13. štev.
V Ljubljani, v četrtek 29. januarija 1871.
Letnik II.
Imerati se sprejemajo in Tel j A tristo pna vrsta:
8 kr., čts se tiska lkrnt,
12 16
n ii ii ii
3
Kolek (štempelj) inese vn< lej 30 kr
Pri ve,'ktutnem tiskanji k« cena primemo r.manjsa.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne »prejemajo Naročnino prejema oprarniStvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 163.
Političen list n slovenski narod
Po po J ti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — hr.
k« pol leta	. . o ., — „
za Četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 I V Ljubljani na dom posiljiin,
velja 60 kr. več na leto,
J	V
VredniStVO je nu stulneiu trtju' hiš. št. 284.
Izhaja po trikratna teden iu iieer v torek. četrtek iu saboto.
IVJ - -
Poilureni.
Tras je bmiŠe z bojišče Strach z hrdl jich vyraže skrekv.
(Kraljedvortki rokopis.)
Na Češkem so jako važne volitve za državni zbor končane. Iz teh volitev se imajo ..mladi ' in , stari", „tuji" in ,,domači" veliko učiti, zato o njih ne moremo dovolj obširno govoriti in razpravljati.
Mladočehi so se na vsak način hoteli ločiti od Staročehov in napraviti razkol. Napravili so ga srečno, iu ga zapečatili z zlopo-vestno deklaracijo, v kteri je 29 -1 poslancev demonstratinvo odložilo svoje mandate. Vzrok razkola je poleg častilakomnosti, poleg lakomnosti do prvaštva iskat i v nestrpnem liberalizmu. Mladočehi so modrovali tako:
„Mi Cehove. potomci slavnih mož: llusa, Žižke itd , ki so za davnih časov boj pogumno bojevali zoper sredovečno temo, zoper rimske mračnjake z ostrim peresom in z zamašnim mečem; — mi potomci tako slavnih liberalov •— mi naj bi zdaj, ko se vsa Evropa vzdiguje zoper vatikanskega tirana in otresa verige sredovečne duševne sužnosti iu temote — mi naj bi tudi nadalje z nemškimi pravnarji, ki so slepi privrženci Itima in temote, skupaj napadali liberalne ustavoverce in se poganjali za to, da se da pravica ne le narodom, ampak tudi cerkvi! Rajše prenehamo od prava češkega kraljestva, nego da se poganjamo tudi za svoje ,.pomagače", za njih cerkvene
pravice--- —"
Zatorej so jeli strupeno pisati zoper prav-narje; kteri Čeh je s temi vlekel, ni jim bil
več Čeh. Grdili in z »izdajalcem" so pitali osivelega Palackega in njegovega zeta Riegera, rekši, da se bratita z neprijatelji češkimi, z nemškimi pravnarji. Katoliško Češko ljudstvo imenovali so svoje neprijatelje. S tem lažnjivim, obrekovalnim, hinavskim početjem so nameravali češki narod na mah vpreči v voz liberalizma; vsakemu Čehu so hoteli vdihniti duha llu^a in Žižke; vsakega Čeha so hoteli spremeniti v pariškega ali kartagenskega petrolejca, ki naj z desno verstvu spodkopava tla, z levo mu pa streho užiga. da se tako rimljanstvo kakor dim razgubi pred svetlim solncem omike 19. stoletja. Proč tedaj s pravno stranko! Proč s klerikalnimi Staročehi! Češki lev na j rjuje rjovenje liberalizma, da odmevajo pečine in strmine čeških gori
Razkol je bil „mladim 14 neobhodna potreba, tirjatev 19. stoletja. Razkol in cepljenje v stranke imenujejo v svoji pripaljeni pameti celo dobro znamenje. Poslušajte lastne besede , Narodnih Listov": „Tvoreni se stran jest dobrou /namkou ustrojneho rozvinovani se našeho verejneho života, dukazem rostovcf osvetv u bjrstrejšiho premyšleni sauiostatneho a rostouci horlivosti lidu k včcem obeenebo dobra se tykajicim."
Vse moči so možje „mladih src" združili, da bi češki narod odvrnili od nemških prav-narjev, od Palackega in Riegera, in ga vvrstili v vrsto tistih, ki se poganjajo za omiko, svobodo'in napredek.
Ali češki narod je drugih misli. Ta je prepričan, da je razkol za-nj poguben, to prepričanje je zajemal iz okrvavljenih listov tužne češke zgodovine, ko so bili Čehi na tla vrženi
vsled razdvoja med Svetopolkovimi sinovi iu vsled razdvoja med Husiti; ta je prepričan, da je liberalizem oče skaženosti in moraličnega propada in za-nj še bolj poguben, kakor za velike narode: jel je toraj očetom razkola s povdarkom kazati nauke Svetopolkove. da bi bi! razkol zadušen v začetku. Po mestih iu po kmetih se je zoper kazimire zbudila nejevolja, ki si je dušek delala v glasnih nezaupnicah. Hu! rojen je razkol, ki grozi s kostmi in kožo pogoltniti svoje lastne očete.
Še živali čutijo iu slutijo svojo bližnjo smrt, ni se tedaj čuditi, če so mladočehi, kakor Darvinovi učenci, spopolnjene opice, tudi čutili bližnjo svojo politično smrt. Mladočeski lev je jel stiskati rep, spreminjal se je po Darvinovi teoriji toliko časa, da je postal ostudni krokodil. ki je žalostno — hinavske solze pretakal nad razkolom, ki je po njih mislih vzročen — poslušaj, svet! od Riegera. Žalostne jeremijade so se glasile v „Narodnih Listih" in drugih mladočeskih časnikih. Razkol so metali na glavo Riegeru. Na misel mi tukaj prihaja judovski „azazel", kozel, na kterega so Judje zložili svoje grehe in ga spustili v smrt. ,.Mladim" je Rieger „azazel", na kterega zlagajo „svoje'1 napake in grehe.
