne odločbe, zato ne bo odveč, če analiziramo delovne spore, ki sov jih reševala v letu 1°^3 in 1964 okrožno sodišče v Novem mestu in občinska sodišča v Brežicah, Črnomlju, Kočevju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem. Tu obravnavamo samo tiste spore, ki se začno na tožbo delavcev zoper svojo gospodarsko organizacijo (podjetje, zadruge), pravne osebe (zavode, družbene organizacije, državne organe) in zasebne fizične osebe (privatni delodajalci). Za te spore veljajo tudi posebna pravila o postopku m so prosti plačila sodnih taks. I. m ed socialno ekonomske pravice, ki zagotavljajo občanom pravične materialne pogoje uvršča naša ustava tudi pravico do dela. Ta pomembna pridobitev obvezuje družbeno politične skupnosti — od občine do federacije — da rodijo tako gospodarsko politi ko, ki omogoča vsem zapo slitev, kajti delo je najv:čja dobrina, človeka osvobaj0. bede in negotovosti. Seveda pa obvezuje pravica do dela tudi delovne ljudi, da z vestnim opravljanjem svojega dela in čuvanjem družbene lastnine omogočajo družbi, da mora to pravico tudi dajati. Le tako vzajemno sodelovanje more prinašati uspeh družbi in posamezniku. Toda v vsakdanjem življe nju še ni vselej in povsod ta ko. Prepogostni so še pojavi ki rušijo to skladnost. Zato je temeljna naloga organov samoupravljanja, da ta nasprotja čir-prej in čimbolje in če se le da, najprej v svoji hiši izgladijo. Res je, d- se v obliki delavskega in družbenega samoupravljanja v^e bolj povezujejo interesi posa meznikov z interesi družbe vendar moramo brez globljih razglabijanj reči, da ti odno si še ne morejo bifi samo moralni, temveč so še pravni. To pa pomeni, da je za poravnavanje, za pomirjevanje teh nasprotij in sporov, ki iz njih izvirajo, še vedno potrebno prisilno posredovanje, t. j. državno organizirana javna ali politična oblast — in v tej tudi sodstvo. II. I stavi SFRJ in SRS na lagata sodiščem, da spremljajo družbene odnose in pojave ter dajejo predloge za utrjevanje zakonitosti. Tako je Okrožno sodišče v Novem mestu spre jelo v svoj delovni program tudi proučevanje; pravnih pro blemov in družbenih pojavov, ki jih povzročajo delovni spori na območju okrožnega sodišča v Novem mestu. V ta sestavek pa smo vključili tudi ustrezne ugotovitve in podatke, ki jih je zbralo Občinsko sodišče v Kočevju. Ti po datki nam nazorno prikažejo pripad, vrsto in vzroke delovnih sporov, kakor tudi sestav pravdnih strank in način reševanja teh zadev. Tako so reševala sodišča iz omenjenega območja v letu 1963 skupno 72 delovnih sporov: Okrožno sodišče 6, občinsko sodišče v Brežicah 17 v Črnomlju 7, v Kočevju 9 v Krškem 9, v Novem mestu 19, v Sevnici 1 in v Trebnjem 4; v letu 1964 pa 56 delovnih sporov: okrožno sodišče 1, občinsko sodišče v Brežicah 6, v Črnomlju 4, v Kočevju 15, v Krškem 8, v Novem mestu 18, v Sevnici 2 in v Trebnjem 2. Okrožna sodišča so pristojna, če je vrednost spornega predmeta nad 200 tisoč din. Po naši oceni število delovnih sporov ni veliko in pred- stavlja manjšo obremenitev sodišč; tako dosega le 3,5% vseh pravd. Izjema je morda Občinsko sodišče v Brežicah v letu 1963; toda večje število delovnih sporov pri tem sodišču v tem letu je izhajalo le iz dveh podjetij, pri enem zaradi osebnih sporov, pri drugem pa zaradi napačnega pravnega rtališča personalnega referenta o pravici do dopustov delavcem, ki so služili kadrovski rok. Porast, ki nekoliko izstopa od povprečja je v letu 1964 pri Občinskem sodišču v Kočevju; tu se je povečalo številc delovnih spo rov iz naslova nadurnega dela oz. honorarja. Majhnega števila delovnih sporov, ki jih rešujejo sodišča, sicer še ni mogoče smatrati za negativen pojav, ker se veliko sporo-' v delovnih razmerjih rešuje najprej v delovni organizaciji sami, vendar bi iz števila spornih zadev, ki jih evidentirajo uslužbenci inšpekcije dela, bilo pričakovati večje število delovnih sporov. Da se delavci ne poslužujejo toliko sodnega varstva, je več vzrokov, med temi so: slaba poučenost delavcev o njihovih pravicah iz delovnega razmerja in o postopku za uveljavljanje teh pravic; strah pred zaostritvijo delavčevega odnosa oz. pred represalijami v delovni organizaciji, kar velja v določeni meri tudi za delav.., ki riaj v delovnem sporu nastopijo kot priče; zmotno mnenje da bo dela vec hitreje in ceneje prišel do svojih pravic, ako vlaga prošnje in pritožbe na čim višje organe; težave z najemanjem pravnih zastopnikom tako zaradi stroškov, kakor tudi zaradi specialnega znanja delovnega prava, v neki meri pa tudi dolgotrajnost pravdnega postopka, posebno če se vloži še pritožba ali revizija. Tu pripominjam, da odvetniki v delovnih sporih redko zastopajo delavce. Ta ugotovitev velja predvsem za občinska sodišča (izjema J«i novomeško), več pa zastopajo odvetniki pri okrožnem sodišču. Tako npr. v letih 1963 in 1964 odvetniki pri občinskem sodišču v Brežicah in Sevnici sploh niso nikdar zastopali delavce, pri Občinskem sodišču v Trebnjem in Krškem do 2-krat, le izjemoma tudi pri Občinskem sodišču v Črnomlju in Kočevju. Več zastopanj je pri Občin skem sodišu v Novem mestu; tu je pravna služba razvitejša, f d ilovne spore so spro žili nekvalificirani delavci v 16%, polkvali-ficirani v 13%, kvalificiram v 45 odst. in uslužbenci v 26 odst. Iz tega je možno zaključiti, da se kvalificirani delavci in uslužbenci bolj spoznajo na zakonite predpise pri zaščiti svojih pravic, ne pa da bi bilo manj kršitev zakonitosti pri nekvalificiranih oz. polkvalificira-nih delavcih. Iz sodne prakse vemo, da se ravno nekvalificirani delavci najpogosteje obrnejo, ko je že iztekel rok za vložitev tožbe. Pri tem ima svoj delež gotovo tudi okolnost, da je sestav delovne sile še močno polkmečki, da je med njimi več sezonskih delavcev in da je pri tem kadru največ možnosti nove zaposlitve. Največ tožb je bilo vloženih zoper gospodarske organizacije — 60%. To je razumljivo deloma zaradi števila zaposlenih delavcev, deloma pa tudi zaradi slabšega poznavanja predpisov in občutljivejših notranjih odnosov. Kot tožene stranke pa nastopajo tudi zadruge — 10 odst, razni zavodi — 15 odst., družbene organizacije — 4 odst., v enem samem primeru pa je bila vložena tožba zoper državni organ; tožil je honorarni uslužbenec. V 10 odst. pa so bili toženi privatni delodajalci. Zanimivo je razčleniti pravni temelj delovnih sporov. Tu prevladujejo tožbe zaradi nezakonite odpovedi — 35 odst., in tožbe zaradi uveljavljanja zahtevkov iz naslova rednih osebnih dohodkov — 50 odst., medtem ko so ostali razlogi zastopani v manjših odstotkih, tako npr. iz naslova nadurnega oz. honorarnega dela — 11 odst., iz naslova odškodnine 4 odst. in iz našlo va odpravnine 1 odst. V ^-aksi je največ za pletov, ko mora delovna organizacija, če je sodišče ugotovilo, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita, sprejeti delavca nazaj na delo. To je takozvana pravica do reintegracije. Nekatere delovne or ganizacije ali bolje rečeno vodilni delavci v njih se branijo sprejeti takega delavca nazaj, pri čemer se radi sklicujejo na samoupravne pra vice. Nekaj časa tudi sodišča niso dovoljevala tožbene za htevke, ki so šli za tem, da delovna organizacija mora sprejeti delavca nazaj na delo, ampak so se zadovoljevala le z ugotovitvami, da je odločba o prenehanju delovnega razmerja nezakonita. Sedaj gre sodna praksa za tem. da mora biti reintegracija dopustna in da bi jo delavec lahko uveljavljal s tožbo. Tako je torej delovna organizacija dolžna sprejeti delavca nazaj na delo, sicer nosi vse posledice, ne samo moralno, ampak tudi odškodninske in izvršilne. Tako bi bil npr. možen celo pripor zoper direktorja, če ta ne bi hotel takega delavca sprejeti nazaj na delo. V sporu, ali gre delavcu v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in za čas, ko brez lastne krivde ni delal, osebni dohodek ali odškodnina, se je sodna prak- da odloča, ali je dokončna odločba delovne organizacije o odpovedi zakonita in ali niso kršena obvezna zakonita določila. Nezakonita pa je tudi taka odločba, in teh je največ, če so dejstva, ki so jih ugotovili samoupravni organi, očitno neresnična. Gospo darska organizacija sme sicer uveljavljati kot odpovedne razloge npr. strokovno nesposobnost, kršitev delovne discipline, vendar ima sodišče pravico, da obravnava in presoja, ali so ti razlogi resnični, ah pa so le šikanozni. V delovnih sporih je sorazmerno precej primerov, ko preneha delavcu delovno razmerje zaradi "-novoljne zapustitve dela. Ti razlogi so npr. tudi podani, če se delavec 7 dni zapovrstjo ne zglasi na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen, pa četudi novo ,v,ovno mesto ne odgovarja njegovi strokovni izobrazbi. V takem primeru se mora javiti na delovno mesto, ima pa zoper tako razporeditev pravico ugovora pri višjem organu upravljanja — ali če delavec nastopi dopust, ki mu ni bil odobren — ali svojevoljno podaljšuje bolni šk) dopust in izostane z dela več kot 7 dni (nedelje in prazniki se ne štejejo), — ah če se delavec ne javi na delo v 7 dneh po ukinitvi pripora ali preiskovalnega zapora, ali če se delavec, ki je bil pravilno premeščen, ne zglasi na novo delovno mesto, pa četudi iz razloga, da hoče delati na prejšnjem delovnem mestu. " V postopku pride neredko do izraza, da niti vodilni delavci ne poznajo tistih predpisov, ki se nanašajo na osnovne pravice delavcev. Zato še vedno ni odveč, če delavske univerze in sindikalni sveti organizirajo posebne seminarje, na katerih se predava o delavski zakonodaji. To P otrebo po stalni taki izpopolnitvi potrjuje tudi uspeh oziroma neuspeh tožnikov v pravdah. Ne da bi se spuščali v razpravo o rezultatih pravd pri posameznih sodiščih, moremo reči, da uspejo tožniki v pravdah v približno 46 odst. in to popolnoma v 43 odst., delno pa v 23 odst., medtem ko je bila tožba zavržena kot prepozna oz. tožbena zahtevek zavrnjen kot neutemeljen v 34 odst. So primeri, da tožniki večkrat uspejo v pravdah zaradi nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, a vseeno zapustijo podjetje. Očitno se odnos do takega delavca, ki mora z upravičeno tožbo iskati pravno varstvo, iako zaostri v podjetju, da raje zapusti delovno organizacijo in si poišče delo drugje. Ne bo odveč, če tu opozorim na roke. Delavci so izgubili že več pravd, ker niso tožbe ali pritožbe vložili pravočasno. Delavec mora vložiti tožbo v 30 dneh, odkar je prejel odločbo organa upravljanja, ki je odločala o njegovem ugovoru. Pritožbo zoper sodno odločbo pa mora vložiti v 8 dneh po prejemu, v enakem ku pa tudi revizijo. Če se delavec teh rokov ne drži, sodišče zavrže tožbo. Posebno določilo zakona o pravdnem postopku določa, da se morajo delovni spori hitro reševati. Prednost imajo ti spori tudi v tem, ker ni treba plačevati sodnih taks in je izpolnitveni rok 8 dni, v drugih pravdah pa 15 dni. V glavnem sodišča upoštevajo ta predpis, saj je 75 odst. delovnih sporov rešenih v roku do 3 mesecev, od teh pa polovica v enem mesecu. Ne kateri delovni spori pa se tudi tako zapletejo, r,~ jih ni moč vedno hitreje rešiti, če sodišča tega načela ne bi upoštevala, imajo stranke pravico, da na tako kršitev opozorijo predsedniVa sodišča. III. e predno pa se sme delavec v sporih iz delovnega razmerja obrniti s tožbo na sodišče, mora biti izveden tako-zvan predhodni postopek pred organi družbenega upravljanja. Če tega postopka ni, sodišče ne obravnava delavčeve zahteve. Ta predhodni postopek pred samimi organi upravljanja je izraz načela samoupravljanja, kjer proiz vaj alci neposredno ah po organih upravljanja odločajo o medsebojnih odnošajih, ki izvirajo iz skupnega dela v delovni organizaciji, tako tudi samostojno odločajo — seveda v okviru zakonitih predpisov — o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja. Tako ima delavec, ki ni zadovoljen z odločbo direktorja ali upravnika pravico ugovora na upravni odbor; enako pa tudi zoper odločbo upravnega odbora, ki jo je ta izdal na prvi stopnji, pravico ugovora na delavski svet. Splošen rok je 8 dni, le pri odpovedih delovnega razmerja je 3 dni. Organi samoupravljanja pa morajo odločiti o delavčevem ugovoru na prvi seji; če tega ne store v 30 dneh, ima delavec pravico, da takoj toži pri sodišču. Podrobnejša navodila o tem morajo biti vsebovana v statutu delovne organizacije. V sodra' praksi je več primerov, ko delavec ne ravna tako in ne vloži ugovora na organ samoupravljanja, ampak takoj toži. S tem se izpostavlja nevarnosti, da sodišče tožbo zavrne, najmanj pa, da prekine postopek in poskusi, če se da te pomanjkljivosti še popraviti. To pa se zgodi le redko, ker običajno med tem že poteče rok za ugovor. Pa tudi sicer sodišče napoti delavca, o čigar zahtevi sploh Pogled na tovarno stekla v Novem mestu sa odločila za odškodnino. To odškodnino pa lahko delavec uveljavlja samo v višini dejanske škode, to je po odbitku vsega, kar je ali bi lahko v času, ko je bil izven delovnega razmerja, zaslužil kje drugje, četudi se takemu prevladujočemu stališču ni brez tehtnih premislekov pridružiti, bi tožniki, ki bi oprli tožbo na drugačen temelj, zaenkrat skorajda ne uspeli. Tu je še pripomniti, da sicer delovni kolektiv svobodno odloča o sklepanju in odpovedi delovnega razmerja, vendar je sodišče pristojno, bo še zlasti in ponovno aktualno, ker pričakujemo nov zakon o delovnih razmerjih. Sploh pa bi bilo prav, da bi se na primeren način vsi delavci, vsaj pa člani organov samoupravljanja, seznanili s temeljnimi določili zakona o delovnih razmerjih, tembolj ker imajo gospodarske organizacije namembna sredstva za to vrsto strokovnega izpopolnjevanja. Zato je sindikalna šola v Novem mestu, ki jo vodita delavska univerza in sindikalni svet, prav posrečena oblika takega dopolnilnega izobraževanja. še niso odločali organi delavskega upravljanja, da se najprej obrne na te in šele, če ne bo zadovoljen v tem predhodnem postopku, začne s pravdo. Postopki pri sodiščih nam odkrivajo, da imajo številne odločbe, ki jih izdajajo direktorji ah upravniki, pa upravni odbori in delavski sveti, težke pravne in vsebinske hibe. Najpogostnejše pomanjkljivosti s<~ odločbe niso podpisane od oseb, ki bi jih morale podpisati po zakonitih predpisih, o posamezni pravici odloča neupravičena oseba, npr. direktor namesto upravnega odbora, vsebinsko so nejasne, obrazložitve protislovne, brez pravnega pouka, ne navajajo zakonitega določila ah pa se opirajo na nepravilen pravdni predpis itd. To je tudi spodbudilo Občinsko sodišče v Trebnjem in Skupščino občine Trebnje, da sta izvedli pri ^vseh gospo darskih organizacijah na svojem območju posebno anketo o predhodnem postopku, nato pa tudi o tem enodnevni strokovni razgovor z direktorji, s sekretarji, predsedni- ' ki upravnih odborov in delavskih svetov. Uvajanje pravne službe v delovne organizacije, o čemer je Dolenjski list pred kratkim pisal, bi v mnogo-čem pripomoglo tudi k utrjevanju zakonitosti in pravnega varstva delavcev, s tem pa tudi k skladnejšemu sodelovanju z delovno organizacijo. Predhodni postopek pa seveda ne velja za spore, ki nastanejo na področju zasebnega sektorja; tu nimamo organov upravljanja. Zato sme delavec takoj tožiti za svoje pravice pri sodišču. IV. menih smo že, da je pravica do dela pomembna ustavna pravica. Zato ima država posebne organe, ki opravljajo nadzor nad izpolnjevanjem predpisov o delovnih razmerjih in o delovnih pogojih; to so inšpekcije dela. Zato more delavec tudi pri teh organih iskati pravno zaščito, ako meni, da delovna organizacija krši njegove pravice. Ni namen tega sestavka, da obravnava in ocenjuje delo teh organov, vendar je pripomniti, da se delavci večkrat prepozno, večkrat pa tudi v nepravih zadevah obračajo na inšpekcijo dela. Iz sodnih spisov povzemamo, da večina delavcev ne ve za delovno področje tega organa, da ta npr. ne more izdati odločbe, s katero bi razveljavil odločbo o prenehanju delovnega razmerja, ker mu ta zakon daje samo pravico posredovanja. Najvarneje je, če se delavec obrne za posredovanje na inšpekcijo dela, da hkrati vloži tudi ugovor zoper odločbo organov podjetja oz. kasneje tudi tožbo. Občinska sodišča ugotavljajo, da inšpekedje dela sorazmerno redko in premalo učinkovito ukrepajo; še najbolje je pri oddelku za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu, saj je sodelovanje inšpekcije dela v delovnih spo rih pri sodiščih samo izjemno. Štefan Simančic Trebanjska občina pošlje 25 delegatov Zborovanja slovenskih sa-moupravljalcev, ki bo v počastitev 20-letnice osvoboditve v športni dvorani ljubljanskega Tivolija, se bo iz trebanjske občine udeležilo 25 delegatov: 20 iz delovnih organizacij in 5 iz občinske skupščine. Socialistična zveza je priporočila, naj bi bila med delegati vsaj tretjina žensk. Po vsej Boli krajini žudnje dni ne govorifo drugega kot o izginulem otroku, ki je skoro izpred domače hiše v f^ovi Lipici 16. marca izginil, prehodil peneči več kilometrov poti skozi gozd, naslednjega dne pa ga je našel kmet v bližini Sinjega vrha ležati na poti. -Mislil je, da je mrtev ... da 16. marca je bil lep dan, kot nalašč za kmečko delo. Mladi gospodar z domačije na vrhu klanca v Novi Lipi, Vlado Gešelj, je tistega dne odšel po tesarskem delu, njegova boleh-na žena je ostala doma, ženini starši pa so se napotili v vinograd delat. Z njima sta šla tudi domača otroka: 5-letna deklica in 2-letni sinček. Ne več kot 200 metrov od domačije je stara mama začela grabiti listje pod slivami, stari ata pa je malo dlje v trtju grabil- Otrokoma je prišla delat družbo sosedova punčka. Nekaj časa so se vsi trije poleg stare mame igrali in pobirali kamenje, potem je mali Joško začel siliti k »čači« v trtje. Stara mama pravi: — Videla sem malega, kako gre za dekletcama proti trtju, zato sem brez skrbi delala naprej, saj vem, kako ima čača rad otroka in dobro pazi nanj. »Bsjie plat zvona!«« Ko so prišli opoldne domov, so ugotovili, da Joška ni nikjer in da ga k staremu atu ni bilo. Deklici sta povedali, da sta otroka pospremili del poti, potem pa odšli v vas. — Otrok je izginil! Na pomoč ! so se že opoldne začuli kriki izpred Gešlje-ve domačije. Klicali so Joška po vsej vasi, po bližnjih ložah — otroka nikjer. Popoldne je šel .nekdo s kolesom v Vinico javit zadevo postaji Ljudske milice. Kmalu zatem so miličniki prišli v vas. Najprej so spraševali, kako se je vse zgodilo, nato pa je komandir odredil: — Bij te plat zvona, se ljudstvo zbere! Trikrat je mežnar zvonil, preden so se vaščani zbrali. Poklicali so še po- Gešljev Joško je bil prav takole oblečen, samo da je bil bos, ko ga je v noči 16. marca namakal dež in ko je zaman stopical dalje in dalje, da bi zagledal domačo hišo ... moč varnostnih organov iz Novega mesta. Proti večeru so prišli miličniki s psom. Joška so iskali povsod, pregledali vse vaške vodnjake, misleč, da je utonil, a zaman. »Sinek dragi, kje si?« Otrokov oče je prišel popoldne z dela domov, zvedel za strašno novico in vso noč nepretrgoma hodil okoli vasi in klical: — Joško, Joško, sinek, kje si?!! Domači so obupali. Zjutraj naslednjega dne so prišli na pomoč še gasilci iz Vinice. Znova so pregledali vodnjake, iskali v gozdu in po bližnjih jamah — nič. Zatem so prišli pomagat še črnomaljski gasilci in viniški šolarji. Okoli pol osmih zjutraj je prišla v vas novica: — Otroka so videli včeraj pri kovačiji na Drežni-ku! Okoli 00 gasilcev, otrok in vaščanov se je kmalu zatem napotilo proti Drož- niku. V vasi je ostal miličnik, gasilski šofer in otrokova stara mama. Zmenili so se, da bodo ti še naprej iskali v vasi in če bi bilo medtem kaj novega, bodo iskalce v gozdu obvestili z zvonjenjem in s tuljenjem sirene. Množica iskalcev, ki je šla proti Drežniku, je na lepem našla ob poti Joško-vo sivo kapico. Znova se jim je zbudilo upanje, zato so še bolj klicali kot prej. Naenkrat pa so zaslišali v domači vasi na vso moč zvoniti in tuliti sireno na gasilskem avtomobilu. Vsa množica je hitela domov. — Kaj je? so vpili od daleč tisti, ki so se prvi približali vasi. — Joška je pripeljal vrhovski učitelj! Vola nista hotela pohoditi otroka Nihče ni mogel verjeti. Naenkrat je bila Gešljeva hiša polna ljudi. Vsi so hoteli vedeti in videti, kaj je z otrokom. — Kako so ga našli? Je živ? so spraševali vsevprek. Stara mama je med solzami tarnala: — Sine, sine moj, da si le tu! Tesno je stiskala k sebi nenehno jokajočega otroka. Potem se je razvedelo, kako so otroka našli: Ivan Medved, kmet s Sinjega vrha, se je 17. marca vračal z vozom s košenice domov. Vola na lepem nista hotela naprej. Ker tudi bič ni pomagal, je pogledal pred voz in opazil na poti ležati bosega otroka. Mislil je, da je mrtev, ker se ni prav nič ganil. Ko ga je dvignil in opazil, da mu srček še sla botno bije, je takoj začel z umetnim dihanjem obujati neznanega otroka, dokler ni odprl oči. Medved je zavil dečka v svoj suknjič in ga nesel do bližnje hiše, kjer ga je gospodinja Marica umila, oblekla v suho obleko in mu dala piti toplega čaja. Potem je poklicala vaškega učite- lja Jožeta Zabukovška. Ta je s svojim fičkom otroka odpeljal na Vinico k medicinski sestri, da je nudila malčku prvo pomoč, hkrati pa je izvedel, da je najdeni deček Joško Gešelj iz Nove Lipe, katerega že vso noč iščejo. Znova ga je posadil v avtomobil in ga pripeljal naravnost do domače hiše. Mali Joško je prišel tako domov živ, povsem zdrav, le nogice ima zatekle, ker si je med potjo sezul škornje in je hodil bos. Je še ves prestrašen in v spanju trza, sicer pa je kar dobre volje. Stara mama in mama ga kar naprej jemljeta v naročje, mu daj ata bombonov in ga ljubkujeta na vse pre-tege. Zvečer, ko Joško zaspi, stara mama bdi ob njem pri luči, da bi se ne bal teme. »Žonke bral...« -lahko pa hi že ležal tudi v preranem grohku. Ko so otroka vprašali: — Joško, kada si bil?, jim je odvrnil: — Žonke bral! (To pomeni, da je nabiral želo-dove kapice). Gešljevi in vsi vaščani so veseli, da se je stvar tako srečno končala. Neverjetno se jim zdi, da je dveletni Joško, ki se je konmj naučil hoditi, naredil tako dolgo pot čez obsežen gozd, velik in izredno strm hrib do Sinjega vrha, več kilometrov daleč. Tisto noč je padal dež, v okolici Sinjega vrha ne manjka medvedov. Res, srečno naključje, da se je vrnil malček domov živ in zdrav! HI Joško je že tretji otrok, ■ ki se je v naših krajih ■ izgubil v zadnjih dveh RJI letih. Prejšnja dva so H našlj mrtva. Gešljevi in IŠJ tudi drugi kmečki starši zato ne smejo zameriti, 61 če jim tu dobronameren no očitamo: PREMALO PAZITE NA SVOJE OTROKE! RIA BAČER PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO proda naslednja osnovna sredstva: 1. star stroj za mletje sladkorja 2. star električni stroj za mletje kruha 3. tricikelj 4. star stroj za gnetenje jajc. Stroji od 1. do 3. so v obratu pekarne Ločna, stroj pod št. 4. pa je v proizvodnem obratu slaščičarne v Novem mestu, kjer si jih interesenti lahko ogledajo in dobijo še druge podatke. — Prednost pri nakupu ima socialistični sektor. Tudi v maminem naročju je Joško še vedno boječ zaradi prestanega strahu. Na fotografiji so še: stari ata, stara mama in Joškova sestrica Šestdeset plodnih Eet Sti^e Gaišek V življenju sem srečal marsikaterega človeka, ki mu je bil ljub poklic, ki ga je opravljal, marsikaterega, ki je bil z vsem srcem in z vsem ognjem svojega bistva svojemu poklicu vdan, videl sem nešteto vzgojiteljev, ki so se bili pripravljeni odreči marsičemu, samo, da so bili čisto vdani in predani vzgoji, katero so smatrali za svojo življenjsko nalogo, vendar eno samo zmeraj in povsod ter z vsem srcem učiteljico — Stano Gajškovo. Življenjska pot tovarišice Stane Gajškove se je pričela pred šestdesetimi leti, 10. marca, v Kostanjevici na Krki. Oče je bil tamkaj hra-nilnični ravnatelj, nekaj časa tudi župan, mati pa je bila po rodu Gorenjka. Stana je bila edini otrok. Po domači osnovni šoli je šla v Novo mesto v gimnazijo — takrat so bile ženske v gimnaziji prav reake —, nato pa na učiteljišče v Ljubljano. Pred štiridesetimi leti je bila kot učiteljica nameščena na Senovo, pred slabimi tridesetimi pa v Kostanjevico, kjer kot aktivna učiteljica — ele-mentarka deluje še danes. Stana Gajškova torej redno poučuje skozi štiri desetletja in skoraj prav toliko let v prvem razredu. Izredna delovna vnema ji je prinesla tudi izjemno veliko izkušenj, ki jih je z radodarno roko zmerom delila med mlajše kolege. Stroga od sebe je bila vselej stroga tudi do otrok, ki so ji bili zaupani v uk in vzgojo. Svojo strognst pa je zmeraj povezovala s tvorno delovno vnemo in resnično globoko ljubeznijo ter pristnim čutom za odgovornost. Po naravi obdarjena z optimizmom in tako je v svoj razred poleg pristnega materinskega vzdušja znala vnašati tudi veselo razpoloženje fci ie tako blizu mlademu človeku. Kot taka ie tudi sama ostala srela in m'adostna ter popolnoma vigrana v čarobni svet mladih src Vojna leta tuit njej niso prizanašala. Moža je ime'a v internaciji farna pa je v najtežjih časih prevzela šolo ki so jo kasneje razdejali, 'ako da jo je bilo treba celo desetletje obnavljati. V času svojega vodstva si ?e pridobila nekaj trajnih zaslug, saj je rešila celotno šolsko matico, knjižnico, kabinet učil in pohištvo.. Marsikdo se v Kostanjevici še danes spominja, kako sta s hišnico v največjem bojnem metežu prevažali šolsko opremo, zakaj Stana Gajškova niti za trenv*ek ni prenehala biti učiteljica Zdaj je predsednico društva prijateljev mladine aktivna članica najrazličnejših društev, svetov in organizieij, še zdaj je torej povsod tam, kjer potrebujejo preudarno besedo dobre vzgojiteljice in aktivne žene — upravljavke. Kot aktivna prosvetna dežnika je oblikoval" vrsto o-Vič-vih r'or/ na kostanie -aken odru in v eni izme* nii'> jo ie dolenjski umet»ih v1 ado Larnut tudi portretira* Ob dnevu žena so 1 ° okoli zveste sodelavke in vzgojiteljice zbrali vsi njeni stanovski kolegi in ji prisrčno čestitoli ter ji prav iskreno zaželeli, da bi še dolgo vrsto let delala in ustvarjala. LADO SMREKAH Branko Lukić: Srečanje v Titovem Velesu Pred tedni je naš sodelavec Branko Lukić potoval trije — štirje skupaj in si čin vrstah, če se ta živa reka po Makedoniji. Napisal je nekaj zanimivih popotnih ogledujejo nasproti idoče. Na zagozdi, vsi potrpežljivo ča- vtisov in srečanj z mestom, v katerem je preživel sredi ceste so starejši, prav kajo. Smeh, domislice, vroči mlada leta. tako