St©v. 31. Trst, v petek 31. januarja 1913 IZHAJA VSAK DAN harfi «b nedeljah tn praznikih cb 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?o«amlčiie šteT. se prodajajo po 3 nv6. (6stot.) v mnogih »obakarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št, Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-fcvtni, Dornber^u itd. Zastarele 6ter. po 5 nvč. (10 stoi.) 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 fcalone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at, ma. semrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po fM> st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »aćaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-jttua pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava JBdinoati". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. Tečaj XXXVIII, NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politi&nega društvi **. c*io lato 2* K, pol leta 12 »C, 3 mesec« 8K;u» Tofefc« brea dopoalane naročnine, se nprmv«, no ostra. Wmrrnmmtmm mm n»d*ijak* IsOaaJ« wtDISOiTr' (Um i mm ••1» Imtm aro a Ht, mm pml lat* Krti a«0 Vd dopisi naj m pofcljajo na urednifttvo litta Neframk*. vana piama ca M tprsjesajo la rokopisi o« ao vrtisfo. Naročnin^oglaoa in reklamacije jo pošiljati na apr»Tt> DKEDNTSTVO : .lic* eiar^io Balatd 29 (ftaratftf (m). Ud^atoH ta odgovorni urednikiSTKFAJt nfTITTTI I T KoS koaaoratj Usta „Edinost-. - Nalianilg Trokimi .FrflnopT*. vyieama »draga a omejenim poroštvom GHorgio Galatti ttev. 30. Paltao fciaallnltnl račun stev. 841-652. TELFFOF1 R TVS* Za vojno so pripravljeni, ker je baje neizogibna. Premirje je odpovedano. PARIZ 30. (Kor.) Havas javlja iz Carigrada: Uradno se glasi, da so zavezniki zvečer ob 7 odpovedali premirje. Glasovi o položaju vsled odpovedi premirja. DUNAJ 30. (Kor.) Listi razpravljalo o cdpovedi premirja ia o položaju, ki je na stal vsled tega. Pri tem poudarjajo veliko odgovornost, ki so si jo naložile balkanske države. „N. W. T." pravi na primer, da se la njihov korak nikakor ne strinja z mirnimi prizadevanji velesil In se ga ima tolmačil) prej za pritisk na Turčijo, nego za voljo, nadaljevati vojno. LONDON 30. (Kor.) w Times- piSeJo: „Niti misliti ni na to, da bi kompetentni vojaški ali politični krogi v Turčiji mirnim srcem čakali na vojno. Oni pač vedo, da ne morejo ničesar pridobiti In da so izgube, ki sem Jim morda izpostavljajo, hude in uso-depolne. Govor gospoda pl. Wangenheima bi jim pač moral odpreti oči, da bi videli neumnost, ki bi jo zagrešili, če bi nasvet velesil odklonili. Velesile ostanejo složne v glavnih vprašanjih, vse si namreč žele miru In streme za tem, da odvrnejo nesrečo evropske vojne. Anglija opozarja Rusijo na nevarnost LONDON 30. (Izv.) Angleška vlada je opozorila rusko vlado na veliko nevarnost kake separatne akcije. Če bi Rusija nastopila v Mali Aziji, bi bilo to nevarno za vso Evropo, ker bi Nemčija takega početja Rusov ne gledala mirno. — Ruski poslanik je na to zagotovil angleški vladi, da Rusija trenutno ne misli na kako akcijo v Ar meniji; Če pa bi izbruhnili tam kaki nemiri, bi pa postalo vprašanje aktualno in takrat bi se Rusija ne mogla več vzdržati. Poslaniki v Londonu. PETROORAD 30. (Izv.) Ruski minister za zunajne zadeve Sazonov je iz|avil pri in-terviewu, da se poslaniki v Londonu privatno še vedno posvetujejo. LONDON 30. (Izv.) Grški ministerskl predsednik odpotuje jutri preko Pariza na Dunaj in v Belgrad, kjer se bode povsod razgovarjal s političnimi krogi. Od tod pa pojde preko Soluna v Atene. LONDON 30. (Izv.) Včeraj se je vršila konferenca poslanikov, o kateri strogo molče. V Londonu ostane po eden delegat? BEROLIN, 30. (Izv.) „Lokalanzeiger" javlja oficijelno, da velesile balkanskih zahtev nikakor ne smatrajo nepravičnimi. Zato je pa tudi odločitev o miru ali vojni samo v turških rokah. Velesile ne bi mogle vojne zabraniti, vendar pa ni izključeno, da prično pogajanja kmalu zopet, o čemur priča dejstvo, da ostane vsake balkanske države po eden delegat v Londonu. Grey v razgovora z delegati. LONDON, 30. (Izv.) Ko prejme sir Edward Grty turško noto z odgovorom, namerava povabiti vse balkanske delegate na razgovor. Zavezniki ne marajo turških pogojev. DUNAJ, 30. (Izv.) Iz Londona se javlja, da je Danev v imenu vseh balkanskih delegatov izjavil, da zavezniki ne sprejmejo tuišfcih pogojev. Turška nota. LONDON 30 (Kor ) Reuterjev urad je izvedel iz Carigrada: Turško noto z odgovorom na noto velesil so predali danes predpoldne. CARIGRAD, 30. (I?v.) Noto