Gospodarsko stvari. Banka ,,Slavija". Ta banka je imela dne 12. maja svoj obeni zbor. Iz letnega poročila, katerega nam je doposlalo generalno ravnateljstvo tega slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. decembra 1895 banka »Slavija« štela 256.823 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega kapitala za 284,109.909 fl. 45 kr. Zavarovalne premije uplačalo se je 2,116.833 fl. 28 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,531.531 fl. 61 kr. bame obresti, katere je banka prejela od plodonosne naložitve svojih fondov, znašale so 292.724 11. 97 kr. in so se porabile za zopetno pomnožitev fondov, ki vklub ogromnim izplačilom lanskega leta iznašajo 6,815.229 fl. 98 kr. Kako zelo skrbi banka »Slavija« za varnost svojih članov, razvidno je 17. tega, da iznaša nje rezervni iond za požarna zavarovanja 108% vseh letnih premij, dasi ministerski razglas že 33% letnih premij proglaša za zadostno rezervovanje. Pokojninski fond uradniški, ki je nastal večinoma iz prebitkov uprave, iznaša že 326.728 fl., pokojninski fond zastopniški pa ima 156.226 fl. 78 kr. imovine. Ako končno omenimo še, da je banka »Slavija« v 27. letih svojega obstanka plačala svojim članom 25,553.849 fl. 30 kr., priznal bode gotovo vsakdo, da so te številke, ki pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. — Podučno je pa tudi, kaj premore poštenje, vztrajnost in dobra uprava, kajti iz primerjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1895. prepričali smo se, da banka »Slavija«, ki je bila — kakor znano — leta 1879. ustanovIjena z neznatno svotico 3000 fl. zavzema danes po velikosti svojih fondov drugo mesto med 33 avstroogerskimi vzajemnimi zavarovalnicami. Kdaj je čas kositi? Kedar je trava dorasla, dozorela, poreče navadno kmet. A kdor se pri košnji po tem načelu ravna, nima nobenega dobička, pač pa trpi zgubo in škodo. Kajti ee se čaka, da postane trava že takorekoč lesena, da že rjavi, je za košnjo že dosti prezrela. Seno iz take trave ne bode nikdar dobro, krepko, pa tudi ne jedno, vrhu tega prazno, brez vsega teka. Ge se tako pozno prva trava pokosi, trpijo tudi koreninice, ki med tem že vnovič poganjajo, precejšnjo škodo ter zgubijo svojo pravo moč, otava nima časa, da bi se prav razvijala in uspešno rastla. Na ta način se pridela polovica manj otave in seno je brez vrednosti; škoda torej ni majhna. Kdaj naj se pa torej kosi? Dneva ti ne pove nobena pratika. Kajti košnja se raora ravnati po kakovosti travnika, po kakovosti trave in pa seveda po vremenu. Razloček je velik, če je travnik jako suh in kamenit ali če je močvirnat. Razloček je nadalje na travi sami ležeč, ker ne dozori vsaka trava ob istem času: nekatere sorte prej, druge pozneje. Ne sme se s košnjo odlagati tako dolgo, da trava res dozori, ker s tem že zgubi največji del svoje hranilne moči in vrednosti. Kedar najlepše cvete, takrat naj se pokosi in seno je tako, da ga mora biti gospodar vesel. Navadno se pravi, naj se kosi prvi teden junija. Drugo pravilo veli, da se mora kositi vsaj teden pred kresom, a ni začeti s košnjo prej ko štirnajst dnij pred kresom. Ta čas se naj vravna po vremenu. Ako je bila zima huda in je spomladi dolgo časa zmrzavalo, se mora očividno pozneje kositi, kakor pa če je bilo vreme po zimi in pomladi ugodno in toplo. Ako se o pravem času pokosi, dobi gospodar tečno, iedno seno, obilo dobre otave in klaja daje polem tudi masten gnoj. S košnjo torej nikar odlagati; pametnejše je nekaj dnij prej, kakor pozneje, travo pokositi, posušiti in pod streho spraviti. Sejmovi. Dne 30. maja v Poličanah (za svinje) in v Podsredi. Dne 1. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor. in v Mariboru (tudi za konje). Dne 2. junija v Radgoni. Dne 3. junija v Lučanah, na Ptuju in v Imenem (za svinje). Dne 5. junija v Slov. Bistrici, na Spod. Polskavi (za svinje) in na Bregu pri Ptuju (za svinje).