Pa ker so češki listi to obrekovanje razglasili kot hinavsko sleparstvo, zavrgli so ,.mladi" vzrok razkola na češke liste, ki boje mesec ljudem kažejo v vodi. Pa ker tudi ta trditev ni obstala pred prevdarnim českint narodom, vtaknili so vzrok razkola v črevlje — strmi, svet! — pravni stranki. Tu mi prihajajo na misel besede učenega Tertulijana: ,,Si Tiberis ascendit in moenia, si Nilus non
Podlistek,
Mladi Ladis.
(Povest iz sedanjega časa; poslovenil 1. S.
Gombarov.)
(Dalje.)
Bil je sejmov dan. Božja služba je ravno minula in ljudje so vreli iz cerkve ter se gnjetli okoli medičarja, štacunarjev in lončarjev; nekteri so šli v oštarijo. Po vsih oštarijah je bilo živo, posebno pa pri „Potičarju", ki je imel za danes najeto muziko. Za izobraženo ali mu-zikalno uho ne sicer prijetne, kmečkemu ljudstvu pa posebno priljubljene trompete in bobni so doneli po celi vasi, plesati pa še niso smeli, preden ni popoldanska služba božja minula. Okoli plesišča so bile nastavljene mize, stoli in klopi za tiste, ki so hoteli ples samo gledati ali pa se po plesu okrepčati z rujnim vinom ali hladno pivo. Dekleta so že prihajala v praznični obleki in s šopki v nedrijah; fantje pa so nosili šopke za klobuki. Breznikov Tine je bil med vsimi najzalši Marsikterega dekleta
oko je skrivoma pozijalo po njem. Anti si je marsikaka nazočih vaških deklet želela, da bi Tine njo najpred na ples povabil, toda fant si je potegnil klobuk na levo uho, ozrl se parkrat na vse strani, potem pa se vsedel k trumi starejših vaščanov, ki so vino pili in se po-menjkovali o starih boljših časih. Par za parom se je že vrtil za njegovim hrbtom, on pa ni šel plesat. Včasih je pogledal na stran, kakor da bi koga iskal ali pričakoval. Čez eno uro pa je vstal in odšel. Šel je naravnost k Li-povčevim. Stari hlapec je ležal na klopi pred hišo, Micika pa je v hiši pospravljala in ko je Tineta zagledala, je kar začudena zaklicala: „Kaj bi pa rad, Tine?"
,.Micika! pri Potičarju imajo muziko!"
„Vem!"
„Zakaj pa ne prideš tje; že eno uro te pričakujem ondi I"
„Sem ti mar kedaj obljubila priti?"
„Ne. pa vedela si, da te jaz ondi pričakujem!'
„Jaz ne grem, ne morem iti. Tine, izbij si misli na-me iz glave. Tvoje misli so zastonj I Glej, po vasi je tohko prijaznih deklet, izvoli si drugo."
„Jaz sem že izvolil — tebe Micika, in druge nobene".
„Tine, slabo si si izvolil. Jaz ne maram za tebe. Pojdi in pozabi na-me!"
„Ne, tega pa ne morem. Poprej moram umreti, kakor na tebe pozabim."
Micika ni vedela, kaj bi na to odgovorila Naklonila je glavo ter strmo pred-se gledala. Tine se jej približa in jo za roko prime, čemur ni nasprotovala. Potem jej je privzdignil glavo, da ga je morala v obraz pogledati.
„Micika", reče Tine, Jaz vem, kaj si tako čemerna. Ti še vedno misliš na Ladisa. On te je zapustil in je zdaj preveč šteman, da bi se zmenil za kmečko dekle. To si ti sama povedala. Mar hočeš zdaj zato celo svoje življenje žalovati? Jaz sem tudi pošten fant, te imam rad, tako rad, da me vedno v srce zaboli, kedar te vidim tako ubogo, zapuščeno. Micika, glej, vse kar imam, ti dam, ako obljubiš biti moja ženka."
„Ti si priden fant, Tine", odgovori ginjeno Micika. „Ko bi meui mogoče bilo na Ladisa pozabiti, želela bi tebe za moža, to ti prise-zam. Pa na-nj ne morem zabiti. Zakaj bi toraj tebi lagala? Kako bi ti mogla reči: Tine, ja
ascendit in arva, si coelum stetit, si terra movit, si fames, si Iues, statim Christianos ad leonem". Kristijanom so vse zlo nalagali na hrbtišča. In jaz bi rekel: Ko bi si kaki „mladr' spahnil lažnjivi jezik, ko bi kaki „mladi" za-jnladoslovenil možgane, ko bi se kaki „uiladi" dolenjca tako nalezel, da bi obležal v kaki mlaki — kdo bi bil vsega tega kriv? Kdo drugi, kakor - pravna stranka!
(Konec prihodnjič.)
AvstrijNku cesarstvo.
Slovenske dežele. Iz Ljubljane,
•28. jan. „Narod" dolži v 6\oji 19. številki dr Costo. da je znal s pogumno zavijačo ubiti predlog, po kterem naj deželni zbor deželnemu odboru naroči prepustiti 13 lož ob slovenskih predstavah slovenskemu dramatičnemu društvu Zavijačnost, ktera očita .,Narod 'dr. Costi. naj demo veliko bolj \ omenjenem Narodovem listu. Gledališčine razmere imel je v zadnjem deželnem zboru pretresovati, poseben pododbor, v kterem je bil tudi dr. Zarnik. Ta od bor je glede slovenskega gledališča stavil dva predloga; 1. naj deželni zbor deželnemu odboru naroči 13 lož, ktere je deželni odbor najemniku nemškege gledišča prepustil kot pod poro. ob slovenskih predstavah prepustiti slovenskemu dramatičnemu društvu; 2. naj se z ravnateljem nemškega gledališča dogovori, da bi bile, nko j«- mogoče, slovenske predstave, namesto štiri, šest večerov na mesec. Ko je prišla reč pred deželni zbor, nasvetoval je dr. Costa, naj se besede, ako je mogoče, pristavijo tudi k prvemu predlogu, da bi deželni odbor ne prišel v nikakoršno zadrego, ako bi izvršitev tega predloga bila nemogoča, kar je tudi obveljalo. Vse drugo, kar Narod o ti reči kvasi in blede, je hudobna zavijača. — Kon-fesijonalne postave so Narodu prav po volji; po njegovem mnenju ne tirjajo ničesar, kar bi v drugih državah že davno vvedeno ne bilo, ali pa se skoro samo ob sebi razumljivo zdelo Po ti logiki Narodovi krivica neha biti krivi ca, da se le ne godi samo pri nas, ampak še v drugih deželah. — Iz Celja se jc pred nakaj dnevi telegratiralo. da so mladoslovenski državni poslanci obljubili v konfesijonelnih postavah brezozirno glasovati z nemškimi liberalci.
