I 1 M List 29. Tečaj XXXII. spodarske ? obrtniške A« narodnt Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 22. juiija 1874. Obseg: Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na D unaj i. sejmov v Lescah. Gozd in misi. Zmečkanje, maščenje ali drozganje grozdja ob trgatvi. (Konec.) O slovensko-nemškem delu Wolfovega slovnika. Potreba živinskih Državnopravna opozicija in omahovalna stranka. Oroslav Caf. Moj pès. (Konec.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. sadi na plitvih ravninah in močvirnem svetu ampak UM lurmiiMu ixj. XXI v v i it JL& \j ILS o» viu , auipaa po gricih in da se drevesne plošČe pokrivajo z dobro Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji. Vže v prvem programu je bilo izrečeno, da bo treba posebej obravnavati čisto vinorejske in sadjerejske stvari in zato se je tudi zbor razdeli 1 precej v odsek za sadjerejo in v ta za vinorejo. predsedništvo odseka za sadjerejo so bili voljeni : steljo ; s katero se obrani enakomerna mokrota in to- plota tal. Jako koristno je obrezanje poleti; tudi mladenje dreves v poznem poletji, juiija in avgusta meseca se posebno zarad tega priporoča, ker se rane hitreje za-celijo in redkeje drevesa obolé. Deblo in veje se ob-varuje pred škodljivimi živali itd. najbolj, če se nama-žejo z apnom Stel Je odsek med napredke tudi veselo novico, da dr. E. Lukas iz Reutlingen-a za prvega predsednika, profesor dr. Drag. Koch iz Berolina in E. baron Trau-tenberg iz Prage za podpredsednika. Zapisnikarja sta bila gospoda Jožef Berman, tajnik letino ? se vedno bolj razširjuje spoznanje, da je treba vsako leto drevesom gnoj iti. Živahna razprava je bila pri vprašanji: Kaj je vzročilo letošnjo skoraj povsod slabo vrtnarskega društva na Dunaji in profesor Belke iz Keszthely a. predsedništvo odseka za vinorejo so bili izvo- ljeni: baron Dael Koeth iz Soergenioch-a za prvega predsednika, gospod baron Avgust Babo iz Klosterneu- Začel je razpravo gosp. dr. Lukas. On je naj prej naštel glavne vzroke, kateri napravijo sadno drevje rodovitno. Ti so: Zdrava pravilna rast. burg a in stotnik Filip Ludvig, predsednik odbora za sadje- in vinorejo pri c. k. kmetijski družbi na Dunaji, založnih snovi, za podpredsednika. Zapisnikarji pa so bili gospodje : dr. Velten, dr. Haas iz Klosterneuburg-a in Viktor Nakopičenje založnih snovi v drevji, ker drevo le takrat more ob- 9 roditi, kedar se je pri rastenji nabralo v drevesu mnogo Ako cvete .Ie teh malo y tako drevo sicer ? obroditi ne more. tem se tudi najde po- Huebner iz Znojma. Vdeležitev se imenuje lahko obilna ker se je zborovanja vdeležilo 172 udov. Odsek za sadjerejo je obravnaval o sledečib vprašanji h : Katerih novejših metod se poslužujejo sadjerejci djansko in vspešno pri žlahnenji in reji mladih visocih in druzih dreves in pri reji drevja? jasnilo, da drevo, akoravno je imelo obilo cvetja, ni pri vgodnem vremenu obrodilo, smejo zadrževati: Perje v svoji rasti ne mrčesi, vreme, posebno pa ne gobe. Drevo more pravilno poganjati. To je bilo sicer vže v prvem odstavku povedano, al vendar je treba še tu omeniti, da se mnogokrat pripeti, da drevesom, katera rastejo blizo močno gnojenih gred, odpade cvetje in da reservne ali založne snovi ženó proti vrhu, kjer poženó Med novejšimi načini so se omenili posebno oni, DOve odrastke % namesti da bi se obranile za odrastke Toplo pozno poletje po katerih se žlahne mladike, kakor oko ali popek pri okuliranji (to je, pri cepljenji v kožo), pod kožo na cvetje in sad prihodnjega leta. posebno pospesuje napravo cvetličnih popkov. 6) Zemlja strani vcepijo, kakor na pr. cepljenjaza kožo na^ strani mora jmetj ^osti redilnih snovi, in okuliranje z mladiko. Priporočila vredno se je tudi (Dal. prih.) spoznalo žlahnjenje z nasadom na znajdel Lukas. sedlo ; katèro je Gozd in misi. Gledé izreje dreves, posebno visocih se je spoznalo Marsikdo bo vprašal, kaj ima gozd-opraviti z mišjo Prvič se izredé in neizmerno Jako mnogo \ da je primerno obrezovanje v drevesnici najbolje sred- zjedino? stvo deblo vtrditi in popolnoma ukoreniniti. Priporočal pomnožé škodljivi mrčesi, namreč: kobilice se je tudi napredek v sadjereji, namreč formiranje inla- ? • V • misi pri hudi vročini in v negozdnatih puščavah y mladih dreves in pa pokrivanje drevesnice z gnojem, pa izredi gozd one živali, ter njim daje stanovanje i. d. drugič ka- 7 čreslom i. kaj Onim, kateri želé, da jim drevesnica brž tere neizmerno veliko • V • misi nese > se priporoča drevesa v drevesnici tako daleč Čajo. Te živali so: sokoli y in škodljivih mrčesov pokon-sove, krokarji in Črne vrane ; enega od druzega saditi, da morejo vmes socivje itd. potem lisice, ježi, dihurji in posebno podlasice. pridelati. Te živali živé večidel od miši in škodljvih mrčesov Pri reji dreves je to tudi velik napredek , da se med katere se v prvi vrsti sme šteti ličinke ali ogerce zdaj napravljajo veči jame za drevje , potem da se ne Včasih ti dobrotniki kmeta in gozdarja tudi pojedó ka eega mlađega zajca ali jerebico ali kacega druzega tiča, kako dalječ ste vendar za drugim vinorejskim svetom? da lisica, kedar jo priganja lakota, se tudi prikrade Pomislite kako počasi gré tako masčenje izpod rok hišam in vkrade perutnino. Al škoda, katero nekatere Pomislite pa tudi, kako s tem maščeojem snažnosti teh živalic sem ter tje napravijo Je mala m ne- glavnemu pogoj u umnega kletarstva vstrezate y Mar vredna primerjanja s koristjo, katero vse one živalice sikdo me bode zavrnil: saj si mastilci pr napravijo s pokončevanjem škodljivih mrčesov in miši. noge operejo, so toraj snažni maščenjem ko že kaj nesnaž- Vendar se pa za ohranitev teh koristnih živali nič ne