■H DOLENJSKI LIST Spričevalo velike zavesti Tuji gostje, seminaristi iz Anglije, so z velikim navdušenjem pozdravili delegacijo podmladkarjev RK iz Metlike, v kateri so bili fantič in dva deklica v belokranjskih narodnih nošah. Podmladkarji so nato, ko so gostom izrekli dobrodošlico, pripeli vsakemu v gumbnico značko podmladka RK. Več o obisku gostov z inštituta za zdravstveno vzgojo pri londonski univerzi berite na 9. strani današnje številke! V počastitev ustanovitve OF NE ZAPOSLOVATI, AMPAK VATI! Zaposlovanje je v gospodarstvu dokaj pomemben in občutljiv kazalec zlasti takrat, ko se trudimo gospodarstvo intenzificirati. Skrajšani delavnik zgreši namen kot ena izmed oblik pri intenzificiranju proizvodnje, če hkrati povečamo število zaposlenih. Intenzii'icirati gospodarstvo pomeni z enakim številom zaposlenih in z istimi proizvodnimi sredstvi narediti več, če ne upoštevamo povečanja cen. S tem ni rečeno, da ne bomo več investirali, še bomo, toda investicije morajo biti bolj premišljene. Z njimi moramo doseči večji gospodarski uspeh. To je uresničljivo predvsem z boljšimi in sodobnejšimi tehnološkimi postopki. Okoli tega doslej pri nas nismo naredili kaj prida. Poizkusimo uporabljati nekaj podatkov, ki so nam na voljo v novomeški občini. Iz družbenega načrta za 1965 je razvidno, da bi se moralo lani število zaposlenih P« planu povesti 2a 45 odst., storilnost dela pa za I5 odst- Dejansko se je število zaposlenih povečalo za 10,2 odst. (namesto 474 je bilo na novo zaposlenih 1.088 ljudi!), storilnost pa za 19 odstotkov. V izračunu povečanja storilnosti pa je upoštevano tudi povečanje cen, kar močno zmanjšuje vrednost tega pokazatelja. Skrajšani delovni čas je v novomeški občini uveden doslej v ISKRIM H tovarnah v Novem mestu, Žužemberku in Šentjerneju, v NOVOTEKSU in v gozdnem gospodarstvu, če bodo v teh delovnih organizacijah zdaj zaposlili več ljudi, s tem gospodarstva ne bodo intenzificirali. Ko govorimo o intenzifikaciji proizvodnje, ne moremo prezreti kvalifikacijskega sestava zaposlenih, saj je ta zelo pomemben. Lani je bilo v novomeški občini med 12.236 zaposlenimi 7.123 moških in 5.113 žensk. Med strokovnimi delavci je bilo 910 moških in 938 žensk, med nestrokovnimi pa 503 moški in 895 žensk. Med visoko kvalificiranimi delavci je s bilo 709 moških in 38 j žensk, med kvalificiranimi \ 2166 moških in 627 žensk, med polkvalificiranimi 1.168 moških in 1.558 žensk, med nekvalificiranimi delavci pa 1.667 moških in 1057 žensk. Pomanjkljiva kvalifikacija zaposlenih žensk naravnost bode v oči. Vsiljuje se vprašanje: kje so vzroki? Brez dvoma smo zanemarili izobraževanje delavcev, zlasti pa izobraževanje žensk. Edina izjema je menda NOVOTEKS. Sistematičnega izobraževanja nimamo urejenega v nobenem kolektivu. Strokovno usposobljen proizvajalec pa je najboljša pot za intenzifikacijo proizvodnje! M. JAKOPEC 18. april, dan volitev v zvezno in republiško skupščino, je minil z izredno volilno udeležbo. Odstotek volivcev, ki so tokrat opravili svojo državljansko dolžnost, pravzaprav ni bil veliko večji kot na minulih volitvah v občinske skupščine, ki so bile v marcu. Do polnega izraza pa je preteklo nedeljo prišla velika zavest naših delovnih ljudi, ki so na večini volišč opravili Pionirski odred »Veternik bo čestital tovarišu Titu Pionirski odred »Veternik« na osnovni šoli v Koprivnici je letos doletala čast, da bo njegov predstavnik čestital predsedniku republike maršalu Titu za njegov rojstni dan. Pionirji so na konferenci soglasno izvolili odlično učenko, pionirko Cvetko IVIirt, za svojo predstavnico, ki bo odšla z delegacijo pionirjev v Beograd in čestitala ljubljenemu maršalu. Pionirji odreda »Veternik« so na veliko čast, ki jih je doletela letos, zelo ponosni, to veselje pa delijo z njimi tudi vsi pionirji Spodnjega Po-savja. KGP KOČEVJE: lasten časopis Pri Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje so dolgo časa razmišljali o čim boljšem obveščanju kolektiva, ki šteje 1.500 zaposlenih, deluje pa na območju štirih občin: Kočevje, Ribnica, Vič-Rudnik in Grosuplje. Nazadnje so se odločili za izdajanje lastnega časopisa, ki ga bo tiskal Kočevski tisk. Listu so dali naslov AKTUALNOSTI in bo obravnaval vse najbolj aktualne probleme posestva. volilno dolžnost že v zgodnjih dopoldanskih urah. Po vsem tem pač lahko smatramo te volitve kot spričevalo velikega zaupanja naših delovnih ljudi v našo politiko in bodočnost SFRJ. Na našem področju so bili doseženi pri volitvah poslanca za zvezni zbor zvezne skupščine po posameznih občinah naslednji rezultati: CERKNICA: volilo je 94,5 odstotka volivcev; ČRNOMELJ: volilo je 92,8 odstotka volivcev; GROSUPLJE: volilo je 93,4 odstotka volivcev; KOČEVJE: volilo je 94,6 odstotka volivcev; METLIKA: volilo je 98,69 odstotka volivcev; NOVO MESTO: volilo je 93 odstotkov volivcev; RIBNICA: volilo je 86,96 odstotka volivcev; TREBNJE: volilo je 91,35 odstotka volivcev. Skupaj z občani, ki so na odsluženju vojaškega roka v JLA, je v zvezni volilni enoti, ki obsega gornjih osem občin, volilo 94,46 odstotka vseh volivcev. Za poslanca zveznega zbora skupščine je bil izvoljen LUDVIK GOLOB, ki je dobil 93,44 odstotka vseh glasov. Volitve poslancev republiškega zbora skupščine SRS pa so po občinah potekale takole: BREŽICE: volilo je 95,36 odstotka volivcev, izvoljen je Miroslav Kam-bič; KRŠKO: volilo je 93,15 odstotka volivcev, izvoljen je Milan Ravbar; METLIKA: volilo je 97 odstotkov volivcev, izvoljen je Niko Belopavlo-vič; NOVO MESTO: volilo je 92,06 odstotka volivcev, izvoljen je Jurij Levic-nik; RIBNICA: volilo je 86,6 odstotka volivcev, izvoljen je Matija Maležič; SEVNICA: volilo je 96,5 odstotka volivcev, izvoljen je Bogo Gorjan; TREBNJE: volilo je 90,88 odstotka volivcev, izvoljen je Franci Kolar. Po udeležbi lahko ugotovimo, da so se nedeljske volitve zveznih in republiških poslancev že izpreme-nile v običajno delovno nalogo, kar morajo volitve postati v novem volilnem sistemu. Velika udeležba je v največji meri zasluga krajevnih političnih aktivov, ki so tokrat v glavnem sami, brez običajne pomoči iz občinskih središč, razgibali teren in pripravili vse, kar je bilo potrebno. Skrbne in dolgotrajne politične priprave, ki so tekle od lanske jeseni dalje in so zajele sleherno naselje na našem področju, so obrodile lep sad. S tem da smo izvolili republiške in zvezne poslance, pa seveda še zdaleč ni vse opravljeno. Napore vseh občanov, vseh družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v občinah moramo zdaj krepko strniti, da bi dosegli najneposrednejše stike med izvoljenimi poslanci in volivci ter s tem oživeli načela nove ustave. V ponedeljek, 26. aprila, bo ob 20. uri v Domu kulture v Novem mestu v počastitev 24-letnice ustanovitve OF in 20-letnice osvoboditve slavnostna uprizoritev Krleževe drame »V agoniji«. Pred uprizoritvijo bo občinstvu spregovoril zvezni javni tožilec dr. France Hočevar o veliki vlogi, ki jo je odigrala Osvobodilna fronta slovenskega naroda v naši narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Krleževo dra- mo »V agoniji« bodo uprizorili igralci ljubljanske Drame. Istega dne ob 15.30 bo v domu kulture popoldanska predstava, namenjena mladini srednjih šol. Miroslav Krleža, hrvatski književnik, je v svojih delih pokopal številne lažne veličine ter odkril in prikazal pra- Kakor smo v Metliki zvedeli se sindikalne podružnice delovnih organizacij pripravljajo za srečanje na Vinomeru. Vse tri praznične dni bo na Vinomeru pri gostilničarju Miranu Petricu prav zabavno in veselo. Domenil se je z ljubljansko mesno industrijo EMONA, da bo poslala svoje strokovnjake, ki bodo na ražnju vrteli vola, razen tega pa bo tudi metliško gostinsko podjet- V nedeljo, 25. aprila, bo na novomeškem stadionu Bratstva in enotnosti medobčinsko prvenstvo v krosu. Običajno je bilo prvenstvo v krosu otvoritveno tekmovanje, letošnje ugodno vreme pa je spravilo naše atlete že dvakrat na atletske steze. Pozna se, da nekateri čez zimo niso počivali. Medobčinsko prvenstvo v krosu je že tradicionalna in na njem nastopa veliko atletov, predvsem mladine. Letos pričakujemo tekmovalce iz Kočevja, Stične, Trebnjega, Črnomlja in Metlike in še nekaterih manjših krajev s področja Dolenjske. Prvenstvo bo posamično in ekipno. Proge so speljane \ bližini stadiona in pregledne za gledalce, tako da bodo tudi ti prišli na svoj račun, ko bodo gledali zanimive borbe najboljših atletov. Na tsk-luovanju bodo tudi izbrali oovo- ve vrednote naše preteklosti. Kot neutruden in zelo ploden pisec ter kulturni delavec je Krleža kronist našega časa. Drama »V agoniji« je izrazito psihološko delo, v katerem Krleža z izredno natančnostjo in brezobzirno doslednostjo odkriva predvsem notranji svet svojih oseb ter ga obrne navzven. je postavilo svoj paviljon z jedačo in pijačo. Gostom bodo na vodjo odojki, piščanci, ražnjiči, čevapčiči in še druge imenitne jedi, ki sodijo k dobri kapljici, od katere baje drugi dan ne boli glava. Tudi za ples je poskrbljeno! Organizatorji prireditve vabijo med prvomajskimi prazniki na Vinomer tudi kolektive iz drugih krajev! meško ekipo, ki bo sodelovala T štafetnem teku »Po poteh partizanske Ljubljane«, ki bo 9. maja. J. GLONAR Vreme OD 23. IV. DO 3. V. Okrog 23. aprila in 3. maja krajevne padavine. Od 26. do 29. aprila nestalno s pogostnimi pada- S vinami in močno ohladi- s tvijo. V ostalem lepo vre-me. Dr. V. M. I Medobčinsko prvenstvo v krosu Na Vinomeru prvomajsko srečanje kolektivov Nova športna dvorana inž. Stanica Bloudka v ljubljanskem Tivoliju, kamor so te dni uprte oči vsega športnega sveta, je upravičeno ponos naših gradbincev in organizatorjev tokratnega svetovnega srečanja najboljših igralcev namiznega tenisa, — Pripravljalnemu odboru SPENT 1965 gre zares vsa čast in priznanje za vsestransko odlično organizacijo svetovnega prvenstva! Nekaj številk iz Loškega poteka ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Trije dogodki so dali poseben pečat preteklemu tednu: obisk našega predsednika Tia v Alžiriji, deseta obletnica bandunške konference in bivanje delegacije DR Vietnama v Moskvi. To, kar predsednik Tito doživlja v Alžiriji, je preseglo vsa pričakovanja, poroča posebni dopisnik »Dela«, ki spremlja tovariša Tita na potovanju po tej prijateljski deželi. Tito je prvi državnik iz Evrope, ki je obiskal Alžirijo, in lani je predsednik Alžirije Ben Bela obiskal Jugoslavijo, prvo deželo, ki jo je obiskal v Evropi. Toda to je le vnanji videz mnogo globljili vezi med Jugoslavijo in Alžirijo. To ljudstvo se je sedem let borilo z orožjem v roki za svojo svobodo, kot smo se pri nas sami osvobodili. Mi sicer prej, smo pa lahko zato alžirskemu ljudstvu pomagali v njegovem boju za svobodo. Oboji si prizadevamo, da bi si čim udobneje uredili življenje, čim bogatejše, čim kulturnejše, čim demokratičnejše. Od tod tudi enotna stališča do problemov sodobnega sveta in od tod seveda čisto razumljivo sodelovanje tako v mednarodni politiki kot na gospodarskem področju. Tako so našega predsednika sprejemali v Alžiriji zares kot brata, v si.-barski puščavi na primer z datelji in mlekom. V Alžiru se je na veličastnem zborovanju zbralo okrog 200 tisoč ljudi, da bi videli in slišali Tita. Seveda pa ni namen obiska le v potovanju po deželi, v spoznavanju njenega ljudstva, uspehov in težav. Ben Bela in Tito sta se pogovarjala o tem, kako še bolj poglobiti sodelovanje, kar vsekakor ne bo težko, saj so temelji tega tako utrjeni in cilji povsem jasni. Prav zato je pomembnejši tisti del pogovorov, ki se nanaša na najbolj pereče mednarodne probleme. Med njimi je vsekakor najvažnejši kriza v Vietnamu. Tako Tito kot Ben Bela sta v svojih pogovorih na zborovanjih in ob raznih sprejemih jasno obsodila ameriško agresijo v tem delu sveta in nedvoumno poudarila, da se ob eksplozijah bomb v Severnem Vietnamu sploh ni mogoče pogajati. Torej je treba Slavje prijateljstva najprej prenehati z napadi na DR Vietnam, potlej lahko sedejo šele za zeleno mizo. To je tudi bržkone razlog, da vlada v krogih svetovne organizacije v New Yorku tolikšno zanimanje za Titov obisk v Alžiriji. Vedno več je tudi tam delegacij, ki sodijo, da je treba najprej ustaviti ogenj na DR Vietnam, če se hočejo pogajati. »Kolikor prej bodo to ZDA spoznale, toliko bolje zanje.