B3iinaj. Iz okolišine, da v državnem zboru 21. t. m. ni Herbstov. ampak Koppov
klub zahteval, naj se voli „konfesijonalni" odbor, ki naj bi začel „mašiti luknje" z verskimi lostavami, sme se sklepati, da so Herbstove-mu klubu za zdaj postave zadosti, ktere je predložila vlada. Ravno to trdi tudi ,,N. fr. P.", ki med drugim tako-le beseduje: „Če ne jem ljemo ozira na to, da predloženi načrti ničesar ne govore o vpeljavi obligatoročnega civilnega zakona, smemo biti popolnoma zadovoljni z njimi, a le pod tem pogojem, da se pravi za-popadek predloženih določil tudi v pravem pomenu razumeva. Radi pripoznavamo. da ima država upati važnih pravic od teh štirih na črtov in da imajo le-ti več v sebi, kakor smo sploh od konfesijonelnih predlogov pričakovali. Ali se to ne glasi ravno tako, kakor da bi „N. fr. P." naravnost pisala: Konfesijonelne postave so veliko ostreje, kakor smo si jih mi domišljevali ?
Po predsednikovem predlogu je izrekla zbornica obžalovanje nad Ilelferstorffer-jevim odstopom. To obžalovanje je pač opravičeno, kajti gospodom liberalcem jc z g. opatom splavalo po vodi, da bi bili iz Helferstorflfer-jevih ust znabiti čuli potrdilo konfesijonelnih postav.
— Z Dunaja 24. jan. Lepi predlogi so se prinesli v državni zbor! Živi cerkveni organizem hočejo razdreti in namesto njega vpeljati mrtev mehanizem, v kterem naj bi se vse tako gibalo in sukalo, kakor bo dopadlo vsemogočni državi, ali bolje prav, ljudem, kteri v svoji slepoti menijo, da so oni vir vsega prava, da pred njimi se v nič zgubi božje, natorno in davno pripoznavo pravo. Sodnijska oblast se je škofom že davno vzela, postav no je dopu-šeno. da še podpira se upor zoper škofe in sedaj se jim roke popolno zvežejo, iztrga se jim iz rok vlada in nadzorstvo škofije, dodeli se pa okrajnim in deželnim predstojnikom in v prvi vrsti ministru bogočastja; nič več se ne bo po cerkvenih postavah odločevala sposobnost in vrednost cerkvenih služabnikov — ampak po državnih: naj bo kdo še tako izvrsten v svoji službi, naj vstreza vsem cerkvenim zahtevam, kadar se bo okrajnim in deželnim pašatom zijubilo, moral se bo prestaviti; škofje bodo morali biti ponižni sluge dobavnih uradnikov, za vsak korak, za vsako besedo si od njih dovoljenja prositi in ne cerkvene postave, marveč volja teh novih cerkvenih go spodov bo škofom v vodilo. Po teh postavah bodo škofje kar odveč, vsaj bodo škofijo in
duhovne nadzorovali, delili službe corkvene, prestavljali duhovne, cenili njihovo vrednost, vodili, dovoljevali in prepovedovali božjo službo državni vradniki! Pa poglejmo stvar še bolj natanko I
Za cerkvene službe in fare se zahteva čist značaj v državnem oziru. Za Nerona bi bil po tej postavi za cerkveno službo sposoben oni, ki je padel na kolena pred malike, ter njim kadilo zažigal. V času Konstancija Julijana. Zenona, v času kipoborskih cesarjev bi bil oni najbolj zmožen katoliško cerkov vladati, kteri je drzno tajil njene nauke, kteri je poslušal vsemogočne vladarje in njihovo besedo oznanjeval, božjo pa zanietaval. V francoski revulociji bi bili oni posebno dobri, kteri so pokorni državnim postavam tajili boga in z državniki molili golo boginjo pameti; in sedaj? Sedaj bodo tisti državno čisti, kteri bodo tajili oblast cerkveno, kteri se bodo odtrgali od Rima, od škofov, kteri bodo prodali ccrkev, pa se do tal pripognili in pripogibovali ukazom prišlim od mogočnega državnega ministra. Da, da. cerkveni izdajalci, ti bodo edino sposobni za cerkvene službe.
Kjer nimajo patroni pravice, za dotične fare ali službe škofom cerkvene osebe priporočiti in morejo tedaj škofje prosto voliti, tu morajo namenjeno osebo vladi naznaniti in 30 dni ponižno čakati, da jim deželna oblast mi-lostivo dovoli ali pa odreče potrditev. Se ve, 30 dni. da bodo med tem vsi vohuni izbrano osebo ogledali, od vseli strani jo obsodili, ima li kak državni madežek na sebi, n. pr. ča svari pred civilnim zakonom, če brani pravice škofov, ako svari pred ločitvijo šole od cerkve, ali pa če morda še clo pri volitvah agitira za katoliške poslance in oznanujc, da se cerkev tlači, da se njene pravice kratijo, da se jo Rog tako rekoč odstavil in se na njegovo mesto posadila vsemogočna država, - vtelesena v peščici brezvernih mogočnih poslaucev, služabnikov prostomavtarskih. O, če se kak tak madež na odločeni osebi dobi, proč z njo, tn se bo škofu zapovedalo drugo osebo izbrati, ktera bo brez vseh teh madežev.