z odgovorom so predali avstrijskemu poslaniku mejnemu grofu Pallaviciniju. CARIGRAD, 30 (Kor.1* — Turška nota predlaga mejo, glasom katere bi pripadlo Bolgar jI desno obrežje Marice. Kar se pa tiče otokov — razven onih pri Dardanelah — se zanaša Turčija na velesile. Porta Izraža željo, da bi velesile res Izpolnile obljubo ter dovolile Turčiji financjelno podporo in zvi Janje carine. (Da bi predlagala Turčija tako mejo, o tem paC smemo opravičeno dvomiti. — Ured.) CARIGRAD 30. (Kor.) Čuje se, da predlaga nota z odgovorom, ki bi imela biti predana opoldne, za Drinopolje reko Tundžo kot mejo, vsled česar bi pripadel Bolgarom del mesta. Glede otokov je v noti izraženo, da mora ostati Turkom četvero pred Dardanelami ležečih otokov. Kar pa se drugih otokov tiče, bi bila Turčija pripravljena, da jim dovoli avtonomijo, kakor jo ima Libanon ali Samos. CARIGRAD 30. (Izv.) Diplomatski krogi vedo, da Je turška nota sicer zelo konci-lljantna in uslužna napram velesilam, ali sedaj po odpovedi premirja je brez uspeha. Uradni krogi v porti izjavljajo, da Turčija ne preide k napadu, ker se hoče omejiti le na obrambo. Seveda pa se tekom roka za odpoved lahko marsikaj pripeti, kar bi vojno preprečilo. (Na Dunaju in v Parizu se |e na borzah raznesel glas, da je Drinopolje že padlo, pa tudi v Trstu vedo denarni zavodi o tem. Vest se kajpada ne potrjuje, a gotovo je, da misli porta na ta slučaj. — Ured) Konfederacijski kabinet v Carigrada. DUNAJ 30. (Izv.) Londonski poslaniki so prejeli depešo, da nameravajo mladotur-Ški voditelji sestaviti konfederacijski kabinet iz pristašev vseh strank in stru j. Zastopani bi naj bili tudi pristaši ustreljenega Nazima paše. Turki med seboj pri Čataldži. PARIZ 30. (Iz/.) Tukajšnji listi Javljajo iz Carigrada, da postaja protlrevolucljo-narno gibanje med četami pri Čataldži vedno huje. Dnevno se vrše spopadi in do-sedaj je baje padlo že 42 oficirjev in 170 vojakov. Oficirji so tudi sporočili sultanu, da naj odstavi novi kabinet, ker sicer pridejo z vojaštvom v Carigrad. TarCija naj zmaga ali pa propade 1 LONDON, 30. (Kor.) Reuter javlja Iz Delhi: Zborovanje moslimov je sklenilo resolucijo, ki prosi angleško vlado, naj se ne udeležuje pri mirovnih pogajanjih nasilstev proti Turčiji in ki ob enem poziva turški narod in vlado, naj ohrani slavo islama ali pa propade. Turška zahvala Greyu. LONDON, 30. (Kor.) — Najuglednejša osebnost turške misije se je glasom Reuter-jevega poročila zahvalila danes pri državnem tajniku sir ju Enwardu Greyu za gostoljubnost angleške vlade in podporo pri pogajanjih za mir. Avanzma drinopoljskega in skaderskega poveljnika. CARIGRAD 30. (Kor.) Drinopoijski poveljnik general Šukri paša je postal Drvi divizijski general, polkovnik Hasan Rza bej, skaderski poveljnik, pa brigadni general. Bolgarski tabor brez korespondentov. SOFIJA 30. (Izv.) Glavno taborišče je odredilo, da ne pripusti nobenega vojnega korespondenta. Vlaki v smeri proti Drino-polju že ne vozijo več. Romunsko-bolgarski zapisnik. EUKAREŠT 30. (Kor.) Zapisnik, ki sia ga sestavila poslanik Mlšu in dr. Danev o romunskih zahtevah in o bolgarskih koncesijah, sta danes podpisala oba delegata in ga poslala v Bukarešt. Razmerje vojnih sil na Balkanu. Ker je zelo verojetno, da pride do nove vojne, je umestno, da podamo pregled vojnih sil obeh vojujočih strank, kakor ga je možno sestaviti po najnovejših vesteh, ki kajpada menoa niso vedno in povsod zanesljive. Glasom teh imajo pri Čataldži Bolgari in Srbi pod poveljstvom Dimitrijema zbranih krog 150.000 mož, dočim ima vrhovni poveljnik Savo v, ki tabori pri Lozengradu, rezerve do 70 000 vojakov. To bi Diio torej skupno 220 000 Jugoslovanov, katerim stoji nasproti 150 000 do 200 000 mož, aH kakor pravijo manj ver-etnl glasovi celo 200 000 do 250 000 mož. Seveda so po takem Turki na boljem, a tu le pripomniti, da so po svoji krivdi izgubili Nazima pašo, ki je bil edini njihov poveljnik, ki Je bil kaj vreden nasprotnik bolgarskih poveljnikov. Na galipoljskem polotoku so zbrali Turki 60 000 mož, Bolgarov pa Je pod Ku-tinčevim nemara ravno toliko. Drinopolje oblega pod vodstvom generala Ivanova okoli 100 000 Bolgarov in Srbov. Oblegovalcev je sedaj več nego pri-četkom vojne, a zato so Turki — kakor trde nekateri listi — svoje utrdbe izbol|šali in se odpočili, kar pa glasom drugih poročil, ki trde, da je v Drinopolju pomanjkanje in bolezen, ni verjetno V Epiru so Grki, ki so se vedno bojevali, zelo napredovali. Krog 70 000 mož pritiska vedno bo'j od vseh