nega v most pride, saj vrže med kipenjem zopet vse stori in najemniki lova še celó plačujejo strelca še celó tacih živali, katere lovu nič ne škodujejo. Zajec napravi stokrát toliko škode in mnogokrat še več, kar je vreden iz sebe Al tak vgovor ne > naj si tudi mastilci med tem, ko sova in Se Veo, Kčti J c viGu.cn, uivu i-vui, »vi w » m. »u jeZ » OMU. » c*j utw 'UJÍ* v ocui iatuv;uc , lum čklliu - nič ne škodujeta in vendar te koristni živali lovec pre- nijakalične soli v raztopljenem stanu; kar je pa v moštu lovu noge operejo, dobro operejo, vendar to se ne more od _ ) vrniti, da bi se pri masčenji ne potili. Cloveški, kakor tudi vsak živalski pot , ima v sebi različne , tudi amo ganja Oe pa podlasica, dihur, sokol, vrana in krokar raztopljenega, to ostane raztoplj tudi v vinu tje in sem kako jerebičico ali škrjanca pojedó, tako pa tudi na milijarde poljskih miši in škodljivega mrčesa pokončajo. izbacniti aztoplj trde stvari more kipenj iz ; kaj ti mošta Priďni opazovalci so se prepričali > da dihur na dan Kako pogubljiv je za vino amonijak, kako pogub-ljive vse njegove zveze, soli itd., uči nas gotovo dobro 40 do 50 miši, podlasica ravno toliko, sova 15 do 20, popolnoma dognana resnica, da se lahko največi sod vrana liko t krokar in sokol po 10 do 15, in jež ravno to* vina z eno samo kapljico scavnice dočest uniči. Pa ne če ne več miši pokončá. Ako računimo 200 J^ J^ a^JF A JL v/ v x^y ^^^ £ ^^ ^ ^ đm m* m m » 1 - w * -w ■ i w ■ ^^ w ^ ■ w ^m ^ - « ^ w « dni v letu, v katerih morejo te živalice miši pokonča- še po drugi vsled potenja pride lahko amonijak v mošt, ampak pot), in po vati ? najdemo to-le: dihur pokončá primeroma podlasica sova vrana krokar sokol • V jez lisica n d n u 11 11 11 11 11 11 17 17 11 11 9000 yooo 3400 2400 2400 30 3000 4000 • v • misi je omeniti, zadostuje naj tej v veliko veči meri. Nočem i da rečem y bodo delalci mastilci i • L. 77 71 11 11 11 11 11 skušajo naj temu klubovati potem naj se člověk čudi, ako nekoliko naj z gospodarjem nezadovoljni, In se marsikako, po grozdju koj je najdena. soditi, dobro vino, vendar-le pokaži. Prva stopinja katero morajo toraj Vipavski vinorejci storiti ako hočejo napredovati v kletarstvu i 7 tovo ta i da Vkup ■ •V ■ misi -----i ----------- . . zgodilo, Na leto pokončá toraj poprečno ena teh živalic mline še > je go- zavržejo vsi masčenje z nogaini, , veči pa po Da se bode drugo lože ter manjši po mastilnih kadicah grozdnih mlinih sežejo to je 7 da ne bode treba veČim posestnikom 4450 poljskih miši podlasica, dihur štvi h vjame in poje. gozdičih enega okraja dihurj , tu se ve še niso štete one, katere v i. Ako pozimi pri skednjih pohi biti za drag denar bog vedi od kod naročevati in to zna- sklenil je pisatelj teh vrstic take računimo, da je v gozdih in 20.000 vran, krokarj i lov, sov lisic podlasic in ježev , ----------------... vsaj m soko to mline domá izdelovati, ter jih po najniži ceni oddajati. Dobićka pri tem noče iskati nobenega, ker mu je vstre- zeno da liko se jih lahko štej i ce se preveč ne preganjajo, bomo našli, da te živali na leto blizo 100 milijonov poljskih miši in zraven še neizmerno veliko ogercev ali vsem tem se Vipavsko kletarstvo enkrat napredovati prične. Kdor si toraj mastilen mlin želi, oglasi naj se brž ko mogoče pri pisatelju na Slapu, da bode vedel koliko jih napraviti. i ličink in druzega mrčesa pojedó Po lahk trdi i da te in zarod na leto eno miljardo miši pokončaj tacih gozdnatih krajih se tudi ne sliši govoriti Potreba živinskih sejmov v Lescah. (ioreuskega 17. julija. o mišji zjedini, toliko huja je pa ta nadlog i natih ravninah Ogerskih v ne gozd 24. listu letošnjih „Novic" priporoča g. Luka lep Zdaj pa poglejmo po Avstrij jdemo doraščene uui rtoucllc gozde j i\|v; uouv^^w ujl u tj« so prvotni gozdi nekdanje gozdnate dežele Sedmo gozdiče visocega drevj i Porenta napravo sejma za čebele v Lescah prve dni meseca avgusta. Hvale vredna je ta misel in vsem Go-renskim Čebelarjem prav po godu. Ravno tako potrebni, in skoraj se boli se nam zdé nekateri sejmi za živino graške? te pri gospodarstvu natore potrebne v tem raji i ki jih zeló pogrešamo. Znano je. da nasa i živali, pokončevalci mrčesa varujejo? Zalibog, nikj razun morebiti v onih delih Člověk Karpat, v katere pr Zarad tega se poman jkanj iben lesa Gorenska živina povsod dobro stori, kamor se přežene in prepelje. Dozdaj so imeli Poijanci, Korošci in drugi in klimatičnim nesrečam ali uimam še pridružila ta nadloga, da miši napravljajo jako veliko škode, katere tudi trud najumnejših gospodarjev ne more odvrniti kupci navado, da so hodili po vaséh od hiše do hiše po-praševat: „ali imate kako kravo ali volića na prodaj?" Kar pa so napravili v Kranji V3ak pondeljek živinske sejme, kupčev ni več na Gorensko, in živina nam ne 17 Kârnt. BI." gré izpod rok. Kupci hodijo raj si v Kranj i nam pa Zmečkanje, maščenje ali drozganje grozdja je predaleč živino doli goniti, zlasti ker se ni zanesti bilo vsak pondeljek dosti kupca. Potem se posili da da daj živino na pol zastonj i i i ali ]o goni pa nazaj ; in trgatvi. Spisal Rihard D i vodja pri Vipav tako imaš veliko Škodo, ker zapraviš čas in denar, in živina se zeló vtrudi. Zato bi nam bili živo potrebni (Dalje in konec.) deželne vinorejske »ole na Slapu nekateri sejmi za živino govejo in konjsko. Najpriprav- niši kraj bi bil pač v Lescah; Radoliški sejmi niso tega Vipavi masté izvzemši malo vinorejcev i z imena vredni. Ondotnemu srenjskemu zastopu očitajo, da se kaj malo poganja za povzdigo trštva, kupčije in Delavec obleče pri maščenji kratke hlačice, sploh občnega blagostanja, in tudi prostora za živino podobne onim za kopanje