v dveh nasproti si ido- pogledi, vse v dveh urah — Kavke. Prvo kar sem slišal, je bilo. njihovo neugna no vreščanje. Ko sem pred več kot dvajsetimi leti kot šolar tekal v senci treh velikih javorjevih dreves v centru takratnega Velesa, so bile črne kepe kavk po vejah okras in nadloga vse leto. In sedaj, ko se nekam tuj, začuden in rahlo zmeden oziram okoli sebe in iščem Ve-les iz otroških dni, spet slišim kavke. Le enega drevesa ni več. In ni Velesa, kakršnega imam v spominu. Veliko visokih in modernih stavb, živ in sodoben ritem življenja na cesti. Ko grem počasi proti hotelu, se mi zdi govorica mimoidočih nekam domača. Jezik otroških let se počasi prebuja v meni. Zdi se mi, da bi lahko še sam tako govoril. In naenkrat ni nič več tujega okoli mene. Ko preskusim »svojo« makedonščino v hotelu, me receptor razume in obdrži na obrazu nasmeh poklicne vljudnosti. ■ XXX S sošolci in s sošolkami stopam po glavni ulici. . V zraku duh po pečenih se-menkah in bogato razsvetljene izložbe. Gneča. Značilni »korzo«. Proti večeru je vse mesto na ulici. Gosta reka sprehajalcev počasi drsi po eni strani navzgor in po drugi nazaj. Nihče ne izstopa iz vrste. Po pločnikih se počasi sprehajajo mlajši po in potem se mesto pogrezne v molk. In tako vsak dan. Mladina izrabi »korzo«, da se sestaneta dva, da govori o športu, skratka, da prijetno zaključi dan. Starejši se sprehajajo po stari navadi. Tovarne v okolici so nekoliko spremenile navade Velešan-cev. Delo v tovarnah in drugi družbeni stiki jim dajo še nešteto možnosti, da se sestajajo. Ko se izprazni ulica, mno-gokje zapro dvoriščna vrata, ki poznajo še stare turške čase. Le Vardar starčevsko godrnja skozi mesto in Titov Veles se pogreza v spanec. Gneča in nepretrgan slap grgrajočega govora množice. Tržnica. Moški v gumijastih opankah in žene v dolgih črnih krilih. Posebej si ogledujem lončarske izdelke. Vseh oblik in velikosti. Visok, suh moški v noši, ki po hlačah kaže na folklorno preteklost in v suknjiču na »Varteks«, strokovnjaško trka po glineni posodi za vodo — »testiji«. Ogleduje jo, spet trka in posluša zvok. Cas mu pri tem nič ne pomeni. Kupiti mora solidno blago. Kupčija se zaradi desetih dinarjev skoraj razdre, pa prodajalec vendar odneha. Na obeh straneh široke, po turško tlakovane ulice z »kaldrmo« (okrogli gladki kamni) je nešteto majhnih delavnic. Stari del mesta. Obrtniki, katerih delo se ni menda spremenilo od turških časov, imajo obešeno blago kar pred delavnico. V zimskem vetru visijo in nihajo celi nizi opank, pasov, pisano pobarvanih rut, celo prešita odeja in moške hlače. Vse na ogled. Skupine moških tu in tam. Plitve kučme ali bele brisače okoli glave. Makedonci in Šiptarji. Veter se zaganja v črna, dolga krila žensk. Rute so poveznjene globoko na oči. Ob nizki stavbi, zeleni od vlage, stoji vrsta oslov. Potrpežljivo prenašajo na hrbtu breme dveh naročij metrskih polen, vsakega na eni strani. Gospodar čepi ob steni in kadi. Mirno in ravnodušno čaka na kupce. (Konec prihodnjič) ZAHVALA Gešljevi iz Nove lipe se prav lepo zahvaljujemo vsem vaščanom', pripadnikom LM, gasilcem iz Vinice in Črnomlja, šolarjem iz Vinice in vsem drugim, ki so pomagali iskati izgubljenega sina Jožka, še posebej se zahvaljujemo Ivetu Medvedut ki je otroka našel, učitelju s Sinjega* vrha in vsem drugim, ki so našemu Jožku nudili prvo pomoč! Trg v Titovem Velesu ... Staii smo pred postajo vznemirjeni in polni pričakovanja in čudna tesnoba se nas je lotevala, prav tako, kakor da smo nezaželeni stopili na tujo zemljo in da nas bo sovražnik zdaj zdaj napadel, čeprav ni bilo ničesar videti, kar bi kazalo na vojno. Toda nekaj težkega je ležalo v zraku in čeprav smo hoteli to čudno tesnobo pregnati s šalami na račun drug drugega, nas vendar ni moglo nič razvedriti, že na postaji, prav tako prazni in pusti kot ljubljanska, smo začutili, da nismo več doma, ampak nekje daleč na tujem, da pravzaprav nismo prišli prav, da bi morali izstopiti nekje drugje, železničarji se niso zmenili za nas, mi pa smo pričakovali, da nas bodo sprejeli z odprtimi rokami in nam že koj na postaji postregli z vročo kavo in zemljami. Čemerni vojaki, ki so stražili na postaji, so nas ogledovali malomarno in brezbrižno. Začutili smo, da nas je mesto sprejelo mrko in negostoljubno. Ulice pred postajo so bile prav tako prazne in puste in čemerne, še svetilke ob cesti so se nam zdele neprijazne in ljudje, ki so se začeli zbirati na pločnikih in nas ogledovati, so se nam posmehovali, saj so pod zaščito nemških m italijanskih tankov in letal. Zdelo se mi je, da sem stopil na rob močvirja in da se mi noge že vdirajo v blato. Srbski študent, ki je stal daleč od civilista, je vseeno slišal nekaj o Srbih. V nekaj skokih je bil na začelju našega dvostopa in kriknil srdito: »Kdo je žalil Srbe, no, kdo, da mu zabijem zobe v danko, mater mu njegovo!« Postajalo je napeto, vroče. Civilisti okoli nas so gledali mrko in zabodeno, naši so zgrabili srbskega študenta in ga s silo odgnali na rep dvostopa, kjer ni bilo civilistov. Kdo ve, kako bi se ta grozljiva politična zmešnjava končala, če ne bi v naših vrstah nastal nemir, vznemirjenje, kajti nekdo naših je viknil: »Nemška letala!« Res je bilo daleč slišati zamolklo bobnenje, ki se je bližalo bolj in bolj. Bobnenje je naraščalo, se ostrilo m mi, ki smo zdajle začutili, da se nam bliža sovražnik, smo postajali zbegani in nihče ni vedel, kaj mu je storiti. »Na tla!« je nekdo zaklical prestrašeno. cimo, mitraljeze, granate, ah, zdaj nas nihče več ne bo ustavil in želeli smo si, da bi ta parada trajala čim dlje in dlje. Nič nisem razmišljal, počemu bi razmišljal, zdaj zame razmišljajo junaški koraki: Ena, dve, ena, dve, levo, desno, levo — desno! Koraki, koraki pa: resk, resk! In koraki nas nosijo zdaj v to ulico, potlej v drugo, mimo hiš, trgovin in gostiln in končno v žrelo vojašnice. In pod temnim, neprijaznim, umazanim obokom: stoj, nikamor več! Nato topot po lesenih stopnicah, dve veliki prazni sobi, umazani, po stenah počečkani in poležana, zdrobljena slama na tleh in potem prav kmalu vroča vojaška brluzga, ki smo jo srkali ponosno in pobožno: naš prvi vojaški zajtrk! »Ha, kasarna! Bila je neprijazna kot vse kasarne na svetu: umazana, zanemarjena, počečkana, odurna, negosto-ljubna, mrka, z umazanimi stenami in počrnelim stropom, popljuvana, smrdeča ... Bila je skoraj prazna, toda nam se je zdela mogočna in skrivnostna, kajti tu bomo dobili puške, bajonete, naboje, bombe, pištole, mitraljeze! Odlomek iz najnovejšega romana Toneta Seliškarja: NOČ IN SVITANJE - izdala Pomorska založba v Murski Soboti, opremil akademski slikar Janez Vidic precej opazili, da smo nekaj posebnega; nismo še bili utrujeni od vojaščine, vsi smo bili mladi, živi, ognjeni. Neki možak ni strpel. Previdno se je pognal s pločnika in se nam približal. Stali smo v dvoredih. Kako smo se postavili v ta težak vojaški stav, sem že pozabil, le to vem, da nam je poveljeval neki študent tehnike, ki je že odslužil vojaški rok. »Od Kod pa, prijatelji?« nas je vprašal radovednež. »Iz Ljubljane, očka!« »Iz katerega polka?« »Iz še nobenega, prostovoljci smo!« Možak se je popraskal pod kučmo, nas zvito ošinil in spet vprašal: l »Nad Nemce?« »Kakopak, striček, nad švabe!« »Kaj ste na glavo padli, otroci! Nemci vas bodo požrli!« Očaku so se pridružili še nekateri civilisti in zdaj nas je nagovoril drug možakar: »A nam Hrvatom ne bodo Nemci nič storili, kar pojdite, od koder ste prišU, da vam ne bo žal!« To nenavadno, mlačno in brezbrižno razlaganje vojnega stanja, nas je osupnilo, zlasti še, ker nismo razumeli vsega tega in smo se pripeljali semkaj v trdni veri, da bomo našli tu jedro naše vojske in navdušenje vsega prebivalstva za vojno, morda celo bolj kot v Ljubljani. Naleteli pa smo na posmeh in potuhnjenost, za katero smo slutili še kaj hujšega, kot smo pravkar slišali. »Pa vendar, oče, tu v Jugoslaviji ...«, sem hotel reči, da je zdaj vojna, pa mi je neki mladenič, bržčas dijak, ostro in sovražno posegel v besedo: »Tu ni Jugoslavija, tu je Hrvatska, a vi, Kranjci, ste vedno samo za Srbe!« Razjezil sem se, v grlu me je stisnilo in dejal sem mu precej ostro: »Prav tako za vas kot za Srbe!« »Srbi so svinje!« je viknil mladenič. »Smrt Srbom!« Zaprepaščeni smo poslušali to strupeno godlo sovražnih vzklikov, ki jih nikakor nismo mogli razumeti. Poparjen sem stal tik civilista, srce mi je stokalo od užaljeno-sti in od sramu in nikakor nisem mogel doumeti vsega tega. Res je že, da sem ves čas zaskrbljen zasledoval politične razprtije med srbskimi in hrvaškimi politiki, toda še na kraj pameti mi ni prišlo, kaj vse se je že tu spletlo in se še plete in kaj vse prihaja semkaj »Razkropimo se!« je kriknil drugi in se pognal proti hišam. Toda že so bila letala nad nami. Mi pa nismo legli na tla niti se nismo razbežali. Strah me je zgrabil za grlo, pograbil sem Fantka za roko, a nikamor se nismo ganili, kajti civilisti so se pričeli smejati in so mirno, brez vsakega straha gledali v nebo. Kaj to pomeni? Ali bodo odvrgli bombe? Ali nas bodo zasuli z rafali iz strojnic? Ah, nikamor se nismo premaknili. Tudi mi smo strmeli v letala, ki so se z neznanskim truščem spuščala niže in niže in naravnost nad nas. Mi pa smo pred njimi otrpnili v ohromelost kakor ptica pred kačo. Tako nizko so se spustili, da smo razločno videli pilote. Pilot v komandnem letalu nam je celo pomahal z roko. Nekaj civilistov na cesti jim je mahalo s klobuki. Potem so letala zahrume-la in se skoraj navpično dvignila v višave in že jih ni bilo več. Ničesar nismo razumeli. Spogledali smo se in nekdo je vzkriknil bolestno razkačeno: »Saj to je cirkus, ne vojna!« Toda odsekano, odločno vojaško povelje nas je pognalo na cesto in odkorakali smo. V enakomernem težkem ritmu korakov se nam je spet povrnila samozavest in kar dobro smo korakali in lepo nas je bilo videti, ker smo imeli vsi nove uniforme in smo bili na oko zares vzorni vojaki, mladi, čedni, brhki. A tudi v nas samih je rasel vojaški napuh, neko svečano razpoloženje se nas je polastilo, in ker so se majceno oblaki pretrgali in nas je za hip obsijalo sonce, smo se zdeli nenadoma močni in nepremagljivi. Nekdo je pričel peti in potem smo vsi peli in se drug drugega opajali z našim junaštvom. Ljudje na pločnikih so obstali in nas gledali začudeno, nekateri brezbrižno, in celo posmehljivo, drugi zaskrbljeno, toda vse to nas ni več motilo. Zaplavali smo v vojaško glorijo, koraki so bobneli, pesem nas je dvignila in prvi stik s sovražnikom (nalet letal) je bil že za nami, spor s civilisti pozabljen, bojno navdušenje nas je nosilo po cesti ko na perutih zmagovitih orlov, in če bi zdajle zagledali Nemce, bi se vrgli nanje z golimi rokami. Fantek je stopal ob meni ves žareč in junaški in je pel in tudi sam sem pel, kajpak. Nič nas niso ovirali težki nahrbtniki, ah kje neki, na svojih plečih bi nosili še kaj težjega, topove re- CJgnezdil sem se na slami blizu okna. Fantek nekje v drugi sobi, kjer si je našel prijatelja, bržkone pa tudi zato, da bi se mu prijatelji ne posmehovali, da se drži očeta za hlače. Skoraj vsi pa so se nato, ko so si uredili svoja gnezda, razlezli po kasarni kot mrčes, kajti kasarna je bila skoraj prazna, le nekaj črnovojnikov, starih dedcev, namrščenih in zaskrbljenih, se je potikalo po hodnikih, nekaj stražarjev je bilo postavljenih pri vhodu in še kje in vse to je bilo videti tako malo po vojaško, kot da je prava vojska zapustila kasarno in jo prepustila nekakšnim malopridnežem. Le v vojaški kuhinji se je trlo kuharjev in njegovih pomočnikov in iz kuhinje je dišalo po praženi čebuli. Ogledoval sem si to vojaško, pa vendar tako čudno nevojaško življenje in vojaški napuh, ki me je navdajal takrat, ko smo korakali po karlovških ulicah, je začel popuščati. Nikjer ni bilo videti oficirjev, le nekaj podoficir-jev je neumorno tekalo sem in tja in tudi v kuhinjo, kjer so si rezali debele režnje slanine in se drli nad kuharji. Enega, ki je močno dišal po rumu, sem vprašal zaupno: »Ali bo kmalu menaža?« To vprašanje sem mu zastavil kar tako, da bi sploh nekaj vprašal in da bi navezal stike z vojašnico, saj lačen nisem bil in bi mi menaža iz te zasvinjane kuhinje prav gotovo ne teknila. A podoficir je pravkar nesel iz kuhinje ogromen kos svežega mesa, ki ga je ondi najbrž v tej splošni zmešnjavi ukradel. In zato ga je moje nevojaško vprašanje razkačilo. Niti na misel mi ni prišla stroga vojaška disciplina in, kajpak, podoficirja nisem po predpisih pozdravil, ne po predpisih nagovoril. Zato je podoficirja vsa ta moja vojaška malomarnost tako podžgala, da je obstal zaprepaščen in se je zastrmel vame, ko sem tiščal roke v žepih svojega plašča in zar jul: »Kdo si?« »Simon Mlakar, v civilu knjižničar, zdaj pa prostovoljec!« sem mu odgovoril zbegano. »Ti si navaden prasec!« je zarjovel name. »Kako pa stojiš, ali si vojak ali si baba? Ali ne znaš pozdraviti?« Oblil me je mrzel pot, ne zato, ker bi se ustrašil, ampak zaradi živalskega ponašanja podoficirja. Zavrela mi je kri zaradi žalitve in ponižanja in čeprav sem vedel, da je vojaščina polna surovosti in poniževanja, sem zdaj, ko sem prvikrat na sebi doživljal poniževanja človeka po človeku, onemel, čutil sem, kako mi leze kri v glavo, kako sem nesrečen in opljuvan in najraje bi se udri v zemljo, da bi se izognil temu, pa me je rešil mlad poročnik, ki se je nenadoma pojavil. Podoficir je otrpnil v stro- gi togosti vojaške drže, trknil s petami, salutiral in pasje ponižno zrl v poročnika. »Kaj imaš v roki?« ga je vprašal poročnik. »Meso, pokorno javljam, gospod poročnik!« »Kje si ga dobil?« Podoficir je zardel v zadregi. Kaj bo zdaj? Kaj naj mu reče? »Pri mesarju, gospod poročnik!« se je odrezal boječe. »Pojdi z menoj v kuhinjo in pokaži mi tistega mesarja!« mu je velel poročnik, ne da bi se ozrl name. In odšla sta. Tako sem se rešil te vojaške nadloge in podvizal sem se, da čim prej spet dosežem svojo stajo in svoje tovariše, kajti imel sem občutek, kakor da se vgrezam v globoko močvirje. Stekel sem kar so mi dale noge po stopnicah in ko sem bil med svojimi, sem se oddahnil kakor v varnem pristanišču, kjer ni več valov in kjer ni čutiti moči viharja. Skrušen sem se zleknil na slamo in se oddihoval kot preganjan pes. »Nikarte, gospod knjižničar, tod so bolhe!« me je posvaril študent, moj sosed na levi. Bolhe? To še ni tako hudo kot podoficir! sem pomislil, pregrnil slamo s kocem in sedel nanj. Nahrbtnik sem položil pod zglavje, stegnil noge in zamižal. Smrad po gnili slami in človeških izparinah mi je silil v nos in čeprav so fantje odprli vsa okna, smradu niso mogli pregnati, kajti kdo ve, koliko tisoč in tisoč vojakov je že ležalo tu dan in dan, leto za letom, kolikokrat so tu že milijonkrat prekleli cesarja in kralja, kaj vse je že videla in doživela ta vojašnica! Koliko vzklikov, tožba in koprnenj se je tod nagrmadilo in se vtisnilo v pod in v stene ter v strop! A fantje na slami so ko vrabci na prosu! Zdaj še ni nič hudega, nihče nas ne nadleguje. Rahljamo si gnezda, jemo, pijemo, kadimo, se smejemo — vojne vihre pa nikjer ni videti. Seveda, novice prihajajo skoz okna, se debeli j o in vsi smo jih željni. Nekdo priteče v sobo in zavpije: »Nemci ne morejo čez Muro, naši so jim razbili deset tankov!« Spet drugi je nekje pobral drugo vest in pripoveduje: »Naša letala so bombardirala Gradec in Celovec!« A tretji je od nekod privlekel novico: »Italijani povsod odbiti, naši prodirajo proti Gorici!« »Hura, hura!« kričimo od veselja, a nestrpneži mrmajo: »Zakaj ne dobimo orožja?« Nekdo nas pomirja: Pisatelj Tone Seliškar. Oceno njegove najnovejše knjige, iz katere je odlomek, ki ga ponatiskujemo na tej strani, objavljamo na 11. strani današnje številke Dolenjskega lista »Fantje, brez skrbi, orožje bomo dobili še danes; poveljnik polka je na obhodu, zvečer se vrne in vse bo urejeno!« »Figo bo urejeno!« meni nekdo. »Za nos nas vlečejo!« Razpoloženje se spreminja od trenutka do trenutka. Ko pa gremo s porcijami po kosilo, se pomirimo, žlice rožljajo po pločevini. Razvajenci zlijejo vso žlobodro v kanal in si odveze j o nahrbtnike. Zabavljajo, a nekaterim tekne in gredo po nov obrok. Ko smo se nahranili, spet poležemo po slami. Nikakršnih dolžnosti še nimamo, nihče se ne zmeni za nas. Prečuta noč v vlaku nas premaga. Ne zaspim popolnoma, le dremljemin še dokaj jasno razmišljam. 14 Pozorno j£h je ocenjevala, kakor da bi bila tokrat ona tista, ki si bo izbrala svojo žrtev — nekoga, ki bi ustrezal njenemu načrtu. Tedaj je zagledala poveljnico taborišča Jago, kako gre roko v roki z nekim gostom — nekim častnikom. Videti je, da je njen ljutoček. In prav v tem trenutku se je Fela odločila: ravno ta visoka in mogočna svinja ji bo pomagala. Ko so prišli Nemci do barake, se je Fela brž skrila v omaro ob svoji postelji in gledala skozi špranjo v vratih. KO Je videla, da je stopil v barako »njen« gost, je stopila iz omare in se napotila naravnost k njemu, zibajoč se v bokih. Feli ni bilo treba zapravljati besed. Njeno ponosno oblo telo, lepe Fela je zvdaj poklicala na pomoč vso taktiko ženske strategije. In ni dolgo trajalo, pa je bil možakar povsem v njeni moči kakor kača, ki se zvija pod čarovnikovim urokom. Govoril je, kot da bi se spo-vedoval: »Da, prišel sem sem z istim namenom, kot vsi drugi. Hotel sem se malo pozabavati. A našel sem nekaj višjega.« ... Ni slabo! si je mislila Fela. Prav dobro kaže! In ko je čutila, da je barometer njenega uspeha dovolj poskočil, je sklenila, da je napočil čas, da mu odkrije svoje karte. Igrati mora hitro. Preden se bo zavedela, bo čas potekel in edinstvena priložnost bo zaigrana. Zato je rekla s svojo običajno preprostostjo in odkritosrčnostjo: »Povej mi torej, ljubi, ali želiš su- ETNIK 135633 /?rV noge, dve beli vrsti smejočih se zob, ognjevite črne oči — vse to je govorilo na svoj poseben način. > Nemec jo je stisnil za roko in je ni pustil mimo. Fela ga je ognjevito pogledala in njena lepo oblikovana usta so se nažobila v užaljeni nedolžnosti. »Se tako obnašajo gentlemani?« Nemec je obstal s široko razprtimi očmi. Za hip je pozabil, da je v Baraki s punčkami, še nikoli ni tukaj slišal takih besed, še nobena ga ni tako ogovorila. Nagonsko je bleknil: »Verzeihen Sie —;< ... Lep napredek! je pomislila Fela. Ni slabo, če slišiš v tej prekleti Baraki s punčkami, kako se nemški častnik opravičuje neki ci-pi z »Oprostite, prosim«. Fela se ga je gosposko prijela pod pazduho in ga odpeljala k svoji postelji. Sedla sta, se spogledala in prasnila v prisrčen smeh. Sedela sta in se prijetno pomenkovala, čez hip je Nemec začutil, da se mu kaj takega tukaj še ni primerilo. Felino svobodno obnašanje, njena spretnost, s katero je vzbudila v njem moški občutek spoštovanja do ženske — pa še na takem kraju, medtem ko so se vse naokrog njega valjali vojaki kot svinje v blatu — vse to mu je vzbudilo skrita, pozabljena čustva, ki so ga vzdignila nad njegovo okolico. Ni treba posebej pripomniti, da so k temu v dobršni meri pripomogle Felina lepota, mikavnost in predrznost. In vrhu vsega — njena veščina, kako si pridobiti moška srca. rovo ravnati z mojim telesom kot vsi drugi, ali misliš, da je vredno, da me imaš vso zase?« Nemec je zazijal, kakor da bi ga s kolom po glavi, čutil je, da je v pasti. Felino vprašanje ga je vrglo iz njegovih romantičnih sanj nazaj v stvarnost. »čisto sem pozabil,« je zarnr-mral. »Si mislil, da sediš s kakšno lepotico v Unter den Linden tam v Berlinu?« Fele je močneje potegnila tetivo. »To taborišče je pod gestapov-sko oblastjo,« je naglas razmišljal Nemec. »Prav nič ne morem ukreniti. Vendar pa lahko poskusim, da te imenujejo za nadzornico, da ti ne bo treba opravljati te dolžnosti.« Fela je zmajala z glavo. »Predvsem me ne bo nič na svetu pripravilo do tega, da bi bila Elsina nadzornica. Nadzornica — to pomeni pobijati dekleta. In rajši bi sama umrla, kot kogarkoli ubila. Drugič pa pravilnik taborišča ne dopušča, da bi bilo lepo dekle nadzornica.« Medtem ko je vse to razlagala, je vstala in spogledljivo pokazala obrise svojega telesa ter nadaljevala: »Prepričana sem, da se zavedaš, da je to telo namenjeno nečemu boljšemu, kot pa biti nadzornica v Baraki s punčkami, kajne?« Nemec se je zahihital. Njegove oči so blodile po zapeljivih oblikah njenega telesa in se ustavile na drznih lokih, kjer je halja prekrivala prsi. Stegnil je roko in jo potegnil k sebi na posteljo. Fela je bila popolnoma prisebna. Vedela je, kako hitro mineva čas med takim ljubavnim razgovorom, zato ga je spodbujala: »No, kako se bova zmenila?« »Res ne vem, kaj naj storim, častna beseda,« je zaskrbljeno odgovoril Nemec. Legla je vznak po vsej širini postelje. 'Njene dolge ljubke noge — Felino preizkušeno in resnično orožje — so bile razgaljene do stegen, čutila je njegove oči na golih kolenih in spet sedla. Gledala ga je naravnost v oči in rekla: »No, prav, pridi in vzemi, po kar si prišel — kakor vsi drugi! Jutri bo sedel na tvojem mestu kdo drug. Mislim, da bo tudi on rekel: ,V tebi sem našel nekaj višjega.: Oprosti, če sem se zmotila v tebi!« Nemec je bil v zagati. Ni mu prišlo na misel, da bi razmislil o zanki, v katero ga je nenadoma speljala Židinja. Neprestano je premišljeval; zakaj se je dal tako zaplesti? Zakaj ni »vzel, po kar je prišel«, kakor vsi drugi in opravil s to zadevo — natanko tako, kakor mu je prebrisano rekla Fela. Mogoče ni storil tega zato, ker mu je to povedala tako preprosto in bistroum no, da se je počutil vezanega. čudna Erosova muha v nemški Baraki s punčkami. »Rad bi ti pomagal, če mi poveš, kako,« je dejal. Prav to je hotela Fela slišati. Vstala je in iskreno spregovorila: »Dobra gospodinja sem in znam pospravljati sobe. To sem delala še kot otrok. Mogoče bi kdo izmed Nemcev tu v taborišču potreboval služkinjo.« Nemec se je naenkrat udaril po čelu, rekel »Idiot!« in stekel iz barake. Izza zavese so mu sledile Feli-ne oči. šel je proti stavbi, kjer je prebivala taboriščna poveljni-ca. No punčka, polovico imaš že za sabo. Zdaj moraš opraviti še drugi del. In čeprav se Fela ni nikoli obračala k bogu — imela je stare račune z njim še iz otroških let — je zdaj sklenila roke kot v molitvi in njene ustnice so šepnile: »Pomagaj mi, bog! če misliš, da boš lahko shajal z mano, ti obljubim, da bom postala po vojni dobro dekle. Prosim, pomagaj mi priti iz taborišča. Moram poravnati račune s tisto judenratsko sodrgo. Z lastnimi rokami bom pokončala tega prokletega Monijeka! To moram storiti. Moram! In Elso ... Samo pomagaj mi priti od tod. če pa misliš, da se ne moreš pobotati z mano, ljubi bog, je vse, za kar te prosim, da se ne vtikaš v tole mojo zadevo. Prosim, ne pokvari mi priložnosti. Bom že sama opravila. Vse, za kar te prosim, je, da se ne vmešavaš v zadevo z mojim Nemcem!« Skozi okno je videla, da prihaja taboriščna poveljnica roko v roki z njenim Nemcem. On ji je odločno nekaj dopovedoval, očitno jo je skušal prepričati za svoj načrt. Zdaj prihajata v barako. Jaga si jo je natanko ogledala. Nemčeve oči so se smehljale od zadovoljstva. Očividno je bila Fela Jagi všeč, zakaj rekla ji je, naj ji takoj sledi. Bog je uslišal Felino prošnjo. Postala je služkinja v poveljničinem stanovanju. Ko je prišla Danijela pozneje v Divizijo veselja, ji je stala Fela ob strani kot vdana sestra. Nikoli ni niti za trenutek pozabila, da se je zgodil z njo velik čudež. Poveljnica taborišča je bila zadovoljna z njo. Fela je vedela, kako se mora pridobiti srce nemške Zveri. In kadar ga je Jaga zvrnila kozarček, se je izpovedala Feli kot svoji najboljši prijateljici. Fela je slišala iz Jaginih ust že najintimnejše zgodbe njenega življenja: o njenem ljubimcu, poveljniku bližnjega taborišča Niedervvalden, ki jo vara; o njeni mladosti, ki jo je preživela v javni hiši v Dresdenu. V svoji pijanosti je večkrat sočustvovala s Fe-lo, ker se je rodila kot Židinja, če se ne bi, zdaj ne bi bila jetnica, temveč — po Jaginih besedah — poveljnica kakšnega nemškega koncentracijskega taborišča. Zato bi že ona poskrbela. Fela je njena edina resnična zvesta prijateljica na vsem božjem svetu. ' Vsako jutro je prihitela Fela v barako št. 5 in pomagala Danijeli pri postiljanju. še en par rok na drugi strani postelje je bil pravi božji dar. In Danijelina postelja je bila zmeraj prva postlana; potem sta obe popazili, da so bile tudi druge postelje v redu postlane. Tako je postala Fela angel varuh vseh deklet v baraki št. 5. XVI ... NEKAJ strašnega je viselo danes v zraku. Vsi Danijelini čuti so bili na preži. Nesrečo je čutila tako oprijemljivo, kakor čutiš v getu pretečo nevarnost racije, četudi Nemci niso bili vnaprej napovedali. Ležala je v svoji postelji in napeto prisluškovala, da bi ujela najrahlejši šum. To jutro se je malce razlikovalo od drugih — bilo je sumljivo, usodno. Nekaj se bo pripetilo. To je lahko opazila — kot človek, ki zasluti skrito nevarnost, čeprav je ne vidi. V baraki so vsi še spali, vendar je čutila, da bi bil moral gong že zdavnaj udariti budnico. To praznično vzdušje jo je plašilo. Zakaj se je jutranji gong danes zakasnil? Odkar je dobila od Fele beležni-co in svinčnik, se zbuja zgodaj. Medtem ko druge še spijo, je najugodnejši čas, da potegne izpod oblancev beležnico in svinčnik — in piše. Piše. To jutro se razlikuje od drugih. Pridušeni zvoki zunaj so sumljivi, zlohotni. V sosednji postelji se Ci-pora šafran bori v spanju. Pači se, se zvija, vzdihuje in sope, kakor da bi jo v sanjah kdo davil.- »Rakom ni nikdar dovolj soli in nikdar prehud jesih — to vam pravim, gospod Topolščak! Pa najprej uradne reči!« Miklavž je hotel povprašati, kaj ima gospod sodnik uradnega pri njem, a oni vtem ugleda Brnota ter ga pozdravi. Služboval je že več let v tem kraju in poznal skoro vse ljudi. »Kaj pa praznujete danes?« povprašal je veselo. »Na ogledih smo, na ogledih!« In potem so razložili drugi svojo namero. »Saj pridemo še dol k vam, gospod sodnik! Vi morate še dovoliti, saj ste vi najvišji varuh — dekle je rejenka, tržaška rejenka!« dejal je Brnot. »Tako, tako! No, le pridite, pa krstnega lista ne pozabite, bomo naredili, bomo! Rakom pa malo česna, gospod Topolščak, ne pozabite — prav svež mora biti, sicer me bo zgaga pekla! Sedaj pa uradno!« »I, kaj pa je vendar?