strani na Janino, ki pa še mora biti precej trdna in založena z živili. Na Egejskem morja se |e že vršilo par bitk, ki so pač bile vse za Turke manj uspešne nego za Grke, a vendar bi se še turška flota lahko uspešno protivila. Mesto Skader in njegova posadka sta za časa premirja napredovala in si opomogla. Črnogorcem se ni posrečilo, vzdržati trdnjavo ves čas obleganja od vseh strani oklenleno. Razven tega pa poveljuje v mestu Riza, Id je poleg drinopoljskega Šukri J a in pokojnega Nazima morda edini vojak in junak nad Turki. Tak je sedaj vojni položaj Čet in sil na Balkanu. Res je, da je premirje bilo le Turkom na korist, a nade je dovolj, da bodo Jugoslovani i nadalje zmagovali, če pride do nove vojne. BRZOJAVNE VESTI. Ob Rajneverjem katafalka. DUNAJ 30. (Kor.) Ob 9 predpoldne so dovQiiti pristop v palačo nadvojvode R^jnerja, da lahko vsakdo pogleda mrtveca. Do poldne Je defiliralo mimo katafalka več tisoč ljudi) vseh slojev. Msogo jih je zajo-kalo. Red vzdržujete dve kompaniji prvega domobranskega polka. Popoldne Je dovoljen vstop v palačo od 2. do 5. ure. Rajnerjevo truplo v dvorni farni cerkvi DUNAJ 30. (Izv.) — Ob 10 zvečer so prepeljali truplo nadvojvode Rainerja iz palače v dvorno farno cerkev. Vozilo ga Je 6 vrancev, spremljala pa vkljub hudemu mrazu velika množica. Avstrijci v balkanskih službah. DUNAJ 30. (Izv.) Avstrijsko eksportno društvo" vabi mlade Avstrijce, naj se pri-glašajo za službe na Balkanu. Srbsko poslaništvo v Berolinu. BELGRAD 30. (Izv) Srbska vlada je zaprosila nemško za agrement svojega zastopnika Bogičeviča. On bi imel postati poslanik v Berolinu. Poljski uspeh v rajhstagu. BEROLIN 30. (Izv.) Nemški državni zbor (e danes glasoval o včerajšnjem predlogu Poljakov, glasom katerega ne odgovarja naziranju državnega zbora dejstvo, da pusti državni kancelar, da se raziašča poljska posest v svrhe naseljevalne komisije. Glasovalo se je imenoma in za grajo državnega kancelarja se je izreklo 213 glasov proti 97, dočim se je glasovanja vzdržalo 43 poslancev. Usoeh je Izzval živahno odobravanje pri katoliškem centrumu in Poljakih. Oporoka poljskega narodnjaka. KRAKOV, 30. (Izv.) V Konicah umrli poljski veleposestnik Sikorski je zapustil vse svoje premoženje — nad mil'jon kron — pruskim Poljakom za kulturne in narodne svrhe. Veleizdajnike lovijo. SARAJEVO, 30. (Izv.) Danes so Izvedli pri nekaterih političnih osebah v Sarajevu in Mostarju hišne preiskave; pri uradniku Srbske banke Gbišfčn so zaplenili nekoliko brošur in Novakovičevo knjigo »Proč s tirani" 1 Železnice na Balkanu. DUNAJ, 30. (Izv.) Pogajanja med dra-žbo-lastnico železnic v Orijentu in balkanskimi državami, ki hočejo prevzeti proge, tako zelo ugodno in bodo najbrže kmalu končana* Železniška nesreča na Ruskem. ROVNO 30. (Kor.) Na tukajšnjem kolodvoru je trčil iz Ki|eva prihajajoč osebai vlak ob poštni vlak. Smrtno ranjen je eden kondukter, pet potnikov pa manj nevarno. Armadno nadzorstvo v Sarajevu. DUNAf, 30. (Izv.) Pri armadnem nadzorstvu v Sarajevu bodo pomnožili osebje. Dosedaj je bilo uradu prideljeno le četvero cficir)ev, za naprej pa jih bo osem. Državni zbor Zakon o epidemijah in njega nasprotniku — Regulacija razmer uslužbencev v tvor-nicah za tobak. — Službena pragmatika za profesorje. — Predloga za oskrbo stanovanj. — Italijanska fakulteta. — Rusini in Poljaki v Galiciji. DUNAJ 30. (Izv.) Pri današnji seji poslanske zbornice Je bil zakon o epidemijah v drugem čitanju sprejet. Res se je bila za-rotila cela koalicija proti predlogi, ki je hotela ovreči zakon s predlogom, da se na| zavrne, ali protivnik! so podlegli. Zato pa so se maščevali pri tretjem čitanju, ko je bilo treba dvetretjinske večine. Tu so zbrali dovolj glasov proti tretjemu čitanju in to se bode moglo vršiti Še le pri prihod-nji seli. Zakon je nujno potreben — edina Avstrija ga v Evropi nima — a kljub temu so vodili boj proti njemu Poljaki, njim pa je pomogalo precej konservativcev, krščanskth socijalcev in slovenskih klerikalcev. V razgovor Je prišlo poročilo odseka za državne uslužbence, ki poziva vlado, naj sestavi zakonsko predlogo o regulaciji razmer poslovodij in paznikov v tvornlcah za tobak. Za to se je zavzel tudi slovenski poslanec dr. Ravnihar. Poročilo odseka so enodušno odobrili. Koncem seje so sprejeli več malih vladnih predlog v prvem čitanju. Prihodnja seja se bode vršila še le 10. februarja, do takrat pa dogotovi finančni odsek predlogo o davku na osebuo dohodnino. Danes se je vlada sporazumela z nekaterimi poslanci o predlogi