namenjenim. Pred delom si nimajo. Napravili naj bi se po naših mislih kaki nogami se noge opere, in hajd v z grozdjem napolnjeno i m v se več čevljev globoko kad ali bedenj. sejmi; prvi pred pustom, morda na sv. Valentina dan y Vipavci! na debeli četrtek ali pustni pondeljek; drugi meseca 229 majnika okoli sv. Janeza Nep. ali sv. Urbana predno na svetio. Govoré o g. Trstenjaku moremo omeniti gré živina na planine ; tretji prve dni meseca avgusta da je njegova učenost zdaj vendar-le predrla led do s Čebelarskim združen; in poslednji meseca oktobra po pripoznanja njegovih del tudi od strani nemških uče- roženkranski nedelji ali okoli sv. Ursule, ko je živina rozen K rail S ÍU Iieueijl Uli UlVUll »v. Ul tjUIC , I\.U JO mviutl njakov , *v<»i ajc*o uíui« \j iv/j«au umovym »cocuu. spet že vsa domá s planin. Naj to reč poprimejo in vabljen je namreč tudi k arheologičnemu kongresu doženejo Leščani sebi in vsem Gorenskim živinorejcem ima biti letos v Inšpruku. Čestitamo! kar nas mora o roj a ku našem veseliti. 9 Po-ki V prid. Priporočaino to zadevo prav živo županu * Brence-tu, Legat u Matica slovenska je razposlala 3 zemljevide: 7 Avsenek-u in drugim ve- Itálií o , nemško cesarstvo in Turčijo z dru # « 1 ^ é ^r w _ cf/ _ U železnica in lega sploh zlato roko ponuja; zite po njej ! urno se- liavnim možém, ter tudi sosednjim občinam. Leščanom gimi izhodnimi deželami. S temi tremi zemlje- vidi vred imamo zdaj 12 po Matici izdanih razdelkov velicega atlanta. Izdelani so tudi ti prav lično v Kokeví da ëlovsivene stvari tiskarni na Dunaji. Da se kažejo v tako lični krasni obliki, to je zasluga marljivega g. Cigale-ta > > slovensko-nemškem delu Wolfovega slovarja. 16. aprila 1861 je deželni zbor Kranjski eno- sklenil, da vzame v svoje področje, da se za- dbi §. 26 oporoke rajncega knezoškofa Wolfa ki izdeluje zemljevide ; posebno pametno se nam zdi , kjer to, da je nemška imena krajev le tam poslovenil so znana, sicer pa pustil originalna imena. 77 Narodu* c sicer ne oblika in ne tisk zemijevidov nista všeč glasno dovoli katera pravi, da se ima za stroške njegove zapuščine slovensko nemški slovar brez odloga natisniti. — Tudi po končani zapušcinski obravnavi je Ljublj. knezoŠko- lahko' bere. vdari zopet z loparjem po Matici, Češ, da 7 zato bi bilo oboje lahko boljši. Al premisliti je, da zemljevidi niso originalno delo, marveč odbor Matice je izbral iz najboljših originalov ravno to obliko in velikost. Tisk imen je fijsko Alojzijevišče kot gl sodnije od leta 1864 dobil p H|HBHHB|HHHM| dedič s prisojilom deželne vsako delo ki jasen, komur sovraštvo do Matice ne zatemňuje oči, ga Sploh pa „Narod" graja že iz principa log 7 to volilo zvršiti in se todniji skazati, da se je to zgodilo. Osnoval se je v ta namen posebni odbor pod pred sedstvom sedanjega stolnega prošta gosp. dr. Jan. Po stara reč. , ». ni v „narodni tiskarni" tiskano, to je že * bavi gačarj dotične zbirke Zalokarj čevarjeve in Prevzel je po tem gosp. kanonik Kramar 7 Caf- 7 Miklošičeve 7 Ho Pen ter velikánsko gradivo vredilo. zdaj ni prišlo do začetka delà. Znano je preskrbel, da se je vse to Pa z vsem tem se še do Narodna biblioteka knjiga 11. Ostan Božje Iju-, Epos u X pjevanja duhovne Andrije Vit a Ij ica. To delo je prišlo ravnokar v Dubrovniku pri knjigarju Drag. Pretnerju na svitlo in se dobiva po 1 gold. 50 kr. PriporoČamo ta epos tudi Slovencem. 7 da Levstik prevzel alog 7 vrediti to gradi je gosp za tisk Politične stvari. 9 pa prva poskušoja, katero je po dolgih pripravah razglasi!, pokazala je , da bi on takega delà svoje žive dni ne <3> dokončal, doživeli videl pride do k 9 in da Ob aši potomci končanega teg delà ne so strokovnjaki tako osnovo Državnopravna opozicija in omahovalna stranka. 9 pre jbrže gosp. Levstek sam, da po tej poti ne in s tem Leta 1871 se pusti delo dogovarjalo z gosp. Navratil om 9 Ceska dežela se je pri zadnjih volitvah zopet vrlo da se svojih pravic popolnoma za- svoje zastopnike v deželnem ki je po vsem za to zmožen in marljiv, izdelati že tako obnesla; pokazala je, veda, in volila vnovič za zboru Českem možake, ki stojé trdno kot hrast. Poka- pričakovan slovar, pa kakor čast ovíre znano iijauu, našle so se temu dogovarjanju — — —---------- i-----—--------r-----j-------- in pretekla so zopet tri leta — in slovar je tam, pa, ko niso precej čez noč dosegli tega, kar so upali od kakor pred tremi leti. — Da bi se delo vsaj že enkrat opozicije, zgubili pogum in potrpljenje ter zapeljani še i Ej* - v % » P M * . â • ^ % t i tl ti .« 1 á • 1 • # • f bralcem zopet zal a pa je ob enem tudi, da ne mara tistih veternjakov y ki so skonča sicer prisegli k zastavi • # opozicije, sčasoma pričelo, popra jat z dopisom od 12 deželni odbor Kranjski tukaj or- po oholi častiželjnosti jeli iskati druga pota 9 prila t. 1. Kaj in KaKO, - pnpcijaia u. u ^i-cijcucg« Vlije*. ÍCLUU o^ JV3 vuna, kakor ni dolžnost dediča kakor pri naših mladoslovencih , neizvedenost, neizku- kaj in kako pripeljala do zaželjenega cilja. Temu se je pridružila pa dobil je odg 7 ajncega knezoškofa, &krbeti za rokop ške tiska pa je pripravlj plaćati varjev, stro šenost in grda nevošljivost, spoštovanje, katero je ska- 9 kedar se bo slovar zoval narod izkušenim voditeljem svojim, jih je zbadalo tiskal Ta odg je po tem, kar se je do zdaj god z v oči in tako so se odkrehnili od močnega stébla opo zicije in jeli politiko delati na svojo roko. Pri tem se gosto 9 tudi mladim trgovskim pomoćnikom, kateri željni blagodušnim voliiom rajncega knezoškofa, pri deželnem jim je zgodilo, kar se zgodi v navadnem zivljenji po-odboru zbudil opravičeno skrb, da bi znalo to našemu narodu velevažno delo