©GoOpti
we take you there
Nizkocenovni prevozi na letališča!
go-opti.tmedia.it
Primorski
Št. 106 (20.734) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Moj 1. maj
Dviganje mlajev, postavljanje zastav, povorke, proslave, kresovi: 1. maj ostaja v naših krajih zelo priljubljen praznik. Kako ga doživljate vi? Kako boste preživeli mednarodni dan dela?
Pošljite nam svoje posnetke na tiskarna@primorski.eu!
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 8. MAJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
nova gorica - Ministrica z »zamejci«
Iz Slovenije finančni kisik
Tina Komel: Delovati moramo usklajeno
NOVA GORICA - Posredovanje pri odprtih vprašanjih med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in rimsko vlado, pomoč pri ohranjanju zaščite manjših občin ter prisotnost ministrice pri Slovencih, živečih v goriški pokrajini -to so ključni poudarki, ki so jih na včerajšnjem srečanju z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel izrazili župani slovenskih občin in predstavniki slovenskih organizacij v Italiji, ki so si bili enotni tudi pri oceni, da se Slovenija dosledno drži rokov za izplačila podpore manjšinskim organizacijam, kar pomeni kisik za preživetje. »Delovati moramo usklajeno. Vsaka ideja, pobuda in morebitna rešitev je dobrodošla. Skupaj s pravilnim načinom komunikacije in bilateralnim odnosom se da marsikaj rešiti. Financiranje pa je žal ena ključnih težav vseh manjšin,« je povedala ministrica in dodala, da je v letošnjem državnem proračunu 10 milijonov evrov, namenjenih za finančno podporo organizacijam in dejavnostim Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije, in da so se sredstva v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala le za malenkost.
Na 13. strani
italija - Volitve predsednikov parlamentarnih komisij
Nitto Palma kamen spotike vladne koalicije
RIM - Stranke vladne koalicije - Demokratska stranka (DS), Ljudstvo svobode (LS), Državljanska izbira (DI) in avto-nomisti - so si je včeraj razdelile predsedstva glavnine parlamentarnih komisij. To na osnovi dogovora, ki so ga dosegle v ponedeljek zvečer. Zataknilo se je edinole pri predsedstvu pravosodne komisije v senatu, kjer kljub dogovoru ni prodrl kandidat Silvia Berlusconija Francesco Nitto Palma (na sliki). Glasovanje bodo ponovili danes.
Medtem pa je premier Enrico Letta povabil ministre svoje vlade na klavzuro v nedeljo popoldne in v ponedeljek dopoldne v opatiji Spineto della Luce pri Sar-teanu v Toskani. Srečanje bo namenjeno boljšemu medsebojnemu poznanju in programiranju vladnega dela.
Na 11. strani
skgz - V Trstu je potekal letni občni zbor krovne organizacije
Slovenska narodna skupnost naj izkoristi ugodne okoliščine
železarna
V Rimu z Lauro Boldrini, v Trstu z Zanonatom
TRST - Italijanska vlada bo vključila škedenjsko železarno na seznam kriznih industrijskih območij, vprašanje proizvodne preobrazbe tovarne pa bodo obravnavali v okviru omizja glede skupine Lucchini. Tržaško vprašanje je vsekakor različno od Piombina in bo potrebno razčistiti položaj. Zaradi tega se bo minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato ta petek v Trstu sestal z deželno predsednico Serracchiani. Predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini, ki je včeraj sprejela sindikate, pa bo zahtevala specifično državno omizje.
Na 5. strani
ronke - Občina ukinja storitve
Šolski avtobus ne bo več vozil v Doberdob
Furlanič pod udarom Gibanja 5 zvezd
Na 4. strani
Devin: ne gradnjam na območju gradu
Na 4. strani
Zasegli 10 ton cigaret in prijeli 38 tihotapcev
Na 5. strani
Goriški Travnik kakor minsko polje
Na 12. strani
Na truplu Ferdinanda Klanjščka ni poškodb
Na 12. strani
TRST - Slovenska narodna skupnost v Italiji ima vse možnosti, da nadgradi in izboljša svoj položaj na institucionalni in upravni ravni. Levosredinska zmaga na Deželi FJK, manjše težave na finančnem področju in perspektivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo predstavljajo osnovo, da se omenjena nadgradnja lahko uresniči. Potrebno pa je, da se znotraj manjšine ustvarijo pogoji za sistemsko sodelovanje, predvsem na relaciji obeh krovnih organizacij. Brez take perspektive se bodo skupni projekti težko uresničili in to bi pomenilo zapravljanje priložnosti, ki se nam ponujajo.
O tem so prepričani udeleženci letnega občnega zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je odvijal v ponedeljek popoldne na sedežu krovne organizacije v Trstu. Skupščino, ki ni bila volilnega značaja, je uvedel deželni predsednik Rudi Pavšič, ki se je zavzel za tako sodelovanje znotraj naše skupnosti, ki bo izpostavilo prioritetne izbire v interesu celotne skupnosti.
Na 3. strani
9771124666007
2
Sreda, B. maja 2013
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Uradni obisk predsednika Slovenije
Pahor jutri v Zagrebu
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo na povabilo predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica 9. in 10. maja mudil na uradnem obisku v Republiki Hrvaški. Slovenski in hrvaški predsednik sta se prvič srečala že 2. marca 2013 ob robu slavnostne skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, obisk v Zagrebu pa je prvo uradno srečanje obeh.
Časovno je obisk umeščen v obdobje po soglasni ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v Državnem zboru Republike Slovenije. Z obiskom želi Slovenija poudariti pomen Hrvaške kot bodoče partnerice v Evropski Uniji in prijateljske odnose med državama ter doseženo kakovost meddržavnega dialoga in sodelovanja.
Pogovori predsednika republike Pahorja z vsemi sogovorniki bodo usmerjeni v oceno dosedanjega dvostranskega sodelovanja držav na vseh področjih ter izmenjavo mnenj in sta-
lišč o aktualnih temah skupnega interesa s ciljem nadaljnje krepitve dvostranskih odnosov. Naslovljene bodo tudi tematike, pri katerih si Slovenija želi večjega napredka.
Pomemben poudarek pri pogovorih bo namenjen perspektivi vsestranskega sodelovanja med državama v luči skorajšnjega članstva Hrvaške v EU. V tem kontekstu bodo izmenjani pogledi in stališča tudi glede EU perspektive držav Zahodnega Balkana. Predsednik republike se bo pogovarjal o gospodarskem sodelovanju med državama in izzivih, ki jih tudi na tem področju prinaša članstvo naše sosede v EU. V okviru pogovorov bodo izmenjani še pogledi na nekatere aktualne EU in mednarodne teme. Slovenijo in Hrvaško povezuje skupni interes za stabilnost regije in krepitev evroatlantske perspektive držav Zahodnega Balkana. O perspektivah Evropske unije bosta predsednika predavala tudi na pravni fakulteti v Za-
Borut Pahor
ansa
grebu.
Pozornost sogovornikov bo v veliki meri namenjena tudi gospodarskemu sodelovanju med državama. Hrvaška je glede na začasne podatke za leto 2012 po obsegu blagovne menjave na 4. mestu med slovenskimi naj-
pomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Skupna vrednost blagovne menjave je v letu 2012 dosegla 2,28 milijarde EUR. Hrvaška je tudi na prvem mestu med državami, kamor Slovenija investira. Vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujini leta 2011 je dosegla kumulativno 1,64 milijard EUR.
Zaradi velike povezanosti gospodarstev bo vstop Hrvaške v EU za slovenska podjetja odprl številne možnosti in izzive. Pogovori predsednika Pahorja s hrvaškimi sogovorniki bodo zato priložnost za izmenjavo pogledov glede nadaljnjega razvoja in poglobitve gospodarskega sodelovanja, vključno s spodbujanjem investicij. Ob robu obiska predsednika republike bo v organizaciji Hrvaške gospodarske zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije, agencije SPIRIT, Ministrstva za zunanje zadeve RS in Veleposlaništva RS v Zagrebu, potekala tudi poslovna konferenca.
ZAGREB
Hrvaška hoče zaščito terana in
LONDON - Po raziskavi podjetja Ernst & Young
Slovenija rekorderka v Evropi
kranjske klobase glede korupcije in podkupovanja
ZAGREB - Nekdanja glavna hrvaška pogajalka z EU za kmetijstvo Ružica Gelo je prepričana, da Hrvaška lahko nadaljuje s proizvodnjo kranjske klobase. V pogovoru za včerajšnji časnik Večernji list je dejala, da bo Evropska komisija tudi ponovno obravnavala zaščiteno označbo porekla vina teran. Hrvaška ima sicer težave tudi z imenom vina prošek. Gelova, ki je po sklenitvi hrvaških pogajanj z Brusljem prevzela vodenje Centra za EU pri Hrvaški gospodarski zbornici, je prepričana, da je Hrvaška dobro pojasnila svoje stališče glede pravice do izdelave kranjske klobase, o kateri da bo dokončno odločilo sodišče.
Hrvaška je vložila ugovor zaradi slovenske zaščite geografskega porekla kranjske klobase, državi dogovora nista dosegli, zato bo o tem odločala Evropska komisija. Glede zapleta Slovenije in Hrvaške pri uporabi imena teran je poudarila, da je teran zvrst grozdja. Glede na to, da pravni red EU določa, da označba vina ne more biti enaka imenu zvrsti grozdja, je Gelova prepričana, da bo komisija ponovno obravnavala zaščito imena teran.
Kot je izpostavila, je Hrvaška zahtevala izvajanje načela avto-matizma za svoj vinski seznam in se je obvezala, da bo poslala specifikacijo za vse označbe, za katere je potrebna zaščita - označba izvirnosti in tradicionalnega ugleda - v roku leta dni po vstopu v EU.
»To pomeni, da lahko kadarkoli vložimo zahtevo za zaščito posamezne označbe v skladu z rednim postopkom in lahko sprožimo zaščito označbe tudi za vino prošek. Mogoče je, da bo kakšna država poslala ugovor in da bo potem sprožen spor. Sicer pa so spori tudi del procesa skupne kmetijske politike«, je poudarila Gelova.
Vinarji z območja hrvaške Istre so nezadovoljni, ker bodo morali s 1. julijem izbrisati ime teran s svojih steklenic, če jih bodo želeli prodajati v državah EU. Na nelojalno konkurenco s Hrvaške so sicer opozorili kraški proizvajalci terana z geografsko označbo.
LONDON / BERLIN- Korupcija in podkupovanje sta v evropskem gospodarstvu običajna praksa, neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer je delež menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96 odstotkov, razkriva raziskava svetovalnega podjetja Ernst & Young, ki jo je včeraj povzel nemški dnevnik Die Welt. Sloveniji sledita Hrvaška s 90 odstotki in Ukrajina s 85 odstotki. Najmanj naj bi bila korupcija razširjena v Švici, kjer je samo 10 odstotkov menedžerjev ocenilo, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa.
Evropsko povprečje je 39 odstotkov.
V raziskavi je sodelovalo več kot 3000 članov uprav, nadzornih svetov, direktorjev in njihovih skupin iz 36 držav. Opravili so 3459 anonimnih pogovorov v lokalnem jeziku prek telefona, spleta ali osebno z zaposlenimi
v velikih podjetjih.
Skupno je 57 odstotkov vprašanih priznalo, da je praksa korupcije razširjena v njihovi državi, a jih je hkrati samo 26 odstotkov dejalo, da je splošna praksa, da je za pridobitev pogodb v njihovi panogi potrebna podkupnina. V Sloveniji je takšno oceno dalo 46 odstotkov vprašanih. 49 odstotkov prodajnega osebja pa je v raziskavi hkrati ocenilo, da protikorupcijska politika njihovega podjetja ni relevantna za njihovo delo.
»Podkupnine so v številnih državah še vedno običajne,« poudarja vodja oddelka za preiskavo goljufij in sporov pri Ernst & Young, Stefan Heissner. Ob tem opozarja, da lahko
korupcijske afere ogrožajo obstoj podjetij.
Večina podjetnikov je sicer v raziskavi priznala, da se povečuje pritisk izpolniti cilje investitorjev ali lastnikov
ter povečati finančne uspehe.
Najbolj to občutijo na Irskem, kjer je 80 odstotkov navedlo, da čutijo tovrstni pritisk. Slovenija se je s 67 odstotki uvrstila na deveto mesto, za Norveško (74 odstotkov) in Grčijo (66 odstotkov). Na zadnjem mestu je Turčija s 32 odstotki.
V raziskavi so sodelujoče tudi povpraševali, ali v podjetju prirejajo poslovne bilance, da bi na tak način izkazali boljše finančno stanje podjetja, kot je v resnici. Pri tem se je Slovenija s 66 odstotki uvrstila na drugo mesto, za Nigerijo (68 odstotkov) in pred Rusijo (61 odstotkov). Na zadnjem mestu je Finska s sedmimi odstotki.
Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje velika, če so na kocki osebni prejemki, hkrati pa menedžerji neposredno občutijo pritisk po dobrih rezultatih. (STA)
Potresni sunek pri Šmarjeških toplicah
LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 11.14 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 55 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Šmarjeških Toplic, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za oko-lje.Preliminarno ocenjena ma-gnituda potresa je bila 1,4, intenziteta potresa v širšem nad-žariščnem območju pa ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici.
Potres so čutili posamezni prebivalci Novega mesta in Otočca.
Na obisk prihaja princ Edward
LJUBLJANA - Na obisk v Slovenijo junija prihaja grof Wesseški, britanski princ Edward, s soprogo Sophie. Udeležila se bosta dogodkov v okviru projekta Great British Days, ki jih med 26. in 28. junijem pripravlja britansko veleposlaništvo v Ljubljani, so sporočili z ve-leposlaništva.To bo prvi obisk princa Edwarda in grofice Sophie v Sloveniji. Princ Edward je najmlajši otrok kraljice Elizabete II. in edini od njenih otrok, ki še ni bil v Sloveniji, ob tem pojasnjujejo na veleposlaništvu.
Kraljica Elizabeta II in njen soprog princ Philip sta Slovenijo obiskala leta 2008, princ Charles leta 1998, princ Andrew leta 2007, kraljeva princesa Anne pa leta 1996. Princ Edward se je rodil leta 1964 v Buckinghamski palači. Je predsednik sveta organizacije Duke of Edinburgh's Award, ki jo v Sloveniji poznamo pod imenom Mednarodno priznanje za mlade - MEPI.
Grofica Wesseška pa se je kot Sophie Rhys-Jones rodila 1965 v Oxfordu. S princem sta se poročila leta 1999. Grofica se aktivno udejstvuje v več dobrodelnih organizacijah in je tudi častna pokroviteljica londonske šole za modo London School of Fashion, še dodajajo na veleposlaništvu.
MEHIKA - 28-letnega Alexa Bertolija so ugrabili, trpinčili in ubili, njegovo truplo pa sežgali
Krut umor mladega kuharja, po rodu iz Koprivnega na Goriškem
TRST - V kraju Mazunte Oaxaca v Mehiki so neznanci ugrabili, trpinčili in umorili 28-letnega kuharja Alexa Bertolija, po rodu iz Koprivnega v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki pa je zrasel v Nemčiji. Bertolija so ugrabili v petek zvečer, njegovo zoglenelo truplo pa so našli v nedeljo zjutraj na plaži pred picerijo, ki jo je upravljal skupaj z ženo Pamelo Codardini.
Odprtje javnega lokala na mehiški plaži so bile skrite sanje Alexa in Pamele, ko sta se poročila leta 2010. Sanje so se uresničile, toda za Pamelo so se zdaj spremenile v hudo nočno moro. Njen mož je namreč umrl nezaslišano krute smrti. Po dolgem trpinčenju so morilci njegovo telo tudi sežgali. Njihov namen pa ni bila kraja, saj so v žepu v Bertoli-jevih hlačah našli nekaj denarja, mobilni telefon in ključe od doma.
Preiskovalci do sinoči še niso bili na nobeni točni sledi. Dejstvo je, da se je vsaka sled za njim izgubila v petek zvečer, ko je 24-letni ženi Pameli povedal, da bi se vrnil po petih minutah. Za-
radi tega je skoraj gotovo, da so mladeniča ugrabili, toda zaenkrat so ugibanja o storilcih in razlogih za to početje še prerana. Nekaj več bo mogoče izvedeti po obdukciji, ki jo je odredilo krajevno sodstvo.
Alex Bertoli in Pamela Codardini sta bila zapustila Italijo novembra lani z namenom odprtja picerije na mehiški plaži v kraju Lazunte, kjer sta bila v preteklosti nekaj krat na počitnicah. Starši in sorodniki so lahko včeraj v Italiji lahko le ugibali vzroke tega dejanja. Morda sta si sposodila denar za piceri-jo od napačnih ljudi, denarja pa nista bila sposobna vrniti, so povedali nekateri.
Bertoli je od majhnih let bival, kot rečeno, v Nemčiji. S Pamelo sta se spoznala pred štirimi leti v neki restavraciji blizu Benetk, kjer sta bila oba zaposlena. Alex je bil kuhar, njegova bodoča žena pa je bila zadolžena za bar. Leta 2010 sta se poročila in se nato kmalu odločila za novo dejavnost v Mehiki, ki pa je bila usodna.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 8. maja 2013
3
SKGZ - N rednem letnem občenem zboru razprava o položaju slovenske narodne skupnosti
Izkoristiti ugodne priložnosti
TRST - Slovenska narodna skupnost v Italiji ima vse možnosti, da nadgradi in izboljša svoj položaj na institucionalni in upravni ravni. Levosredinska zmaga na Deželi FJK, manjše težave na finančnem področju in perspektivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo predstavljajo osnovo, da se omenjena nadgradnja lahko uresniči. Potrebno pa je, da se znotraj manjšine ustvarijo pogoji za sistemsko sodelovanje, predvsem na relaciji obeh krovnih organizacij. Brez take perspektive se bodo skupni projekti težko uresničili in to bi pomenilo zapravljanje priložnosti, ki se nam ponujajo.
O tem so prepričani udeleženci letnega občnega zbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je odvijal v ponedeljek popoldne na sedežu krovne organizacije v Trstu.
Skupščino, ki ni bila volilnega značaja, je uvedel deželni predsednik Rudi Pavšič, ki se je zavzel za tako sodelovanje znotraj naše skupnosti, ki bo izpostavilo prioritetne izbire v interesu celotne skupnosti. Tako kot je Skupno zastopstvo pripravilo skupni dokument za manjšinsko vladno omizje, bi bilo treba enako narediti v okviru sodelovanja z novo deželno upravo in z Republiko Slovenijo.
Številni diskutanti v razpravi so si bili edini, da je ključ za uresničitev takega načrta boljše in sistemsko sodelovanje obeh krovnih, ki mora preseči zdajšnji dialog med obema predsednikoma, se razširiti na deželna vodstva in tudi na organizacije ter ustanove, članice obeh krovnih zvez.
Ustvariti je treba mrežo, ki bo upoštevala potrebe in vizije vseh in ki bo utrdila vlogo naše organiziranosti v času, ki nam ni nasproten. Skrb, ki ne sme biti omejena le na iskanje finančnih re-surzov, mora biti osredotočena tudi v večje aktivnosti pri uresničevanju zaščitnih norm ter pri ustvarjanju pogojev za čim boljšo klimo v obmejnem prostoru, za intenzivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo ter za kvalitetnejši skok v odnosih med slovensko in italijansko manjšino.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izpostavil pozitivno klimo sodelovanja, ki se je ustvarila med našo manjšino in ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel ter z državnim sekretarjem Borisom Jesihom. Prav tako je prepričan, da bi bilo potrebno tudi s Slovenijo bolje doreči nekatera skupna
ŠTANJEL
V soboto
Skupina
Šukar
ŠTANJEL- S koncertom etno skupine Šukar, ki se bo predstavila v soboto, 11. maja, ob 21. uri na grajskem dvorišču v Štanjelu, pričenjajo s serijo prireditev, namenjenih prebujanju kraškega bisera - Štanjela. Večina prireditev pod skupnim nazivom » Štanjel se prebuja« bo znotraj starodavnega obzidja. Šukar je slovenska tam-buraška zasedba, glasbena skupina, ki igra pretežno romsko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugovzhodne Evrope. Skupina je nastala v letu 1990, šteje 5 članov, ki pa velikokrat medse povabijo različne glasbenike iz Slovenije in tujine. To je prva slovenska zasedba, ki je z romsko glasbo seznanjala domačo javnost in melodije s svojim nastopi sočasno širila tudi zunaj meja Slovenije. Leta 2001 so gostovali na Japonskem. Naslednji koncert bo 25. maja s skupino Dan D - Tiho (OK)
Na občnem zboru SKGZ so bili mnenja, da bi bilo primerno v letu, ki je s finančnega vidika manj boleče kot prejšnje, poiskati primernejše oblike pri določanju kriterijev financiranja.
vprašanja, ki presegajo finančne dinamike in koristno posredovanje RS do rimskih oblasti. Potrebujemo tudi skupno vizijo, ki naj bo naravnana na sodobno obravnavanje pojma skupnega kulturnega prostora.
Na občnem zboru SKGZ so bili mnenja, da bi bilo primerno v letu, ki je s finančnega vidika manj boleče kot prejšnje, poiskati primernejše oblike pri določanju kriterijev financiranja. Več kot dvajset let utečeni sistem kaže svoje šibkosti in primerno bi bilo, da bi se ga krovni organizaciji v sodelovanju s pomembnejšimi ustanovami in organizacijami, tudi ob strokovni pomoči Slorija, lotili resno in konkretno. Ohraniti zdajšnji sistem v bistvu pomeni onemogočiti naši organizirani manjšinski skupnosti, da se razvija in raste v času in prostoru, ki sta se spremenila in ki tudi od vodilnih v manjšini zahteva, da to primerno razumejo in posledično ukrepajo.
Razprava na Občnem zboru se je dotaknila še drugih pomembnih tematik. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da se je v Rimu ugodno rešilo formalno preverjanje s strani Agcom glede financiranja Primorskega dnevnika in Novega Matajur-ja. Pričakovati je, da bodo do sedaj zamrznjena sredstva čimprej sporoščena, obenem pa bo treba resno pristopiti k vprašanju nadaljnjega financiranja naših medijev v okviru zakonske založniške dejavnosti.
SKGZ izraža zaskrbljenost, ker je zdajšnja gospodarska kriza sprožila postopke zapiranja oziroma zmanjšanja dejavnosti nekaterih podjetij iz Slovenije, ki zapuščajo naš prostor in s tem v precejšnji meri obubožajo gospodarsko-bančno prisotnost in spravljajo v nevarnost številna delovna mesta. Prav tako bodo zaradi krize bistveno zmanjšane številne sponzorizacije, ki prihajajo iz gospodarskih, finančnih in bančnih sredin, kar bo otežilo dejavnost organizacij in društev.
Posebno poglavje pa predstavlja predlog, ki ga je SKGZ iznesla pred meseci in ki zadeva splošne volitve v manjšini. Znotraj narodne skupnosti bo potrebno preveriti, ali obstajajo pogoji za tak pristop, ki bi določil zastopstvo naše manjšine. O tem bi bilo potrebno začeti razpravo znotraj Skupnega zastopstva ter z vsemi, ki so doslej podprli tak način sestavljanja manjšinskega predstavništva.
SKGZ je prepričana, da je treba odslej drugače in celoviteje obnoviti sodelovanje med deželno upravo in Republiko Slovenijo. Čas je, da se čimprej obnovijo delovna omizja, med njimi tudi manjšinsko, ki je precej prispevalo k izboljšanju odnosov in skupnemu načrtovanju evropskih projektov med slovensko in italijansko manjšino.
Na občnem zboru krovne organizacije so delegati članic odobrili obračun za leto 2012 in sprejeli proračun za tekoče leto.
V petek v Bardu srečanje o medvedu
BARDO - Tako kot smo pred kratkim zabeležili tudi v našem dnevniku, so v Terski dolini letos večkrat opazili medveda. Kosmatinca je razločno posnela tudi kamera, ko se je v gozdu poskušal približati nastavljeni vabi. Z medvedom, ki je že dalj časa stalno naseljen v zahodni Benečiji, se ukvarjata gozdarska služba in videmska univerza.
Zanimanje za medveda pa je spobudilo združenje »Il vil-laggio degli orsi«, da je skupaj z občino Bardo, Parkom Julijskih predalp in videmsko univerzo napovedalo javno srečanje, ki bo v petek, 10. maja ob 18.30 v restavraciji La sorgente v kraju Mužac (Musi). Srečanja se bodo poleg župan guida Marchiola in drugih upraviteljev udeležili tudi izvedenci z videmske univerze, favnističnega združenja in deželne uprave.
4 2 Sreda, 8. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Občinska uprava nasprotuje novim
vrstnim hišam pri devinskem gradu
Devinsko-nabrežinski občinski svet bo danes izrekel predzadnjo besedo o spremembi urbanističnega (ali regulacijskega) načrta, ki je znana kot varianta številka 27. Ukrep je levosredinska občinska uprava podedovala od župana Giorgia Reta, varianta pa je doživela kritike ne le tedanje opozicije, temveč tudi deželne uprave, ki je Občini (Reta je medtem nadomestil Vlado Kukanja) posredovala vrsto pripomb.
Dežela je namreč ocenila, da je tako zastavljena sprememba osrednjega občinskega prostorskega plana neskladna z načrtovano demografsko rastjo Devina-Nabrežine. Dejansko preveč novih stanovanjskih gradenj za potrebe krajevne skupnosti, tako da mnoge nove gradnje (večinoma so to vrstne hiše) ostajajo - tudi zaradi splošne krize - neprodane in torej prazne.
V »morju« papirjev, dokumentov in planimetrij, ki sestavljajo urbanistični projekt, je levosredinska uprava odkrila načrte za nove gradnje v Devinu. In to ne na obrobju vasi, temveč kar na zemljišču, ki sodi v ožje območje gradu, ki je last družine Turn und Taxis. Zadeva je sicer precej zapletena, če poenostavimo bi princ v zameno za obnovo dela starega devinskega jedra ob cerkvi pridobil dovoljenje za pozidavo parcele na zemljišču, ki formalno sodi v zgodovinsko območje gradu. Gre za zazidljivo prostornino 2500 kubičnih metrov, ki dopušča možnost gradnje od pet do šest vrstnih hiš.
Predsednik občinske urbanistične komisije Maurizio Rozza priznava, da je občinska uprava nekoliko podcenjevala to vprašanje, čeprav so jo na to pravočasno opozorile pristojne deželne službe. Boljše pozno, kot nikoli, zato bo Rozza v imenu leve sredine danes predlagal »spremembo spremembe« regulacijskega načrta. Formalno sicer ne gre za črtanje zazidljive površine pri gradu,
ampak za njeno prilagoditev tamkajšnjim zaščitenim področjem s kraticami SIC, ZPS in ZSC. Dežela in Občina kot nosilki splošnih interesov morata zaščititi predvsem javno dobro, v tem primeru okoljske in zgodovinske značilnosti gradu in sosednjega območja. To dejansko pomeni, da tam ni mesta za nove stanovanjske gradnje, vsaj ne v razsežnostih, ki jih predlaga lastnik zemljišča in ki jih je Retova uprava osvojila.