službene pragmatike za profesorje, ki jo hoče spraviti v javnost pri eni prihodnjih sej. Vsebovala bi tudi neki priboljšek za suplente, v obče pa bi se naslanjala na splošno službeno prag-matiko. Zanimiv incident se je zgodil v podod-seku za oskrbo stanovanj. Predlagano je bilo, da naj vlada nakloni 6 milijonov krcn za stanovanja. Referent Angel pa Je odvrnil, da ni denarja. Ko Je na to nekoliko poslancev pripomnilo, da vlada pač za volaške svrhe vedno porablja razne prebitke, je Engel sam konstatira!, da vlada ne porablja za to samo kakih prebitkov, ampak sploh ves denar, da ga potem ni niti za najnujnejše potrebe. Med drugimi odseki bode skl'can tucS proračunski odsek, ki se zbere 6, februarja, da se posvetuje o poročilu podcdseka za italijansko fakulteto. Nocoj so se z grofom Stiirgkhom posvetovali poljski voditelji. Siiirgkh Jim je rekel, da je dobil v razgovoru z Rusini utis, kot bi bili pripravljeni, odreči se zahtevi po junklimu med rusinskim vprašanjem in pre-osnovo volilnega reda za gališki deželni zbor, ki ima biti sklican 22. februarja. 203.000 Mževih srebrnikov. „Zaano Je, da ima »Lega Nazionale" moči, sile, Čudovite darove; znano |e, da se v njenem imenu izvršujejo čudovita dela altruizma, Čudeži samozatajevanja, čudesa požrtvovalnosti; znano je, da stoje v njeni službi altruisti in čarovniki, ki mislijo le na to, da bi izpremenili v zlato besede, misli, glasbo, stihe; in Škrati in vile, ki so pripravljene vršiti dobra dela tiho in molče; ni pa še znano, da ima „Lega Nazionale* tudi še neko drugo čudno moč, da namreč izpreminja pomen najnavadne|ših fraz, da ustvarja paradokse, tako, da se po njej izpreminja najnavadnejša »proza Številk" v najkiilatejšo, najslajšo in obenem v najhe-rolčnejšo — poezijo številk. In je prava, globokočutna, glnljiva ta poezija, ki izvira iz številke 203.000 krcn, ki zaključuje naš letni račun, je poezija, ker ta številka ne označuje samo svote denarja, posvečene visokoidealnim ciljem, ki jih zasleduje .Lega", temveč označuje — izraženo v velikem denarju — dobro srce Trsta, nepretrgano zanimanje meščanstva za to Institucijo fn spoznavanje našega dela, ozt -čuje ljubezen do mesta, ljubezen do pokraji c, ljubezen do domovine". Tako je začel svoje poročilo na f- -deljskem občnem zboru tržaške podružnici »Lege Nazionale* njen tajnik dr. TaraboccMa in je pripomnil, da so se dohodki »Le^e* v preteklem društvenem letu znatno pomnožili napram onim v prejšnjem letu. Iz vseh njegovih besed je bilo čuti veliko zadoščenje, da v Italijanih vedno bolj in bolj V soboto 1. febr. veliki CIRIL-METOPOV PLES v Nar. domu Stran IL „EDINOST" 8t. 31. V Trstu, dne 31 januarja 1913 raste zanimanje za Lego, da ljudstvo vedno | bolj In bolj umeva namene in pomen te institucije in zato tudi vedno v obilnejši rae'-i žrtvuje v njene svrhe. „Zanimanje in požrtvovalnost za „Lego Nazionaie* v vas nimata meja", je vzkliknil in pohvalil v velikanskem številu zbrane društvenike. In to je resnica, kajti vzlic temu, da je tržaška Legina podružnica vzdrževala otroški vrtec („ricreatorio") pri Sv. Jakobu ia izdala za druge svoje Šole in vrtec nad 50 000 K, |e vendar še mogla odposlati osrednjemu društvu velikansko svoto 150 000. 1.200 otrok je vpisanih v „rikreatorij* pri Sv. Jakobu in nad 700 jih zahaja vsak dan vanj I Vzdrževala je podružnica tudi liudsko šolo, otroški vrtec in obrtno šolo v Sv. Križu in otroške vrtce v Starem mestu, v Rocolu, na Greti, na Vrdeli in v Skednju. Vsi ti zavodi so izkazovali najboljši obisk in popolnoma odgovarjalo namenu, za katerega so bili ustanovljeni! Tajniško poročilo omenja potem raznih odborov, zlasti damski odbor, maškaradni, ve celični in prav posebno pohvalno agita-ci|ski odbor, ki ima namen, da organizira raztresene moči in ne preneha prej s svojim delom, dokler ne bo zadnji tržaški Italijan član „Lege Nazionale". Ta odbor je razdeljen v okrajne pododbore, katerim stoje na čelu najboljši meščanje. Tajnik se je zahvaljeval nato darovateljem, kl so naklonili Legi večje zneske, med njimi v prvi vrsti mestni občini, ki določa Legi vsako leto 15,000 K, potem oa mestni hranilnici — Cassa di Rlaparmio —, ki daruje po 10.000 K od svojega letnega dobička. Mimogrede naj pripomnimo, da je v prvi svoti vsa| ena četrtina našega, slovenskega davčnega denarja, v drugi pa prav tako, saj je v „Cassi di Risparmio" gotovo tudi ena četrtina vlog slovenskih 1 Zlasti pohvalno omenja poročilo onih, ki so testamentarično zapustili društvu razne svote, prav posebno pa