Če se bodo pa taki grozni madeži našli na osebi, ktera ima že cerkveno službo, alo, brž jo bo moral škof odstaviti in prestaviti! Za Roga, kaj se vendar s temi postavami na-meruje? Razdor cerkve. Duhovni naj bi bili slepi državni vradniki, in sicer tiste države,
Bem tvoja; to bi bila hinavščina. Ne. tega ne morem, ker sem tudi pošttno in zvesto dekle. Zatoraj ti pravim: Pusti me! prosim te, pojdi proč od mene!"
Micika se je proč obrnila in iztrgala svojo roko iz Tinetove. Šla je v drugo sobo in zaprla vrata za seboj. Tine jc stal še en čas kakor okamenel. Potem ga je spreletel mrzel pot; popravil si je klobuk in urno odšel iz hiše.
X.
Tine je šel spet nevedč kam proti plesišču. Ondi je zagledal lepo kočijo z dvema čilima konjičema. Fant, ki je zraven zijala prodajal, pravi: .Gospod Ladis pa se vozijo kakor kakošni grof". To je Tine slišal. Ladis je tedaj tukaj, in to je njegova kočija! In res, v vrtu za plesiščem je sedel g. Ladis in go spodičina Emilija zraven njega. Oblečena je bila Milka v modro obleko z majhnim klobukom na glavi, izpod kterega so njeni črni kodri vihrali kakor valovi. Tudi teta Ilildegarda je bila ondi in je kavo pila. Od vsih strani so jih ljudje gledali in dekleta še plesat niso hotele iti, ker se niso mogle nagledati te družbe. Ladis ni bil nič več kmetu podoben. Oblečen
je hi! čisto po nie-tni šegi; celo rokovice jej nosil in na glavi visok črn klobuk. V celem" njegovem obnašanju ni biloničesa opaziti, kar bi na kmečki rod opominjalo in kar nektere tako smešne dela, ktdar se hočejo prav gosposki obnašati. Govoril je, se ve da, vedno nemški, pa tako gladko, da se je težko poznalo, da to ni njegov prirojen, ampak le privajen jezik. zdelo se je, da je Ladis nalašč današnji sejmov dan izbral, po toliki odročnosti se celi občini pokazati: pozornost je vzbudil res veliko.
Sčasoma so se pridružili g. Ladisu tudi učitelj, zdravnik in nekteri imenitniših vašča-nov. Vsi so pozdravljali Ladisa s posebno prijaznostjo. On pa je z vsakim nekoliko govoril, pa rekel bi, skoro s tako priljudnostjo, kakor kak potujoč mogotec.
Ko jc muzika valcer zaigrala, se jc tudi on enkrat z Milko zavrtih potem pa se je začel domu odpravljati. Stara teta je že na vozu sedela in Emilija je ravno mislila na voz stopiti, kar Breznikov Tine k Ladisu pristopi in ga prav po domače na ramo potrka.
„Ladis, rad bi s teboj nekaj govoril".
„Ladis? Tako?" odgovori nagovorjeni. „Sva
morda skupaj pasla, da se drznete s tako prijaznostjo me nagovoriti?"
Te besede so Tmeta globoko zbodle. Ni vedel naenkrat kaj povedati. Ko pa malo pomisli, reče: „No, kako pa naj nekdanjega tovariša nagovorim?"
.,Kaj, tovariša?" In na Ladisovem obrazu je igralo zaničevanje in posmeh.
Ponudil je Emiliji roko in jo vzdignil na voz. ter sam skočil na-nj.
Ladis jc sam kočiral in ravno je hotel konje pognati, kar spet Tine zakriči: „Stoj, jaz moram temu ošabnemu, trdosrčnemu človeku od Lipovčeve Micike pozdrav izročiti." Same jeze je bil ves bled in ni znal, kaj bi počel. Hotel je že Ladisove konje za uzdo prijeti, ko Ladis iz voza zakriči: „Odpravite vendar tega pijanca. On me žali, čeravno jaz njemu nisem ničesar storil!"
V tem trenutku so nekteri fantje Tineta prijeli in ga držali, dokler se ni Ladis odpeljal. Tine pa je klel in za njim kričal, kakor bi bil besen.
(Dalje prih.)
ktero po svoje vredujejo najhuji nasprotniki cerkveni, kterim je Kristus k vcčemu Nazarej-ski modrijan, kterim je osliček, voliček ljubi bratec, denar, trebuh in čast edini bog! Kam pridemo, če bodo taki gospodovali nad cerkvenimi osebami! Byzantinski cesarji so si vstva-rili tako pokorno duhovstvo, in ti so sramota cerkvi, cesarjeva volja jim je bila postava. V zboru konštautinopelskem 1. 754 so obsodili rabo podob: leta 809 so izrekli, da cesar ni podvržen božjim postavam, daje Konstantinu bilo dopuščeno pravo žeuo zavreči in drugo vzeti, da, prignali so prav do razkolništva. Ali pa poglejmo državne duhovne Henrika IV.! On je oddajal službe, a ni gledal na lastnosti cerkvene, marveč, kdo več plača, kdor se mu bolj prilizuje, in od tod propad cerkev, propad dobrih nrav, od tod nič vredno, nevedno, podkupljivo in nesramno duhovstvo, ktero se je upiralo zoper papeža. zoper cerkvene postave, služilo pa razbrzdanemu cesarju in njegovemu nepostavnemu papežu. Ali ni tako cerkve razdiralo vselej duhovništvo, kadarkoli se je državnikom uklanjalo? Je li treba navesti še več dokazov zgodovinskih? Je li treba še omenjati Galikancev, Jožcfinistov? Da, da, razdor cerkve je namen tem postavam — počasi nas odtrgati od Rima, počasi nas vpeljati v naročje prostomavtarjev, to nameravajo ti novi zakristani, veliki in mali škofje.