Leva sredina župana Kukanje je predložila dvajset dopolnil k varianti številka 27, opozicija dve dopolnili več kot večina, en amandmna pa je skupno pripravila komisija, ki ji predseduje Rozza. Skupno torej kar 43 dopolnil, ki so jih občinski svetniki sestavili tudi na osnovi sestankov po vaseh. Regulacijski načrt bo nato še enkrat romal na Deželo za dokončno odobritev v obliki odloka predsednice deželnega odbora Debore Serracchiani.
S.T.
Devinski grad je tokrat v središču pozornosti zaradi načrtovanih stanovanjskih gradenj
arhiv
tržaški občinski svet - Razgibana seja
Furlanič zelo razjezil Grillove pristaše zaradi javne komemoracije Andreottija
Predsednik Iztok Furlanič se je na seji tržaškega občinskega sveta spomnil preminulega Giulia Andreottija, svetniki stranke SEL, Gibanja 5 zvezd in neodvisni Paolo Bassi pa so protestno zapustili sejo. Zastopnikoma Grillovega gibanja Paolu Menisu in Stefanu Patuanel-liju se komemoracija Andreottija zdi povsem neumestna in nesprejemljiva, zato sploh ne razumeta Furlani-čevo potezo.
»Predsednik se je spomnil človeka, ki je po mnenju italijanskega ka-sacijskega sodišča konkretno sodelo-
Iztok Furlanič
val z voditelji mafijske združbe Cosa Nostra, čeprav so njegov zločin sodniki nato ocenili kot zastaranega,«
Paolo Menis
pravita zastopnika Gibanja 5 zvezd. Komemoracija Andreottija pomeni po njunem pravo klofuto za vse, ki se
prometni načrt - Testiranje novih con za pešce v posameznih mestnih predelih
Majska vikenda brez prometa
Spremljevalni program za podoživljanje mesta - Od ponedeljka razprava o prometnem načrtu v 6. komisiji občinskega sveta
Poskusno zaporo so uspešno izvedli že ob božiču
kroma
Širjenje območij brez avtomobilov je ena od prioritet občinskega odborništva za promet, ki je pripravilo nov prometni načrt. Potem ko je bil ta sprejet v odboru, ga bo v naslednji fazi moral odobriti še občinski svet (v pristojni 6. svetniški komisiji ga bodo obravnavali na štirih sejah od ponedeljka, 13., do petka, 17. maja), še pred tem pa je dotično od-borništvo sklenilo izpeljati "testne vikende', v sklopu katerih bodo nekatere mestne ulice zaprte za promet. Projekt so poimenovali Vivi la strada!, na srečanju z novinarji pa ga je včeraj predstavila občinska odbornica za mobilnost Elena Marchigiani. Povedala je, da bodo najprej v mesecu maju uvedli prve testne peš cone, poleti in jeseni pa bodo v projekt vključili še nekatere druge ulice.
Konkreten primer območja brez avtomobilov bomo že to soboto lahko preizkusili v ulicah okrog Drevoreda XX. septembra. Med 10. in 23. uro bodo namreč za promet zaprte ulice Crispi, del Toro, Nordio in San Zaccaria. Prihodnjo soboto in nedeljo, 18. in 19. maja, pa bodo na vrsto prišle ulice okrog Stare mitnice. Tam bodo za promet zaprli ulice Foschiatti, San Maurizio, Fonderia, Sor-
genti, Erbette in Staro mitnico. Prepoved vožnje z avtomobili bo tam veljala v soboto, 18. maja, med 10. in 23. uro v nedeljo, 19. maja, med 10. in 19. uro. Odbornica Marchigianijeva je včeraj poudarila, da v omenjenih dneh ne bo mogoče parkirati avtomobilov na cesti, bodo pa zainteresirani svoje jeklene konjičke po zelo ugodnih cenah lahko parkirali v bližnjih garažnih hišah.
Celoten projekt Vivi la strada! pa bo pospremil tudi spremljevalni program, ki predvideva aperitive, bralne seanse, poetična branja, predavanja o tem, kako izboljšati sožitje med kolesarji, motoristi in vozniki avtomobilov ... To soboto je tako v Ul. Crispi (10.30 - 12.00) predvidena predstavitev tečaja BeneinBici in revije BC - Amici della Biciclet-ta, za celoten program pa bo poskrbelo združenje Ulisse Fiab. V Ul. del Toro bodo ob 12. uri ponujali aperitive. Med 17.00 in 19.00 uro pa bo živahno v Ul. Nordio, kjer bodo brali najmlajšim občanom. Na isti lokaciji se bo ob 19. uri začel poetični ape-ritiv. Podoben program so organizatorji pobude pripravili tudi za tretji majski vikend, ko se bo v peš cono prelevila Stara mitnica. (sč)
tudi na Tržaškem borijo proti mafiji. Predsednika občinske skupščine ni nihče prisilil, da se je spomnil An-dreottija, a je to naredil na lastno pobudo, pravita »črička«.
Furlanič, ki pripada Stranki komunistične prenove, je precej začuden nad takšno reakcijo »protestni-kov«, polemika okrog komemoraci-je se mu zdi zelo neokusna. »Šlo je za normalno institucionalno komemo-racijo politika, ki je bil večkrat minister in predsednik vlade ter obenem protagonist italijanskega povojnega življenja. V krajši komemoraciji sem jasno povedal, da je bil Andreotti kontroverzna osebnost, svojih osebnih ocen pa nisem izrazil, temveč sem govoril kot predsedujoči mestne skupščine,« pravi Furlanič, ki mu ni žal za tako zastavljeno komemoraci-jo, žal pa mu je polemik. Tudi v rimskem parlamentu in v drugih italijanskih občinah so se Grillovi pristaši glasno ogradili od uradnih spominov na Andreottija.
Občinski svet je nato z glasovi levosredinske večine odobril sklep o novih merilih za določanje plačil nekaterih storitev na področju vzgoje in rekreacijskih dejavnosti. Po novem bo Občina Trst pri plačilnem sistemu upoštevala dohodkovno situacijo družin. Občinski svet je osvojil predlog Gibanja 5 zvezd za razširitev plačilnih olajšav na družine z več otroci, medtem ko je zavrnil predlog za zamrznitev tarif za poletno bivanje otrok v občinskih rekreatorijih.
Menis in Patuanelli sta protestirala, ker jima občinski odbor do včeraj še ni posredoval podatkov o fi-nančno-proračunski situaciji uprave. Takšno zadržanje po njunem onemogoča opoziciji, da bi opravljala svoje delo in prispevala k reševanju problemov, tudi finančnega značaja.
/
TRST
Sreda, 8. maja 2013
5
finančna straža - Zasegli 10 ton cigaret na poti iz vzhodne Evrope proti južni Italiji
Tihotapljenje cigaret ne pozna krize
Poldrugo leto preiskave privedlo do aretacije 38 mož: 19 Italijanov, 9 Ukrajincev, 5 Madžarov in prav toliko Poljakov ter zaplembe 36 vozil - Davčna utaja znaša 1,5 milijona evrov
Operacija Speed, tako so tržaški finančni stražniki poimenovali preiskavo o tihotapljenju cigaret, ki je trajala poldrugo leto in je naposled privedla do aretacije 38 mož - 19 Italijanov, 9 Ukrajincev, 5 Madžarov in prav toliko Poljakov -, zasega 10 ton cigaret in zaplembe 36 vozil.
Prekupčevanje cigaret oz. tobaka ne pozna globalne finančne krize, pravzaprav v zadnjih časih kaže, da celo cveti, saj velja za donosno »gospodarsko panogo.« V okviru rednega nadzora pri nekdanjih mejnih prehodih so agenti namreč od septembra 2011 do današnjih dni zasačili kar 38 tihotapcev cigaret, ki so iz vzhodno-evropskih držav v južno Italijo skrivaj prevažali »bjonde«, kot jim pravijo. »Naša dežela predstavlja neke vrste prehodno območje, tako da je tu skorajda lažje prekiniti nezakonito verigo dobave cigaret,« je na včerajšnjem srečanju z novinarji pojasnil pokrajinski poveljnik finančne straže Pier Luigi Man-cuso.
Tokrat sicer ni šlo za organizirano kriminalno združbo, pač pa za posamezne primere ti-
Tržaški finančni stražniki so dopoldne novinarjem predstavili podrobnosti operacije, ki so jo poimenovali Speed
kroma
hotapljenja. Sum o morebitni povezavi med temi kaznivimi dejanji pa se je v nekaterih primerih izkazal za utemeljenega, saj so ugotovili, da je bil
naročnik oz. dobavitelj isti. Preiskava se sicer še nadaljuje, kdo naj bi bil končni dobavitelj, bodo najbrž težko odkrili, jasno pa gre za mafijske po-
sle. Obseg davčne utaje znaša 1,5 milijona evrov, aretiranci pa so obtoženi vpletenosti v kriminalna dejanja in prekupčevanje cigaret, za kar jim grozi 7 let zaporne kazni in pa plačilo globe, ki naj bi skupno znašala okrog 240 milijonov evrov.
Zanimivo je zabeležiti, da so pri skrivanju nezakonitega blaga tihotapci dali duška svoji domišljiji. Ob sicer skorajda običajnem skrivališču v dvojnem dnu pri tovornjakih za gradbena dela, so tokrat v 10-metrskem priklopniku kar med raz-norazne pakirane prehrambne proizvode vrinili 4700 zavojev cigaret, lani septembra pa so 1500 zavojev cigaret tihotapci skrili v omarice in klopi prikolice, v upanju, da jih ne bo v običajnem poletnem vrvežu nihče zasačil. Posluževali pa so se tudi navadnih avtomobilov: kolona petih avtomobilov z zatemnjenimi okni seveda ni šla mimo nekdanjega mejnega prehoda pri Fernetičih neopazno. Stražniki so v tistem primeru zasegli 4000 zavojev. V glavnem so bile to cigarete znamk Marlboro in Chesterfield, vse več pa je bilo tudi kitajskih Jin Ling. (sas)
lucchini - V Rimu srečanje s predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini in ministrom za gospodarski razvoj
Železarna: Zanonato v petek v Trstu
Podtajnik De Vincenti: Tovarno bomo vključili na seznam kriznih industrijskih območij - Boldrini: Glavna skrb delo in delovna mesta - Zadoščenje sindikatov
Italijanska vlada bo na osnovi ustreznega zakona vključila škedenjsko železarno na seznam kriznih industrijskih območij, vprašanje proizvodne preobrazbe tovarne pa bodo obravnavali v okviru omizja glede skupine Lucchi-ni. Tržaško vprašanje je vsekakor različno od Piombina in bo potrebno torej razčistiti položaj železarne in prihodnosti območja pod Škednjem v luči njene proizvodne preobrazbe. Zaradi tega se bo minister za gospodarski razvoj Fla-vio Zanonato ta petek v Trstu sestal s predsednico deželnega odbora Furlani-je-Julijske krajine Deboro Serracchiani, s katero bosta poglobila tudi druge teme, od starega pristanišča do odnosov s Slovenijo.
To sta povedala minister Zanona-to in podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Claudio de Vincenti (ki je bil potrjen na mesto podtajnika) na srečanju s predstavniki Dežele Toskana in lokalnih uprav iz Piombina ter z zastopniki panožnih sindikatov na srečanju, ki je bilo včeraj na ministrstvu za gospodarski razvoj. Sestanka so se udeležili državni tajniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil Mau-rizio Landini, Marco Bentivogli in Gu-glielmo Gambardella, pa tudi predstavniki tržaških sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil. Minister Zanonato je zagotovil, da bo namenil posebno pozornost za kovinarski sektor, ki je danes v hudi krizi. Sicer so na srečanju poglobili vprašanje poslovnega načrta, ki ga pripravlja izredni komisar skupine Lucchini Piero Nardi. Načrt naj bi bil nared v kratkem, sindikalnim organizacijam pa ga bodo predstavili po vsej verjetnosti v začetku junija.
Zasedanje na ministrstvu je sledilo srečanju s predsednico poslanske zbornice Lauro Boldrini, ki se ga je udeležila tudi podpredsednica senata Valeria Fedeli. Kot smo že poročali, so sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms še pred obiskom ministra za okolje Andrea Orlanda, ki se je v soboto v Trstu sestal z deželno predsednico Serracchiani, razglasili celodnevno stavko za vse delavce skupine Lucchini. Stavka je bila včeraj v okviru srečanj na poslanski zbornici in na ministrstvu za gospodarski razvoj, še prej pa je bila demonstracija na rimskih ulicah.
Na srečanju z Boldrinijevo so sindikalni predstavniki poudarili hudo stanje skupine Lucchini in sploh italijanskega kovinarskega oziroma industrij -
skega sektorja. Boldrinijeva je kasneje povedala, da bo z zadevo seznanila italijansko vlado in parlament. Predsednica poslanske zbornice je tudi napovedala, da bo zahtevala temu namenjeno omizje, pri katerem bodo sodelovali vlada in podjetja z namenom spodbujanja ustreznih politik. Sindikati so Boldrini-jino izvajanje pozdravili, tržaški predstavniki pa so poudarili, da morajo deželna in lokalne uprave zdaj nadoknaditi v zadnjih mesecih in letih izgubljeni čas. Glede železarne je namreč dokazano, da ne gre za gospodarsko krizo, ampak za politično, pravijo tržaški sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki so med drugim že zahtevali srečanje s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi. Od nje hočejo uradno izvedeti, ali vztraja pri stališču, da mora biti območje železarne v prihodnosti za pristaniške dejavnosti.
A.G.
pokrajina - Deželna predsednica Serracchiani gostja pokrajinske predsednice Basse Poropat
Reforma uprav se bo začela na deželi
Na prvem mestu vprašanje funkcij in pristojnosti - Pogovora so se udeležili tudi pokrajinski odborniki in poglobili najpomembnejša vprašanja za posamezne resorje
Reforma javnih uprav se mora začeti neposredno na deželni ravni in se bo šele nato mogoče posvečati vprašanju morebitne ukinitve pokrajin. Na prvem mestu je namreč vprašanje funkcij in pristojnosti, ki ga je treba temeljito poglobiti, šele nato pa bo mogoče razumeti, kdo mora kaj upravljati in kdo ne.
To je povedala predsednica Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Debora Serracchiani, ki je včeraj obiskala tržaško pokrajinsko upravo. Obisk je bil v okviru vrste institucionalnih srečanj, ki jih opravlja deželna predsednica v tem obdobju, da bi pobliže spoznala lokalne upravitelje in se seznanila s težavami in problemi, s katerimi se soočajo.
Serracchianijevo je sprejela pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Pogovora so se udeležili tudi pokrajinski odborniki Igor Dolenc, Adele Pino, Mariella De Francesco, Vittorio Zollia in Roberta Tar-lao, ki so poglobili najpomembnejša vprašanja za posamezne resorje, od težav kmetijstva in upravljanja zaščitenih območij do težav, ki jih povzroča pakt stabilnosti.
Predsednica Bassa Poropat je uvodoma poudarila, da ji ni všeč razglabljati o ukinitvi pokrajin, ampak o procesu za globalno obnovo javne uprave, ki bo morala točno določiti pristojnosti posameznih lokalnih uprav. Pokrajinska predsednica je tudi izrazila prepričanje, da tržaška pokrajina zaradi svojih majhnih razsežnosti nujno potrebuje »vmesni« subjekt, ki bo povezoval občine in deželno upravo. Področja, kot so šolstvo, ceste, delo, poklicno izobraževanje ali javni lokal-
Srečanje je bilo v prostorih pokrajinske uprave
ni prevoz, za katera so pristojne pokrajine, so namreč zelo pomembna. Deželna predsednica Serracchiani je razložila, kot rečeno, da se bo reforma začela s spremembo pristojnosti in funkcij v okviru deželnega aparata.
Sicer so na srečanju obravnavali še druge teme, začenši z obiskom ministra za gospodarski razvoj Flavia Zanonata. Glede tega je Serracchianijeva poudarila po-
kroma
men sodelovanja med institucijami, ki ga namerava spodbujati tako na državni kot na lokalni ravni. Serracchia-nijeva je nenazadnje tudi poudarila, da je potrebno spodbujati razvoj tržaškega pristanišča in utrjevati odnose s Slovenijo, saj Evropska unija gleda na deželo FJK kot na strateško območje.
A.G.
6
Sreda, 8. maja 2013
TRST
/
čezmejno sodelovanje - Danes na tržaškem liceju Carducci
Tržaški in koprski dijaki bodo predstavili rezultate raziskav iz projekta Eduka
V naslednjih dneh bodo dijaki 4.a razreda liceja Carducci-Dante v Trstu in 3. razreda Gimnazije G.R. Carli v Kopru predstavili rezultate raziskovalnega dela, ki so ga opravili v okviru čezmejnih delavnic, predvidenih v okviru projekta EDUKA Vzgajati k različnosti - Educare alla diversita (www.eduka-itaslo.eu). Projekt financira Evropska unija v sklopu programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slove-nija 2007-2013. Prva predstavitev bo danes, 8. maja, ob 10.30 na glavnem sedežu tržaškega liceja Carducci-Dante (ul. Madonna del Mare 11), druga pa v sredo, 15. maja, ob 12.30 na sedežu Skupnosti Italijanov v Kopru (ul. Osvobodilne Fronte 10).
Vodilni partner projekta je Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, preostali partnerji so univerzitetne, raziskovalne in manjšinske ustanove, ki delujejo na programskem območju, ter pokrajina Ravenna. Namen projekta EDUKA Vzgajati k različnosti - Educare alla diversita je ustvariti znanje in orodja za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju.
občina trst
Parkiranje na mestih za invalide
Občina Trst je včeraj objavila podatke, ki so ji posredovali mestni redarji o nespoštovanju oseb s posebnimi potrebami. Brezbrižnost se namreč tudi pri nas širi, saj je vse več oseb, ki nemoteno parkira svoje vozilo na označenem parkirnem mestu za invalida. V Trstu je 1400 tovrstnih parkirnih mest, redarji pa so med nadzorom nad spoštovanjem zakonsko predpisanih koristnikov, med drugim izdali globo 49 voznikom, ki so svoj avtomobil parkirali brez dovoljenja in zasegli 23 parkirnih kart, ker so zapadle oz. so jih neprimerno uporabljali drugi vozniki.
Kraja v gradbenem podjetju pri Sv. Jakobu
Agenti tržaške kvesture so se v ponedeljek zjutraj mudili na Trgu Androna Colombo pri Sv. Jakobu, saj je v prostorih gradbenega podjetja prišlo do kraje. Neznanci so vdrli v prostore in za seboj pustili pravo razdejanje. Ob vstopu v delavnico je bilo lastniku takoj jasno, da so ga obiskali tatovi. Ugotovil je, da mu je zmanjkalo precej orodja v vrednosti kakih 20 tisoč evrov. Preiskava je še v teku in tudi forenziki so opravili svoje na kraju dogodka.
Ogenj je bil podtaknjen
Gasilci so včeraj potrdili domnevo, da je bil ponedeljkov ogenj v trgovini telefonskega omrežja Fastweb podtaknjen. Po temeljitem pregledu pogorišča so namreč ugotovili, da se je ogenj vnel na različnih mestih v zadnjih prostorih trgovine. Preiskava, da bi izsledili požigalce, je vsekakor v teku.
Ena izmed dejavnosti projekta so čezmejne raziskovalne delavnice, namenjene dijakom srednjih šol II. stopnje v Italiji oziroma srednjih šol v Sloveniji s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom, ki delujejo v okviru tako večinskih kot manjšinskih skupnosti na obeh straneh meje. Pri prvi izvedbi tovrstne delavnice, ki je potekala januarja letos, sta sodelovali zgoraj omenjeni šoli z italijanskim učnim jezikom, druga, ki je v programu za naslednje šolsko leto, pa bo namenjena dijakom dveh šol s slovenskim učnim jezikom in sicer družboslovnega liceja A. M. Slomška v Trstu in gimnazije Srečka Kosovela v Sežani.
Cilj raziskovalnih delavnic je oza-veščati dijake o vsebinah medkulturne vzgoje ter jih seznanjati z značilnostmi tradicionalnih manjšin in priseljenskih skupnosti, prisotnih v sloven-sko-italijanskem kontaktnem prostoru.
Ob začetku delavnic so se dijaki razdelili v dve skupini: prva, ki jo je vodila Norina Bogatec s SLORI-ja, je izvedla anketno raziskavo med dijaki li-ceja Carducci in italijanskih srednjih šol v Kopru, Izoli in Piranu, druga sku-
pina pa je pod mentorstvom Vida Tratnika s Kulturnega izobraževalnega društva PINA iz Kopra zbrala gradivo za sestavo kratkometražnega filma. Pri delavnicah so sodelovali prof. Annamaria Zecchia iz liceja Carducci, prof. Mojca Kraševec iz Gimnazije Carli ter tehnik Mitja Klodič iz društva PINA.
Delavnice so začele z uvodnimi predavanji, ki so dijake vodile k spoznavanju teoretičnih izhodišč medkulturne vzgoje in značilnosti obmejnega večkulturnega prostora. Pri predavanjih so sodelovali: Davide Zolet-to z Univerze v Vidmu, Nives Zudič Antonič z Univerze v Kopru, Marianna Kosic in Moreno De Toni s Slovenskega raziskovalnega inštituta SLO-RI, Roberto Bonifacio z Unije Italijanov in Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU v Ljubljani.
Predstavitev dela v delavnicah bo tudi priložnost za soočanje med dvema raziskovalnima skupinama in med slednjima in predavatelji uvodnih konferenc.
Danes odprtje razstav jutri posvet o spominu
Ohranjanje zgodovinskega spomina ter spodbujanje zgodovinskih študij in raziskav je namen Delavnice spomina, ki jo je ustanovila tržaška pokrajinska uprava. V okviru delavnice bodo v Skladišču idej na tržaškem nabrežju jutri (od 10. ure dalje) in v petek priredili dvodnevni mednarodni posvet z naslovom Zgodovina in spomin-Pripovedujmo in pri-povedujmo si preteklost. Ze danes ob 16.30 pa bodo v Skladišču idej odprli več razstav, ki so jih pripravili v sodelovanju z raznimi kulturnimi združenji, inštituti za zgodovino in višjimi srednjimi šolami, med katerimi je tudi licej Franceta Prešerna.
Na Opčinah gledališko srečanje za osebe s posebnimi potrebami
Sklad Mitja Čuk prireja jutri in v petek v Prosvetnem domu na Opči-nah 5. mednarodno gledališko srečanje za osebe s posebnimi potrebami. Nastopi se bodo tako jutri kot v petek zvrstili od 9.30 dalje. Jutri se bodo predstavile sledeče skupine: Barvana klapa (VZS Mitja Čuk), Azzurro (društvo »Il Cerchio«, Medea), Burja (Cirius Vipava), Mavrica (Cirius Vojkova Vipava), Šaj-trga (VDC Koper, Enota Ilirska Bistrica). Častni gost bo igralec SSG Romeo Grebenšek.
občina trst - Hvalevredna pobuda
Ideje, zgodbe i
naraščajočega
V času naraščajočega nasilja nad ženskami so hvalevredne vse prireditve in pobude, ki postavljajo v ospredje ta pojav. V ta okvir sodi tudi projekt Nasilje nad ženskami in občila, ki zaobjema razne prireditve, med drugim tudi nagradni natečaj Dai-avrai (prispevaj in boš dobil) za dokumentarne in kratkometražne filme.
Zirija je ocenila dvajset prispevkov (na sliki Kroma publika na včerajšnjem nagrajevanju), ki so jih mladi avtorji izdelali pod mentorstvom strokovnjakov. Pobuda, ki jo je v imenu mestne uprave vseskozi spremljala podžupanja in odbornica za enake možnosti Fabiana Martini, naj bi se po mnenju organizatorjev spremenila v pravo kampanjo proti nasilju nad ženskami.
pokrajina - Včeraj nagradili 99 dijakov
načrti za zajezitev nasilja nad ženskami
Novinarske delavnice
Med skoraj 500 udeleženci so bili tudi dijakinje in dijaki slovenskih šol Prešeren in Slomšek
Včeraj danes
Tržaška pokrajina je včeraj nagradila najboljše med udeleženci novinarskih
delavnic, ki so jih izvedli na pobudo pokrajinskega odborništva za šolstvo v sodelovanju z dnevnikom Il Piccolo. Odziv je bil množičen, saj je pri delavnicah sodelovalo 25 razredov višjih srednjih šol oziroma skupno skoraj 500 dijakinj in dijakov. Med njimi so bili tudi dijaki in dijakinje slovenskih licejev Prešeren in Slomšek ter njihovi vrstniki iz italijanskih šol Carducci-Dante, Petrarca, Oberdan, Nordio in De-ledda. Včeraj so nagradili 99 med sodelujočimi, ki so se najbolj izkazali v delavnicah, ki so jih vodili novinarji Pieluigi Sa-batti, Leopoldo Petto in Fulvio Gon. Ob predsednici Marii Teresi Bassa Poropat in odbornici za šolstvo Adele Pino se je srečanja udeležila tudi ravnateljica deželnega urada za šolstvo Daniela Beltrame.
Danes, SREDA, 8. maja 2013
VIKTOR
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.38 - Luna vzide ob 4.46 in zatone ob 18.59
Jutri, ČETRTEK, 9. maja 2013
GREGOR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,2 stopinje C, zračni tlak 1012,2 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, veter 7 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. maja 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Loterija 7. maja 2013
Bari	13	77	87	35	8
Cagliari	30	53	61	79	59
Firence	40	16	52	2	11
Genova	38	45	1	81	58
Milan	87	82	9	78	90
Neapelj	56	78	60	42	51
Palermo	30	9	23	45	57
Rim	38	42	18	36	84
Turin	33	18	71	56	54
Benetke	59	62	11	56	66
Nazionale	53	60	29	52	37
Super Enalotto Št. 55
19 37 54 65 67	70 jolly75
Nagradni sklad	1.723.310,44€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 28.053.254,77 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
8 dobitnikov s 5 točkami	32.312,08 €
884 dobitnikov s 4 točkami	309,72 €
29.883 dobitnikov s 3 točkami	17,81 €
Superstar	46
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	30.972,00 €
130 dobitnikov s 3 točkami	1.781,00 €
2.408 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.448 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.647 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Sreda, B. maja 2013
7
Draga
Ana,
vse najboljše!
Želimo ti še nešteto srečnih dni!
Franco, Caterina in Paolo, Teresa in Marco, Tina, Oliver in Maria
Čestitke
Tudi učitelji osnovne šole A. Černigoj se veselimo rojstva malega TADEJA. Srečnima staršema Katji in Marjanu iskreno čestitamo, novorojenčku pa želimo srečno življenjsko pot.
Ob visokem življenjskem jubileju vošči BERTI VREMEC veliko zdravja in uspešnega dela Rojanski cerkveni pevski zbor.
Draga mama DAŠA! Vse najboljše za rojstni dan! Danja, Deva, Dara in pači Damijan.
DAŠA! Zvečer v Repnič bomo pohiteli in vse najboljše ti zapeli, zdravja, sreče, zadovoljstva ti zaželeli in še veliko takih lepih dni s tabo preživeli. Mama, Faci, Joli, Maj-na in Aljoša.