neko ubogo šiviljo, ki je zapustila Legi 50 K. Poročilo zaključuje z besedami: „Delo |e dobro uvedeno, toda še ne dokončano. Guai a fermarci! — Gorje nam, če se vstavimo! Kakor je izgubljen oni, ki se v snežnih puščavah planinskih hoče odpočiti in zaspi, tako bi mogei pri nas zastanek, tudi le kratek, uničiti sadove dela dolgih let. Naprej torej v Častltsm imenu »Lege Nazionale", naprej v misli domovinski!" Še zanimivejše za nas Slovence in Hrvate, proti katerim je vendar pred vsemi naperjeno delovanje Lege, pa je poročilo blagajnika Adolfa Conighija, ki je poudarjal, da so se sicer dohodki res zvišali, da so pa še tem bolje porasti! izdatki. Tako so izdali za zavode, ki jih vzdržu|e podružnica kron 52.172 53 napram K 44 475 64 v letu 19111 In to vzlic temu, da je centrala plačala K 14 033-52 za razširjenje šentjakobskega „ri-i kreatorija". Izdatki so se torej zvišali za 17 odstotkov, a v bodoče bodo Še večji, ker Je vsekakor treba zvišati izdatke za obutev iibožnlm otrokom. V Sv. Križu da je nujno potrebna temeljita poprava Šolskega poslopja, šolske potrebščine zahtevajo vedno več in zlasti pa da je treba šentjakobski „rikre-atorij", ta „baluardo giustamente prediletto" osvoboditi onega ozkega proračuna, ki mu ne dopušča, da bi podeljeval vse dobrote svojega tako obsežnega delovanja, o čigar dobrih sadovih imamo že sedaj zagotovilo, delovanje, ki znači obenem narodno obrambo, kulturo in socijalno odrešenje". Podružnica je imela K 203.745 81 dohodkov, med temi je darovala občina tržaška K 15.000.—, „Cassa di Risparmio" pa i K 10.000 —; drugih daril Je bilo K 132.608 87 I in raznih dohodkov K 29.734 59, volil kron 4.350 35. Med izdatki je svota K 33.813 83 za plače in nagrade, za okrepčila v šoli K 2 944 51, za učna in druga taka sredstva K 2.163 04, za obleke in obutev ubožnim goje cem K 2.040 06 za pisarniške potrebščine,; tiskovine itd. K 3 305*30, za veseilce, izlete, i in fcopelji K 1.425 77. Centrali je bilo izročenih K 150.767-27. Govoril je nato neizogibni Riccardo Plt-teri, n2kar Je predlagal dr. Ettore Kers, naj se določijo posebne nagrade, obstoječe v italijanskih knjigah z Leginim pečatom, onim učencem, ki so se posebno odlikovali v italijanščini. Ker vemo, da bo zanimalo naše čitatelje tudi to, naj priobčimo tudi imena novega: odbora. Evo Jih: predsednik dr. Attilio Co-fler; njegovi namestniki: Aldo Lussich, An-' geto Beaccj, prof. Glno Sara val, dr. Nicolo , Vidacovich in Carlo Wostry; tajnik: dr.' Alfonso Tarabocchia; njegovi namestniki: Glacomo Can'e, dr. Ruggero Polacco, inž. Vlttorio Privileggi, dr. Remigio Tamaro in dr. Spiro Xydias-Tipaido; blagajnik: Adolf Conighi, namestniki; Erminlo Comel, Mario Ol2du'ich, Giovanni Masutti, Salvatore Reatti, i in Eugenio Slgon. , Koliko italijanskih in italijanskih imen je vmes, naj čitatelji sami preštejejo. „In zato stopa Lega, darežljivo razdeljujoč dobrote in modro dvigajoč nevednost, visoko spoštovana, med mnogozaposlenimi množicami in kliče vedno: ml/ubite, nt pa nikdar rekla: sovražite/" S temi besedami je nekako novi predsednik zaključil občni zbor. Mislimo, da nam ni treba dostavljati bogve česa temu poročilu. Tako zmagoslavno so doneli glasovi teh govornikov, ko so govorili o uspešnem delovanju Lege, ko so proslavljali požrtvovalnost italijanskega ljudstva v Legine namene, ko so izgovarjali ogromne svote, nabrane za Lego, ko so izrekali svoje gotove nado za prthodnjost, da pač ni treba nobenega drugega opomina nam, proti katerim je naperjeno vse to delovanje. Več kakor eno krono na vsako italijansko glavo v Trstu znašajo Legini do* hod ki in če primer|amo to s prispevki, ki jih daje Trst naši Ciril in Metodovi družbi, moramo priznati popolnoma odkrito, da daleč zaostajamo za Italijani. Saj so znašali dohodki vse naše CMD za leto 1911 komaj K 150.045 48 in je Trst dal k tej svoti K 31.087*84, torej komaj pol krone na vsako slovansko glavo v Trstu. Tržaški Italijani so torej za Lego žrtvovali dvakrat toliko kakor tržaški Slovani, oziroma Slovenci za svojo Družbo sv. Cirila in Metoda. In mi samo da ohranimo svoje, oni da osvajajo naše!! Ali ni to najnujnejši opomin nam, da podvojimo svojo požrtvovalnost, da podvojimo svoje prispevke za našo Družbo, ki je zlasti v zadnjih mesecih zaradi znanih vzrokov, ko so bile naše oči obrnjene drugam, izgubila večino svojih dohodkov. In prav sedaj imamo priliko za to: paralizirajmo vsaj deloma onih dvestotisoČ Jade-ževih srebrnikov z naj znatnejšimi prispevki ob priliki velikega našega Ciril