« Drugi dogodek preteklega tedna, za katerega smo izvedeli šele ob podpisu skupnega sporočila, je bivanje delegacije DR Vietnama v Moskvi. Do objave sporočila se namreč sploh ni vedelo, da je ta delegacija v ZSSR. V skupnem sporočilu sta pomembni dve stvari. Prvič priznanje, kako pomembna je bila že doslej pomoč Sov- jetske zveze DR Vietnamu, kar je moralo zamašiti usta kitajskim propagandistom, ki so na vso moč napadali ZSSR, češ da noče pomagati Hanoiu, zamolčali pa so, da je bila prav LR Kitajska tista, ki je zavirala prevoz sovjetskega orožja za DR Vietnam čez kitajsko ozemlje. In drugič je posebnega pomena opozorilo, da bo Sovjetska zveza dovolila svojim državljanom, ki hočejo prostovoljno pomagati vietnamskemu ljudstvu v boju proti ameriškim imperialistom, odhod v DR Vietnam. Tudi iz drugih socialističnih držav' je slišati, da se pripravljajo prostovoljci za DR Vietnam. Torej pomoč DR Vietnamu ne bo več simbolična. Vse to pa pomeni, da se je vojna v Jugovzhodni Aziji zapletla do kritične točke, ki bi se utegnila spremeniti v svetovni spopad velesil. Tisti najbolj reakcionarni krogi v ZDA, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi pahnili svet vsaj v hladno vojno, če ne že v vročo, se bližajo svojemu cilju. V takem ozračju pa proslavljajo v glavnem mestu Indonezije — Džakarti — deseto obletnico konference v Bandungu. Takrat se je začela prva konferenca azijskih in afriških držav, ki so v tistem času, ko so imperialistične sile še računale, da bodo kos osvobodilnim gibanjem po svetu, sprejele »deset načel Bandunga«, v katerih so se uprle blokovski razdelitvi sveta in se izrekle za politiko vsestranskega mednarodnega sodelovanja. To so ideje, ki so dandanes še bolj žive, ki se jih oklepa vedno več držav, saj so edini izhod, če naj človeštvo napreduje in obstane. Mesec knjige - mesec V Loškem potoku je kmetijska zadruga v minulem letu odkupila od ljudi za 45.000 dinarjev gob in za okrog 250.000 dinarjev zdravilnih zelišč (na področju ribniške zadruge je bilo lani odkupljenih za 33.000 dinarjev gob in 812.000 din zdravilnih zelišč). V vseh vaseh Loškega potoka imajo ljudje okrog 300 krav, maloprodajna cena za liter mleka pa je 50 dinarjev. Konj imajo v Loškem potoku še okrog 190, vse goveje živine pa do 520 glav. Stalež goveje živine se je v letih 1963-64 precej zmanjšal, za skoro 25 odstotkov. Zmanjšalo se je tudi število prašičev — zdaj jih je okrog 350, perutnine pa imajo okrog 1.500, računajoč povprečno po pet na gospodarstvo. Lani so na travnikih nakosili približno po 900 kilogramov sena na hektar. Preteklo leto je šlo v Loškem potoku v zakol 51 telet (4.160 kilogramov), 18 glav mlade govedi (7.400 kg), 29 glav ostale govedi (13.700 ki- logramov) ter 19 prašičev (2.600 kilogramov). Povprečno zakoljejo letno okrog 100 govedi. Zadruga pa je preteklo leto od kmetov odkupila 3.461 kilogramov prašičev (1,147.000 dinarjev), 2.180 kilogramov konj (nad 600.000 dinarjev), 2.425 kilogramov telet (955.000 din) in 33.465 kilogramov govedi, za kar je bilo izplačanih 11,086.000 dinarjev. Potočanje zakoljejo ali prodajo na leto povprečno po 65 glav drobnice, ovc pa imajo nad 230. Na leto povprečno nastrižejo okrog 184 kilogramov volne, kar pomeni 162.000 dinarjev (po 900 din kilogram surove volne). Zadruga je od kmetov preteklo jesen odkupila 89.400 kilogramov krompirja, razen tega pa so ga prodali še okrog 15.000 kilogramov. Umetnih gnojil, kupljenih pri domači zadrugi po povprečno 26 dinarjev kilogram, so potoški kmetje porabili lani 47.000 kilogramov. Z geslom »približajmo knjigo bralcu« se je te dni začel v Sloveniji mesec knjige. Organizirala ga je Mladinska knjiga, ki so podobnimi akcijami proslavlja 20-obletnico svojega obstoja. Novomeška knjigarna je za mesec knjige, od 15. aprila do 15. maja, pripravila vse potrebno, da bi bila knjiga Čimbolj dostopna bralcem. Tako bodo v tem tednu začeli prodajati knjige založbe Mladinska knjiga pod arka- dami na Glavnem trgu, organizirati pa nameravajo tudi prodajo knjig v večjih novomeških podjetjih, kot so: IIvTV, Novoteks, Inis, Pionir, Krka in druga. Vse knjige Mladinske knjige bodo prodajali do 15. maja z 10-odstotnim popustom. Prodajalna je razen tega pripravila posebno polico, s katere bo prodajal knjige z 20-odstot-nim popustom. Knjigarna nudi sicer vseskozi ugoden na-kup in prodaja knjige tudi ugodnosti na obroke. Obiskovalci, ki se zanimajo za plošče, pa si lahko nabavijo v glasbenem oddelku plošče z resno glasbo. Knjigama ima pestro izbiro teh plošč kljub težavam pri uvozu. Knjigarno na Glavnem trgu so te dni lično uredili in jo opremili z napisi, ki vabijo k nakupu knjig tako v sami prodajami kot pod arkadami. Da bi dobila knjiga še popolnejšo afirmacijo, namera- va novomeška knjigarna v mesecu knjige organizirati tudi nekaj prireditev za svoje obiskovalce in druge ljubitelje knjig. Pripravljajo dvoje literarnih večerov, in sicer se bodo na prvem predstavili pisci del za mlajše, na drugem pa pesniki. V sodelovanju z Dolenjsko galerijo pa pripravlja knjigama več resne glasbe. V ta namen so že priskrbeli več plošč z res-no glasbo. Na sporedu tega večera bodo tudi tista glasbena dela, ki se redko pojavljajo na radijskih, televizijskih in drugih prireditvah za občinstvo. (KRATKE, iffitAZNIH STRANI C3 Stc\vart v Jugoslaviji. Te dni se je mudil v Beogradu britanski zunanji minister Michael Stewart, s čimer je vrnil obisk Koče Popovića v Londonu. Pogovarjali so se o medsebojnem sodelovanju in o mednarodnih vprašanjih, pri čemer je bilo poudarjena obojestranska želja po miru. tM Napad na Da Nang. V ameriškem letalskem oporišču Da Nang v Južnem Vietnamu je prišlo pretekli teden do eksplozije. Ranjenih je bilo več ljudi, uničenih pa je bilo nekaj tovornih vozil ter veliko bomb in streliva. Dva dni kasneje pa so enota osvobodilne vojske to oporišče, ki ga brani več kot 8000 ameriških vojakov, obstreljevale s topovi. B Odpovedani obiski. Tik preden bi morala priti indijski premier šastri in pakistanski premier Ajub Khan v VVashington na pogovore z Johnsonom, ja ameriška Bela hiša te obiske odpovedala, češ da je predsednik preveč zavzet z delom, da bi ju utegnil sprejeti. Zanimivo pa je, da bo imel čas sprejeti južnoko-rejskega premiera Parka. Komentatorji povedo, da je Južna Koreja poslala čete v Južni Vietnam in da na vso moč podpira ameriško politiko v Vietnamu, da pa sta šastri in Ajub Khan povedala, da se še zdaleč ne strinjata s tako ameriško politiko. V glavnem mestu Indije so ostro reagirali na takšno ravnanje ZDA ter povedali, da se ZDA zdaj poslužujejo dejanj, ki že dolgo niso več običajna v mednarodnih odnosih. BI AValker ni dobrodošel v Pekingu. Britanska vlada je poslala bivšega britanskega zunanjega ministra V/alkerja na pot po deželah Jugovzhodne Azije, da bi proučil položaj in poiskal možnosti za britansko posredovanje v vietnamski krizi. V Pekingu so sporočili, da ga ne marajo sprejeti, ker »je Britanija brez pridržkov podprla ameriško politiko«. Pritožbo občanov na Razborju bodo še pretresali Krajevna organizacija SZDL na Razborju se je pritožila, ker je bila z odlokom občinske skupščine Sevnica osnovna šola Razbor priključena osnovni šoli Sevnica. V pritožbi zahteva krajevni odbor Socialistične zveze v imenu vseh prebivalcev, da občina poskrbi za reden avtobusni prevoz učencev v šolo in nazaj. V primeru, da tega občinska skupščina ne bi mogla zagotoviti, pa ljudje z Razborja zahtevajo, da njihova osnovna šola ostane še naprej nerazvita. Občinska skupščina za nabavo avtobusa nima sredstev. Pritožbo Razborčanov bo ponovno obravnavala na jesen in če ne bo drugače, bo osnovno šolo Razbor ponovno preimenovala iz podružnične šole v nerazvito osemletko. V prihodnjem šolskem letu bo z Razborja in okolice precej otrok, ki bi morali obiskovati 7. in 8. razred v Sevnici. Četudi bd občinska skupščina zanje zagotovila prevoz, bi bilo to možno samo toliko časa, dokler ne bi nastopilo deževje in sneg. Pozimi cesta z Razborja ni prevozna in prav tako tudi ne tedaj, kadar je razmočena. Reden prevoz otrok v Sevnico bo občinska skupščina lahko zagotovila šele tedaj, ko bo popravila cesto. Mnogi trdijo, da bi pomenilo ponovno preimenovanje šole v nepopolno osnovno šolo korak nazaj, vendar najbrž ne bo šlo drugače. Od otrok ne more nihče zahtevati, da pešačijo v šolo in nazaj po več ur na dan. CA Sestreljeni letali brez pilota. Američani vse pogosteje pošiljajo nad LR Kitajsko izvidniška letala brez pilota. Ta lete silno visoko, vendar postajajo vse pogosteje plen kitajske protiletalske obrambe. Pretekli teden so sestrelili dve taki letali. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED @ Na seji republiškega in orgunizaeij-skopohtičnega zbora je podal poročilo o delu izvršnega sveta v letu 1964 predsednik Viktor Avbelj. Med drugim je dejal, da je deloval izvršni svet kot eden stalno delujočih organov skupščine in da je bil stalno tesno povezan z delom tega najvišjega predstavniškega organa. Na ta način je bistveno prispeval k čim boljši informiranosti poslancev o vseh problemih našega družbenega razvoja. Deloval je kot kolektivno telo in prizadeval si je za javnost svojega dela. Največjo pozornost je posvečal izgrajevanju gospodarskega sistema: izenačevanju pogojev gospodarjenja, doslednemu uveljavljanju načela dohodka in delitve po delu ter s tem krepitvi samoupravljanja. Napori take politike so pokazali tudi sadove: nenehno krepitev materialne osnove komun in delovnih organizacij. V nadaljevanju ekspozeja Viktorja Avb-lja je bilo tudi rečeno, da je prekoračeva-nje investicij in s tem tudi zaposlovanja privedlo do nekaterih težav, ki negativno vplivajo na gospodarsko stabilnost. V prihodnje bo treba bolj povezovati produktivnost in rast osebnih dohodkov, vse oblike splošne potrošnje pa je nujno uskladiti z obstoječimi materialnimi možnostmi. Mobilizirati je treba vse činitelje za uresničevanje ukrepov v gospodarstvu. Govoreč o nedavnih ukrepih zveznega izvršnega sveta, je Viktor Avbelj dejal med drugim naslednje: »Zamrzovanjc cen lahko razumemo kot začasen in izredno kratkotrajen ukrep, Id je potreben zaradi zelo močnega pritiska na povišanje cen, istočasno ko se pripravljajo dalekosežni ukrepi v izgradnji sistema. Seveda bo ta ukrep uspešen, če bodo sledile ustrezne posledice v višini potrošnje, če se bo potrošnja prilagodila razpoložljivim sredstvom, če se bo zmanjšala investicijska potrošnja, če se bodo vsaj umirili proračunski izdatki in če bodo osebni dohodki in njihova rast res ustrezni s povečano produktivnostjo dela, kajti zamrz-njenje cen samo po sebi še ne more dati želenega učinka.« # Zvezni in gospodarski zbor sta sprejela zakone o omejitvi splošne in še posebej investicijske potrošnje: začasen stabilizacijski ukrep o deponiranju garantnih vsot za investicije v osnovna sredstva, o POROČILO SZVRŠNE0H SVETA uporabi sredstev delovnih organizacij v letu 19G5 in o najvišji meji, do katere se lahko določajo stopnje prispevkov, in o uporabi sredstev socialnega zavarovanja. V razpravi o teh ukrepih je govoril tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal, da v teh ukrepih ne bi smeli videti trajnejših regulatorjev naših gospodarskih gibanj, prav tako pa si tudi ne bi smeli delati iluzij, da bodo trajali le nekaj časa. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher pa je v razpravi dejal, da s temi ukrepi ustvarjamo pogoje za splošno reguliranje politike cen. © Novinar »Dela« Franc Seunig je v uvodniku na prvi strani dokaj optimistično ocenil industrijsko proizvodnjo v marcu. Medtem ko je bila v prvih dveh mesecih industrijska proizvodnja v Sloveniji le za 4 odstotke večja kot v istem času lani, namesto 9 odstotkov, kolikor predvideva plan, se je marca situacija bistveno spremenila. Industrijska proizvodja tega meseca je bila po obsegu za 12,3 odstotka večja kot v istem času lani. Zboljšanje je kajpak raz- veseljivo, a moramo biti vseeno previdni, ker vseh težav v gospodarstvu (na primer težav z reprodukcijskim materialom) le še ni konec. 