« hitel je Miklavž, ki ni mogel prej vriniti vprašanja. »Pri vas je umrl neko v Tržačan — ne li, gospod Topolščak? Zapečatilo se je, kar je pripeljal s seboj: zvedelo smo tudi kdo je bil in od kod; brat njegov živi v Ljubljani, in ta se je oglasil za dediča in sedaj moramo pregledati to, kar smo pri vas zapečatili — saj je zapečateno, naš kanclist je pečatil, ali ne? — No — in ceniti moramo, kar je imel, in pogledati, ni li pustil kaj pisanega, kaj testamenta! Ali je kaj pustil?« »Jaz ne vem,« dejal je Miklavž, a vse se je treslo v njem; toda znal se je zatajevati. »Pokažite torej tiste reči! Vi ste sami priseženi izvedenec in — no, to je dobro, Brnot tudi; treba ni drugega — hitro opravimo; posebnega itak ne bo. Pa čujte, gospod Topolščak, rakom nikar kumina ne pridevati, jaz ga ne maram. Samo česna — pa malo, In — še enkrat; svež, mlad mora biti!« Zapovedi o rakih je čula samo Urša, ki je pazno poslušala med vrati Sodnik s pisarjem, Brnot in Miklavž so šli v drugo stran po ozkem hodniku, kjer je gospodar odprl sobo, v kateri je ležal in umrl oni tujec. Njegova ostalina je bila v velikem zaboju sredi sobe spravljena, zaboj pa s sodnim pečatom zapečaten. Pisar odpre zaboj in potem so počasi iz kovčkom Pisar odpre zaboj in potem so počasi iz kovčkov vlekli obleko in drugo drobnjav. Tudi denarja so našli — bankovce, zlate in srebrnjake. Sodnik je vse vestno zabeleževal. Bili so že skoro gotovi, ko je jel sodnik zmajevati z glavo. »čudno, čudno — pa iščete vendar po žepih, da li ni kaj notri. Tisti brat rajnkega iz Ljubljane je govoril o testamentu, toda ni ga nikjer; morda tiči v kaki suknji.« A vse iskanje je bilo zaman. Miklavž je stal ob strani in ugibal. Nihče drugih se ni zmenil zanj. »če ni, pa ni — meni nič mar! Sedaj sklenemo zapisnik. Vedel sem, da bomo kmalu gotovi! Pa bogat je bil ta mož, bogat!« »Bogat?« vpraša Brnot. »Od kod pa je bil?« »Iz Primorja. Velika posestva ima; no, brat se bo veselil! Mi pa tudi, sedaj ko smo gotovi — da bodo le rakci dobri! Miklavž, gospod Miklavž, vi ste odgovorni!« Ta se je počasi približal. Bil je še vedno negotov, kaj mu je storiti. Ako sedaj pokaže testament — kako lahko se mu izmuzne Metka — po poroki ne bi bilo več nevarnosti. Toda — ko bi bilo potem zamujeno? Pravna stran mu ni bila toliko znana. Moral je povprašati. »Kaj pa,, če testament pozneje najde?« Rekel je to navidezno malomarno, vtem ko je zapiral zaboj. »Oh, potem so pa sitnosti, silne sitnosti — pravda je gotova, oh, bolje vse pustiti — vam pravim,« bese-doval je debeli sodnik. »Oh, to niso prijetne reči.« »Ste li sklenili zapisnik?« Pri zadnjih besedah se je obrnil k pisarju. Miklavž pa je bil tudi s svojim sklepom gotov. »Brntovo besedo imam,« dejal je sam pri sebi, »on je ne bo snedel! Torej —« »Potrpite, gospod sodnik,« rekel je glasno, še eno suknjo imam tam v svoji sobi, ta Tržačan jo je sle-kel, ko je legel v postelj. Pogledal je nisem, morda je v nji kaj pisanega!« »Dobro, prinesite jo; pa saj tudi tam ne bo niče sar; škoda, da čakamo! Toda prinesite, prinesite!« Sodnik je bil malo nejevoljen. Topolščak pa je stopil urno ven, čez hodnik v podstrešje. Odmaknil je v kotu, kamor je bil onkrat skril tujčev testament, prazni zaboj, privzdignil ploščo opeke in izvlekel zaprašeno suknjo. Hitel je z njo dol ter spotoma otrkaval prah raz njo, toda v žep ni segel. °V sobo prišedši, jo je dal sodniku. Ta jo je skrbno preobrnil, potem pa potipal žepe od zunaj in, ker ni nikjer čutil ničesar, segel v vsakega posamič. »Nič! Tudi tu ni ničesar!« deje potem in vrže suknjo na bližnji stol. »Ničesar?« zakriči Miklavž, da se zdajci vsi ozro vanj. Zgrabil je suknjo in krčevito stiskal žepe in podloga Veliki tekst Toneta Seliškarja Kronist, ki bo ob koncu leta opisoval našo knjižno žetev, bo moral vsekakor krepko podčrtati novo Seliškarje. vo delo Noč in svitanje, ki je nedavno izšlo pri Prekmurski založbi. Toneta Seliškarja poznamo predvsem kot socialnega in partizanskega pesnika ter mladinskega pripovednika. Zlasti na področju mladinske književnosti je Seliškarjeva dominacija povsem nesporna tako po obsegu kot kvaliteti. Nekoliko manj je znan kot romanopisec, dasi je že med obema vojnama izdal svoj veliki roman Nasedli brod. Noč in svitanje je pravzaprav drugi veliki tekst Toneta Seliškarja. Izraz »veliki« nisem napisal toliko zavoljo obsega (okrog 300 strani), pač pa zavoljo vsebine. S to svojo knjigo je dal Seliškar svoje veliko delo, nemara najbolj dognano in najboljše v vsem svojem resnično obširnem in mnogovrstnem leposlovnem ustvarjanju. To dognano in najboljše je očitno v dvojem: v kompoziciji in v psihološki problematiki. Seliškar je nekako pretrgal s svojim običajnim in »uho-jenim« pripovednim stilom, z zapovrstnostjo dogodkov ter zgradil moderno stiliziran roman in tako dobil prostor, v katerem je lahko ustrezno in učinkovito prikazal časovno in duševno tragiko svojih junakov, jo hkrati osvetljeval z različnih zornih kotov. S tem je dobila tudi čisto umetniška plat romana svojo polno vsebino in spekter. Roman noč in svitanje, ki se dogaja Je nekaj dni, je zanimiv že po svoji časovni opredelitvi: razsulo stare Jugoslavije in prihod okupatorja, torej prizorišče, ld je dotlej v našem pripovedništvu našlo le malo upodobitve. V usodnih aprilskih dneh 1941, ko je sovražnik že vdiral čez naše meje, je na tisoče prostovoljcev, zlasti mladine, hitelo, da bi zajezilo ta vdor. Toda prepozno. Vojaški in politični voditelji so domovino že prepustili okupatorju. Tudi prostovoljci iz tega romana so namesto na bojišče Spoznajte Dolenjsko! Njene talne razmere, podnebje, agrikulturo, razvoj prebivalstva in naselij itd. Vse to najdete v knjig] geografskih razprav DOLENJSKA ZEMLJA IN LJUDJE — 300 stra-ni, veliko slik in skic. Cena samo L500 din. Dobite v knjigarnah. prišli v ustaško ječo in bih zapisani smrti. In prav v tej noči, ki naj bi jim bila zadnja, in iz nje, raste nazaj in naprej zgodba Noči in svitanja, poosebljena zlasti v glavnem junaku romana knjižničarju Mlakarju pa v študentu in delavcu, učitelju, filozofu, uradniku. Zaprti v umazani kleti gledajo kot na platnu nazaj v svoje življenje pa v to, kar je prišlo in kar jih čaka, doživljajo in preživljajo, obupujejo in upajo, dokler po čudnem naključju zjutraj niso rešeni in odidejo novim usodam nasproti, čas za upor s puško v. roki še ni napočil, upor plameni samo še v srcih, iz ljubezni do svobode in rodne zemlje. Z Nočjo in svitanjem, s to upodobitvijo mlade generacije usodnega aprila 1941, je Seliškar ustvaril notranje izredno napet, globoko psihološko zasnovan in visok umetniški roman. Zlasti v nekaterih odlomkih je napisal sploh svoje najlepše strani. Prestopil je mejo, kjer se pisateljsko pripovedovanje spremeni v umetniško odkrivanje. S. S. PREŠERNOVA DRUŽBA NUDI DOBRO IN POCENI KNJIGO Za svoje člane bo v letu 1965 izdala: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1966 2. Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest ■ 3. Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman 4. Sergej Sartakov: »PO BRZICAH ČUNE«, potopis 5. PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske literature 6. Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST«, bogato ilustrirano poljudnoznanstveno delo. 7. eno STENSKO SLIKO po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Ri-hard Jakopič: »Sava« Letna članarina 1200 din 9 romanov v zbirki »Ljudska knjiga« 3000 din 12 številk revije »OBZORNIK 65« 1200 din KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Pojasnila.in naročila pri vseh poverjenikih in upravi Prešernove družbe y Ljubljani, poštni predal 41/1 Prešernova družba širi dejavnost Prešernova družba, ki je v 13 letih izdala lepo število cenenih knjig, bo. letos še bolj razširila svojo dejavnost. Letos bo uvedla nekaj IZMENA po sicilijansko Luigi Pirandello, Sicilijanec iz izumirajočega mesta Agri-genta, je v »Izmeni« orisal agrigentsko malomeščansko ozračje v 90 letih prejšnjega stoletja. Z mladostnim zanosom je v romanu opisal izsek iz sicilijanskega življenja, kakršnega je nekoč sam dihal, ter hinavščino, sveto-hlinstvo, zavist in intrige predstavnikov posameznih družbenih slojev. Dogajanje in osebe, vse je opisano z velikim smislom za kontraste, plastičnost, polnokrvnost. V bistvu je knjiga prešerno napisana kritika meščanske družbe, polna prikrite ironije in hladnega humorja. Na naš jezik jo je prestavil in ji pripisal uvod Albert Širok, izdala pa jo je pred kratkim Prešernova družba v zbirki »Ljudska knjiga«. Knjiga bo prav gotovo hvaležno čtivo za slehernega slovenskega bralca. novosti. Tradicionalno zbirko (koledar, 5 knjig in slika) bo spremenila in zdaj bosta razen koledarja obvezni dve slovenski novi knjigi, ostale tri pa si bo lahko naročnik sam izbral izmed 20 knjig, ki bodo izšle pri ostalih slovenskih založbah. Druga novost, važna predvsem za šolarje, bo zbirka najbolj znanih in pomembnih del iz slovenske književnosti. To naj bi bilo obvezno berilo za vsakega kulturnega Slovenca, ki bo na ta način poceni prišel do svoje knjižnice. Prešernova družba še želi, da bi svojim članom lahko nudila knjige drugih založb s popustom. V ta namen bi izdajala redno publikacijo o novostih na knjižnem trgu. Razen tega bo še vedno izdajala zbirko žepnih romanov Ljudske knjige in mesečnik Obzornik. Prepričani smo, da bodo poverjeniki s takim programom lahko povečali število naročnikov v vseh naših občinah. i iCcšetfjši pripravljajo filmsko gfefeiee Kaj je sploh filmsko gledališče? Kino ali teater? Niti eno niti drugo, pač pa morda še najbolj nekakšna degusta. cija filmov, klub, v katerem se zbirajo resni ljubitelji filmske umetnosti, ki jim film pomeni veliko več kot dve uri sproščene zabave ... Nekaj podobnega je delavska univerza že organizirala, vendar je stvar propadla. Zdaj nameravajo filmsko gle. V soboto, 27. marca, bo ob 18. uri na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici odprta razstava del slovenskega klasicističnega slikarja Franceta Kavčiča. To bo prva likovna prireditev, ki jih bo v letošnjem letu pripravil Dolenjski kulturni festival v povezanosti z Gorjupovo galerijo in prosvetnim društvom »Lojze Košak«. Za razstavo je izšel običajen prospekt, v katerem je poleg reprodukcije tudi kratek avtorjev življenjepis in seznam razstavljenih umetnin. Franc Kavčič je bil rojen V Gorici 3. decembra 1762. Njegov rod izhaja iz Volč nad Tolminom. Grof Koben-celj ga je poslal na Dunaj ter mu omogočil, da bi tamkaj kopiral stare mojstre, ki so bili zbrani v Belvederu. Kavčič se je ves posvetil študiju in šel kasneje z Dunaja v Bologno in Rim, pa spet v Mantovo in Benetke. Končno se je ustalil na Dunaju, kjer je bil najprej korektor, od leta 1799 dalje pa profesor na dunajski umetn. akademiji. Leta 1808 je postal vodja oddelka za porcelansko manufakturo, leta 1820 pa celo ravnatelj akademije. Umrl je 18. 11. 1828 na Dunaju. Kavčič je bil v svojem času znan po vsej Evropi kot predstavnik klasicizma. Mojstrsko je obvladal risbo in bil prepričan, da je za sliko bistvena zamisel, vestna kompozicija, precizna risba in pravilna osvetlitev. Barva je drugotnega pomena in služi le kot neizbežna dopolnitev. Kavčič je poleg izrednega obvladanja risbe obvladal tudi modeliranje. Kot slikar je ustvarjal v oljih mitološke, biblične in antične zgodovinske prizore, oltarne slike in portrete; v lavirani risbi razne kompozicije, pokrajinske in arhitekturne motive, zgodovinske prizore; v peroris-bi pa je posnemal slavne italijanske slikarje. Kavčič je bil nenavadno delaven in je ohranjenih več tisoč njegovih risb in skic. Njegova dela so v zbirkah Narodne galerije v Ljubljani, v knjižnici dunajske umetn. akademije, galeriji Lichten- Izbor Kavčičevega ustvarjanja stein in Schonborn na Dunaju, v deželni galeriji v Gradcu in drugod. Več njegovih slik je najbrž tudi na češkem in Madžarskem pa v Italiji in Mehiki. Za razstavo v Kostanjevici je Narodna galerija v Ljubljani izbrala petintrideset del. V glavnem so to lavirane pe-rorisbe, risbe s svinčnikom in kredo. Izbor kaže vse značilne črte Kavčičeve umetniške osebnosti in pomeni lep prispevek k oblikovanju estetskega čuta in vrednotenju resnične umetnosti. Vzgojiteljska vloga, ki si jo je s tem nadela Narodna galerija, pa bo še izpopolnjena z živo besedo kustodinje te 'naše osrednje slovenske likovne institucije — Polonce Koka-Ijcve, ki bo otvoritveni slovesnosti dodala tudi predavanje o umetnosti na Slovenskem v XIX. stoletju. Izkoriščamo to priložnost, da se iskreno zahvalimo Narodni galeriji, ki je omogočila to razstavo in predavanje, hkrati pa vabimo k številni udeležbi. LADO SMREKAR dališče ponovno, resneje oživeti. V klubski sobi v domu telesne kulture bodo — v začetku vsakih štirinajst dni — predvajali izbrane umetniške filme, ki jih bodo delili po skupinah: po umetniški (npr. neorealizem), po vrhunskih dosežkih na področju filmske umetnosti in pa kinotečne filme. Filmsko gledališče ne bo odprto širšemu krogu ljudi, pač pa le za resne ljubitelje filma. Pred vsako predstavo bo ugleden poznavalec filma iz Ljubljane opisal glavne značilnosti predvajanega dela, orisal okolje, v katerem je nastalo, nato pa se bodo o posameznih delih filma v odmorih razgovarjali. Namen filmskega gledališča je jasen, prizadevanje delavske univerze pa vredno pohvale: gre za vzgojo delavcev, za ostrenje okusa publike pri pravilnem vrednotenju filma. Prve predstave bodo verjetno brezplačne, kasneje pa nameravajo uvesti abonmaje; tedaj bodo predvajali kak film tudi za mladino. lazpis fešaja Zavod za izobraževanje kadrov ln produktivnost dela Novo mesto razpisuje vpis v trimesečni tečaj za kandidate, ki se želijo vpisati na VEKS Maribor, pa nimajo ustrezne šolske izobrazbe (popolna srednja šola) in morajo opravljati sprejemni izpit. Tečaj bo organiziran v popoldanskem času, pričenši z aprilom, v primeru zadostnega števila prijavi jencev Pogoji, podrobnejša navodila ln program sprejemnega izpita so objavljeni na oglasni deski zavoda. Pismene prijuve sprejemamo do vključno 25. marca 1D65. ZAVOD ZA IZOBRi i ZEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO RAZGOVOR TOVARIŠA TITA Z DELEGACIJO ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE ŠOLA NAJ OBLIKUJE JUGOSLOVANE A ČLOVEKA (2) Kakšna pa je naša šolska izobrazba? O tem ste govorili na kongresu in videl sem, da imate precej težav. Kar zadeva gmotno plat, mislim, da ta ni primarna, marveč sekundarna. Vsekakor pa je važna, zakaj učitelj, ki naj oblikuje socialističnega človeka, mora biti nagrajen, da bi lahko dostojno živel. Temu smo nekako posvetili najmanj pozornosti in to je naša krivda. Resda smo vrsto let govorili o tem. Spominjate se, kakšen je bil položaj pred nekaj leti, kako so bili na primer učitelji nagrajevani. Potlej je bilo to prepuščeno komunam, meni pa je znano, da so jih nekatere komune maltretirale, pa niso dobivali plač po nekaj mesecev. Odnos družbe do vzgojitelja, do učnega osebja torej ni bil pravilen. Toda kadar je govor o šolski izobrazbi, mislim predvsem na to, da učni programi niso v redu. Reforma šolstva ni dala nič posebnega. V resnici nas šele čaka in potrebno je, da si vsi prizadevamo, da bi z vašo pomočjo to zadevo nekako rešili, čudim se na primer, da naš mladi človek, kadar zdaj pride z univerze s popolnoma zaključeno izobrazbo, tako malo ve o naši daljni in posebno še nedavni minulosti (Medklic: In o naši stvarnosti). Da, o naši stvarnosti še najmanj. Pogosto se naši otroci uče mnogo stvari, ki na njihove mlade možgane vplivajo negativno, medtem ko ne posvečamo dovolj pozornosti tistemu, kar je v resnici potrebno. In tako dobivamo iz šol mnogo tistih, s katerimi imamo kasneje križe in težave. Ustvarja se celo negativno razpoloženje med našo mlado generacijo in pojmovanje — kar sem ravno danes slišal — da je stara generacija, ki je izvedla revolucijo, bila herojska, da pa je svoje opravila da danes ni več za nobeno rabo in da morajo na njeno mesto stopiti mladi. Vse to so stvari, ki vplivajo na našo mladino tako, da ni vsa takšna, kakršna bi želeli, da bi bila. Šolske programe in pouk sploh je treba prilagoditi potrebam in smotrom, ki jih želimo doseči. Ne zadostuje vreči v svet gesla in govoriti samo, da je treba oblikovati socialističnega človeka. Nujno potrebno je zagotoviti temelj, na katerem bomo oblikovali tega socialističnega človeka. Toda vidite, po naših univerzah in šolah predavajo še mnogo starega in po starem. Naši učbeniki so sila različni. Predvsem zamerim to, da imamo na primer za en predmet v šestih republikah šest različnih učbenikov, to je pa absolutno napačno (Medklic: In šest politik ...) Dr* Pero Simleša: Bojim se, tovariš predsednik, da bo kmalu tako tudi po komunah (smeh). Predsednik Tito: To je naša velika slabost in jaz nenehno vztrajam na teh stvareh, ki morajo biti skupne, saj smo v eni državi. Ne mislim, da je treba zapostavljati narodnosti, njihove minulosti in posebnosti, tudi tega se je treba učiti. Toda vse to je treba delati drugače. Otroci v vsaki republiki'morajo spoznati minulost vsakega našega naroda, njegovo zgodovino, umetnost in vse drugo. Pri nas pa si vsak prizadeva, da bi se postavil in rekel, da je on imel takšno in takšno zgodovino, da je imel tega in onega velikana in podobno. Pogosto pa so bili to zelo majhni velikani, ki sploh ne bi bili omembe vredni. Na pripombo, da so pedagogi za enotne učbenike, da pa so pri tem prišli navzkriž s komercializmom, je predsednik Tito dejal: — Moramo jih imeti. Na pripombo člana delegacije dr. Petra Mandiča, da smo komunisti, da imamo vsi iste smotre, a različno prakso, je predsednik Tito odgovoril: — In sicer prakso, ki se ustvarja po napačni poti. Zato smo zdaj morali vnovič sprožiti nacionalno vprašanje, da bi videli, kako ga je treba zdaj obravnavati, kaj je nacionalni šovinizem, kaj je lokalizem itd. Vi ste dolžni delati ne za integriranje narodnosti, marveč za oblikovanje novega socialističnega jugo- x slovanskega človeka, ki bo imun pred vsemi temi nacionalističnimi negativnimi lastnostmi. Naš sedanji šolski program po republikah pa ni zastavljen tako, da bi šel v tej smeri. Dezintegrira ravno tisto, kar je najbolj pozitivno. Zato je treba šolske programe obvezno spremeniti. Pouk, zlasti še na višjih šolah, je seveda v marsičem odvisen od učbenikov in skript, ti pa spet od učiteljev. Ne mislim, da so stari predavatelji in profesorji odigrali negativno vlogo, nasprotno, skraja so nam bili tako rekoč edina opora. Samo sprašujem se, ker tega ne vem, kako ti profesorji in predavatelji, ki so na univerzah 25 let, zdaj v naši družbi pripravljajo svoja predavanja in kakšna so skripta, ki jih sestavljajo, saj celo v matematiki in kemiji ne drže več stare postavke in teorije. Tudi tu so zdaj stvari povsem drugačne in postavljajo se v težavnejši in bolj zapleteni obliki, to pa so vede prihodnosti. Razen tega bi bilo treba spremeniti vzgojne metode, razbremeniti programe, sprostiti tiste stvari, ki človeku nikoli v življenju ne bodo potrebne. Bolj bi morali iti v specializacijo, a ne enostransko, v glavnem bi bilo treba rešiti učenca tistega, česar ne bo potreboval v bodočem življenju, če pa ga bo kaj zanimalo, naj kasneje sam dela. Nasprotno pa, če ga ne zanima, bo to pozabil, kakor hitro pojde iz šole, pa če mu to še tako vtepate v glavo. TZ POROČILA O STANJU KULTURE V ČRNOMALJSKI OBČINI Srsistev za kulturo več, delavnost i: h Lani je na področju črnomaljske občine delovalo 9 prosvetnih društev: v Črnomlju, Semiču, Starem trgu, na Vinici, na Preloki, v Adleši-čih, Dragatušu, Tribučah in v Kanižarici. Ker je bilo njihovo delo usmerjeno le v dramsko in folklorno dejav- nost, je bil občinski svet zveze kulturno prosvetnih društev mnenja, da tako skromna dejavnost ne ustreza kulturnim potrebam. V zadnjem letu je svet razpolagal s tri do petkrat večjimi sredstvi kot v minulih le'ih, dejavnost na kul- turno prosvetnem področju pa je kljub temu upadala. Kje so vzroki? Deloma v tem, da se občani vse preveč zanašajo na kulturno hrano preko televizorjev, deloma pa v tem, da v društvih ni primernega vodstva. Na območju občine je že Lepo slavje v Adlešičih Minula nedelja — prvi pomladanski dan — je zvabila v naravo veliko ljudi. Za prebivalce prijazne vasice Adle-šiči v Beli krajini je bil ta dan še posebej slovesen, saj so hkrati praznovali svoj krajevni praznik v spomin na zadnji krvavi spopad partizanov s tolpo fašistov, ki je pred 20 leti ali natanko 22. marca 1945 požigala in ropala vasi na tem območju Bele krajine. To je bil tudi zadnji vdor ustašev in Nemcev na osvobojeno ozemlje Bele krajine. Adlešičani so se na praznik lepo pripravili. 2e v prvih jutranjih urah so sredi vasi, ob zgradbi, na kateri je tudi spominska plošča padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, uredili slavnostni prostor in ga okrasili Sfarofrške novice Q 14. marca je osnovna organizacija ZROP v Starem trgu organizirala predavanje za svoje člane. Kapetan sonc je imel dovolj poslušalcev iz vrst rezervnih oficirjev in podoficirjev. Letos nameravajo organizirati še več podobnih predavanj. 0 Isti dan je imel sestanek s člani tudi Krajevni odbor RK v Starem trgu. Ob tej priložnosti so med najbolj potrebne občane razdelili nekaj obleke in druge pomoči, ki so jo prejeli od občinskega odbora RK v Črnomlju. @ Po daljšem premoru je začela delovati spet šolska kuhinja. Zdaj dobivajo otroci vsak dan toplo malico, ki je zelo potrebna predvsem šolarjem iz 9 km oddaljenih krajev, šolska malica stane 300 din na mesec. RUDOLF KOBE z zastavicami in zelenjem. S poskočnimi vižami, ki so donele iz zvočnikov, so prijazno sprejeli tudi vse goste in odbornike obeh zborov občinske skupščine Črnomelj, ki so se tokrat v počastitev krajevnega praznika zbrali na delovni seji v osnovni šoli v Adlešičih. Na seji so odborniki razpravljali o šolstvu, kulturi in prosveti ter telesni kulturi v občini Črnomelj in hkrati sprejeli še investicijski program za gradnjo nove osnovne šole v Črnomlju. Odborniki obeh zborov so v skoraj štiriurni razpravi temeljito razčlenili zlasti stanje šolstva, ki je zavoljo premajhnih fnančnih sredstev v težkem položaju. Kljub temu, da so letos namenili v občini Črnomelj za 63 odst. več sredstev osnovnemu šolstvu, le-ta še vedno ne zadostujejo za zadovoljitev vseh potreb črnomaljskega šolstva. Skupščina je sklenila, da naj bo obsežno poročilo o tej problematiki, ki so ga prejeli vsi odborniki, osnova za izdelavo perspektivnega programa razvoja šolstva, kulture in prosvete ter telesne kulture v občini Črnomelj. Na pripombe odbornika iz Belta, da je med vodilnimi organi mnenje, da bi morala biti njihova vajeniška šola ekonomsko samostojna, je skupščina sprejela tudi priporočilo Beltu v zvezi z nadaljnjim razvojem te šole. Ne tarnajte, do iz vaše občine ni dovolj člankov v Romunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem občanom dclenj. komun. Šolam manjka 40 predmetnih učiteljev V občini Črnomelj se šola v osnovnih šolah 2861 otrok. Materialni položaj šol se v zadnjem času izboljšuje, kadrovsko pa so šole še vedno slabo zasedene, saj kljub vsem prizadevanjem manjka še 40 predmetnih učiteljev. Posledice kadrovske problematike se kažejo v poučevanju posameznih predmetov, v skrčenih predmetnikih ali celo CKipadlih učnih urah. Učenci marsikje niso deležni dodatne učne pomoči, če upoštevamo še, da na vseh šolah manjka učil, da so slabo opremljene, da povsod poučujejo v dveh izmenah, da še 21 prosvetnih delavcev nima primernih stanovanj, da se od 2861 učencev in 161 dijakov od daleč vozi v šolo 2?1 otrok, da imajo kombiniran pouk še v 28 oddelkih, se ni čuditi, če šole ne izpolnjujejo učnega programu. Ko so o vsem tem razpravi j ah odborniki občinske skupščine na zadnji seji 21. marca v Adlešičih, so poudarili, da si občina prizadeva za rešitev vseh teh vprašanj. Računajo, da se bo v prihodnjih letih sestav prosvetnih delavcev glede zahtevane izobrazbe občutno izboljšal, saj štipendirajo 45 mladih ljudi na učiteljišču, višjih in visokih šolah. Razen tega bo na položaj v šolstvu nedvomno ugodno vplivalo tudi to, da je letos namenjenih za potrebe šolstva 37 odstotkov vseh proračunskih sredstev, kar je mnogo več kot lani in v preteklih letih. Prav tako je skupščina menila, da se v okviru preventivne dejavnosti v Črnomlju ustanovi še športna ambulanta. Nadalje sta oba zbora občinske skupščine Črnomelj na nedeljski seji sprejela še nekaj odlokov in rešila vrsto tekočih zadev. Popoldne se je ob slavnostnem prostoru sredi vasi zbralo na zborovanju v počastitev krajevnega praznika Ad-lešičev nekaj sto domačinov in gostov. Zborovanja so se Udeležili tudi vsi odborniki občinske skupščine in poslanec Viktor Zupančič. Najprej je zbrane pozdravil predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Alojz Cvitkovič, zatem pa je spregovoril poslanec kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS profesor Ivan Kambič iz Črnomlja. Pionirji domače osnovne šole so izvedli še kratek kulturni program, po teh slovesnostih pa so Adlešičani še do poznih večernih ur v veselem razpoloženju obujali spomine na težke čase pred 20 leti. precej intelektualcev, ki vedno znova ugotavljajo pomanjkanje kulturnih prireditev, sami pa nič ne pripomorejo k izboljšanju, šola, kot edina kulturna ustanova, opravlja poslanstvo na vasi tudi na področju kulture, medtem ko v Črnomlju ne bi smelo biti tako. Vse preveč se v mestu zanašajo samo na aktivnost prosvetnih delavcev, že tako preobremenjenih s strokovnim delom pri izvajanju šolske reforme, druga inteligenca pa se za kulturno dejavnost komaj zmeni. Letos bo občinski svet zveze prosvetnih društev skušal najti primerna vodstva v društvih, jim materialno pomagati, predvsem pa namerava oživeti kulturno prosvetno delo v Črnomlju, da bi postal res središče vsega kulturnega dogajanja v občini. Spomladi je pouk gospodinjstva tudi na prostem. Učenke dragatuške šole urejajo pod vodstvom učiteljice šolski vrt UGODNI USPEH V GOSPODARSTVU 19. marca je zbor delovnih skupnosti občine Črnomelj razpravljal o realizaciji plana v gospodarstvu za leto 1964 na podlagi podatkov po zaključnih računih. Na sejo so bih povabljeni tudi predstavniki gospodarskih organizacij. ZA PITANJE PRAŠIČEV i a m o ter pospešuj? debeleiije! Proizvaja Drogerija Ljubljana V letu 196-1 je bil plan celotnega dohodka v družbenem sektorju gospodarstva presežen