vedno počivati v dosedanjih ro- časti samostalnega trgovca zapusté svoje gospode in in sklical je deželni glavar g03p. vitez Kaltenegger začno na svojo roko delati in sicer brez dovoljnega de- narnega in morda tudi duševnega fonda. Kmalo so se kah 7 deželne odbornik dr. Bleiweisa, dr. Costa Mur- k 7 Dežm 7 JU i £» v- . ui . j jici y» cica , «ai . a , jlu UI — — — — ~ ~ ----* —------o -------- deželne poslance: kanonika Kramaria, jim jela zibati tla in da bi popolnoma ne _ A ___ _ if * ft + a . • 1 ^ é 1 • 1 # w 1 ♦ • • dr. Poklukarja, Sveteca, dr. Razlaga, dr. Zarnik prošta dr. Poga^ j«, profesorje : M teršnika 7 in 16. julij dež. šoiskega nadzornika Sol Tušeka, Vavru-a, Žakelj Pie propadli, za- čeli so se ozirati po družnikih in našli jih v nemčurski stranki, katera je tako že přežila na priliko, da bi si t se včinilo, da se tako dolgo pričakoven slovar dodela pridobila pomagače in sodelavnike zoper Česko držav-v po3vetovanje, kaj naj bi nopravno opozicijo. Prav taka podoba, kakor pri nas Slovansko slovstvo. * Slovanski elementi v Venetècini. Spisal Dav. Tr- na Slovenskem. Da bi pa ta uskok v tabor nasprotnikov nekoliko olepšali in opravičili, so ga najprvo napravili na „libe- u ralno nicab. ali 8vobodoljubno namazanih berglah ali skakal- tem pa še vendar-le ni bil popolnoma opravi stenjah To delo, katero je že založila in na světlo čen odpad od narodne opozicije, za to , da so silili v dala Matica slovenska, je prišlo še v posebnem odtisu deželni in državni zbor, niso vendar-le še imeli pravega V 230 izgovora Pa kar ni, se { najde, ako se dolgo isče. Tako bo tudi Ceski „mladi" našli izgovor, in sicer ta-le: Življenjepisne črtice. j) Sporazumljenje o glavnih točkah tirjatev narodne opozicije Ceske z ustavoverno stranko ni mogoče y čas Oroslav laf. nas seči. Je da se pri takih okoliščinah ne dá nič do- učil Najbolje bo tedaj za Kakor bralcem našim že znano, je dne t. m. nas , ako sprejmemo ustavo sloveči jezikoslovec Oroslav Caf v Ptujem na Šta-brezpogojno, da s tem sčasoma vsaj po malém pridemo jarskem v hudem napadu blaznosti svojemu življenju do kakih pravic a dib drugo besedo je to, kar veljá tudi o naših mla-kakor so sami izrekli: „Bocíimo veseli, sam konec storil; 60 let stari mož se je namreč vstřelil. , da bo naše bralce mikalo kaj več zvedeti Ker vemo da nam uiu, aaaui ou oaiui .^^aa. „uuunuu vcocix, ua lia lu o tem učenjaku in narodnjaku, podamo jim to, «v^ državni zbor privošči vsaj nekoliko drobtin. Za pravice njegov prijatelj g. Davorin Trstenjak, ki je gotovo kar pise naroda se ne moremo poganjati, zahtevati ničesar, dob ro poznal njega in njegova delà marveč le prositi in vse je dobro y kar ízprosimo u 3. številki „Zore"' ; o njem 1872 v Ali ni to pravo izdajstvo naroda? Pomislimo: kaj cilj ali namen Piše namrec : začetek, bistvenost, kaj je državnopravne opozicije? >> Pred 40 leti je na slovstvenem polji tudi začel delovati drug rodoljub mládenec ki se vuupi avuc uuuiiuijc ; «viv»«« ui u^ iuuv;ijuu unaucuou , j\i oc Sedaj cjl r i , iu Odgovor vsaj na zadnjo točko vprašanja je tudi je svoja delà k dovrsku spravil, kolikor to more po- zivi in vodilo opozicije, katero določuje natanko njeno nalogo. manjkljiva uprava človeškega duha. Njegovo imé je sicer slavno znano med slovenskimi učenjaki in domo- se namreč drži misli, da le Ta državnopravna opozicija potem se more javno pravo naše prav razviti y ako se rodei, a malo ustavni razvoj připne na tište dežele in kraljestva katerih je država sestavljena in katerih pravice jure y IZ ,de J ULI Kj (po pravici) 88 V ^ l j C*J \J y XVI J1Li ^ ^ LUUl C UUUUU« v* UUUVJ ILJL ^LUUtUV^ ULLKJKJkf 1U1« ^IftVlW IflïUUUli j moč jim vzeti. Pravico braniti pa je poklic vsake teri moževi, kako in kedaj so začeli za njegovo dušno nravne države. Monarhija naša se je osnovala po dvo- prerojenje delovati. Je pa ta blagi mož in izvrstni veljajo manje so znana slovstvena delà njegova, ki ôakajo priložnosti in potov, po katerih bi prišla na beli svet. Slovenski narod, kateremu je posvětil vse izvedeti, ka- iu aai^iiu pi a Yi^u ^ ^^ uc*iuu ? aat^iuiuu, j ^ ki jih ne more nobena svoje dušne in gmotne moči, ima pravico jestransko veljavnih pogodbah, v katerih se je na eni učenjak: Jurij Oroslav Caf. Rodil se je 13. aprila strani pravica vladařstva dinastiji pismeno zagotovila, 1814 v Rečici, fare sv. Trojice v Slovenskih goricah na drugi pa posamesnim deželam njene pravice. Te pismene pogodbe bi morale tedaj biti prave temeljne državne postave, ne pa druge samovoljne, enostranske naredbe, kajti nobena pogodba se ne more enostransko kakošne val v farni šoli ure daleč od Maribora. Prve soie je obiska- y gimnazijalnih razredov je izvrstno namrec brez opravil v Mariboru, druge studije na graškem vseuči-lišči. Vže kot učenec modroslovja je slovel kot eden privoljenja druge najboljših poznavateljev grškega jezika, in stopivši v ob veljavo spraviti stranke, s katero je sklenjena. Avstrijska „ustava" pa Graško duhovensko semenisce je ne samo napredoval v se je nam Slovanom vsilila, toraj dala nam brez našega vseh bogoslovnih naukih izvrstno, nego tudi s posebno privoljenja; zato je enaka poslopju, ki je zidano na labkoto sije prilastoval znanost arabskega, hebrejskega star temelj. Nobeno poslopje pa se ne dá staviti brez in sirijskega jezika. Ravnateljstvo , ki je znalo ceniti ozira na temeij, če hoče biti trdno ; diti nova nadstropja, dá dajo se sicer nare- se prav močno vidi, a čez traj Tako poslopje trdno se tudi vse lepo ozaljšati noc se utegne podreti. y da njegove zmožnosti, ga je postavilo za predstojnika v c. kr. konviktu, v katerem ga je mladež ljubila kakor svojega najboljšega