Državni žbor. Plačilni nalogi glede osebnega dohodnin. davka. V seji dae 16. t. m. vložila sta poalaaca V. Pfeifer ia Zičkar predlog, naj ae popolniio plačilni nalogi glede osebnega dobodainskega davka: Davčna oblaatnija I. in3tance mora valed § 217 zakona z dae 25. oktobra 1896 davčnema obvezancu prijaviti svoto osebBega dohodaiaskega davka v plačilaem nalogu, v katerem mora tudi razvidao bili, v katero stopaio se je uvratil dotiSni dobodek. Člen 60 ministrske odredbe urejuje take plačilne naloge po poaebnem obrazcu — formular 1/1 — ki more obaegati dohodniasko stopnjo, davčno avoto in dohodek. A ta dohodek je vpiaaa le v eni skupni svoti, daairavno mora davkoplačevalec v avojo faaijo staviti dohodke iz poaamesaih dohodBiaakih virov (iz zemljid^, iz poslopij, obrtov itd) Če davčaa oblast zahteva tako nataačao fasijo, bi se moralo tudi davkoplačevalcu prijaviti v plačiiaem aaloga, kako se je cdmeril davek po posamezaih virih. To je zlasti takrat potrebao, če jo davčna oblastaija dohodke dragače ceaila, kakor jih je napuvedal davkoplačevalec. Na ta način ne bi bilo treba straakam vlagati proSaje, da se jim prijavijo podatki, po katerih se je odmeril osebei dohodainski davek; tudi bi ae prihranil dotičai kolek po 1 K ia odpadla bi zamudna pisarija. Poleg tega bi lahko dcbila strauka potrebae pcdatke za fasijo prihodajega leta. Da se željam davkoplačevalcev v tem oziru aatreže, se predlaga sledeče: >C. kr. vlada se pozivlje, da se na p!ačitaih nalogih prijavljajo avote poaameznih dohodaih virov jb odbitnih stroSkor.« — Na Dunaju, dae 16. marea 1904. — Viljem Pleiler, J. 2ičkar, Berka, dr. Ploj, Robič itd. Pogajanja med Labi in Slovenci. Dae 8. aisrca t. 1. je obljabil miaiatraki predsednik dr. Korber, da je vlada odločila južao - tirolsko, čisto laSko mesto Roveredo, da ae aaj oadi ustaaovi pravoslovao učiliSče za Italijaae. Lahi pa s tem predlogom aikakor aiso zadovoljni in z&btevajo Trst za ustaaovitev te visoke 3ole. Dr. Korber se upira tej laški zahtevi, čeS: SloveBci in Hrvati tega ne pripuSčajo. Dozdeva se aam, da je dr. Korberja malo mar za to, kaj Slovenei ia Hrvati porečejo k temu, da se ustaaovi laSko vseučilišče v Trstu. Dr. Korber iz občeavstrijakega stališča ne more pripustiti, da ae na avstrijakih obalih jadraaskega racria ustanovi novo ogapče laške iredeaie. A tega si ne upa laskim poslancem v lice pcvedati ia se izgovarja a tem, da Sloveaci in Lahi v Primcrju v ta aačrt Italijanov ne privolijo. Da bi nezadovoljai Lahi dr. Korberja spravili v zadrego, so se obrnili do Mladočehov, naj ti pregovorijo SloveBce in Hr^ate, da privolijo v to, da 8e v Trstu astanovi celo Ia8ko vseučiliSCe. Oai — Lahi — pa obetajo, da bodo podpirali zahtevo Slovencev po astaaovitvi sloveaskega vaeučiliSča v Liubljaai. Na videz se dozdeva ta zadeva priprosta, tako, da bi Sloveaci lahko v njo privolili; a tema vefldar ni tako. Lahi smatrajo Primorje z Gorico, Trstom, tržaSko okolico in Iatro kot Sisto italijanako ozemlje. V Trstu so Sloveaci Labom ne doraačiai, ampak le tuji gostje. Zato tadi ne privošftijo SloveBcem v Trstu niti eae ljudske 8ole, čeravno triaajststo sloveaakih očetov to zahteva že dvajset let. Predlagalo se je, naj Italijaai privolijo v to, da ae v Tratu ustaaovi vaeučiliSče z laSkim in slovensko-hrvaškim poučnim jezikom. Temu predlogu ao se