0 Prosvetnokulturni zbor republiške skupščine je pred dnevi razpravljal o štipendiranju in je ugotovil, da štipendije spet stagnirajo. Priporočil je ukrepe za zboljšanje materialnega položaja študentov. — Poslanci socialnozdravstvenega doma pa so v razpravi o problematiki zdravstva menili, da je treba dati prednost gradnji bolnišnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi gorici in Celju, kjer je situacija najbolj kritična. O Štafeta mladosti bo krenila na pot 25. aprila iz Titograda. Pot jo bo vodila skozi Črnogorsko primorje, vzhodni del Bosne, zahodne kraje Srbije, pokrajino Kosovo in Metoliijo, Makedonijo, vzhodno Srbijo, Vojvodino in severni del Hrvatske v Slovenijo. Od tu bo krenila v Primorje, nato spet skozi Bosno in Hercegovino v Kar-lovec, od tam pa v Zagreb in nato naprej v Beograd. Štafeta, ki jo bo 25. maja izročil predsedniku Titu priljubljeni športnik Miro Cerar, bo v 30 dneh premerila 6800 km dolgo pot. 9 Na koncu še tri vesti minulega tedna: v Zagrebu so odprli spomladanski velese-jem, ki se ga udeležuje 1200 razstavljavcev — od tega 500 tujih, največ iz ZSSR, ZDA, ' 'C Britanije, Italije, ZR Nemčije in Indije — iz 23 držav. — Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča je prispel k nam na obisk britanski zunanji minister M. Stewart. Visoki gost in gostitelj sta imela koristne razgovore. Ob tej priložnosti je bila podpisana tudi konzularna konvencija med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. — Od 6. aprila dalje je v veljavi predpis o obveznem zavarovanju avtomobilistov za povzročeno škodo. Kdor je bil že pred tem zavarovan, bo moral doplačati razliko za čas od 6. aprila do konca letošnjega leta. 2 DOLENJSKI LIST Št. 16 (787) »OPROSTITE, NIMAMO - CENE SO ZAMRZNILE!« — Imate paradižnikovo konzervo? — Nimamo! — Imate Argo juho? — Nimamo! Tako teče v Beli krajini, verjetno pa tudi drugod, razgovor med potrošniki in trgovci, ki pravijo, da so blago sicer prejeli, a ga ne dajo v prodajo, ker so reklamirali ceno. Marsikateri potrošnik pa ne more razumeti, zakaj prodajajo Argo juho ali cement samo v nekaterih prodajalnah, drugje pa ne. Vsa skrivnost je v tem, da so imele nekatere trgovine blago nabavljeno že pred 22. marcem, Po starih cenah, druge pa so prejele blago po tem datumu z višjo ceno. Kljub višji ceni pa blaga po novem odloku o zamrznenju cen ne bi smeli draže prodajati in ker se boje izgube, blago čaka v skladiščih. Tržni inšpektorji imajo od tedaj polne roke dela. Pri trgovinskih in proizvodnih gospodarskih organizacjah morajo ugotoviti, kako spoštujejo odtok o aamrzruervju cen. V občinah Črnomelj, Novo mesto, Metlika in Trebnje je inšpekcija ugotovila, da uslužbenci v proizvodnih delovnh organizacijah in trgovinah niso pravočasno zvedeli za novi odlok ali pa so si ga spočetka tolmačili Po svoje. Ko pa so čez nekaj dni zvedeli, kaj v resnici pomeni in zahteva, so ga začeli izvajati. Tržna inšpekcija v trgovinah na splošno ni zasledila večjih razlik v cenah, razen v prodajalni s čevlji Borovo in Planika. Tu so po 22. marcu začeli zaračunavati 6 odstotkov davka na promet tudi v maloprodaji, medtem ko je bil ta davek pred 22. marcem za 1 odstotek nižji. Ta razlika bo prodajalcem odvzeta. Tudi mesarski podjetji v Beli krajini sta po 22. marcu začeli prodajati surove kože po višjih cenah in s tem kršiti odlok o zamrznenju cen, kakor tudi Pekari j a Črnomelj. Vendar je ta po 22. marcu prodajala dražji kruh le dva dni, noto pa ceno spet znižala, tako da Je bila ob prihodu tržnega inšpektorja cena normalna. 11 novih tehnikov lesne stroke 13. aprila je bila v prostorih Zavoda za izobraževanje v Novem mestu mala slovesnost ob zaklyuoku šolanja lesnoindustrijskega oddelka tehniške šole. Ob tej priložnosti je direktor zavoda inž. Peter Ivanetič vsakomur od novih »tehnikov posebej čestital pri sprejetju diplome, razen tega pa jim podaril v spomin na ta dogodek lepo knjigo. V sodelovanju z matično šolo v Ljubljani so se slušatelji tehniškega oddelka za odrasCe v Novem mestu z uspehom izšolali in tudi opravili zaključne izpite. Direktor zavoda in zastopnik matične šole iz Ljubljane sta v nagovoru diplomantom poudarila, naj s študijem ne prenehajo, kajti znanost tehnologije lesa napreduje in če je ne bodo sproti zasledovali, jim tudi končana šola v praksi ne bo zadostovala. Oba govornika sta se tudi zahvalila občinski skupščini in vsem delovnim organizacijam, ki so omogočile mladim Kontrola nad izvajanjem odloka o zamrznenju cen pa ni le stvar tržne inšpekcije. Pri tem bi morali sodelovati vsi potrošniki in opozarjati inšpekcijo, če posumijo, da gre za neupravičeno zviševanje cen. Več o tem bi morali razpravljati rudi pristojni svet občinske skupščine in družbeno-politične organizacije, saj je občan najbolj prizadet, kadar gre za višje cene. S skupnimi močmi vseh zainteresiranih bi se dalo mnogo več narediti. Tržne inšpekcije ugotavljajo ponekod polna skladišča — kaj bo potem, ko bo blaga do stropa? Čakanje na ugodnejše cene je res nesmiselno! JOŽE SKOF — Le kako neki bom moderniziral kmetijo, ko pa nisem še nikoli bil v inozemstvu! Neprespan je vozil tovornjak in ga prevrnil 11. oktobra lnni je ležal na stari cesti Otočec—Novo mesto prevr-njen tovornjak IJ 209-01, na katerem je bilo po oceni za 3,300.000 dinarjev škode, razen tega je bilo na blagu, naloženem na kamionu, nadaljnje škode za okoli 6 milijonov dinarjev. Novomeško okrožno sodišče je te dni ugotavljalo, kako je do nesreče prišlo in spoznalo za krivega R. B., šoferja tovornjaka, zaposlenega pri Transturistu v Skof-ji Loki. Obtoženi se je 0. oktobra lani s kamionom odpravil v Beograd in ko je zjutraj naslednjega dne pripeljal tja in opravil posle, se je z naloženim tiskarskim strojem za tiskarno Umag takoj vrnil proti domu, ne da bi se dobro naspal. Medtem je samo dobri dve urici dremal v kabini tovornjaka. Proti domu je spet vozil ponoči, medtem sicer malo postal v Slavonskem Brodu, v Novski in nazadnje še na črpalki v Čatežu. So-rer se spominja še, da je videl na avtomobilski cesti opozorilno tablo za odcep proti Novemu mestu, nato se je znašel s kamionom na nasprotni strani cestišča, kjer se Je prekopicnil po strmini in pristal na drugi vzporedni cesti. Šofer pravi, da se je nesreča zgodila zaradi megle, sodišče pa J.e ugotovilo, da je zaradi preutru-l^nosti za volanom vsaj za hip nerede zadremal in s tem povzročil nesrečo. Ko je senat okrožnega sodišča R. B. odmerjal kazen, mu je več olajševalnih okoliščin narekovalo uporabo omilitvenih določil, ter mu prisodilo 5 mesecev zapora, pogojno za dobo enega leta. MiSajonfi elektromotor za ZDA Pred nedavnim so v to-varni ISKRA v Železnikih izdelali na tekočem traku mili-jonti elektromotor, namenjen za izvoz v ZDA. Proizvodni program tovarne obsega sedaj izključno le velikoserij. sko proizvodnjo elektromotorjev za vgradnjo v gospodinjske aparate. Letošnji načrt predvideva, da bodo izvozili 64 odstotkov vse proizvodnje v tujino, po večini v ZDA. Tovarna zaposluje 520 delavcev, ki narede vsak za 2000 dolarjev izvoznih predmetov na leto. če upoštevamo slovensko republiško povprečje 500 dolarjev, je to nedvomno edinstven izvozni uspeh. zaposlenim ljudem nadaljevalni študij. Skromni, a prisrčni slovesnosti je prisostvoval zastopnik občinske skupščine, navzoči pa so bili tudi predavatelji in predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij. Dodatna premija za mleko Za vse mleko, odkupljeno od gospodarstev in zasebnih kmetijskih proizvajalcev, je uvedena dodatna premija v višini petih dinarjev za liter, zato da bi mlekarne lahko zvišale odkupno ceno mleka. Premijo bodo izplačevali delno iz občinskih proračunov. S tem naj bi v sedanjem kritičnem položaju v preskrbi z mlekom normalizirali mlečno proizvodnjo. Tako je sklenil republiški izvršni svet na zadnji seji, ko je obravnaval tudi poročilo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije za leto 1964 in še o nekaterih drugih zadevah. Rekorden, izvoz ISKRE Izvoz podjetja je v letoš-nem letu izredno narasel. V prvem tromesečju je bil načrt dosežen s 100,55 odstotka ali v primerjavi z lanskim letom v januarju za indeks 306, v februarju za indeks 471 in marcu za indeks 458. To je do sedaj največja izvozna vrednost podjetja na sploh. Izreden uspeh podjetja je toliko bolj pomemben, ker prav sedaj najbolj občutimo pomanjkanje devi: za nakup reprodukcijskega materiala v tujini. ITAS: letošnji izvoz Izvozne težave v prvem četrtletju — V drugem četrtletju se jim bo stanje občutno popravilo — Banka ni izpolnila obveznosti do inozemskih dobaviteljev — 0 povečanju produktivnosti ob takem pomanjkanju materiala ni mogoče govoriti Zapisali smo že, da je ITAS iz Kočevja v prvem četrtletju izvozil le za dva odstotka letega izvoznega plana, vemo pa tudi, da je kovinska industrija zadnje čase v precej težavnem položaju z reprodukcijskim materialom. Podrobneje smo se o težavah Itasa pozanimali v podjetju samem, kjer nam je komercialni direktor Janez Juretič povedal naslednje: — Letos nameravamo po planu izvoziti za 160.000 dolarjev, v prvih treh mesecih pa smo bili v zelo velikih težavah, tako da smo izvozili le za okrog 3000 dolarjev izdelkov. Predvsem se je zavlekla izdelava prikolic za Združeno arabsko republiko, to naročilo pa pomeni preko 200.000 dolarjev. V prvem četrtletju zamujeno bomo na vsak način nadomestili do konca polletja. Pravkar se dogovarjamo za večje dobave s ĆSSR in Vzhodno Nemčijo, kamor bomo izvozili različno gradbeno mehanizacijo. Vse to potrjuje, da so bile težave v prvih treh mesecih začasne in da bomo izvozni plan lah- Obisk v BELTU in KNJIG0TISKU Prejšnji mesec Je bil v Sevnici občni zbor čebelarske družine in ustanovni občni zbor novega društva. Prisotni so obravnavali delo družine hi izrekli nekaj pikrih pripomb na rovaš »Agromela«, ki je povzročil toliko škode Čebelarstvu Slovenije. Zaskrbljeni so nad padcem cen medu, medtem ko cene vsem drugim predmetom, tudi čebelarskim potrebščinam, stalno naraščajo. Povprečna letna potrošnja medu na prebivalca je pri nas med najnižjimi v Evropi. Soglasno so sprejeli predlog za ustanovitev lastnega društva in program dela, ki predvideva ustanovitev nekaj čebelarskih družim na področju obe:ne, pospeševanje šolskih čebelarskih krožkov, v povezavi s sadjarskimi strokovnjaki skrb za opraše-vanje, čebelje zdravstveno varstvo oziroma bolezensko preventivo, strokovno izobraževanje članstva in vzgojo naraščaja, propagando za potrošnjo in prodajo medu in drugo. Zbora čebelarjev v Sevnici se je udeležilo več gostov, po zboru pa' je predaval tovariš Martelanc iz Ljubljane o spomladanskih opravilih pri čebelah in kuhi voska. B. M. Dijaki III. letnika novomeškega učiteljišča smo obiskali pred dnevi Belokranjsko železolivarno in strojno tovarno v Črnomlju. Povedali so nam, da je bilo lansko leto za tovarno do sedaj najbolj usvefino. Letos imajo med drugim sklenjeno pogodbo za izvoz 170 tisoč zavornih bobnov v vrednosti okrog 450 tisoč dolarjev, težave rpa jim dela nabava sive litine, tako da livarna ne more delati s polno zmogljivostjo. Prijazno so nas sprejeli tudi v KNJIGOTISKU v Novem mestu. Tu nam je bil delovni proces veliko bližji kot v BELTU. Vprašanja so kar deževala in kmalu smo bili seznanjeni z delom tiskarne. Videli smo tudi, da prostori ne ustrezajo namenu: v eni sami sobi je stlačen skoraj ves strojni park. Čeprav je stavba last podjetja, ne morejo uporabljati vseh prostorov, ker so zasedeni s stanovalci. Presenetilo nas je, da kolektiv nima tople malice, kot v drugih podjetjih. Delo v obeh podjetjih nam je bilo zelo všeč. Zelja kolektiva KNJIGOTISKA je, da bi se še več mf.adih ljudi seznanilo z njihovim delom. Obema kolektivoma se zahvaljujemo za prijazen sprejem ob naših obiskih. J. PEČNIK ko dosegli in še precej presegli. Itas v glavnem uvaža (večji del iz vzhodnih držav) avtomobilske gume in pločevino, česar pri nas ni, iz zahodnih dežel pa zavorne inštalacije in kompresorje za cernetne sUose, vendar je odstotek uvoza razmeroma majhen. Kljub temu pa imajo prav z uvoženim reprodukcijskim materialom precejšnje sitnosti; zaradi težkih pogojev niso mogli podpisati z Jugobanko dogovora za devize. Preteklo leto so izvozne obveznosti do banke izpolnili, banka pa ni izpolnila plačil tujim dobaviteljem. Na letošnji izvozni plan je banka odobrila Itasu za 40 milijonov dinarjev deviz, z njimi pa hoče (banka) plačati lani neizpolnjene obveznosti!! To za kolektiv kajpak ni sprejemljivo. Tudi sicer imajo že lepe izvozne dogovore, ki jih niti ne bo težko izpeljati. Z neko avstrijsko avtomobilsko tovarno se dogovarjajo za sodelovanje; dobavljali bi ji sestavne dele in prikolice, pa tudi Jugobanka