Tudi božjo službo bodo oni vrejevali, dovoljevali ali prepevedovali. Proč s procesijami, proč z očitnimi slovesnostmi, ker to bi utegnilo kacega juda ali brezverca žaliti! Nazadnje naj nam še cerkve poderejo iu sploh vse katoliško življenje prepovejo, vsaj tudi to dru-goverce v srcu bode. Kako daleč bi utegnilo iti, kaže se iz sledeče dogodbice, ktero je te dni nek spodnje-avstrijski šolnik pravil. V šolo pride liberalni šolski nadzornik. „Ilvaljen bodi Jezus Kristus!" mu zadoni na uho iz ust nedolžnih otročičev. Ta pozdrav gospoda v srce zbode, brž hoče otroke nekoliko bolj podučiti o sedanjem duhu, kteri Boga ne pozna in se tako vsega božjega boji. „Ne tako, pravi tako nikar več ne pozdravljajte, ker, če bi tako pozdravili kacega juda ali neveruika, močno bi ga razžalili, od sedaj za naprej recite le: dober dan!' Ta nauk da, da bi ga otroci ne pozabili, popraša jih po dokončani uri: „No, kako me bote pozdravili, ko še k vam pridem?" „Dober dan!" mu odgovore. „Zak;j?" vpraša, „Zuto, ker ste jud", oglasi se eno dete. „No. ne tako, ne (ako, to nisem!" „Jaz vem, jaz vem!'' pomoli drugo otroče svojo ročico: „zato, ker ste nevernik!" Tako tedaj hočijo tudi s tem nadzorstvom nad službo božjo le prilike iskati, kakor mogoče jo omejiti.
Vse se pa dela v imenu prostosti vesti in v tem imenu vriska liberalno časništvo. Kaj, ali mi pa nimamo vesti? Ali uaša vest se pa sme tlačiti? Ali katoličani nismo Av-strijanci? Ne plačujemo davkov? Ali ne prelivajo katoliški sinovi svoje krvi za cesarstvo ? Smo li vaši sužnji, da delate z nami, z našimi pravicami, z našo vestjo tako brezozirno? O, ne, judje, neverniki, liberalci, ne smejo se žaliti — a žaliti se smejo katoličani, žaliti v časnikih, žaliti v zbornicah, žaliti s krivičnimi postavami! Kje je prostost hvalisana? Da, obetati in dati, oboje je preveč; obetati, v djanju pa ravno nasproti delati, to je liberalizmu natorno, zato zasluži po vsi pravici ime lažiliberalizcm. Pa, naj bo! naši bratje v Švici in na Pruskem trpe raji, kakor bi pa cerkev državi prodali in sledili Reinkensu in Bismar-ku; naj bo! vsaj tudi Pij IX. trpe in so nam v lep izgled, zakaj bi nekoliko ne trpeli tudi
mi — vsaj vemo, daje cerkev vojnkovalna in da vojskovanje še vedno zmaga. Še veljajo besede Ililarijeve: To je cerkvi lastno: kadar se preganja, cvete; kadar se tlači, raste; kadar se zaničuje, napreduje; najbolj trdno stoji, kadar je dozdevno premagana.
4>$;-r*ka. Zbornici poslancev je Bela Perczel paedložil neko pismo, v kterem opravilni odbor izhodne železnice dokazuje, da se je zbornica pri ti železnici prenaglila in da se je za izdelavo izdalo 1,820.000 gld več, kakor je bilo preračunjeno.
—	Zbornica je na prošnjo državnega pravilnika sklenila pripustiti sodnijsko preiskavo proti poslancu Babesu. .zavoljo nekega članka v Albini. Hrvaški poslanec Tombor je predlagal, naj se to zgodi tudi z vrednikom „Pest. Reform", ki vedno hujska zoper spravo med Ogrsko in Hrvaško. Pa ta predlog ni obveljal.
Hrvaška. Vradni list od 26. t. iu. naznanja, da so cesar odpustili iz službe vsih osem velikih županov.
Vnaiije države.
1'i'iiNka. 5. februarija se tedaj v Be-rolinu prične nemški državni zbor. Do tistihmal mora se še izvršiti okoli 40 dopolnilnih volitev, in volitve v novo pridobljeni državni deželi (Reichsland). Izid teh volitev bo bistveno odločil značaj državne zbornice. Zanimivo znamenje je, da liberalizem z veliko skrbjo pričakuje volitevnega resultata. Šteje in šteje glasove svojih privržencev, ker dobro čuti, da je njegova moč v državnem in deželnem zboru samo numerična. Kako omedlevičast bi pa bil. ko bi bil v manjšini!
—	Bismark se je neki tudi pri Belgijski vladi pritožil zarad katoliških duhovnov in katoliških listov. Če bo struno bolj napenjal, pred bo počila.
BtavarskA. V Zbornisi so 26. t. m.
pretresovali potrebščino za kraljevo hišo in za vnanje reči. Odbor je 11000 gld. manj nastavil, kakor se je zahtevalo. Poslanec Herz je pri ti priliki stavil predlog, naj se odpravijo poslanci pri vsih vnanjih državah, razun nemških. Frcitag pa je bil za to, da se obdrži tudi poslanec na Dunaji. Pri glasovanji pa sta padla oba ta predloga s 65 glasovi proti 58.
IBu«l<'iiwka. Zbornica je dovolila nad-škofove dohodke dovoliti le za 1. 1874, in še tih ne izplačati, če bi se stolni kapitel branil sestaviti imenik tistih, iz kterih naj bi se nadškof vzel. Državni minister je rekel, da je stolni kapitel obljubil sestaviti ta imenik.