za 6,4 odst., v primerjavi z letom 1963 pa se je povečal za okoli 28 odstotkov. Industrija je povečala proizvodnjo v odnosu 1963/64 za 47,9 odstotka. Pri tem imata največji delež semi-ška ISKA in BELT Črnomelj. Večji ali manjši gospodarski dosežki se kažejo na vseh drugih področjih, izpad plana za 13,1 odstotka je v izvozu, predvsem zaradi tega, ker Je lani BELT realiziral le polovico izvoznega plana. V industriji so osebni dohodki lani narasli za 38,8 odst. in so precej skladni s porastom celotnega dohodka, največji skok v osebnih dohodkih pa je med vsemi kolektivi dosegel Rudnik Kani-žarica. Odbornikom so na seji posredovali še letošnjo realizacijo plana za januar in februbar. V tem času je bil plan po plačani realizaciji dosežen s 13,3 odst. in je za 3,4 odstotka manjši od predvidenih rezultatov, kar se običajno doga- ja v prvih dveh mesecih poslovanja. Ko so zatem odborniki, največ pa predstavniki večjih kolektivov, razpravljali o težavah in uspehih v gospodarstvu, so poudarili, da so zaskrbljeni, če bo letošnja proizvodnja potekala skladno s planom, ker so vsi večji industrijski kolektivi odvisni od reprodukcijskega materiala: sivega surovega železa, pločevine itd., ki jih na domačem tržišču ni dobiti, za uvoz pa nam manjka deviz. Zbor delovnih skupnosti je sprejel sklep, da je treba urediti prodajo razstreliva na področju občine Črnomelj v primernem skladišču, o čemer so na občinskih sejah že večkrat govorili. Občina bo v kratkem sklicala posvetovanje med predstavniki rudnika, komunalne uprave, trgovskega podjetja, gradbenega podjetja in drugih zainteresiranih, da rešijo ta problem. Prizadeti niso le kolektivi, ki strelivo uporabljajo pri svojem delu, temveč tudi vaške skupnosti in posamezni občani. Po streli- vo so doslej morali hoditi v Novo mesto peš ali z vozom, ker ga na javnih prometniii sredstvih ni dovoljeno prenašati. Ob koncu seje so poslali še pozdravno resolucijo V. kongresu ZKS v Ljubljani. S Sinjega vrha nam pišejo Muhasta zima je zadržala kmetovalce, da je spomladansko delo zastalo. Nenadoma pa jih je ugodno vreme spravilo v zadrego, da ne vedo, kaj bi prej naredili. Morali bi orati za oves in krompir, hkrati pa jih kliče delo v vinogradih. Domači lovci so imeli pred kratkim srečo. Ustrelili so okoli 80 kilogramov težkega merjasca. Med pogonom pa je prišel k lovcu Jožetu Tro-hi tudi kosmatinec. Tako ljudje vsaj vedo, da šo se medvedje že prebudili iz zimskega spanja. IVAN ŠNELER Naš hitri, burni čas je kriv, da tako hitro odmira, kar je po naših vaseh in naseljih živelo dolga stoletja. Elektrika je izpodrinila lojen-ke in petrolejke, avto vprežne vozove, asfalt nekdanje »bele cesarske ceste«, traktor stare pluge, radio in televizćr sta z godbo in br-zečimi slikami zamenjala dolge zimske večere ob kolovratih in statvah, polne ljudskih hajanj, pesmi in grozljivih zgodb. Staro umira. Morda nekoliko prehitro. Prehitro za tistega, ki se zaveda, da ne odmira samo neka, na videz zanimiva romantika, temveč da izginja s tem tudi del življenja naših dedov in očetov, ki pa je hkrati del zgodovine našega naroda. Zato je prav, da skušamo vsaj nekaj tega ohraniti zanamcem, bodisi na kraju samem, bodisi v muzejUi in če ni drugače, morda vsaj v zapisih, risbi ah na cehi-loidnem traku. Mlini ob Kolpi umirajo ... Nekateri so se ustavili že pred dvajsetimi leti, drugi šele zadnja leta. Redki še klopočejo. Ljudje so odšli in ropot mlinskih koles je zamrl. Potem je voda opravila svoje, pa nalivi burje in zime ... Prav zato smo hoteli vedeti, kaj je z mlini in žagami ob Kolpi. V vsem tistem delu reke, ki obliva Beli krajino. Od Laz v Poljanski dolini pa prek Vinice, Preloke, mimo Adlešič in Metlike, vse do izliva potoka Kamenice v Kolpo, kjer se Bela krajina neha in se iz ozke doline strmo dvignejo vinorodni hribi hrvatske Vivodine, 17. avgusta 1964 V roko sm® vzeli specialko in gledali, čez več kot petdeset jezov, celih ali pa že razrušenih, se poganja Kolpa. Ob njih stoje ali pa že razpadajo mlini in žage. Na slovenski in hrvatski strani. In med jezovi — v Beli krajini jim pravijo »slapi« — so še številne brzice. Težavna, utrudljiva pot, če jo človek gleda, na spodnjem koncu z veslom v roki. Zato ni čudno, če smo si izbrali lažjo, udobnejšo pot in naložili čoln, šotor, fotografske aparate in snemalno kamero pa notese, blazine, spalne vreče in vso potrebno navlako na tovornjak. Ta nas je iz Metlike preko Črnomlja in čez Tančo goro potegnil do Starega trga in do Bilpe, kjer se nova široka obkolpska cesta nenadoma zoži in se na kupu zaraščenega kamenja neha, kot bi padla v prepad. Tu smo obstali. Pravzaprav samo trije: Zvonko, Janez in jaz. šofer nam je še pomagal zriniti čoln v vodo, potem pa smo mu pomahali v slovo. Bil je večer, ko smo razpeli šotor, napolnili zračne blazine, pospravili aparate in drugo kramo v šotor in odšli v vas. V vas? Samo tri hiše so tu, v katerih stanujejo Rdmovi, Jureči in Rekeči. Pravzaprav Rauchovi, Ver-derberji in Jankovci, to so njihova prava imena. Stari Verderber, ki ima ob Bil-pi kovačnico, včasih še kuje, čeprav si je naložil že sedeminse- demdeset let na hrbet. Sinu se je stožilo po svetu in boljšem kruhu in dela danes v Itasu v Kočevju. Sosed Rauch ima sodarsko delavnico in prodaja sode daleč doli na Hrvatsko. Tretji od .njih pa je kmet. Pravzaprav nekaj mora človek početi v tej samoti. Ko v jesenskem deževju Bilpa, divji potok, ki izvira malo nad vasjo pod visoko previsno skalo, naraste, zalije most nad sabo, da ne morejo ljudje nikamor. Takrat podpre ob izlivu Bilpo še narasla Kolpa in tako se obe vodi široko razlijeta in gledajo iz valov samo okna in streha Verderberjeve kovačnice. Ko voda počasi upade, se dneve in dneve vlečejo jesenske megle, dokler jih ne razpode predzimske burje. Potem dolina utone v snegu, kar ljudi še bolj odreže od sveta. Trinajst kilometrov imajo Bil-parji do Starega trga, od koder jih lahko avtobus potegne v svet. Poleti si še kako pomagajo. Peš, s kolesi in celo z mopedom. Toda pozimi — sonce jih takrat v jasnih dnevih obsije komaj za tri ure — ne morejo nikamor. Do Vrtov si sami splužijo cesto, če hočejo otrokom odpreti pot v šolo in sebi v trgovino. Samo da ne bi pozimi kdo huje zbolel! Preden bi čez hribe in zamete prišel semkaj zdravnik iz Črnomlja ali Kočevja, bi bilo že lahko po človeku. Zato si sosedje že v jeseni nakupijo raznih zdravil, da je v nesreči vsaj nekaj pri roki. kovice ^ Še bliže, toda potem so se njihove vrste h g^tem ognju tomšičevcev in bračičevcev. .J^ji odbit in Nemci so v neurejenih gručah **Ut ^as^°P^ Je premor. »Oh, municija!« je i" UlT51^05560' od katerem je ležal Rudi. »Ali naj v ^*>?« je vprašal Rudi in se napol dvignil iz tiisnaUkiiiUiitMi SMEH STOLETIJ Slovečega londonskega slikarja Hogartha je bogat, a zelo skop plemič naprosil, da bi mu naslikal za slavnostno dvorano nove palače velikansko fresko, ki naj bi kazala prehod Judov čez Rdeče morje. Slikar je zahteval za delo sto goldinarjev, plemič pa mu je ponujal samo dvajset. Tedaj je slikar rekel: »Ker sem v denarni stiski, bom prevzel delo tudi za ta denar, če mi plavate vnaprej.« Ko je dobil denar in ključ od dvorane, je odšel in poiskal pleskarja. Še preden je naslednje jutro plemič zlezel iz pernic, je bila vsa stena prepleskana z rdečo barvo. Hogarth je poklical hišnega gospodarja in rekel: »Delo je opravljeno.« »Kaj je opravljeno? Kaj naj to pomeni?« »Rdeče morje.« »Rdeče morje? Kje pa ja faraon s svojimi vojščaki?« »Utonil je,« skomizgne slikar z rameni. »In otroci Izraelovi?« prebledi vitez. »Ti so pa že na drugi strani in jih ni mogoče več videti.« človeku, ki se je nenehno bahal samo s svojimi predniki in njihovimi deli, je S\vift dejal: »Spominjate me na krompir!« »Na krompir?« se je začudil ogovorjeni. »Tako je! Tudi pri krompirju je vse, kar je najboljše, pod zemljo.« Satirik in pesnik Alexander Pope je imel navado reči: g »ženske ravnajo z moškimi kot šahisti s svojimi figu- 1 I rami. Nihče ne zavzame njihovih misli tako, da ne bi mogle | I obenem pogledati še po drugih in videti, kakšne koristi I i jim tudi ti nudijo.« — In ne pozabi oddati paketa! J|Ulltj Sre.:■::■■.[ urcd Brežice V rasu od 16. 1. ilo 20. 2. ni liilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili so se: Anton Kovačič, kurjač iz Brezine, in Ana Dcr-Žio, čistilka iz Bukoška; Stanislav Kozlcvčar, delavec iz Ljubljane, in Olga Faust, čistilka iz Brežic; Han Vranetič, traktorist, in Mari.ia Hegediš, delavka, oba iz Sp. Pirnič; Miroslav Medved, delavec iz Glogovbroda, in Ivana Hervol, delavka iz Bukoška; Felik Ram-pre in Marija Medvešek, oba osebna upokojenca iz Šentlenarta; Draglša Cerovak, podoficir, in Miroslava Milenkovič, slaščičarka, oba iz Brežic; Anton Haring, delavec iz Zakota, in Silva Konte-Mabile. delavka iz črnca. V mesecu poklicnega usmerjanja bo na šolah v občini Sevnica precej predavanj razgovorov in filmov o značilnostih posameznih poklicev, ki si jih bodo izbrali mladi fantje in dekleta. Za tiste, ki bodo uspešno dokončali osemletno šolanje, izbira poklica za življenje ne bo tako težka, kot za tiste, ki so jim zaradi slabih uspehov zaprta številna vrata. Teh pa je izredno veliko in na zavodu za zaposlovanje so zaskrbljeni zaradi njih. • Pravzaprav bi morali biti zaskrbljeni vsi, kajti to prerašča v družbeni problem, ki mu še nismo poiskali ustrez- ne rešitve. Lani je končalo osemletno šolsko obveznost v sevniških šolah 379 učencev, a le 109 jih je dokončalo tudi osmi razred. Nekateri so se poslovili od šolskih klopi že v 6. ali 7. razredu, drugi spet v 8., kjer so prav tako ostali na sredi poti. Kam zdaj s to mladino? Letos verjetno ne bo veliko boljše. Za uk takšni fantje in dekleta nimajo možnosti. Lani je bilo precej več prostih učnih mest, kot pa kandidatov zanje. Pri ženski mladini ni tako hudo za zaposlitev, ker imajo dekleta z nepopolno osnovno šolo možnosti za priučitev v konfekcijski stro- Pet mirni s šentjanškim Alojz ilajs kandidira za občinskega odbornika v volilni enoti Šentjanž. Je vodja delovne enote KREMEN in znan organizator pri množičnih organizacijah. »Kakšni so problemi vašega kraja?« srnio ga vprašali. »Največ imamo problemov komunalne dejavnosti, tako v zvezi s potmi, javno razsvetljavo, kanalizacijo in vodovodom. Prizadevamo si, da bi postavili spomenik heroju Milanu Majcnu. O tem smo že velikokrat govorili, vendar uspeha ni bilo. Dokončati bomo morali poslopje kmetijske zadruge, kjer bi lahko uredili stanovanje za prosvetne delavce. Obnove sta potrebna tudi prosvetni in gasilski dom. Potrudili se bomo, da bomo izboljšali prometne zveze s Krmelien. Nekaj perečih za- dev bi lahko rešila krajevna skupnost, medtem ko bo morala pri večjih delih pomagati občinska skupščina. Posledice vojne so v Šentjanžu še zelo očitne, zato si bomo morali prizadevati, da jih čimprej odpravimo.« S. Sk. Menični urod Boštanj Januarja je hil doma rojen 1 deček. — Umrli so: Ivan Kozine, upokojenec z Vrha pri Boštanju, 711 let; Antonija Radenšak, užitka-rica z Radne, 75 let; Terezija Sala-mon, užitkarica z Apnenika, 71 let; Eiaž Uraiiič, upokojenec s Kriza, 82 let; Alojzija Gunstek, družinsl-.a upokojenka iz Boštanja, 73 let; Alojz Jontez, mizar iz Boštanja, 60 let; Franc Kirar, upokojenec iz Dol. Boštanja, 79 let; Ivan Možic, posestnik iz- Dol. Boštanja, 64 let, Marija Rcžjak, družinska upokojenka iz Jablance, 88 let Malični urad Bučka Januarja ni bilo rojstev, niti porok. — Umrla je Marija Kuzcm kmetov alka iz Dol. Radulj, 71 let. i 1 Tale napis na pročelju sevniške telovadnice je edina stvar, ki vas spomni, da je tudi v tem kraju nekaj športnega življenja. Pove pa vam še nekaj več: da športniki namreč niso edini, ki živijo tu. Pod napisom vabi omarica s filmskimi plakati Sevničane na ogled filmov, ki so v istem prostoru... — Več o sevniškem PARTIZANU in njegovih načrtih preberite na 31. strani današnje številke! ki. Fantje ostanejo po obveznem šolanju še kako leto doma, potem pa se zaposlijo v proizvodnji. Nekaj absolventov osnovnih šol se vsako leto odloči za nadaljevanje šolanja v gimnazijah,, tehniških srednjih šolah in drugih zavodih. V Sevnici vsako leto znova občutijo težave zaradi premajhnih zmogljivosti teh šol, bodisi v Ljubljani, Celju, Brežicah, Mariboru ali drugod. Zahteve ob sprejemu so precejšnje in tako skoraj vedno odpadejo otroci s podeželskih šol. Do zdaj v občini niso dovolj skrbeli za otroke socialno ogroženih kmečkih družin. Pa tudi če njihovi starši niso ravno ogroženi, največkrat ne zmorejo plačevanja za šolanje v oddaljenejših krajih. To so ljudje iz pasivnih hribovitih predelov, ki na svoji zemlji ne pridelajo toliko, da bi imeli dovolj sredstev za študij svojih otrok. Naloga občinske komisije za štipendijo je, da bi takim otrokom učinkoviteje pomagala do kruha. Za šolarje, ki letos zapuščajo osemletko, je zavod za zaposlovanje organiziral več poučnih ogledov domačih podjetij. Obiskali so Mizarsko zadrugo, Metalno in ogledali si bodo tudi nekatera podjetja na območju sosednjih občin. Na šolah je razpisano tekmovanje v spoznavanju poklicev in najboljša šola bo prejela opremo za tehnično delavnico. Nagrade so namenjene tudi posameznim učencem. Predstavniki podjetij bodo na predavanjih in razgovorih seznanili starše s potrebami po kadrih v svojih delovnih organizacijah. Starši bodo zvedeli za prosta učna mesta in tako tudi sami laže usmerjali otroke v poklice. J TEPPEY V kotlarni Mizarske zadruge v Sevnici je v nedeljo, I 14. marca, eksplodiral kotel. Nesreča se je pripetila 10 mi-i nut pred osmo uro zvečer. Eksplozija je močno odjeknila i po vsej Sevnici in stekla so zažvenketala daleč naokrog, s Na srečo se je to pripetilo v nedeljo, ko v delavnicah ni f bilo delavcev. Kurjač je bil prav tedaj na obhodu po * podjetju in tako je za las ušel smrti. Nesrečo je povzročila para, ki se je nabrala v kotlu, j Do tega ne bi smelo priti. Največja napaka je, da niso j imeli kontrolnega stekla, skozi katero bi opazovali količino I vode v kotlu. Kazen tega trije varnostni ventili niso delali, enega pa so v podjetju svojevoljno odstranili. Tajništvo za notranje zadeve preiskuje vzroke nesreče še naprej. Skoda je zelo velika. Cenijo jo na 40 do 45 milijonov. Zanimivo je, da se zdaj v podjetju sklicujejo na kolektivno odgovornost za varstvo pred požari. Referenta za higi- % m % 1 ik I m m w m m & ^1 Eksplozija v Mizarski zadrugi je povzročila nad 40 milijonov škode - človeških žrtev na srečo ni bilo - Kdo je odgovoren za slabo tehnično varnost v podjetju? ensko tehnično varnost sploh nimajo. Zaposliti ga niso hoteli z utemeljitvijo, da ne bo imel dovolj dela. Pa tudi sicer se v Mizarski zadrugi kaj prida ne zmenijo za varnostna opozorila. Kotlarna je bila zgrajena v oktobru 1963. Od tedaj dalje obratuje neprekinjeno po 24 ur dnevno. Komisija za tehnični pregled še ni izdala uporabnega dovoljenja. Dvakrat je pregledala vse naprave in obakrat je odklonila izdajo dovoljenja zaradi vrste pomanjkljivosti. Zadnji pregled je bil 3. marca letos. Tedaj je tehnični vodja podjetja Anton Vavter demonstrativno zapustil komisijo, čeprav bi kot zastopnik gospodarske organizacije moral sodelovati z njo. Ko ga je okrajni inšpektor opozarjal na požarnovarnostne pomanjkljivosti, je izjavil, da to ni njegova skrb. Komisija si je ogledala tudi obnovljeno lakirnico. Rekonstruirali so jo po svoj: zamisli in niso upoštevali varnostnih predpisov. Komisija je odredila, da morajo v podjetju odstraniti vse pomanjkljivosti, sicer ne bodo dobili uporabnega dovoljenja. Naštela jih je v 52 točkah! Će bodo v podjetju tako trmoglavo vztrajali pri sedanjem kršenju varnostnih predpisov, se lahko dogodi podobna nesreča tudi v lakirnici. Koncentracija vnetljivih plinov je tam precej večja, kot bi smela bi'i. To lahko vsak čas povzroči eksplozijo, pri kateri je treba računati tudi na človeške žrtve. Za ukrepanje je še čas in nesreča v kotlarni je zadosti velik opomin vsem, ki so bili gluhi za opozorila. To velja tudi za mnoge druge delovne organizacije, v katerih še podcenjujejo pomen pravilne zaščite pred nezgodami. In končno — nekdo je prav gotovo odgovoren tudi za sedanjo nesrečo, ki le slučajno ni terjala smrtnih žrtev!! Razgovor v Tefčah nad Tržiščem V nedavnem pogovoru z Martinom Slapškom in upra-viteljico šole Vero Grmovo smo izvedeli za nekatere probleme, ki jih bo treba hitro rešiti. Tako je šola v privatni hiši in morajo za prostore plačevati letno 120.000 din najemnine, lastnica pa izjavlja, da prostore potrebuje zase. V eni učilnici, kjer stoji tudi televizor, ki so ga kupili s skupnimi prispevki, sedi dopoldne 40 otrok, popoldne pa 24. Ta učilnica ima 30 m2 površine. V drugi učilnici, ki ima le 28 m:, pa se dopoldne in popoldne gnete kar 60 otrok! Obe učilnici sta zakajeni, ker dimnikar le poredko pride sem, saj so ti kraji oddaljeni od Tržišča kar 7 km, 123 otrok, med katerimi jih je tudi nekaj iz podružnične šole Primož, ima kombiniran pouk in je brez učil. Učitelji imajo velike težave, da dosežejo učni načrt. Nujno je potrebna nova osnovna šola z vsaj tremi učilnicami. Ena bi potem lahko služila tudi za kulturne prireditve, ki si jih ljudje močno žele. Prav tako želijo prebivalci tudi telefonsko zvezo z ostalim svetom. Akcija za gradnjo je že v teku: ljudje so pripravljeni prispevati 203 drogove, izkopati jame in narediti 162 prostovoljnih ur. V ta namen imajo pripravljenih tudi 43.800 din. Potrebovali bi žico, izolatorje in nekoga, ki se na to delo spozna. Ker sami tega ne zmorejo, se obračajo s prošnjo za pomoč PTT podjetju v Novem mestu in ObS Sevnica. Sk. je ohranjena tako, kot je bila v XVII. soletju, ko so še živeli njeni fevdalni gospodarji. Slovita restavracija v gradu ponazoruje davno preteklost in je že zaradi pohištva vedno nabito polna in odlično obiskana. Spričo spremembe zakona o gostinstvu, ki dovoljuje prevzem in upravljanje gostinskih obratov raznim gospodarskim organizacijam, bi ne bilo narobe, če bi zainteresirali sedanjega lastnika grajskih kleti, izvozno podjetje Slovenija Vino iz Ljubljane, naj poišče sredstva za realizacijo te zamisli. Menim, da bi bil Zagrebčanom tak atraktiven lokal, obdan s stoletnim okoljem, posebno dobrodošel in zanje močno privlačen. Vsekakor bolj od tistih surrealističnih, ki jih je v tem središču nekaj desetin. Nasploh ne moremo mimo pomembnosti, ki jo bo kmalu odigralo zasebno gostinstvo. Marsikateri domači ali tuji obiskovalec se bo ustavil v brežiških in okoliških gostiščih. Z ogledom njihove notranjosti bo kritično pretehtal smisel za turizem in gostinstvo na tem področju. Iskušnje kažejo, da je nemogoče pritegniti motoriziranega turista na eno samo gostišče, pa če je še tako privlačno. Iz naših zasebnih gostišč bi se dalo s skromnimi sredstvi in s kančkom smisla, iznajdljivosti in ambicije dekorirati nekaj gostišč z na- vdihom klasike starih dolenjskih »bir-tij«, vsako v drugem okolju in pohištvu. Za praktičnega gospodarja bi ne bilo velikih izdatkov, le smisel in ljubezen bi bila potrebna. Znano je, da tudi v Avstriji in Švici nimajo denarnih sredstev na pretek, vendar so njihova gostišča zelo duhovito in domiselno urejena. V Ženevi je gostišče Les Armures s 25 mizami in sto stoli, opremljeno s pohištvom iz XVIII. stoletja, v masivni hrastovim in zastrto s pastelnim škrlatom. Skoraj ni tujca, ki bi tega lokala ne obiskal. Našim zasebnim gostincem se obeta nov zakon, liberalnejši od prejšnjega, ki bo pravilneje odmerjal davke in dovoljeval zaposlitev tuje delovne sile. Tako bo zasebno gostinstvo končno našlo mesto, ki mu pripada. Brežiške trgovine prav nič ne zaostajajo za podobnimi v tujini. Dobro so založene in tudi izložbe so pestre ter imajo prijeten komercialno umetniški okus. Trgovce čakajo nove naloge: boljša izbira, predvsem keramičnih izdelkov in domače obrti, sporazumevanje v tujih jezikih in uveljavljanje 20-od-stotnega popusta pri tujih valutah. Zadovoljiti bodo morali petičnega kupca in povečati solidnost posrežbe. Še pred glavno sezono bo treba adaptirati poslopje bivše Deržičeve hiše nasproti pošte in avtobusne postaje. Predvidevajo, da bodo lam gradili sodoben lokal za prodajo suhomesnega blaga. Izvajalec del bo KZ Brežice, pregovori pa so že v teku, Ie še denarna sredstva se morajo sprostiti Pomemben bo tudi Turist biro * poslovnimi prostori pri avtobusni postaji. Od njega in od turističnega društva bo odvisno, kako bo to področje reklamirano doma in v tujini. Od Bre-žičanov pa bo odvisno, kako bodo okrašeni vrtovi, balkoni in koliko bo cvetja na oknih. Ta mesec bodo predali svojemu namenu avtomatično telefonsko centralo. Tako se bo ugled brežiškega turističnega področja še povečal. To so glavni obrisi: problematika je nakazana, vendar je preobširna in preobčutljiva, da bi se v teh skopih vrsticah spuščali v tisoč podrobnosti. Nobena gospodarska dejavnost ne more hoditi sama zase; vse se morajo strniti in pospešiti dvig turizma in gostinstva na brežiškem področju. Vsekakor pa se morajo tudi Brežičani priključiti naporom za ustvaritev tistih 100 milijonov dolarjev, ki naj pripomorejo k ravnovesju naše plačilne bilance. MARJAN URAT.HUČ Delovne organizacije zbirajo dodatna sredstva za proračun Predstavniki delovnih organizacij v sevniški občini so se z zborom delovnih skupnosti dogovorili, da bodo pomagali občinski skupščini iz proračunske zagate za 1965. Za pokritje najnujnejših potreb bodo zbrale okrog 80 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo prispevale iz svojih skladov. Občinska skupščina bo ob pomoči gospodarstva lahko izpolnila vsaj najosnovnejše naloge. To je bila v sedanjih pogojih edina rešitev in podjetja so pokazala zanjo precej razumevanja, šolstvo torej ne bo prizadeto. S proračunskimi sredstvi bo treba letos skrbno gospodariti. Razdeliti jih bo treba tako, da ne bo zmanjkalo tam, kjer se temu denarju najteže odpovedo. To velja predvsem za družbene službe. Iz Boštanja Družabno življenje je bilo v Domu Partizana ta mesec kar živahno. V nedeljo, 7. marca, popoldne je pionirska organizacija z lepim programom počastila dan žena, naslednjo nedeljo pa smo imeli goste. Okrajna strelska zveza Celje je priredila v Boštanju strelsko tekmovanje žena. Dobra organizacija, pozornost domačinov in lepo vreme bodo gotovo vsem strelkam ostali v lepem spominu. V nedeljo, 21. marca, se je ponovno izkazal domači aktiv ZMS. Uprizoril je Anzongru-berjevo dramo »Slaba vest«. Vseh 11 igralcev in igralk se je na odru prav dobro izkazalo. Tudi obisk je bil lep. F. D. r.-.cjL ;l & k:»tiMtmmv; hu m<* *&&Al umen tes^-il^lliS Z LETNE KONFERENCE ZDRUŽENJA BORCEV NOV V KRŠKEM Oživljanje tradicij iz NOB je prvo Na redni letni konferenci združenja borcev občine Krško, se je 18. marca zbralo nekaj več kot 50 delegatov in gostov. Dokaj obširno poročilo predsedstva je v uvodu opozorilo na to, da se v svetu še vedno ustvarjajo vojna žarišča, da skušajo v Zahodni Nemčiji sprejeti zakon o zastaranju pregona fašističnih vojnih zločincev iz druge svetovne vojne in da so narodno osvobodilna gibanja in težnje v prebujajočih se deželah še vedno zatirana. Vse to terja od udeležencev NOB, da so občutljivi za pojave v mednarodni politični areni in da jih budno spremljajo. Predsedstvo je ugotovilo, da je organizacija plodno so delovala z občinsko skupščino in bi bila pri njej deležna razumevanja in največje mogoče pomoči. Poročilo je nanizalo zanimive statistične podatke o borcih NOV, o njihovi starosti, o zaposlenosti, o zdravstvenem in materialnem stanju ter podobnem-Dotaknilo se je politike pri dodeljevanju priznavalnin, družbene pomoči, ki so jo nudili otrokom padlih in še živečih borcev, davčnih olajšav, ki so jih deležni borci, kreditiranja stanoitanjske izgradnje za borce, problematike pri priznavanju posebne delovne dobe, zgodovinsko spomeniške dejavnosti ter proslav, ki jih je organizacija priredila lani ali jih ima v načrtu letos, ko praznujemo 20-letnico osvoboditve. Razvoj samoupravljanja je posledica demokratizacije, ki jo prinaša nov ustavni sistem Delovni- človek postaja središče družbenega procesa proizvodnje in delitve in si sam kroji dolžnosti in pravice. Da bi takšna načela oživela, morajo pri uveljavljanju samoupravljanja in demokratizacije sodelovati zavestne sile, zlasti pa borci iz NOV. Za vse, kar smo prestali in žrtvovali, je naše edino plačilo svoboda, prav zato pa ne smemo nikdar in nikjer dopustiti, da bi se pravica iz-preminjala v krivico. Aktivno sodelovanje v samoupravljanju je zategadelj borcem najlepša priložnost za oživljanje tradicij iz NOV. V razpravi so opozorili, da veliko govorimo o olajšavah, ki so. jih deležni borci, ugotavljamo pa tudi, da nam za borce primanjkuje sredstev. Delegati so menili, da bi lahko bilo vsega več, če bi v naši družbi boljše gospodarili. Premalo preganjamo gospodarski kriminal, premilo kaznujemo krivce, še vedno pa gradimo tovarne, hotele in druge objekte, ki so obsojeni na neuspeh ter pri tem zapravljamo znatna družbena sredstva. Na konferenci so največ razpravljali o oživljanju tradicij iz NOB. Organizacija bo dala velik poudarek delu z mladino. To bodo uresničili na razne načine: z zbiranjem zgodovinskega gradiva NOB s področja v občini, ki naj služi šolam pri pouku, s pohodi in izleti šolske mladine v znane partizanske kraje in prizorišča bojev, z obiski in razgovori borcev na šolali, s kurirčkovo pošto in podobnim. Borbene tradicije iz NOB bodo pač najlaže prenašali na mladi rod s takšnimi oblikami dela. S konference so poslali pozdravno brzojavko Kongresu ZKS v Ljubljani in protestno resolucijo predsedstvu Zveze združenj borcev iz NOB Jugoslavije v Beograd, v kateri so obsodili težnje v Zahodni Nemčiji po sprejemu zakona o zastaranju pregona nacističnih in fašističnih vojnih zločincev iz druge svetovne vojne. Lani 6, letos 8 milijonov za prevoze šolarjev Približno 340 otrokom, ki se vsak dan vozijo v šole v Krškem, Kostanjevici in Leskovcu s posebnimi avtobusi, je zagotovljen brezplačen prevoz. Občinska skupščina je lani izdala v ta namen nekaj nad 6 milijonov dinarjev, letos pa bodo prevozi otrok veljali nekaj več kot 8 milijonov. Zanesljiv uspeh: mali oglas v domačem tedniku! Seja občinske skupščine v Krškem Včeraj je bila v Krškem skupna seja obeh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbeno političnih organizacij. Na seji so razpravljali in sklepali o družbenem načrtu in proračunu za leto 19G5, o spremembah in dopolnitvah odlokov o skladih občine, o pristopu krške občine k medobčinskemu skladu za rekonstrukcijo in modernizacijo cest II. in III. reda, o predlogu za 45 urni delovni teden v Papirkonfekciji v Krškem ter o pripojitvi gostinskih podjetij »Klavž« in »Pri mostu« na Senovem k družbenim gostinskim obratom. Podrobneje bomo o seji poročali prihodnjič. ---. ............ j. , , .... v. . , v . »Vsega primanjkuje - od A do 1!« Občutno pomanjkanje surovin za kovinsko predelavo, kot so" razna profilna železa, pločevine in podobno, ki je bilo boleče že lani, je letos že skoraj neznosno - številni.obrati kovinske predelave so prav gotovo izraz velikih potreb po tovrstnih izdelkih, zato se je treba resno vprašati: kako da nI surovin zanje? GP »SAVA«, Krško, razpisuje prosto delovno mesto PERSONALNE ADMINISTRATGRKE POGOJ: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja in nekaj prakse iz prijavne službe delavcev pri socialnem zavarovanju. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj, najkasneje pa 1. 4. 1965. Veliko pomanjkanje surovin, ki ga je v začetku letošnjega leta čutiti na naših tržiščih tako kot še nikoli doslej, tudi Splošnemu obrtnemu podjetju v Kršem ni prizaneslo. V kratkem razgovoru so povedali marsikaj o tem. Po svoje zelo značilna je izjava nabavnega referenta Lojzeta Mlakarja, ki je kar brez ovinkanja povedal: — Dobesedno vsega primanjkuje, od A do 2! Ni »Uu nosilcev, ni pocinkane ne de-kapirane pločevine, niti betonskega železa ni dobiti! Podjetja iščejo surovine celo po trgovinah na drobno, da ne bi bilo zastojev v proizvodnji. »U« nosilci, pocinkana in dekapirana pločevina ter betonsko železo so za naše podjetje osnovne surovine. In koliko smo jih letos dobili? Skoraj ni vredno besed! Potrebovali bi kakšnih 15 ton »U« nosilcev, z veliko muko pa sem jih dobil 900 kg; potrebovali bi 4 tone pocinkane in 5 ton dekapirane pločevine, pa nisem dobil obojega niti kile, betonskega železa bi potrebovali kakšnih 5 ton, z velikimi težavami pa sem ga uspel dobiti vsega skupaj 2 toni. Ob takšnem stanju se vprašujemo kaj le bo! Z naročili letos tudi ne gre gladko kot doslej. Videti je, da večji naročniki, za katere so prejšnja leta v Splošnem obrtnem podjetju delali, nimajo sredstev, pa tudi investicijska mrzlica precej popušča. Podjetje AUTOMACI-JA, od katerega so lani naročila kar deževala, ni letos s Splošnim obrtnim podjetjem sklenilo še nobene pogodbe Povsod zatrjujejo, da pripravljajo obsežne načrte, da bodo začeli pogodbe zdaj, zdaj sklepati, toda naročil le ni in ni. V Splošnem obrtnem podjetju :ie držijo rok križem in ne čakajo. Kot obrtno podjetje so se zadnje čase tako razvili, da so prerasli potrebe Krškega in okolice. Ukvarjajo se s proizvodno obrtjo in si bodo zato morali poiskati bolj zanesljivo tržišče, na katerem bodo lahko uspe- vali daljši čas. Tega se ne bojijo, ker vedo, da kvalitetni izdelki na tržišču že dobivajo veljavo. S kvahtetnim delom pa so se v Splošnem obrtnem podjetju že do zdaj uveljavljali. Dobro vedo, da bo zaslužek teže priborjen, da se . bodo morali v vseh obratih potruditi bolj kot doslej. Povedali so, da se bodo najbrž odločili za proizvodnjo izdelkov namenjenih kmetijstvu, kot so vodne črpalke, ročne škropilnice za sadjarstvo in vinogradništvo ter puhalniki za seno. Ostali obrati v podjetju: steklarsk i, sliko-pleska rski, pečarski in gradbena skupina, ki sodelujejo pri stanovanjskih gradnjah, pa imajo dela dovolj. M. JAKOPEC Vodstva krtffevnih uradov so veliko pomagao Ko so na redni" letni konferenci Združenja borcev iz NOV v Krškem govorili o plodnem sodelovanju med organizacijo in občinsko skupščino, so posebej poudarili, da sta bila sodelovanje in pomoč, ki so jih nudili krajevni uradi, nenadomestljivi. V stalnih stikih z vodji krajevnih uradov so krajevne organizacije ZB hitro in uspešno re- ševale razne pokojninske in invalidske zadeve, vprašanje priznavalnin, študijske pomoči, sprejemanja v uk, dodeljevanja stanovanj, odobravanja kreditov za gradnje in popravila hiš, reševanje vlog za odpis bolniških stroškov in podobnega. Pohvalo Združenja borcev iz NOB si krajevni uradi pač lahko štejejo v čast. OBISK PRI KOLEKTIVU PAPIRKONFEKCIJE V KRŠKEM »Tega m h moč naMnaitik Zaradi pomanjkanja časopisnega papirja bodo v PAPIRKONFEKCIJI v Krškem predelali letos za 100 ton manj papirja, izpada v proizvodnji pa ne bodo mogli nadoknaditi - Pred dvema letoma ustanovljen kartonažni odde!ck se lepo razvija - Ha morebitno pomanjkanje surovin se je treba pravočasno pripraviti. PAPIRKONFEKCIJA v Kr-Bkem je s svojo proizvodnjo r veliki meri odvisna od Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem. To ni nič čudnega, saj dobi od nje polovico surovin ah 2400 ton srednjefinega netipizira-nega časopisnega papirja (toliko naj bi dobili letos), katerega predela v razne izdelke. Burja, ki jo je konec lanskega leta v slovenski papirniški industriji, zlasti pa v Tovarni celuloze in papirja v Krškem, dvignilo pomanjkanje celuloznega lesa, tudi PA- PIRKONFEKCIJE ni pustila pri miru. 2e v 4. tromesečju lani so se večale težave, ker je Tovarna celuloze in papirja začela zmanjševati pošiljke. Kakšnih hujših posledic, zastoja proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin, sicer ni bilo, v prav težavnem položaju pa so se v PAPIRKONFEKCIJI znašli konec februarja. Sreča v nesreči je bila, kot povedo danes, ko je hudo že za njimi, da so imeli malo večjo zalogo surovin drugih vrst. Skladišča so popolnoma izpraznili, preden so v sredi marca dobili novo pošiljko časopisnega papirja. Ker ni bilo surovin, so preusmerili proizvodnjo V hudih dneh so nato, ko jim je časopisnega papirja zmanjkalo, preusmerili proizvodnjo v kartonažne izdelke, delali so papirne vrečice in novi izdelek: fascikel mape iz prespan lepenke. Do 16. marca niso dobili od Tovarne papirja prav nobene pošiljke časopisnega papirja. Preusmeritev proizvodnje bo povzročila ' kolektivu nekaj škode, saj porabijo za papirne vrečke, kartonske izdelke in fascikel mape precej več dela, zaslužek pa je manjši. V februarju in v marcu so zavoljo tega predelali 100 ton manj ciklostilnega papirja, tega pa ne bodo mogli nadoknaditi, če se še tako potrudijo. Zdaj so vsi oddelki polno zaposleni, kupci pa odhajajo iz tovarne zadovoljni, saj njihovim naročilom kar se le da sproti ustrežejo. V hudih dneh so bili vsi naročniki zelo nestrpni, precej razburjenja je bilo in celo več groženj s tožbami so dobili od naročnikov, ker jim niso mogli ustreči s pošiljkami v dogovorjenih rokih. Zastoj zaradi pomanjkanja surovin bo gotovo pustil nekaj posledic na tržišču. Nekaj /kupcev je začelo uporabljati boljše vrste papirja, ker ciklostilnega ni bilo na zalogi, na tržišču so se pojavili posamezni konkurenti, ki težav s surovinami niso imeli. Morda je rešitev v večjih zalogah papirja? Zato v PAPIRKONFEKCIJI resno razmišljajo o tem, kako pravočasno preprečiti podobne težave, še preden bodo posledice hujše, kot so bile letos. Tržišče je kaj lahko izgubiti, vsekakor laže, kot se na njem uveljaviti. Skladiščni prostori v tovarni so premajhni, da bi lahko uskladiščili večmesečno zalogo surovin in se tako izognili pomanjkanju časopis- nega papirja, ki se pojavi v decembru, januarju, februarju in marcu. 2iveti kot sosed, poleg tovarne, ki te oskrbuje s surovino, je lepo samo tako dolgo, dokler ti ta tovarna lahko surovino dobavlja, so ugotovili letos. Ce bodo skladišča kako dobili ali si jih zagotovili izven tovarne, pa bo spet treba misliti na obratna sredstva. Povečati bo treba tudi ta, saj veljajo večje zaloge več denarja. Letošnja proizvodnja bo za 10 odst. večja od lanske, predelali pa bodo okoli 3400 ton papirja in lepenke raznih vrst. Kartonažni oddelek, s katerim so začeli 1963, se lepo razvija in že ustvarja okoli odst. celotne proizvodnje v tovarni. Zanj so v zadnjih dveh letih iz lastnih sredstev nabavili za 16 milijonov din strojne opreme. Lani so v PAPIRKONFEKCIJI ustvarili za 644 milijonov celotnega dohodka in 36 milijonov din skladov. Letos bo s skladi nekoliko slabše, kljub temu pa upajo, da jih bodo ustvarili za 43 milijonov. Povprečni osebni dohodek je lani znašal 44.0000 din na zaposlenega, najnižji je bil 33.600 din, razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom pa je bilo 1:3,19. MJ. 941 BORCEV JE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANIH V krški občini živi 1390 članov Zveze borcev iz NOB. Med njimi je 286 delavcev, 217 uslužbencev, 321 upokojencev, 319 kmetov, 188 gospodinj, 24 obrtnikov in 32 iz drugih poklicev. Med člani Zveze borcev je torej še vedno 503 takšnih, ki so v rednem delovnem razmerju in še delajo. Če k njim prištejemo' še 321 upokojencev, je to skupaj 824 članov, ki imajo zagotovljene redne mesečne prejemke in so hkrati socialno zavarovani. Med drugimi pa je 62 takšnih, ki prejemajo invalidski dodatek in 55 takšnih, ki prejemajo občinsko priznavalnino. V občini torej živi med 1390 člani Zveze borcev 941 članov, ki so zdravstveno zavarovani. Žal tudi pri teh življenjska raven ni najboljša, saj je med njimi približno petina takšnih, ki imajo manj kot 20.000 din dohodkov na mesec. 111 borcev kočar jev z manj kos 5G00 din dohodke Približno 71 moških in 40 žensk v občini Krško je članov ZB, ki živijo na manjših kmetijah-in koča-rijah ter imajo manj kot 5.000 din dohodkov na mesec. Teh 111 ljudi je v organizaciji ZB v krški občini primerov niso sodo-res nimajo niti toliko, da bi lahko človeku dostojno živeli. Vsa skrb organizacije bo letos zategadelj namenjena prav tem ljudem. Pozornost in prijazna besedo veliko zalezeta Partizanskim mamicam in očetom so organizacije Zveze borcev začele zadnja leta posvečati veliko več skrbi kot nekdaj. To so starejši ljudje, ki v večini primerov niso sodelovali neposredno v vojaških enotah in v spopadih s sovražnikom, toda s toplo besedo, s tem, da so vedno gostoljubno nudili krov domače hiše borcem, da so jih obveščali o sovražnih premikih in jim na razne druge načine pomagali, pa so nudili narodno osvobodilnemu gibanju neprecenljive usluge in pomoč. Do teh starejših članov morajo organizacije ZB gojiti spoštljiv odnos in jih večkrat obiskovati. Letos, ko bomo praznovali 20-letnico osvoboditve, bodo organizacije ZB v krški občini obiskale vse partizanske mamice in očete ter jim čestitale za veliki praznik. Skromni kot so, ti starčki in partizanske mamice veliko bolj kot kakršnakoli darila cenijo toplo besedo in pozornost. 284 članov ZB s statusom borca Od 1390 članov ZB ima v občini Krško priznano posebno delovno dobo 862 članov. Dvojno dobo imamo priznano 710 članov, enojno pa 152 članov. Status borca pred 9. 9. 1943 je priznan 284 članom organizacije, kar pomeni, da je lahko le dobra petina članov deležna raznih ugodnosti po republiških in zveznih predpisih. Vsi drugi borci lahko uveljavljajo svoje pravice v breme občinske skupščine in gospodarskih organizacij, kar pri težki proračunski situaciji, v kakršni je krška občina, prav gotovo ni enostaven problem. za ve: mmxvm Nezuaovoljnt, ker ni več kandidatk — Bodoča pcirikijenc!— Velika aktivnost pred volitvami — zavesti občanov skupščina bo Volitve, odraz Dober teden pred volitvami je občinski odbor Socialistične zveze v Trebnjem ocenil predvolilne priprave. Ob velikem izboru kandidatov (ponekod so potrdili tudi po štiri kandidate) je predvsem pogrešal pestrost. Ugotovil je, da je med kandidati premalo žensk *j mladincev, s čimer niso izpolnjena pričakovanja, da bi bilo v občinski skupščini več žensk, zlasti gospodinj, mater in proizvajalk. Zlasti delovne organizacije, ki so potrjevale kandidature za odbornike v zboru delovnih skupnosti, so temu vprašanju posvetile premajhno pozornost. Marsikje so sicer bili za to, da bi imeli odbor-nico, menili pa so, da so ženske že preveč obremenjene z gospodinjstvom ter zato ne bi zmogle odborniške funkcije. Toda praksa je pokazala, da so ženske, zaposlene matere in druge, dovolj sposobne Poslanci in delegati med občani Po sklepu občinskega odbora Socialistične zveze bodo od 4. do 18. aprila v vseh večjih krajih v trebanjski občini javne tribune oziroma delovni sestanki občanov. Ker se bodo pogovarjali o perečih vprašanjih, bodo na te sestanke povabili republiške in zvezne poslance, kandidate za republiško in zvezno skupščino ter delegate, ki so se udeležili V. kongresa ZKS. za odbornice in da zavzeto opravljajo take naloge. Mimo tega pa je razveseljivo, da je med kandidati veliko mlajših, čeprav ne mladincev, in da bo vsaj po tej plati zadoščeno tistim, ki so si prizadevali izbirati kandidate v vrstah mladih občanov. V predvolilnih pripravah je sodelovalo precej ljudi. Vsi od političnih organov in predstavnikov skupščine do kra- jevnih volilnih komisij, organizacij SZDL in drugih so naredili vse potrebno, da bi bile te volitve boljše od prejšnjih. Tako so krajevni uradi pravočasno poskrbeli za volilne imenike in opozorili volivce, naj se priglasijo, če še niso v volilnih imenikih. Podobno so naredili tudi v delovnih organizacijah. Obveščanje o volitvah, njihovem namenu in pomenu je bilo v vsej občini dobro, zlasti še v volilnih enotah, kjer bodo te dni volili. Volitve bodo demokratične, na prostovoljni podlagi posameznikov, pri čemer predvsem računajo na zavest ljudi. Želijo, da bi občani brez pri-ganjanja izpolnili svojo državljansko pravico in dolžnost. Akcija za kinoprojektor ajn.izaaje ženam v Veliki Loki Ob dnevu žena so krajevne organizacije v'Veliki Loki gospodinjam in materam omogočile lepo praznovanje s proslavo, za kar so zbrale 40.000 dinarjev. Občinski odbor SZDL in obč. odbor RK, Delavska univerza, komisija za varnost prometa in drugi interesenti v Trebnjem so se dogovorili, da bodo zbrali denar in kupili kinoprojektor za ozkotračni film. Socialistična zveza bo med prvimi prispevala okoli 100.000 dinarjev. Za akcijo je veliko navdušenje, predvsem zato, ker takega pripomočka do zdaj niso imeli. Kinoprojektor bo dobrodošel za vse, tako, da ga bo s pridom uporabljala Delavska univerza, ki ima v programu vrsto predavanj, Socialistična zveza, RK in komisija za varnost prometa ter drugi, ki jim bo aparatura služila kot propagandno in obveščevalno sredstvo, v delovnih organizacijah pa bi lahko gledali ozko-tračne filme o novih dosež- Tegobe m skrili, ki lilijo občane Ko so v trebanjski občini ha zadnjih zborih volivcev potrjevali kandidate za odbornike in razpravljali o območjih krajevnih skupnosti, je privrela na dan množica najrazličnejših problemov, ki žulijo občane. Nemalokje so spregovorili o togem reševanju prošenj za posek lesa v zasebnih gozdovih, zlasti, če prosilci potrebujejo les za domačo rabo. Neki občan se je celo pritožil na okraj, ker mu pristojni v občini niso rešili prošnje. To je edini primer v ljubljanskem okraju, da se je občan zavoljo take zadeve pritožil višjemu organu. Po izjavi predstavnika občinske uprave na seji ObO SZDL 18. marca bo treba take reči poslej življenjsko reševati, to pa le tam, kjer se da. če prosilec v gozdu nima primernega lesa, je to težko upoštevati, ka- kor tudi ni mogoče odobriti sekanje, ko rok za to poteče. V trebanjski občini je prošenj veliko tudi v marcu, ko se še sme sekati. Vsekakor bo treba prisluhniti pripombam občanov in jim v okviru možnosti in predpitsov ugoditi. S pripombami so občani osvetljevali probleme v šolstvu (prevozi otrok-) in zdravstvu ter našteli vrsto nerešenih komunalnih zadev. Razprav o delu skupščine je bilo malo, marsikje premalo, iz česar je moč sklepati, da so odborniki premalo v stikih z volivci. V nekem kraju občani sploh niso vedeli, kdo je njihov odbornik. Znova pa so spregovorili o poslovanju kmetijske zadru-ge in zahtevali odkrito besedo o izgubah v kmetijstvu. Tudi z odkupom kmetijskih pridelkov niso povsod najbolj kih v tehnoloških procesih posameznih dejavnosti in podobno. Lastniki kinoapara-ture ne bodo pozabili tudi na podeželje, kjer upajo, da bodo imeli potujoči kino. Čez mesec boljša luč V Veliki Loki so te dni začeli kopati jame in pripravljati drogove, da bi dobili boljšo električno razsvetljavo. Računajo, da bodo imeli primerno luč že čez kakšen mesec. Tako se je naposled izpolnila želja prebivalstva, ki je že nekajkrat zahtevalo ureditev. '^imiuiiuiiiuiuinitHiituuiiiiiniimiiiiiuiuiiiiiiiininifiiitiiiHiiuinHiiiiiiui MALI OGLAS! V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH! zadovoljni, ker je odkup še marsikje neurejen. Več pripomb je bilo na uvrstitev kmetijskih območij v proizvodne okoliše, ker je po mne-njnu občanov veliko napak, ki jih bo treba odpraviti. Praznovanje 20. obletnice osvoboditve po vsej občini Na proslavljanju 20-letnice osvoboditve se v trebanjski občini pripravljajo vsi kraji, zlasti pa prebivalstvo v večjih središčih in tam, kjer so spominska in zgodovinska obeležja NOB. Proslave in prireditve pripravljajo krajevne organizacije Socialistične zveze in ZB. Priporočili so tudi, naj bi bile v jubilejnem letu posvečene 20-letnici tudi vse svečanosti ob krajevnih praznikih. TREBNJE: zadnja seja pred volitvami V torek, 23. marca, je bila v novi skupščinski dvorani v Trebnjem 21. skupna seja občinske skupščine. Na dnevnem redu je bil sanacijski načrt kmetijske zadruge, poročilo oddelka za medobčinske inšpekcijske službe v letu 1964 ter več predlogov za odloke. Med drugim jc bilo pripravljeno gradivo za odloke skladov za negospodarske investicije, preživninsko varstvo kmetov, za osemenjevanje in za občinski gasilski sklad. Dnevni red je predvidel tudi razpravo o posojilu za nadaljnje urejanje mokronoškega vodovoda. Na sejo so bili vabljeni odborniki, predsedniki svetov ter republiški in zvezni poslanci. Pomoč pri tekmovanju Občinski odbor SZDL v Trebnjem je 18. marca imenoval organizacijsko kadrovsko komisijo, ki bo pomagala izvesti že nekaj mesecev trajajoče tekmovanje med krajevnimi organizacijami Socialistične zveze. V komisiji so: Janko Oven, Jože Godnjavec, Darko Krištof, Anica Lekše in Tone Markovič. »Turistični« pogled na Mirno od kamnoloma, preko železnice vse do gradu (Fužine), kjer bo sčasoma nastal turistično-gostinski center Letos vodovodni krst v Mokronogu Do konca prvega polletja bodo zbrali za mokronoški vodovod okoli 8,000.000 dinarjev samoprispevkov. To je pred kratkim povedal predsednik tamkajšnjega vodovodnega cdbora Peter Dev. — Računamo, da bodo do 1. avgusta končana v Mokronogu vsa vodovodno-instalacijska dela, meni predsednik vodovodnega odbora, ki se je med prvimi zavzel za zgraditev vodovoda. Med prebivalstvom ni bilo nerazumevanja. Kmalu se je ogrelo za pridobitev, ki bo Mokronogu in okolišnim krajem dokončno zagotovila zdravo pitno vodo. Voda v zajetju Bačje je ena najbolj zdravih na Dolenjskem, kar so ugotovile tudi bakteatio-loške preiskave. Vode je tam dovolj in je kljub večji uporabi ne bo zmanjkalo niti podjetjem niti gospodinjstvom. — V Mokronogu smo imeli pitno vodo v vodnjakih, pripoveduje Dev, vendar pa jo je daljše deževje skalilo in okužilo, če smo hoteli to vodo uporabiti za uživanje, je bilo treba vodnjake očistiti in razkužiti. Z vodovodom se je v Mokronogu naselila nova skrb; kako urediti kanalizacijo? Odvajanje odpadnih voda je slabo urejeno, odplakovalne naprave so doslužile. Vsi vedo, da se bodo ob večji uporabi pitne vode količine odpadnih voda močno povečale. Teh voda pa sedanja kanalizacija ne bi mogla požirati. Novo kanalizacijo bi morali urediti vsekakor prej, preden bodo asfaltirali cesto, kar je že predvideno. Nerodno je kopati že urejeno cesto, razen tega pa bi si nakopali nove stroške. Pohiteti bi morali z izdelavo načrtov za ureditev kanalizacije. Tovariš Dev, ki si je med prvimi Mokronožani že napeljal pit- Prvi ženski praznik v Lukovku Zene v Lukovku so se pridružile praznovanju dneva žena in tako letos prvič organizirano proslavile svoj praznik. Zbrale so se 8. marca v gasilskem domu in se pogovorile o svojih vprašanjih. Komu odlikovanja? Ob 20—letnici osvoboditve bodo tudi v trebanjski občini podelili nekaj visokih odlikovanj najbolj zaslužnim družbeno-političnim delavcem in proizvajalcem. Kandidati bodo lahko odlikovani z redom jugoslovanske zastave z zlato ali srebrno obvezo ter z redom dela z zlatim vencem II. stopnje ali s srebrnim vencem III. stopnje. Občinski odbor je že zbral nekaj predlogov kandidatov, ki naj bi prejeli odlikovanja. no vodo na svoji domačiji, je tudi uredil primerne odvajalne naprave. Mokronog bo torej dobil že letos dovolj veliko napaja-lišče s čisto in zdravo vodo, Zato ni čudno, da so začasno še bolj pereča vprašanja, kot je vodovod, ob pričakovanju pitne vode potisnili ob stran. To tudi zato, ker bodo zagotovo doživeli že v tem letu vodovodni krst. Na tega pa so morali čakati kar tri desetletja. Mokronog: obdarovane starke Ob dnevu žena je krajevna organizacija SZDL v Mokronogu v sodelovanju s prosvetnimi delavci in pionirji priredila akademijo, po akademiji pa je bila prosta zabava. Društvo prijateljev mladine je ob tej priložnosti obdarilo 15 nad 75 let starih žena. Tri članice upravnega odbora DPM in Sest pionirjev ter pionirk so obiskali žene v domu, jim izročili darila in čestitali za praznik. V. G. Matični urad Mirna Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročili s« se: Jožo Kolenc, delavec z Gomile, in Nada Zakrajšek, kmetovalka iz Kam-nja; Peter Mejai, kmetovalec iz Zabukovja, in Frančiška Martin-eič, kmetovalka iz Strmca; Anton Mam, delavec iz Hudeje, in Jožefa Kralj, delavka iz Mirne. — Umrla jc Alojzija Forluna, delavka iz Mirne, 47 let. Umrl si v hlevu, hlape© Jernej... Grozljiv je konec hlapcev Jernejev. Tisti iz Cankarjeve povesti je zgorel v ognju, ta v Gornjih Ponikvah je umrl v hlevu. Ali so še hlapci Jerneji? Antonu Novaku, staremu 78 let, je stelda zibelka v Gornji Nemški vasi. Drugače se njegova življenjska pot ni veliko razlikovala od poti njegovih vrstnikov; vsi so si morah že zamlada sami služiti svoj kos kndia. Antonova hlapecjernejev-ska odisejada se je začela tedaj, ko je naša ljudska oblast začela pometati ostanke izkoriščevanja človeka po človeku. To je bilo nekako pred dvajsetimi leti. Anton Novak je prišel k Jožetu Plorjančiču v Gornje Ponikve 10 dninit za hrano in stanovanje. Kmalu se je povsem udomačil, delal na polju, kosil in krmil živino. Stanoval je v sobi in spal na postelji. Ves ta čas ni tožil, da mu gre slabo. Denarja ni prejemal. Po gospodarjevem računu je zaslužil ravno toliko, da je bilo za hrano, stanovanje in tu in tam za kakšno oblačilo. Florjančičevi so svetu zatrjevali, da je Anton njihov član in da ga ne ločijo od drugih v družini. Nekega dne se je Anton znašel v hlevu, odkoder se ni več preselil do svoje smrti. Stanovanje mu je bilo odka-zano med živino. Ker je v svoji mladosti in kasneje pre- spal večino noči zunaj, se tudi tokrat ni pritoževal. Vsako jutro je zgodaj vstajal s pograda, nakrmil svoje »sostanovalce«, opravljal čez dan druge posle, največkrat na polju, in se zvečer ulegel k živini. Odkar je začel stanovati v hlevu, skoraj ni več prestopil hišnega praga Flor-jančičeve hiše. Celo hrano je dobival v hlev. Leta so tekla, dan je bil podoben dnevu, poletje poletju in zima zimi, Anton Novak je delal in zvečer spet legel k živini. Zdaj ni več dobival hrane, kakršno so imeli v hiši, temveč kaj slabšega. Toda ni tarnal. Ubogljivo je poslušal svojo vest, češ da stanuje pri ljudeh, ki so dobri in mu dajo hrano, stanovanje in obleko. Pojedel je vse, kar so mu prinesli. Do- kler je mogel, dokler je bil sposoben delati ... Potem jc prišel konec februarja 1965. Zunaj je bila še zima in okoli Florjančiče-ve hiše ni bilo sprememb. Sneg se je talil v soncu, ki se je prikazovalo nad teme-niško dolino in ljudje sq že mislili na delo v vinogradih. Florjančič je hodil v službo na železnico, v hiši, kjer ni bilo prostora za Antona Novaka, pa popoldne delal v delavnici z drugimi člani družine. Anton Novak je nenadoma zbolel. Zdravnika niso poklicali. Prišel pa je duhoven in ga izpovedal. Ta obred je opravil kar v hlevu, ker za Novaka še vedno niso našli prostora v hiši. Župnik je pripomnil, da kaj takega še ni doživel. Bolni Novak je še mislil, kako bo krmil živino, vendar je še istega dne umrl. Takoj so ga spravili v krsto in ga naravnost iz hleva odpeljali v mrtvašnico sv. Marjete na Grmu pri Ponikvah, kjer so ga pokopali. Smrt Antona Novaka je presunila vso temeniško dolino. Govorili so, da je bil ta konec tak, kot če bi poginil pes. V resnici pa je umrl človek, katerega življenje je bilo zelo podobno življenju Cankarjevega hlapca Jerneja. Hlapec Jernej je končal v ognju, ker je propadla njegova pravica, Anton je umrl v hlevu, ker se je za pravico premalo potegoval. Če bo kdo iskal motiv za povest o hlapcu Jerneju v letu 1965, se mu ga ne bo treba izmisliti. Oglasi naj se v temeniški dolini, pa mu bodo vse povedali. Slišal bo tudi, kako se. zgražajo, kot: živimo v času socializma, humanizma, enakosti, pa nam umirajo hlapci Jerneji. PRIPIS — Socialno skrbstvo v Trebnjem je vedelo za Antona Novaka. Socialna delavka Zalita Majerle je nekajkrat obiskala Florjančiče-vo družino, pri kateri je Novak živel. Ko je ponudila pomoč občine, je Florjančič izjavljal, da ne potrebuje nič, da lahko njegova družina sama skrbi - za Novaka. Kakor razberemo iz uradnega zaznamka od 4. aprila lani, je Jože Florjančič socialnemu skrbstvu zatrjeval, da »sedaj delamo nove prostore poleg gospodarskega poslopja, ki bodo nekako čez dva meseca gotovi, tako da bomo lahko v njih uredili sobo za Novaka.