Dragi SAŠA, danes boš ugasnil 2 svečki, da bi te sreča in zdravje spremljala in naj te sonček obišče vsaki dan... Iz srca ti vošči žlahta vsa.
uk Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 20.10 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.20, 22.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe 3D«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »The birds - Gli uccelli«.
CINECITY - 19.10 »Attacco al potere«; 21.40 »Oblivion«; 16.30, 18.20 »I love One Direction«; 16.30, 19.10, 21.50 »Iron Man 3«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 3 - 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Hansel & Gretel - Cac-ciatori di streghe 3D«; 19.55, 22.10 »Snitch - L'infiltrato«; 16.40, 20.00, 22.10 »Effetti collaterali«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il cecchino«; 16.40 »I Croods«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.45 »Kiki con-segne a domicilio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco al potere«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Miele«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 18.00, 20.40 »Dvigni«; 17.00, 20.50 »Film, da te kap 5«; 15.40, 18.10 »G.I. Joe 2«; 16.00, 18.35, 21.05 »Iron Man 3«; 17.55 »Iron Man 3 - 3D«; 17.50 »Jurski park - 3D«; 20.25 »Pozaba«; 18.50, 20.30 »Velika poroka«; 15.30 »Zam-bezija«; 16.05 »Zambezija - 3D«; 20.20 »Zavetje«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 16.45 »I Croods«; 18.20, 20.15, 22.15 »Snitch - L'infil-trato«; Dvorana 4: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man 3 - 3D«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 16.40, 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15, 21.45 »Hansel & Gretel -Cacciatori di streghe 3D«; Dvorana 3: 18.00, 21.15 »Iron Man 3 - 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Effetti collaterali«; Dvorana 5: 17.30 »Kiki consegne a domicilio«; 20.15, 22.10 »Viaggio da sola«.
prej do novice
H Šolske vesti
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za š.l. 2013/14. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol, Nabre-žina Kamnolomi 25, najkasneje do srede, 15. maja, do 17. ure. Podrobnejše informacije na tel. št. 0402017375 (Urad za šolstvo).
S Izleti
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb« -ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Prijave do 15. maja od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja).
SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane organizirajo 19. maja, enodnevni izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Bo-ljunca, vrnitev približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573.
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 3355476663.
V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 347-9322123 (s. Angelina).
LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka).
Ü3 Obvestila
www.primorski.eu1
JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 8. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo slik Matjaža Hme-ljaka z naslovom »Pravljice o drevesih«. Sodeloval bo Franko Vecchiet.
RAJONSKI SVET za Zahodni kras se sestane na svojem sedežu na Proseku št. 159, v četrtek, 9. maja, ob 20. uri.
SLORI v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper in Univerzitetno založbo Annales vabi na predstavitev monografije »Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku« dr. Maje Mezgec in razpravo na temo »Ali smo funkcionalno pismeni v slovenščini?« V četrtek, 9. maja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Sodelujejo izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša (Pedagoška fakulteta Koper), prof. dr. Ana Krajnc (Filozofska fakulteta Ljubljana) in doc. dr. Maja Mezgec (Slori in Pedagoška fakulteta Koper).
V ČETRTEK, 9. MAJA, OB 18. URI bo v knjigarni Lovat prestavitev knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc (ZTT). Z avtorico se bo pogovarjal časnikar in pisatelj Alessandro Marzo Magno.
CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it.
BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina).
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - v maju bodo srečanja v torek, 14., sredo 15. in četrtek, 16. maja, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda).
MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah od 10. do 14. junija. Vpisovanje: osebno v sredo, 15. ali v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, III. nadstropje); telefonsko (tel. št. 040-370846) pa samo v petek, 17. maja, od 9. do 15. ure. Število mest je omejeno.
ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor v petek, 17. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Člani so vljudno vabljeni.
SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Op-čine.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it.
PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let.
0 Prireditve
SKD VIGRED vabi danes, 8. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na večer »Diatonična harmonika, moje veselje!«, s koncertom harmonikarja Manuela Šavrona in violinista Roka Kle-va Ivančiča. Večer bo tudi uvod in predstavitev z možnostjo vpisovanja delavnice igranja na diatonično harmoniko, ki jo bo vodil Rok Tavčar.
V ČETRTEK, 9. MAJA, ob 18.30 bo v svetišču na Repentabru za vse slovenske vernike tržaške škofije, rož-novenska pobožnost in šmarnice skupaj z našim nadškofom. Toplo vabljeni.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Duhovna podpora ob času slovesa« v četrtek, 9. maja, ob 18. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opči-ne. Zagotovljen parkirni prostor ZKB. Predaval bo p. Mirko Pelicon.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v petek, 10. maja, ob 20.30 v domačo cerkev na koncert MPZ Fran Venturini od Domja. Vabljeni!
SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 10. maja, ob 20.30 na predavanje v italijanskem jeziku: »Masaža shiatzu, tradicionalno kitajsko zdravilo, drugačna interpretacija človeka«. Predavatelj bo Cristiano Pedersini. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s kulturnima društvoma F. Zanoli in Ami-ci di Valbruna vabi v petek, 10. maja, ob 20. uri v dvorano Igo Gruden v Na-brežini na ogled dokumentarca »Vie di pace, l'alpinismo e la Grande Guerra«. Prisotna bo režiserka Samantha Faccio.
SKD TABOR-PROSVETNI DOM-OP-ČINE in krajevna sekcija VZPI-ANPI obveščata, da bo fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo« odprta do petka, 10. maja, od 16. do 19. ure.
DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE vabi na spominsko prireditev v počastitev prvega oboroženega spopada Slovencev - Tigrovcev s fašističnim okupatorjem Slovenije, na Mali Gori nad Ribnico, v soboto, 11. maja, ob 11. uri. Slavnostni govornik preds. Borut Pahor. Info: 347-5469662 (Ivica).
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bo v soboto, 11. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu). Nastopa PO Postojna, PO Komen in Godbe-no društvo Nabrežina.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 12. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek Kontovel.
NŠK - ODSEK ZA ZGODOVINO vabi na predstavitev publikacije »La Slovenia durante la seconda guerra mon-diale« v sredo, 15. maja, ob 17. uri v mali dvorani v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Knjigo bo predstavil zgodovinar Branko Marušič. Prisotni bodo avtorji: Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Damijan Guštin.
ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013: petek, 17. maja, ob 19.30 na balinišču koncert Slovenskega lovskega pevskega zbora Doberdob; sobota, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči muzikanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, ex-tempore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnik: ponedeljek in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; torek in četrtek 11.30-14.00; petek 9.0012.00; sobota in nedelja 16.30-18.30.
V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.0013.00 in 16.00-19.00. Info: 3317403604 ali info@skerkcenter.it.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessan-dro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Siviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v sredo, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja.
V	MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
0 Mali oglasi
37 LETNI IZKUŠENI ZIDAR, tesar, ki polaga ploščice in železno ogrodje, nujno išče katero koli delo. Tel. št.: 342-5823250.
DIATONIČNO HARMONIKO rutar cfb odlično ohranjeno prodam. Tel. št.: 389-9651104.
DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012.
PODARIM MUCKE, tri simpatične samčke. Tel. št.: 334-1384216.
PRODAM megane scenic rxt 1600, 16v, letnik 2000, bencin, v dobrem stanju. Tel. št.: 347-9637896.
SKUTER malaguti f15, 50 kubikov, v dobrem stanju prodam. Tel. št.: 040291479 ali 331-3901302.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete, vključno z latinščino in grščino za bie-nij. Tel. št.: 346-0905266.
V	DOLINI prodam hišico, v Prebenegu pa zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 3356322701.
VINOGRAD Z OLJČNIM NASADOM v
Bregu na sončni legi prodajam. Tel. št.: 328-8859690 (od 13. do 18. ure).
Id Osmice
COLJA CVETKO IN ZMAGA imata odprto osmico v Samatorci št. 50. Tel. št.: 040-229224.
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
V RUPI ima Salomon odprto osmico.
ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
Prispevki
Popravek: V spomin na dragega Miro-ta darujeta Štefka in Nereo 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin.
V	spomin na sestrično Ernesto in bratranca Etota in Sergiota Kocjana darujeta Dino Lovriha in Roža Kocjan 50,00 evrov za MoPZ upokojencev iz Brega.
V	spomin na Mirota Giovanninija daruje Danilo Križmančič z družino 20,00 evrov za T.P.P.Z. Pinko Toma-žič.
Namesto cvetja na grob Benjamina Žerjala darujejo Matilda, Katka, Danilo in Valter z družinami 50,00 evrov za T.P.P.Z. Pinko Tomažič.
V	spomin na Majo Pertot - Kokorovec darujeta Tatjana in Antek 30,00 evrov za ŠD Polet.
V	spomin na gospo Julko Milič Škabar namesto cvetja na grob daruje Olga Guštin Starc 20,00 evrov za cerkev della Beata Vergine.
Ob smrti brata MARIA POSARJA izrekajo Walterju iskreno sožalje
vsi pri MePZ Lipa
8
Nedelja, 5. maja 2013
TRST
/
DSI - Gost ponedeljkovega večera direktor NEK Stane Rožman
Kako deluje nuklearka Krško
Jedrska elektrarna zagotavlja Sloveniji 40 odstotkov električne energije - Upravitelji skušajo čim bolj reducirati tveganja
»En del našega poslanstva predstavlja sistematično delovanje v javnosti, pri katerem se držimo odprtosti in preglednosti. Če ni sodelovanja z ljudmi oziroma s prebivalci Spodnjega Posavja, ni nikakršnega obratovanja elektrarne« je dejal direktor Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman, ki je bil v ponedeljek gost Društva slovenskih izobražencev. Izhodišč predavanja je bilo več: od proizvodnje električne energije v Evropi, do predstavitve delovanja NEK, zagotavljanja jedrske varnosti, stalnega posodabljanja oziroma tehnološke nadgradnje in ciljev za prihodnost.
Rožman, ki ima sicer pomembno vlogo tudi v mednarodnih strokovnih krogih, vodi elektrarno že od leta 1988. Najprej se je osredotočil na evropske velesile, ki predstavljajo glavnino električne oskrbe, to so Nemčija, Francija in Velika Britanija. Kljub vsemu predstavljajo fosilna goriva še vedno steber Evrope s petinpetdesetimi odstotki, na drugem mestu z osemintridesetimi odstotki pa je jedrska energija. Šele nato se uveljavlja hidroenergija in pa veter. Predavatelj je navzočim prikazal jedrski zemljevid Evrope, iz katerega je razvidno, da obratuje danes 185 jedrskih elektrarn, 15 pa jih je v izgradnji na Finskem, Slovaškem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini in Bolgariji. Te države nadaljujejo po začrtani poti v prepričanju, da je problematiko onesnaževanja ozračja možno reševati s povečano uporabo jedrske energije, ker slednja ne sprošča toplogrednih plinov. Francija na primer proizvede 78 odstotkov energije z jedrskimi elektrarnami, v Sloveniji pa za 40 odstotkov celotne električne energije poskrbi prav NEK.
Elektrarno Krško, ki sprejme letno od 5 do 7 tisoč obiskovalcev, so začeli graditi leta 1975, osem let kasneje pa je začela obratovati. Pri njej je zaposlenih okoli 600 ljudi. Po tridesetih letih obratovanja z državno licenco in z dvojnim lastništvom, saj je 50 odstotni lastnik Slovenija, 50 pa Hrvaška, so zelo zadovolj-
ni. Leta 2003 so podpisali in revidirali meddržavno pogodbo ter jo ratificirali v obeh parlamentih. S strani obeh lastnikov deluje izjemna finančna disciplina, temeljni princip pa je soglasje pri vseh postavkah. Rožman se zaveda, da je to neobičajen pristop pri upravljanju družbe, vendar dobro deluje.
Dobavitelj električne tehnologije so ZDA, uporabljajo pa reaktor na tlačno vodo. Trije hladilni krogi preprečujejo stik radioaktivnih snovi z okoljem, kombinirajo pa tok reke Save s hladilnimi stolpi. Sava ima zelo nestabilen tok, od 50 do 3.000 kubikov vode v poplavnih obdobjih. Vsakih osemnajst mesecev načrtno ustavijo elektrarno za t. i. remont, ko odstranijo iztrošeno gradivo oziroma gorilne elemente, ki jih nato skladiščijo v elektrarni. To so nizko in srednje ra-
dioaktivni materiali, ki se jih letno nabere okrog 35 kubičnih metrov.
Jedrska varnost, ki zaobjema vrstvo okolja, sevanja in stabilno obratovanje, je še predvsem po katastrofah v Fuku-šimi in Černobilu sprožila veliko vprašanj in dvomov. Tveganja zaradi zunanjih dogodkov, kot sta lahko v primeru Krškega požarna ogroženost in zmerno potresna lokacija, je po mnenju Rož-mana treba razumno zreducirati z različnimi tehnološkimi posodobitvami in varnostnimi strategijami. Sam je posebno zadovoljen z obratovanjem NEK-a, saj dosega visoke ocene kar se tiče pripravljenosti in varnosti. Nikoli ne čakajo na ugotovitve javnih organov, temveč sami težijo k višjim parametrom in s tehnološkimi nadgradnjami zagotavljajo najboljše delovanje (met).
Stane Rožman
kroma
POMORSKI MUZEJ - Delo predstavila avtor in Franko Cossutta
Knjiga Volpija Lisjaka o čupah le doživela prevod v italijanščino
Franko Cossutta in Bruno Volpi Lisjak na predstavitvi knjige o čupah
kroma
Kapitan Bruno Volpi Lisjak je skupaj s Frankom Cossutto glavni pobudnik Ribiškega muzeja v Križu in obenem raziskovalec pomorstva in ribištva v Tržaškem zalivu. Napisal je celo vrsto člankov, raziskav in knjig, med katerimi je najbolj znana tista o čupi, ki je sedaj doživela prevod v italijanščino. Izšel je pri tržaški založbi Luglio editore v prevodu Patrizie Vas-cotto (oblikovalec je Peter Ferluga). Naslov knjige (cena 17,50 evra, 219 strani) je "Lo zoppolo-čupa del golfo di Trieste e le piroghe" prevod slovenskega izvirnika Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki, ki je pred devetimi leti v sklopu knjižne zbirke Morje izšel pri založbi Mladika.
Volpi Lisjak na predstavitvi knjige v tržaškem Pomorskem muzeju ni skrival zadovoljstva, da je knjiga o čupah doživela italijansko različico, škoda le - pravi - da za prevod v italijanščino ni pokazala zanimanja nobena slovenska založba.
PREDSTAVITEV - Delo Ivane Suhadolc
Knjiga o klubu Sirena jutri v knjigarni Lovat
Knjigarna Lovat na Akvedotu (drevored XX. Septembra ) bo jutri, 9. maja, ob 18. uri gostila novinarko in pisateljico Ivano Suhadolc ter njen knjižni prvenec Pomorski klub Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu (v italijanski inačici: »Il club nautico Sirena, una voce slovena nel golfo di Trieste«), ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska.
V pogovoru z novinarjem in pisateljem Alessandrom Marzom Ma-gnom bo avtorica publiki predstavila zgodbo o pomorskem klubu, ki se na prvi pogled zdi čisto navaden klub,
Ivana Suhadolc
arhiv pd
vendar v Tržaškem zalivu predstavlja nekaj posebnega: njegova zgodovina je enkratna prispodoba gospodarskih in političnih preobratov dvajsetega stoletja in zrcalo slovenske obmorske identitete. Od fašizma do olimpiad -morje izgubiti in spet osvojiti - zgodba Sirene je tesno povezana z Barko-vljami in spremembo tega ribiškega naselja v elegantno tržaško predmestje. Pripoved o pomorskem klubu Sirena pa priča še o tem, kako lahko tudi športno delovanje postane ključnega pomena pri ohranjanju in razvijanju kulture in identitete.
GLASBA - Niz 26 nastopov v Caffe degli Specchi
Operetni koncerti kot vabilo turistom
Zgodovinski pregled operetnega dogajanja v Trstu kaže, da je bil ta glasbeni žanr vedno priljubljen in popularen, menijo v Mednarodnem združenju operete FJK, ki je za poletne mesece pripravilo cikel koncertov. Več o pobudi, ki so jo naslovili V Trstu z opereto je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik združenja Claudio Grizon, ki pa se ni mogel izogniti omembi finančnih rezov, ki so občutno prizadeli tudi njih.
Nova kulturna ponudba bo obsegala cikel operetnih koncertov v kavarni Caffe degli Specchi. Niz prinaša 26 koncertov, ki bodo na sporedu ob koncih tedna od maja do oktobra. Namenjeni so zlasti turistom, ki v naše mesto prihajajo tudi zaradi operete, po kateri med drugim slovi Trst, je poudaril Grizon in pristavil, da bodo srečanja v tradicionalni tržaški kavarni brezplačna, obiskovalci pa bodo seveda morali nekaj popiti. Slišali smo tudi, da bo spored koncertov mogoče izpeljati s finančno podporo Dežele FJK, zaenkrat pa gre za edino operetno prireditev, saj je usoda Mednarodnega festivala operete že dve leti zapečatena.
Prvi koncert bo na sporedu že to soboto ob 18. uri, ko se bosta v due-tu predstavila znana tržaška lirična
pevca Andrea Binetti in Maria Gio-vanna Michelini, na klavirju pa ju bo spremljala Antonella Costantini. Maja in junija bodo srečanja na sporedu ob sobotah ob 18. uri, in sicer v v dvorani na levi strani kavarne Caffe degli Specchi, julija in avgusta pa se bodo koncerti dogajali ob petkih zvečer ob 21. uri. Če bo dopuščalo vreme in če na Velikem trgu ne bodo na sporedu drugi dogodki, bodo pevci arije iz znanih operet zapeli tudi na prostem. Septembra in oktobra pa se bodo koncerti zopet vrnili v notranje prostore kavarne, začenjali pa se bodo vsako soboto ob 18. uri.
Pobudniki cikla koncertov so sestavili tudi pester repertoar, v katerega so vključili klasične operete, kot so Netopir, Cin-ci-la, Vesela vdova, Lepa Galateja ... V omenjenih operetnih predstavah bo običajno nastopil en pevec, ki ga bo spremljala pianistka, med nastopajoči pa so sami nadarjeni umetniki. Naj omenimo Mathio Neglio, Marianno Prizzon, Marzio Postogno in Ilario Zanetti. Organizatorji so prepričani, da bo ta nova pobuda z izpovedno bogatimi in izvedbeno odličnimi uprizoritvami uspela izpolniti pričakovanja turistov in zvestega in naklonjenega občinstva, saj bodo lahko prisluhnili enkratnim glasovom nastopajočih. (sč)
Trajektna povezava med Trstom in Albanijo
Družba Adriaferries iz Ancone je s 3. majem vzpostavila novo trajektno povezavo na relaciji Trst - Ancona - Drač v Albaniji. Gre za ro-ro povezavo, ki jo bo dvakrat tedensko (ob torkih in petkih) oskrboval trajekt AF Marina. Trajekt lahko sprejme do 100 tovornjakov in 600 potnikov, zaradi česar pričakujejo zanimanje tudi med turisti.
Pogovori o znanosti: genetska manipulacija
Danes ob 18. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella prvo iz niza šestih srečanj »Science & the City«, ki jih prireja Občina Trst v sodelovanju s Centrom za biotehnologijo ICGEB. Namen je, da bi javnosti na poljuden način približali znanstvene teme. Danes bo govor o genetski manipulaciji organizmov v kmetijstvu. Izvedenca Michele Mor-gante in Vittorio Venturi se bosta o tem pogovarjala z novinarko Cristino Ser-
Diatonična harmonika ... moje veselje!
Skd Vigred vabi drevi ob 20.30 v Štal-co v Šempolaju na večer Diatonična harmonika ... moje veselje! s koncertom harmonikarja Manuela Šavrona in violinista Roka Kleva Ivančiča. Večer bo uvod in obenem predstavitev delavnice igranja nadiatonično harmoniko, ki jo bo vodil Rok Tavčar (zbirali bodo prijave), kjer bi se srečevali ljubitelji tega glasbila in vsi, ki bi se radi naučili nanj igrati ali dopolniti svoje znanje. Delavnica bo namenjena vsem - otrokom (starejšim od 8 let) in odraslim. Kdor se ne more udeležiti večera, a bi rad sodeloval na delavnici, lahko pokliče na tel. 3803584580 oz. se prijavi na naslov: tajnistvo@skdvigred.org.
Poetike prostora
V državni knjižnici Stelio Crise na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 bo danes mednarodni posvet o poetiki srednjeevropskega prostora. Na pobudo oddelka za humanistične študije pri Tržaški univerzi, centra OEAD, Avstrijskega kulturnega foruma, Goethe inštituta in Občine Trst se bo delovni dopoldan začel ob 9.30 s pozdravom prof. Mirana Košute. Dogajanje se bo ob 18. uri pomaknilo v knjigarno Mi-
Srečanje pri Sv. Ivanu
V svetoivanskem parku se danes ob 18. uri začenja niz srečanj z naslovom »Vrtnice, knjige, glasba in vino« ob de-gustacijah vin in domačih proizvodov v kraju Il Posto delle fragole. Vladimir Vremec bo danes pripovedoval zgodbo vrtnic, ob glasbi pa boste lahko nazdravili z vinom kmetije Mateja Lu-pinca. Udeležbo velja potrditi na tel. 040-578777.
As.Tr.A: tečaj za vodje
I •	v«
skupin samopomoči
Tržaško Zdravstveno podjetje prireja v sodelovanju z združenjem As.Tr.A, ki se bori proti odvisnosti od alkohola, izobraževalni tečaj za vodje skupin samopomoči. Tečaj bo od srede, 15. maja, do torka, 21. maja, v vili Renner v Ul. C. Costantinides (v parku nekdanje umobolnice pri Sv.Ivanu). Vodili ga bodo zdravniki in strokovnjaki s področja alkoholizma. Med glavnimi pobudniki je psiholog in psihoterapevt Alessandro Vegliach. Prijave sprejemajo do sobote, 11. maja, na naslovu As.Tr.A. - Ul. Abro 11 (Trst) - tel. 040/639152, od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure oz. po elektronski pošti astra-ts@libero.it.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 8. maja 2013
9
O NAŠEM TRENUTKU
Novinarske krivde in beg v norosti
Ace Mermolja
Pričujoči članek so vzpodbudile neuravnovešene izjave nesrečnega profesorja Paola Becchija, grožnje, ki jih prejema po webu predsednica italijanskega parlamenta Laura Boldrini in ob tem nekateri novinarski zapisi v slovenskem časopisju.
Profesor Becchi naj bi bil nekakšen ideolog Gibanja petih zvezd. Pričel pa je streljati take neumnosti, da je moral sam Grillo, ki nima ravno spoštljivega besednjaka, izjaviti, da profesor ne predstavlja nikogar.
Becchi je med ostalimi neumnostmi propagiral naslednje teze: parlament lahko nemoteno dela brez vlade; ko bi Grillovo gibanje ne dobilo v parlamentu določenih komisij, bi bilo razumno streljati na kakega politika; Italija mora istopiti iz evra, ker ji slednji ne dovoljuje devalvacije itd. Becchi je zagovarjal celo teze o zdravilnosti pitja lastnega urina. Profesor lahko vse to v zasebnem življenju misli in samemu sebi govori. Zaradi svojih kozlarij pa je postal medijski zvednik: videvam ga po televizijskih programih in poslušam kot pogostega gosta dovolj popularne radijske oddaje »La Zanzara«, ki jo oddaja sicer resnoben Radio 24, ki dopolnjuje časopis Confindu-strie Il Sole. Je res možno in modro, da novinarji vabijo na popularne oddaje ljudi, ki so se z neumnostmi prebili iz popolne anonimnosti med medijske zved-nike? Je to vloga novinarjev in medijev? Večje bedarije govoriš, več veljaš?
Paola Boldrini je po webu tarča številnih psovk na spolni osnovi in obenem hudih groženj. Njeni krivdi sta očitno opravljeno delo, dober nastop in obenem lepota zrele ženske. Je lahko splet nemotena poljana vsakovrstnih blodenj, groženj in verbalnega nasilja? Je svoboda v žalitvah in prostaštvu?
Ob branju, tudi internetskem, časopisov iz Slovenije in agencijskih vesti po PD me motijo »strokovne« teze, kako so tudi v Sloveniji vsega krivi »stari« politiki in da je vsakdo, ki na novo vstopa v politično areno a priori jamstvo za nekaj dobrega in uspešnega. Čemu de-
liti ljudem iluzije in žegnano vodo namesto resnih zdravil? Je prav stresti vse v isti koš in videti v divjem sekanju dreves rešitev gozda?
Lahko bi nadaljeval s seznanom, vendar bodo primeri dovolj za tezo, da imajo v sedanji italijanski, slovenski in evropski depresiji svoj delček krivde tudi mediji in novinarji. Ne mislim, da bi morali pisci, komentatorji, voditelji najrazličnejših oddaj in ostali krojači javnega mnenja prikrivati dejstva, izvajati cenzuro in avtocenzuro. Prav tako neresno in krivo je banalizirati dejstva, iskati med ruševinami škandale, izražati kritiko zaradi kritike in zajahati konje populizmov, ki se pasejo po vsej Evropi.
Populizem je natančno opredeljiv pojav. Politiki, a tudi mediji ponujajo v lastno korist (volilno ali ekonomsko) enostavne rešitve za zapletene probleme, ki jih zbegani ljudje s težavo razumejo.
Veliko lažje in sporočilno učinkovitejše je npr. oblatiti politike v skupini in brez razlik, kot pa razlagati finančne in globalne mreže, v katere vpletajo naša življenja anonimni templarji svetovnega kapitala. V zasebnih pogovorih sem imel nemajhne težave razlagati, kako deluje majčkena in revna Zadruga Primorski dnevnik, kaj je DZP-PRAE in katere so odgovornosti odgovornega urednika. Kaj ko bi moral pisati o podtalnih vezeh in »škatlah«, s kateremi se igra mednarodni kapital? Zato je lažje in učinkoviteje prikazati koristnost brisanja davka IMU, ki smo ga lani plačali, kot pa zagovarjati verjetno koristnejše a manj razložljive alternativne posege in olajšave. Si bodo pač občine izmislile kake dodatne dajatve, ljudje bolje razumejo brisanje enostavnega davka (Berlusconi dobro pozna tehniko sporočanja).
Upam, da je dovolj jasno, kar želim povedati. Mediji in novinarji, ki jih ustvarjajo, bi morali imeti neke jasne etične kodekse, kot ostali državljani, začenši s politiki. Prva in nelahka dolžnost novinarja je informirati. Ni npr. tabu tema diskutirati o koristnosti ali škodljivosti evra. Pred televizijskim prerekanjem pa
je dolžnost novinarja, ki vodi oddajo, da vsaj v grobih obrisih pove, kako je Italija vstopila v evro, kakšne so njene obveze, katere so bile koristi, kaj je bilo napačno ter obrazloži predvidene posledice, ki bi sledile izhodu iz evra. Brez osnovnih informaciji je lahko zbijati šale na račun gospe Merklove in razlagati be-neficije stare lire in devalvacije.