Šjiatijfcka. Alfouzisti so v Madridu zelo delavni, in časopisi te stranke kar naravnost proglašajo svoje nade. Sicer so pa vse stranke in njih kolovodji, ki so pod Izabelo od 1. 1853 sem bili na krmilu, gledali le na lastni dobiček in kraljevo ime bilo je le ščit, ki je zakrival lastno sramoto. Najbrže bo tudi zdaj moral nezreli mladeneč Alfons svoje ime posoditi, da bi pomogcl kovarstvu. Vlada je v Madridu zaprla že tri alfonzistične družbe.
fiSu*ka. Poroka cdinburškega vojvoda z veliko kneginjo Marijo Aleksandrovno se je najpred vršila po grškem, potem pa po anglikanskem obredu. Po končani cerkveni slovesnosti, ki je od ene do štirih trajala, se je lOlkrat s topovi ustrelilo. Obed jc bil o potili v Nikolajevi dvorani. Pri zdravici na cara in carico se je 51 krat, pri oni na kraljico Viktorijo in novozaročenca 31 krat, pri oni na visoke gostove, duhovništvo in zveste podložni-kc tudi 31 krat ustrelilo. Ob devetih zvečer
začela se je prekrasna razsvitljeva mesta. Vse ceste so bile natlačene ljudi in na vseh trgih in razpotjih so bile vojaške godbe razpostavljene. Gorko in jasno vreme pospeševalo je slovesnost. Dnevne slovesnosti sklenil je v zimski palači sijajen bal. Novo zaročenca se podasta za tri dni v Carsko selo.
Ni*l»*ka. Narodne skupščina je sprejela budgetza 1.1874. Dohodkov bo 34,355.000, stroškov pa 36,180.671 pijastrov. Primanjkovalo bo tedaj 1,835.671 pijastrov, kteri se bodo plačali s poprejšno gotovino. V budgetu je tudi plača posebnega srbskega zastopnika na Dunaju.
Angleška. Enakopravnost angleških katoličanov s protestantovskimi državljani in odstranjenje irske državne cerkve bilo je bistveno delo angležkih liberalcev; pa ne sme se misliti, da so to storili iz ljubavi do cerkve ali do pravice. Na to uiso mislili; hoteli so marveč škodovati tisti cerkvi, ki je bila v deželi najmogočnejša, t. j. anglikanski, in samo iz tega vzroka so tirjali za drugovernike enako državljansko pravico. Niso tedaj hoteli pospe-šavati vere in svobode cerkvene, ampak le nevero in propad cerkvenega redu. Zato pa je Gladstone, komaj ko jc bila odpravljena irska državna cerkev, hotel precej prestrojiti šole v konfesijonslozne. in ker se sedaj katoliška cerkev na Angleškem vtrjujc in razcveta, zato opravičuje Lord ltussel Bismarkovo cerkveno politiko. Tista stranka, ki je pred 40 leti dosegla emancipacijo katoličanov, bo sedaj po Aečini glasovala zoper cerkveno svobodo katoličanov.
Enake dogodke najdemo na Pruskem in sploh na Nemškem. Liberalci, ki so 1.1848 —50 glasovali za svobodo cerkve, storili so to, da bi jo od države ločili, nadejaje se s tem jo vničiti. Ker se to ni zgodilo, dalejo zdaj nasprotno in hote cerkev državi podvreči. Za svobodo cerkve ne bo nikdar nihče odkritosrčno glasoval, kteri je ne pozna in ne ljubi. Ona pozna le sluge ali pa sovražnike; mrzla pravičnost ali malomarnost njej nasproti se ne d.4 misliti.
iz državnega zbora.
Trinajsta seja. 26. jan. Minister pra-voslovja predloži načrt postave o komanditnib društvih na delnice in o delniških društvih.
Prva točka dnevnega reda je prvo branje vladne predloge o poštni pogodbi med Avstrijo in Rusijo; po predlogu poslanca Pcrgerja se izroči ta predlog budgetnemu odseku v pretres.
Verske predloge se izroče po nasvetu tistega poslanca odseku 24 udov, načrt postave zarad dovoljenja davka prostih let za ona dela, ki bi se v letih 1874. 1875 in 1876 na novo zidalo, pre- ali prizidala, pa budgetnemu odseku. Steudelnov predlog o reformi davka za vžitnine, kterega sam vtemelji in hoče izročiti odseku 9 udov, se po daljšem razgovoru izroči tudi budgetnemu odseku.
Poslanec dr. Kopp vtemeljuje svoj nasvet za volitev verskega odseka, ki bi imel še obširneje postave za rešitev verskih vprašanj izdelati. Vladne predloge so se izročile stalnemu odseku, ki pa ima pretresati le štiri vladine predloge. Naročiti pa se jim mora, da sc posvetujejo tudi o drugih potrebnih postavali, ker so s predloženimi izpolnjene le oue luknje, ki ho se naredile po odpravljenji konkordata.
Dr. Kopp govori dalje o tem, da vladine predloge ne zadostujejo po vsem; treba je po-
«tave zarad zakona, in da se imajo vpeljati civilni stanovni registri. V predlogi je postava zoper zlorabo duhovske oblasti, postava o ured-jenji razmer staro-katoliške cerkve, slednjič nasvet o izobraženji kandidatov duhovskega stanu. Vse to pa zahteva, da odseku ne smejo zadostiti le vladine predloge, timveč da po navedenem načinu dalje zida. On nasvetuje zato šc poseben odsek, ker prej, ko se je sestavil odsek za pretres vladinib predlogov se še ni vedelo, da bo vlada te predloge izročila; temu novemu odseku bila bi potem naloga pretresati vse, kar je govornik omenil Po obširni debati pade dr. Koppov nasvet in sprejme se predlog dr. Pergerja, da ni treba še druzega verskega odseka. Glasuje se ustmeno
Predlog poslanca Steudelna, da bi se posvetovanje korupcijskega odseka javno vršilo, se zavrže.