prijatelja. Leta 1837 za duhovnika na videz ) a trohljivo zno- posvečen, pride naš slavni rodoljub za kaplana v Leb- , in leta 183^ pa v Fravhajm blizo je Avstrijska ustava, katero hočejo mladočehi ring pri Vildonu in na3i ,,mladi" pripoznati kot stalo vsega pogajanja z Maribora, kjer je kaplanoval 20 let. Romantični, zdravi državnozborsko stranko. Ali niso še dosti skusili v zad- in mirni ta kraj se mu je dopadel tako , da je vsako- njem zborovanji? ali niso še spoznali, da od brezozir- krat prosil, naj ga tam še dalje pusté, kedar so ga nosti zdaj vladajoČe stranke ni ničesar upati za Slovane ? namenjali kam inamo prestaviti. Tukaj je imel dovolj Dasiravno za manjšino državnega zbora tiči dva mili- časa ves svojim študijam posvetiti se. Uže kot dijak jona prebivalcev več nego za većino, vendar ni upati je bil izurjen v vseh slovanskih jezicih, 1. 1840 začne boljšega, dokier ne bo praviČnega volilnega reda. Tako preučevati vse jezike arjanskega debla. Naj prve pre-dolgo se mora potrpeti, kajti s to stranko je vsako po- uči Boppove in Pottove delà o sanskritsčini, po tem se spravi na preucevanje zendskega jezika, m ne moremo razumljenje nemogoče. Ali bi mogla opozicija sistem, katerega je sto- in stokrát za nepravičnega, pogublji- se načuditi, s kolikim požrtvovanjem si je nakupoval vega, neavstrijskega proglasila , kar naenkrat odobriti, drage slovnice in besednjake dotičnih jezikov. Marsi- se more odpovedati pravicam, katere ji gredó po starem katera javna biblioteka nima takošnih jezikoslovnih pravu , in s tem, da popusti opozicijo, odložiti edino orožje y y lil o lem , ua jju^juoli KJ ^jumv^ij u , uuiu^iu cuiuu knjig, cvaivui. valu»«« jucoci novu guxuiuoijov guiuygga namreč politiko, abstinencije, nevdeleževanja? denarja bi imel danes v hranilnici, ko bi jih ne bil da- kakor Cafova. Deset tisoč goldinarjev gotovega Nikakor! Držati se je mora tako dolgo, da si pridobi roval za znanost in domovino. Ko se Caf seznáni s spoštovanje nasprotne stranke , potem še se bo za strojem azijanske betve arjanskega jezika ; preuči ev- čelo pogajanje zarad sporazumljenja ali sprave med na- ropsko, staro germanščino , keltšcino, litovšČino in vse rodi. Dolgo to tako ne bo trpělo , kajti število tistih, romanske jezike. Tako z jezikoslovnimi vednostmi ob-ki išcejo v sedanjem državnem zboru blagor in rešitev orožen se spravi na spise svoje, katere hočemo malo Avstrije, postaja že zdaj čedalje manjše dalje doli navesti. Zraven tega je nabiral pridno n a yy Vendar zdaj še ni čas — pravi dopisnik iz Ce- rodne pesmi, prislovice in gradivo za slovenski be- za naskočno politiko. Sovraž- sednik. Cez 60.000 besedi je poslal v Ljubljano za skega v „Reformi" nika v njegovem sedanjem vtrjenem taboru potolči še slovensko-nemški slovar, ki se ima s pomočjo Wolfové ne moremo, pa izstradamo ga In to se bo gotovo zgodilo, to prerokuje celó Du- ustanovnine na svitlo dati. Njegovi nabirki so iz vseh slovenskih izvornikov, iz vseh natisnjenih in rokopisnih najsk list, ki ne zagovarja sicer nepogojno vsega po- slovarjev, iz časopisov in knjig, posebno pa iz naroda. stopanja Slovanov in državnopravne objektiven, toraj pravičen. stranke, timveč Je Imel je pri sebi in preredil jih večkrat skoz celo zimo z lastnim denarjem jimurja, Krasa slovenske možé iz Režije Med- ; Koroškega, in z LUUiiVj 1 Cl J.»\j Li A J Kj , njimi prebiral vse slov- 231 nike slovenske, celi „Orbis pictus" Komenskega in po-izvedaval, kako tej ali oni reči pravijo v onih krajib. Stare Pohorke je najel za prejo, da so mu pevaje prele povesmo, ker tako so naj lože pravile pesni ; tudi napeve je marljivo zapisaval. Zraven tega ni zamudil dolžnosti svojega stanů, visi so ga častili in hvalili 42 sešitkov. Slovniških opazek za slovenščino in slovanščino Kritiški slovarček k bolgarskim pea mam Mila-dinovičev, v katerem so tujke iz turškega in novogr- škega pojašnjene pol. > zato pričuje dvakracni slavni poklic sekovskega redni- , ki ga je enkrat hotelo imeti za profesorja pastirne yy e) Dostavkov, popravkov in razlag k Miklošičevemu Lexic. paleoslov.". 20 pol. štva na univerzi Slovniških opazek k indoevropejskim jezikoslov- , drugikrat za podravnatelja v duhovnem semenišči. Caf je prosil, naj ga pusté v njegovem mir-nem Fravhajmu, da more svoje študije dokončati. Storili so to radi, in tako pokazali, da znajo uvaževati vrednost slovstvenega delovanja. Bile bi mu omenjene službe lahko pot odprle do kakošne mitre, komarvo. Kot nim preiskavam. 50 pôl. Zraven tega manje spise o slovniških pogreških, ki ; in nam a naša „anima Candida" je bila zadovoljna s kaplan fravhajmski je přestavil tudi Kampejevega Robinsona, zložil vec molitvenih bukev, in vse to je dělal, da si je z zasluženim honorarjem mogel kupiti drage jezikoslovne knjige. Tudi za materijalno bla- učenjak, ustanovil se v naših celó v vednostnih knjigah potikajo besedni razum prečijo in pačijo, dalje vsporedno pri-merjanje in razlaganje rezijanske in ogersko-slovenske slovnice, izjasnenja staroslovenšČine iz slovenskega na- rečja itd., toraj vse skupaj črez 500 pôl z velikim trudom nabranega jezikoslovnega blaga. Caf stoji na vrhunci jezikoslovnih znanosti, in njegovo imé bode, kedar njegovi spisi zagledajo beli svet, tako cenjeno kakor ; imena Miklošič, Buslaev, Bopp, Pott, Schleicher itd. a naš gostanje svojih ovčic je skrbel v Fravhajmu drevesnico in trsovnico, posebno pa je bil velik prijatelj šole, in z ustanovljenjem fame knjižice skrbel za dobro slovensko berilo. Vlada mu je tudi iz-ročila prestavo „Računice" za šole, in on je bil prvi, ki je ustvaril raatematično terminologijo. Zraven je pod- , pogostem literarni To je bil