Razumem tudi, da so časopisi in televizije v stiskah zaradi zmanjšanja reklame, prodaje in iz drugih razlogov. To pa še ne opravičuje, da ljudje, ki jim je prva naloga informacija in so člani novinarskega združenja, ki ima svoje etične kodekse, vabijo na oddaje ali intervjuvajo neke tipe samo zato, ker imajo blazne ideje ali pa ker kolnejo kot pijanci v bez-nici. Sam bi znal z mešanico slovenskih, bosansko-jugoslovanskih in italijanskih kletvic napolniti prostor, odmerjen mojemu članku. Nihče me nikamor ne vabi, zakaj Becchija ja, ko pa je večja mo.. kot sem jaz?
Grillu ne pripisujem veliko političnih ali drugačnih vrlin, ker ne odobravam njegove hvalnice neznanju in njegovih pošiljk nevednežev v parlament. Nedvomno pa je znal dobro preštudirati medijske paradokse in norosti. Grillo natančno ve, da ogromna večina Italijanov osvaja novice po televiziji in da uporablja internet še vedno manjšina. Prav tako ve, da stara oblika shodov na trgih privlači »gledališko« občinstvo, ki je v sorazmerju s televizijskim še manjše. Grillo pa je vedel in ve, da bodo njegov »televizijski« molk pograbile prav televizije z morbozno radovednostjo in da bodo slave lačni novinarji brezplačno zagovarjali njegove teze.
To se je zgodilo: Grillo si je z malo denarja za reklamo zagotovil ogromno občinstvo in gruče zagovornikov, ki iščejo lastno slavo s surfanjem med valovi populizma. Pomanjkanje mere in spoštovanja do gledalcev je smrtni greh za novinarje, čeprav so od vekomaj grešniki zanimivejši od poštenjakov. Radovednost, tudi morbozno, smo pričeli pasti že z Adamom ...
ODPRTA TRIBUNA
O »novih razmerah v slovenski manjšini«
Oglašam se še zadnjič v svoj-stvu deželnega svetnika (mandat mi bo uradno zapadel v nedeljo opolnoči), za komentar zanimivemu uvodniku izpod peresa Sandorja Tenceta o novih razmerah v slovenski manjšini.
Tence upravičeno odpira vprašanje zastopanosti in pluralnosti skupnega predstavništva ob nedavnem izidu deželneih volitev in ob "izginotju" levice iz deželnega političnega zemljepisa. Pri tem bi veljalo opozoriti, da levica ni povsem izginila iz "institucionalnega" deželnega političnega zemljevida, saj ima še kar nekaj izvoljenih predstavnikov na pokrajinskih in občinskih ravneh, tako kot ne gre zanemariti dejstva, da sta ta čas še vedno člana paritetnega odbora Stojan Spetič in Mario La-vrenčič, ki bi po stažu, pristojnostih, upravnih in političnih izkušnjah in znanju lahko prav spodobno sodila v predstavniški okvir Slovencev v Italiji, v odnosu do osrednje vlade in in-štitucij Republike Slovenije.
Najbrž bi bilo treba najprej določiti, ali naj ima predstavništvo ožji profil institucionalnega telesa, v katerem sta poleg obeh krovnih zastopani še najvišji ravni, vsedržavna in deželna, izvoljenih predstavnikov, ali pa naj združuje tiste politične subjekte, v katerih se Slovenci v Italiji prepoznavajo(mo). V tem primeru bi bilo potrebno sestavo razširiti - ob krovnih organizacijah SKGZ in SSO, DS in SSk - še vsaj na SEL, ta čas zamrznjeno Federacijo Levice, Severno Ligo in Gibanje 5 Zvezdic, oz. na tiste politične dejavnike, za katere je težko oporekati, da ne glasuje vsaj nekaj stotin Slovencev.
V uvodniku se je Tencetu "zapisala" tudi manjša netočnost. Ni res, da je Gabrovca večkrat nadomeščal
Damijan Terpin. Slednji je zase v svojstvu deželnega tajnika edine slovenske zbirne stranke v Italiji (ipse dixit) zahteval mesto v predstavništvu, tako da smo o tem nekaj tednov tudi vodili javno polemiko. Bolj poučeni bralci verjetno pomnijo, da je skupno predstavništvo prvič zagledalo luč leta 2008 v petčlanski sestavi v Ljubljani, na povabilo tedanjega ministra za zunanje zadeve RS, Dimitrija Rupla, ki je na srečanje tedaj povabil predsednika krovnih ter tedanje senatorko in deželna svetnika. Nakar je sledila javna časopisna polemika z razpletom, ki je danes znan.
Za v bodoče bi kazalo predvsem rešiti izhodiščno vprašanje: naj bodo v predstavništvu ob krovnih organizacijah stranke ali "najvišje" izvoljeni predstavniki? To je sedaj nov izziv, tudi ker bi v sedanji institucionalni sestavi dobili predstavnike dveh samih strank, ki sta med drugim povezani z volilnim dogovorom, medtem ko bi bili vsi ostali brez predstavništva, da sploh ne odpiramo razprave o njegovi teritorialni uravnoteženosti...
V pričakovanju neposrednih volitev med Sovenci v Italiji bi nas iz zagate lahko rešil deželni zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov, ki je zakonsko predviden za izvolitev enega člana paritetnega odbora in za del sestave deželne posvetovalne komisije. V tem primeru bi sicer deloval brez zakonskega kritja, na vsak način pa bi bil veliko bolj merodajen forum kot dogovarjanje maloštevilnih za zaprtimi vrati.
Igor Kocijančič, deželni svetnik Stranke komunistične prenove-EL ter predsednik deželne svetniške svetniške skupine Levica Mavrica
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
pisma uredništvu
O Janezu Janši tako in tudi drugače
Različni pogledi na Janeza Janšo.
V PD z dne 11. 4. 2013 je dr. Jože Pirjevec v svojem razglabljanju o utemeljenosti izključitve Janeza Janše iz PEN-a dejal, med ostalim, da je Janša nevaren človek, ki je ob osamosvojitveni vojni za vsako ceno izsiljeval spopad z JLA, da je zgodaj začel kazati avtokrat-ske poteze, pa da gre po izjavi Nika Kavčiča za bistrega človeka, vendar hkrati tudi »za globoko prežetega mistika in velikega duhovnega prevaranta«, ki naj bi ga kot takega občutil tudi sam Pirjevec v aferi v zvezi z njegovim nesojenim nastopom ob Ruski kapelici.
Iz navedenih izjav v Pirjevčevem tekstu tako veje, z ničemer utemeljeno namigovanje, da naj bi šlo pri Janši za motenega človeka, kar je neokusen in žaljiv napad na Janševo osebnost in integriteto. Vsak človek, s svojimi vrlinami in slabostmi vred, ima namreč svoje dostojanstvo in mu ga nihče nima pravice blatiti na tak lahkoten način. Sicer pa nisem nikjer zasledil, da bi Pirjevec kdaj posumil v motenost druščine, ki si je po končani drugi svetovni vojni dovolila še malo drugačne grehe, kot jih pripisuje Janši, kot npr. izvensodne množične poboje ljudi, krivih in nekrivih, in to na vagone, kot živino za zakol, pa vzpostavitev in polstoletno vzdrževanje totalitarnega sistema z nasiljem idr.
Ko se Pirjevec pri svojem poskusu
demonizacije Janše že sklicuje tudi na tuje namige in citate, bom z nekaj resnimi in tehtnimi dejstvi in izjavami pokazal, da je mogoče gledati na Janšo tudi povsem drugače. To, da je v aferi JBZT Janša kot glavna tarča dvignil na noge slovensko javnost, je danes splošno poznano dejstvo. Prav tako je znano, da je ob odstavitvi s položaja obrambnega ministra v aferi Depala vas 83 povsem pri-števnih uglednih javnih in kulturnih delavcev vzelo Janšo v bran in javno protestiralo zaradi »organiziranega razkrajanja legitimnih institucij ustavne ureditve iz smeri dedičev boljševizma in predsednika države« (mišljeno Milana Kučana, prip.avt.). Kot je tudi znano dejstvo, da je kot predsednik slovenske vlade in hkrati predsedujoči Evropski Uniji prejel s strani njenih prvakov številna priznanja za dobro opravljeno delo. Tudi ob nedavnem razpadu pomladne koalicije so se mu nekateri ministri zahvalili za sodelovanje, finančni minister Janez Šušteršič pa je pri tem dodal, da mu je bilo sodelovanje z Janšo »v veliko čast«. Tako bo zelo težko prepričati bralce, da gre za moteno osebo pri človeku, ki so ga ugledni ljudje s slovenske in evropske politične scene vzeli v bran ali z njim sodelovali in mu pri tem dali priznanje za dobro opravljeno delo.
Poskus drugačnega portretiranja Janše kot politika in človeka.
Sam mislim, da imajo že desetletja ponavljajoči se poskusi politične likvidacije Janše povsem drugačno ozadje. Zelo slikovito ga je npr. ob aferi Depala
vas opisal Viktor Gerkman (Aura, V/1994), ko je dejal, »da bliskovit in neodložljiv politični linč Janše kaže, da večji del slovenske politične elite ne prenese v oblastni sestavi politika z značilno neoportunističnim značajskim profilom . Za to elito je poglavitno, da narod spi, ko se lastnini. In da bi narod res spal, je bilo potrebno, da Janša zgubi tiste operativne potenciale, s katerimi bi ga uspel zbuditi. Zato je moral biti radi-kalec Janša umaknjen ravno zaradi tega, ker je kazal preveč zrcala ozadju srednje poti, kjer so resnica in laž, poštenje in nepoštenje tako lepo pomešani ., in ker ni izkazoval dolžnega spoštovanja do ta-koimenovanih avtoritet, ker jih pač ni imel za kaj spoštovati .« K čemur bi še dodal, da je Janša tranzicijski levici in njenemu nenasitnemu pohlepu po moči in oblasti na poti tudi zato, ker je zaenkrat, po Pučniku, na pomladni strani edini politik, ki je sposoben zbrati toliko ljudskega konsenza in sposobnih ljudi okrog sebe, da lahko upravljajo državo, in bi tako lahko postal »vogelni kamen nove drugačne slovenske politične stavbe«, kot je to dejal Gerkman.
Slednji še priznava (Aura, X/1993), da spremlja Janšo knfliktnost z okolico, »vendar je vsakršna napadalnost pri njem izzvana od zunaj . Pač ne pozablja tako hitro in ne odpušča zlahka . Je sicer defenzivne narave, vendar je njegovo povračilo težko ubranljivo. Njegova načelnost včasih ni življenjska, morda iz strahu, da bi strpnost privedla do zvodenelosti .« Če mu bo še uspel pre-
hod iz »hudih notranjih dilem, ki jih skriva, v resnoben, zadržan, vendar pa inte-grativen optimizem z vse več prozorne odprtosti, bi lahko postal katalizator mogočega slovenskega političnega zorenja ...« Lahko bi se o Janši še marsikaj reklo, kot npr. to, da je mednarodno ugleden politik, da je sposoben mirno in obvladano prestreči vsakršne udarce, da je mo-bilizator pomembnega dela slovenskega človeškega potenciala, pa da je zbran, da malo govori in veliko pove ter v glavnem zadene v živo.
O vsakem človeku je, v odvisnosti od zornega kota ali ciljev presoje, tako možnih več različnih mnenj, od katerih verjetno nobeno ni edino zveličavno, ker je sleherni človek kompleksna stvar in svet zase. Zato se izogibajmo enostranskih pavšalnih sodb, lepljenja lahkotnih etiket in predvsem kratenja človeškega dostojanstva, tudi če se s človekom ne strinjamo ali če nam ni všeč. Ne delajmo drugim tega, kar ne bi želeli, da bi kdo drug to storil nam.
Koper, 2.5.2013 Milan Gregorič
Skupno predstavništvo
Spoštovano Uredništvo !
V zvezi z uvodnikom Sandorja Tence, ki je bil objavljen dne 7.05.2013 ugotavljam, da je trditev, da naj bi Skupno predstavništvo sestavljali le posamezniki (Blažina, Štoka, Pavšič, Gabro-vec, Kocijančič) konceptualno povsem napačna.
Skupnega predstavništva namreč
ne sestavljajo le poslanka (prej senatorka), dva dosedanja deželna svetnika in predsednika krovnih organizacij, pač pa gre za stranke oz. njihove komponente in obe krovni organizaciji, ne glede kdo le-te trenutno vodi in sicer: SSk, Koordinacijo Slovencev v DS in Federacijo Levice ter SSO in SKGZ. Na sestankih in raznih srečanjih Skupnega predstavništva pa le-te zastopajo njihovi legitimni zastopniki.
Kot stranke oz. komponente in krovni organizaciji smo se kot sestav Skupnega predstavništva tudi podpisali na vse uradne dokumente, ki smo jih dostavili različnim zastopnikom oblasti v Italiji in Sloveniji.
Takšno sestavo sem po pooblastilu vseh članic Skupnega predstavništva dne 8.02.2011 tudi uradno sporočil npr. na Generalni Konzulat RS v Trstu s prošnjo, da se o dogovoru v manjšini v tem smislu obvestijo vsi pristojni organi R. Slovenije.
S spoštovanjem
Damijan Terpin Deželni tajnik SSk
10
Sreda, 8. maja 2013
KULTURA
/
MARKO KRAVOS - Zapis ob zbirki Sol na jezik in bližnji avtorjevi 70-letnici
Pesnik, ki ni izgubil ironije,
FESTIVAL
Vilenica se seli
ne otroškega prebliska v očeh »KOSee
Pričujoč zapis je nastal kot nagovor ob krstni predstavitvi pesniške zbirke Marka Kravosa Sol na jezik. Ker gre za razmisleke ob knjigi in Kravoso-vi skorajšnji 70-letnici, je avtor pustil zapis v izvirni obliki, ker ni in noče biti kritika knjige oziroma celovitega Kravo-sovega opusa. Gre za nekaj prebliskov, ki izvirajo tudi iz zapisovalčevega več kot 40 letnega poznanja pesnikovega življenja in dela.
Predstaviti pesniško zbirko Sol na jezik in njenega avtorja Marka Kravosa, ki je pred tem, da posadi v to zemljo svojo sedmo lipo, svojo sedmo bučo ali sedmi krompir, rastlinje je uporabil v svoji poeziji, mi odpira pot dolgi povesti. Priložnost ni prava, zato bom vse strnil v tri skoraj SMS sporočila.
Najprej si mora Založništvo tržaškega tiska šteti v čast, da izdaja Kravo-sovo novo zbirko, saj ne smemo pozabiti, da je slavljenec vodil prav to založbo, čeprav v drugih časih in razmerah, celih 23 let. Ugotovitev nas vodi k skrajno sprešani pesnikovi biografiji:
Marko Kravos (1943), tržaški pesnik. Diplomiral iz slavistike, se 23 let posvečal založniški dejavnosti, dve akademski leti predaval in vodil slovenisti-ko na Univerzi v Trstu, nato samostojni ustvarjalec poezije, proze za odrasle in otroke, radijskih iger, esejistike. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine, španščine in narečne književnosti. Član Društva slovenskih pisateljev, in mednarodne pisateljske organizacije PEN; v letih 19962000 je bil predsednik Slovenskega centra PEN.
Izšlo je 24 njegovih pesniških zbirk, nekatere so v tujem prevodu ali večjezične.
Njegova dela so objavljena v 22 jezikih. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, italijansko vsedržavno nagrado Astrolabio d' oro v Pisi, nagrado Calabria, nagrado Scritture di Frontiera v Trstu.
Podobne biografije najdemo na policijski postaji, zato bi povedano oplemenitil z za Marka Kravosa osnovno mislijo in voljo: življenje je posvetil literaturi. Vseskozi je prepričano zagovarjal misel, da je literatura poklic in ne konjiček po službi. Dosledno z mislijo je vodil svoje življenje, kar ni enostavno. Niso namreč vsi prepričani, da je lahko literatura, še toliko bolj pesništvo, poklic, ki je združljiv s kruhom ali s kako dodatno potrebo, ki jo ima človek za vsakodnevno preživljanje. Lahko razumemo, da Marku ni bilo lahko in da je moral imeti kar nekaj zaupanja vase in v svojo odločitev za življenje v umetnosti.
Iz skopega življenjepisa smo lahko razbrali, da se je Kravos preizkusil v različnih literarnih zvrsteh, kot sta proza in čisto poseben svet, ki ga predstavlja
Plesalec Roberto Bolle bo julija nastopil v Trstu
Sloviti Roberto Bolle bo 19. julija nastopil v tržaškem gledališču Rossetti, kjer je z velikim uspehom že nastopil v letih 2006 in 2007. Tokrat bo plesal skupaj z drugimi zvezdniki American Ballet Thetra iz New Yorka. V Trstu bo krtni nastop njihove predstave Roberto Bolle and Friends from the American Ballet Theatre, sledila bolo le še tri gostovanja v Italiji, v Rimu, Genovi in Taormini. Predprodaja vstopnic bo za abonente Rossettija od 14. maja, za vse druge pa od 15. (www.il-rossetti.it oz. Vivaticket ali Ticketone).
Marko Kravos in njegova nova pesniška zbirka
kroma
pisanje za otroke. Središče Kravosovega dela pa je in ostaja pesništvo. Samostojno zbirko Pesem je izdal leta 1969, zbirko Tretje oko, za katero je prejel Prešernovo nagrado, pa je izdal leta 1979. Obdobje je pomembno. Takratni pesniki, ki so pes-nikovali, kritiki, ki so kritizirali in literarni zgodovinarji, ki so devali stvari v predale, so zabili nekaj količkov ob ozki poti. Dane Zajc in Gregor Strniša sta upesnila izgubljenega človeka v tragičnem svetu; Tomaž Šalamun in Niko Grafenauer sta razstavila to žalost na koščke in obenem poskrbela za dekon-strukcijo jezika. Slednji je ubral pot vedno tesnejšega hermetizma. Struji sta imeli nek podtalen predpolitičen predznak v smislu protesta proti sistemu (socialističnemu). To je bilo novo, to je bilo moderno. Na drugem bregu je stal uradni estet Josip Vidmar, ki za mlade generacije ni bil vabljiv.
Eksistencialistični in avantgardni tokovi v skupinski, predvsem avantgarda se je pojavljala kot gibanje, filozofsko-estetski varianti niso bili v Kravosovi naravi. Preveč so bili ideološki, preveč apokaliptični, preveč obvezujoči in breme-nilni. To lahko zapišem tudi v drugačnih časih in po branju Soli na jezik. Marko Kravos se je sicer soočal s problemi, kot so relativnost vrednot, šibkost besede, žalost življenja. Obenem pa ga je mamila sporočilnost jezika, igro je pojmoval s srcem otroka in ne s Kermaunerjevo brado (slednji je napisal spremno besedo k Tretjemu očesu) . Že v navadnem pogovoru zna biti Marko piker, ob ironiji mu je bližnji prijatelj humor, ki re-lativizira butaro na plečih. Nenazadnje je Kravos prevelik »anarhist«, da bi se pustil ujeti od neke čisto določene este-
tike, da ne govorim politike. Tako je v pesništvu povzel samostojno in prepoznavno pot. Ob njem bi kot sopotnika lahko omenil Ervina Fritza in Toneta Kuntnerja.
Na Slovenskem ni nobena samostojna umetniška pot lahka. Verjetno ima prav Meta Kušar, ko piše o načelni »nerazumljivosti« slovenske sodobne pesniške besede. Nerazumljivost je »must«, čeprav bi se lahko strinjali tudi s Todorovom, ko pravi, da je jezik ustvarjen za sporočanje ter ob dejstvu, da danes na masovni ravni zamenjujejo poezijo pete avtorske popevke. Verjetno ni le ene resnice. Vsak ima svoj prav, svoj jezik in svoj način izpovedovanja. Po Kravosu: »Vsakdo, čeprav ni sile ne nuje, postori še to in ono.« V slovenski umetnosti je bilo in je prevečkrat nujno samo to brez onega in po možnosti takoj in novo, kot da je novih idej v svetu ogromno.
Zadnja misel velja zbirki Sol na jezik-Sale sulla lingua. Naj tu pouda-
rim, da se je Marko Kravos že pred mnogimi leti zelo približal italijanskemu umetniškemu svetu in se z njim prepletal kot avtor, prevajalec, organizator ali preprosto kot prijatelj umetnikov in pesnikov. Morda je v okolju sosedov našel celo prijaznejši sprejem od prusko-slovenskega. Tako so prevode za pričujočo zbirko poskrbeli Darja Betocchi, Roberto De-denaro in avtor sam. Spremno besedo je napisal Juan Octavio Prenz.
Naglasil bi, da knjiga ni antološka, ampak da gre za novo zbirko. Ker ne bi stopal v kritiški dres, naj izrazim misel, da je v novih pesmih Kravos vedno Kra-vos in da lahko bralec, ki pesnika ne bi poznal, lahko sedaj spozna in najde razlog, da seže po drugih Markovih knjigah. Seveda je čas napravil svoje. Pesnik je pilil svoj jezik, čeprav ga Kravos obvladuje kot redki, tu pa tam je podobe osenčil, odnos do stvarnosti zresnil, ni pa se odpovedal svojemu lah-kotnejšemu pristopu do stvari, ki so lahko težke, ni izgubil otroškega prebliska v očeh, ne ironije in ne humorja. Nič ga ne sili v staranje, v mrak, v nočno tišino. Marka tudi v novi zbirki spremlja neuničljiva energija, s katero je lahko bil svobodni pesnik in obenem svojeglav umetnik, ki ga niso »upogni-li« razni izmi, ki jih je spremljal v desetletjih. Lahko bi našteli: eksistencializem, avantgarda, postmodernizem, poosamosvojitvena slovenska poezija in še kaj. Vse to je Kravos prepesnil kot Marko in ostal obraz, ki ga med mnogimi spoznaš. Morda je to največ, kar lahko umetnik zahteva od sebe.
Zbirko, ki jo je opremil študio Link Rada Jagodica, po volji pesnika spremljajo grafični zarisi Avgusta Čer-nigoja. Ob Kravosovem je objavljen tudi Černigojev strnjen življenjepis, kar dokazuje pesnikovo bližino tako s Čer-nigojem kot z drugimi likovniki, ki so se tako ali drugače zgledovali po velikemu mojstru in učitelju.
Ace Mermolja
Ena največjih kulturnih prireditev v slovenskem prostoru, mednarodni literarni festival Vi-lenica, se bo v svoji 28. izdaji letos iz Lipice preselila v Koper. Ker so v Lipici zaprli hotel Klub, tam zdaj ni več dovolj kapacitet za vse goste, je za STA pojasnila vršilka dolžnosti vodje festivala Maja Kavzar. Lani so zadrego z nočitvami reševali tako, da je del udeležencev festivala bivalo v Sežani, kar pa se ni izkazalo za najboljšo rešitev. S tem se je izgubil festivalski utrip, ki ga določa druženje udeležencev.
Festival Vilenica, ki bo letos potekal med 11. in 15. septembrom, se tako seli v Koper. Tam bo nekakšna baza, koncept pa ostaja nespremenjen, je dejala Kavzarjeva. Tudi letos bodo potekali literarni večeri po kraških vaseh, podelitev nagrade bo, kot vedno, v kraški jami, po kateri festival nosi ime.
Kavzarjeva verjame, da Koper ponuja kar nekaj novih priložnosti za razvoj festivala, od slikovitosti morja do morebitnega novega študentskega občinstva. Na festivalu sicer upajo, da bodo hotel Klub v Lipici čim prej obnovili, saj je vileniški festival nenazadnje močno povezan prav s tem krajem.
Maja Kavzar, sodelavka Društva slovenskih pisateljev, ki organizira vileniški festival, pri projektu sodeluje že dlje časa. Potem ko je mesto vodenja festivala zaradi nove zaposlitve na ministrstvu za kulturo zapustil Gašper Troha, je Kavzarjeva prevzela funkcijo v.d.
Novinarska konferenca, na kateri bodo predstavili vse novosti in program letošnje Vilenice, bo 15. maja.
BLED - Srečanje pisateljev od danes do nedelje, 12. maja
Visoka udeležba na letošnjem 45. mednarodnem srečanju PEN
Jubilejnega, 45. mednarodnega srečanja pisateljev, ki bo na Bledu potekalo od danes do 12. maja, se bodo udeležili predsedniki odborov in komitejev Mednarodnega PEN. Na programu srečanja bo poleg tradicionalnih okroglih miz in literarnih večerov tudi skupščina Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN, na kateri bo izvoljen novi predsednik komiteja.
Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu bo danes uvedla okrogla miza na temo književnost Zasavja, ki bo po besedah podpredsednika Slovenskega PEN Toneta Peršaka na podlagi zasavskega primera pokazala, kako zgrešena je delitev na pojma središče in periferija, ko gre za kulturo. Na dogodku bodo sodelovali Uroš Zupan, Marjan Strojan in Roman Rozina. Goste bo nato na Brdu pri Kranju sprejel minister za kulturo Uroš Grilc.
Bo pa srečanje ponudilo priložnost za razmislek o dosedanjem delovanju Mednarodnega PEN ter o njegovi prihodnosti. Panelne diskusije se bodo jutri po napovedih udeležili predsedniki komitejev in člani
izvršnega odbora Mednarodnega PEN, povezovala pa jo bosta predsednik Mednarodnega PEN John Ralston Saul in generalni tajnik Ho-ri Takeaki. Zvečer bodo po vsej Sloveniji, od Bohinja do Hrovače, potekali literarni večeri.
Tretjo okroglo mizo organizira Mirovni komite Mednarodnega PEN, ki ga trenutno vodi Edvard Kovač. V petek bodo navsezgodaj spregovorili na temo Pisatelj kot popotnik, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev, nekoliko kasneje pa se bodo dotaknili tudi vprašanja digitalne svobode.
Kovač bo sicer sklenil drugi mandat na čelu Mirovnega komiteja, tretjič pa po statutu ne more kandidirati. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Slovenskega PEN Marjan Strojan, so se pojavile celo ideje, da bi sprožili postopek za revizijo statuta Mednarodnega PEN, da bi bil lahko Kovač kot predsednik izvoljen še tretjič, saj se je po njegovih besedah v tej vlogi zelo dobro izkazal. Slovenski PEN kot svojega kandidata sicer predlaga Peršaka, po besedah
Kovača pa ima njegova kandidatura široko podporo.
Letos so na srečanje kot gostjo povabili nizozemsko pisateljico Mar-griet de Moor. Pri Študentski založbi je v prevodu Tanje Mlaker izšla njena tretja knjiga v slovenščini, naslovljena Slikar in dekle. Za pisateljico je po besedah urednice dela Miljane Cunta značilno, da skozi oddaljene zgodovinske dogodke govori današnjemu bralcu o aktualnih vsebinah. Literarni večer bo na vrsti v petek. Organizatorji so med drugim napovedali še sobotno srečanje Ženskega odbora Mednarodnega PEN na temo Kdo je kdo ali mreženje pisateljic ter literarni večer, ki ga v četrtek prireja nedavno ustanovljena ženska sekcija Slovenskega centra PEN - Mira.