Italijaai uprli z vso močjo. Pri akupaem posvetovaaju Lahov in Sloveacev je predsedoval predaedaik čeSkega kluba dr. Pacak, ki je aaavet Italijaaov arčno pozdravljal in žeijo izrazil, da se mir naredi med Jagoslovaai in Lahi. Dr. Kramar je kazal Ba izjave aemSkih poslancev, ki ao naravnost povedali, da ne bodo nikdar privolili, da bi ae za katerokoli Barodaost v Avstriji astanovila kakšaa visoka Sola. Razgovor med poalaaci |e bil jako priarčen in ae bo aadaljeval. Nasledki obstrukcije. NemSke straake: kr3čanaki socijalci, nernSki aapredajaki, aemški narodajaki in BeraSki veleposestniki tuhtajo, kako bi zadušili slovansko obatrukcijo. Skovali ao nekak nafirt ter ga predložili Poljakom in českim velepoaestaikom. Ta dva kluba sta pa odgovorila aernSkim atrankam, da aaj Nemci skrbijo v prvi vrati za to, da ae agodi češkim zahtevam in naj se popravi opravilni red državaega zbora: pa bo zavladal mir v parlameatu. Takega odgovora nemSke stranke pač aiao pričakovale. Zdai pa, ko ao ae ae-le Jugoalovaai pridružili čeSki obstrakciji, temveč tudi Labi, so Nemci čiato osamlieai. Trdi se, da je v najvisjib krogih ta skupni upor vseh neaemSkih narodov napravil velikanski vtia ia da ni nemogoče, da ae bo dalo dr. Korberju veadar slovo. Dr. Korber se trudi, da se pred velikoaočairai prazaiki izvoli avstrijaka delegaeija. Če ae to zgodi, potern bi mož lahko vladal zopet do konca leta, ne da bi mu delal preglavico državni zbor. A z izvolitvijo delegacij niao zadovoljni ne Slovani, pa tudi ne Nemci. NemSke atranke zahtevajo, aaj se skliče po velikonočnih prazaikih zopet državni zbor; medtem se naj priredijo pogajaaja med Čehi in Nemci in potem se naj izvolijo delegati. Nemci lepo prosijo Poljake, da bi le-ti uili meSetarji med Čebi in Nemci. Medtem je pa zaani Pruaak Schonerer vložil interpelacijo, v kateri obeta, da bo »dal obesiti« vaakega BemSkega poslanca, ki bi se predrznil obljubiti Čehom notranji uradni jezik. Za pridelovaloe žganja, ki točijo vino npod vejo". V aeji 9. decembra 1903 je vložil posl. Žičkar z tovariši sledečo iaterpelacijo: VpraSanje poslaaca Žičkarja ia tovarišev na ajegovo eksceleaco goapoda fiaančnega miBiatra: »Z dvomim dekretom 24. avgnata 1835 in 23. septembra 1835 štev. 42.017 političaa zbirka zakonov zvezek 63, se je podelila poseatnikom nekaterih kronovin pravica, da smejo iz prideikov, ki ao se pridobili na lastaem zeinljišču. v domačo vporabo brezdavčao aapraviti 56 Iitrov žgaaja; v Dalmaciji, na Tirolakem in Vorarlberškem pa 112 litrov. Te ugodaosti ne morejo po § 41 zgoraj imenovanega dvoraega dekreta z dae 23. aepteaibra 1835, potem po § 5 Jgaajarake postave iz 1. 1888 in po točki 1. naredbe fiaaačaega ministratva z dne 21. julija 1899 drž. zak. 8tev. 130 zavživati tisti poseatniki, ki sami točijo žgaae pijače, ali ae pečajo z ajihovo prodajo. Pod žganimi pijačami razumeva postava ne samo žgaaje, temveč tudi vino, pivo, sadai moSt itd. Pri Bas na Spodajem Štajerakem se pa Bahajajo prodajalci vina poaeboe vrste, to so tiati, ki točijo »pod vejo« svoj lastai vinski pi-idelek. Ti dobijo k točeaju dovoljeaje od pristojne oblaataije in odrajtajo dotičai vžitaiaski davek. Točijo pa vibo »pod vejo« (Baachenschaak) radi tega, ker ga v večih merah, to je v pcaodi, po več kakor po 56 litrov Be morejo prodati. Fiaančaa straža ai nikdar smatrala