Poslanec baron Tinti s tovariši interpeluje finančnega ministra, kako se bo izvrševala po stava od 18. dec. 1873, ki se tiče posojila 80 milijonov; minister obljubi odgovor v prihodnji seji.
Domače stvari.
(Šole) se imajo po sklepu in poročilu ljubljanskega mestnega zdravstvenega sveta zdaj vendar-le začeti 3. februarija. Ker koze ne postajajo huje, se je za gotovo nad jat i, da bo dežetna vlada oziroma na oni sklep zauka-zala, da se šole zopet prično omenjeni dan.
(Mestna sanitetna komisija) je med drugem sklenila sledeče: 1. Naprositi vse zdravnike ljubljanske, da povedo, kolikim bolnikom, s kterimi imajo opraviti, so bile koze stavljene in kolikim ne; 2. vse šolske sobe deziuficirati; 3. deželni vladi nasvetovati, da se počitnice potegnejo do 3. februarija; 4. vojno poveljstvo prositi, da umrle vojake precej prcneso v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Razvidno je, koliko si da mestni zdravniški svet opraviti, da bi ljudje zvedeli za njegovo ekzistcncijo. Če kj kdo za kozami umrje, pridejo od njega poslani ljudje, nakade sobe, da prav po peklensko smrdi in pobero posteljsko in vso drugo ob leko bolnikovo, ktero v posebnem kraju čistijo in pero, da bi se zabranilo okuženje. Kje pa se to godi? Mar daleč doli pod mestom, da Ljubljanica odnese nesnago? Kaj še I Naši modrijani so za to odločili kraj nad Trnovem, menda zato, da vsa nemarnost po Gradašici in Ljubljanici priplava nazaj v mesto in ljudem, ki Ljubljanico rabijo za kuho, daje boljši okus Pa sanitetna komisija ne vidi nobene nevar nosti; da bi pa mrliče pošteno spravljali iz me sta in jih ne vlačili, kakor mrhovino, tega iz strahu pred okuženjem ne pripušča! — Glede šol bodo bržkone tako modro včinili, kakor unidan in zadnji dan oklicali začetek šol po „Laibacherici" in „S1. Narodu", menda za to, ker sta oba ta lista po deželi tako jako razširjena. Bi li ne bilo želeti, da bi vlada to storila vsaj teden pred časom in ta oklic poslala tudi „Slovencu", „Novicam" in „Danici", kterih vsak je bolj razširjen kakor vradna Laibacherica ali Narod?
(Deželna komisija za povzdigo konjereje na Kranjskem) je — kakor pišejo „Novice" — v zadnji seji sklenila, c. k. ministerstvu kmetijstva predlagati, da se letos konjske premije delijo meseca septembra (kimovca) v 8 krajih, namreč v Cerknici, Ribnici, Št. Jerneji na Dolenskcm (prvikrat), Mokronogu, v Ljubljani, Kranji, ltadoljci in v Boliinski Bistrici (prvikrat). Za razdelitev je namenjenih 385 Cekinov in poleg njih 120 srebernih medalij. Štacijoni za cesarske žebce so to leto: vSelu
Izdajatelj in >• vredništvo odgovoren: P. Pe
pod Ljubljano (s 4 žebci), na Vrhniki, v Ribnici, Kočevjem, spodnji Brezovici, Rakovniku, Zvuru, Postojni, Trojani — povsod po 3 žebci — in v Grmu 1 žebec. Nov štacijon se letos zavoljo pomanjkanja žebcev ni mogel nikjer narediti.
(Č. g. Anton Orossemeniški podvodja, gre prihodnji teden v Ameriko, kjer hode stopil v Benediktinski samostan v St. Vincencu. Za škotijo je to velika škoda.
(Državni poslanec g. Dež/nun) je vzel odpust za tri tedne, ker zavoljo mnogega posla kot ljubljanski župan nima časa sedeti na Du-naji. Dasiravno mi ue pogrešamo g. Dežmana v državnem zboru — # kajti če ga ni tam, je eden naših nasprotnikov manj — se nam vendar čudno zdi, zakaj se jc toliko trudil, da je bil voljen, in ni prepustil sedeža kakemu narodnjaku. kteri bi imel tudi čas zastopati svoje volilce na Dunaji.
(,, Vodnikovo besedo'1) napravi, kakor vsa ko leto, čitalnica ljubljanska 2. feruarija in razpošilja ravno zdaj vabila. Program besedi: l. Lehner — Ouvertura „štiri človeške dobe." Svira c. k. vojaška godba. — 2. Prolog v spo-miu Vodnika, »lovori gospodična Podkrajšek-ova. — 3. Balfe — Balada iz opere „Ciganke' pesem za bas. Poje gospod Chlumetzk). — 4, Jelen - „Slovenski domorodci", veliki zbor. Poje moški zbor čitalnice. — 5. Schubert Adagio. Igrajo štiri členi vojaške godbe. — 0. a) Staroslovanska pesem Liebe — b) „Na zvidenje." Pesem za bas. Poje gospod Chlu-metzy. — 7. Zajir — „Iztočna zora." Velika kantata za bassolo in moški zbor s spremlje-vanjem orhestra. Samospeve poje gospod Chlumetzk)'. — Vse muzikalne točke se ta večer prvikrat igrajo v čitalnici. Gospod Chlumetzky iz posebne prijaznosti sodeluje. Gosp. kapelnik Šantel vodi glasbene oddelke. — Odbor čitalnice vljudno vabi vse čestita ude tukajšnje in vnanje v to veselico z dostavkom, da smejo pripeljati tudi svoje prijatelje in znance. — Ker pa je po večletni navadi dohodek te izredne veselice namenjen muzikalnim potrebščinim čitalničnim, zato je— brez omejenja rodoljubne radodaruosti — vstopnina določena za ude: gospode po 1 gld., za gospe in gospodične po 50 kr. — za vsacega gosta, ki ni ud, 1 gld.