Mednarodno srečanje pisateljev je že sinoči v Ljubljani uvedel dogodek Bled pred Bledom na temo Literarni stiki med Slovenijo in Srbijo. Za sklep srečanja pa so organizatorji za goste pripravili ogled večkrat nagrajene predstave Johna Patricka Shanleyja Dvom v režiji Alena Jelena. (STA)
/
ITALIJA
Sreda, 8. maja 2013 1 1
POLITIKA - Prodrl ni edinole Nitto Palma v pravosodni komisiji senata
Stranke koalicije so si razdelile predsedstva komisij v parlamentu
Premier Letta povabil ministre svoje vlade v nedeljo in ponedeljhek na klavzuro v opatiji
RIM - Stranke vladne koalicije - Demokratska stranka (DS), Ljudstvo svobode (LS), Državljanska izbira (DI) in avto-nomisti - so si je včeraj razdelile predsedstva glavnine parlamentarnih komisij. To na osnovi dogovora, ki so ga dosegle v ponedeljek zvečer. Zataknilo se je edinole pri predsedstvu pravosodne komisije v senatu, kjer kljub dogovoru ni prodrl kandidat Silvia Berlusconija Francesco Nitto Palma. Glasovanje bodo ponovili danes. Vodja LS v senatu Maurizio Gasparri je dejal, da DS ni spoštovala dane besede, in jo pozval k odgovornemu ravnanju.
V	poslanski zbornici je DS prevzela osem predsedstev, LS pet in DI enega. Komisiji pa ustavne zadeve bo predsedoval Francesco Paolo Sisto (LS), pravosodni komisiji Donatella Ferranti (DS), komisiji za zunanje zadeve Fabrizio Cicchitto, obrambni komisiji Elio Vito (LS), proračunski komisiji Francesco Boccia (DS), finančni komisiji Daniele Capezzone (LS), komisiji za kulturo Giancarlo Galan (LS), komisiji za okolje Ermete Realacci (DS), komisiji za prevoze in infrastrukture Michele Meta (DS), komisiji za proizvodne dejavnosti Guglielmo Epifani (DS), komisiji za delo Cesare Damiano (DS), komisiji za socialne zadeve Paolo Vargiu (DI), komisiji za kmetijstvo Luca Sani (DS) in komisiji za evropske zadeve Michele Bordo (DS).
V	senatu bo DS vodila sedem komisij, LS šest, DI pa eno. Komisiji za ustavne zadeve bo predsedovala Anna Finocchia-ro (DS), komisiji za zunanje zadeve Pier Ferdinando Casini (DI), obrambni komisiji Nicola Latorre (DS), proračunski komisiji Antonio Azzolini (LS), finančni komisiji Mauro Marino (DS), komisiji za kulturo Andrea Marcucci (DS), komisiji za javna dela in telekomunikacije Altero Mat-teoli (LS), komisiji za kmetijstvo Roberto Formigoni (LS), komisiji za industrijo Massimo Mucchetti (DS), komisiji za delo Maurizio Sacconi (LS), komisiji za zdravstvo Emilia De Biase (DS) in komisiji za okolje Giuseppe Marinello (LS). Ostajata še brez vodstva komisija za evropske zadeve, ki bi ji moral predsedovati Vanni-no Chiti (DS) in, kot rečeno, pravosodna komisija, ki naj bi jo vodil Francesco Nit-to Palma (LS).
V skladu z dogovorom v vladni večini je bil za predsednika imunitetnega odbora poslanske zbornice izvoljen prvak desne stranke Fratelli d'Italia Ignazio La Russa. S takšno porazdelitvijo predsedstev komisij niso zadovoljne ostale opozicijske stranke. Grillovo Gibanje petih zvezd zdaj zahteva predsedstvi parlamentarnih komisij za nadziranje državne radiotelevizije RAI in za nadziranje tajnih služb (COPASIR).
Medtem pa je premier Enrico Letta povabil ministre svoje vlade na klavzuro v nedeljo popoldne in v ponedeljek dopoldne v opatiji Spineto della Luce pri Sartea-nu v Toskani. Srečanje bo namenjeno boljšemu medsebojnemu poznanju in programiranju vladnega dela. »Vabljeni so le ministri, stroške bivanja pa bo vsak minister poravnal sam,« je pojasnil Letta. Podobno klavzuro je leta 1997 priredil tedanji premier Romano Prodi za člane svoje vlade v samostanu v Gargonzi.
Opatija Spineto della Luce pri Sarteanu v Toskani, v kateri bo vladna klavzura ansa
Parlament odobril gospodarsko-finančno programsko poročilo
RIM - Parlament je včeraj odobril gospodarsko-finančno programsko poročilo. V senatu ga je podprlo 209 predstavnikov vladne koalicije, proti je bilo 58 senatorjev, 19 pa se jih je vzdržalo. V poslanski zbornici pa je poročilo bilo odobreno s 419 glasovi za, 153 proti in 17 vzdržanimi. Predstavnik Severne lige Roberto Calderoli je med obravnavo v senatu predlagal popravek, s katerim bi se vlada obvezala za ukinitev davka IMU in za povračilo že plačanega davka za leto 2012. Popravek je naposled prodrl v obliki priporočila.
V zrušitvi balkona v Kampanji trije mrtvi
NEAPELJ - Trije ljudje so umrli, še šest pa je bilo ranjenih, ko se je v nedeljo med versko procesijo v mestu Portici blizu Neaplja zrušil balkon. Približno 25.000 ljudi se je zbralo na ozkih ulicah med procesijo v čast zavetnika mesta. V nesreči sta umrli dve starejši ženski in 65-letni moški, ko se je na njih zrušil balkon s prvega nadstropja starejše hiše v središču mesta, kjer je po zrušitvi zavladala panika.
VLADA - Po novem naj bi za pridobitev državljanstva veljalo načelo teritorialnosti
Ministrica razburja koalicijo z načrti za spremembo priseljenske zakonodaje
RIM - Ministrica za integracijo Cecile Kyenge je sprožila nemire v koaliciji, ki podpira vlado premiera Enrica Lette. Temnopolta Kyengejeva se je namreč zavzela za čim prejšnjo spremembo kriterijev, po katerih lahko otroci priseljencev pridobijo italijansko državljanstvo. Burno so se odzvali predvsem v stranki Ljudstvo svobode.
49-letna ministrica z italijansko-kongovskimi koreninami se je zavzela za to, da bi vlada že v prihodnjih tednih spremenila pravila, ki opredeljujejo podlago za pridobitev italijanskega državljanstva za mladoletne otroke migrantov. V Italiji naj bi tako po novem za pridobitev pravice do državljanstva veljalo načelo teri-torialnosti (ius soli), torej bi bil bistven kraj rojstva, in ne več načelo porekla oziroma
Cecile Kyenge
ansa
krvne zveze (ius sanguinis), pri katerem se upošteva državljanstvo staršev.
Kyengejeva poudarja, da takšna pravila že veljajo v večini držav Evrope. Priseljevanje mora biti v Italiji po njenih besedah končno razumljeno kot pridobivanje virov in ne več kot problem. Mlad
človek, ki je vse življenje živel v Italiji, je po njenih besedah pripadnik države.
Italijanska zakonodaja trenutno otrokom priseljencev, rojenim v Italiji, dodeljuje pravico do bivanja. Kdor do 18. leta ostane prijavljen v državi, pa lahko zaprosi za državljanstvo. Kyengejeva se zavzema tudi za spremembo migracijskega zakona, ki trenutno za nezakonite priseljence opredeljuje zaporno kazen.
V njeni kampanji bo sodeloval tudi slavni nogometaš Mario Balotelli, katerega starša sta Ganca, rojen je bil v Pa-lermu, posvojila pa ga je družina iz Bre-scie. Balotelli je italijanski državljan od 18. leta starosti. »Na voljo sem za vsako iniciativo institucij za boj proti rasizmu in diskriminaciji,« je poudaril Balotelli.
Je pa kampanja nove ministrice na-
POGREB - Od pokojnega se je pred pogrebom poslovil tudi predsednik Giorgio Napolitano
Zadnje slovo od Giulia Andreottija je potekalo v strogo zasebnem krogu
RIM - V Rimu so se včeraj zadnjič poslovili od sedemkratnega premiera Giulia Andreottija, ki je v ponedeljek umrl v starosti 94 let. Pogreb je bil zasebne narave, poleg družine in prijateljev pa se ga je udeležilo tudi več vodilnih politikov nekdanje Andreottijeve Krščansko-demokratske stranke.
Ko so krsto s posmrtnimi ostanki prinesli v cerkev, je manjša skupina njegovih podpornikov zaploskala. Sicer pa je bila celotna slovesnost zelo skromna, kar je v močnem kontrastu z veliko politično močjo, ki jo je nekoč imel Andreot-ti. Od pokojnega se je pred pogrebom poslovil tudi predsednik Giorgio Napolitano. Andreotti je bil zadnja leta šibkega zdravja. Avgusta lani je bil hospitaliziran zaradi težav s srcem.
Leta 1919 v Rimu rojeni Andreotti je bil vrsto let eden najvidnejših predstavnikov italijanske politike. Sodeloval je pri načrtovanju ustave po drugi svetovni vojni, 60 let je bil član parlamenta, bil je sedemkratni predsednik vlade, minister v 33 italijanskih vladah, postal pa je tudi dosmrtni senator.
V 90. letih prejšnjega stoletja in v zadnjih desetih letih je veliko časa preživel na sodišču, kjer se je branil pred obtožbami, da je bil povezan s sicilijansko mafijo. Vpleten je bil tudi v več korupcijskih škandalov, a so ga nazadnje obtožb bodisi oprostili bodisi so zastarale.
Eden najbolj kontroverznih italijanskih politikov si je poleg naziva Nedotakljivi prislužil tudi vzdevka Princ teme zaradi povezav z mafijo in Črni papež zaradi tesnih odnosov z
Vatikanom.	Pogreb je potekal v cerkvi sv. Janeza Krstnika Florentincev v Rimu
letela na burne odzive v koalicijski strani Ljudstvo svobode bivšega premiera Silvia Berlusconija. Vodja strankine skupine senatorjev Renato Schifani je opozoril, da se ministrica izraža glede tem, ki ne sodijo v vladni program. »Premier Enrico Letta bi jo moral pozvati k več preudarnosti pri njenih izjavah,« je dejal.
Članica stranke Elvira Savino pa se je vprašala, ali želi morda ministrica v Italiji uvesti tudi v Kongu zakonito poliga-mijo. Kyengejeva je v nekem televizijskem intervjuju nekoč pojasnila, da je imel njen oče štiri žene in skupno 38 otrok.
Proti spremembam zakonodaje so se že izrekli tudi v Severni ligi. »Predstavljali bomo ostro opozicijo proti spremembam priseljenske zakonodaje,« so napovedali v stranki.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
35.637,23€ -495,09
SOD NAFTE
(159 litrov)
105,46 $ +0,12
EVRO
1,3107 $
ansa
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
7. maja 2013		
	evro (povprečni tečaj)	
valute	7.5.	6.5.
ameriški dolar	1,3107	1,3107
japonski jen	129,98	130,18
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,747	25,9558
danska krona	7,4526	7,4528
britanski funt	0,84420	0,84310
madžarski forint	296,25	296,40
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7002	0,7001
poljski zlot	4,1520	4,1515
romunski lev	4,3160	4,3135
švedska krona	8,5287	8,5543
švicarski frank	1,2333	1,2280
norveška krona	7,6395	7,6240
hrvaška kuna	7,5707	7,5721
ruski rubel	40,6500	40,7400
turška lira	2,3594	2,3543
avstralski dolar	1,2908	1,2801
braziljski real	2,6374	2,6373
kanadski dolar	1,3175	1,3217
kitajski juan	8,0658	8,0826
indijska rupija	70,8930	70,9940
južnoafriški rand	11,8722	11,7695
1 2 Sreda, 8. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
ronke - Občina ukinja progo zaradi pomanjkanja denarja
Šolski avtobus ne bo več vozil v Doberdob
»Šolski avtobus je pomembna javna storitev, spada pa med tiste, ki jih občine niso primorane ponujati. Za šolski avtobus smo vedno poskrbeli, ker se nam je tako zdelo prav. Zaradi nujnih rezov, ki nam jih narekujejo krizni časi, in pomanjkanja finančnih sredstev pa moramo nujno sprejeti kakšno težko odločitev in ukiniti nekatere storitve.« To so besede župana Ronk Roberta Fontanota, ki z obžalovanjem potrjuje, da se je občinski odbor na ponedeljkovi seji odločil za ukinitev avtobusov, s katerimi se učenci iz Ronk (a tudi iz Tržiča) vsako jutro peljejo do slovenske nižje srednje šole v Doberdobu in do italijanske nižje srednje šole v ronški občini.
Staršem, ki so spraševali po informacijah, so v ronškem občinskem uradu za izobraževanje že namigovali, da bi s prihodnjim šolskim letom uprava lahko ukinila prevoz do nižjih srednjih šol. Prazne blagajne, nejasnosti v zvezi z uvedbo nove zakonodaje ter negotovi državni in deželni prispevki silijo ronško in druge občinske uprave, da krčijo, vse kar se krčiti da. Zaradi pakta stabilnosti, nepremičninskega davka Imu in drugih neznank niso občine še niti odobrile letošnjih proračunov, ki so jih navadno sprejemale do konca marca. »Na zadnji seji odbora smo sklenili, da zamrznemo avtobusni prevoz za nižje srednje šole, ki je občino letno stal 40 tisoč evrov. Strošek smo le v manjši meri krili s tem, kar so plačevali uporabniki,« je včeraj pojasnil župan; po njegovem navajanju se s šolskim avtobusom pelje v do-berdobsko nižjo srednjo šolo 35 ronških nižješolcev, 81 nižješolcev pa se z avtobusom pelje do italijanskih nižjih srednjih šol. Za to storitev starši plačujejo 140 evrov letno.
Kljub ukinitvi avtobusnih prog v novem šolskem letu pa občina ne namerava pustiti na cedilu otrok in družin, opozarja Fontanot. »Stopili bomo v stik s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in skušali poiskati rešitev v dogovarjanju z njim. Predlagali jim bomo, naj eden izmed rednih avtobusov pelje mimo Ronk in Doberdoba po voznem redu, ki bo ustrezal šolskemu urniku. Če bodo na to pristali, bodo morale družine v tem primeru plačevati abonma,« je še povedal ronški župan ter dodal, da se bodo krajevni upravitelji o tem pogovorili tudi s pokrajino in novo deželno upravo. Po Fontanotovih be-
sedah pa ne nameravajo ukinjati šolskih avtobusov, ki se jih poslužujejo otroci vrtcev in šol v ronški občini. To storitev koristi 31 malčkov vrtcev in 118 učencev osnovnih šol. Dva avtobusa upravlja občina sama, za ostale pa skrbi pokrajinsko podjetje APT, ki mu je uprava zaupala eno avtobusno šolsko progo.
Ukinitev avtobusne proge, ki povezuje Ronke z doberdobsko nižjo srednjo šolo, seveda ne bo pustila ravnodušnih ljudi, saj utegne oškodovati otroke, ki obiskujejo slovensko šolo v Romjanu in s svojimi starši vred računajo na to, da jim bo omogočen nadaljnji študij na slovenski nižji srednji šoli.
Šolski avtobus iz Ronk ob koncu pouka v Doberdobu
bonaventura
tržič - Znanost
V štirih dneh štiri tisoč obiskovalcev
V	Tržiču se je v soboto zaključil četrti festival znanstvene komunikacije, ki ga je za učence in dijake iz goriške pokrajine priredilo združenje Scienza Under 18. Pobuda je bila tudi letos zelo uspešna, saj je festival v štirih dneh obiskalo okrog 3.800 ljudi. Med njimi so bili predvsem šolske skupine, a tudi občani, ki so z zanimanjem sledili predstavitvam znanstvenih dejavnosti, ki so jih ponujale dijaške stojnice v tržiški galeriji sodobne umetnosti in na Trgu Cavour. Med 700 učenci in dijaki, ki so predstavili svoje raziskave in druge dejavnosti, so bili tudi učenci 2. in 3. razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Leti so predstavili tri različne raziskave, ki so se jim posvetili v preteklih mesecih. Prva je ponujala izsledke opazovanj vremenoslovskih in meteoroloških meritev v Gorici, pri drugi stojnici so učenci predstavili kemijsko-mikrobiološke analize voda reke Soče, tretja raziskava pa je bila posvečena analizi delovanja človeških jeter.
V	okviru festivala so potekale tudi spremne pobude - dogodka Happy Science se je na Trgu republike v petek zvečer udeležilo okrog400 gledalcev -, v galeriji pa so potekale tudi delavnice v priredbi ustanov WWF, La-REA in goriškega pokrajinskega observatorija za odpadke. Pri delavnicah je sodelovalo približno 300 učencev in dijakov, množična pa je bila tudi udeležba na posvetih »Okolje 2000« in »Kilometer nič«. V pričakovanju na peti festival, ki bo potekal prihodnje leto, bo združenje Scienza Under 18 v ponedeljek priredilo srečanje o odnosu med umetnostjo in matematiko. Sodelovali bodo dijaki liceja Max Fabia-ni iz Gorice, srečanje se bo začelo ob 18. uri in bo potekalo v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici.
gorica - Travnik že spet krpajo
Kakor minsko polje
nova gorica
Na truplu Vanje niso ugotovili poškodb
Ferdinand Klanjšček - Vanja
»Na truplu nismo ugotovili nobenih poškodb,« je za Primorski dnevnik potrdil predstojnik ljubljanskega Inštituta za sodno medicino, Jože Balažic, kjer poteka sodna obdukcija posmrtnih ostankov 24-letnega Ferdinanda Klanjš-čka iz Oslavja. Rezultatov toksikološke analize še ni.
Na omenjenem inštitutu so identiteto pokojnika s pomočjo analize DNK potrdili že minuli teden. Kot je še pojasnil profesor Balažic pa toksikološka analiza zaradi zahtevnosti postopka - truplo je bilo najdeno v razpadajočem stanju - še ni končana. »Na truplu nismo ugotovili nobenih poškodb. Glede na samo stanje trupla ni mogoče nikakor ničesar reči v zvezi z morebitnim prenosom trupla od drugod. To sicer spada med kriminalistično-tehnična dognanja,« je še odgovoril Balažic. Na Klanjščkovo truplo je občan, kot smo že poročali, naletel 17. aprila ob 8.41 na območju Stare Gore oz. v bližini tamkajšnjega odlagališča odpadkov. Vanjo - tako so ga klicali domači in prijatelji, so pogrešali od 20. januarja, ko se je od doma odpeljal z avtomobilom. Nazadnje so Ferdinanda videli 21. januarja v zgodnjih jutranjih urah v Gorici. Dva dni kasneje je bil njegov osebni avtomobil najden v Šempetru pri Gorici. Za pogrešanim je nato stekla obsežna iskalna akcija. V zvezi s primerom še vedno poteka kriminalistična preiskava okoliščin najdbe trupla v smeri suma storitve kaznivega dejanja skrunitve trupla, so povedali na novogoriški policijski upravi. (km)
Na Travnik so se včeraj vrnili delavci in se ponovno lotili krpanja cestišča pred tamkajšnjo cerkvijo. To se dogaja redno, vsakih nekaj mesecev, vsakič namreč, ko postane cesta podobna minskemu polju. Tako se nam je včeraj zopet zgodilo, da nam je mimoidoči pešec, ki si je malodušno ogledoval cestišče, naenkrat z roko zamahal, zato da smo ustavili avtomobil, on pa je stopil predenj, pobral podolgovato kamnito ploščico, ki je molela iz ceste, nam jo pokazal z gibom rok, zato da bi poudaril občutek brezupa, in jo položil na bližnji pločnik. Hvaležni smo mu bili za prijaznost, hkrati pa ponovno ogorčeni nad dejstvom, da se zadevi ne najde rešitev. In se še lep čas ne bo našla, je včeraj pojasnil župan Ettore Romoli.
»Gradbeno podjetje Luci Costruzioni, ki je opravilo dela na Travniku, je v stečaju, zato pravdanje z njim utegne biti brezpredmetno. Upali smo, da bo
podjetje ponovno pretlakovalo luknjasto cestišče ali vsaj izplačalo odškodnino, z denarjem pa bi poiskali rešitev. V kratkem se bom sestal s stečajnim upraviteljem Matteom Montesanom, zato da se o tem pomenimo. Vse pa kaže, da bo morala naša občina prej ali slej sama zagotoviti denar. V današnjih razmerah zadeva ni na dnevnem redu. Čakamo tudi, da se o pretlakova-nju izreče spomeniško varstvo. Ko bodo blagovolili priti v Gorico, bomo zahtevali, da si ob gradbišču za grajsko vzpenjačo ogledajo tudi Travnik. Po oceni načrtovalcev ni problem ploščica ali material, temveč dejstvo, da cestišče na prenaša teže avtobusov in tolikšnega prometa. Takšne ploščice so primerne za peš cone,« trdi župan in dodaja: »Zahteval pa sem, da cestišče obnavljajo s kamnitimi ploščicami in da ga ne krpajo z asfaltom, kar se mi zdi prava nedostojnost.« Pogosto krpanje seveda stane, stroške pa si nalaga občina.
Zaradi lukenj (levo) in gradbišča je bil oviran promet bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 8. maja 2013
13
nova gorica - Ministrica Tina Komel s predstavniki slovenskih organizacij in občin v Italiji
Finančna pomoč Slovenije je kisik za preživetje
Posredovanje pri odprtih vprašanjih med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in rimsko vlado, pomoč pri ohranjanju zaščite manjših občin ter prisotnost ministrice pri Slovencih, živečih v goriški pokrajini - to so ključni poudarki, ki so jih na včerajšnjem srečanju z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel izrazili župani slovenskih občin in predstavniki slovenskih organizacij v Italiji, ki so si bili enotni tudi pri oceni, da se slovenska država dosledno drži rokov za izplačila podpore organizacijam in dejavnostim Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije.
»Delovati moramo usklajeno. Vsaka ideja, pobuda in morebitna rešitev je dobrodošla na našem uradu ter skupaj s pravilnim načinom komunikacije in bilateralnim odnosom se da marsikaj rešiti. Financiranje pa je žal ena ključnih težav vseh manjšin,« je povedala ministrica in dodala, da je v letošnjem državnem proračunu 10 milijonov evrov, namenjenih za finančno podporo organizacijam in dejavnostim Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije, in da so se sredstva v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala le za malenkost. Med posebnostmi, ki jih je opazila pri Slovencih, ki živijo v goriški pokrajini, pa je poudarila predvsem željo po povezovanju in enotnosti ter skupni strategiji. »To bi lahko bil vzor marsikomu, tudi Slovencem znotraj Republike Slovenije,« je poudarila.
Do včerajšnjega srečanja med ministrico in župani ter predstavniki Slovencev v Italiji je pravzaprav prišlo na povabilo no-vogoriškega župana Mateja Arčona; na nedavnem srečanju z manjšinci je namreč obljubil svoje posredovanje pri ustreznih predstavnikih slovenske vlade. »Glede na to, da imate dobre odnose z županom Gorice Ettorejem Romolijem, apeliram na vas, da mu predlagate, da tudi on skliče sestanek vseh predstavnikov goriških Slovencev, kar se sicer še ni zgodilo,« je županu Arčonu predlagal Silvan Primosig, pokrajinski predsednik stranke Slovenske skupnosti. »Upam, da bom to pobudo uspel uresničiti,« se je odzval Arčon.
»Slovenske ustanove v zamejstvu doživljajo težki finančni trenutek predvsem zaradi primanjkljaja oziroma velikih zamud, ki jih italijanska država tako površno ureja in časovno ne spoštuje. Slovenija se drži svojih terminov, ki jih pravočasno napove. Izplačilo teh sredstev je napovedano v maju, kar je za nas res velika pomoč, saj smo dobesedno brez kisika,« je stanje v slovenskih organizacijah povzela Franca Žgavec, pred-
sednica Kulturnega centra Lojze Bratuž. »Slovenska narodna skupnost v Italiji se še nikoli ni znašla v taki situaciji, s kakršno se sooča v zadnjem času. Mnoge organizacije in službe so že od decembra brez plač. A moramo zdržati. Če prebrodimo to krizo, mislim, da bo to pomenilo pozitiven naskok v naslednjih letih. Če pa zdrknemo navzdol, bo slovenska narodna skupnost v Italiji težko ponovno dosegla to raven, s katero v tem trenutku razpolagamo,« je opozoril Igor Ko-mel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici.
»Zavedamo se krize, zato smo reorganizirali celotno delovanje v naših društvih. Sloveniji gre velika pohvala za finančna sredstva, ki redno prihajajo. Od slovenske vlade pričakujemo, da na srečanjih, ki jih bo v bodoče imela v Italiji, poleg problematike v zvezi s finančnimi sredstvi opozarjajo še na spoštovanje zakonskih predpisov, predvsem tistih, ki se nanašajo na občine, v katerih velja zakonska zaščita,« je izpostavil pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj.
»Težav, ki so se nakopičile, je res veliko,« priznava nova odbornica na goriški pokrajini Vesna Tomsič. »Postala sem od-bornica za proračun, za osebje, za šport in za evropske projekte. Morda bom imela prav pri slednjem kakšno možnost več - da združimo in še bolj povežemo Gorico in Novo Gorico ali pa Italijo in Slovenijo. V tem trenutno vidim kakšno priložnost za to, da pomagam pri reševanju težav.«
»Po tolikšnem času, ko je bil naš odnos do slovenske vlade predvsem vezan na pritisk, ki naj bi ga Slovenija odigravala v odnosu do Italije glede na vse naše probleme v prvi vrsti finančne narave, kaže, da je končno, vsaj za leto 2013, finančna problematika rešena. To nam omogoča, da se malo bolje posvetimo vsem tistim izzivom, priložnostim, ki so vezane na razvojno vizijo in kjer lahko slovenska manjšina v sodelovanju s slovensko vlado udejanji nekatere projekte, ki so v obojestransko korist,« se nadeja Livio Semolič, pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki deli mnenje z nekaterimi drugimi udeleženci včerajšnjega srečanja v no-vogoriški mestni hiši. Ti so poudarili dosedanji posluh in prisotnost predstavnikov ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu v svoji sredini, medtem ko menijo, da je vse premalo pozornosti s strani ministrstva za kulturo do manjšinskih kulturnih organizacij, saj sega t.i. slovenski kulturni prostor tudi čez mejo.
Katja Munih
Ministrica Tina Komel je sedla k mizi s predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in družbenega življenja v Italiji k.m.
nova gorica - Ministrica in trije slovenski časopisi v Italiji
Iz Slovenije izobraževalne priložnosti za »manjšince«
Ministrica s sogovorniki iz časopisnih hiš
Preden je ministrica Tina Komel včeraj sedla k mizi s predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in družbenega življenja v Italiji, se je v spremstvu novogoriškega župana Mateja Arčona sestala z vodilnimi osebami pri slovenskih tiskanih medijih v Italiji. Prisluhnila je sogovornikom iz Primorskega dnevnika, Novega Matajurja in Novega glasa. Poudarek je bil na finančni stiski, ki jo doživljajo mediji v Italiji in ki ne prizanaša slovenskim časopisom. Tem bo treba z državnim zakonom zagotoviti poseben status in sistemsko financiranje zaradi manjšinske specifike. V tej smeri lahko slovenska država veliko naredi v bilateralnih stikih s sosedo. Nova deželna in državna vlada naj bi bili temu naklonjeni. Razvoj ponujajo splet, generacijska zamenjava v uredništvih in kakovostne izobraževalne pobude (npr. s področja spleta in trženja), ki jih v Sloveniji ne manjka in h katerim naj s posredovanjem ministrstva pristopajo tudi »manjšinci«.