« Od čakanja še papir zbledi, Anton Novak pa je umrl. Umrl je pri družini, ki ima fička, kmetijo, obrtno delavnico in ... čas razmišljati, zakaj je umrl Anton Novak. Ivan ZORAN Iz predzgodovine Novega mesta Letos, ko metropola Dolenjske slavi svoj častitljivi jubilej, odkar je s pisanim dokumentom — ustanovno listino — bilo pri-klicano mesto v življenje, je prav, da se ozremo še nekoliko bolj nazaj v daljno preteklost, v tiste čase, ko nimamo pisanih dokumentov, temveč samo bolj ali manj dobro ohranjene izkopanine, iz katerih skušamo razbrati način življenja takratnih prebivalcev tega kraja. V naslednjih vrsticah bom skušal bežno orisati v časovnem zaporedju življenje v prazgodovini na tleh sedanjega mesta, preden je Novo mesto postalo geografski in zgodovinski pojem. Zaradi svoje imenitne lege ob vijugasti Krki, s svojimi prirodno utrjenimi vzpetinami na kapiteljskem hribu in na Marofu, s primernimi ravnicami za pašo " 'ne in drobnice ter z obširnimi gozdovi, prometu. Po reki navzgor in nizdol ter po stezah ob njej so potovali trgovci, osvajalci in naseljenci, ki so iskali no vin pašnikov in primernih prostorov za naselitev. Potu joči trgovci so bili v prazgo do vin i prvi posredovalci in glasniki novih tehničnih dosežkov in kulturnih dobrin med daleč narazen živečimi plemeni. Kakor je danes av- Piše: TONE KNEZ Srp, sekira in sulična os iz konca bronaste dobe, najdeni v okolici Novega i m<»sta ki so tedaj prekrivali te kra je, so se prazgodovinski ljudje na okljukih Krke že zelo zgodaj naselili. Ribolov v Krki, lov na divjad in nabiranje sadežev ro širnih gozdovih so v izdatni meri dopolnjevali prehrano prazgodovinskega človeka, takrat še primitivnega poljedelca in skromnega živinorejca. Najdbe bronastega orodja in orožja v ožji in širši okolici Novega mesta kot na primer v Crmošnjicah, Jurki vasi, Verdunu, Prečni itd. dokazujejo, da so tod bivali ljudje že v času bronaste dobe, to je v 2. tisočletju pred n. št. Posamezne najdbe kamnitih sekir in kladiv pa dajejo slutiti, da so ob Krki okoli Novega mesta živeli ljudje še nekoliko prej, vendar za to domnevo zaenkrat še nimamo povsem zadovolji vili dokazov. Nove arheološke najdbe vse bolj in bolj potrjujejo domnevo, da je dolina reke Krke že v sivi pradavnini igrala zelo važno vlogo v tedanjem tomobilska cesta za Dolenjsko izrazita tranzitna prometna žila, ki povezuje slovensko Primorje na zahodu s kraji v Posavju in Podonavju na Vzhodu, tako je v prazgodovini podobno vlogo igrala dolina reke Krke. Danes vemo, da so ob koncu bronaste dobe, nekako okrog leta 1200 pred n. št. potekale velike selitve ljud stev, ki sovpadajo s selitvijo Dorcev na jugu Balkanskega polotoka. To je prvo dobro znano veliko preseljevanje ljudstev v Evropi, kakršno se ponovi samo še enkrat, v veliko večji meri in s še večjo silovitostjo tisoč petsto let kasneje ob zatonu zahodno rimskega cesarstva, ko govorimo že o zgodovinskem preseljevanju narodov, iz čigar nemirnega vrenja se je rodila in izoblikovala vrsta zgodovinskih evropskih narodov in novi družbeni red — fevdalizem. V teh velikih prazgo dovinskih premikih plemen se je na obalah Egejskega morja rodilo ljudstvo starih Grkov — Helenov, ki je s svojo genialno ustvarjalnostjo vplivalo in dalo pečat mo derni Evropi. Tudi Dolenjska in vsa Slovenija kot izrazito prehodno ozemlje je občutila te velike premike. Tukaj, na usodnem stičišču balkanskih, vzhodnjaških in alpskih kul turnih vplivov, se je ustalilo mmm ljudstvo prvotnih Ilirov ali Protoilirov. Tako se ob kon cu bronaste dobe okrog leta 1000 prid n. št. na Dolenjskem naseli ljudstvo, ki je tej zemlji ostalo zveste dobrih tisoč let. Tu so se usta lih, se razvili in organizirali v mogočno zvezo plemen, dosegli svoj ustvarjalni višek okrog leta 500 pred n. št. in šli v skupen boj proti Rimljanom v znanem ilirsko-pa-nonskem uporu v letih 6—9 po n. št. Poraz Ilirov v ten; uporu pomeni hkrati tudi konec njihove politične samostojnosti. To je v skopih potezah široki, evropski okvir dogajanj, ki sem ga navedel zato, da nam bodo laže umljj ve naše ožje, domače razmere tedanjega časa. Najstarejše najdbe s področja Novega mesta iz virajo iz grobov, ki so bili odkriti leta 1963 pri gradnji steklarne v Bršlinu. Ti gro bovi so iz tistega časa, ko se na Dolenjskem naseli in usta h ljudstvo prvotnih Ilirov. K nam so prišli ob vodnih po teh od vzhoda, iz Podonavja. Doslej smo poznali grobove iz tega časa skoraj samo na štajerskem (Ruše, Maribor. obredu sežiganja so pobrali pepel sežganega pokojnika, vse nezgorele koščice in ko vinske predmete, kolikor ni. so postali klen ognjenih zubljev, ter vse to položili v posebne posode — žare. Te žare niso posebno velike, toda lepo izdelane, največkrac z dvema ročajema. Skrbna izdelava posod nam pove, da so že zelo dobro obvladal', lončarsko obrt. K žaram s pepelom umrlih so često pri ložili še eno ah več glinastih posod s hrano kot popotnino umrlemu v onostranstvo, kot je veleval takratni pogrebni običaj. Vse te posode so zakopali na grobišču v plitve jame, ki so jih včasih obdali tudi s kamnitimi ploščami, kot je to slučaj v Bršlinu. Najdbe v teh grobovih niso številne, govore o skromnem bogastvu tedanjih ljudi, ki je enakomerno razdeljeno med vse. Zamisliti si moramo preproste poljedelce in živinorejce, združene v rodovni skupnosti, v kateri si je vsak vse življenjske dobrine pridobival sam. Na grobišču * Bršljinu so pokopavah svoje mrtve okrog leta 1000 pred n. št. Sistematična arheološka raziskovanja Dolenjskega muzeja v letih 1959 in 1960 na Mestnih njivah (na posestvu Eden izmed žarnih grobov pavali pred ki dokazujejo, da so grobov: na Mestnih njivah že iz najstarejše železne dobe v Sloveniji, to je iz časa okrog leta 800 pred n. št., ko se Iliri na Dolenjskem že seznanijo z novo kovino — železom. Grobišče na Mestnih njivah je približno dvesto let mlajše od onega v Bršlinu in hkrati zaključuje obdobje žarnih grobišč, kajti čez ne kaj desetletij se začno pn Ilirih na Dolenjskem velike družbene spremembe, ki odsevajo tudi v njihovi zapušči ni, predvsem v grobovih. Grobovi na Mestnih njivah p? nam povedo še nekaj več: Iliri v tem času svojega pokopališča ne uredijo več na ravnini blizu vode, temveč že na hribu in njegovih pobočjih, kar je že precejšen odmik od večstoletne tradicije v Bršlinu, kjer so poko-3.000 leti Najdbe iz starejše železne dobe V uvodu smo dejali, da so ljudje, ki so pokopani na grobišču v Bršlinu, šele na začetku silnega razvoja ilir Skupina izkopanih in sestavljenih velikih žar z Mestnih njiv, razstavljena v Dolenjskem muzeju Znameniti bronasti oklep ilirskega kneza, ki je bil izkopan v Novem mestu na starem stadionu Hajdina, Dobova itd.), v zelo skromni meri pa tudi na Dolenjskem (Slepšek in Ostrož-nik pri Mokronogu). Razprostranjenost teh grobišč nam kaže, da so se Prailiri naseljevali skoraj izključno v ravninah ob večjih rekah: Dravi, Savi, Sotli, Krki in Mirni. Tako tudi v Bršlinu. Prazgodovinski grobovi v Bršlinu so doslej najbolj zahodni grobo vi tega tipa na Dolenjskem. Dvomim, da bomo take grobove odkrili še bolj zahodno, ker postaja svet vse bolj hribovit. Pač pa lahko podor> ne grobove pričakujemo vzhodno od Novega mesta, na šentjernejskem polju in v spodnjem Posavju, kar potrjujejo že nekatere znane posamične najdbe. Zaradi enotnega načina pokopavanja, ki je drugačen od pokopavanja v prejšnjih časih, so arheologi poimenovali vsa najdišča takšnih grobov s skupnim nazivom — kultura žarnih grobišč. Ta način pokopavanja je bil takrat znan po vsej Evropi in časovno označuje prehod iz bronaste dobe v najstarejšo železno dobo. Svoje mrtve so ti ljudje skupaj z vso opremo in okrasjem, ki so ga za življenja nosili, sežgali na grmadi. Po pok. Franca Klemenčiča) in slučajne najdbe ob gradnji stanovanjskih blokov na Mestnih njivah leta 1963 so nam odkrila obsežno grobišče žarnih grobov, ki se od onih v Bršlinu po obliki in časovno razlikujejo. Način pokopavanja je še vedno isti: mrtve sežigajo na grmadah, pobrani pepel in skromne pri-datke polagajo v žare, ki jih zakopljejo v zemljo. Občutna pa je razlika v oblikah keramičnih posod. Zare s pepelom niso več majhni lonci, temveč kar ogromne posode, saj merijo največje med njimi celo do 75 cm v višino in čez 50 cm v širino. Kljub temu, da so žare tako velike, najdemo v njih silno malo pridatkov, ki7 so povečini le sklede, v katere so dajali popotno hrane umrlemu. V dveh grobovih so našli drobne ostanke železnih predmetov. ske kulture. V njih je bila nakopičena življenjska sila biološko svežega rodu, ki je s svojo vztrajnostjo, spretnostjo in sposobnostjo napravil v nekaj stoletjih izreden gospodarski in kulturni vzpon. Toda ne prehitevajmo dogodkov. Vse kaže, da so se Iliri v tistem času, ko poko pa vaj o svoje mrtve na Mestnih njivah, že naselili na pn rodno oblikovani in s strmimi pobočji zavarovani ploščadi na Marofu, to je na prostoru nad današnjim Kettejevim drevoredom in nad poslopjem občinske skupščine. Ker na vrhu Marofa še ni bilo ustreznih arheoloških izkopavanj, danes še ne more mo z gotovostjo trditi, kolikšen je bil obseg tega prazgo dovinskega selišča, vendar nam že natančno opazovanje oblikovanosti tega predela marsikaj razjasni, še manj sta nam znana število in gostota stanovanjskih koč tega prazgodovinskega prebivališča. Zelo verjetno je, da so posamezne dele gradišča, ki so bih laže dostopni, primerno utrdili in zavarovali bodisi z nasipi in kamnitimi ob logami, ah pa z lesenimi pa-lisadami. Vse to še čaka dolgotrajnega raziskovalnega dela in študija, da bomo lahko z gotovostjo odgovorih na posamezna vprašanja. Dejstvo je, da se prvi zametki organiziranega mestnega življenja v Novem mestu začno s prazgodovinsko naselbino na Marofu. Vse življenje na področju vzhodnih Alp v prvem tisočletju pred našim štetjem stoji v znamenju železa in — doli. V starejši železni ah halštatski dobi so se Iliri na področju vzhodnih Alp in na Balkanu z veliko vnemo posvetih rudarstvu. V avstrijski pokrajini Salzkammer-gut, ki je znana po velikih skladih kamene soli, so se pri današnjem mestecu HaU-statt Iliri lotili prav industrijskega načina pridobivanja soli. O tem tehničnem podvigu pred dvatisočpetsto leti naj govori nekaj številk: skupna dolžina vseh prazgodovinskih rovov v halletattskem solnem rudniku znaša CT50 metrov, najnižja odkopna točka pa leži 330 m pod površino! Vsekakor impozantne številke še za današnja merila. Zavoljo soli, te tako važne začimbe v človekovi prehrani, je postal Hallstatt najvažnejše središče alpskih Ilirov, saj je po njem dobilo ime celo obdobje starejše železne dobe (od 800—400 pred n. št.). Tam so se srečavale trgovske kavarne iz Podonavja in Balkana z onimi iz Bavarske, Porenja in severne Italije ter zamenjavale pridelke in izdelke iz svoje domovine za dragoceno sol. Železo, ta tako vsestransko uporabna kovina, ki je še danes v nekaterih primerih nenadomestljiva, začne takrat svojo zmagovito pot. V Sloveniji, posebej še na Dolenjskem, so se Iliri kaj kmalu lotih pridobivanja in predelave železa. Znano je, da je na področju gornjega toka Krke precej železne rude, ki jo lahko še danes najdemo na površini. Ni slučaj, da so prav na tem območju nasta le najpomembnejše ilirske naselbine kot: Magdalenska gora, Vinkov vrh nad Dvorom, Dolenjske Toplice, Straža, Dobrnič, Novo mesto, Vi* nji vrh in druge. Različna raziskovanja v minulih desetletjih so pokazala, da so Iliri na Dolenjskem prav intenzivno predelovali železo. Ta nadvse pomembna kovina jim je omogočila, da so se opremili z dobrim orodjem in odličnim orožjem, ki ima odločne prednosti pred bronastim. Hkrati pa jih je nenehno bogatilo, saj so tako dragoceno in iskano kovino zlahka zamenjavali za proizvode tujih dežel, ki jih doma niso imeli. (Nadaljevanje sledi) SESTSTO LET NOVEGA MESTA OBISK PRI DELOVNI ORGANIZACIJI (prš . 6;:^: Želite morda kupiti avto za devize? V enem dnevu 124 milijonov dincrjev skozi prste — Banka, ki ni banica — Arhiv, s^rah ponarejevalcev — Samoupravljanje samo z besedami Podolgovati ček, ki ga je položil na pult pred Jožico Grgovič starejši možakar s sivimi, navzgor zavihanimi brki, je hitro vzbudil spoštovanje okoli stoječih državljanov s svojim velikim napisom čez sredino: CITY BANK, Lorain, Ohio. Zadišalo je po devizah, konkretno Po dolarjih .. . ^>Hčj me podpira na stara leta,« je povedal možak z brki, oseminosemdesetletna tovariš Franc Valentdnčač z Broda 22. Za Jožico taki čeki niso nič novega, saj jih Dolenjci, ki imajo sorodnike v Ameriki, Nemčiji, Avstraliji in drugod, prinašajo dan za dnem. Naslednja stranka s klobukom in v površniku iz twee-da in s še boy podolgovatim, svetlozelenim čekom v roki se j a zaupno sklonila k Jožici in vprašala: »Kaj bodo res po 1200 ...?« »Jaz še nič ne vem. Za enkrat so po 750,« ga pomiri Jožica. Ljudje so namreč ,iz zanesljivih virov' Izvedeli, da bodo ameriški dolarji vsak čas po 1000, po 1250, če ne celo po 1500 dinarjev — in zdaj jih drže, čeke in bankovce, doma, da ne bi šli v izgubo ... Nerodno je seveda s čeki, ki Po štirih mesecih od dneva, ko so bili napisani, zapadejo in nanje ni mogoče iztržiti niti pare več. Za avto z deviznega računa Mnogo pa je takih, ki se ustavijo pri deviznem okencu z denarjem, ki so ga v tu- piti avto ali televizor ali tržaško punčko, ki zajoka, potem jim Jožica nakaže valuto z njihovega tekočega računa na prodajalčev naslov, njim pa je treba samo še počakati obvestila, da je pošiljka prispela. če potuje v inozemstvo državljan, ki nima deviznega računa, ima pravico enkrat na leto kupiti od banke deviznih sredstev v vrednost: 20 ameriških dolarjev ah 15.000 dinarjev. To takrat, kadar potuje s turistično vizo, če pa gre na zasebni obisk, lahko kupi samo za 7500 dinarjev deviz. Kdor ima devizni račun, lahko seveda svoj denar v celoti dvigne, če ga želi med potovanjem po tujini porabiti za stroške in nakupe. Večje vsote deviznih sredstev dvigajo tudi podjetja za dnevnice svojih uslužbencev, če so soveda taka sredstva prej ustvarila z izvozom. Bankovec za 1000 mark Tako šeieste vsak dan skozi Jožičine roke tolikanj zanimive devize. V posebni knjigi so naslikani in opisani vsi bankovci in kovanci najrazličnejših držav z vsega svetli — Jožica jih mora dobro poznati, sicer lahko kar mimogrede komu .pokloni' na primer ves svoj mesečni dohodek! Največji bankovec, ki ga je do sedaj zamenjala, je bil za 1C00 zahodnonemških mark, pa tudi takega za 100 ameriških dolarjev je že izplačala. Pravijo, da so po 10 bolj Franc Valentinčič menja ček za 20 dolarjev fei sami zaslužita. Ti imajo Pravico, da odpro svoj devizni tekoči račun, s katerega lahko črpajo devize za nakupovanje v inozemstvu ali pa za potovanje v tujino. Največ takih tekočih računov imajo naši ljudje, ki so služili v Nemčiji. Če žele ku- ^!ll!::illi!l!llil!IH!llli:!!i!l!lll!li;iailU!l!!ll!lli!nUli!i!i>IUil!l!!llllll!ll re:ik. kot oni po 500 in 1000 dolarjev; Amerikanci jih zbirajo ali se pa vsaj neradi ločijo od njih. Denarja na kupe ... Potem me je pritegnil kup denarja na drugem koncu dvorane. Tam, na vplačilni nnniiinimiiii! KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Štefan Spudič, član kolektiva IMV Novo mesto; Edi Lcsjak, član kolektiva Mesarija Novo mesto; Danica Lesjak, članica kolektiva Novoles Straža; Janez Salehar, Stane Šcnica, Anton Hcnigman, Milan Pelko, Jože Zupančič, Franc Kren, člani kolektiva Bor Dolenjske Toplice; Anton Zupančič, Cveto Ccbrun, Franc Avguštin, Metod Kom, Jože Grabnar, Ivan Fink, Valcnt Filipovič, Rudi Zamiila, Franc Murn, Viktor Avguštin, Vinko Cernič, Jože Avguštin, Cveto Bukovec, Avgust Murn, Dominik Murn, Jože Nose, Karel Muhič, Anton Fink, člani kolektiva G. O. Podturn; Božena Šmalc, gospodinja iz Podturna; Marica Markovič, gospoenija iz Garnjega Gradišča; Anica Rajk, gospodinja iz Dolenjskih Toplic; Stane Pelko, posestnik iz Obrha; Fantka Mrak, gospodinja iz Dolenjskih Toplic; Marija Šporar, delavka iz Podhoste; Cveta Strniša, gospodinja iz Dolenjskih Toplic; Marija Lavrič, gospodinja iz Sel; Vida štravs, gospodinja iz Dolenjskih Toplic; Matija Pire, član kolektiva G. U. Straža; Milan Mrak, član kolektiva PLM Dolenjske Toplice; Angela Mesaric, Boža Cervenko, iz Zdravilišča Dolenjske Toplice; Valentin Zaje, član kolektiva TNZ Novo mesto. blagajni, vplačujejo ljudje vse dopoldne kar pri dveh okencih. Pri prvi blagajni, kjer štejejo dinarje Zora Kolar, Manja Košele in Jožica Grando-vec, obračunajo na dan včasih tudi po 200 položnic. Delo z ljudmi in denarjem hkrati ni lahko, če se gospodinja lahko ušteje že pri desetih jajčkih na živilskem trgu, potem lahko verjamete, da je štetje modrih pušeljčkov še bolj odgovorno. In urni prsti pri obeh vplačilnih blagajnah prelistajo na dan tudi po 50 mitaijonov dinarjev! Za stekleno ograjo se proti enajsti uri, preden blagajno zapro za stranke, nabere cele kupe denarja — toliko, da dekleta komaj vidijo čeznje ... 124 milijonov: 5. marca še večje pa so številke pri okencu izplačilne blagajne. »Najbogatejši dan« v tem mesecu je bil 5. marec, ko sta Marija Adamič in Milica Zupan izplačali kar 124 milijonov dinarjev. Sem prihajajo blagajnllu iz podjetij po denar za mesečne dohodke, tukaj izplačujejo gotovinske nakaznice, invalidnine, preživnine, skopske kupone, obveznice 2. ljudskega posojila in še vrsto drugih nakazil. Okrog prvega v mesecu, ko so plače, se avrsti mimo okenca tudi več kot 400 nakaznic. Če upoštevamo, da je okence odprto od 7. do 11. ure — to se pravi 240 minut —, potem lahko hitro izračunamo, koliko časa ostane blagajničar-kama mimo knjiženja in štetja za to, da lahko zajameta sapo . . . Vse to pa mimogrede Vse to, kar vidi obiskovalec v »banki« na Glavnem trgu že na prvi pogled, ko stopi v prostorno dvorano v pritličju, pa je samo postranska dejavnost te hiša. Organizacija se namreč imenuje Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki, njena glavna naloga pa je plačilni promet, evidenca, statistika, kontrola in analiza uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi, evidenca o gospodarskih gibanjih in kontrola nad tem, kako uporabniki družbenega premoženja izpolnjujejo obveznosti do družbene skupnosti. Devizno in ostalo gotovinsko poslovanje je samo usluga Narodni banki, ki ima svoje sedeže samo v republiških centrih. Zato moramo vsaj na kratko pokukati tudi v nadstropja novomeške SDK, če si hočemo ustvariti sliko, kako pravzaprav ta služba deluje. Pisalni stroji s samimi številkami V majhni sobici v drugem nadstropju so stisnjeni trije knjigovodski stroji, ki vsak dan sproti registrirajo vsako spremembo salda pri lastnikih tekočih računov. Dekleta spretno in točno prenašajo vse številke položnic, ki pridejo iz pritličja "od blagajn in po pošti iz vse države, na pregledne kartice z imeni podjetij in ustanov. »Edina napaka teh strojev je, da so stari in večkrat v popravilu,« so pritožujejo dekleta. Težja pa je ugotoviti napako na takem stroju, ki piše samo številke na mesto črk. In če včasih ena sama številka lahko odloča o usodi podjetja, res ne gre zanemarjati natančnosti, ki jo od vsakega stroja zahtevajo. V tej sobici Je mogoče vsak trenutek ugotoviti, kako uspešno ali kako izgubljeno je poslovanje katerekoli delovne organizacije v ob- V strojnici ni prostora za besede: samo številke, številke ... činah Trebnje, Metlika, Črnomelj in Novo mesto. SDK namreč vodi za vsakega uporabnika družbenih sredstev evidenco o ustvarjanju, delitvi in uporabi teh sredstev. Na osnovi teh podatkov izdela statistična skupina poročila in analize o razpolaganju z družbenimi sredstvi, ki jih pošilja potem vsem organom (v občini in republiki) v pomoč pri gospodarskem planiranju. Vsi dokumenti dosegljivi v 10 minutah številke, številke, številke — skozi vse prostore SDK na Glavnem trgu! Z denarjem imajo sorazmerno malo opravka, toliko bolj pomembno je njihovo delo pri analizi gospodarskih gibanj, brez katere občina skoraj ne more sestaviti družbenega plana in proračuna Da so SDK in občin- ske uprave premalo sodelovale, se je pokazalo v preteklem letu, ko so zbirale podatke vsaka zase, na koncu pa niti teli informacij niso mogle uskladiti, ker so bile zbrane po različnih načelih. Pri SDK so mnenja, da se bo z dobro voljo dalo narediti tudi tu korak naprej, saj žele delati to, kar zahtevajo od njih predstavniški organi. Boljša povezava z organi družbeno političnih skupnosti in enotno zajemanje podatkov bosta omogočila izpolniti naloge, ki jih pred SDK postavlja zakon o ciiuž-benem knjigovodstvu. Pri SDK so shranjeni vsi denarni dokumenti za deset let nazaj Ko smo obiskali arhivarja Ivana Medica, ki je v kleti vzorno uredil skladišče knjigovodske dokumentacije in zaključnih računov, Je povedal: »Tukaj imamo shranjenih več kot 12 milijonov dokumentov, vendar je vsakega mogoče najti Zjutraj, ko okoli njiju še ni zrasla gora denarja, sta kar dobre volje. Potem, okrog enajstih, komaj vidita čez svežnje denarja in za nasmešek ni več časa... Frane fiđmm - petdesetletnic 30. marca bo praznoval France Kolenc iz Novega mesta petdesetletnico svojega življenja. Rodil se je v Gorenji vasi pri Mokronogu in že zgodaj občutil težave, ki so tedaj pritiskale k tlom večino naših ljudi. Ko je prišla vojna, se je že v jeseni 1941 vključil v Osvo. bodilno fronto. Bil je aretiran in zaprt, med tem tudi mučen. V začetku leta 1942 se je priključil enotam Kr-škega odreda, pozneje pa za-hodno-dolenjskem odredu. V jeseni istega leta je bil ranjen v hrbtenico. Po kapitulaciji Italije se je vključil v tankovsko enoto Sercerjeve brigade in bil ponovno ranjen. Po okrevanju je bil dodeljen sanitetnemu ekonoma-tu glavnega štaba NOV Slovenije. Okupator .in njegovi domači pomagači niso prizanesli tudi njegovim staršem in skromnemu domu. Okrog 80 let stare starše so pregnali, sestre, ki so aktivno-delale za partizane so zaprli in internirali, hišo pa požgali. Po demobilizaciji je bil France nekaj časa tajnik občine, potem poverjenik za lokalno gospodarstvo okraja Trebnje, član oblastnega odbora ljubljanske oblasti in večletni sekretar partijske organizacije v Mokronogu. Pred. vsem pa je bil ves čas aktivni sodelavec v organizaciji Zveze borcev, posebno v in-validski organizaciji, kjer je v Kandiji že nekaj let tajnik. Pred nekaj meseci se je nje- PIONIRJEV prispevek za 600-letnico Komisija za komunalno u-reditev mesta ob 600 letnici se je dogovorila s PIONIRJEM, da bo zravnal in uredil prostor pri kinu KRKA za parkiranje. Pozneje bodo tam uredili zelenico. To bo prispevek PONIRJA k ureditvi mesta za obletnico. Podoben prostor bodo uredili tudi nasproti zgradbe NOVOLESA. govo zdravje poslabšalo, vendar je v naše veselje kmalu okreval. Ob njegovem jubileju mu vsi nekdanji soborci in današnji sodelavci želimo pred. vsem dosti zdravja in osebnega zadovoljstva ter še veliko let uspešnega dela in življenja. Tej želji se pridru-žujejo tudi vsi njegovi sorodniki in znanci! prej kot v 12 minutah. Ce nastane razlika v plačilih ob ugotavljanju salda, potem na koncu leta na pritožbo prizadetega lahko ugotovimo napako. Večkrat zahteva podatke tudi sodišče. Pred kratkim, v primeru Kolenčeve, so bili naši originalni odrezki iz arhiva edini dokaz za njene poneverbe. Včasih se zgodi tudi, da pošta izgubi odrezek — takrat priskoči na pomoč naš arhiv.« Vsi dokumenti so shranjeni po predpisih o arhiviranju, najprej grobo po letih, po mesecih in dnevih, nato pa natačno v okviru dneva po žiro računih. Šele po desetih letih sme biti tak dokument komisijsko uničen in prodan kot papir za predelavo. Samoupravljanje -bolj na papirju Vseh drobnih in tekočih težav jc v vsaki delovni organizaciji dovolj, uslužbence SDK pa bolj prizadene to, da še vedno nimajo samoupravljanja kot druge organizacije, da še vedno nimajo statuta in niti ne točno določenega statusa. Pravijo, da niso ne podjetje, ne zavod, ampak zvezni organ. Predsednica ra-časnega delavskega sveta Betka Jarnorič je o teli težavah povedala takole: »O širokem delavskem samoupravljanju še ni govora, čeprav smo v zadnjih letih le dobili nekaj pravic. Radi bi sami ugotavljali dohodek in sami delili, pa nas centralistični predpisi tako vežejo, da praktično zelo težko kaj ukrenemo. Za vsako delovno mesto imamo točno določeno število točk, osebni dohodki pa so po vseh poslovnih enotah SDK v Jugoslaviji enaki, čeprav so živ-Ijenski stroški in večkrat tudi delovni pogoij dokaj različni . . .« Samo primer: povprečni osebni dohodek SDK v Sloveniji v letu 1964 je bil 11.400 din, kar Je res za 3,4 odstotka več, kot je povprečje za SDK v Jugoslaviji, obenem pa je povprečni osebni dohodek sorodnih služb v Sloveniji 52.100 dinarjev, kar je za 21,5 odstotka več, kot je povprečje za sorodne službe v Jugoslaviji. Uslužbenci SDK so torej v drugih republikah v neprimerno boljšem položaju kot sorodne službe. Ni čudno potem, če imajo v našib SDK potem tolikšne premike delovne sile, zato pa seveda tudi manjšo delovno storilnost, kot bi jo lahko imeli. Kolektivi SDK v Sloveniji že težko pričakujejo sklep, naj se dohodek v njihovem poslovanju ugotavlja in deli tam, kjer se ustvarja. Skrajni čas je, da se tuli uslužbencem SDK zaupa samoupravljanje poslovnih enot. Začasni delavski sveta so le posvetovalni organi z mina-malnimd pristojnostmi. Oko relo, centralistično poslovanje se tudi po VIII. kongresu ZKJ ni še nič spremenilo m uslužbenci upravičeno sprašujejo, če je SDK imuna za splošni družbeni razvoj. Tako v banki, ki ni banka, saj bo po novem zakonu odpadel še tisti dodatek »pri Narodni banki«, ki ga je SDK imela do sedaj, ropota 67 strojev s številkami vse dopoldne, večkrat pa še po urah. Vsak dan obdelajo blizu 4000 gotovinskih in virmanskih nalogov, vsako leto izdajo 20 publikacij z analizami in informacijami o gospodarskih gibanjih na našem področju. Ko bodo odpravili sedanje težave, bo njihovo delo še ažurnejše in koristnejše. Tega pa si tudi sami najbolj žele. M. M. NOVOMEŠKA KOMUNA1 _•__:_:_" _ lisi kril ie mwš.' ill® V nedeljo, 21. marca, je bila v Novem mestu konferenca občinske organizacije Rdečega križa. V poročilu, ki je vsebovalo dejavnost te humane organizacije v zadnjih dveh letih in v razpravi so pretresali res plodno delo, ki ga je opravil RK v novomeški občini. Konference so se poleg predstavnikov Glavnega in okrajnega odbora RK iz Ljubljane udeležili tudi predstavniki občinskega odbora SZDL in občinske skupščine Novo mesto, kar daje čutiti, da tudi domači družbeni činitelji vedno bolj cenijo pomemben delež RK pri reševanju socialnih in zdravstveno vzgojnih problemov. V poglavjih, ki so obdelovala dejavnost RK po raznih področjih, je poročilo predsednika dr. Boža Oblaka nanizalo vrsto zanimivih podatkov. Organizacija RK se ukvarja z zdravstvenim pro-svetljevanjem prebivalcev, uspešno sodeluje z mladim rodom v vrstah podmladka in mladine RK, skrbi za redni dotok krvodajalcev v transfuzijsko postajo v Novem me- stu in sodeluje pri reševanju socialne problematike v domači občini. Zdravstveno prosvetljevanje je zelo pomembna dejavnost in se iz leta v leto bolj razvija. V razdobju 1963/64 je občinska organizacija RK Novo mesto v sodelovanju s svojimi krajevnimi organizacijami priredila 61 zdravstveno vzgojnih tečajev, katere je obiskalo 5324 ljudi. Pri tem je prišlo do izraza plodno sodelovanje zdravstvenih delavcev z RK, ki je omogočilo tako obsežno zdravstveno vzgojno delo. Na tečajih so se ljudje seznanili z zdravstveno vzgojo mladine, z zdravo prehrano v družini, kako preprečevati in kako zdraviti razne bolezni ter slišali marsikaj o kvarnem vplivu alkohola, o pomenu krvodajalstva, se seznanili o odnosih med spolo- ma in še o raznih drugih stvareh. Kot so poudarili v razpravi, je zelo pomembno tudi delo, ki ga je opravil RK pri vzgoji šolske in izvenšolske mladine. Z raznimi higienskimi in delovnimi akcijami vzgaja mlade ljudi v bodoče državljane, ki bodo znali skrbeti za svoje zdravje, uči jih spoštovanja in pravega odnosa do fizičnega dela, ter hkrati tudi spoštovanja do starejših in tega, kako skrbeti zanje. Tudi med mladino in podmladkar-ji je bilo organiziranih veliko zdravstveno vzgojnih predavanj. 