mož, čegar zguba je domovini naši zeló občutljiva. Zapustil je veliko in dragocenih del, zeló posebno biblioteka njegova ima veliko vrednost. Naj- imenitnejših del je 110, med temi najbolj dragi san skritski besednjak v 6 _zvezkih, izdan po akademiji učenosti v Petrogradu. ~ Pa ) se tudi drugih dragih in piral slovenske časnike s svojimi prineski brez imena, včasih pod imenom: Belankin. zavezi pa je živel z všemi odličnejšimi slovanskimi pi- redkih knjig je veliko. Rokopisov je velik predal poln. Tako ga bomo spoznavali bolj na tanko v se po smrti. satelji y in kdor izmed teh je hodil na pot v Jugosla- vijo y nij zumudil Cafa v tihem Fravhajmu obiskati. Literarične zapuščine dobi po lastnoročni njegovi oporoki polovico Zagrebška akademija znanosti, polo vi co pa „Slovenska Matica". Za to Leta 1859 mora se „sub obedientia sacerdotali" zapuščino, katera bo izdatno pomnožila narodno blago naš vrli rodoljub preseliti v Maribor, kjer mu je rajni škof Slomšek izročil mesto semeniškega podrav- gre ranjcemu hvala vsega naroda. ) Bodi mu večni spomin » in pa profesuro pastirne, zraven še dušno pa- solzami v océh me (Tr- na telj a, stirstvo v 8emeniški cerkvi. y in stenjaka) obišče v Mariboru, kjer sem takrat živel se mi potoži, kako težko zapusti svojo službo, kako težko se loči od ovčic, ki so ga ljubile in čestile kot najboljšega očeta. * semenišči je délai marljivo kot vodja in učitelj duhovne mladeži, a malo časa mu je ostalo za študije, tudi se nij v mestnem zraku čutil Kin g Mnogovrstne novice, Kralj se ne le po imenu lahko imenuje Rihard y posestnik okraja yy Santa Cobrutus y kjer ima zdravega. Da zopet pride v svoj pravi element študijam, prosi pri Dunajském provincijalu reda Mino- veseljem je 65.000 goved, 10.000 konj , 7000 ovac, 8000 kóz in 84.132 njiv. Vse čede pase 300 mehikanskih pastirjev, kateri potrebujejo pri tem delu 1000 konj. King dobi vsako leto po 12.000 telet in prodá 10.000 glav pitane ritov za sprejetje v red sv. Frančiška. bil sprejet, ker so mu obljubili, da sme v Ptujskem samostanu vse žive dni živeti, in ker so mu tudi obljubili potrebnega časa, da utegne dokončati svoja delà. živine. # Prof. Landerer v Atenah trdi y da ima c ve tj e ru- menega volovskega očeša (Chrysanthemum regetum) in belega (Chrysanthemum Leucanthemum) ravno tako mr- Škofu Slomšeku je bridko pri srci bilo izgubiti iz č.e80m neprijetno moč v sebi, kakor Pyrethrum cauca- vrste sekularnega duhovništva tako izvrstno moc in pridnega deiavca v vinogradu gospodovem, zato mu ponudi, ker ni hotel nobenega kanonikata, sicum iz katerega cvetja se napravlja perziški prah zoper mrčese. Ker se te cvetlice tudi pri nas nahajajo, mesto bene- težko se prepričati, ali ima profesor Landerer prav ficijata v Ptuji y ob enem ga imenovavši duhovnim sve- ali ne. tovalcem. Caf hvaležno prime to sicer ne mastno služ-bico, v kateri vendar najde potrebnega časa za literarno * Pregled ljudi celega sveta. Na celem okrogu Oni delovanje. Pod Thunovim ministerstvom so Pražki naše go- zemlje stejejo sedaj okoli 1288 miiijonov duŠ. vorijo 3642 jezi kov in narečij. Raznih vér štejemo okoli učenjaki, kakor: Hanke, Safařik, Celakovsky, Katoličanov ie 185 miiijonov. Protestantov vsake T\ 1 v l-r i 1 • , i • i * • • i I • T /N n OU barve je okoli 100 miiijonov. Nezedinjenih Gerkov je Purkyne, Hattala itd. si dosti prizadevali, da Caf dobi mesto na Práškem vseučilišči, in sicer profesuro primerjajočega jezikoslovja, katera je bila po odstopu Govore, da tega pokliča Žalostno! Schleicher-jevem izpraznjena. niso podpírali pri ministerstvu lastni rojaki. to bi bilo mesto za tako temeljitega učenjaka. Vendar rodoljub živi zadovoljen, in delà kakor marljiva če-belica. Bog nam ga še dolgo let ohrani. Mi smo pri njem videli dogotovljene sledeče spise, razen uže v tem članku omenjenib, in sicer 80 miiijonov, druzih kristijanov je 15 miiijonov, Judov se šteje 6 do 7 miiijonov, Mohamedanov 70 miiijonov. Po tem takem ostaja še okoli 830 miiijonov nevernikov ali poganov naš ljudi, vsako uro 3730 Umerje jih povprek vsaki dan 91.554 y vsako minuto 60. Po čez vzeto življenje ljudi na tem svetu je 33 let; ena četrt ljudi Critico-etymologicum Lexicon slovenicum; 60 pôl. med 100 eden 60 let. Izdelovanja jezikoslovna indoevropska; 160 pôl. pomrje v prvih sedmih letih življenja, polovica jih po-mrje do sedemnajstih let; med 1000 ljudi je komaj eden, ki doseže sto let. med 500 eden doseže 90 let. in Slovarji so pisani po srednjem samoglasniku lena beseda lahko najde. y da se ze- 232 Zabavno berilo Moj pès. Smešnica, spisal J. Aléšovec (Konec.) katerih se je mnogo pojedlo in popilo ter tudi mnogo smodnika požgalo. Pa osoda rada nagaja člověku. Razsodba prve sod nije je bila potrjena, le kazen mi je bila znižana na 14 dni zapora. Hudo mi je bilo precej po ženitvi iti v luknjo, a pri Marije Vsi preiščemo voz, a o listnici ni ne duha ne sluha privoščim moralo je biti in šel sem. Zdaj sem že zopet ženica, da je nikomur drugemu ne ki v njem Oče postanejo še bolj bledi, kakor so že bili. . ««„jíu. —u: u:i To bi bila prevelika nesreća, če bi jo bil zgubil ) mr- mrajo na pol tiho. Ste imeli veliko denarja pri sebi ? oče?' i Minka se je omožila še pred mano in vzela nekega sivega, a bogatega vdovca, kateri pa zdaj ne vé zá njo, ker ie z njegovimi bankovci in mladim gizdalinom šla jih pra- križem svet. Kako sem jaz sam jaz ne Minke vesel, da imam Marij „Žalibog, veliko ! Včeraj sem vzel iz hranilnice par tisuč, ker sem hotel z mlinarjem v družbi nekaj kupiti." „Nemara je pa kdo denar vam iz žepa vzel, ko sva na vozu spala," pravim jaz zdaj tudi prestrašen puško „Kaj pa Atila ?" bo morda kdo vprašal