in Metodovega plesa t Srbija in Črnogora. Je bilo tudi naših ljudij, ki so jih deprimirali glasovi, da je med Crnogoro tn Srbijo nastala napetost, ker je Črnogora predložila konferenci v Londonu posebno spomenico, v kateri stavlja posebne zahteve po teritorijih na škodo Srbije. In vendar je bila prav blizu misel, da ti glasovi niso nič druzega, nego ena tistih mahinacij, ki gredo za tem, da bi izzvale nesoglasje med balkanskimi zavezniki. Ml smo bili takoj uverjeni o tem in — nismo se motili. To nam potrja sedaj dopisnik „Agramer Tagblatta", ki je poizvedoval o tem v odličnih političnih krogih Srbije. Doznal je: Sedanji trenotek je sploh preran, da bi se govorilo o bodočih srbsko-črnogorskih mejah. Srbski merodavni krogi se sploh še ne bavijovs temi stvarmi, ki jih rešita svojedobno Črnogora in Srbija sami med seboj. To so interna narodna vprašanja. Srbija ni stavila črnogorski vladi nikacih predlogov in nikacih zahtev.Srbija |ebrezpogojno ponudila Črnogori vsako pomoč in v »saki smeri. Kajti v interesu Srbije je, da je Črna-gora neodvisna, napredna in močna. V Srbiji ni danes nikake Črnogori nasprotne struje. Seda|, ko po stoletjih srbska in črnogorska vojska stopata v stike, ko obe deželi mejita druga na drugo v dolgi Črti, je izključena vsaka separatistična politika ene ali druge dežele. Danes čutijo Srbi in Črnogorci, da so le dva dela enotnega srbstva. Vse srbsko-črnogorske stvari so danes le notranja vprašanja Srbstva in se bodo reševala s skupnega srbskega stališča. Črnogora nI predložila nobenega separatnega memoranduma, marveč je bila to skupna spomenica zastopnikov balkanske zveze. Srbska vlada ni dajala nikake vere onim vestem in goji do črnogorske vlade največe spoštovanje. Zaupnik zagrebškega Usta opozarja pa, naj bomo pripravljeni na to, da se bodo še ponavljali poskusi, da bi zanesli nezaupan|e med Srbijo in Črnogoro. V resnici pa se dela na to, da pride med Črnogoro In Srbijo do carinske zveze. In v zvezi s tem vprašanjem se bo še le razpravljalo tudi vprašanje meja med obema državama. Ali sedanji trenotek ni še goden za take razprave. Domače vesti. Internacijonalizem socijalnik demokratov. V teoriji se socijalna demokracija skuša vedno kazati vzvišena nad vsako narodno tesnosrčnost. V praksi je seveda to pri nemški in italijanski socijalni demokraciji vse drudače. Pa tudi pri nasprotovanju vsakemu uveljavljenju narodnostnega principa jim ne gre v resnici za princip internacionalizma, ampak, za postbne namene, ki gre na koncu svojega konca posebno — nemški nacijonalni ideji v prilog. To, da hočejo odpraviti vsako razlikovan e strank po narodnosti, torej preprečati vsako borbo za nacijonalni interes, služi de facto nemški in italijanski narodnosti, ki sta nacijonalno nasičeni in jima narodni boji ne služijo v dosego kakih narodnih pravic, ampak k večjemu le za — nadvladje. Če bi se torej italijanska in nemška narodnost tudi odpovedala narodnem boju, ne bi to nič škodovalo njihovim opravičenim narodnim interesom. Vse drugača je stvar na slovenski strani. Tu biiemo boje še za najelementar-neje pravice, a bi orenehanje boja po me- njalo resignadjo na narodne pravice. Je p?Č 13. razlika: na eni strani saturirane, narodno nasičene narodnosti, na drugi pa narodnost, ki Jej niso še zagotovljene niti najprimltiv-ne|i pravice, najneizogibneji pogoji za narodni obstanek. Razlika je torej tu velkan* ska, življenjskega pomena. Na dlani je torej, da dela socijalna demokracija slovenskemu narodu največo krivico in Škodo s tem, da nič ne razlikuje med cilji narodne borbe na nemški in itali|ansld in onimi na slovenski strani, ker odnehanje od narodne borbe na prvih dveh straneh bi ne pomenjalo škode na narodnem interesu, dočlm bi naši strani prenehanje v sredi sedanje odločilne borbe pomenlalo — narodno abdikacijo! Tako stoje stvari v resnici. In na tej resnici ne morejo nič spremeniti vse sofisterije in vse še tako lepo zveneče fraze o blagoslovih internacifonalizma, o jednakosti, o bratstvu med ljudmi itd. Itd. Nemški socijalni demkratje tudi nteo v resnici nikdar mislili na svojo ločitev od svoje narodnosti, ampak zahtevajo to le od drugorodnih socijalnih demokratov. Ravno to spoznanje Je dovelo do tega, da se je čista socijalna demokracija osamosvojila od dunajske centrale pod komando nemških sodrugov. Dokler se je češka socijalna demokracija brez prigovorov pokorila nemškemu vodstvu, je bilo vse dobro in centrala na Dunaju je bila veleza-dovoljna žnjo in |e Češke socijalne demokrate rada