298 predavanj je poslušalo več kot 14.000 pomlad-kanjev in mladincev RK. Organizacija RK je v letih 1963/64 zbrala 4976 krvodajalcev, ki so prostovoljno prispevali novomeški bolnišnici Tudi v Dol. Toplicah ni dovolj stanovanj Skupščina v soboto Seja občinske skupščine Novo mesto je prestavljena zaradi tehničnih ovir za dva dni: na 27. marec. Seja bo v domu kulture v Novem mestu ob 9. uri dopoldne. ■ """""""""■"■**a^^"""("""""aH"""| ■g' Novomeška m KIOSK PKI MOSTU bo to pomlad brez Jennanovega Jožeta, pri katerem je vsak rad kupil časopis aH revijo. Bolezen, ki ga jc držala doma že nekaj mesecev, jc sredi preteklega tedna ugasnila njegovo skromno življenje. Bralci, ki so ga našli v kiosku od zgodnjega jutra do poznega večera, se še vedno ozirajo proti okencu, skozi katerega je Jože neumorno ponujal svojo potiskano robo . . . M PRVI POMLADANSKI DAN JE TUDI V NOVO MESTO prinesel lepo vreme in tople sapice z juga, med katere se meša duh po ognjih z vrtičkom in smrad iz greznic, ki obeta boljši pridelek in lepše rožice. — Tudi lastniki ličkov in lambret so potegnili svoje medvede iz zimskih brlogov, pešci pa se sami ali v družbi umikajo na varnejše stezice v Ragov log in Portovald. U V SOBOTO, NAJPOZNEJE PA V NEDELJO bodo Novomc-ščani bpet lahko sedeli v zgornji kavarni. To pot na novo prevlečenih sedežih in ob sveže prebe-ljenih stenah. Uprava je žrtvovala blizu dva milijona dinarjev za ureditev kavarne in prav tako vsoto za popolnoma novo pohištvo po vseh sobah hotela. Pohištvo je v rekordnem času 6 tednov napravila tovarna iz Nove Gorice. V kavarni so po dolgem času spet dobili inozemske revije (Stern, Life, Grazia in durge), po katerih so gostje nekaj tednov zaman spraševali, v hotelu pa se je — že dva meseca prej kot po navadi — pričela sezona s prenočevanji skupin in tujih gostov. ■ V 11. KOLU ŠPORTNE NAPOVEDI so Novomeščani vplačali 052 kombinacij ali <17.GO0 dinarjev. Med njimi je srečni dobitnik Marjan Matjašič imel eno dvanajstko (1,180.977 dinarjev) in dve enajstki (vsaka po 56.7-16 dinarjev). — Pri Kot marsikje drugje, je tudi v Dol. Toplicah stanovanjska kriza precej občutna. Marsikdo bi tukaj rad gradil, zlasti za gradnjo weekend hišic je veliko zanimanje, vse pa stoji, ker še ni regulacijskega načrta. Obetajo, da bo še pred izdelavo regulacijskega načrta določen prostor za turistično gradnjo. Nujno bi bilo zgraditi tudi stanovanje za ambulantnega zdravnika. Zdaj imamo samo enega zdravnika za stra-ški in topliški okoliš, kar je vsekakor premalo. V čakalnici se vsak drugi dan, ko kronika LOTU imamo manj sreče, pa tudi vplačevanje je bolj skromno, saj se vplačila za posamezno kolo sukajo okoli 10.000 dinarjev. — Srečk državne loterije prodajo v enem kolu za okrog 13.000 dinarjev, za polovico manj pa prinese vsako kolo dobitkov. — Ker zaradi preobremenjenosti poslovalnica LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA po 1. aprilu ne bo več mogla prodajati loterijskih listkov, je še vprašanje, kam se bomo potem zatekali po srečo . . . B S FICKOM NM—31—44 JE HOTEL ZAPELJATI v ponedeljek ob 9.45 uri nespretni voznik v spominski steber na Glavnem trgu. Na srečo se je ustavil že ob kamnitem stebričku in po nestrokovni oceni napravil škode za 50.000 dinarjev. Vozniki, ki ne vedo, kako široka je cesta na trgu, so podili nekaj takih stebričkov že tudi pred rotovžem. Mar ne bi v prihodnje kazalo postavljati stebričke iz gume? Ei NA TRGU JE BILO v ponedeljek vsega dovolj. Za jajca je bilo največ povpraševanja, vendar jim cena še nI padla pod 35 dinarjev. Dobiti je bilo še motovileč in radič na merice po 80 din, regrat na merice po G0 din, kilogram čebule je veljal 100 dni, kg jabolk 120 din, kg sirčka 360 din, kg fižola 200 din, liter mleka 80 din in šopek gozdnega pomladanskega cvetja 10 din. G3 GIBANJE PREBIVALSTVA: rodile so: Mihaela Mikuž s Trdinove 34 — Maj o, Tilka Turk iz Foersterjeve 11 — dečka, Martina Recko iz Partizanske 29 — dečka. — Umrli so: Jožefa Povh, gospodinja z Nad mlini 8, 81 let: Fran-čiška Hočevar, upokojenka iz Trdinove 16, 82 let; Franja Furlan, upokojenka iz Kettejevega drevore.-. da 32, 92 let; Alojz Rozman, upokojenec iz Kristanove 1, 84 let. Za že vzorno urejeno tekoče knjigovodstvo išče MANJŠA USTANOVA v Novem mestu — novega honorarnega KNJIGOVODJO a!l KNJJG0V0DKINJ0 Popoldansko delo tri do štirikrat na teden po nekaj ur. Honorar po dogovoru. — Samo popolnoma samostojne moči naj pošljejo zapečateno ponudbo s kratko navedbo dosedanje prakse in s svojim naslovom pod šifro »Samostojno delo« na upravo Dol. lista, Novo mesto, p. p. 33. zdravnik ordinira v enem ali drugem kraju, nabere toliko pacientov, da ne morejo priti vsi na vrsto. V Dol. Toplicah bi lahko dobili svojega zdravniika, če bi zanj le imeli primerno stanovanje. D. G. šestorček v Žužemberku Obratu ISKRE v Žužemberku primanjkuje stanovanj za strokovni kader in za delavce. Doslej so bili med 400 zaposlenimi le 4 tehniki, ki so morali z vso prizadevnostjo tudi v prostem času skrbeti za nemoten potek delovnega procesa v obratu. Ko so prevzeli prostore v bivši poslovni stavbi REMONTA, so dobili dve stanovanji, ki so ju namenili za visokostro-kovni kader, še letos pa nameravajo začeti z gradnjo šestorčka, da bi pridobili še več stanovanjskega prostora. M. S. Pričelo se je de!o v vinogradih Komaj je po vinskih goricah skopnel sneg, že so pričeli vinogradniki z rezanjem trt. Lepo in toplo vreme kar vleče kmete v vinograde. Delo v gorici jim je najljubše, saj pričakuje v jeseni dobro in obilno letino iz Soteske Predvolilna dejavnost je pri kraju, volivci pa so na zadnjem zboru vpraševali, zakaj občinska skupščina ni dodelila obljubljene pomoči za obnovo električnega omrežja. Napeljava je ponekod tako slaba, da ogroža mimoidoče. Ves potreben material za obnovo kot so drogovi in žica je že pripravljen, pa tudi jame so vaščani že izkopali. Pripravljeni so prostovoljno opraviti vsa potrebna težaška dela. šolski odbor žal ni delaven, na šoli v Soteski p-a je precej težav. Učiteljica mora vse sama reševati, pa še preobremenjena je s poukom. Volivci so meiiLi, da b- bilo treba nastaviti še ,enega učitelja, šolski cdbor pa odpo-klicati; če ne bo opravičil za. upanja voMveev. V. A. Družbena pomoč in temeljni ter podporni člani omogočajo članom Prešernove družbe za minimalno članarino 1.200 din prejem šestih knjig in reprodukcijo umetniške slike. 869 litrov krvi. V razpravi o krvodajalstvu so poudarili zlasti to, da postaja krvodajalstvo splošna družbena naloga in ne več zgolj naloga RK, zato bo potrebno k organiziranju krvodajalstva pritegniti širše družbene činitelje. RK je priredil tudi več tečajev za prvo pomoč, lani v februarju pa je bil ustanovljen medobčinski center za prvo pomoč za štiri dolenjske občine. Center je od ustanovitve priredil 35 tečajev prve pomoči. Omeniti velja še delo RK pri reševanju socialne problematike, če povemo samo to, da je občinski odbor RK Novo mesto v zadnjih dveh letih posredoval prebivalcem za 43,000.000 din pomoči, bomo ugotovili, da njegova dejavnost res ni nepomembna. V razpravi so podčrtali potrebo, da se tako krajevne organizacije RK kot tudi občinski odbor v prihodnje čim tesneje povežejo s krajevnimi skupnostmi ter plodno delo z mladino nadaljevati. Ko se je lani oktobra raz-vedelo, da je bil na novomeškem Marofu nekdo napaden, so se ljudje izogibali Marofa v nočnih urah. Govorice o napadalcih so bile pretirane, v resnici pa se je zgodilo tole: 12. oktobra je bil Franc Ke-rin v Ljubljani in se je malo čez polnoč pripeljal do Bršli-na. Upal je, da bo lahko prenočil pri sošolcih v internatu, ker pa je bilo že vse temno, se je napotil proti mestu čez Marof. Na vrhu drevore- Izšel je temeljni zakon za uporabo mestnega zemljišča, ki določa, da smejo občinske skupščine predpisati .za uporabo mestnega zemljišča prispevek, strogo namenjen za ureditev in komunalno izpopolnitev tega zemljišča. Ker je tako prenehal veljati stari zakon in z njim vsi odloki o uporabi mestnega zemljišča, vse kaže. d*i ne bo več treba plačevati »komunalnega prispevka«, ki je zadnje čase tako strašil graditelje hiš, saj so govorili, da bo celo v Novem mestu znašal blizu 800.000 dinarjev. Denar za komunalno ureditev se bo zdaj zbiral postopoma, saj ALI BO NOVI »KOMUNALNI PRISPEVEK« VPLIVAL NA POVIŠANJE STANARINE? Plačali bodo vsi prebivalci bodo koristniki zazidanih in nezazidanih mestnih površin plačevali ta prispevek mesečno. Višina prispevka se bo plačevala od površinske enote vsega zemljišča ali pa od površinske enote zazidanega (neto) prostora. Po vsej verjetnosti bo pri individualnih gradnjah uporabljen prvi način, pri blokovski pa drugi. Ker bodo plačevali prispevek nosilci uporabnostne pravice zemljišča, torej lastniki hiš, zemljišč in hišni sveti, pričakujemo, da se bo z novim prispevkom morala povečati tudi višina stanarine. Vse kaže, da bo odlok o »novem komunalnem prispevku« sprejet že na aprilski seji novomeške občinske skupščine. Investitorji, ki so že plačali prispevke za komunalno urejeno zemljišče, ne morejo pričakovati, da bi se jim tisti denar štel v dobro pri novem komunalnem prispevku. m. da je nenadonr skočil izza nekega drevesa predenj ns-znanec, ga podrl na tla in ga zgrabil za vrat. Tedaj je priskočil še drugi napadalec, se usedel Kerinu na trebuh in ga tiščal za roki. Ko se K> rin ni mogel več ganiti, mu je drugi napadalec iz notranjega žepa suknjiča vzel denarnico in jo dal prvemu napadalcu. Ta jo je izpraznil in odvrgel, nato pa sta izginila proti Bršlinu. čez čas si je napadeni toliko opomogel, da Denar za davke je pridržal Na okrožnem sodišču v Novem mestu je bil pred kratkim kaznovan na 4 mesece zapora, pogojno za eno leto J. K., ki je bil leta 1963 zaposlen kot pismonoša pri PTT Novo mesto. Tedaj si je nenadoma začel prilaščati denar, župan v službi. Stranka A. G. iz Biroe vasi mu je skupaj s položnico dala 7.510 din za plačLo davka J. K. pa denarja ni oddal, temveč si ga je pridržal. V strahu, da bi stranka tega ne zvedela, ji je prinesel priznanico o vplačanem denarju, na katero je prltisn.il poštni žig in ponaredil podpis izmišljene osebe. S tem je zagrešil dve kaznivi deja: njd, kateri pa je pred sodniki skesano priznai. škodo je že pred razpravo povrnil, kaznovan doslej še ni bil, kar vse je vplivalo na odmero kazni. Oče in sin - poštenu -naiditelto Letos januarja je gostilni, čar Jože Hudoklin iz Brusnic našel 20.000 dinarjev. Poizve. doval je toliko časa, da je našel lastnika in mu izgubljeni denar pošteno vrnil. Ne dolgo tega, menda v začetku marca, pa je tudi gostilničarjev sin Jelko našel denarnico, v kateri je bilo 142.500 dinarjev, ki jih je iz- nSTESZSrlS^FESrlSaSrlFrlST Razveselile znance in prijatelje z DO?' EJjjSKIM LISTOM! gubil prebivalec s Tolstega vrha. Tudi Jelko je denar vrnil lastniku. Tako poštenih ljudi bi moralo biti več med nami. Jelko in oče pa zaslužita vso pohvalo in čast, saj sta po-kazala, da ju tudi velika vsota tujega denarja ne more zapeljati. Njuna poštenost naj bo vzgled vsakemu državljanu, da bo najdene predmete izročil lastniku ali pa postaji Ljudske milice, ki bo lažje našla lastnika. ALOJZ ERŽEN je vstal in prišel do bencinske Črpalke, kjer je naletel na tovornjak, s katerim se je odpeljal domov v Malo Mra-ševo. V mladostni neizkušenosti Kerin napadalcev ni takoj prijavil, temveč šele naslednji dan, ko so mu to svetovali domači. Oba roparja je varnostnim organom precej natanko opisal. Kmalu so ju prijeli. To sta bila Aleksander Da-šič in Milan Šinkovec, pečar, oba iz Bršlina. Tistega dne sta pila najprej v gostilni Kum? v Bršlinu, kasneje sta se znašla skupaj v novomeški kavarni na Glavnem trgu, od tam pa sta jo skupaj mahnila čez Marof. Na razpravi, ki je bila na novomeškem okrožnem sodišču, sta zanikala, da bi napadla in oropala Kerina, prepoznala pa ju je natakarica iz kavarne, razen tega sta oba povsem ustrezala opisu, ki ga je naslednjega dne po napadu podal France Kerin. Aleksander Dašič se je moral zagovarjati še za novo kaznivo dejanje, ki ga je zagrešil že v zaporih. Tam je namreč sozaporniku ukradel 38.000 din, katere je »oškodovani« ukradel nekemu delavcu in je denar pretihotapil v zapor. Za obe kaznivi dejanji mu je senat okrožnega sodišča prisodil 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, medtem ko je bil Milan Šinkovec obsojen na 1 leto zapora. Solidno in hitro očisti oblačila KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO Germova ulica 5 15 ščsfinnrjev v pol let® Lovoka družina Lazina-Hinje je najmlajša v Suhi krajini. Njen revir je sicer omejen na pretežno kmetijske povr-iine in lovci pravijo, da meja s sosednjo družino ni pravična, ker divjad iz njenega revirja dela škodo kmetovalcem, ki jo morajo plačati Hinjčanom. Vseeno pa so v zadnjih šestih mesecih uplenili 15 ščetinarjev razen druge odstreljene divjadi. Kmetovalci pravijo, da sedaj tudi lažje izterjajo po divjadi povzročeno škodo. Najmarljivej-ši lovci iz okolice Hinj so so Stane Zore, Stane Banko in Franc Skebe. M. S. Na sliki je eden izmed uplenjenih suhokraj ščetinarjev, ob katerem se veselijo 4-lctni Franc Šporar, 8-lctni Marjan Šporar in 5-letni Dušan PapeZ» vsi s Hriba pri Hinjah 3W DOLENJSKI LIST Št. 12 (783) Kdo sta bila napadalca na Rarofu? V Sevnici ni telesnovzgojnega strokovnjaka Sevničani ne živijo za šport in niti ne s športom, ker ga v Sevnici praktično ni. Ta ugotovitev se ponudi vsakemu človeku, ki pride v Sevnico, saj v Domu Partizana gostujejo kino in ostale kulturne prireditve, športnega igrišča pa nimajo. Tega mnenja so tudi na svetu za prosveto, kulturo in telesno kulturo. Predsednica sveta, Zlata Vintarjeva, je povedala, da ima šport v Sevnici vrsto problemov, ki so težko rešljivi. V Sevnici ni ljudi, ki bi vodili delo — tu ne mislimo le na šport, ampak tudi na kulturo, in to je največja ovira v naših prizadevanjih! — Program sveta za letošnje leto še ni narejen. Seveda ga bomo naredili, ker sicer ne bomo dobili nobenih sredstev. Telesna kultura je na tleh. V celi občini nimamo niti enega telesnovzgojnega strokovnjaka! Tistih r.c-kaj amaterskih delavcev, ki so še privrženi športu, nima pravega prijema Denarja za popravilo domov in igrišč je bilo že lani občutno premalo, ::a letos pa nam ;^a obetajo še manj. S telesno kulturo ne pridemo na zeleno vejo kljub mnogim posvetovanjem in sestankom. Po mojem mnenju bi jo lahko rešili le s strokovnjaki: tu pa se bo spet zataknilo, ker nimamo zanje stanovanj. Res je žalostno, da je praktično edina športna dejavnost v občini telesna vzgoja na šolah! Z večjimi dotacijami tega problema prav gobovo ne bomo mogli hitro rešiti. Edina perspektiva in pot iz sedanjega težkega položaja so strokovnjaki. Tu pa se nam je do zdaj Se vedno zataknilo! Prebujeni Partizan Iz pogovora z Hajkom Zupancem tn Ivanom Zeličcm smo izvedeli Precej zanimivosti o sevniškem Partizanu, ki je bil nekdaj močna telesno vzgojna in športna postojanka, v zadnjih letih pa je delo precej zamrlo. Kriza je, kot vse kaže, samo še preteklost in Partizan je spet na boljših poteh. Pre-okretnica je bila 15. januarja, ko je bilo na občnem zboru izmed 300 članov izvoljenih 13 partiza-novcev v upravni in 3 v nadzorni odbor Upravni odbor je namreč y času krize, slabše delal, letos pa jc pomlajen zaenkrat pokazal veliko živahnost na upravnem in strokovnem polju. V zadnjih letih tudi prireditve v organizaciji Partizana niso uspevale. Prvi večji uspeh novega odbora je bila maškarada, ki je 27. februarja izvrstno uspela — dvo rana je bila nabito polna, mask Pa jc bilo toliko kot že dolgo ne. il a Parmo v Trebnjem? Končano jc šahovsko prvenstvo trebanjske občine, kjer se je 12 šahistov potegovalo za prvo mesto in tretjo kategorijo. Zmagal je Zemva, potem ko jc Godnjavcc nesrečno izgubil s predzadnjepla-Stranim. Vrstni red: Žcmva 9,5, Codnjavec 9, Strozak 8,5, Klemen-t-ič 7, Mamic 6, Gričar 5,5, Miklič '1.5, Marold, Sivka in Podpadec 4 •td. štirje najboljši so dobili tretjo kategorijo. Na nedeljskem občnem zboru so izvolili nov upravni odbor. Prevladovalo je mnenje, da Je bi) sedanji odbor precej aktiven, saj so kljub pomanjkanju prostorov Organiziral] kar dva turnirja. Od-JCrali so tudi nekaj medobčinski!] tekmovanj. Take načrte imajo tudi v letošnjem letu, če jim bodo OrganizacijO turnirjev omogočila finančna sredstva. ) V začetku aprila bo v Trebnjem slov-nski velemojster Parma igral simuHanko proti 30 ali 35 šahistom iz Trebnjega, Mirne, Mokronoga in Doba. Za to simuHanko Je že z'*aj veliko zanimanja, lahko Pa pride v goste kak drug vele. niojsler. F. G. Novomeščcfini: 3smi B V nedeljo je bilo na Ravnah tradicionalno brzopotezno tekmovanje slovenskih mest, ki so se ga Udeležili tudi novomeški šahisti. V izredno močni konkurenci 16 najboljših slovenskih šahovskih mest so zasedli v postavi Penko, Skerlj, Sitar, Jure Picek, Gajski, Avsec, Marko Picek in dr. Golež dobro osmo mesto in zbrali 46 točk. ^magala je Ljubljana pred Mari borom in Celjem, od dolenjskih eWp pa je moštvo iz Krškega zbralo dve točki več od Novomeščanov zasedlo šesto do sedmo mesto. ^Tovome£čani so izredno slabo zabeli, saj so po vrsti doživeli nekaj krepkih porazov, nato pa so zadali dobro, a se niso mogli prebiti više. Najboljši je bil Jure Pi-Cf'k, ki le zbral kar 11,5 točke lz Petnajstih partij. ^ Končano je občinsko ekipno Prvenstvo v šahu za srednje šole. Pfrbi prvenstva je bil že v prvem *Ql-u: gimnazija je igrala z učitelji! Bem neodločeno 4:4, toda z boljšim rezultatom na prvih deskah se je vseeno uvrstila v na-"al'nje tekmovanje. Srednja kme-jjjska šola je premagala osnovno ?01o, v borbi za orvo mesto pa so bili nato gimnazijci ze-lo — s 6:2 uspešni proti kmetijcem. Zmagovalci bodo v nedeljo Igrali z »a.jhoTi?'^.! Iz črnomaljske občine. Partizan je tako vrnil vsaj del izgubljenega ugleda! Scvniški Partizan združuje telovadne in športne panoge. Od športov se uveljavljajo predvsem nogometna, rokometna, odbojkarska in košarkarska sekcija. Od-bojkarji in nogometaši so v telovadnici delali tudi čez zimo. Ro-kometaši so pred začetkom spomladanskega dela sezone, košarkarji pa do zdaj še niso tekmovali. Smučarji so nekoliko slabši, v zadnjem času pa je spet zaživela atletika. Scvniški športniki tekmujejo predvsem v regionalnih ligah Spodnjega Posavja, deloma pa so zastopani tudi v okrajnem merilu. Pretežna večina članstva je iz vrst pionirjev in mladincev. Eden najvažnejših letošnjih načrtov je gradnja novega igrišča. Varianti sta dve: ali pred domom Partizana oziroma za šolo, kjer bo tudi nova telovadnica, ali pa poleg kopališča. Pri Partizanu se bolj Košarkar]! na začetku sezone Novomeški košarkarji bodo začeli letošnjo sezono že v nedeljo, ko bo na Loki (ali v gimnazijski telovadnici, če bo dež) prvenstvo Dolenjske. Na to tekmovanje so povabljene ekipe iz Brežic, Sevnice, Straže, Kočevja in Ribnice, igralo bo tudi nekaj domačiji ekip. Prvenstvo bo prav gotovo zanimivo. Favorita sta ekipi iz Novega mesta in Kočevja. Seveda pa tudi presenečenja niso izključena, ker so ostale ekipe novomeškim gledalcem neznane. Tako bo v nedeljo dopoldne na Loki začetek košarkarske sezone, prvenstvo Dolenjske pa lepa priložnost, da bomo videli, kako so se posamezne ekipe pripravile na bližajočo se sezono. ogrevajo za prvo, pa čeprav je druga v skladu z urbanističnim načrtom in časovno precej odmaknjena. Po prvi varianti bi bilo igrišče iz asfalta, druga varianta pa pomeni že kar stadion. Prav tako nameravajo v sevniškem Partizanu letos nakupiti precej rekvizitov, če bo dovolj sredstev. Precejšen del teh rekvizitov nameravajo kot matično društvo nato razdeliti društvom v Krmelju, Boštanju in deloma tudi na Studencu, da bi tudi tam poživili delo športnikov. Seveda mislijo pripraviti najmanj po eno akade- prodira televizija. Največja težava pa je prav gotovo pomanjkanje strokovnega kadra. V Sevnici že precej časa iščejo človeka, ki bi učil telovadbo na šoli in organiziral športno življenje v Partizanu. Šolsko športno društvo SPi ŠŠD ne dela, ker na šoli v Sevnici nimajo učitelja za telesno vzgojo. To je prva ugotovitev o delu športnikov na sevniški osnovni šoli. šola je poskušala dobiti strokovnajaka na VSTK, vendar Rokometni goli počivajo ob steni, na igrišču (ki pa to ni) pa sameva množica kamenja mijo in en društven nastop. Kot vsa tovrstna društva, tudi Sevničani niso brez težav. V eni sami telovadnici gostujejo razen športnikov in telovadcev še kino in vse kulturne prireditve, kar delo Partizana seveda močno ovira. Ko bo za novo šolo zgrajena še nova telovadnica, se bo stanje precej izboljšalo, zatrjujejo v Partizanu. Tudi dotacije so pičle. Partizan se praktično vzdržuje le od kina, dohodki pa se tu vidno manjSajo, kajti tudi v Sevnico Pavlin in Urbasova V soboto je bilo v telovadnici novomeške gimnazije prvenstvo gimnazije v telovadbi. Sodelovalo je 9 fantov in 25 deklet. Fantje so se pomerili v parterju, na drogu, bradlji,v preskoku in plezanju. Zmagal je Tine Pavlin, ki je zbral 59,5 točke. Drugi je bil Miran Kovic s 55,6 točke, tretji pa Lado Sedaj s 51,3. Dekleta so tekmovala v parterju, na bradlji In gredi ter v preskoku. Prva jc bila Cveta Urbas (39,7 točke), sledile pa so ji Stojka Ahiin in Draga Zupet, ki sta zbrali po 38.8 točke, četrta pa jc bila Nataša Petrov z 38 točkami. V okviru priprav za spomladansko sezono so Brežičani na do mačem igrišču igrali tri tekme s Celjani: mladinci in člani so lz gubili, ženske pa so zmagale. Mladinci so izgubili s 16:24 (8:5). Fizično močnejši Celjani so zasluženo zmagali. Med gosti sta ugajala Mesaric In Ribič s po 7 goli, pri domačih pa Kukavica 6 in Bršec 5. Brežičanke so z lahkoto premagale mlajše Celjanke z 12:5 (6:0), vendar z igro niso zadovoljile. Trener meni, da tudi na treningih niso tako resne, kot bi morale biti. Za Brežice so bile uspešne: Molan 4, Kolar 4 ter Mišic, Pav- V soboto ln nedeljo je bilo v Ljubljani tekmovanje žensk za naslov republiške kegljaške prvakinje na 2 x 100 lučajev. Tekmovanja se Je udeležilo tudi pet tekmovalk iz Kočevja in štiri iz Novega mesta. Doseženi so bilt povprečni rezultati za dolenjske tekmovalke, medtem ko so najboljše slovenske tekmovalke dosegle zelo dobre rezultate. Vsekakor je najboljši rezultat letošnje republiške prvakinje ča-deževe iz Kranja, ki je v dveh nastopih dosegla 866 kegljev. Njej sledijo Filipančič 859, Satler 854, Erjavec 837 itd. — Izmed dolenj- skih tekmovalk je imela prvi dan najboljši rezultat Šercerjeva iz Kočevja — 417 kegljev, kar je dajalo upanje, da se bo uvrstila med najboljših dvanajst, ki gredo na državno prvenstvo. Vendar Je bila drugi dan precej slabša, saj Je dosegla samo 368 kegljev. Do dvanajstega mesta ji Je manjkalo samo sedem kegljev. Novomeščanke so dosegle naslednja mesta in rezultate: 28. mesto Zeleznikar 373 + 384 = 757. 34. Osolnik 367 + 374 = 741, 37. Nan-ger 373 + 364 = 737, 46. Jerman 340 + 347 = 687. Nastopilo je 50 tekmovalk. (en) • V živi in zanimivi igri so v nedeljo v Kočevju domači košarkarji premagali ekipo Trnovega iz Ljubljane s 76:50 ( 33:23). Koše za domače so dali: Kersnič 27, Kajtna 16, Smole 14, Levstik 8, Pire 7, Artač in Fajdiga po 2, igrala pa sta še Krkovič in Resnik. Tekmo je dobro sodil Nosan iz Ribnice. Domači so v zimskih treningih močno napredovali, gostje pa, ki so bili lani najboljši v tej ligi, so letos slabo pripravljeni. • V prvem delu izbirnega tekmovanja za okrajno kegljaško prvenstvo so bili v Kočevju doseženi tile rezultati: Grom (Brest) 840 kegljev, Štrukelj (Brest) 330, Zbač- nik (Kočevje) 818, Sercer (Kočevje) 815, Semič (Vrhnika) 807. Najboljši iz Podpeči je bil Mihelič na 7. mestu, iz Ribnice pa Gorše na 24. Vsekakor je omembe vreden uspeh domačih kcgljačev Zbačnlka nI Serccrja. Drugi del tekmovanja bo na kegljišču Bresta v Cerknici. © Po razformiranju okrajne zveze telesno kulturo še danes ne vemo, kje bodo tekmovali kočevski košarkarji, čeprav je sezona že pred vrati. Vsekakor je potrebno to vprašanje čimprej rešiti in hkrati upoštevati tudi potrebe podeželskih klubov, ki so zdaj marsikje zapostavljeni. A. Arko Štaba ¥®kmmlm nremiera Rokornetaši novomeškega Partizana so pretekli četrtek prvič igrali zunaj. Prehod iz telovadnice na Irrri.