šempeter - Prvi mož družbe Intra Lighting Marino Furlan - Gospodarstvenik Primorske
»Skrivnost mojega uspeha gre iskati v smehu, enostavnosti in logičnosti«
Skrivnost uspeha gre iskati v enostavnosti in logičnosti, je v pogovoru za Krizno ogledalo Slovenske tiskovne agencije glede svojega uspeha povedal Marino Fur-lan, ki je z ženo Marjeto lastnik družbe Intra Lighting v Šempetru in letošnji dobitnik priznanja Gospodarstvenik Primorske. Podjetje je nastalo leta 1989, trenutno pa daje zaposlitev 300 ljudem. Od ustanovitve so za svoja svetila prejeli številna priznanja. Svetilo Pipes jim je prineslo že tri priznanja svetovnega pomena v dveh letih.
Kje je skrivnost vašega uspeha?
»Skrivnost mojega uspeha gre iskati v smehu, enostavnosti in logičnosti.«
Intra Lighting je družinsko podjetje, v katerem ste zaposleni že vsi člani vaše družine. Kako delujete skupaj?
»No, skoraj že cela, tudi sin že malo pomaga, ja. Delujemo pa tako, da si z ženo Marjeto in hčerko Niko delimo delo v podjetju. Jaz sem tisti, ki bolj rinem vse skupaj naprej, sem bolj vizionar in marsikdaj tudi operativec. Žena je tista, ki nas včasih malce zaustavi, kar je tudi dobro, saj moraš imeti nekoga takega, da po potrebi tudi razmisliš. Včasih pa je prav ona tista, ki ima boljše zamisli in poglede, včasih sem to jaz, nato pa izbereva najboljše. Očitno to znava.«
Kakšna je torej vizija vašega razvoja v prihodnje?
»Načrtujemo kar precej stvari. Seveda jih imamo veliko tudi pripravljenih, saj, kot ste lahko že velikokrat slišali, je vse povezano s finančnimi zmožnostmi. Vendar tudi če bi jih imel neskončno veliko, teh
projektov ne bi zmogel ali znal obvladovati, tako da je prav, da projekti potekajo vedno eden za drugim: ko je eden končan, lahko začneš z drugim. Vendar jih moraš vedno imeti pripravljene vnaprej, da jih nato počasi uresničuješ.«
Kako vidite povezavo med lastništvom in vodenjem podjetij, sodelovanjem z nadzornim svetom? Sami ste namreč tudi član nadzornega sveta v družbi Hit.
»Tudi pri nas smo podobno organizirani, čeprav sva z ženo istočasno lastnika in vodilna, čeprav nimamo klasičnega nadzornega sveta. Tudi v mojih podjetjih se lahko zgodi, da je potrebno zamenjati vodstvo, to se je zgodilo doslej že v dveh primerih: vendar do tega ni prišlo zaradi političnih razlogov, vodstvo smo zamenjali zato, ker ni bilo spos-
obno. In to je edini pravi razlog za zamenjavo.«
Večino vaših izdelkov prodate na tujih trgih, saj je Slovenija premajhna. Sami pa prodajate tudi tja, kamor po vaših besedah drugi še ne »rinejo«.
»Imamo izdelke, ki so tehnološko in oblikovalsko dovršeni, zato naš trg ni ravno reven trg. Glede na to, da je Evropa v krizi, nam ni ravno dobrodošlo. Vendar so bogati trgi tudi izven Evrope, saj izven Evrope živi devet desetin vsega človeštva. Čeprav je tam malo bogatih ljudi, jih je v takem številu prebivalstva še vedno veliko, zato tam vidim številne priložnosti. Poleg tega je prodaja v tujini tekma, kar mi pomeni velik izziv. Predvsem moški smo tekmovalci in če ne zmagaš, to ni več izziv.«
Marino Furlan
Na katerih trgih vidite prihodnost?
»Prihodnost vidim samo na velikih trgih, to so v tem trenutku ZDA, od koder bomo pokrivali tudi Kanado in Mehiko. Ob evropskem trgu je velik izziv tudi Rusija, s katero se še pred nekaj leti sploh nismo ukvarjali. Vendar tam ne nameravamo ustvarjati nobene produkcije, saj je Evropa relativno blizu. Za nadaljnje korake pa ne znam povedati, kam nas bodo vodili, mogoče v Brazilijo in Indijo.«
Rosana Rijavec (STA)
1 4 Sreda, 8. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Pokrajina opozorila predsednico dežele na posledice pakta stabilnosti
Blokiranih enajst milijonov Kras 2014+ pod vprašajem
Železniška povezava s Slovenijo prepotrebna - Reforma, ki bo ukinila pokrajine, naj bi stekla v enem letu
pokrajina
Z osveščanjem manj odpadkov in več sortiranja
Več sortiranja in manj odpadkov. To sta cilja sporazuma, ki ga je goriška pokrajina sklenila s 24 občinami in ki predvideva izpeljavo informativne kampanje o pomenu ločenega zbiranja odpadkov. Sklep je goriški pokrajinski svet odobril v ponedeljek, kampanja pa se bo začela v prihodnjih mesecih in bo trajala dve leti.
»Občine, ki so presegale 50 odstotkov sortiranih odpadkov, so v minulih letih prejemale prispevke. Le-ti so bili iz leta v leto nižji, zato sem predlagala, da bi denar vložili v obširno kampanjo, s katero bi osveščali občane o pomenu in pravilih ločenega zbiranja odpadkov. Vesela sem, da so občine predlog sprejele,« je povedala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic, po kateri je prvo - in edino -informativno kampanjo na Goriškem izvedla družba Iris pred sedmimi leti. »V minulem letu smo na Goriškem dosegli 62 odstotkov sortiranih odpadkov, na občana pa smo proizvedli okrog 500 kg odpadkov. Cilj je, da znižamo proizvodnjo smeti na 430 kg na občana letno,« je povedala Černičeva, po kateri bodo informativno kampanjo izvajali z letaki in drugim informativnim materialom, spodbujanjem pobud občin in prirejanjem srečanj v šolah. V kampanjo bodo skupno vložili 193.000 evrov.
Denar imajo v blagajni, a ga ne morejo uporabiti. Zato je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta včeraj zaprosil novo predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani, naj čim prej reši problem pakta stabilnosti, ki krajevnim upravam in gospodarstvu povzroča zelo hude težave. Novoizvoljena predsednica se je z goriško pokrajinsko upravo sestala v hiši Morassi v grajskem naselju, kjer jo je spremljala tudi Sara Vito, bivša članica Gherghettovega odbora, ki je v petek postala deželna odbornica za energijo in okolje.
»Na banki imamo štiri milijone evrov, s katerimi bi morali plačati podjetja, ki so dokončala razna dela, ob tem pa razpolagamo še s sedmimi milijoni za druge projekte, za katere smo že izvedli razpise. Zaradi pakta stabilnosti pa lahko uporabimo le delček omenjene vsote, 100 ali 200.000 evrov,« je povedal Gherghetta, po katerem je med blokiranimi projekti tudi Kras 2014+, s katerim so želeli ovrednotiti kraško območje ob stoletnici prve svetovne vojne. Če Serracchia-nijevi ne bo uspelo doseči revizije pakta stabilnosti in dogovora Tondo-Tremonti, bo pokrajina lahko obnovila le topniške kaverne na Debeli Griži (gradbišče naj bi odprli jeseni), medtem ko bo dela v Doberdobu in Redipulji morala preložiti.
Serracchianijeva je poudarila, da spada sprememba pakta stabilnosti med prioritete, ob tem pa je potrdila, da ne namerava ukiniti goriškega zdravstvenega podjetja. Gherghetta je predsednico opozoril na problem prekernih uslužbencev na goriškem uradu za zaposlovanje, dalje pa je tekla beseda o pomanjkanju čezmejne železniške povezave s Slovenijo, ki bi ga bilo treba po mnenju Gherghette in Serracchiani-jeve rešiti, ter o potrebi po zmanjšanju birokratskih ovir v javni upravi.
Na včerajšnjem srečanju niso podrobneje obravnavali vprašanja reforme
Serracchianijeva in Gherghetta v hiši Morassi
bumbaca
krajevnih uprav in ukinitve pokrajin, znano pa je, da Gherghetta in Serracchianije-va o tem nimata enotnega stališča. Predsednik pokrajine meni, da bi jih bilo treba ohraniti, predsednica pa je večkrat izjavila, da je pokrajine treba »preseči«: »Delo predsednika Gherghette in njegove dosežke zelo cenim. Cilj reforme krajevnih uprav ni kaznovanje pokrajin, saj so nekatere, kot je goriška, dosegale dobre rezultate. Menim, da moramo reformo začeti pri preustroju
kompetenc dežele, nato pa je treba preiti na krajevno raven. Vrsto nalog je mogoče zaupati medobčinskim zvezam in na ta način preseči pokrajine,« je povedala Ser-racchianijeva in pristavila, da so temelji reforme navedeni v »Zeleni knjigi krajevnih avtonomij«, ki jo je predstavila lani. »Reformo naj bi stekla v teku enega leta, gre pa za zahtevno delo, ki ni odvisno le od nas, ampak tudi od državne vlade,« je zaključila Serracchianijeva. (Ale)
Prispevki za poletna središča
Goriška pokrajina bo tudi letos delila prispevke za organizacijo poletnih središč za otroke in mladostnike. Finančno pomoč je mogoče zaprositi za poletne centre z menzo, ki jih prirejajo občine in zasebne ustanove, ki trajajo ne manj kot deset dni in v katerih je vsaj dvajset otrok. Prispevke bodo lahko koristili tudi prireditelji poletnih kolonij, ki trajajo vsaj sedem dni in jih prirejajo tako zasebne kot javne ustanove. Pomoč bo namenjena še občinam, ki omogočajo mladim od 6. do 17. leta letovanje v letoviščarskih centrih v gorah oz. pri morju. Prošnje je treba vložiti do 15. maja; obrazci so na razpolago na spletni strani www.provincia.go-rizia.it, informacije pa na tel. 0481385232 in 0481-358257.
Cvetje na Travniku
Na goriškem Travniku bo v soboto in nedeljo, 11. in 12. maja, potekala pobuda »Piazza in festa«, ki jo ob prazniku materinstva prireja goriška občina. Travnik bodo napolnile stojnice z najrazličnejšimi rožami in rastlinami.
Mladi in kmetijstvo
V mladinskem centru Punto giovani v Gorici bo jutri ob 16. uri informativno srečanje, ki ga goriška občina prireja v sodelovanju z zvezo Coldiretti. Mladim bodo spregovorili o priložnostih za zaposlitev v kmetijskem sektorju.
V Hitu o novi upravi
Hitovi nadzorniki bodo na današnji seji razpravljali o poslovanju v prvih treh mesecih letos in o predlogu za imenovanje dveh novih nadzornikov ter nove uprave družbe. Imenovanje uprave pa se lahko zavleče, saj je odvetnik Stojan Zdolšek v imenu treh članov razrešene uprave na novogoriški okrožno in delovno sodišče vložil štiri tožbe.
Baklada za dan zmage
Na današnji predvečer dneva zmage pripravljajo na novogoriškem območnem ZB za vrednote NOB tri baklade: na Sa-botinu bo ob 19. uri, na Velikem vrhu nad Renčami in na Golcu nad Branikom pa ob 21. uri. (km)
tržič - Selekcije kandidatov za službo v McDonald'sovi restavraciji
Napeto pričakovanje, ker se kriza pozna predvsem pri zaposlovanju
Kandidati čakajo, da bodo prišli na vrsto
bonaventura
Včerajšnje selekcije kandidatov za službo v restavraciji McDonald's, ki jo bodo v drugi polovici junija odprli ob komercialnem središču Emisfero v Tržiču, so bile nabite s pričakovanji in zaskrbljenostjo mladih, ki močno občutijo krizne razmere in pomanjkanje delovnih mest. Na odločilni pogovor je bilo pripuščenih 80 mladih oseb, za katere so na parkirišču v Ulici Valentinis uredili McDonald'sovo vas v okviru pobude Mcltalia Job Tour.
Med 10. in 18. uro so tam potekali individualni pogovori, na podlagi katerih bodo izbrali dvajset uslužbencev, ki bodo skrbeli za pripravo jedi in njihovo prodajo (t.i. »crew«); tem se bo pridružilo še enajst oseb, ki so jih selekcionirali v ostalih McDo-nald'sovih restavracijah iz soseščine. Ocenjevalca sta bila Stefano Dedola, direktor oddelka za človeške resurse v družbi McDonald's Italia, in Simone Dominioni, ki upravlja McDonald'sovi restavraciji v Gorici in Trstu. Srednja starost kandidatov je bila 30 let (28 let je srednja starost McDonald'sovih uslužbencev), med njimi večina še čaka na prvo službo. »Mnogi kandidati so dobro pripravljeni in motivirani,« je povedal Domi-nioni in pojasnil, da bodo izbranci najprej opravili delovno izkušnjo, zaposleni bodo s part-time pogodbami, s časom pa bodo lahko prišli do polnega delovnega urnika.
»Prišli so močno motivirani, ker se kriza pozna zlasti pri zaposlovanju. Marsikdo ima za sabo delovne izkušnje, ki niso privedle nikamor. Znašli so se na cesti in iščejo izhod iz
moreče prekernosti,« je ugotavljala Annalisa, uslužbenka tržaškega McDonald'sa, ki je pomagala pri selekcijah. »V družbi sem zaposlena od oktobra 2011. Ponujena mi je bila priložnost kariere in se usposabljam za direktorico. Družba nagrajuje sposobnost. Kdor se trudi in verjame v svoje zmogljivosti, bo deležen velikih zadoščenj,« je še povedala.
Osemdeset kandidatov so izbrali na podlagi prošnje in curriculuma vitae, ki so ju prejeli po elektronski pošti, in pa rezultatov testa o odnosu do ekipnega dela in do odjemalcev. Prva McDonald'sova restavracija v Tržiču bo zasedala 450 kv. metrov površine, v notranjosti bo ponujala 150 sedežev, v zunanjosti pa še dodatnih 90. Odprta bo vse dni, ob petkih in sobotah pa ves dan in vso noč.
gorica - Festival Mercatali
Najboljši kitaristi s sveta se potegujejo za goriško nagrado
Drevi bo nastopil tajvanski kitarist Chia-Wei Lin
Koncert skupine Gorizia Guitar Orchestra in razstava kipov Goričana Leoneja Gaierja sta sinoči uvedla v 10. festival klasične kitare Mercatali, v okviru katerega bodo tudi letos priredili evropski natečaj Mesta Gorica. Od petka do nedelje bo v gosteh preko 200 perspektivnih kitaristov z vsega sveta, umetniški vodja Claudio Pio Liviero pa je povabil tudi dva že uveljavljena kitarista. V dvorani goriške glasbene fundacije v Ulici Oberdan bo drevi ob 20.30 nastopil tajvanski glasbenik Chia-Wei Lin, ki je lani na Hrvaškem zmagal tekmovanje Omis. Jutri pa bo na istem prizorišču zaigral srbski kitarist Vojin Kocic, dobitnik številnih priznanj in lanski dobitnik nagrade Merca-tali; tudi njegov koncert bo ob 20.30, vstop bo prost. V petek se bo začelo tekmovanje, v soboto ob 20. uri pa bodo na vrsti prve nagrade (kategorije II, I, V in VI) in koncert. V nedeljo ob 20.30 se bo začel finale kategorije koncertantov. Najboljši bo prejel nagrado Mercatali in medaljo predsednika republike.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 8. maja 2013
15
gorica - Jutri v mestnem gledališču
Opera »Brundibar« v spomin in svarilo
Otroško opero »Brundibar« bodo jutri, 9. maja, ob 21. uri uprizorili v Verdijevem gledališču v Gorici v okviru projekta »Music for memory - Brundibar«, pri kateri sodeluje skoraj sedemdeset mladih iz dežele FJK in iz Nove Gorice. Med temi je trinajst glasbenikov, starih od 20 do 25 let, ter 60 pevcev med devetim in šestnajstim letom starosti.
Jutrišnji dogodek so predstavili včeraj ob udeležbi predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette, pokrajinskega odbornika za kulturo Federica Portellija in odbornika za kulturo pri goriški občini Ro-dolfa Ziberne, ki je mimogrede povedal, da je to njegov zadnji nastop v tej funkci-
ji, v kolikor je vstopil v deželni svet. Po pozdravih omenjenih upraviteljev je Stefania Bertini, predsednica združenja NEMO-GEIE, ki je pobudnik projekta v Italiji, pojasnila, da ima projekt izrazit kulturni in spominski predznak, omogočila pa so ga evropska sredstva in pomoč krajevnih uprav. Zaslugo, da so opero naštudirali in izvedli na Goriškem, imata goriška občina in pokrajina, je dodala. Opera skladatelja Hansa Krase črpa snov iz zgodovine, nastala je tik pred vojno v Pragi, prvič pa je bila izvedena v Terezinu, kamor so nacisti strpali veliko Judov; skoraj nihče od 140.000 prisilnih meščanov Terezina ni preživel holokavsta. Poleg Gorice so ope-
Portelli in Gherghetta (z leve) ter predstavnici združenja NEMO
foto vip
ro že predstavili v Genovi in v francoski Nici. Bertinijeva je še povedala, da si pri združenju NEMO prizadevajo, da bi junija prihodnjega leta opero uprizorili tam, kjer je nastala - v češkem Terezinu.
Opero, ki se je rodila kot otroška zgodba, a je zaradi nacistične genocidne
politike dobila čisto drugačno sporočilnost, bodo prikazali goriški javnosti jutri ob 21. uri v mestnem teatru v Gorici; vstopnice veljajo 10 evrov in bodo na prodaj pri blagajni gledališča od 20. ure dalje. V dopoldanskem času jo bodo uprizorili za goriške in novogoriške šole. (vip)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
fí Razstave
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ je v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«; do 10. maja ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it).
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled fotografske razstave »Pogledi«. Razstavljajo Rebeka Bernetič, Ilenija Braj-nik, Deborah Brugnera, Shana Carrara in Stane Lokar; do 11. maja po domeni (tel. 0481-884226).
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habi-tat med mikavnostjo in resničnostjo«; do 12. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deve-takih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala; do 15. junija.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -
22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15
-	21.45 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Miele«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -
22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 16.40 - 20.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 18.15
-	21.45 »Hansel & Gretel - Cacciato-ri di streghe« (digital 3D).
Dvorana 3: 18.00 - 21.15 »Iron Man 3«
(digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Effetti
collaterali«. Dvorana 5: 17.30 »Kiki consegne a domicilio«; 20.15 - 22.10 »Viaggio da sola«.
prej do novice
¿j Čestitke
Dobrodošla JULIJA! Želimo ti veliko petja in zadoščenj. Z mamo Saro, očetom Pavlom in bratcem Mihaelom se veselimo in jim želimo obilo srečnih dni - Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela.
Gledališče
www.primorski.eu]
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v četrtek, 9. maja, ob 20.30 »Johana Padana a la descoverta de le Americhe« (Dario Fo), igra Marina De Juli; v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30 večer čarovnije »Magi-camente... ridere«, nastopajo Magicus, Duo Luis in Magico Ca-mi; izrecno za te dve predstavi je možen vpis »mini abonmaja«; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	ČITALNICI BABEL kulturnega centra Mostovna v Solkanu bo v četrtek, 9. maja, ob 20.30 nastop gledališke skupine MAK z gledališko igro »Pojma nimam«; več na www.mostovna.com.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI (Ul. Brass 20) bo v ponedeljek, 13. maja, ob 20.30 na sporedu peta predstava letošnje abonmajske sezone SSG na Goriškem in sicer »Ne sprehajaj se no vendar čisto naga« v režiji Alena Jelena; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 8. maja, ob 20. uri »Ljudožerski ples (Tommaso San-ti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Šolske vesti
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Miramaru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
~M Koncerti
SKRD JEZERO DOBERDOB vabi v četrtek, 9. maja, ob 20. uri v društvene prostore v Doberdobu na koncert. Nastopili bodo mladinci glasbene šole San Paolino iz Ogleja, zadonele bodo tudi harfe študentov glasbene šole Komel iz Gorice.
SNOVANJA 2013: v petek, 17. maja, ob 20.30 na kmetiji Carlo di Pradis v Krminu nastopajo učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka SCGV Emil Komel. Na večeru z naslovom »Evergreen« bo gost Brkinska godba 2000.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ki jo vodi Ales-sandro Svab, vabi v občinsko gledališče v Tržiču na Rossinijevo operno predstavo »Šiviljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«) v soboto, 18. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke.
KONCERT »VOGLIAMO LA PACE -HOČEMO MIR« bo v četrtek, 23. maja, v kleti rubijskega gradu na Gornjem Vrhu 40. Gosta bosta goriška pevka Gabriella Gabrielli (Zuf de Zur) in kantavtor Vlado Kreslin. Spremljal ju bo trio Diego Todesco (kitara), Maurizio Veraldi (klaviature) in Sašo Debelec (kontrabas); zaradi omejenega števila mest organizatorji priporočajo rezervacijo vstopnic oz. vabil; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288).
H Mali oglasi
SEM POŠTENA GOSPA z veliko izkušnjami. Iščem kakršnokoli delo v dopoldanskem času. Klicati po 18. uri tel. št. 00386-40272290.
TRI DVOMESEČNE MUCKE iščejo dobre prijatelje; tel. 347-1243400.
M Izleti
SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Zaželjena prijava udeležencev, obvezna čelada.
KOLESARSKI IZLET: v nedeljo, 12. maja, organizira SPDG kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D. Za informacije: Robert 3288292397. Obvezna je čelada! Zaželje-na prijava udeležencev.
SPDG organizira v soboto, 11. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Start na Medvedjem Brdu (785 m), vzpon na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m), nadaljevanje do Rovt ter zaključek na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu.
KRUT vabi na srečanje pred poletjem v obliki celodnevnega izleta »V osrčje Istre«, ki bo v petek, 31. maja. Za goriške prijatelje in člane, ki bi se ga radi udeležili organizatorji sporočajo, da je možnost odhoda tudi iz Gorice (ob 6.45); vpisovanje do vključno petka, 17. maja, informacije po tel. 040-360072 vsak dan.
□ Obvestila
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet).
SPDG organizira v nedeljo, 12. maja, kolesarski izlet na Vodice in Banjšice. Predstavitev izleta bo v četrtek, 9. maja, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini. Zbirališče ob 8.15 v nedeljo, 12. maja, na parkirišču mejnega prehoda v Rožni Dolini (na italijanski strani), start ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku
INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne).
DRUŠTVO SABOTIN sklicuje občni zbor v ponedeljek, 13. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva na Znorišču 4 v Štmavru.
13 Prireditve
NOVO FILMSKO REVIJO »LO STATO DELLE COSE« (Stanje stvari) bodo predstavili Manlio Piva (profesor na Univerzi v Padovi), Roberto Cala-bretto (predsednik univerzitetnega študija DAMS pri Videmski univezi) in Roy Menarini (predsednik združenja Hiša filma in profesor zgodovine filma na Videmski univerzi) v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi danes, 8. maja, ob 18.30.
V ŽUPNIJSKI DVORANI V ŠTANDRE-ŽU bo v petek, 10. maja, ob 20. uri predavanje Erike Brajnik na temo na-turopatije.
NA EVROPSKI PRAVNI FAKULTETI V NOVI GORICI bo danes, 8. maja, ob 10. uri predavanje Eduarda Ruiza, profesorja mednarodnega prava človekovih pravic z Univerze Deusto v Bilbau (Baskija, Španija); predavanje je odprto javnosti, vstop prost.
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 9. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Duh inkvizicije«. O knjigi in njeni polemični vsebini se bo z obiskovalci pogovarjal avtor Peter Kovačič Peršin
»CULTURE TESSILI« (Tekstilna kultura) je naslov modnega projekta, ki bo potekal v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi v petek, 10. maja, ob 18. uri. Na delavnici bodo udeleženci spoznavali tradicijo in sodobne tehnologije ob skupnem delu.
V	KULTURNI DVORANI NA TRGU V RENČAH bo v petek, 10. maja, ob 19.30 predstavitev knjige »Bratje v svobodi/Fratelli nella liberta«, ki jo je uredil odbor predstavnikov pobratenih krajev v počastitev 35-letnice pobratenja med KS Renče in občino Štarancan.
ZDRUŽENJE PRIJATELJI ČASOPISA »ISONZO SOČA« GORICA in Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete, Svet slovenskih organizacij ter Slovenska kulturno gospodarska zveza vabijo na prireditev ob 300-letnici Tolminskega punta v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri na Travniku v Gorici. Na programu zborovska pesem, pozdrav prireditelja, pozdravi predstavnikov krajevnih uprav, recitacije, govorniška posega v slovenščini in italijanščini.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN FEIGLOVA KNJIŽNICA v sodelovanju z ZSKD in Glasbeno matico vabita na predstavitev pesniške zbirke »Sol na jezik / Sale sulla lingua« Marka Kravosa. Srečanje s pesnikom bo vodila Slavica Radinja in bo v Feiglo-vi knjižnici v torek, 14. maja, ob 18. uri.
KINOATELJE vabi ob izidu knjige »L'al-tra regola del gioco« pisatelja Hansa Kitzmuellerja na avdiovizualni dogodek, posvečen filmski in gledališki igralki goriškega rodu Nori Gregor. Potekal bo na Dvoru Darka Bratine v Hiši filma v Gorici v četrtek, 16. maja, ob 20.30. Knjigo bodo predstavili avtor Hans Kitzmueller, raziskovalec biografije Nore Gregor Igor Devetak in predsednik Kinoateljeja Aleš Dok-torič. Avdiovizualni dogodek bo re-žirala dramska avtorica, igralka in režiserka Neda R. Bric.
V	GORIŠKEM IN TRŽIŠKEM KINE-MAXU bo 18. in 19. maja ob 16.30 in 18.30 prireditev z naslovom »Violet-ta L'Evento« (Disney); rezervacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481530263 «(Kinemax Gorica) in po tel. 0481-712020 (Kinemax Tržič).
UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Števerja-na, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Kor-sič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.00, Aldo Revelant (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 12.20, Lidia Mininel por. Sartore iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 9.20, Claudia Bertogna por. Pinese (iz tržiške bolnišnice), obred na pokopališču.
DANES V MORARU: 15.00, Dario Bat-tistin iz kapele pokopališča v cerkev in na pokopališče.
Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Bančne skupine Banca Popolare di Cividale
izrekajo uslužbenki Cristini Polencic iskreno sožalje ob izgubi dragega
očeta FERDINANDA
1 6 Sreda, 8. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik

Še tretji poraz Slovenije na SP
STOCKHOLM - Slovenska hokejska reprezentanca je na tretji tekmi svetovnega prvenstva elitne skupine na Švedskem po podaljšku izgubila z Dansko z 2:3 (1:0, 1:1, 0:1; 0:1). Slovenija je dvakrat vodila po zadetkih Roka Tičarja (7. in 35.). Slovenija je v prvih dveh krogih SP že doživela dva poraza, z Norveško in Belorusijo. V četrtem krogu se bodo izbranci Matjaža Kopitarja že danes ob 16.15 pomerili s Švico, trenutno vodilno ekipo skupine v Stockholmu.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
A-liga: drevi v Trstu Cagliari - Parma
RIM - 36. krog nogometne A-lige bo že danes. Cagliari bo v Trstu (ob 2.30) gostil Parmo. Oboji so že rešeni. Udinese (5 zaporednih) zmag igra v gosteh proti Palermu, ki še ni rešen.
Spored: ob 18.00 Pescara - Milan, ob 20.45 Atalanta
-	Juventus, Bologna - Napoli, Cagliari - Parma, Inter -Lazio, Sampdoria - Catania, Siena - Fiorentina, Torino
-	Genoa, Palermo - Udinese. Sinoči: Roma - Chievo 0:1
kolesarstvo - Včerajšnjo etapo dobil zmagovalec Trofeje ZSŠDI 2011
Duh Lonjerja na Giru
nogomet
Pot Triestine do D-lige dolga in negotova
Z gostovanjem v Azzanu X se je za Triestino v nedeljo zaključil redni del sezone. Costantinijevi varovanci bodo - kot je bilo že jasno po domačem porazu proti San Danieleju - prvensto končali na drugem mestu. Neposrednega napredovanja so se povsem upravičeno veselili v taboru UFM-ja iz Tržiča. Tržičani so vodili celo sezono in ob koncu prvega dela imeli celih dest točk prednosti nad prvim zasledovalcem. Triestini je z navsezadnje odličnim povratnim delom nasprotnika celo uspelo dohiteti, vendar le za en teden, nato so fantje trenerja Zorattija dokončno pobegnili in v nedeljo praznovali zgodovinsko napredovanje. Pri Triestini si morajo torej zavihati rokave, saj se bo za njih z dodatnimi tekmami za napredovanje najpomembnejši del sezone šele začel.
ZAKAJ LE DRUGI - Razlogov za delni neuspeh je več. Verjetno največji je bil zgrešen nakup »mladincev«, to se pravi letnikov '94 in '95, za katere sta zagotovljeni dve mesti v začetni postavi. Mladi Triestine so bili večkrat šibki člen ekipe. Ob tem je razočaral glavni adut napada Ara-boni in ostali napadalci so le delno krili nastalo vrzel. Tretji razlog je najbrž pomanjkanje kakovosti na sredini, kjer ni bilo igralca, ki bi bil dodana vrednost. Nazadnje treba omeniti še Franciosija. Gotovo je dokazal, da je igralec višje kategorije, a večkrat bi lahko bil še bolj odločilen, ko bi žogo prostemu soigralcu prej podal.
SISTEM IGRANJA KONČNICE -Drugouvrščena ekipa bo igrala dve tekmi proti drugouvrščenemu iz Tridentinske-ga-Gornjega Poadižja (prva tekma na Roccu, 26. maja, povratna teden dni kasneje v gosteh). Trenutno je na Tridentin-skem najresnejši kandidat za drugo mesto St. Martin Passeier, ki pa ima le točko prednosti pred Salornom. Zmagovalec dvoboja FJK - Tridentinska bo moral nato skozi še eno sito, dvojno tekmo proti zmagovalcu dvoboja ekip iz Ligurije in skupine B iz Piemonta. Odločilni tekmi za napredovanje v D-ligo bosta na sporedu 9. junija in 16. junija.
ZNOVA NA DELU - Dvojica Co-stantini-Tul ima torej pred sabo še dodatno in zelo pomembno delo, saj je v vročih poletnih mesecih fizična kondicija večkrat odločilnega pomena. V taboru Trie-stine imajo skoraj tri tedne časa, da se na najboljši način pripravijo na dve oziroma štiri ključne tekme sezone, počitek pa bo nekaterim igralcem koristil tudi za saniranje poškodb. Sicer stanje v klubu ni najboljše. V prvi vrsti zato, ker so vsi pričakovali neposredno napredovanje v D-ligo, tako da pomeni igranje končnice vsaj delni neuspeh. Ob tem naj bi bile v ekipi še druge težave, ekonomske in, kot kaže, disciplinske narave. Ko bi jih premostili pred začetkom končnice, bi bile možnosti Tržačanov za napredovanje v D-ligo gotovo večje. (I.F.)
Zmagovalec 4. etape Enrico Battaglin ni še dopolnil 24 let
ansa
RIM - Zmagovalec včerajšnje 4. etape kolesarske dirke po Italiji Enrico Battaglin (Bardiani) je leta 2011 slavil tudi na Trofeji ZSŠDI v Lonjerju.
Na 246 km dolgi preizkušnji od Policastra do Serre San Bruna, po kateri je skupno vodstvo obdržal Luca Paolini (Katjuša), so bili razburljivi le zadnji kilometri. Najprej je z napadom poizkusil 37-letni Danilo Di Luca. Skupaj s Kolumbijcem Robinsonom Chalapudom sta bežala vse do zadnjega kilometra, ko ju je glavnina vendarle ujela. V zadnjih metrih je največ moči in znanja pokazal 243-letni Battaglin iz Marostice, eden najbolj nadarjenih italijanskih kolesarjev, ki je s tem prišel do uspeha kariere. Tri kilometre pred ciljem prišlo do manjšega padca, v katerega je bil udeležen tudi Wiggins. Čeprav se Britanec ni znašel na tleh, pa ga je incident stal dragocenih sekund. Vodstvo njegove ekipe se je pritožilo, vendar je tekmovalna žirija ocenila, da Wiggins ni bil oškodovan, zato so rezultati ostali nespremenjeni. Slaba etapa je za tremi slovenskimi predstavniki, ki so v cilj prišli s skoraj 17 minutami zaostanka. Danes bo še ena pretežno ravninska etapa. Šteje 205 kilometrov od Co-senze do Matere, odločitev pa bo verjetno padla v zadnjih kilometrih, ki imajo rahel vzpon.
Skupno: 1. Paolini (Ita/Bardiani Valvole) 15.18:51; 2. Uran (Kol/Sky) + 0:17; 3. Intxausti(Špa/Movistar) 0:26; 4. Nibali (Ita/Astana) 0:31; 5. Hesjedal (Kan/Garmin) 0:34; 6. Wiggins (VBr/Sky) 0:34.
trofeja zsšdi
Dirka je še vedno pod vprašajem
»Battaglina se spominjam kot resnega in skromnega fanta, njegov finiš na včerajšnji etapi pa je bil fe-nomenalen,« je zmago »Lonjerca« na Giru komentiral organizator Trofeje ZSŠDi Radi Pečar.
Med dobitniki slovenske dirke v Italiji je postal Battaglin četrti zmagovalec etape Gira. Pred njim je to dvakrat (leta 1993 in 1995) uspelo Mauriziu Fondreistu, zmagovalcu lo-njerske dirke 1986, Fabiu Baldatu, ki je na Giru trikrat zmagal leta 1993, enkrat pa deset let kasneje (v Lonjerju je slavil leta 1989 in leta 1990) in Biagiu Conteju leta 2000 (v Lonjerju pa je zmagal v letih 1991 in 1993).
Lonjersko dirko je letos odpihnila gospodarska kriza, kljub njeni bogati »zlati knjigi« pa za zdaj nič ne kaže, da bi prihodnje leto kaj drugače. »Prizadevno iščemo sponzorje, vendar obeti za zdaj niso najboljši,« je priznal Pečar, ki pa še ni vrgle puške v koruzo.
smučanje
Mitja Kunc še v štabu Slovenije
LJUBLJANA - Glavan trenerja smučarske reprezentance Slovenije bosta odslej Miha Verd-nik pri moških in Andrej Možina pri ženskah. V strokovnem štabu je potrjen tudi Mitja Kunc, protagonist spora z vodjo ekipe Tine Maze Andreo Massijem. Status A bo imelo pet smučarjev, med njimi so zanesljivo smukača Andrej Šporn in Rok Perko ter slalomski veteran Mitja Valenčič, in štiri smučarke, Ilka Štuhec, Ana Drev, Maruša Ferk, ki prihaja po poškodbi, ter šampionka Tino Maze.
KOSTELIC - Hrvaški smučarski zvezdnik Ivica Kostelic je uspešno prestal še eno operacijo kolena. Za 33-letnega smučarja, ki se v operacijskih dvoranah počuti skoraj tako domače kot na belih strminah, je bil poseg (meniskus) že 11. v karieri.
SMRT - V 68-letu starosti je umrl nekdanji nogometaš in trener Ferruccio Mazzola, brat bolj znanega Sandra.
NBA - Ekipa Chicago Bulls je na gostovanju s 93:86 premagala Miami Heat, branilce naslova, ter v drugem krogu končnice na vzhodnem delu povedla z 1:0. Miami je izgubil šele tretjič v zadnjih 44 tekmah, dvakrat prav z biki. Na zahodnem delu je San Antonio Spurs s 129:127 premagal Golden State Warriors.
ATLETIKA - Sonja Roman, slovenska rekorderka na 1500 m, je edina Slovenka na startni listi diamantne lige v Dohi. V katarski prestolnici bo tekma v petek, 10. maj.
TROFEJA ROCCO - Brazilski Courtiba je zmagovalec mladinskega nogometnega turnirja Roc-co v Gradišču. V finalu je sinoči z 2:1 premagal Chivas Guadalajara, ki je v polfinalu z 1:0 odpravil Koper.
košarka
»Za EP v Sloveniji ni težav«
LJUBLJANA - Predstavniki košarkarskih zvez, ki se bodo septembra udeležile evropskega prvenstva, si si v Sloveniji ogledali športne dvorane, spoznali infrastrukturo, v kateri bodo bivale reprezentance in odkrili slovensko kulinariko. Od skupno štiriindvajsetih držav, ki bodo sodelovale na EuroBasketu 2013, so manjkali predstavniki Španije in Litve, ki so si prizorišča ogledali že pred časom, ter nekaterih držav z Balkana, ki bodo oglede zaradi bližine oziroma sodelovanja na pripravljalnih tekmah v Sloveniji opravili v prihodnjih mesecih.
«Lahko smo mirni glede poteka priprav. Čeprav je bil zaradi gospodarske situacije pred časom prisoten strah, so se stvari tako pri pokroviteljih, vstopnicah ali naših partnerjih razvile v pravo smer. Do prvenstva upam, da ne bo večjih pretresov in da nas bo na koncu za naše trdo delo v preteklih letih z uspehom na športnem področju nagradila še slovenska reprezentanca,» meni direktor lokalnega organizacijskega odbora EuroBasketa Aleš Križnar.
kolesarstvo - Igor Vodopivec iz Repna na ekstremni dirki v Sloveniji
1229 km v 41 urah
Nastop je sad večletnih priprav - Za sabo ima lep štab pomočnikov
1229,2 km, 14883 m višinske razlike. Nekajdnevna neprekinjena vožnja s kolesom. To je DOS Extreme. Jutri ob 20.00 se bo v Postojni začela Dirka okoli Slovenije DOS Extreme 2013, na kateri bomo letos imeli tudi zamejskega kolesarja. Na 1229,2 kilometra dolgo progo (in 14883 metrov višinske razlike) se bo v dvojicah podal Igor Vodopivec, doma iz Repna. 44-letni Vodopivec bo v dvojicah (ekipa Ok3) kolesaril skupaj s 53-letnim Luigijem Michelonijem iz Inzaga pri Milanu. Na dirki bo nastopilo 18 dvojic, med katerimi bo kar nekaj tujih: Avstrijca, Nemca, Italijana, Angleža in Američana. Dirka po Sloveniji je torej postala mednarodna. Med temi je tudi nekaj znanih imen, na primer slovenski kolesar Marko Baloh, ki je že nastopil na znameniti ameriški ultramara-tonski kolesarski dirki RAAM.
Na več kot tisoč kilometrov dolgo dirko po Sloveniji se je Igor začel pripravljati že pred leti. »To ni kar tako. Potrebno je veliko treninga in predvsem dobra organizacija. Našo ekipo bo poleg naju sestavljalo sedem ljudi, ki bodo vozili spremljevalni avto, avtodom in nam pripravljali hrano. Glavni trener je Saško Kalc, pomagali pa nam bodo Ksenja Slavec, Robert
Renčelj, Erik Vodopivec, Romanin Smotlak in Sergio Ciuffarin,« je povedal Igor in dodal, da jih je projekt in nastop na dirki stal okrog 2500 evrov. Samo 700 evrov je vpisnine. Igor in Luigi, Gigi za prijatelje, se bosta vrstila vsaki dve uri. Ko bo eden na cesti, bo drugi počival v avtodomu. Sloven-sko-italijanska dvojica želi progo prekole-
sariti v 41 urah (lanski zmagovalec je dosegel čas pod 39 ur). »Jaz bom v glavnem kolesaril na bolj strmih delih, medtem ko bo Gigi vozil v glavnem po ravnini, saj ima še en dodaten problem, je brez roke in vozi s protezo,« je dejal Igor, ki je pozimi v glavnem treniral na trenažerju. »Prevozil sem okrog 3400 kilometrov. Dvakrat pa smo bili tudi na pripravah v Šibeniku, kjer smo prekolesarili okrog tisoč kilometrov. Aprila sem začel malo bolj intenzivno voziti po cestah, saj se prej zaradi slabega vremena ni dalo,« je svoje priprave na športni dogodek orisal Vodopivec. V bližini nekdanje meje bosta Igor in Gigi kolesarila v četrtek zvečer in ponoči. Okrog 23.00 se bosta iz Kozine spustila po Črnem kalu na Obalo. Nato pa se bosta na Kras vrnila okrog 2.00/3.00 ponoči, ko bosta šla mimo Kozine, Divače, Lipce, Sežane in Du-tovelj. Kolesarje boste lahko spremljali tudi na spletni strani www.dos-extreme.si ali pa po facebooku kluba Ok3.
Slovenski DOS velja tudi kot kvalifikacijska tekma za ameriški RAAM, ki pa je vsaj trikrat daljši in bolj zahteven. »Nekega dne bi rad kolesaril tudi v Zda. Mogoče se bo to kdaj uresničilo,« je še dodal Vodopivec. (jng)
/
ŠPORT
Sreda, 8. maja 2013
17
Trije tekmovalci Shinkai cluba so se uvrstili na DP
Deželno prvenstvo v tradicionalnem karateju v Pagnaccu pri Vidmu je bilo za zgoniško društvo uspešno. Tri njegovi tekmovalci so se namreč uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 25. in 26. maja v Castellanzi blizu Vareseja. Agnese Ma-stomauro je v kategoriji kadetinj zmagala v dveh disciplinah: v kati - obveznih likih in kumiteju - borbi. Ivana Saražin je tekmovala samo v kati in v kategoriji »upi« zasedla prvo mesto. Matteo Blocar je med mladinci tekmoval v treh disciplinah: kati, kumiteju in fukugoju. V kati in kumiteju je zmagal, v fukugoju pa drugo mesto.
Nastop na DP bo za tekmovalce našega društva velik napor in hkrati velika čast , saj sodijo italijanski karateisti med najboljšimi na svetu. Na sliki mojster in sodnik Sergij Štoka s svojimi učenci : Matteo Blocar, Agnese Mastromauro in Ivana Saražin
odbojka - Kratek obračun nastopov naših ekip v deželnih ligah
Najbolj zadovoljni pri Olympii
Z mlado ekipo do visoke uvrstitve - Val Soča dve točki od play-offa - Med ženskami dva izpada, Zalet C soliden - Soča/Val dosegla cilj
Po sedmih mesecih nastopov so razen Sloge Tabor v moški C-ligi, ki jo čakata dodatni tekmi za obstanek, vse naše ekipe zaključile svoja prvenstva. Tako kot lani tudi letos nobena ekipa ni napredovala, zabeležili pa smo dva neposredna izpada iz ženske D-lige, med katerima je še posebno nepričakovan tisti odbojkaric goriškega Govolleya, na katerega pa je dejansko vplivalo povečanje števila izpadov (skupno je iz D-lige izpadlo kar šest ekip).
»Že drugo leto zaporedoma smo na nek način žrtve prenovljene prvenstvene formule. Poleg tega pa smo imeli še smolo, da je bilo letos več izpadov deželnih ekip iz B2-lige, tako da je bilo tudi pri nas število izpadov še večje. Če bi imeli možnost dodatnih tekem, bi verjetno zmagali in ohranili status deželnega ligaša, saj se mi je zdela druga skupina slabša. Treba pa je priznati, da smo po nepotrebnem izgubili nekaj točk, ker smo igrali preveč raztreseno. Sicer bi verjetno osvojili tretje mesto v svoji skupini za obstanek in bi bili brez skrbi,« je po ponesrečeni sezoni povedala trenerka Go-volleya Paola Uršič, ki jo je na klopi goriške ekipe v drugem delu prvenstva (ob koncu prvega dela je namreč postala mama, op.a.) nadomestil Andrej Vogrič.
Trener Zaleta D, ki je letos v D-li-gi nastopil v glavnem z mladinkami, Martin Maver pa je ocenil, da je bilo letošnje prvenstvo za igralke dobra šola: »Izkušnja je bila zanje koristna in najbolj me veseli, da smo sezono zaključili boljše, kot je kazalo na polovici. Prijateljske in uradne tekme so pripomogle k temu, da je rasla naša samozavest, poleg tega pa so pokazale, da smo med letom dobro delali. Po vsej verjetnosti bi si lahko tudi zagotovili obstanek, če bi bili bolj konstantni, a to se lahko doseže le s treningi. Nekaterim s tega vidika nimam kaj očitati, nekatere druge bi lahko pokazale več, še zlasti glede na trud, ki je bil vložen v to skupino. Tehnično in fizično nismo zaostajali za ostalimi ekipami, mentalni pristop pa nas je močno pogojeval. Prevečje bilo negotovosti in strahu v ključnih trenutkih. Drugi del je pokazal prav to: ko smo začeli zmagovati, smo igrali vedno boljše, zato nam je lahko tudi žal, da naša končna uvrstitev ni bila boljša.«
Veliko bolj zadovoljen je bil trener naše najvišje postavljene ženske ekipe, Zaleta C, Edi Bosich. Zaletovke so se uvrstile na drugo mesto v skupini za obstanek, osnovni prvenstveni cilj pa so dosegle brez težav.
»Ne glede na nekaj porazov v zadnjih kkrogih, zaradi katerih sem bil sicer zelo jezen, ker je treba po mojem vedno imeti zmagovito miselnost, in ki so nas stali prvo mesto v skupini za obstanek, zasluži ekipa dobro oceno. Predvajali smo tudi privlačno odbojko in smo med sezono napredovali, kar še zlasti velja za mladi Fulvio Gridelli, ki je bila vso sezono v začetni postavi, in Petro Grgič. Odbojkari-ce zaslužijo pohvalo tudi zato, ker jih je bilo od samega začetka zelo malo in so vztrajale do konca, ko se je seveda poznala tudi utrujenost. Svoj cilj smo dosegli približno poldrugi mesec pred koncem prvenstva, poleg tega pa se nam je za las izmuznila uvrstitev v skupino za napre-
Z derbija moške C-lige med Slogo tabor in Olympio
kroma
dovanje. Glede tega pa si nimamo kaj očitati, saj smo na dodatni tekmi proti Li-bertasu, ki je bil na koncu tretji, izgubili šele po tie-breaku. Mogoče bi imeli kako možnost več, če bi se na tekmi za preboj med najboljše pomerili z Virtusom, a smo v prvi fazi po nepotrebnem izgubili točke proti Majaneseju in ekipi .S. Andrea, a smo bili takrat okrnjeni.«
Pri moških je bil najuspešnejši Val/Soča Imsa, ki je bil skoraj do konca v igri za napredovanje oziroma za uvrstitev v končnico, na koncu pa se je varovancem Roberta Makuca veliki met ponesrečil zaradi poraza proti Olympii.
»Z dvema točkama več bi si priborili možnost igranja dodatne tekme za prestop v B2-ligo. Tretje mesto je vsekakor dober rezultat. Vivil in Fincantieri, ki sta bila na koncu pred nami, smo po enkrat premagali, na domačih tleh smo bili v drugi fazi nepremagani, tako da nas je res drago stal prav nepotreben poraz proti Olympii. Na splošno smo igrali dobro, v določenih trenutkih pa nas je pogojevala neuigranost, saj je bilo letos v ekipi, kije bila sad novega sodelovanja med Valom in Sočo, veliko sprememb. Ko smo igrali povezano, ni bilo težav, saj so ekipo sestavljali odlični posamezniki. Ko pa
smo igrali vsak zase, smo po nepotrebnem izgubljali točke in sete,« je ocenil Makuc.
Naravnost navdušen nad rezultati v letošnji sezoni je bil športni vodja Olympie Andrej Vogrič: »S še dodatno pomlajeno ekipo, ki je imela povprečno starost 17 let, smo dosegli enako uvrstitev kot lani, osvojili pa smo celo zmago več. Gre za izjemen rezultat, na katerega smo zelo ponosni. Nekaj uspehov smo dosegli celo s štirimi odbojkarji letnika 96 na igrišču. Vse to je sad dobrega dela. Mogoče nam je lahko žal le za to, da smo se odločili, da ne nastopimo v prvenstvu Under 19, da ne bi pretirano obremenjevali igralcev. Če bi se tega prvenstva udeležili, bi verjetno lahko osvojili deželni naslov, mogoče pa v tem primeru ne bi odigrali na enako visoki ravni celotnega prvenstva C-lige.«
Svoj cilj, miren obstanek v C-ligi, je dosegla tudi ekipa Soča/Val ZBDS, pri kateri se je igralski kader spremenil tudi med samo sezono, kot je povedal Sočin predsednik Fabio Tommasi. »Zaradi službenih obveznosti so zmanjkali predvsem odbojkarji iz Kanala. Na pomoč so priskočili nato drugi in če bi bila ekipa od vsega začetka taka kot na koncu, bi verjetno lahko dosegli več. Sicer nam je zelo malo manjkalo, da bi tudi letos igrali dodatno tekmo za uvrstitev v skupino za napredovanje. Zmanjkalo nam je malo športne sreče, med sezono pa smo tudi močno nihali v igri, kar so pokazale tudi zadnje tekme.« (T.G.)
košarka
Jadran drevi v Padovi (in tudi po spletu)
Danes ob 20.30 bo Jadran odigral v Padovi drugo tekmo če-trtfinala končnice državne divizije C. Za Jadran je zmaga imperativ, saj so gostje preteklo soboto na 1. tekmi zmagali na Op-činah, igra pa se na dve dobljeni tekmi. V primeru zmage Jadrana bo 3. tekma v soboto ob 20.30 na Opčinah. Potek današnje tekme lahko spremljate tudi preko našega spleta www.primorski.eu.
JADRANJE
Na Gradskem jezeru, a Simon je zbolel
Jadralca JK Čupa Simon Si-vitz Košuta in Jaš Fanreti bosta danes pričela z nastopi na mednarodni regati v razredu 470 na Gardskem jezeru. Regata šteje tudi kvalifikacijski nastop za Sredozemske igre. Za uvrstitev nanje je potrebna uvrstitev med prvi dve italijanski posadki. Žal je tik pred začetkom regat zbolel krmar Simon Sivitz Košuta, ki se je še včeraj ves dan zdravil.
Čestitke SSO
Svet slovenskih organizacij v tiskovnem spoorčilu iskreno čestita AŠZ Olympia, AŠZ Jadran in NK Kras ob nedavnih uveljavitvah na odbojkarskem, košarkarskem in nogometnem področju. »Še posebno smo zadovoljni ob ugotovitvi, da so se do naslovov v pokrajinskem in deželnem ter do preboja v sam državni vrh v ostri konkurenci prebile ekipe na mladinskem področju, kar je dokaz, da je delo pri naših društvih dobro zastavljeno in načrtovano, predvsem pa uprto v bodočnost,« je med drugim zapisano v sporočilu SSO.
šolski šport - Atletsko tekmovanje za slovenske višje srednje šole na Goriškem
V pouk je spadal tudi dan na Rojcah
Uspešnost nastopov pogojevalo vreme
Atletsko tekmovanja za dijake in dijakinje slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice na stadionu na Rojcah je tudi letos, že šestič veljal za Memorial Jožice Mikluš, prav letos je bila 10-obletnica njene smrti. Tekmovanje je sodilo v pouk, zato je bila udeležba obvezna, organizirali pa so ga profesorji vseh šol. Z vremenom niso imeli sreče, saj je občasno deževalo, podlaga je bila moka, kar je zlasti pogojevalo skok v višino. Tako in tako je atletov med našimi dijaki malo, redki so seveda najbolj prišli do izraza. V tehničnih disciplinah so se dobro odrezali tudi odbojkarji, odbojkarice in košarkarji, nogometaši so boljši tekači.
Izidi:
Daljina, naraščajnice: 1. Katja Pahor (G) 4,32; 2. Klara Tercic (T) 4,12; 3. Mara Guadagnino (G) 3,75. Naraščajni-ki: 1. Marco Donda (G) 5,02; 2. Simon Čaudek (G) 5,02; 3. Jan Furlan (G) 4,99.
Krogla, mladinci: 1. Erika Raida (G) 13,91; 2. Jernej Terpin (G) 13,04; 3. Gabriele Terčič (Z) 12,98. Mladinke: 1. Mateja Petejan (G) 9,32; 2. Martina Dellisanti (Z) 9,11; 3. Marta Carlesso (T) 8,61.
Krogla, naraščajnice: 1. Martina Devivo (Z) 8,30; 2. Marta Jat (G) 7,63; 3. Ivana Radikon (T) 7,52. Naraščajniki: 1. Manuel Quaggiato (G) 9,62; 2. Ivan Per-
soglia (V) 9,48; 3. Nikolaj Pavletic (Z) 9,27.
Višina, mladinci: 1. Adam Nanut (V) 165, 2. Martin Novak (Z) 165; 3. Ra-dej Pahor (T) 160. Mladinke: 1. Kristina Pahor (G) 146; 2. Katja Križaj (G) 146; 3. Karol Paulin (Z) 130.