priznavala kakor enakovredne sodruge. Čim pa je češka socijalna demokracija zahtevala, naj jo pripoznajo kakor samostojno enakovellavno narodno skupino v socijalni demokraciji, takrat je bilo takoj konec prijateljstva in pokazalo se je, da so nemški sod|alni deraokratje bližje nemškim meščanskim strankam in nasprotnikom internacionalizma, nego pa lastnim pristašem drugih narodnostit O tem dejstvu razpravlja „Pravo Udu", glasilo češke socijalne demokracije : Nemški socijalni demokratje v Brnu so zaščitna četa nemških fabrikantov, ki jih pošiljajo v mestni svet, da pomagajo tam braniti nemški značal v Brnu ter ovirati kulturni napredek čeških delavcev. Na Češkem so nemške meščanske stranke pričele v de želnem zboru z obstrukcijo, da bi preprečile reformo deželnega in občinskega reda. Vsled tega trpi nemško delavstvo istotako kakor češko, ali brezvspešni so bili vsi pozivi na nemško socijalno demokracijo, naj se postavi na stran čeških sodrugov v boju za enako volilno pravico 1 !" To so neutajljiva de|stva, ki jih navaja češko socljalnodemokratićno glasilo. Nasproti tem dejstvom so obnemogle vse lepe fraze o internadjonalizmu in — nacionalističnih kanaljah. Dejstvo je tu, kakega kova je inter-nac!|onaHzem nemške socijalne demokradje. Jutri zueter osaK zaveden Slovenec na VELIKI „CIRIL-METODOV PLES". Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico. Slovenci se teh volitev niso udeležili. Zadnji čas se je pokazalo, da je polno slovtnskih trgovcev in obrtnikov, ki niso dobili glasovnica in Iegitimadje, drugi so vrgli vse skupaj proč, ogorčeni, da se jih ponižuje in žali z italijanščino. Na namest-ništvo je bil podan protest proti tem volitvam 1 namestništvo je protest z razlogi poslalo mlnisterstvu na Dunaj, ali do volitev odgovora ni bilo; tako so se vršile volitve v torek In sredo in izvoljeni so seveda soglasno Italijanski liberalni kandidat je. Vprašanje je sedaj, kako reši ministerstvo po-j dano vlogo: ali bo vlada upoštevala opra- j vičene pritožbe in razloge v nj?|, ki kažejo, j da je izvršena volitev nezakonita? Ali pa ' obvelja izid volitev in bodo dalje italijanski liberalci nemoteno gospodarili v trgovsko- j obrtni zbornici? Ogorčenje med slovenskim ! prebivalstvom je veliko in bo odmevalo tudi v nedeljo na shodih. Denuncijanti na delu. Kakor smo že; poročali, se je prešlo nedeljo vršila volilna skupščina tukajšnje srbsko-pravoslavne občine, v kateri (e vkljub vsem mahinadjam nekaterih tukajšnjih pravoslavnih Itali|anov \ bila izvoljena uprava, sestoječa iz oseb, ki so vredne zaupanja ljudstva. Nasprotna stranka Je delala z vsemi silami, da bi si osvojili upravo italijanaši in to, kakor se je pripovedovalo, pred vsemi zato, ker se je nameravala prirediti »Sveto-savska Beseda" letos v Narodnem domu, kamor seveda nikakor nočejo ljudje italijanske barve. Italijanaši so izdali nad 1500 K za agitacijo med volilci delavskega stanu, plačali so zanje vpisnino, podkupovali in obetali gradove v oblakih; toda vse zastonj: ni se jim posrečilo, ker Jih Je vseh skupaj prišlo na skupščino samo 16, reci in piši — šestnajst I In hoteli so potem uporabljati nekaka pooblastila, za katera |ih je že takoj v za* četku opozoril navzoči vladni komisar, da ta pooblastila niso veljavna, ker pravi § 8 občinskega opraviinika popolnoma jasno, da se mora glasovati samo ustmeno. Itaiijanaški bratci so se vsled tega tako razjezili, da so demonstrativno odšli tz dvorane. No, nlihove odsotnosti pač ni pogre- šal nihče, ker so ostali v dvorani prvi {3 najuglednejši člani, ki so takoj pristopili k volitvam. Da so se volitve izvršile v tako lepem redu in brez njih, Je seveda še bclj razburilo italijanaše, in ker sedaj ne vedo storiti drugega, se hočejo maščevati, kar so Že nekateri med n|fmi že tedaj zagrozili, češ: „mi jim že pokažemo I" Pa so tudi storili tako. Drugi dan po skupščini se je praziova v tukajšnji srbtki pravoslavni šoli, kakor vsako leto, praznik sv. Save, katerega praznujejo kot šohkega patrona vse sibske šole, kakor ml praznujemo praznik sv. C Mi Ta praznik se praznuje na tržaški srb»kl pravoslavni šoli že od t. 1887 s? m in so otroci po blagoslovljenu vode in Šole vselej peli in deklamirali djmoljubne in druge pesmi, ki se nanaŠa|o na ta praznik. Tako je bilo tudi ta dan, ponedeljek, okoli poldneva. Isti dan pa |e že naznanila policija namestn štvu, da se je v srbski šoli vršila neka „slavnost", in namestništvo |e zaukazalo, da se uvede preiskava v tej zadevi Tu se vidi, česa vsega so zmožne