ščc na Loki je bil prevelik nasprotnik, da bi lahko premagali na hitro roko sestavljeno ekipo novomeških odbojkarjev in košarkarjev, ki so igrali pod imenom Smihcl. V tej improvizirani tekmi so Partizanovci izgubili z 19:13. Res je, da bi proti resnejšemu nasprotniku igrali bolj resno, res pa je tudi, da so tokrat Igrali slabo. Videli smo, da so natreni-rali nekatere nove tehnične in taktične variante, vendar pa nekaterim igralcem, predvsem krilnim, manjkajo osnove: dobre podaje in lovljenje žoge. Oba vratarja, Perko in Mam, ki sta branila vsak na eni strani, sta bila na moč nezanesljiva. Mladi igralci so sicer pokazali precejšen napredek in bodo s pomočjo trenerja Vidmarja prav gotovo krepko mešali štrene v spomladanskem tekmovanju, vendar je bilo opaziti veliko pomanjkanje rutine. Izkušena Koprivnik in Blažič sta namreč kot za šalo zadevala nasprotnikovo mrežo. Za konec torej: napredek rokometa-šev novomeškega Partizana Je očiten, prva tekma, ki so Jo igrali na Loki, pa nas kljub temu ni zadovoljila. so pogovori padli v vodo. Ker ni telovadnice, so možnosti seveda še manjše. Tako se je vsa športna aktivnost sevniških osnovnošolcev do zdaj obrnila na organizacijo zimovanja: organizirali so sankaške popoldneve, občinska pionirska komisija Je na Lisci organizirala smučarski tečaj, en učitelj je imel smučarsko šolo v Tržišču, drugi pa v Šentjanžu. Nič kaj spodbudno, če pomislimo, da bi morali prav pri najmlajših začeti s telesno vzgojo! S. J. Brežiško rokometno srečanje s Celjani linič, Engel in Vogrin po enkrat Med gostjami se je izkazala le Stegenškova, ki je tudi dala vseh pet golov. Pomanjkanje treninga je opravilo svoje in Celjani so s kontra napadi dosegli večino zadetkov in visoko zmagali — 29:15 (12:8). — Celje: Markovič L, Goršič I. 2, Goršič n. 8, Orač 4, Snedič 2, Markovič II. 8, Koren 3, Levstik 1, Kokalj 1, Bojadževski. — Brežice: Brglez, Bršec, Šetinc I. 4, Pavlov, Picininl, Jurišič 2, Bosina 2, Avsec 6, Kneževič 1, Lapuh, Šetinc TJ. Pred okoli sto gledalci je imel sodnik Toplišek zelo težko delo. O Tudi rokornetaši Cerkelj pridno trenirajo in so premagali ekipo JLA iz Cerkelj s 27:26. Živahna igra je bila otežkočena zaradi slabega igrišča, ki bi ga bilo treba asfaltirati. O V prvi tekmi so košarkarji Brežic premagali Bregano na njenem igrišču z rezultatom 94:54 (50:30). Igrali so Kuralt, Kcšman, Bojanič, Brglez, Zorko, Deržič, Javornik in Ples, sodil pa Je Milan Šetinc. Kljub temu, da je sezona na pragu, Brežičani še zdaj nimajo ogrodja za koše! O-vič -A ZDRAVNIK VAM SVETUJE ■■ Povešen želodec Povešen želodec imajo navadno ljudje, ki so sicer že ves čas suhi, dobe ga pa tisti, ki na hitro shujšajo, posebno pa matere, ki so večkrat rodile. Vi Sinoma povešen želodec ne dela težav. Pri nekaterih ljudeh pa le povzroča neugodno težo v želodcu, posebno po obilnih obrokih hrane. Včasih taki bolniki ne prenašajo kakšne vrste hrane in trpe na zapeki. Največ takih bolnikov boluje poleg tega še na vegetativnem živčevju, to je na živčevju, ki ureja tiste organe in funkcije, ki niso odvisni od naše volje. Bolnik, ki ima težave s povešenim želodcem, potrebuje lahko prebavljivo visokokalorično hrano, da se bo zredil. Zaradi tega se mu bo nabrala maščoba v trebušni votlini in bo seveda dvignila po-vešeni želodec. Bolnik ne sme naenkrat piti preveč tekočin. Pije naj in je večkrat po malem; šele ko se bo zredil, bo lahko jedel in pil normalno. Razni pasovi, ki jih nekateri uporabljajo, so bolj tolažeča stvar, ker z njimi povešenega želodca ne moremo dvigniti. Precej pa pomaga proti težavam, če se po obedu ali večerji bolnik aa eno ali 2 uri vleže. V kolikor ima prizadeto vegetativno živčevje, je seveda dobro, če upošteva navodila zdravnika, da bo čimprej svoje zdravstveno stanje popravil. Dr. B. O. Um KRAJINA : ELAfi U Igrišče v Črnomlju je bilo primemo za igro; sodnik Mrzlak iz Novega mesta, dober. Gledalcev blizu 100. Bela krajina: Kuzma, Zunič II., Kmevija, Petrovič, Weiss L, Mo-mer, Robič, ZuniČ L, Weiss II., Kopanja, Ferfolja, Plevnik, Vido- PtOftIR bo zmagal! V nadaljevanju zimske kegljaške lige so bili doseženi pričakovani rezultati: Pionir II. — Pionir (ž) 420:276, Vseh 9 II. : Luknja II. 283:317, Železničar H. : Pionir II. 332:406, Pionir I. : Železničar I. 421:410, Luknja n. : Pionir (ž) 333:2S6, Luknja I. : Pionir I. 331:415, Vseh 9 I. : Železničar H. 374:348, Železničar I. : Vseh 9 II. 432:283, Bolnica : Pionir I. 22-1:378, Pionir II. : Elektro 367:311. Vrstni red na vrhu je zaradi različnega števila odigranih srečanj precej nejasen. Kljub temu lahko trdimo, da bo prva ekipa Pionirja zmagovalec zimske lige. V 18 srečanjih so zbrali 32 točk ir. imajo izvrstno razliko — kar 1435 kegljev v svojo korist. Železničar ima 1 poraz več od Pionirja, to se pravi 3, toliko Jih ima tudi Vseh 9, druga ekipa Pionirja pa ima že 5 porazov. Vsi ostali so slabši. Med posamezniki je na prvem mestu Hren (1284 kegljev); Zida-nek pa je zdaj za 8 kegljev prehitel Mrzlaka, ki je na tretjem mestu. S. Vi. z leta Ljudske tehnike ne bo Zleta Ljudske tehnike letos v Novem mestu ne bo. Tako sta se sporazumela občinska skupščina in občinski odbor LT, ko sta ugotovila, da ni mogoče zagotoviti sred. stev za to manifestacijo. Namesto zleta bo le nekaj prireditev, ki jih je predvidel program VI. zleta. Plesne vaie v Ribnici Po številnih naporih je tabornikom ribniške čete »Veselih Rib-ničanov« uspelo organizirati plesne vaje, ki pritegujejo mladino v krog tabornikov. Vsako soboto so vaje v ribniški osemletki. Prve vaje so doživele majhen polom, saj taborniške organizacije. Ker ribniška mladina nima svojih prostorov, zahaja t gostilne. Tako so bili taborniki, čeprav so v Ribnici na zelo slabem glasu, prvi, ki so se zavzeli za mladino. Taborniški program Je obširen: na Prvi koraki — brez njih ne gre... Je bilo na njih zaradi slabe obveščenosti le 8 mladincev. Kmalu so se po oglasnih deskah t Ribnici začeli nizati plakati in na naslednjih vajah Je bilo že 30 mladih ljudi. Direktorica osemletke Milena Borovec Je precej pomagala pri plesnih vajah in pri razširitvi sporedu Imajo še razne akcije in taborjenje na morju. Zato taborniki vabijo sterše in varuhe, da prijavijo svoje otroke v to koristno organizacijo. Otroci se bodo razvedrili ob življenju, ki Jim ga nudi taborjenje z izleti v naravo! Gradimir Božinkovič vič, Kosovič — Elan: Retelj, Bela-vič, Poznanovič, Jerkovič, Murn, Bučar, Mrvar, Macele, Stokanovič, Bele t-ilrovat), Kranja — Strelec: dvakrat Ferfolja. Igra je bila približno taka kot v Novem mestu. Crnomaljčani so bili malo boljši in so dosegli dva gola, vendar iz pozicij, ki nista obetali zadetka. Obakrat je novomeška obramba malo zaspala. Domači nogometaši so bili zlasti nevarni po odmoru, ko so imeli precej priložnosti za zadetek, izkoristili pa so le eno. Precej njihovih namenov pa je preprečil tudi Retelj, ki je tokrat branil izvrstno. Pri domačih se je zlasti odlikoval Zuiiič I. BE V Črnomlju so v nedelja gostovali tudi mladi rokornetaši novomeške osnovne šole. ki so se pomerili s tamkajšnjimi vrstniki. V zanimivi igri, v kateri so imeli No-vomeščani več pobude, sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 7:7, ob polčasu pa so domači vodili s 5:3. Zanimivo jc, da so gostje izenačili z golom Skobcta v zadnji sekundi. Nogometni milijon Preteklo nedeljo zvečer je Ha v eter naslednja novica: pravilni stolpec športne napovedi (tu pisan vodoravno) je naslednji: 1, 1, 1, 1, 0, 1, 0, 0, 0, 1, 2, 1. Med dobitniki je bil tokrat tudi uslužbenec novomeškega PIONIRJA Marjan Matjašič, t Športnem Novem mestu sicer znan še kot šahist. Za eno dvanajstko in dve enaj-stki je dobil 1,300.000 dinarjev. Novica se je kot blisk razširila po Novem mestu: največ dobička je imela prodajalka športne napovedi, saj so biU že v ponedeljek vsi stavni listki razprodani. — Kako ste kombinirali? — Fiksiral sem — za nekatere precej drzno — tekme Sutjetska : Železničar. Split : Čelik, Maribor : Šibenik in Crvena zvezda : Dinamo: vso na zmago prvoimenovanih. Za ta srečanja sem uporabil po tri znake, za ostalih pet pa po dva v 96 kombinacijah v enkrat skrajšanem sistemu sem imel dvanajstko in dve enajstki. — Je to prvi dobitek? — 13 mi ne prinaša nesreče: to je namreč 13. dobitek v moji karieri športne napovedi. Vsi dobitki so bili po navadi manjši, dva pa sta bila že čez 100 tisočakov. V letošnjem letu je to tretji dobitek. Enkrat jenraa m nrp OOOOTI pqop raas 20.000 din. — In kako stavite? — Stavim redno, vendar ne ra isto vsoto. Precej je moja športna napoved odvisna od časa, od parov, ki so na listku, in od mojega »črnega fonda«. Sem velik pristaš s:ste-mov, saj se sreči nasmehne lahko le enkrat. Vodno igram po enkrat skrajšanem sistemu, ki pa ga velikokrat menjam. Igral bom še naprej, vendar ne bom nikoli napisal celega sistema, ker vzame preveč denarja ln časa. —In kam ho šel denar? — Za avto prav gotovo ne. Denazja na banki nisem prestol, vendar mislim, da so_mI iTT-oF"! do dinarja natančno; televizor, Tirrdnl stroj, hladilnik in rodnhnl prinomočki: tu bom vrtovčil »nesmrtni milijon«. JOŽE SPLTHAL Žensko keg.faško prvenstvo mmm: trmo im V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 26. marca — Maksim Sobota, 27. marca — Rupert Nedelja, 28. marca — Janez Ponedeljek, 29. marca — Ciril Torek, 30. marca — Branimir Sreda, 31. marca — Benjamin Četrtek, 1. aprila — Hugo ČESTITKI Moji dobri in skrbni mamici Mariji Merčnik Iz Škocjana želim za 50-letnico in god vse najboljše, da bi dočakala še mnogo let v tdravju in veselju! Sin Drago, ki složi vojaški rok v Prilepu. Dragi mami Mariji Lužar iz Orešja 29 želijo za dvojno praznovanje vse najlep.še hvaležni otroci. Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta KARLA PAVLINA iz Cešče vasi, se zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali vence in cvetje, godbi in pevcem, ZB ter govornikoma tovarišu Mrazu in Ivanu Jarcu. Zahvaljujemo se tovarni KRKA za podarjene vence in vsem, ki so stali ob odprtem grobu. Žalujoča žena Marija, sin Lado, Milan in Tone z družinami in ostalo sorodstvo. Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ln brata FERDINANDA LETIGA se najprisrčneje zahvaljujemo Vsem, ki so nas tolažili in ga spremili na njegovi zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za pomoč med boleznijo. Žalujoči: žena Marija, sin Mirko, sinova Lojze in Fcrdo z družinama, hčerka Angelca z možem in brat Matija z ženo. Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, tasta in brata JAKOBA ŠTAJDOHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter nam ustno ali pismeno izrazili so-žalje. Topla hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Iskrena hvala sosedom, ki so nnm v najtežjem trenutku stali ob strani in nam nesebično nudili pomoč. Žalujoče družine: Stajdohar, Ložar. Krkovič, Delal in Štiinac. Podstene, Črnomelj, Kočevje. Ob nenadni smrti našega sina, brata in svaka JOŽETA JERMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki Ste se od njega poslovili na nje govi zadnji poti, mu darovali cvetje ali na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoči sorodniki. Iskreno se zahvaljujem zdravnikom internega oddelka bolnišnice v Novem mestu primariju dr. Koscu in dr. Htibschcrju ter zdravnikoma kirurškega oddelka primariju dr. Bajcu in dr. Savlju, ki so mi z Izredno požrtvovalnostjo, Skrbjo in znanjem pomagali v moji težki bolezni. Prav tako topla zahvala strežnemu osebju obeh oddelkov. — Hvaležna Marija Baj-mer, Metlika, Partizanski trg 9. PREKLICI Alojz Prime iz Pristave 17 pri Stoplčah izjavljam, da je vse, kar sem govoril o Alojziju Murnu, šefu KU Novo mesto — okolica in Jožetu Gosencl, direktorju Komunalnega podjetja Novo mesto, neresnično ter se jima zahvaljujem. da sta umaknila svojo zasebno tožbo, ki sta jo vložila zoper mene na Občinskem sodišču v Novem mestu zaradi kaznivega dejanja obrekovanja! Podpisani Franc Regina iz Dol. Kamene 5, Novo mesto, prepovedujem vsako vožnjo, hojo ter škodo po parcelah v Podtumu in Razborah. Kdor ne bo upošteval tega preklica, ga bom sodno preganjal! Podpisana Angelca Miklavčič iz Gor. Gradišča 2, Šentjernej, izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Srečka Miklavčiča iz 'pojOAa.jp Aafonaji 'uisoui tj3oaom Samski dom. žsastr PRODAM HIŠO v bližini Novega mesta. Informacije dobite pri Lavriču, Volčičeva, Novo mesto. PRODAM GOSPODARSKO POSLOPJE (kegljišče) kot gradbeni material. Naprodaj sta tudi dve kuhinjski opremi. Poizvedbe v gostilni Kraus, Stara cerkev 4. PRODAM 500 kg JABOLK. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (278/65). V NOVEM MESTU nujno prodam zaradi pomanjkanja prostora kuhinjsko klop, tri stole z naslonom in mizo, vse dobro ohranjeno. Cena 12.000 dni. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo in električni štedilnik. Šolmajer — Kettejev drevored 3, Novo mesto. ČEBELARJI — POZOR! Prodam 8 »Znidaršič« panjev čebel. Na vpogled pri Francu županu, Dol. Prekopa 2, p. Kostanjevica. PRODAM PSA čuvaja, starega leto in pol. Naslov v upravi lista (266/65). UGODNO PRODAM pomivalno mizo in dve veliki beli postelji 8 vložkom. Rudi Prime, Drska 15, Novo mesto. PRODAM nov električni mlin za žito (na cilinder). Ogled vsak dan pri Francu Bartolju, Sent-rupert 55. PRODAM ČRPALKO, sistem »ve-ber«. Deluje na padec vode (od 2—3 m vertikalne višine), daje 6 A.D.E. Ogled vsak dan, cena 35.000 din. Alojz Župevc, čateške Toplice, p. Brežice. KUPIM VPREZNO KOSILNICO za enega konja. Srebrnjak, Vel. Slatnik 21, Novo mesto. DEKLE, pošteno in pridno, vabimo k petčlanski družini. Če nima svojega doma, bo pri nas lahko res kot doma. Zaželeno je nekaj znanja v kuhi, predvsem pa ljubezen do otrok. Mesečni prejemki zanesljivo dobri Cenjene ponudbe s kratkim živ ljenjepisom ali opisom dosedanjega službovanja pošljite pod »Portorož še letos«. (279/65). IŠČEM POŠTENO DEKLE na srednjo, lepo urejeno kmetijo Sčasoma možna zaposlitev v tovarni. Jože Žerjav, Sp. Bitnje 11, p. Zabnica pri Kranju. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLVTI-NA — Zakaj obupujete pri zdravljenju kronično obolelega želodca ali jeter in žolča aH osta lih prebavil? Uporabljajte ven dar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-158. SPREJMEM MIZARSKEGA POMOČNIKA. Vsa oskrba v hiši Milan Oražem, Ribenska 14, Bled. FANT MIRNEGA ZNAČAJA želi spoznati sebi primerno dekle od 30 do 35 let. Vdove brez otrok niso izključene. Ponudbe poslati pod »Kmečko dekle« (282/65). INTELEKTUALEC potrebuje sobo z uporabo kopalnice v Novem mestu. Najemnina po želji. Ponudbe na upravo lista pod »Maj«. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ln 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, 26. MARCA: 8.05 Popularen izbor domače orkestralne glasbe. 8.35 Dvajset minut z zabavnim orkestrom Romunskega radia. 9.35 Pet minut za novo pesmico. 10.15 Komorni zbor RTV LJubljana poje pesmi na revolucionarno temo. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jelka Hočevar: Pri nas dosegljivi herbicidi za žito in koru-tiO. 12.30 Uverture in arije iz oper Oioacchina Rosslnija. 14.35 Trlo (Le rondeau de Pariš): flavta, čembalo, violončelo — v raznih kombinacijah. 15.30 Japonska narodna glasba. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18,15 Revija naših pevcev zabavne glasbe, 20.00 Zvočni mozaik. 30.40 lovenska klavirska glasba V. oddaja. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje Jazza. SOBOTA, 27. MARCA: 8.05 etalcer: Slavenski: Pesmi jugoslovanskih Ruslnov Lhotka-KalinskI: Stari dalmatinski plesi. 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole iz Celja. 5.45 Četrt uro s pevcem Dušanom Jhkšičem. 10.15 Glasbeni sejem. M.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Rade Kallno-vld; Krojenje listavcev v Kasetnđ 0D0đni proizvodnji. 12.30 Nafte sta- re mojstre izvajajo današnji umetniki. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Tekmovanje jugoslovanskih zborov ob proslavi 50-Ietnice smrti Stevana Mokranj-ca. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 V soboto zvečer. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 28. MARCA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo nI pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Katja Spur-Anica Kos: Uničevanje je ustavila svoboda. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05 do 17.30 »šoortno popoldne — vmes ob 17.30 Radijska igra Michael Brett: Uporna stoletnica. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.00 »Glasba ne pozna meja«. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Francis Bey in Max Gregor. PONEDELJEK, 29. MARCA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže Adum France: Daleč je otok Palagruža. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbe. 10.35 Naš podlistek A. Bolinger: Krokodil. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Organizacija škropljenja sadnega drevja. 12.30 Violinist Edvard Grač v našem studiu in na ploščah. 14.05 S poti po domovini. KUPIM VSELJIVO STANOVANJE ali hišo v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Pomlad«. Brežice: 26. in 27. marca italijanski film »Težko je živeti«. 28. in 29. marca angleški barvni film »Lev«. 30. in 31. marca nemški film »Banda groze«. Črnomelj: 20. in 28. marca ameriški barvni film »Streljanje v mestu«. 30. in 31. marca sovjetski film »Lov na dediščino«. Dol. Toplice: 27. in 28. marca španski film »Mati, poslušaj mojo pesem«. Kočevje — »Jadran«: 26. in 28. marca italijanski barvni film »Su-lejman veličastni«. 29. in 30. marca francoski film »Stanovska skrivnost«. 31. marca in 1. aprila italijanski barvni film »Morganovi gusarji«. Kostanjevica: 28. marca mehiški barvni film »Neurje nad Mehiko«. Metlika: 27. in 28. marca ame riški film »Zgodba z naslovne strani«. 31. marca in 1. aprila ameriški film »Topovi z Navarona«. Novo mesto — »Krka«: 26. do 28. marca ameriški barvni film »Dr. Jerryja čarobni napoj«. Od 29. marca do 1. aprila zaprto. Mokronog: 27. in 28. marca Japonski film »Zaradi ljubezni«. 31. marca slovenski film »Triglavske strmine«. Ribnica na Dol.: 27. in 28. marca francosko-ltalijanski barvni film »Avanture novoletnih počitnic«. Sevnica: 27. in 28. marca jugoslovanski film »Kozara«. 31. marca nemški film »Maščevalec«. Sodražica: 27. in 28. marca ameriški film »Sever-severozahod«. Stara cerkev: 27. in 28. marca sovjetski barvni film »Gusarska balada«, 31. marca francoski film »Eskadrila Normandija — Nje-men«. Straža: 27. in 28. marca ameriški film »Zoro maščevalec«. Trebnje: 27. ln 28. marca ameriški barvni film »Topovi z Navarona«. Potujoči kino Novo mesto predvaja poljski film »Pridi, očka«: 26. marca ob 19.00 uri v Uršnih selih; 27. marca ob 18.00 uri v Mirni peči; slovenski film »Kekec«: 28. marca ob 15.000 in 19.00 url na Dvoru; 29. marca ob 15.00 uri v Orehovici; ob 19.00 uri v Brusnicah; 30. marca ob 12.00 uri v Otočcu; ob 15.00 uri v škocjanu; ob 19.00 uri v Beli cerkvi; 31. marca ob 12.00 uri v Mirni peči, in slovenski film »Dolina miru«: 1. aprila ob 15.00 in 19.00 uri v Uršnih selili; 2. aprila ob 12.00 uri v Brusnicah in ob 19.00 uri v Pod-gradu. Predstave domačih filmov so v okviru praznovanj 600-letnice Novega mesta. Matični urad Novo mesto V času od 15. marca do 22. marca je bilo rojenih 20 dečkov in 27 deklic. — Poročila sta se: Anton Ban, delavec, in Angela Marušič, bolniška strežnica, ob iz Mačkov-ca. — Umrli so: Marija Kovačič, družinska upokojenka s Trške gore, 71 let; Ana Potočar, gospodinja s Trške gore, 66 let; Anton Kranjc, užitkar iz Močvirja, 69 let; Marija Vrščaj, družinska upokojenka iz Črnomlja, 88 let, in Jože Jerman, osebni upokojenec iz šmihela, 33 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Mirka Androja iz Šentjerneja — Tugomirja, Angelca Grozde iz Rakovnika — Renato, Antonija Jane iz šmihela — Darjo, Zofija Pečjak iz Drašče vasi — Slavka, Marija Zupan iz Cerovca — Marijo, Ana Mihclič iz Miheije vasi — Bojana. Marija Zrimšek iz Žabje vasi — Barbaro, Angela Lu-tovac iz Metlike — Klavdijo, Reza Majcen iz Brinja — Jožka, Martina Miklič iz Hudenja — Ireno, Zofija Jesin iz Gornje Radulje — Anico. Ivanka Bajuk iz Metlike — Hanzija, Marija Može iz Potoka — Miro, Ana Plantan z Velikega Cerovca — Jožeta, Štefka Golob iz Homa — Štefko, Tončka Škrbec iz Rateža — Jožeta, Ana Sedej iz Volčkove vasi — Marjana, Anica švajger iz Butora.ia — Jožico. Cilka Lužar iz Gorenje vasi — Zvonka, Marira Požeg iz Metlike — Srečka, Kristina Rogina iz Stare Lipe — Zdravka; Marija Rifelj iz Lešnice — Jožico, Jožefa Uri gel j iz škovca — Marinko. Cvetka Žugel.; iz Dobravice — dečka, Nada Zni-daršič iz Leskovca — dečka; Marija Banovec iz Doblič — dečka. Alojzija škrbec iz Velike vasi — deklico, Pavla Rozman iz Gornjega Globodola — dečka. Ivanka Pugelj iz Stranske vasi — deklico. Terezija Luzar iz Gornjega Suhadnla — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Urška Rostohar iz Brežic — Zeljka, Angela Golobic iz Pesjega — Franca, Terezija Lazar iz Vrhovske vasi — Jožeta, Marija Beloševič iz Rigonc — Darka, Slavka Pfefer iz Hrastja — Renato, Veronika Rostohar iz Po-nikev — Jožeta, Ana Zeleznik Iz Sevnice — Bojana, Marija Kovačič iz Podgorja — Ivana, Marija Cizelj iz Piršenberga — Jožeta, Ana Novosel iz Bukovška — Alojza, Jožefa Bogovič z Senovega — Majo, Ana Pavlic iz Kraljevca — Natašo, Jožefa Jenkovec z Griča — Antonijo, Marija Kozole iz sedma — Marjanco, Rozalija Prišl iz Ponikve — Andreja, Stanislava Zlob-ko iz Gazic — Boštjana, Milka Ju-kič iz Brežic — deklico, Katica Deržič iz Rigonc — Jožico, Terezija sinko iz Breganskega sela — Ivana. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ladislav Škrbe, delavec iz Žužemberka, je padel s kolesa in si poškodoval glavo in desno roko; Stanko Romšek, železostrugar iz Loke, se je s tekočim železom opekel po desni nogi; Alojz Zugelj, vratar iz Metlike, je padel z voza in si poškodoval roke in levo oko; Ladislav Hrovat, upokojenec iz Križa, se je poparil z vročo vodo po desni roki; Milena ErSte, hči delavke iz Harinje vasi, je sedla v škaf vročega luga; Ivan Seničar, posestnik iz Smolenje vasi, je padel in si poškodoval levo roko v rami. BREŽIŠKA KRONSKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Kranjc, podpiranec iz Podgorice, je padel na cesti in si poškodoval levo nogo; Marijo Deržič, ženo upokojenca iz Loč, je nekdo poškodoval z nožem po levi roki in trebuhu; Roberta Rozmana, posestnika iz Anovca, je nekdo udaril po glavi; Ivan Galič, elek-troinstalater iz Vel. Malene, je padel z mopedom in si poškodoval levo koleno in hrbet; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Iz opernega sveta. 18.45 Pota sodobne medicine — Dr. Janez Fettich; Izkušnje iz dermatološke ordinacije. 20.00 Izbrali smo za vas . . . 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 30. MARCA: 3.05 Kvintet Bratov Avsenik. 9,25 Finale I. dejanja opere Seviljski brivec. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Repan-šek: Učinkovita nega in dognojevanje krompirja po saditvi. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in slovenskimi pevci zabavnih melodij. 20.20 Radijska igra Moma Kapor: In spet noč (prva izvedba). 22.10 Nočni zvočni mozaik. SREDA, 31. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. Danilo Gorin-Sek: Knjiga in žoga. 9.25 Domače pesmi in napevi. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Vrtnarstvo. 12.30 Arije iz oper Carla Marije VVebra. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Zdravka švikaršiea. 17.05 O življenju in delu Johanesa Brahmra III. oddaja. 18.15 Iz fo-noteke Radia Koper. 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi. 22.10 Plesni zvoki z orkestri Francis Bav, David Carol, Henri Man-cini ln VVerncr Miiller. 23.15 Jazz s plošč. ČETRTEK, 1. APRILA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 9.45 Slovenske narodne v priredbi Avgusta Stanka. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Inž. Marko Bertoncelj: Zanimivosti o novih hlevih za krave. 12.30 Mali koncert domače glasbe. 14.05 Pol ure s solisti zagrebške opere. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra vam pihalna godba RTV Ljubljana. 18.15 Odskočna deska Gornist Karel Bradač. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. 21.00 Literarni večer Gtlnther Grass: Povodenj. 22.10 Od popevke do popevke. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 25. MARCA: 18.00 — šolska oddaja: pravljica za najmlajše — 18.20 Obvestila — 18.30 do 19.30 Izbrali ste sami — glasbena oddaja. NEDELJA, 28. MARCA: 10.30 — Poročila iz naše občine — Volitve v predstavniške organe — Mnenja drugih. Razgovor v studiu — Delo šolskih mladinskih aktivov — Za naše kmetovalce — Magnetofonski zapisek: Obisk v Krški vasi — Naš prispevek — Pogovor s poslušalci — Obvestila ln spored kinematografov. 12.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 30 MARCA: 18.00 — Starši sprašujejo — Glasbene čestitke — Športni komentar — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila. 19.00—19.30 Glasbena oddaja: ArtiSki moški zbor ln domači solisti pojo. DOPISNA ŠOLA V LJUBLJANI VPISUJE V NASLEDNJE TEČAJE: 1. v tečaj matematike za sprejemni izpit na: — VIŠJO KADROVSKO ŠOLO, — VIŠJO KOMERCIALNO ŠOLO, — VIŠJO TEHNIŠKO ŠOLO, — EKONOMSKO FAKULTETO, — TEHNIŠKO FAKULTETO 2. v tečaj iz knjigovodstva: — ZAČETNI KNJIGOVODSKI TEČAJ, — ANALITIČNA EVIDENCA, — FINANČNO KNJIGOVODSTVO 3. v tečaj tehniškega risanja 4. v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine, in 5. v tečaj za skladiščnike 6. po dogovoru organizira ZA POTREBE PODJETIJ IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE. Tečaji bodo organizirani v vseh večjih središčih, kjer bo prijavljenih najmanj 15 kandidatov. Vpisovanje traja do 31. marca tega leta. Prijave in pojasnila dobijo kandidati na Dopisni šoli —-Ljubljana, Parmova 39. KOVINSKO PODJETJE RIBNICA VOŠČI VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ZA 26. MAREC, HKRATI PA SE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŠE NADALJE PRIPOROČA! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri SGP P I 0 M 3 R Novo mesto razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 8 KV S0B0SL1KARJEV 10 KV KLJUČAVNIČARJEV Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP »PIONIR« — kadrovsko socialni oddelek — Novo mesto, Kettejev drevored 37. Razpis je veljaven do zasedbe mest. ZAHVALA Ob izgubi naše predrage mame Frančiške Hočevar iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. VODNIKU, ki je vsa leta dolgotrajne bolezni stal pokojnici ob strani. Iskrena zahvala tudi dr. ŠPILERJU za vso pomoč. Hvala vsem, prav vsem, za izraženo sožalje! Žalujoče hčerke DOLENJSKI LIST . _______ .. ____ .__. .■ -_i_■ - • LAV1N1K1 IN-IZDAJATELJI: občinsJc odbori SZDL Bre-ace, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto Ribnica, Sevnica to Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednJO, Rla Bačer, France Grivec, Miloš Jakopec, Marjan Moškon. Jožica Teppev to Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številki«) din —■ Letna naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 2400 din — Tekoč, račun pri podružnici NB v Novem mestu: 606-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA 1» UPRAVE- Novo mosto Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-221 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje DELO V Ljubljani