teh točarjev »pod vejo« kot pravih obrtaib goatilniiarjev, temveč so dobivali ti začasni gostilničerji do danaSajega leta dovoljenje, da srnejo brezdačao žgati drože. Samo to se iim je naročilo. da ob tiatern Čaau, ko ae pečajo s točeBjem viaa »pod vejo«, ne amejo žgati drož. Iz nekega, prvopodpiaaaemu nezaanega vzroka, se je ta stvar pretsčeao leto obravnavala v fiaančnem miaistrstvu, katero je z odlokom 13. jaa. 1902 Stev. 70.306 odredilo, da spadajo tudi prodajalci lastnega vina »pod vejo« k ti8tim obrtnim straakam, katere so izkljačefle od ugodaosti, kuhati žgaflje brez davka. Ob eaem se je izreklo, da viaogradaiki, ki prodajajo avoj laatni viaski pridelek v maožiaah nad več kot 56 litrov, ne veljajo kot vinski trgovci. Naaledek te vinake odredbe je bil, da se je v političnem okraja Brezice aad 20 viaogradaikov obaodilo v jako občutljive denarae kazai, ker so brezdavčno igali mesaca jaauarja 1903 drože, predea je bil še razglašea imenovaai odlok fiaaačaega miniatratva z dae 11. febr. 1903 8t. 70.306, a so v letoSBjem poletaem času bili prisiljeni viao tofiiti »pod vejo«, ker ga nfso mogli prodati v posodah. Na koriat revnih kmetov vpraSamo torei ajegovo eksceleaco g. fiaančnega ministra: I. Ali 86 aahaja zgoraj popisaaa razlaga žgaajarake postave v soglaaju z nameBom tega zakoaa? Aii so res viaogradniki, kateri prodajajo samole Bekatere dai b. pr. ob božičnih iB velikonoSnih prazaikih, ob aejraovih ali cerkvenih shodih, svoje lastao vino, izključeai od ugodaosti, da ne bi smeli brezdavčno žgati drože? Ce je temu tako, za kateri čas so izključeni? Za čaa, ko točijo laatni viaski pridelek, za koledarsko leto ali za vaelej? II. AU je res po postavi, da se nasi ubogi kmetje, kateri že skoro obnemagujejo vsled alabih letiB, davkov ifl bremen vaake vr3te, in ki niso storili niC drugega, kakor to, kar so delali brez kazni njihovi starisi ia predstariSi, za to kaznujejo? Če to kaznavaaje ni postarao, ali namerava gospod finančai minister ukreaiti, da se tako kazaovanje več ne ponavlja, in da se denarae globe, ki Se niso vplačane, ne bodo iztirjavale. III. Ali je gospod fiaaačni miniater voljan ukazati, da se posestaikom, ki ao bili aa podlagi odloka finančaega miaistratva z dae 11. jan. 1903 v teku tega leta kazaovani, zopet povrnejo vplačane deaarae globe? Na Dunaja, 9. decem. 1903. — Žičkar, Berka, dr. Ploj. Robič, Pfeifer itd. Sklep državnega abora. Eakor smo že omeaili, je zahteval dr. Korber, da ae morajo pred veltkoaočaimi prazaiki izvoliti delegaeije, ker je to baje državaa potrebš&Ba. Na tak aačia bi mu ne bilo treba pred koacem tega leta več sklicevati držav. zbora. A Poljaki ao se podali k miaiatra za zunaaje zadeve, grolii Gulohovsksmu, ter ga vprašcli, če je re8 za državo nevarnost, da ae aiorajo delegacije izvršiti že sedaj. A Gulohovski |e odgovoril, da za aašo državo sedaj ni prav aobene aevaraosti radi kaksne vcjske in da delegacij ne potrebuje. Vsled tega pojasaila so se Poljaki uprli udločao proti zdaišni izvolitvi delegacij ter zahtevali, aaj ae državni zbor skliče precej po veliki noči. Dr. Korber ae je nato vdal ter poslal zboraičaemu pradsedniku pismo, da se državni zbor odgodi. Na ta način je bil dr. Korber premagaa; Nemci ia Cehi ae bodc najbrž med prazaiki pogajali in utegne ae doseči po Veliki noči aekako premirje med Bjimi.