nima nič proti. Sčasoma bi samo kooperacija s to tovarno dosegla 300.000 dolarjev letno, izvoz pa bi bil veliko večji od uvoza. Povedali so tudi, da bi večkrat lahko izvedli zelo uspešne posle, če bi ne bih postopki okrog deviz preveč birokratski in dolgotrajni. Ker je pri tem potrebna ažurnost, ne morejo sodelovati na mednarodnih licitacijah. Zaradi pomanjkanja proizvodnega materiala — domačega ali uvoženega — so večkrat tik pred ustavitvijo dela, proizvodnja pa se draži, ker nedokončani izdelki tudi po nekaj mesecev stojijo v skladišču. Samo podatek: trenutno imajo nad 700 delovnih nalogov in veliko jih je nedokončanih, ker ni materiala. Veliko sicer govorimo o dviganju produktivnosti, vendar so za to potrebni določeni pogoji — predvsem zagotovljen proizvodni material. S pravočasno zagotovljenim materialom bi produktivnost kaj lahko povečali brez dodatnih naporov in prizadevanj. V razgovora je sodeloval tudi predsednik delavskega sveta Janez Hering, ki je povedal, da so letošnji proizvodni plan (okrog 3,6 milijarde dinarjev) napravili po že vnaprej prodani letni proizvodnji. Plan pa je močno napet, ker so računali, da bo nova delovna hala dograjena do novega leta, pa se še sedaj niso vselili. Ostali cle-lovni prostori so neprimerni in veliko stvari morajo dokončati pod milim nebom, ker so izdelki preveliki za delavnice. Zunaj pa delo zaradi vremenskih pogojev čestokrat ni mogoče. Podjetje prav zdaj intenzivno prehaja iz polobrtniške na industrijsko proizvodnjo, je povedal predsednik DS, pri tem pa se nekateri še vedno oklepajo starega obrtniškega načina dela. Z uvajanjem industrijskega načina proizvodnje je vedno večja tudi potreba po strokovnih delavcih, zato porabijo precejšnja sredstva za štipendiranje na srednji tehnični šoli in fakulteti, imajo pa tudi lasten izobraževalni center. F. GRIVEC NA DVEH KRAJIH JE GOREL GOZD Vsakdo, ki v tem času hodi po gozdovih, bi se moral zavedati, da tudi najmanjša neprevidnost laliko povzroči gozdni požar. Izredno suho, toplo in vetrovno vreme, ki je nastopilo v marcu, je v primeru požara kaj slab zaveznik gozda. Na samotnem kraju pri Stankovem se je 21. marca ob 13.30 uri nenadoma raz-plamtel ogenj in uničil 3 do 4 ha gozdne površine. Vašča-ni so požar omejili in s tem očuvali velik gozdni predel, ki je bil ogrožen. Gozdni požar so tiste dni imeli tudi na Cirniku. Ljudje so ogenj pogasili. Domnevajo, da je nekdo odvrgel gorečo vžigalico ali pa cigaretni ogorek in tako po neprevidnosti in malomarnosti povzročil požar. Na novomeškem sejmišču 777 prašičkov je bilo v ponedeljek, 19. aprila, naprodaj na novomeškem sejmišču. Prodanih je bilo 629, kljub temu, da je bilo slabo vreme in so se živinorejci bali, da ne bo dovolj kupcev. Manjši prašički so veljali 8.000 do 13.000 din, večji pa od 13.500 do 23.500 din. Razširjajte domači pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST! Čebelarsko društvo v Sevnici KAKO SO VOLILI V NOVOMEŠKI GARNIZIJI JLA Ob enih: 100-odstotna udeležba Marsikdo najbrž ne ve, da je predstavnike v zvezno skupščino SFRJ volila minuli teden tudi naša ljudska armada. V novomeškem garnizonu so pripadniki JLA volili zvezne poslance 14. aprila. Pripadniki JLA so volili kandidate, ki kandidirajo v volilnih enotah njihovega stalnega prebivališča. V vsej SFRJ je bilo za zvezne volitve 58 volilnih enot, v novomeškem garnizonu pa so zbrani vojaki iz 54 volilnih enot. Smrt med rojaki v ZDA Pretekli mesec je umrla v La Salle, v državi Illinois, Tereza Kovačič, rojena Tičar, stara 69 let. Doma je bila z Bana pri Šentjerneju, v Ameriki pa je živela že od leta 1920. Zapustila je moža, dva sinova, dve hčerki in sestro Ano v Ameriški državi Wis-consin. Brez dvoma so tako' v no-voškem garnizonu kot tudi v vseh ostalih enotah JLA v pripravah na zvezne volitve opravili ogromno delo. Zgolj zbrati podatke o vseh vojakih v garnizonu, pripraviti zalepke z glasovnicami, poslati te zalepke področnim volilnim komisijam in poleg tega izdelati natančen volilni imenik, ni majhno delo. Co upoštevamo še to, da je v garnizon prišlo v marcu in v aprilu letos precej vojakov letošnjega spomladanskega vpoklica (zadnji so prispeli 9. aprila), bomo ugotovili, da v tehničnih pripravah komandnemu kadru pač ni pre-ostajalo časa. Poleg tega pa so v garnizonu izvedli obsežne politične priprave na volitve. Bila sta dva širša sestanka političnega aktiva, balo je več sestankov tehnične komisije, pripravili so več tečajev za vojake, ki so tokrat prvič volih, priredili več informacij o volitvah, izdali več iQ.ii*trixanih časorđsov in z vojaki predelali ]*redloge za kandidate za zvezne poslance iz njihovih volilnih enot. 14. april je bil za novomeški garnizon praznik. Vojaki so bili tega dne oproščeni svojih običajnih dolžnosti. Ob 13. uri je garnizon končal volitve in dosegel 100-odstot-no udeležbo volivcev. Morda ni to na prvi pogled videti nič posebnega, ker mislimo, da je vojska pač zbrana in da ni nič lažjega kot spraviti vojake na volišče. Toda če upoštevamo, da ima garnizon svoje objekte raztresene daleč izven Novega mesta, če upoštevamo enote, ki te objekte stražijo in če upoštevamo razne druge službe v garnizonu, bomo ugotovili, da se njegova volilna komisija nI spopadla z nič manjšimi te- Na nekaterih ulicah fe potreben obvoz Črnomaljskega miličnika Anteja Sunjergo sem vprašal, kakšne spremembe opazi med lanskim in letošnjim občinskim praznikom, predvsem v zadevah, ki sodijo v njegov poklic: — Med obema občinskima praznikoma je bila zgrajena nova cesta do Črnomlja, zaradi tega se je promet moč- Loko in Kočevjem- Cesto močno obremenjujejo rudniški tovornjaki, ki vozijo premog na postajo, razen tega precej ovirajo promet živalske vprege, pa tudi pešci niso preveč disciplinirani- Hodijo po sredi ceste, ker pločniki v mestu še niso urejeni. V Črnomlju bo kmalu tre-ba preusmeriti promet s pomočjo obvoza, da bodo ozke mestne ulice razbremenjene. JOŽE ŠKOF žavami kot volilne komisije na našem področju. Med nasmejanimi volivci vojaki, ki so na enem izmed garnizonskih volišč 14. aprila v dopoldanskih urah v vrsti čakali, da opravijo svojo državljansko dolžnost, je bil tudi vojak Stanko Nikič iz Modrica pri Gornjem Sku-briču iz Bosne. V kratkem razgovoru je povedal tole: »19. marca sem prišel v Novo mesto. V našem kraju ni možnosti za zaposlitev, zato sem delal kot kmetijski sezonski delavec v Baranji. V Slovenijo sem prišel tokrat prvič. Moram reči, da je pri vas zelo lepo. Novo mesto je res lepo, zlasti okolica, čista Krka in okoliški gozdovi so mi všeč. Veste, jaz sem Bosanec in zato ljubim gozdove. Ker se zanimate za volitve, naj povem, da volim tokrat prvič. Čeprav sem tu v garnizonu šele dobrih 14 dni, sem imel dovolj priložnosti, da sem se spoznal z volilnim zakonom, z našo družbeno ureditvijo in z drugim, o čemer smo govorili na političnih urah. To mi je bilo toliko lažje tudi zato, ker sem marsikaj o tem vedel že od prej. Poslanec, ki ga bom danes volil, je Behida Smnilović, kandidat v zvezni volilni enoti mojega kraja.« Vojak Stanko Nikić, ki smo ga na volitvah preteklo sredo zapletli v pogovor Krajevne organizacije Zveze borcev iz Serniča se pripravljajo na pomoč, ki jo bodo nudile svojim članom pri uveljavljanju pravic do zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju davčnih olajšav in dodeljevanju priznavalnin. Predstavniki krajevnih organizacij ZB iz Semiča, Kota, Starši na Vinici se zanimajo za svoje otroke »Promet narašča iz meseca v mesec...« meni miličnik Ante šunjergo v Črnomlju no povečal. V Črnomlju pa imamo več ozkih prometnih grl, tako pri suhem mostu, pri bifeju in na ovinku med Konec marca je bil na osnovni šoli Vinica roditeljski sestanek za starše otrok, ki letos končujejo šolsko obveznost. Predsednica šolske komisije za poklicno usmerjanje, tovarišica Kordiševa, je povabila sodelavce Zavoda za zaposlovanje delavcev Črnomelj. Pripravili smo kratko informativno predavanje o izbiri poklica in film »Izbi. ram si poklic«. Ko smo v nedeljo prispeli na Vinico, smo bili presenečeni nad tako številno udeležbo staršev. Z zanimanjem so poslušali, kam se lahko vključi njihov otrok po končanem obveznem šolanju. Posredovali smo jim podatke prostih učnHh mestih in o razpisanih štipendijah v novem šolskem letu. Precej otrok se zanima za pedagoško gimnazijo. Starši se strinjajo s tem, da gre njihov otrok v poklic, ki ga veseli in za katerega čuti sposobnost. Največja zapreka pa je vzdrževanje, ker so dijaški domovi dragi, starši pa morajo kupovati tudi obleko in šolske potrebščine. Črnomaljska občina ne namerava podeliti štipendij za pedagoško gimnazijo, v načrtu imajo le štipendijo za pedagoško akademijo. Če ne bo sredstev, poklicno usmerjanje ne bo rodilo uspehov, če poklicni svetovalec ugotovi, da je učenec sposoben za določen poklic in se ta učenec zaradi slabega materialnega stanja vključi v drugačen poklic, ki ga ne zanima, potem je vse delo zaman. Uspeha ne bo. vseskozi bo pripravljen menjati zapo- slitev, selil se bo te podjetja v podjetje. Koristi ne bo imel nihče; naredili bomo škodo človeku in družbi. Mislim, da je nujno, da se vsi zavzamemo za mlade, sposobne ljudi, ki stopajo na novo pot. Velika škoda bo, če jo bodo zgrešili! Očetje in matere na Vinici so si potem ogledali še film o izbiri poklica. Bili so zadovoljni s sestankom in pohvalili so tov. Kordiševo, ki je zelo prizadevna in se trudi, da bi svojim učencem kar najbolj pomagala. DANICA TODOROVSKI Siliš: pomoč šlanom l¥§i@ borcev Volilni odbori v JLA niso imeli pri volitvah poslancev zvezne skupščine lahkega dela. Vsakemu volivcu-vojaku je bilo treba dati glasovnico, na kateri so bili podatki zvezne volilne enote njegovega domačega kraja ter vpisan poslanski kandidat te volilne enote. Glasovnice so bile v ovojnicah, na katerih je bil napisan naslov volilne komisije, kateri je bilo treba glasovnico odposlati. Vojak-volivec je volil, zalepil glasovnico v ovojnico in jo vrgel v skrinjico. Volilna komisija pri garnizonu pa je nato odposlala glasovnice področnim volilnim komisijam po državi, od koder so vojaki doma. Čeprav je bilo delo zapleteno, je potekalo gladko, novomeški garnizon pa je 14. aprila že ob 13. uri zaključil volitve s 100 odst. udeležbo. Štrekljevca, Crešnjevca in Stranske vasi so se zato pol-noštevilno udeležili posveta, ki ga je sklical Občinski odbor ZZB Črnomelj. V tej veliki akciji za pomoč bivšim borcem bodo imele vse krajevne organizacije obilo dela, ker bodo skušale urejevati zadeve tako, da noben borec ne bo prikrajšan, hkrati pa paziti, da se z ugodnostmi ne bi kdo okoristil, če mu ne pripadajo. Tisti, ki imajo vojno dobo že priznano v dvojnem štetju, bodo prišli do svojih pravic na podlagi prepisa odločbe. Kdor ima vojno knjižico, bo deležen posebnih ugodnosti na podlagi overjenega prepisa knjižic in izjav prič, ker samo vojna knjižica ne zadošča. Tisti, ki imajo vložen zahtevek za dvojno štetje vojnih let zaradi aktivnega sodelovanja z NOV, bodo prejeli odločbe v treh izvodih že do konca letošnjega maja. V vseh vaseh okoli Semiča pa je še precej aktivnih sodelavcev NOB, ki zahtevkov še niso vložili pa so upravičeni do brezplačnega zdravstvenega varstva in davčnih olajšav. Vsem tem bodo pomagale krajevne organizacije ZB. Dogovorjeno je, da bodo določili v tednu dva ali tri dni za pisanje zahtevkov in da občanom ne bo treba hoditi v Semič, ker bodo organizirali tako pomoč v Kotu, štrekljevcu, črešnjevcu in v Stranski vasi. O tem bodo pravočasno obveščeni preko Dolenjskega lista in na krajevno običajen način. FRANC DERGANC Matični urad Podbočje Marca je bila doma rojena 1 deklica. — Porok n| bilo. — Umrla sta: Mihael Žvan, delavec iz Vel. Mraševega, 40 let, in Marija Žugič, užitkarica iz Dobrave, 81 let. Matični urad Hinje Marca je bil doma rojen 1 deček. — Porok nj bilo. — Umrli so: Julija Škufca, kmetovalka iz 2virč, 81 let; Franc Blatnik, kmetovalec iz Pleša, 74 let, in Matilda Vidmar, užitkarica s Prevol, 73 let. Razpis pohoda »PO POTEH PARTIZANSKE UUBUANEc za leto 1965 KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ervin Fclkl, član kolektiva 2TP Novo mesto; Fani Celic, gospodinja iz Uršnlh sel; Marinka šmale, Vinko Osolnik, Martin Košmrlj, člani kolektiva Krka Novo mesto; Marjan Zore, član kolektiva Pionir Novo mesto; Anica Jane, Alojz Tekstor, Tončka Udovč, Jože Špclko, Anica Okleščen, Tatjana Brajdič, Olga Stih, Anton Pavlic. Milan Gazvoda. Silvo Kra-maršič, Anica Tisovcc, Ivanka Nampelj. Jože Pečjak, Anton Tomšič, Jusli Drčar, Rezka Mavsar, Anica Fifolt, Pcpca Bradač, Jože Drobnič, Marija Kump, Marija Skedelj. Martina Kastelic, Marija Gašpcršič, Marija Pncclj, Jože Silar, Jože Zaje, Franc Vidmar, Peter Nahtigal, Peter Marinčič. Anton Gorenčič, Jože Kastelic, Ivan Šiška, Franc Vidmar, Franc Mavsar, Karel Lukan, Alojz Pire, Stane Tekavčič, člani kolektiva Novoles Straža. Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1965 razpisuje v okviru proslav 20-letnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestativno — tekmovalno prireditev: »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« PROGRAM PRIREDITVE 1. manifestativni pohod za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih šol; 2. manifestativni pohod za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi; 3. tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 kilometrov dolgi progi; 4. tekmovalni pohod za ženske ekipe na 10 kilometrov dolgi progi; 5. štafeta 3 x 5.000 m za moške mestne, občinske in krajevne reprezentance; 6. štafeta 5 x 1000 m za moške ekipe srednjih in strokovnih šol; 7. štafeta 3 x 1000 m za ženske mestne, občinske in krajevne reprezentance; 8. mali maraton na 25 km dolgi progi. DATUM PRIREDITVE Manifestativni pohod za moške, ženske in meSane ekipe osnovnih šol bo 27. aprila 1965, vse ostale discipline pa 9. maja 1965. PRAVICA UDELEŽBE Pravico udeležbe v posameznih disciplinah imajo- 1. v manifestativnem pohodu za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih šol: osnovne šole s področja mesta Ljubljane. Sodelujočim ekipam se ne meri čas, porabljen za hojo; 2. v manifestativnem pohodu za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi: osnovne organizacije družbenih, političnih in strokovnih organizacij, šole, delovne organizacije, odredi predvojaške vzgoje, enote Jugoslovanske ljudske armade in Ljudske milice ter vabljene delegacije jugoslovanskih in inozemskih mest, ki Jih povabi Mestni svet Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: organizacije). Sodelujočim organizacijam se ne meri čas, porabljen za hojo; 3. v tekmovalnem pohodu za moške ekipe: organizacije s tekmovalci, rojenimi leta 1946 in prej; 4. v tekmovalnem pohodu za ženske ekipe: organizacije s tekmovalkami, rojenimi leta 1947 in prej; 5. v štafeti 3 x 5.000 m: moške mestne, občinske in krajevne reprezentance, ki jih prijavijo občinske zveze za telesno kulturo a tekmovalci, rojenimi leta 1945 in prej; 6. v štafeti 5 x 1.000 m: moške ekipe srednjih in strokovnih šol, ki jih prijavijo vodstva zavodov s tekmovalci iz vrst rednih dijakov, rojenih leta 1949 in prej; 7. v štafeti 3x 1.000 m: ženske mestne, občinske in krajevne reprezentance, ki jih prijavijo občinske zveze za telesno kulturo s tekmovalkami, rojenimi leta 1947 in prej; 8. v malem maratonu tekmovalci, ki jih prijavijo osnovne telesnokulturne organizacije, in vabljeni tekmovalci iz inozemstva. TEKMOVALNI POGOJI Tekmovanje v manifestativnih in tekmovalnih pohodih je ekipno. Ekipo sestavlja 5 tekmovalcev o;-iroma tekmovalk, ki morajo prispeti v cilj istočasno, sicer se plasma in rezultat oziroma uspešen zaključek tekmovanja ne upošteva. Za vse tekmovalce in tekmovalke, prijavljene za tekmovalne pohode, štafete in mali maraton je potrebno zdravniško potrdilo o pregledu, ki mora biti priloženo prijavi. Za udeležence tekmovanja v manifestativnih pohodih ni potrebno zdravniško potrdilo. Zdravniško potrdilo za tekmovalce in tekmovalke, prijavljene za tekmovalne pohode in štafeto, lahko izdajajo vse vojne, obratne in šolske ambulante ter ambulante zdravstvenih domov. Zdravniška potrdila za udeležence maratona lahko izdajajo izključno športne ambulante. Iz zdravniških potrdil mora biti razvidno, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni za tekmovanje v prijavljeni disciplini. 4 DOLENJSKI LIST Št. 16 (787) KAKO SO VOLILI V NOVOMEŠKI GARNIZIJI JLA Ob enih: 100-odstotna udeležba Marsikdo najbrž ne ve, da je predstavnike v zvezno skupščino SFRJ volila minuli teden tudi naša ljudska armada, V novomeškem garnizonu so pripadniki JLA volili zvezne poslance 14. aprila. Pripadniki JLA so volili kandidate, ki kandidirajo v volilnih enotah njihovega stalnega prebivališča. V vsej SFRJ je bilo za zvezne volitve 58 volilnih enot, v novomeškem garnizonu pa so zbrani vojaki iz 54 volilnih enot. Smrt med rojaki v ZDA Pretekli mesec je umrla v La Salle, v državi Illinois, Tereza Kovačič, rojena Tičar, stara 69 let. Doma je bila z Bana pri Šentjerneju, v Ameriki pa je živela že od leta 1920. Zapustila je moža, dva su nova, dve hčerki in sestro Ano v Ameriški državi Wis-consin. Brez dvoma so tako' v novo škem garnizonu kot tudi v vseh ostalih enotah JLA v pripravah na zvezne volitve opravili ogromno delo. Zgolj zbrati podatke o vseh vojakih v garnizonu, pripraviti zalepke z glasovnicami, poslati te zalepke področnim volilnim komisijam in poleg tega izdelati natančen volilni imenik, ni majhno delo. če upoštevamo še to, da je v garnizon prišlo v marcu in v aprilu letos precej vojakov letošnjega spomladanskega vpoklica (zadnji so prispeli 9. aprila), bomo ugotovili, da v tehničnih pripravah komandnemu kadru pač ni pre-ostajalo časa. Poleg tega pa so v garnizonu izvedli obsežne politične priprave na volitve. Bila sta dva širša sestanka političnega aktiva, bilo je več sestankov tehnične komisije, pripravili so več tečajev za vojake, ki so tokrat prvič volili, priredili več informacij o volitvah, izdali več iilmtriranah časoT»Ksov in z vojaki predelali ]*redIoge za kandidate za zvezne poslance iz njihovih volilnih enot. 14. april je bil za novomeški garnizon praznik. Vojaki so bili tega dne oproščen^ svojih običajnih dolžnosti. Ob 13. uri je garnizon končal volitve in dosegel 100-odstot-no udeležbo volivcev. Morda ni to na prvi pogled videti nič posebnega, ker mislimo, da je vojska pač zbrana in da ni nič lažjega kot spraviti vojake na volišče. Toda če upoštevamo, da ima garnizon svoje objekte raztresene daleč izven Novega mesta, če upoštevamo enote, ki te objekte stražijo in če upoštevamo razne druge službe v garnizonu, bomo ugotovili, da se njegova volilna komisija ni spopadla z nič manjšimi te- Na nekaterih ulicah je potreben obvoz Črnomaljskega miličnika Anteja šunjergo sem vprašal, kakšne spremembe opazi med lanskim in letošnjim občinskim praznikom, predvsem v zadevah, ki sodijo v njegov poklic: — Med obema občinskima praznikoma je bila zgrajena nova cesta do Črnomlja, zaradi tega se je promet moč- Loko in Kočevjem- Cesto močno obremenjujejo rudniški tovornjaki, ki vozijo premog na postajo, razen tega precej ovirajo promet živalske vprege, pa tudi pešci niso preveč disciplinirani- Hodijo po sredi ceste, ker pločniki v mestu še niso urejeni. V Črnomlju bo kmalu tre-ba preusmeriti promet s pomočjo obvoza, da bodo ozke mestne ulice razbremenjene. JOŽE ŠKOF žavami kot volilne komisije na našem področju. Med nasmejanimi volivci vojaki, ki so na enem izmed garnizonskih volišč 14. aprila v dopoldanskih urah v vrsti čakali, da opravijo svojo državljansko dolžnost, je bil tudi vojak Stanko Nikič iz Modrica pri Gornjem Sku-briču iz Bosne. V kratkem razgovoru je povedal tole: »19. marca sem prišel v Novo mesto. V našem kraju nI možnosti za zaposlitev, zato sem delal kot kmetijski sezonski delavec v Baranji. V Slovenijo sem prišel tokrat prvič. Moram reči, da je pri vas zelo lepo. Novo mesto je res lepo, zlasti okolica, čista Krka in okoliški gozdovi so mi všeč. Veste, jaz sem Bosanec in zato ljubim gozdove. Ker se zanimate za volitve, naj povem, da volim tokrat prvič. Čeprav sem tu v garnizonu šele dobrih 14 dni, sem imel dovolj priložnosti, da sem se spoznal z volilnim zakonom, z našo družbeno ureditvijo in z drugim, o čemer smo govorili na političnih urah. To mi je bilo toliko lažje tudi zato, ker sem marsikaj o tem vedel že od prej. Poslanec, ki ga bom danes volil, je Behida Smnilović, kandidat v zvezni volilni enoti mojega kraja.« Volilni odbori v JLA niso imeli pri volitvah poslancev zvezne skupščine lahkega dela. Vsakemu volivcu-vojaku je bilo treba dati glasovnico, na kateri so bili podatki zvezne volilne enote njegovega domačega kraja ter vpisan poslanski kandidat te volilne enote. Glasovnice so bile v ovojnicah, na katerih je bil napisan naslov volilne komisije, kateri je bilo treba glasovnico odposlati. Vojak-volivec je volil, zalepil glasovnico v ovojnico in jo vrgel v skrinjico. Volilna komisija pri garnizonu pa je nato odposlala glasovnice področnim volilnim komisijam po državi, od koder so vojaki doma. Čeprav je bilo delo zapleteno, je potekalo gladko, novomeški garnizon pa je 14. aprila že ob 13. uri zaključil volitve s 100 odst. udeležbo. SE1IŠ: pomoč članom Zveze borcev Krajevne organizacije Zveze borcev iz Semiča se pripravljajo na pomoč, ki jo bodo nudile svojim članom pri uveljavljanju pravic do zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju davčnih olajšav Vojak Stanko Nikič, ki in dodeljevanju priznavalnin, smo ga na volitvah prete- Predstavniki krajevnih orga-klo sredo zapletli vpogovor nizacij ZB iz Semiča, Kota, Starši na Vinici se zanimajo za svoje otroke »Promet narašča iz meseca v mesec...« meni miličnik Ante Šunjergo v Črnomlju no povečal. V Črnomlju pa imamo več ozkih prometnih grl, tako pri suhem mostu, pri bifeju in na ovinku med mm Konec marca je bil na osnovni šoli Vinica roditeljski sestanek za starše otrok, ki letos končujejo šolsko obveznost. Predsednica šolske komisije za poklicno usmerjanje, tovarišica Kordiševa, je povabila sodelavce Zavoda za zaposlovanje delavcev Črnomelj. Pripravili smo kratko informativno predavanje o izbiri poklica in film »Izbiram si poklic«. Ko smo v nedeljo prispeli na Vinico, smo bili presenečeni nad tako številno udeležbo staršev. Z zanimanjem so poslušali, kam se lahko vključi njihov otrok po končanem obveznem šolanju. Posredovali smo jim podatke prostih učnffli mestih ln o razpisanih štipendijah v novem šolskem letu. Precej otrok se zanima za pedagoško gimnazijo. Starši se strinjajo s tem, da gre njihov otrok v poklic, ki ga veseli in za katerega čuti sposobnost. Največja zapreka pa je vzdrževanje, ker so dijaški domovi dragi, starši pa morajo kupovati tudi obleko in šolske potrebščine, črnomaljska občina ne namerava podeliti štipendij za pedagoško gimnazijo, v načrtu imajo le štipendijo za pedagoško akademijo. Če ne bo sredstev, poklicno usmerjanje ne bo rodilo uspehov, če poklicni svetovalec ugotovi, da je učenec sposoben za določen poklic in se ta učenec zaradi slabega materialnega stanja vključi v drugačen poklic, ki ga ne zanima, potem je vse delo zaman. Uspeha ne bo. vseskozi bo pripravljen menjati zapo- slitev, selil se bo te podjetja v podjetje. Koristi ne bo imel nihče; naredili bomo škodo človeku in družbi. Mislim, da je nujno, da se vsi zavzamemo za mlade, sposobne ljudi, ki stopajo na novo pot. Velika škoda bo, če jo bodo zgrešili! Očetje in matere na Vinici so si potem ogledali še film o izbiri poklica. Bili so zadovoljni s sestankom in pohvalili so tov. Kordiševo, ki je zelo prizadevna in se trudi, da bi svojim učencem kar najbolj pomagala. DANICA TODOROVSKI Štrekljevca, črešnjevca in Stranske vasi so se zato pol-noštevilno udeležili posveta, ki ga je sklical Občinski odbor ZZB Črnomelj. V tej veliki akciji za pomoč bivšim borcem bodo imele vse krajevne organizacije obilo dela, ker bodo skušale urejevati zadeve tako, da noben borec ne bo prikrajšan, hkrati pa paziti, da se z ugodnostmi ne bi kdo okoristil, če mu ne pripadajo. Tisti, ki imajo vojno dobo že priznano v dvojnem štetju, bodo prišli do svojih pravic na podlagi prepisa odločbe. Kdor ima vojno knjižico, bo deležen posebnih ugodnosti na podlagi overjenega prepisa knjižic in izjav prič, ker samo vojna knjižica ne zadošča. Tisti, ki imajo vložen zahtevek za dvojno štetje vojnih let zaradi aktivnega sodelovanja z NOV, bodo prejeli odločbe v treh izvodih že do konca letošnjega maja. V vseh vaseh okoli Semiča pa je še precej aktivnih sodelavcev NOB, ki zahtevkov še niso vložili pa so upravičeni do brezplačnega zdravstvenega varstva in davčnih olajšav. Vsem tem bodo pomagale krajevne organizacije ZB. Dogovorjeno je, da bodo določili v tednu dva ali tri dni za pisanje zahtevkov in da občanom ne bo treba hoditi v Semič, ker bodo organizirali tako pomoč v Kotu, štrekljevcu, Črešnjevcu in v Stranski vasi. O tem bodo pravočasno obveščeni preko Dolenjskega lista in na krajevno običajen način. FRANC DERGANC Matični urad Podbočje Marca je bila doma rojena 1 deklica. — Porok nf bilo. — Umrla sta: Mihael Ž van, delavec iz Vel. Mraševega, 40 let, in Marija Žugič, užitkarica iz Dobrave, 81 let. Matični urad Hinje Marca je bil doma rojen 1 deček. — Porok iti bilo. — Umrli so: Julija Skufca, kmetovalka iz Zvirč, 81 let; Franc Blatnik, kmetovalec iz Pleša, 74 let, in Matilda Vidmar, užitkarica s Prevol, 73 let. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ervin Felkl, član kolektiva 2TP Novo mesto; Fani Celic, gospodinja iz Uršnih sel; Marinka Smale, Vinko Osolnik, Martin Košmrlj, člani kolektiva Krka Novo mesto; Marjan Zore, član kolektiva Pionir Novo mesto; Anica Jane, Alojz Tekstor, Tončka Udovč, Jože Spelko, Anica Okleščen, Tatjana Brajdič, Olga Stih, Anton Pavlic. Milan Gazvoda. Silvo Kramarje, Anica Tisovcc, Ivanka Nampelj, Jože Pečjak, Anton Tomšič, Jusli Drčar, Rezka Mavsar, Anica Fifolt, Pepca Bradač, Jože Drobnič, Marija Kump, Marija Skedelj. Martina Kastelic, Marija Gašpcršič, Marija Pucelj, Jože Silar, Jože Zaje, Franc Vidmar, Peter Nahtical, Peter Marinčič. Anton Gorenčič, Jože Kastelic, Ivan Šiška, Franc Vidmar, Franc Mavsar, Karel Lukan, Alojz Pire, Stane Tekavčič, člani kolektiva Novoles Straža. Razpis pohoda »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« za leto 1S85 Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1965 razpisuje v okviru proslav 20-letnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestativno — tekmovalno prireditev: »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« PROGRAM PRIKEDITVE 1. manifestativru pohod za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih Sol; 2. manifestativni pohod za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi; 3. tekmovalni pohod za moške ekipe na 25 kilometrov dolgi progi; 4. tekmovalni pohod za ženske ekipe na 10 kilometrov dolgi progi; 5. štafeta 3 x 5.000 m za moške mestne, občinske in krajevne reprezentance; 6. štafeta 5 x 1000 m za moške ekipe srednjih in strokovnih šol; 7. štafeta 3 x 1000 m za ženske mestne, občinske in krajevne reprezentance; 8. mali maraton na 25 km dolgi progi. DATUM PRIREDITVE Manifestativni pohod za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih Sol bo 27. aprila 1965, vse ostale discipline pa 9. maja 1965. PRAVICA UDELEŽBE Pravico udeležbe v posameznih disciplinah imajo- 1. v manifesta ti vnem pohodu za moške, ženske in mešane ekipe osnovnih šol: osnovne šole s področja mesta Ljubljane. Sodelujočim ekipam se ne meri čas, porabljen za hojo; 2. v manifestativnem pohodu za moške, ženske in mešane ekipe na 15 km dolgi progi: osnovne organizacije družbenih, političnih in strokovnih organizacij, šole, delovne organizacije, odredi predvojaške vzgoje, enote Jugoslovanske ljudske armade in Ljudske milice ter vabljene delegacije jugoslovanskih in inozemskih mest, ki jih povabi Mestni svet Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: organizacije). Sodelujočim organizacijam se ne meri čas, porabljen za hojo; 3. v tekmovalnem pohodu za moške ekipe: organizacije s tekmovalci, rojenimi leta 1946 in prej; 4. v tekmovalnem pohodu za ženske ekipe: organizacije s tekmovalkami, rojenimi leta 1947 in prej; 5. v štafeti 3 x 3.000 m: moške mestne, občinske in krajevne reprezentance, ki jih prijavijo občinske zveze za telesno kulturo s tekmovalci, rojenimi leta 19-15 in prej; 6. v štafeti 5 x 1.000 m: moške ekipe srednjih ln strokovnih šol, ki jih prijavijo vodstva zavodov s tekmovalci iz vrst rednih dijakov, rojenih leta 1949 in prej; 7. v štafeti 3x 1.000 m: ženske mestne, občinske in krajevne reprezentance, ki jih prijavijo občinske zveze za telesno kulturo s tekmovalkami, rojenimi leta 1947 in prej; 8. v malem maratonu tekmovalci, ki jih prijavijo osnovne telesnokulturne organizacijo, in vabljeni tekmovalci iz inozemstva. TEKMOVALNI POGOJI Tekmovanje v manifestativnih in tekmovalnih pohodih je ekipno. Ekipo sestavlja 5 tekmovalcev o/iroma tekmovalk, ki morajo prispeti v cilj istočasno, sicer se plasma in rezultat oziroma uspešen zaključek tekmovanja ne upošteva. Za vse tekmovalce in tekmovalke, prijavljene za tekmovalne pohode, štafete in mali maraton je potrebno zdravniško potrdilo o pregledu, ki mora biti priloženo prijavi. Za udeležence tekmovanja v manifestativnih pohodih ni potrebno zdravniško potrdilo. Zdravniško potrdilo za tekmovalce in tekmovalke, prijavljene za tekmovalne pohode in štafeto, lahko izdajajo vse vojne, obratne in šolske ambulante ter ambulante zdravstvenih domov. Zdravniška potrdila za udeležence maratona lahko izdajajo izključno športne ambulante. Iz zdravniških potrdil mora biti razvidno, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni za tekmovanje v prijavljeni disciplini. 4 DOLENJSKI LIST Št. 16 (787) PRED JUTRIŠNJO II. REDNO SKUPŠČINO ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV SLOVENIJE Obdobje plodnega dela Čas med prvo in drugo skupščino, za katerega dajemo obračun o delu naših organizacij, je bil izpolnjen z njihovim plodnim delom, pri čemer so dosegle dokajšnje uspehe in afirmacijo tako med svojim članstvom kakor v družbenem življenju sploh. To obdobje ima nekatere posebnosti, ki so značilne in so se svojstveno odražale v delu naših organizacij. Predvsem velja poudariti močno razgibanost pred sprejetjem nove ustave kakor tudi vso plodno dinamiko in vsebino, ki so jo prinesle ustavne spremembe v celotno družbeno življenje. Nadaljnji razvoj demokracije je najočitneje zaznaven v novih dosežkih samoupravnih organov, zlasti zato, ker so dobivali in še dobivajo čedalje večjo materialno osnovo; najpomembnejša je pač razširjena reprodukcija, ki postaja stvar samoupravnega mehanizma. Ti premiki se prav tako zrcalijo v veliko bolj razgibanem družbenem življenju občin in ožjih krajevnih skupnosti, kjer že opažamo prve pozitivne učinke premikov v korist šolstva, zdravstva, kulture, socialne politike, skratka vseh družbenih služb, ki pomenijo nove dosežke in povečanje standarda državljanov. Naše organizacije so v tem času delovale tudi v novih organizacijskih pogojih, v novi organizacijski obliki, Zvezi združenj borcev NOV. Združitev je nedvomno blagodejno vplivala na delo organizacij: postalo je bolj organizirano in sistematično ter vsestransko bolj kvalitetno. Veliko bolj se izraža istovetnost ciljev in hotenj kljub posameznostim, ki na nekaterih področjih v okviru združene organizacije še obstoje. To se je pokazalo najbolj očitno v občinah: tam so ostale tri ločene organizacije, pa je vendarle prevladoval skupni nastop v vseh najbolj bistvenih vprašanjih, kjer so se organizacije pojavljale kot zelo pomemben politični činitelj v občini. Moramo reči, da so tudi drugi politični činitelji v občinah v večini primerov pravilno razumeli pomen in vlogo naših organizacij ter so jih tudi upoštevali v vseh pomembnejših političnih akcijah, v katere so se naše organizacije vključevale vsaka na svoj način zelo uspešno in intenzivno. Posebej pomembna je bila dejavnost v ožjih krajevnih skupnostih, bodisi da so se naši aktivisti in članstvo prizadevno udeleževali vsega političnega življenja v socialistični zvezi, na zborih volivcev ter na drugih prireditvah političnega značaja, bodisi pri delu v številnih družbenih organizacijah od Društva prijateljev mladine, Rdečega križa in drugih na konkretnem vsakdanjem delu, pomembnem tako v političnem kakor tudi v humanističnem pogledu. čas, o katerem govorimo, pa je značilen tudi po večjih prizadevanjih za to, da bi dosegli občutno več za izboljševanje življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Premiki v korist osebnega in družbenega standarda so že dali prve otipljive rezultate. Zakon o pokojninskem zavarovanju, čeprav ima vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo vsekakor treba odpraviti, kljub temu pomeni dobršen korak naprej pri organizirani skrbi za človeka, kadar zaradi bolezni ali s***-osti ne more več ostati v delovnem razmerju. V pripravi je tudi sprememba zakona o vojaških vojnih invalidih, ki naj uredi nekatera vprašanja, predvsem pa — kar je najvažnejše — ustvari mehanizem podobno kakor pokojninski zakon, ki bo sproti usklajeval invalidnine z naraščanjem življenjskih stroškov in standarda. Posebej moramo omeniti izredne napore republike za hitrejše urejanje stanovanjskih vprašanj in socialnih problemov nekaterih kategorij borcev in pa reševanje problemov borcev kmetov, zlasti tistih v odročnih krajih. To vse so tako pomembne in daljnosežne spremembe, da ne pomenijo samo tisto, kar konkretno rešujejo, ampak mnogo več: temeljito preorientacijo vse naše družbene skupnosti k reševanju vprašanj, ki neposredno zadevajo vsakodnevno življenje našega delovnega človeka. Če po teh osnovnih ugotovitvah ocenjujemo delo naših organizacij, potem vsekakor ne moremo zanikati rezultatov nesebičnega prizadevanja deset-tisočev naših požrtvoval- nih aktivistov, ki poleg dela v vseh organih naše socialistične demokracije — od skupščin, delavskih svetov, političnih in družbenih organizacij — najdejo čas in se ne ustrašijo truda tudi za delo v naših organizacijah pri reševanju posebnih nalog, ki jih imajo, ker so sestavni del organiziranih naporov skupnosti za še liitrejši in uspešnejši nadaljnji razvoj. (Iz poročila za drugo redno skupščino Zveze združenj borcev NOV Slovenije) Borcem pri selen oddih Občinski odbor Združenja borcev NOV v Sevnici bo tudi letos poskrbel, da bodo udeleženci narodnoosvobodilnega boja preživeli nekaj prijetnih dni na oddihu ob morju. Večina upravičencev si sama ne more privoščiti takih počitnic, zato jim bo pomagala njihova organizacija. V počitniških domovih v Strunjanu, v Rovinju in v Simonovem zalivu bo poleti letovalo 160 nekdanjih borcev iz sevniške občine. 500 dinarjev oskrbnine bo vsakemu od njih prispevala ZB NOV, razliko pa bodo plačali sami. Oddih ob morju so v Sevnici omogočali borcem že večkrat in tudi lani jih je precej odšlo na počitnice v obmorske kraje. Takšno skrb za udeležence NOV pozdravljajo vsi borci, pa tudi ostali občani. Predvsem je treba pomagati bolnim in ostarelim, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Zaslužili so skrb družbe v najrazličnejših oblikah. Sem sodijo priznavalnine, stalne in občasne, davčne olajšave, regresi za bivanje v počitniških domovih in podobno. Občinski odbor ZB NOV v Sevnici u-pa, da v občini ne bo zmanjkalo sredstev za te namene. Zveza združenj borcev NOV Slovenije in Zveza prijateljev mladine organizirata letos že tretjič pionirski pohod z imenom »Kurirčkova pošta«. Pohod je posvečen spominu partizanskih kurirjev, ki so tako zanesljivo prenašali pošto od ene enote do druge. Le'os bo dalo še poseben po- kam kurirčkom. >rM Z 1x1 >>b°gafcimi« ni raz,W- vse družijo zobotrebci • •• B|" n°ue še spomni, da so imetf nekoč butarice po 70 zobot-ebcev ta da so dobm za ll outaric po eno krono, in J P°ve, da je za zobo- tr «4ia ljša leska> da Pa v 2> i Dobrepolja skoro no^ 'e.*e ni več, so že vse ahi • Les tudi ne sme biti - • ce pa je> ga moraj0 ZA10''!' vendar zobotrebci iz ^"sa lesa počrnijo. V okolici Dobrepolja so zobotrebčarji lesko že skoro iztrebili Zdaj hodijo po leskove palice za zobotrebce prav na Kočevsko. Leskove palice, gladke in ravne, pa so primerne tudi za kaj drugega. Na postaji v Predstrugah smo jih ob tirih opazili kar velik kup in zvedeli, da so pripravljene za grabljišča, morda tudi za zobotrebce. 1847. To leto 4ga Kozoper-skega (October) srno dobih tri nove zvone za farno cerkev sv. Miklavža. Velkiga in dva mala. V velikosti drugi je bil poprej veliki in ta je ostal star. Pripeljal jih je ravno na sv. Frančiška dan iz Ljubljane od slovečiga zvonarja po imenu Samassa, Franc Ivanetič. Lepo ovenčanim zvonom so šli godci in velika truma ljudi notri do Bočke naproti. Nad svetim Martinom so čakali gospod tehant Vincenc Vovk z drugimi gospodi. Ko avoni do sv. Martina dospejo, je meščan gospod Juri Smuk v imenu cele fare za njegov trud pri oskerbovanji teh zvonov pod malim nebam zdravico napil. Po kteri je zbrana množica z veselim glasoim visoko častitljivimu tehantu v čast gromeče »Živio« prinesla. Ko so zvonovi še na Hrasti bili in se Metliki bližali, so začeli po vsih cerkvah zvoniti in so zvonih, dokler se novi tri zvonovi pred cerkev priderglajo. Pre-skerbela jih je cela fara skup. Veljali so 5000 goldinarjev srebra. 