podle in nizkotne duše. Za danes bodi dovolj, a povrnemo se še k tej stvari, ki je izzvala pri naših bratih Srbih, kakor tudi med ostalim strankam prebivalstvom največ e ogorčenje. Iz zopet — Friedjung! Mož ima mnogo — korajže. Kdo diugi Di rabil morda neki drugi izraz, ki |e primeren za ljudi, ki tudi po najhujem moraličnem polomu ne izgubljalo — samozavesti. Vzlic vsemu strašnemu polomu, ki ga |e bil doživel ta mož se svojimi „dokumenti" proti srbskim „ve-leizdajalcem in proti članom hrvatsko srbske koalicije v onem glasovitem in po svo jih senzacijah nepozabnem procesu pred du-naiskim sodiščem, ima sedaj ta specialist za — neresnične dokumente — še žalostnega poguma, da nastopa v vlogi resnega presojevalca — ristnosti doku nen-tov o dogodkih v prežalostni fjzl avstrijske zgodovine v letu 1866. Nemec Viljem Alter je izdal spis o tajni zgodovini nesrečne vojne leta 1866 K kor znano, je padla vsa krivda na tet nesreči na račun glavnega povel|nika Benedeka. Aiter-Jev spis pa Je nekoliko posvetil v tedanfe tajnosti In njegova razkritja so menda zelo neprl|etno zadela na gotovih mestih. Začela so se mučna poizvedovanja in prosledovanja glede pristnosti po Alterju navedeneh dokumentov, in ef.kt te preiskave je bi«, da se Je Alter — usmrtili Proglasili so ga za falzifikatorja! Pa dalmo besedo Nemcu — državnem« poslancu E. pl. Zenkerju: »Dandanes ne morejo več mož zia-nosti trpinčiti in sežigati, ali sveto tajno so-d'šče živi še in razpo aga z orodjem mora-llčnega trpinčenja, s katerim v primeri ta bila španski čevelj in palčni vijak le otrošca igra. Mesto da bi bili na pretvezne faltifi-kacije Alter|eve odgovorili z opisom stvari na podlagi dokumentov in izrekli zasluženo kritiko o njem, so imenovali preisk »valno komisijo — komisijo pundranih in cimen-tiranih vladnih hlstorlkov — a kakor n.ihov spiritus regens Je nastopil g. — Friedjung I Ta gospod Friedjung! Mcž, ki Je že nasci najnerodnejim falz if.kkadjam in ki so mu pred Evropo dokazali, da ima v presojanju sumljivih dokumentov lahkovernost kac ga učenca, ravno ta mož naj bo sodnik o pristnosti Alterjevih virov!" Ta sodba Nemca ni le morallčna pljuska Friedjungu, ki nima toliko tenkočutne sti, da se ne bi puščal izpostavljati o prilikah, ki spominjajo svet na n|egov moralični polom, ampak tudi onim činiteljem, ki so ga potisnili v ospredje, poznajoč ga, kako lehko spaja on svoj glas učenjaka s — postreiiji-vostjo napram onim, ki morejo to nagraditi ?! Ali je res že tako usojeno, da morajo naši — recimo tako — državniki ob vsakem dogodku, ki obrača pozornost vsega sveta na nas, postavl|atl na javni oder kakor svoje zaupnike ljudi, ki Jih izpostavljajo splošni . . . veselosti ? 1 Na vsak način pa ima gosp. Friedjung mnogo — korajže. Okrepčevalni paviljoni na CM p esa bodo preskrbljeni z mrzlimi jedili, vinom in pivom. V paviljonih bodo stregle naše požrtvovalne narodne gospe in gospodične. B fe bo v vseh ozlrlh dobro preskrbljen z Jedili in pijačami. Odbor Je storil vse, da zadovolji vsakogar. Točil se bo izboren kraški teran iz iste kleti kakor lansko leto, dobila se bo rujna vipavska kapljica, sladka vugava in dober opolo. Z vini bo bifi založen toliko, da se ne bo bati, da bi česa primanjkovalo. — Na stopajicah bo postavljen krasen paviljon za cvetlice, na odru pa bogat srečolov. Darila bod j letos posebno lepa, med njimi kot prvi dar — zlata ura. Vstopnice, lože in galerijske sedeže za CM ples je dobiti v pred prodaji pri vratarici Narodnega doma g. Bičkovi. Ker je le Še par lož na razpolago, zato se naj reflestanti takoj zglase, da se Jim reservirajo. Ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic se vrši 2 februrr.a ob 10 dopoldne v restavraciji ,N)vi svet" Ma- I Cevliarnica „Alla Sartorella" - Trst I S fea»a—ma vmoomia it.»wtl mmfHOmmmm —m Velika lsbera rsakoTriu u 6* za molki, Ssnskf In otrok*. iU*qo Izvrstno In f CINI ZMIRMt. V Trstu, dne 3 L januarja 1913. „EDINOST" št. 31. Ptran m. rije Ttrezlje c«-sta v Ljubljani. PiiglaSenlh je dosedaj že 120 ljudskih knjižnic. Mnogo jih še manjka. Obračamo se tem potom posebno do g^. učiteljev in gg. učiteljic, di iiposiujejo pri knjižnicah pristop k Zzvezi. Vabimo gg. uči-telfe, da se udeleže, ustanovnega shoda kakor zastopniki krj žnJc. Pristopajte k Zvezi 1 Podpirajte jo 1 Zveza bo vršila važno kulturno delo na polju narodne probule in prosvete I Zveza prične poslovati dne 3. fe-b'Uirja 1913 NemSfci furor krščanskih socljalcev. Će bi kdo mislil, da smo včera| pretiravali, govoreč o be