1.000 m, mladinke: 1. Kristina Pahor (G) 3:38,81: 2. Eva Battistel (V) 4:00,43; 3. Alessia Peressini Z) 4:09,78. Mladinci: 1. Martin Novak (Z) 2:58,44; 2. Luka Kovic (G) 3:03,60; 3. Tadej Pahor (T) 3:07,16. Naraščajniki: 1. Simon Čavdek (G) 3:15,58; 2. Nejc Terpin (G) 3:27,84; 3. Manuel Quaggiato (G) 3:28,93. Naraščajnice: 1. Sara Coslo (G) 3:47,75;
2. Marta Speranza (Z) 4:10,46; 3. Hana Berčič Upelj (G) 4:13,68.
Zmagovalci štafet: 1. razred Gregorčič (Čavdek, Komjanc, Lavrenčič, Terpin); 2. razred Gregorčič (Daneluzzo, Zio, Muller, Papais); 3, razred: Vega (Čavdek, Mucci, Nanut, Pintar); 4. razred Vega + Zois (Cej, Montrone, Novak in Terčič); 5. razred Gregorčič (Škrk, Raida, Furlan, Sivec)
Ženske: 1. razred: Trubar (Winkler, Soban, Ciglič, Terčič); 2. razred: Gregorčič (Abrami, Guadagnino, Kočina, Cosolo); 3. razred: Zois (Peressini, Che-ber, Dellisanti, Gon); 4. in 5. razred Gregorčič (Baglieri, Gergolet, Križaj, Petejan)
18
Sreda, 8. maja 2013
SVET
/
rusija - Ameriški zunanji minister na svojem prvem obisku v Moskvi
Kerry s Putinom za zbližanje stališč obeh držav glede Sirije
MOSKVA - Ameriški zunanji minister John Kerry je včeraj začel svoj prvi obisk v Rusiji, kjer si med drugim prizadeva za zbližanje stališč med državama glede Sirije. Ruskega predsednika Vladimirja Putina je Kerry tako pozval k iskanju stičnih točk, ki bi omogočile končanje prelivanja krvi v državi.
"ZDA resnično verjamejo, da si delimo nekaj zelo pomembnih skupnih interesov glede Sirije," je ob začetku pogovorov v Kremlju Putinu dejal Kerry. Šlo naj bi za "stabilnost v regiji" in preprečitev skrajnežem, da "ustvarijo težave v regiji in drugje". "Upam, da se bomo danes lotili tega in ugotovili, ali lahko najdemo stične točke," je dejal Kerry.
Putin v uvodnih besedah ni izrecno omenil razlik med Washingtonom in Moskvo glede sirskega konflikta, dejal pa je, da Kremelj pripravlja odgovor na sporočilo o dvostranskih odnosih, ki ga je aprila poslal ameriški predsednik Barack Obama. "Mislim, da je zelo pomembno, da naša ključna ministrstva in institucije, vključno z zunanjim ministrstvom, sodelujejo pri iskanju rešitev za najbolj aktualna in pomembna vprašanja dneva," je Kerryju dejal Putin.
Kerry se je kasneje srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, nakar je spregovoril na novinarski konferenci.
Washington že dlje časa poziva Moskvo, najmočnejšo zaveznico sirskega režima Bašarja al Asada, naj uporabi svoj vpliv pri zaustavitvi nasilja v Siriji, glede katere imata državi sicer občutno različna stališča.
V zadnjem času je posebej odmevala domnevna uporaba kemičnega orožja v Siriji, minuli konec tedna pa tudi napadi Izraela na sirske cilje. Ameriški predsednik Barack Obama je nedavno izjavil, da ZDA razmišljajo o oboroževanju sirskih upornikov, čemur Rusija odločno nasprotuje.
Odnose med državama sicer pestijo
John Kerry (hrbtno) v pogovoru z Vladimirjem Putinom in Sergejem Lavrovom
ansa
tudi različni dvostranski spori. Tako še vedno nista našli soglasja glede postavitve sistemov protiraketne obrambe, v minulem letu pa sta odmevali tudi odločitvi Krem-lja, da Američanom prepove posvojitve ruskih otrok ter omeji delovanje nevladnih organizacij, ki prejemajo sredstva iz tujine.
Obe državi sta poleg tega nedavno objavili seznama oseb, proti katerim sta zaradi kršitev človekovih pravic uvedli sankcije - na ameriškem seznamu, poimenovanem po novembra 2009 ubitem ruskem odvetniku Sergeju Magnickem, se je znašlo 18 Rusov, na ruskem seznamu pa 18 Američanov, med drugim povezanih s kršitvami človekovih pravic v zaporu Guantanamo.
Do Kerryjevega obiska sicer prihaja po bombnemu napadu na bostonskem maratonu, ki sta ga zagrešila brata čečenske-ga rodu, kar naj bi bila ena od tem pogovorov v kontekstu sodelovanja držav v boju proti terorizmu. (STA)
Ruski javni funkcionarji ne smejo imeti račune v tujini
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj podpisal zakon, ki državnim uradnikom in njihovim družinskim članom prepoveduje bančne račune v tujini. V nasprotju z izvirnim predlogom pa včeraj podpisani zakon uradnikom ne prepoveduje posesti v tujini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zakon državnim uradnikom, pa tudi njihovim zakoncem in otrokom, prepoveduje bančne račune in druge finančne inštrumente, kot so delnice ali obveznice, v tujini. Zakon se nanaša na ministre in pa na "vse, ki jih na njihove položaje imenujeta ruski predsednik ali ruska vlada". Nova ureditev uradnikom omogoča, da morebitne račune zaprejo v treh mesecih po imenovanju na položaj. Nespoštovanje pravil bo lahko vodilo v razrešitev, za nadzor pa bo zadolžen kar urad predsednika. Izvirni predlog zakona, ki ga je najprej potrdil parlament, je sicer visokim državnim uradnikom prepovedal tudi lastništvo posestev v tujini. Putin je nato predložil svojo različico zakona, ki sta jo minuli mesec potrdila oba domova parlamenta, pri čemer pa ni pojasnil, zakaj se je odločil za omilitev pravil. Njegovi kritiki pravijo, da zato, ker imajo številni Putinovi tesni zavezniki razkošne vile na najprestižnejših lokacijah po vsem svetu. (STA)
Portugalska se je uspešno vrnila na obvezniški trg
LIZBONA - Portugalska se je včeraj uspešno vrnila na mednarodni trg obveznic. Portugalsko finančno ministrstvo je namreč izdalo desetletne obveznice, s katerimi je neuradno zbralo tri milijarde evrov. Povprečna zahtevana donosnost naj bi znašala okoli 5,6 odstotka. Z uspehom prve izdaje dolgoročnejših državnih dolžniških papirjev po vstopu v program finančne pomoči maja 2011, se je včeraj v Bruslju že pohvalil finančni minister Vitor Gaspar. "Dražba je bila velik uspeh," je povedal in razkril, da je povpraševanje doseglo približno trikratnik načrtovane vsote.
Uradnih rezultatov finančno ministrstvo še ni objavilo, a ključni finančni mediji pišejo, da je morala iber-ska članica območja evra za tri milijarde novega dolga pristati na letno obrestno mero v višini okoli 5,6 odstotka.
Portugalska se je na finančne trge uspešno vrnila že konec januarja z izdajo petletnih obveznic. Takrat je zbrala okoli dve milijardi evrov, obrestna mera na izdane obveznice pa je bila malo pod petimi odstotki.
Krepi se trend
• I«	•	||	vt«
priseljevanja v Nemčijo
WIESBADEN - V Nemčijo se je lani priselilo 1,8 milijona ljudi, toliko, kot se jih je nazadnje pred 17 leti. V primerjavi z letom poprej se je število priseljencev povečalo za 13 odstotkov, je sporočil nemški statistični urad. Iz evropskih držav je v Nemčijo prišlo 765.000 priseljencev, predvsem iz južne in vzhodne Evrope. Največ jih je sicer prišlo iz Poljske (176.000), sledita pa Romunija (116.000) in Bolgarija (59.000), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Velik prirastek priseljencev v primerjavi z letom poprej so zabeležili iz držav članic EU, ki se soočajo s hudimi finančnimi težavami, kot so Grčija, Portugalska in Italija, poroča dpa, ki pa podrobnih številk ne navaja. Okrepilo se je v primerjavi z letom prej tudi priseljevanje iz vzhodnoevropskih držav, ki so članice EU postale leta 2004 oziroma 2007. (STA)
madžarska - Orban deležen kritik, a tudi opravičila
Svetovni judovski kongres svari pred krepitvijo antisemitizma
BUDIMPEŠTA - Svetovni judovski kongres je včeraj posvaril pred krepitvijo antisemitizma v luči poglabljanja gospodarske krize v Evropi. Madžarsko so ob tem pozvali, naj ukrepa proti desničarski stranki Jobbik, ki je v soboto v Budimpešti organizirala antisemitske proteste.
Na plenarnem zasedanju kongresa so včeraj obravnavali poročilo z naslovom Vzpon neonacizma v političnem strankarskem sistemu. Poročilo izpostavlja tri primere, med katerimi je prav madžarski Jobbik, poleg tega pa še grška Zlata zora in nemški NPD.
Antisemitski diskurz, agresivni šovinizem ter proti kapitalizmu in socializmu nastrojena retorika teh strank kaže "presenetljive" podobnosti z ideologijo nacistične stranke Adolfa Hitlerja NSDAP, je opozoril avtor poročila, britanski strokovnjak Robin Shepherd. "Zato tudi oznaka neonacistične stranke," je pojasnil.
Poročilo med drugim priporoča izolacijo neonacističnih strank. Zastopniki demokratičnih političnih sil bi se morali po mnenju avtorja strogo izogibati srečevanju z osebami iz teh strank na javnih prireditvah, prav tako z njimi ne bi smeli gojiti zasebnih stikov. Svetovni judovski kongres bi se
Ronald Lauder
ansa
moral medtem z ustavnimi pravniki posvetovati o morebitnih pravnih poteh za prepoved neonacističnih strank. "Upamo na najboljše, a se moramo pripraviti na najslabše," še izpostavlja poročilo.
V zaključni izjavi srečanja je sicer kongres zapisal, da bi morala vlada madžarskega premiera Viktorja Orbana stranko Jobbik prepoznati kot "temeljno grožnjo demokraciji na Madžarskem". Drugim evropskim vladam pa je kongres sporočil, naj razmislijo o prepovedi neonacističnih strank. "Vse demokratične sile morajo takoj sprejeti odločne ukrepe proti najnovejšim pojavom ekstremiz-ma," navaja resolucija, ki Orbana tudi poziva, naj podpiše mednarodno deklaracijo o boju proti antisemitizmu.
Orban je sicer v govoru ob odpr-
tju kongresa ta konec tedna pred okoli 500 udeleženci nastopil kot oster nasprotnik antisemitizma. Kot je dejal, je ponosen, da na Madžarskem živi ena najpomembnejših judovskih skupnosti v Evropi. Nova madžarska ustava po njegovih besedah tako judom kot drugim manjšinam nudi zaščito in varnost.
Ker pa madžarski premier v nedeljskem govoru ni izrecno izpostavil stranke Jobbik, je bil deležen kritik. "Izpustil je edinstveno priložnost," je to dejstvo komentiral predsednik judovskega kongresa Ronald Lauder. A že včeraj se je Orbanu opravičil zaradi svojih očitkov. V nagovoru ob zaključku kongresa je Lauder namreč priznal, da je Or-ban dejansko izjavil, da Jobbik predstavlja grožnjo za demokracijo in človekove pravice, ter se jasno postavil proti skrajno desni stranki.
Orban je v nedavnem pogovoru za izraelski dnevnik Jediot Ahronot dejal, da "moramo biti odločni v dejanjih proti Jobbiku, če želimo zaščitit demokracijo". Lauder je sicer na kongresu dobil nov štiriletni mandat na vrhu organizacije. Prvi mož kongresa, ki zastopa judovske skupnosti v približno 100 državah sveta, je milijarder, sin ustanoviteljice kozmetičnega imperija Estee Lau-der. (STA)
korejski polotok - Napetost
Pjongjang umaknil raketi z izstrelišča
PJONGJANG/WASHINGTON - Severna Koreja naj bi z izstrelišča umaknila dve raketi srednjega dosega, ki sta bili pripravljeni na takojšnjo izstrelitev, je poročala ameriška televizijska mreža CNN ob sklicevanju na vire pri ameriški administraciji. V Was-hingtonu korak Pjongjanga že označujejo za pomembno zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku.
Šlo naj bi za dve raketi tipa mu-sudan, ki naj bi bili na izstrelišču pripravljeni za "takojšnje testiranje".
Musudan je sicer enostopenjska raketa, ki temelji na ruski tehnologiji. Imela naj bi doseg med 2500 do 4000 kilometrov. Za zdaj tega tipa rakete Severna Koreja še ni uspešno preizkusila, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Če bi prišlo do izstrelitve teh raket, bi se položaj na Korejskem polotoku lahko zapletel do take mere, da ne bi bila izključena niti uporaba jedrskega orožja, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozarjajo analitiki.
Položaj na Korejskem polotoku sicer ostaja izjemno napet in Pjongjang še vedno grozi Južni Koreji. A umik raket z izstrelišč označujejo tudi kot gesto dobre volje pred vrhom med ZDA in Južno Korejo v Washingtonu, še na-
vaja AFP.
Razmere na Korejskem polotoku so zelo napete že vse od tretjega jedrskega preizkusa v Severni Koreji februarja. Severno Korejo je nato doletela zaostritev sankcij Združenih narodov, na kar se je Pjongjang odzval z grožnjami z napadom na Južno Korejo in njihove ameriške zaveznike ter z odpovedjo premirja iz leta 1953, ko se je končala vojna med Severno in Južno Korejo.
Svet ZN za človekove pravice pa je včeraj nekdanjemu sodniku iz Avstralije Michaelu Kirbyju poveril vodenje preiskave o kršitvah človekovih pravic v Severni Koreji. Preiskavo bo izvajala tričlanska ekipa, v kateri bosta poleg Kirbyja še srbska borka za človekove pravice Sonja Biserko in Indo-nezijec Marzuki Darusman.
Mandat komisije za Severno Korejo je bil določen na zasedanju sveta ZN za človekove pravice marca v Ze-nevi. Komisija bo imela nalogo, da razišče kršitve človekovih pravic v Severni Koreji, potem ko je bilo predstavljeno poročilo o tem, da v državi prihaja do številnih zlorab in mučenja, mnogim ljudem pa naj bi odrekali tudi hrano. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 8. maja 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
21.05 Film: Principe azzurro cercasi (kom., ZDA, i. A. Hathaway) 23.05 90°
minuto Serie A
^ Rai Tre
di Belpietro 8.50 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Uomini e donne 16.05 Show: Amici 16.50 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la no-tizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Film: Faccio un salto all'Avana (kom., It., '11) 23.20 Film: Al momento giusto (kom., It., '00)
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Rosso San Valentino 23.05 Dnevnik - Kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta
O Italia 1
6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1120.30 23.15 Dnevnik
La 7
^ Tele 4
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.35 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Dok.: La storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2013, prenos 5. etape (Cosenza - Matera) 18.05 Dok.: Geo & Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Odd.: Chi l'ha visto? 23.15 Le storie di Chi l'ha visto?
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.35 Film: Oceano rosso (pust.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Nan.: The Closer 23.15 Nan.: Bones
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (7. maja 2013)
Vodoravno: ptica, Mae, rezervist, ILOR, Atta, Lemaitre, Robert, Ind, Žagar, A. P., I. V., Predan, Alenka, Atri, Korito, kij, Mateja, E. K., Enare, enačica, talci, Pan, Dom; na sliki: Robert Žerjal.
7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.05 Nad.: Smallville 17.50 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Step Up 3D (glasb., ZDA, '10) 23.15 Film: Step Up (dram., ZDA, '06, i. C. Tatum)
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in fa-miglia 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 SOS Tata
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Sprehodi po Ljubljani 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.25 Vseda-nes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: V italiji 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd. 21.00 X Festival 22.15 Artevisione 22.45 Le parole piu belle 23.15 Potopisi
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Pravi ključ 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke 7.30 Nad.: Biser 9.05 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.20 18.05 Serija: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Kaos 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.00 23.45 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Prevajalka (triler, ZDA, '05, i. N. Kidman) 22.55 Nan.: Dvojnica 23.50 Nan.: Agenta pod krinko
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(T Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.50 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.15 Impro Tv 10.40 Film: Ptičica 12.00 Dok. odd.: Denar in hitrost 13.0015.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Zadnji poljub (dram., ZDA, '06, i. Z. Braff) 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Koncert
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.1018.55 Točka 14.55 Nan.: Georges Fey-deau: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja 15.40 Legende velikega in malega ekrana 16.05 Igralci tudi pojejo 16.20 To bo moj poklic 16.50 Mostovi - Hidak 17.20 Evropski magazin 17.40 Galsnik 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet - pokal Slovenije, polfinale: Maribor : Triglav - povratna tekma, prenos 21.50 Športni izziv 22.20 Odd.: Bleščica 23.00 Film: 80 dni
(T Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.30 9.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.55 9.40, 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip (pon.) 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi
Kanal A
6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.25 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.45 Film: Druga smrt 16.30 18.00, 19.50 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: McGruber
21.40 Film: Mračna igra 23.30 Film: Goreča past
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križ-man - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izseljenci/ Priseljenci; 14.45, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Ko-lar: Iqball hotel - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost;12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji
IRIS
Sreda, 8. maja Iris, ob 21.05
VREDNO OGLEDA
Nato il quattro luglio
ZDA 1990 Režija: Oliver Stone Igrajo: Tom Cruise, Willem Dafoe, Tom Berenger in Kyra Sedgwick
Ron se je rodil točno 4. julija, na nadvse pomemben datum ameriške zgodovine. Ko je postal polnoleten, se je prostovoljno odzval vpoklicu v Vietnam: iz vojske se je vrnil kot tetraplegik. Tom Cruise si je z upodobitvijo mladega idealističnega Američana, prislužil nominacijo za oskarja.
Film je posnet po resnični zgodbi Rona Kovica, ki se trudi premagati odvisnost od mamil in depresijo, da bi si znova uredil življenje, in postane glasen protivojni aktivist.
Stonejev film si je prislužil oskarja in zlati globus za režijo in zlati globus za najboljši film
dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e din-torni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fe-giz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Clas-sicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo: Robert Kristan ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Me-digra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Ar-sov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 8. maja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V,
Nad deželo bodo v sredo še dotekali šibki višinski jugovzhodni tokovi. Ozračje bo še nekoliko nestabilno. Jutri pa se bo začasno okrepil anticiklon, ki bo zagotavljal bolj stanovitno vreme. V petek pa nas bo dosegla nova vremenska fronta.
>
A
1020
Na celotnem deželnem ozemlju bo vreme še vedno spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh ali neviht. Pihali bodo krajevni vetrovi.
Spremenljivo oblačno bo s krajevnimi plohami ali nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, najvišje dnevne danes od 20 do 24 stopinj C.
TRBIŽ O
9/19
CEDADo^
13/23 „
0
CELOVEC
°7/15
KRANJSKA G.
O 7/15
O TRŽIČ
10/19
KRANJ O
S. GRADEC
O 10/20
CELJE
11/20 O
GORICA ON1G0RICA
15/24 O
\J PORTOROŽ O	h
^^	11/20	S"
LJUBLJANA
O 11/20
SSST»^"-
^s	kOČEVJE
ČRNOMELJ
Prevladovalo bo jasno do le zmerno oblačno vreme, le v hribovitem svetu bo v popoldanskem času nekaj več oblačnosti; tam bodo možne krajevne plohe. Pihali bodo krajevni vetrovi. Predvsem v nižinskem pasu bodo najvišje dnevne temperature kar visoke.
Jutri bo sončno in povečini suho. V petek se bodo od zahoda spet začele pojavljati padavine, ki bodo popoldne zajele večji del države.
CELOVEC
O 9/22
TRBIŽ O
8/23
KRANJSKA G.
O 6/18
VIDEMO
12/27
ČEDADo^
13/26 „
&
gorica N. GORICA GORICA r\ ia/->C
15/27 O 010/25
O TRŽIČ
10/20
KRANJO
S. GRADEC
09/19
CELJE
12/22 O
LJUBLJANA
O 8/21
POSTOJNA
N. MESTO
10/20 O
§ čez dan marsikje ogrelo zrak nad 30 °C. V Metliki se je temperatura povzpela kar do 33,6 °C, nenavadno vroče za maj je bilo med drugim tudi na Bizeljskem (32,4 °C), v Slovenskih Konjicah (31,9 °C), v Kočevju (30,3 °C) in v Ratečah (28,6 °C).
Danes: ob 4.21 najnižje -63 cm, ob 10.39 najvišje 29 . cm, ob 15.47 najnižje -18 cm, ob 21.52 najvišje 51 — cm.
Jutri: ob 4.49 najnižje -63 cm, ob 11.14 najvišje 28 cm, ob 16.15 najnižje -12 cm, ob 22.13 najvišje 48 cm.
Morje je rahlo — razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C.
¡o
500 m...........23
1000 m ..........17
1500 m...........11
2000 m ...........8
2500 m............4
2864 m ...........2
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7 in v gorah 8.
Iz strogega moskovskega zapora pobegnil morilec Znameniti kavč iz Freudove ordinacije potreben obnove
MOSKVA - Zaporniku je včeraj uspelo pobegniti iz strogo varovanega moskovskega zapora Matroskaja Tišina, enega najbolj varovanih zaporov v Rusiji. Doslej naj bi podoben podvig v tem zaporu zabeležili le štirikrat v več kot dveh desetletjih.
Zapornik Oleg Topalov je bil za zapahi zaradi dvojnega umora. Pobegnil je skozi luknjo v celici stropa, skozi katero je splezal na streho zapora, nato pa mu je uspel pobeg na svobodo. Ni še znano, kako je Topalovu uspelo luknjo izkopati, saj v celicah redno iščejo prepovedane stvari. Domnevajo, da je uporabil žlico. Zaradi pobega Topolova, ki si je zaporniško celico delil še s sedmimi sojetniki, so že uvedli preiskavo. (STA)
LONDON - Londonski Freudov muzej išče sredstva za restavracijo kavča znamenitega psihologa Sigmunda Freuda. Za obnovo morda najbolj slovitega kosa pohištva na svetu naj bi potrebovali 5.000 funtov (okoli 5900 evrov). Kavč iz Freudove ordinacije je star 157 let. V London so ga prenesli leta 1938, ko je bil Freud prisiljen zapustiti Dunaj. Freud je pacientom, ki so ležali na kavču, nadel psevdonime. Tako se je denimo za psevdonimom Volčji človek skrival ruski bogataš Sergei Pankejeff, katerega oče in sestra sta storila samomor. Do vzdevka je prišel na podlagi pacientovih sanj iz otroštva.
zda - Policija aretirala tri brate, 52-letnega Ariela, 54-letnega Pedra in 50-letnega Oneila Castro
V neki hiši v Clevelandu našli žive tri
CLEVELAND - V hiši v ameriškem mestu Cleveland je policija v ponedeljek našla žive tri mlajše ženske, ki so jih pogrešali kar deset let. Ženske so našli, ko je ena od njih s pomočjo soseda pobegnila iz hiše, medtem ko je bil lastnik hiše, 52-letni moški, zdoma. Iz hiše so rešili tudi šestletno hčer ene od ugrabljenih žensk.
Policija je že aretirala 52-letnega lastnika hiše Ariela Castra in njegova dva brata, 54-letnega Pedra in 50-letnega Onei-la, je na novinarski konferenci včeraj povedal vodja clevelandske policije Michael McGrath. Hišo je po odkritju preiskal zvezni preiskovalni urad FBI.
"Bila sem ugrabljena in deset let so me pogrešali, zdaj pa sem tukaj, svobodna," je dejala Amanda Marie Berry, ki je leta 2003 v starosti 16 let izginila na poti iz restavracije s hitro prehrano, ko je poklicala na številko za klic v sili.
Berryjeva je, ko ugrabitelja ni bilo, uspela z roko seči v razpoko v vhodnih vratih ter začela klicati na pomoč. Slišal jo je sosed, ki je opazil, da skuša nekdo priti iz hiše. Povedal je, da je poskušal odpreti vrata, a mu to ni uspelo, zato jih je razbil, ženska pa se je splazila ven.
Poleg nje so v hiši zadrževali še Gi-no DeJesus, ki je leta 2004 izginila na poti iz šole v starosti 14 let, ter Michelle Knight, ki je izginila leta 2002, ko je bila stara 21 let.
Policija je, potem ko je prejela klic na pomoč, vdrla v hišo v špansko govoreči četrti v severnem delu Clevelanda, in osvobodila še preostali ženski in šestletno hčerko Berryjeve. Glede njenega očeta policija ni dajala izjav.
Ženske so našli nedaleč od tam, kjer so izginile. Dve naj bi živeli le kak kilometer stran. V Clevelandu je po objavi no-
vice izbruhnilo vsesplošno veselje od dejstvu, da so ženske našli žive.
Po prvih navedbah policije naj bi bile sicer vse tri ženske videti zdrave. Po poročanju britanskega BBC so jih včeraj zjutraj že odpustili iz bolnišnice.
Župan Clevelanda Frank Jackson je dejal, da je v povezavi s primerom veliko vprašanj še ostaja brez odgovora, oblasti pa poudarjajo, da preiskava poteka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Je pa policija med drugim že razkrila, da so se policisti v hiši, kjer so sedaj našli ugrabljene ženske, že dvakrat oglasili - marca 2000 zaradi pretepa na ulici, januarja 2004 pa v zvezi s službo Ariela Castra, ki je delal kot voznik avtobusa. Obakrat so zaman trkali na vrata hiše. (STA)
Desno Amanda Marie Berry (na sredi) med svojo sestro in hčerko takoj po osvoboditvi; spodaj hiša, v kateri so bile ženske zaprte
ansa
španija
Princesa oproščena
■ «v v	I	I •	v	I	m M m
mlajše ženske, ki so jih pogrešali deset let procesa
MADRID - Sodišče v Palma de Mallorci je zaradi pomanjkljive utemeljitve opustilo preiskavo proti hčeri španskega kralja Juana Carlo-sa, princesi Cristini. Ta je bila osumljena sodelovanja v poneverbi, ki naj bi jo zagrešil njen mož Inaki Urdan-garin. Preiskovalni sodnik Jose Castro je 47-letno Cristino prejšnji mesec razglasil za osumljenko in jo pozval na zaslišanje. Višje sodišče pa je včeraj to odločitev zavrnilo, saj niso bili predstavljeni zadostni dokazi, ki bi princeso povezovali s spornimi posli njenega moža. Sodišče je ob tem sicer opozorilo, da je vložitev obtožnice proti Cristini še naprej mogoča, v kolikor bi prišli na dan novi dokazi. Preiskovalcem so sodniki naročili, naj razjasnijo določene nejasnosti in pridobijo dodatne informacije. Odločitev je bila sprejeta z dvema glasovoma za in enim proti.
Proti soprogu princese Cristi-ne in njegovemu poslovnemu partnerju Diegu Torresu poteka preiskava zaradi domnevne poneverbe več kot šestih milijonov evrov javnih sredstev preko dobrodelnega inštituta. Cristino je obremenil Toress, ki trdi, da je bila princesa vpletena v nezakonite posle. Princesa je bila med drugim članica uprave inštituta Noos, na čelu katerega je bil od leta 2004 do leta 2006 Urdangarin, in solastnica enega od podjetij, ki naj bi ga njen mož uporabil za nezakonite transakcije. 47-letna Cristina in njen 45-letni soprog sta prva člana španske kraljeve družine, ki sta bila osumljena kaznivega dejanja. Škandal je močno pretresel špansko kraljevo družino. (STA)