Kdor ga hoče videti, naj pride meni in prinese Jaz imam obširen lov, Atila pa dober nos in ker jaz malokdaj kako žival zgrešim, katero mi on eboj ? v/m vi KJ a y j^r w a juli jm«j vi, vij w vi & a w v& w ^J v aji w • — —• ^^ J ^ — — v — J ^ " ^ m* m w *> aj ^ 4 v> kj 4 111 ^ il u Najbrže bo tako ! O preklicana drušina, ki člověka pokaže, sva drug z drugim prav zadovolj e toliko stane!" n najde Ne obupajte še, morda se denar vendar-le še kje doma, ima pa pri očetu vsak opoldan lep kos mesa ; ce oče prej umró « 1 jih skušam tolažiti. kar pa Bog varuj ! kakor on po gine so bljubili narediti ustanovo, iz katere bo Atila Kje li? Če ga je kdo vkradel, se ne bo dal vjeti; dobival vsaki dan svoj kos mesa še po vrhu j y ULj tï n i vv ga j v-i vrviaucij oc ii^ž uu uai vjvžh j wv/wi*tu v oc4j\t uwu oi vj jcxvjo un^oa vi da bi ga pa bil kak pošten člověk našel, če sem ga njegova prihodnost popolnoma zavarovana. Tako zgubil i tega se dandanes tudi ni nadejati, je premalo Atila poštenih ljudi na svetu." ki ti i kaj pa Atila nese v gobeu?" zakřičí pastir kedar moj Ton ček tudi prav vesel in dobrega zdravj i in i Je Alo, tudi zraven stal. „Kost to i il Tila Tila ii zdaj poldrugo leto star, zaupije urno přiteče in še ne renči ne, če ga Vseh oči se obrnejo proti Atili ni, je preširoko videti." fantek še tako za ušesa vleče ali s šibo po njem maha ; ki vkrenil na dvorišče in v gobeu nekaj nesel. je ravno zdaj Da ga ima Marij tudi rada, se razume samo po sebi Listnica je, denarna moja listnica," kričé oče ; i" i vzemite mu jo in poglejte, če je še kaj v njej Jaz skočim pèsu naproti, ki je vidno spehan i Bila m je mu vzamem debelo usnjeno listnico iz gobea. zunaj vsa mokra. Třepetaje jo oče razmotajo in ko je ^ odprta, zakričé veselja: Gorici 17. jul. Naši dopisi. Tri vatle dolgi razglasi po og- lih petstoletnica Petrarca-ve smrti naznanjajo, da se bode 18. t. m. v gledišči slavila (umrl 1374 „Ves denar je v njej, —— 6«. sva ga zapila. Kuharica, danes dobi Atila zopet kračo čuješ toliko ga manjka, kolikor ! Kako li je pes přišel do listnice?" Najbrže vam je potoma iz voza padla, on jo je pobral Atilo božati. in nesel za nama," odgovorim jaz in jamem blizo Padove). P. je največi italjanski iirik in eden najimenitniših mož svojega časa. Goriška slavnost se „Gabi- netto di lettura"; udeieževali se boste svečanosti tudi telovadsko in fiiodram. društvo je napravila po prizadevanji tukajšnjega društva i in celó nemški „Ge- nasim zlato bi dal tega pèsa vkovati," vriskajo oče, Atila pa teče po dvorišču vode iskat in naletí pri tem na posodo ravno namolzenega mleka, ki je stala pred hlevom, ter ga začne požrešno potepati sangverein" ni hotel pri tem zaostati. — Z našim šol-8tvom ne bomo imeli nikoli mirú. Zdaj napravljajo tu v Gorici n e m š k o (beri : nemško) dekliško šolo ! Jeli to zadnji Ceschi ev čin? Prvi Pino-tov ne more še biti, ker novi namestnik ni še přišel. Brž ko ne je ii Nemarna zverina (( i pa zakriči dekla, ravno sto- pivši iz hleva in išče palice; „boš šel! Meniš, da sem zá te namolzla!" to Dunajské vlade delo zadnje te baže. Prosit! pa gotovo ni prvo, ne „Akademija znanosti" v „O, le pusti ga, Lenka; daj mu še eno posodo > če Berolinu je prisodila eno razpisanih dařil (ki se vsaki leti podelujejo), Goričanu A s col i-u, profesorju - lin- ie hoče," pa velé oče, ,,danes je zaslužil še veliko več. Da mi tega pèsa nihče ne vdari, „razumite !" ukažejo guistu v Milanu (?). v prepoved dejan potem hlapcem. „Isonzo" je bil preteklo soboto zarad nekega sestavka „I clericali". Od kar imajo Goriški „klerikalci" Tako Je bil denar rešen, mačnico sva pa pregnala z očetom zopet po vinu. „Klin s klinom", so rekli oče m šli v klet kjer je stal sod prav dobre in zdrave kapljice, poslane jim po prijatelju od lastnega pridelka. svojo (Majlingovo) tiskamo, je „Is." veliko hujši, in se v nekaterih se-stavkih že bliža tišti znani pisavi, po kateri se slovensko slovstvo (!) novejega časa tako žalostno odlikuje. * Mikavno gledati je i kako hitro g. Kocjančičevi mla- Čemu bi to i kar širno * * * se je potem zg odilo z mano, ob- tilnici na par na malih in velikih Rojah žito mlatite. Ali še nikoli se niso naši okolični kmetje tako zmotili v cenjenji pridelka, kakor letos. Pšenica je bila krasna 7 popisoval? Saj sledi vse iz tega, kar sem dozdaj se ko so jo želi popisal ; kakor sledi iz več bokalov pijanost. Toraj bom , ni bilo videti, da bi bilo klasje ja-In vendar je prišlo izpod mašine za dobro tret- skrčil vse v nekatere kratke stavke. lovo. jino manj zrnja, ko so prej raČunili. Zrno Pri sodnijski obravnavi sem bil kriveg spoznan sicer lepo. Ječmen je dobro privrgel. je pa Znano je, da ponočnega rogoviljenja in aljenja svetovalca in ob sojen na mesec dni v zapor, a moj zagovornik je vložil pritožbo do više sodnije ter mi zagotovil, da bom popolnoma oprošcen. ZaupajoČ besedi njegovi sem tudi podvizal se ženiti pri Marij ci, čez tri mesece sva bila e ta dogodba se v staroslavném Oglej i (po zimi) sistematično izko-pavajo starine pod vodstvom našega nadinženirja Bau-bela e. Gre namreč za to, da bi se natanČno razkrila lega starega mesta i da se doloČil obseg mestnih zidov y 1 da res poročena in očeta sta skrbela zadosti slovesno obhajala. Svatba je trajala dva Tafeo umazan ondašnji. „Isonzo" menda vendar ni res, da ni 9 V , če je hotel sprejeti prestave nekega „Narodovega" fe«iletona. Vred. 233 razkazala leg m se ploh obris mesta ustanovil v se vravnati. Kako dolgo še se nam bo godila škoda Koplj se do ulic čevljev globoko in marsikaj mikavnega na denarji in po gozdih? Kaj neki počne g. pl. Wurz- se že spravilo na dan. Našle so se popolnom obra bach