1848 petnajsti dan sušca je dodelil Tiresvitli cesar Ferdinand I. svojim ljudstvom novo vladarstvo ki se imenuje vstava. Vstava v tem obstoji da se deržavni zbor, obstoječ iz poslancev vsake dežele ce. liga naši ga cesarstva, vsako leto na Dunaji ali kakim drugim mestu snide, se posvetva, kakšne postave bi bile za cesarstvo bolje, in koliko davkov je vsako leto potreba, da cesarstvo svoje potroške poplača. Nazadnje se dajo dokončki deržavni ga zbora poterditi. Tude je vstava vsim narodom našiga cesarstva enakopravnost narodnosti in jezika zagotovila, kar je posebno nas Slovence in vse naše Slovanske brate, ker se je naš jeaik pod starokopit-nim vladarstvom nepravično in nevsmiHeno terl, neizrečeno razveselilo. Glas od podeljene vstave je dospel v Metliko 18. sušca 1848. V znamge veselja so si ljudje belo rudeče trake na suknjo pripenjali in jih več dni no. sili. Zvečer je bilo mesto raz-svitileno. Na vsakim oknu so se sveče svetile, turška muzika je po mestu svirala in truma prebivavcov na ves glas premilimu cesarju sto-terno živio Ferdinad I. kri. čali, da je od bregov odmevalo. Ker je svitli cesar z ustavo tudi narodno stražo (Natio-nalgarde) dovoljil, se osnuje čez nekoliko dni tudi v Metliki taka straža. Sto trideset meščanov je bilo v njo zapisanih. Marljivo so se vsako nedeljo po keršanskim navki vadili po vojaško stopati in se obračati, da bi bili izurjeni, ko bi bilo treba se zoper nepokojnike na noge postaviti. Ker se pa je zavolj potrebnih domačih opravkov zdaj ta zdaj uni te vojaški naredbi in službi odtegnil, in se je prava pokorščina poveljem predstojnikov zlo pogrešala, so se naši narodni stražniki že čes kake dva mesca razšli. Tako je bil konec naši narodni straži, ki še ni nobene enolične obleke (Uniform) imela. (Iz »Zapisa« Ivana Navratila leta 1849) V vsaki hišo: DOLENJSKI LIST! V gozdovih okoli Ortneka so lovci zasledili več medvedov in medvedk z mladiči. Zlasti v gregorskem predelu je bilo medvedov več. Tuji lovec, ki je bil pripravljen plačati odstrel z devizami, je zasledoval enega izmed medvedov, pa ga je samo obstre-lil in kosmatinec se je ranjen umaknil v gozdove. Naši lovci so ga nato iskai!.: s psj in ga v 2rnovcu končno našli ter pokončali. Ta gonja je morda povzročila preplah med medvedi in tako je najbrž ena izmed medvedk z mladiči pribežafla vse do proge v Luknji. Eden njenih mladičev je tam, kot je videti, najbrž zaostal in ni več našel poti do matere. Bližnji vaščani so ga opaz'li in ga najbrž ljubkovali. Na kosmatinčku je ostal Novo nagradno križanko bomo objavili prihodnji četrtek v razširjeni PRVOMAJSKI številki Dolenjskega Usta — ne zamudite lepih nagrad! čl0ZL^h- le-a Pa med-vedP '-a,J0o!j sovraži in zato sVo]tr malčka ni več marala < 'tru*m!oo. Malega ko-srnCJ so rešili lakote in poč^Sa hiranja lovci. Iz- avtomobil« v plamenih pilani bolnik Americo Sijv^artins iz Ba.re v Mo-zatff Y Afrika) je bil pre-prSJeJr ie avtomobil. Ko je K *a tako »vozil« po uU<5J.e ugotovil, da mu je zma^10 goriva. Prisopihal je L naJbližje bencinske črp* . r si dal naliti nekaj grj8 v levi hlačni žep. Na f fe°° Je nekdo prav v tist^ trenutku prižgal ciga-reto J ))avtomobil« je bil v hiP^oa p!amenih. S hudimi ope^j1*11 so ga prepeljali v bolt!edt°' Ce si sv°Je manije "Jcern ne bo lizbil iz plativ,0 moral preživeti ne-lajt4nov v »garaži«. " zel mrtne nesreče je gest?. 10 težko ugotoviti, keriw80sto e^en izmed ude 'Olior mrtev-« (London-ska/nP ^a v ar*ahzi neke pro"' e nesreče.) Dobrepoljci pa rezljajo in »špičijo« zobotrebce. Prsti so jim postali urni in z dobro organiziranim delom in več. jim številom urnih rok v družini je tudi zaslužek lep. Zaslužek, ki veliko pomeni za dolino brez večje industrije. Delajo vsi, »kar lajze in grje«, od jutra do večera. Vmes pa si pripovedujejo razne dogodivščine, poklepetajo, se nasmejejo in spet delajo. Zobotrebce. Tisoče, stotisoče, milijone zobotrebcev, s katerim si čistimo zobe po izdatnem kosilu •. .. F. GRIVEC -ledvedek - »i^ferulraneG« v Ortiieku ročili so ga v oskrbo staremu, izkušenemu lovcu Levstiku iz Ortneka. Tovariš Levstik ne b; bil lovec, če ne bi ljubil divjadi in prav zato se je ves posvetil negi in vzreji kosmatega ddv-jačka. Kosmatinček ima vsak dan brez števila občudovalcev, starih in mladih, saj si ga hoče vsakdo ogledati. Mali črnuh zvedavo in tudi malce s strahom opazuje radovedneže, ki se kar vrstijo okoli njegovega hlevčka. Tovariš Levstik je s svojim rejencem zelo zadovoljen ;in težko čaka nadaljnjih navodil,, ki bodo odločila o usodi kosmatega »internirančka«. V. PREZELJ NOVI ZABAVNI MESEČNIK Bi™ KOST lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0M^D * VIHARNA POMLAD ★ 61. — Ponoči je borba ponehala, le rakete so kdaj pa kdaj osvetljevale gozdove okrog črnilca, po katerih se je tuleč sprehajal nočni veter. Naslednji dan je bila nedelja. Nemci so ponoči pripeljali sveže čete. Navsezgodaj, ko se je komaj zdanilo, so napadli. Toda partizani so bih pripravljeni. Pustili so naskakujoče Nemce čisto blizu, potem pa so jih v ognju zapodili nazaj. 62. — Boji so trajali ves dan in partizani se niso umaknili niti za korak. Nemci niso mogli razviti svoje premoči, ker so bili partizanski položaji tako razvrščeni, da jih niso mogli obkoliti. Rudija so poklicali v štab brigade in skupaj z drugimi kurirji je neprestano raznašal ukaze bataljonskim komandantom in komandirjem čet po vsej raztegnjeni partizanski bojni črti. 63. — Rudi je bil pravkar oddal sporočilo štaba brigade komandirju čete, ki je ležala na skrajnem robu partizanskih položajev, ko se je začel nov nemški napad. Večerilo se je že in Nemci so napadli z vsemi silami, hoteč izsiliti odločitev, a so kljub temu bili krvavo odbiti. Med padlimi je ležal kakih petdeset metrov od partizanskih položajev višji nemški oficir, major gorskih lovcev. 64'/!« • 0vo ima Padh* major pri sebi važne doku-"V -Je za*nrmral komandir. »Ko bi mogel priti do nj^K *>A1* grem lahko ponje?« je vprašal Rudi. — »TJ^a r^andir ga je pogledal. Njegova predrzna vče-r3^tfsiapo nemški mitraljez in municijo se je bila r^%'« -d partizani in tudi komandir je vedel zanjo. »PVV' , ,Je dejal. »Določil bom mitraljez in nekaj gtr^ • «i te bodo krilU »■B»»»a*BBBBB*BBaBBBaBaBBBBBBBeuBBBBBBnBaBO«B08»aBBiiBaBBBi SMEH STOLETIJ Znamenitega pisatelja Andreja Gida so povabili, da je poslušal dolg ep, ki ga je spesnil urednik velikega časnika. Pisatelj je med čitanjem večkrat zadremal in so ga morali venomer buditi. Ko so ga četrtič zbudili, je jezno vzkliknil: »Dragi avtor, nekaj morete opustiti: ali me nehajte uspavati ali pa me nehajte buditi!« Slikar Henri Matisse v mlajših letih ni mogel prodati svojih del. Znanec, ki ga je obiskal, je pred neko sliko presenečen vzkliknil: »Mojster, krasno sliko ste naslikali! Ne morem se je do sitega nagledati!« Matisse je suho odvrnil: »Jaz tudi ne! Zato pa bi jo rad prodal!« _ * _ Starejši profesor je dejal politiku Leonu Blumu naslednje: »V našem parlamentu vsi vedno glasujejo za kredite za zapore; ko gre za kredite za šole, se pa vedno izkaže, da ni denarja.« »Kaj hočemo,« odgovori Blum smehljaje, »mi smo prepričani, da se v šolo ne bomo vrnili nikoli več, glede zapora pa ni človek nikoli varen.« _ * _ Slavnega modernističnega slikarja Picassa so vprašali, če je narava v resnici takšna, kakršno on slika, slikar pa je odgovoril: »To bi bilo strašno.« Uglednemu pariškemu psihiatru so kolegi predložili več risb duševno bolnih ljudi, ker je rekel, da bo iz vsake spoznal, ali je njen avtor res duševno bolan in celo, kako daleč se je njegova bolezen že razvila. Med risbe so skrivaj položili tudi neko Picassovo delo. Komaj jo je zagledal, je dal avtorju naslednjo oceno: »Simulant.« — Tega vzamem, zavijte mi B ga, prosim! — Morda pa se vam bo zdela tale dovolj sveža! iaaaaaaBaaaaBaBaaac0seaaacaaBaaaa»aBiiaanafeaK*Daaak:gr««maa»a ?|^W vas v Dobrepolju, kjer delajo kakor v osta-p Q°brepoljskih vaseh zobotrebce v skoro vsaki hiši Saša Dobrila : AR60NAVTI Znane in neznane Mokrice Grad Mokrice inia čudovito lego in njegovo kulturno, zgodovinsko ter turistično vrednost še povečuje edinstveni park, ki ga obdaja. Razprostira se na 32 ha. Park je sicer zaščiten, vendar je v resnici zanemarjen in ga že dve desetletji nihče ne neguje. Uprava gostišča Mokrice je te dni organizirala čiščenje ožje grajske okolice. Za te namene je letos določila iz svojih sredstev 2 milijona dinarjev. Čiščenje parka je bilo nujno potrebno in pogled na okolje gradu je že zdaj mnogo prijetnejši, ko je izsekan gozdni plevel, ko so urejena pota in steze skozi park. Za Mokrice je pravzaprav res najpomembnejše to, da se turist lahko odpočije med stoletnim drevjem in zelenjem dragocenih vrst. V mokriških parkih raste kar 35 vrst iglav. Pork v Mokricah, edinstveni naravni spomenik v Sloveniji - Letos so ga le začeli urejevati, preuredili pa bodo tudi grad cev in mnogo eksotičnih listnatih dreves. Park v Mokricah je zasnovan po angleških vzorih in v njem se izredno skladno prepleta iglasto drevje z listavci, domača drevesa z drevesi s tujih tal. V njem so še odlično ohranjene razne eksotične vrste, med njimi platane, prinesene iz Amerike, tu-lipanovec, orientalska smreka, kanadska čuga, pacipresa, mamutovec, virginjski brin, ameriška duglazija in druga drevesa. Edinstven je tudi lipov gozd na strmem bregu pod gradom. Zaradi vseh teh prirodnih zakladov sodi park v Mokricah med najpomemb- Večina je glasovala že v jutranjih urah Na voliščih brežiške občine je bilo v nedeljo razpoloženje zelo dobro. Občani mesta Brežice z okolico ter vo-Hvci iz krajev na desnem bregu Save so glasovali za republiškega poslanca Miroslava Kambiča. Vsa volišča na območju Velike doline in Jesenic so zaključila volitve že ob 9.45 uri dopoldne. Polovica vseh volišč je končala z volitvami ob 12. uri. Glasovalo je 95,36 odst. volilnih upravičencev. Za kandidata je oddalo svoje glasove 88,16 odst. volivcev. Volilna udeležba je bila zelo dobra in večina tistih, ki niso volili, je bila odsotna. Nekaj jih služi v JLA, nekaj jih je na delu v tujini, nekaj pa jih je ostalo doma zaradi bolezni. V počastitev praznika dela Komisija za rekreacijo pri ObSS Brežice organizira v počastitev 1. maja športna srečanja v šahu, namiznem tenisu in kegljanju, šahisti se bodo pomerili 25. aprila ob 9. uri v Prosvetnem domu v Brežicah. Brežiški igralci namiznega tenisa bodo igrali z zagrelkim Marathonom. 