Vstopnice se dobivajo pred večerom vese-lienim v štacuni gospoda Anton Jentelna v špitalskih ulicah, — zvečer 2. svečana pa pri kasi. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Po besedi je veliki ples.
| Veliki letošnji somenj) o sv. Pavlu v Ljubljani ni bi! nič kaj prida za kramarje in trgovce z blagom, ker je manjkalo kupcev; vidi se, da ni denarja v deželi. Le živine se je prignalo toliko, da je najstareji ljudje ue pomnijo že davno toliko. Vkljub temu je bila grozno draga, srednje krave so se stavile po 150, nektere celo po 202 gld. Kupca ni bilo razen nekterih Lahov, ki so konje kupovali.
(Sneg) je padel včeraj, toda le tenak, prvikrat letošnjo zimo po Ljubljani in okolici, hribi se lesketajo v belem krilu. Po planjavi ga je pa hitro solnce pregnalo.
Razne novice.
— Narodnačitalnica kamniška napravi Vodnikov spomin l.dan svečana „Besedo" s sledečim programom. I. „Vodnikov venec", ženski in moški zbor z gosli in glasovirom od A. FOrster-a. II. „Danica", poje moški zbor, od B. Ipavic-a. III. „Zora", samospev, sprem-ljevan na glasoviru od Fr. Ozbič-a. IV. „Kro-jač Fips", burka s petjem v 1 dejanji. V. Ples
▼ e c.
K tej „Besedi" je dovoljeno udom vpeljati tudi sposobnih neudov. Začetek ob 7 uri zvečer. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
—	Iz Središča se nam 27. t. m. piše: Od novega leta sem razsajajo pri nas jako močno koze, pri nas bobinke imenovane. Ze več jih je za njimi pomrlo. Vsled ukaza okrajnega zdravnika se je danes tudi šola za 14 dni zaprla. Bog daj, da bi kaj pomagalo!
—	G. A. Kupljen, notar v II. Bistrici, je prestavljen za notarja v Črnomelj.
—	Opravilni odbor južne železnice je sklenil, da dobe njeni vradniki že po 35letni službi, namesto dosedanje 40letne, popolno penzijo.
Listnica vredništva.
(i. Z. ! S popularno kritiko verskih postav bo nam in še marsikomu jako vstreženo.
Služba olieijala pri deželnem računovodstvu v Ljubljani, z letno plačo GOO gld. in s petletnicami po 50 gld.;
služba ingrosista pri deželnem računovodstvu v Ljubljani, z letno plačo 500 gld. in s petletni eami po 50 gld.; in
dve službi kancelijskili asistentov z letno plačo po 500 gld. in s petletnicami po 50 gld.
Oglasiti se jc do 9. februarija pri deželnem odboru v Ljubljani.
Umrli so:
21.	jan. Ana Kastelic. kuharica, 43 1., za kozami.
22.	jan. Andrej Zinrzlikar, berač. 62 I., za slabostjo. — Milan Hegali, miz. otrok, 2 nus., za božjastjo. — Lorenc Žabce, mesar, 40 1., za kozami. ■— Primaž Osredkar, delavec. 60 1, za kozami. --• Jožefa Miiller, zeljariea, 57 1., za spri-denjem životnega droba. — Gregor Burger, in»t. ubožec. 8S I., za razlivom v pljuča. — Marija Danič, čuvaj, žena, 62 1., za pljučno »ušišo.
23.	jan. Karoliua Prestrl, hišna, 22 1., za vročinsko boleznijo. Terezija Koželj, zaaebnica, 54 I., za inrtvoudoin.
24.	jan. Neža Črni, krojaški otrok, 5 1., za božjastjo.
25.	jan. Martin Srebotnjak, jetnik. 70 1, za oslabljenjem.
TelcsrnlUiie drnnriie rene
28. januarija.
Papirna renta 69 65. — Srebrna renta 74 06. — l«60letno državno posojilo 106 50. — Bankine akcije 990 - Kreditne akcije 242 75. — Londoc 118*30. — Srebro 107 50. -- Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 9.04.
Denarstvene cene.
27. januarija.
Državni fondi. 5'/, avstrijska papirna renta . .
6°/, renta v srebru.......
Srefke (loži) 1854. 1.......
„ „ 1860. 1., celi.....
„ 1860. 1., pol.....
Premijski listi 1864. 1........
Zeniljiščine odveznice.
Štajarske po 6%........
Kranjske, koroške in primorske po 54,
Ogcrske po 5'/,........
Hrvaške in slavonsko po 5% , . . .
Sedmogradske po 5*/,......
Delnice (akcijo).
Nacijonalne banke.......
Unionsko banko........
Kreditne akcije........
Nižoavstr. eskomptne družbe . . . .
Anglo-avstr. banke.......
Srečke (loži).
po 100 gld. a. v.
Denar., Mlago.
Kreditne Tržaško
Budensko Salmove Palfti-jeve Clnry-jevo St. Genois VVindischgratz-ove \Valdstein-ove
Srebro in zlato. Cos. cekini ...•••
Napoleonsd'or.....
Srebro
100
50	„
40	gld.
40	„
40	„
40	„
40	„
20	„
40	„
k. d.
69 70	69.80
74.80	74 90
	100.50
107.-	107.60
116.—	116.50
142.76	143.25
93.-	_
85,-	89.—
76.50	77.—
75.60	77—
74.76	75.76
989	990
	187.—
241.26	241.76
930.—	940,—
153 -	153.60
173.50	174.60
_._	117.—
_j—.	53.—
23.50	24.—
34.—	36—
_,—	22—
31.60	32.-
22.60	21.60
20.50	21.60
21.—	23—
6.36	5.37
9.04	9.05 -
107.70	107.90