zdaj, ko nima več taborov prepovedovati, da ta njene ul s krasnim tlakom in s kolovozi, kakor v reč ne gre nikakor naprej? Ali moramo popolnoma bo kaj? — Vreme imamo že dalje časa a popoldne grom in tresk; po véliki noči, sta bila dva uradna Pompe-jih. Letos izvedenca-starinoslo vca z Dunaja (gg. Kenner in Hauser) obožati, predno kaj različno, dopoldne solnce v Oglei za nadalj al iuuaiu VCčt £j l^uuaja VbO* JJlUUUvi m ixuugvi y "-"J x m^xxv-xxv, uv^viuuv ovmv^Cj a pvpuiUUC gl a njuno temeljito sporočilo je dovolila vlada polju je to prav ugodno in vse lepo raste. .. ^ . _____ - ^ 1— ^ _ Ç^iC\i~\l \ m I /] m n j q ^ rv / r^ A ♦ n i C v\ n rl 1 I r\ * a n rv n X 1 • in /I n w ^ ^ J ^ - n a preiskav 2000 gold Ijenih samo 500.) Nadejamo se (Do da tah „rov- sedaj je bilo dovc _ . _ _ se posnetki iz omenjenega sporočila po kterem Primor- mnogo škode napravil. nad Dovjem so našli nedavno sedmero goved na enem kupu po streli ubitih. Tudi po gozdu je že vihar skem listu priobčij Danes se nam poroča iz Sol Ljubljane. t da se je nad podnožjem sv. Gore C. kr. deželno predsedništvo je clu Dv. vyji*, xvjtíi grušec imenovalo tajnika pri deželni vladi in nje predsedništvu j a m o in enega delalca (T.) dr. Julija viteza Vestenecka za jninisterijalnega komi- f ? )sul strop na lekli so mrtveg D drug Zdaj 7 ko dopis sklepam delalca sta sarja pri trgovsko-obrtnijski zbornici v Ljubljani. kana kopljejo zasul bila za časa ušla. po hudi vroćini vihar in visé nade- in strahúpolni oblaki odobril se je ugovor proti vladni nameri, da bi morala dežela oziroma cestni okraj prevzeti oskrbovanje do- y imamo {Iz seje dežel. odbora 10. in 17. julija.) Sklenil in nad nami Senozec 11 lj starešinstvo izvc tovalca: Janez Meden in France Mahorčič dne t. m. so bili v občinsko vozne ceste h kolodvoru v Postojni, katero je dala vlada za župana Jožef Piano ? za sve- Leskovca dne t. in. se je izvolil za zu- napraviti ter jo je tudi dosedaj vzdrževala. — Deželni vladi so se na njeni dopis naznanile predloge deželnega odbora za prihodnji deželni zbor, izmed katerih se tukaj pana naše občine Anton Dremelj, za svetovalca pa navedejo siedeče: predlog o premembi časa (termina) France Rus in Janez Klemenčič. za izplačevanje pokojnin deželnih uradnikov in služab- Dobll si je novi obcinski odbor 19. dne junija nikov m 1 * i I I v / v v • A i________1_ _ « a. w ^ i-v r^ i r\ I n /> r A n % # î izvolil za župana Antona Serka, in za svetovalca Jožeta ščin za normalni šolski zaklad; Klemenčiča in Franceta Ovna. načrt postave o pobiranji přiklad od zapu- novela deželni Velike Pece 19 šolski postavi zarad odprave šolnine in uredbe přiklad I Y CllhC icct*. - J. «7. junij« ««.»«.V, «^x««.^ xxwx^xx^, — Jjuiu^nu u 1ÛV odbor v starešinstvo: za župana Andreja Verbića in za stroških in dohodkih v deželnem gospodarstvu a volil naš občinski na davke za šolske namene poročilo o izvanrednih svetovalca pa Jožefa Kastelica in Kranjske gore 17^ jul se po pravici imenuje ,, veličastna. da malo J Zaletel > 1874 poročilo o uravnavi razmér med deželo in Ljubljan- Okolica našega kraja skim mestom gledé priplačil k stroškom za realko v novih prostorib; — poročilo o napravi kmetijske šole Kranjska S vica tako, ker razpostavij narava tu na gled na Dolenskem vencastna, aa maio i^je ut&u, uci i^puotavij« u«. v^x^v* ua. ^u^uoatui, — poprava občinske postave. — oeja posebno v jutranjega solnea žarkih leskeče se skalnaté skupščine za posvetovanje o natisu slovensko-nemškega Seja vrhove hribov, potem vodopade ali slape, jezera bij itd leto za letom tujce, ki priha Te krasotě narave jaJ° narja na ta način pri nas pusti, je gotovo in vsak čuditi, ko vidi, kako nam iih občudovat. Da vsak tujec nekaj de- stavita vsaj J - . • • • i i i • v delà Wolfovega slovarja se je odločila za 16. dan t. m. Sklenilo se je, obrniti se na ministerstvo, da se po- za ------------ ^.U^UViUW.UJ Dolensko in Notranjsko dva živino- nas; zarad tega se pa mora dobro za zdravnika, ker dežela zarad premnogih drugih bremen ne more osnovati deželnih služeb za živinozdravnike. malo se za tujce stori. Ako priđeš v gostilnico in želiš Sklenilo se je, nájemnice vžitnine od vina in mesa in kaj jesti, navadno ne dobiš druzega, ko piško, klobáso dr. zarad dolžne deželne přiklade na vžitnino po pri- ali suho s vi nj > večkrat pa še tega ne. Piv se na več krajih toči i a kaj y ker j popolnoma mlačno vendar imajo Kranjskog goré vecnega led In prav mernem potu tirjati in k rednemu plačevanju deželne přiklade opomniti Vsled dopisov telegrafnega vod- stva v Trstu, da se bode napeljal telegraf iz Logaca pred uuouixi , taav UMI UM. » wwu z majbnimi stroški napravil led nosom tako da bi si vsak krčmar prav lahko in skozi Hrušico v Col (Podvelb) in iz Ljubljane čez hladilo pivo in se dalo meso dalj , v kateri bi se Višnjogoro, se naroči vsem dotičnim cestnim odborom in časa hraniti. Sicer je županstvom, da se pri postavljanji telegrafnih kolov itd. ljudstvo na moč prijazno in spostuj tuj y tudi se pri ne bodo delale nobene ovire. Načrt deželne postave nas skoro nikdar ne sliši o kakem pretepu ali tatvini; za prihodnji deželni zbor, po katerem bi se odpravila po gostilnicah se tujci ne odirajo, kakor je brati na šolnina in namesto nje vpeljala priklada na davke za pr. o Bledu ali o krčmarju M. na Bohinjski Bistrici, šolske stroške, se je izročila deželnim odbornikom v Da bi se odp še prej omenjena nepristojnost 7 po pregled. ) Na dopis deželne vlade, da bi deželni odbor tem bi gotovo mrgolelo tujce\ prebivalci popolnoma zadovolj niti, kar ne žali samo tujce ) ki b'i bili z naravo in za prihodnji deželni zbor pripravil načrt deželne po- - Se nekaj JC