27. aprila pb 17. uri bodo na železniški postaji v Brežicah igrali najboljši kegljači v ob- čini z ekipo sindikalne organizacije Bregana. Brežiško ekipo bodo sestavljali najboljši igralci posameznih delovnih kolektivov. V delovnih kolektivih se odvija živahna športna in druga aktivnost v počastitev praznika dela. Vse, ki se zanimajo za športna srečanja, vabimo, da se jih udeleže. I. Ž. m mi&mkm vrhu delajo cesto Vaščani Stojanskega vrha so vložili veliko truda v izgradnjo ceste, ki povezuje Slovenijo s sosednjo republiko Hrvatsko. Razširili so jo, navozili nanjo kamenja in zdaj jo je treba samo še nasuti z gramozom. Porabili ga bodo približno 100 kubičnih metrov. Z vprežno živino ga ne morejo navozi ti, ker je tam precej strmin, zato so zaprosili krajevno skupnost Cerklje za finančno pomoč. Denar potrebujejo, da bodo z njim poravnali račune za prevoz gramoza s tovornjaki. B V torek, 20. aprila, sc je v Brežicah sestal pododbor za proslavo 20-letnice osvoboditve pri občinski skupščini. Razpravljal je o praznovanju 8. maja in 4. Julija. Na vseh proslavah bodo letos dali poseben poudarek spominu osvo boditve brežiške občine. ■ V počastitev 27. aprila lil praznika dela bo 29. aprila zvečer v Prosvetnem domu celjsko gleda lišče uprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Pred predstavo bo slavnostni nagovor v spomin na oba pomembna praznika. Občinski sindikalni svet priporoča vsem kolektivom, da se predstave udeležijo. Vstopnine ne bo. D V knjigarni je od 15. aprila do 1. maja velika razprodaja knjig po izredno znižanih cenah Pri nekaterih knjižnih delih je to znižanje celo 70-odstotno. Naprodaj so dobre knjige in jih je vredno ku- Krajevna skupnost jim bo pomoč odobrila. Letos razpolaga z vsoto 1,100.000 din. Skoraj ves denar je namenjen za popravilo potov. Ljudje na Stojanskem vrhu so pokazali izredno voljo za ureditev omenjene ceste in radi bi jo čimprej dokončali. Pravijo, da bodo z veseljem opravili vse prostovoljno delo, ki bo še potrebno. Dali so dober zgled občanom v svoji krajevni skupnosti, kajti vloženi denar bo pri njih za nekajkrat povečal svojo vrednost. piti. Prodajni lokal je vsak dan poln obiskovalcev. Od 1.980 knjig, kolikor so jih prejeli s prvo pošiljko, so jih v prvih štirih dneh prodali 1.210. Povpraševanje je zelo veliko in knjigarna je zaradi tega že naročila novo pošiljko. Tako bodo poceni prišli do knjig vsi, ki jih do sedaj niso utegnili kupiti. Q Na živilskem trgu je bilo v soboto zelo živahno. Stojnice so že nekaj časa ponovno dobro založene in najbolj pridne domače vrt-narice prodajajo predvsem beriv-ko, radič ln špinačo. Na trg so prinesle kmetice tudi precej kokoši in jih prodajale po 900, 1.000 in 1.200 din. Jajca so se podražila za nekaj dinarjev. Tokrat so veljala spet 30 din kos. Ostale cene: orehi 4O0 din kg, fižol 220 din kg, čebu-la 220 din kg, sir in smetana 30 din merica, zelena solata, radič in špinača 50 din merica. nejše kulturne spomenike v Sloveniji. Povsem je usklajen s pokrajino, v kateri se je razrastel. Uprava gostišča je zaupala izdelavo generalnega načrta za ureditev parka inž. Mihi Ogorevcu, direktorju arbore-tuma v Volčjem potoku. Ureditveni program predvideva postopno urejanje posameznih področij in dopolnitev sedanje kompozicije z novimi elementi. Najprej naj bi prišlo na vrsto ožje področje gradu. To ne bo zahtevalo večjih izdatkov. Gradu bo treba dati več zraka, ker ga je drevje že preveč preraslo. Urediti bi bilo treba tudi grajsko dvorišče, poti in počivališča. Ta dela so predvidena za jesen. Potem se bo treba dogovoriti, kaj bo v prihodnje s poslopji, ki jih zdaj uporablja kmetijska zadruga. Farma piščancev je vsekakor preblizu gostišča in to na obiskovalca ne napravi najboljšega vtisa. Nasadi sadnih dreves ne motijo, pač pa bi bilo treba bolj skrbeti za pota, ki se kvarijo zaradi težkih traktorskih vozil. Nujno potrebno je, da se na vsej površini parka izseka gozdni plevel, ki se je močno razbohotil na škodo dragocenih drevesnih vrst. Za celotno ureditev parka in obsadi-tev dopolnilnih področij predvideva ureditveni načrt 15 milijonov din. To je precejšnja vsota in zaradi tega je nujno postopno urejanje. Tudi gostišče je potrebno obnove. V gradu je trenutno 18 komfortnih sob s tekočo mrzlo in toplo vodo. Neurejenih je še 35 ležišč. Letos bodo uredili še štiri sobe. Poleti nameravajo razširiti kuhinjo, ki je zelo utesnjena. Tudi restavracijo za zimsko obratovanje bodo povečali. Za nedeljski turizem bodo uredili dolino ob jezeru, kjer je že zdaj polno gostov. Napeljali bodo elektriko in vodo ter očistili jezero. Prihodnje leto bo tam zrasel gostinski objekt. Prej ali slej bodo morali asfaltirati tudi odcep od avtomobilske ceste do gradu. To bo morala napraviti občina. Predvidena ureditev bi v Mokricah gotovo zelo vplivala na povečanje turističnega prometa. Vložene investicije bi se bogato obrestovale. Zaradi izredno posrečene lege v lepi in razgibani pokrajini se odpirajo Mokricam velike možnosti za turistični razvoj, ki jih do sedaj brežiška občina ni znala izkoristiti. J. T. Pozdrav iz mokriškega gradu, v katerem se je doslej vsak gost zelo prijetno počutil V začetku aprila je bila pri Turističnem društvu v Brežicah ustanovljena hortikultur-na sekcija, člani sekcije so brez modrovanja z navdušenjem začeli z delom. Na dveh sestankih so najprej ustanovili sekcijo, nato pa v okviru letošnjih možnosti izdelali načrt za zelenice in okrasne gredice v Brežicah. V nekaj dneh so prekopali za to namenjene površine, kjer bodo posadili okrasno cvetje, drevje in travo. Kupili so tudd kompost in s komunalnim zavodom začeli načrte uresničevati. Vsa dobra volja bi skoraj splahnela, ker meščani hodijo po gredicah, puščajo otroke, da jih un:čuijejo in podobno. Precej Brežičanov bodisi namerno, bodisi nenamerno B soioto pionirski miting ¥ Brežicah Kurirčkova pošta bo letos stekla iz občine Brežice v smeri proti občini Krško, Trebnje, Novo mesto, Metliko, Črnomelj in Ribnica v Ljubljano. V Brežiški občini bo obiskala vseh 19 pionirskih odredov. Prvi jo bodo oddali pionirji osnovne šole Oreš je na Bizeljskem. Začetek je napovedan za soboto. 24. aprila. Bizeljski pionirji bodo v počastitev na pogumne partizanske kurirčke tedaj slovesno odnesli na pot kurirčkovo torbo. Isti dan ob 17. uri bo pošta prispela v Brežice, če bo lepo vreme, bo sprejem pošte na stadionu, sicer pa v Prosvetnem domu. Šolska mladina pionirskih odredov iz Brežic pripravlja za to priložnost miting ob tabornem ognju. To srečanje bo združeno s kulturnim programom. Republiški štafeti, ki bo tedaj pritekla z Bizeljskega, se bodo na sprejemu pridružile lokalne štafete. Ena bo pritikla iz Pečic skozi Piše-ce, Artiče in Globoko, eno pa pričakujejo z Velike doline. Iz Brežic bo šla pošta najprej v Cerklje in se bo u-stavUa pri vseh odredih onstran Save in Krke. Na Vi- »KRALJ NA BETAJNOVI« v Brežicah Celjsko gledališče bo še ta mesec obiskalo Brežice. Gostoval t bo z uprizoritvijo Cankarjevega dela »Kralj na Betajncvi.« Predstava bo 29. aprila, na predvečer praznika dela. Ogled bo brezplačen, ker je ta uprizoritev namenjena počastitvi 1. maja in 20-letnice osvobodi tve. Brižičani z zadovoljstvom pričakujejo obisk celjskih gledaliških umetnikov, saj so bili v zimski sezoni deležni le redkih gledaliških predstav. Uprava Prosvetnega doma se nadeja, da bo tokrat dvorana polna. njem vrhu jo bodo predali pionirjem iz krške občine. Pošta bo potekala od jav-ke do šole in od šole do naslednje javke naprej do cilja. V torbici bodo pionirji — kurirčki nosili pozdrave in pisma tovarišu Titu skozi zasede po partizanskih in kurirskih stezah. Udele-. ženci pionirskega pohoda »Kurirčkova pošta« se bodo na ta način oddolžili vsem padliim partizanom — kurirjem iz narodnoosvobodilne- Prvomajske proslave, ki letos sovpadajo z 20-letni-co osvoboditve, bodo priredili delovni kolektivi v vsej brežiški občini. Prav zaradi tega dvojnega praznovanja bodo proslave vsebinsko bolj bogate in bolj vesele kot kdajkoli v zadnjih letih. Veselo in praznično razpoloženje bodo v delovnih organizacijah še poudarili z zastavami, zelenjem in cvetjem. Dosežene uspehe in razvojno pot posameznih podjetij bodo skušali prikazati z razstavo fotografskega in drugega gradiva. Dneve pred praznikom bodo delovni kolektivi izkoristili za medsebojne obiske in razgovore. Izmenjali bodo misli o delovnih uspehih in težavah, ki jih premagujejo pri izpolnjevanju planskih nalog. Občinski sindikalni svet priporoča, naj bi se ob tej priložnosti v podjetjih s priznanji oddolžili najboljšim in najbolj požrtvovalnim delavcem svoje delovne organizacije. Nekateri kolektivi se bodo srečali tudi v prazničnih dneh. če bo vreme količkaj ugodno, se bodo člani s svojimi družinami krši odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu Brežic ter ostalih naselij v občini. Trditev najbrž ne velja za vsa enako, toda te dni smo lahko našteli precej ljudi, ki so meni nič, tebi nič hodili po komaj prekopanih gredicah. Prej omenjeni odlok ne zajema samo uredtev in vzdrževanje parkov, nasadov in kulturnih spomenikov. Prebivalci ne hodijo le po zelenih površinah, temveč mečejo ostanke ter smeti po cestah in poteh ter tudi po svežih gredicah. V Brežicah bomo brez truda našli na javnih prostorih pravcata skladišča raznega ga boja. Kurirske torbe z Dolenjske, štajerske in Primorske bodo kurirčki slovenskih pionirskih odredov nato oddali v Ljubljani. V tem mesecu bodo pionirji na vseh šolah pisali naloge, ki j.'ih je razpisal Najdihojca z nekaterimi drugimi mladinskimi glasili. Najboljši sestavki bodo nagrajeni. Pionirji upajo, da bodo med ^grajenci tudi zastopniki odredov iz brežiške občine. IMefeojni obiske, razgovori in izleti kolektivov za t. maj odpravili na izlete v naravo ter slavili praznik dela prav tako kot pred desetletji najbolj zavedni proletarci. V nekatere delovne organizacije bodo te dni povabili na obisk šolsko mladino. Ogled podjetij bodo združili z razgovorom o pomenu 1. maja in tradicionalnem praznovanju tega dneva pri nas in v svetu. V nedeljo jurjevanje na Ravnah PGD Kapele priredi v nedeljo, 25. aprila, v gozdu na Ravnah tradicionalno jurjevanje. Ob tej priložnosti bo igrala kapelska godba, ki praznuje letos 115. leto obstoja. Nu brežiškem sejmu premalo kupcev Na sobotnem prašičjem sejmu v Brežicah je bilo tako malo kupcev, da so pokupili le 340 repov, medtem ko jih je bilo naprodaj 1090. Manjši so šli v promet po največ 700 din za kilogram žive teže, večji pa so veljali okoli 360 din kilogram, odpadnega materiala, skladovnice drv, kupe gradbenega materiala in podobno. Tudi s tem kršimo vseh 9 stavkov 3. člena Odloka, celo tako daleč gre vsa stvar, da kršijo ta odlok podjetja! Brez veljavnega dovoljenja obsekujejo drevje v mestu. Odlok zavezuje lastnike zemljišč in stavb, da zagotovijo čim boljši videz svojih objektov. Mnoge stavbe pa so žal zanemarjene, kvarijo izgled mesta in celo ogrožajo promet. Lastniki s tem škodujejo sebi, pa tudi ugledu vseh Brežic. Kako le bomo letos sprejeli turiste, za kar so se člani turističnih društev v akciji za ureditev in izdajanje zasebnih sob tako trudili? Vrtne ograje bi morale biti primerno vzdrževane, toda mnoge so tako povešenp in zvegane, kot da v stavbi ne bi nihče stanoval. Tudi v Čatežu, kjer se številni prebivalci že ukvarjajo z izdajanjem turističnih sob, ni vse tako, kot bi moralo biti. Mnogi prebivalci so res zgledno uredili svoje stavbe in njihovo okolje, zasadili vrtove s cvetjem in tudi na oknih in balkonih je marsikje cvetje in zelenje. Malomarni posamezniki pa imajo še vedno odkrita gnojišča in smetišča in s tem trud ostalih uničujejo. Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu Brežic in ostalih naselij v občini določa tudi kazni za kršitelje. Naš namen nd groziti s temi kaznimi, radi pa bi spodbudili vse občane k razmišljanju, da z malomarnim vzdrževanjem stavb in okolja svojih domov škodujejo sebi in razvoju turizma. Zategadelj vabimo vse prebivalce, naj sodelujejo v akciji, s katero želimo Brežice in okoliška naselja narediti lepe in vabljive ter v njih urediti čimveč zelenih površin! Prizor s kmečkega dvorišča v Župelevcu: trije navdušeni mopedisti se spoprijemajo s tehniko. Vozilo jih še ne uboga in kljub utrudljivim poizkusom trojice uporno stoji na mestu IMPOUCA - PRIJAZNEJŠI DOM Koristne pridobitve v domu počitka na Impoljci Dom počitka v Impoljci sem obiskala ravno na dan zlate poroke Alojza dn Marije Turkove. Odzvala sem se njunemu prisrčnemu povabilu, da bi si ogledala kotiček, ki sta si ga izbrala za miren večer življenja. Tudi njuni priči, upravnik doma in tamkajšnja bolničar, sta želela, da obiščem njihov zavod. Odkar sem bila zadnjič tam, se je v graščini marsikaj spremenilo. Na zunaj teh sprememb ni videti, zato Pa je znotraj debelih zidov marsikaj novega za oko. Veliko še manjka, da bi bil dom počitka res udobno bivališče za tamkajšnje stanovalce. Toda za začetek je sedanji napredek dobro spričevalo. Uprava doma si prizadeva, da bi uredila vse prostore kolikor se da prijetno, da bi bilo v mračni notranjosti manj sivine in več toplote kot doslej. Minulo zimo je oskrbovan- ce doma na Impoljci prvič grela centralna kurjava. Tega so bili veseli vsi po vrsti. Zdaj vgrajujejo v stavbo toplo vodo in preurejajo sanitarije. To zadnje domu res ni delalo časti. Montirali bodo tudi dvigalo za prenos hrane iz kuhinje v prvo nadstropje. Dvigalo je napravil obrat Metalne v Krmelju. V zadnjih mesecih so v sobah zamenjali star pod z novim in vsem oskrbovancem so dali tudi nove oziroma predelane zimnice. Za dve sobi so nabavili opremo. V minulem obdobju so premestili pralnico iz glavne zgradbe v stranskb poslopje in napeljali vanjo toplo vodo. Kuhinja do sedaj ni bila deležna še nobene modernizacije. Delo poteka po starem in niti stroja za lupljenje krompirja nimajo, čeprav je treba vsak dan pripraviti hrano za 115 oskrbovancev. Pri delu v kuhinji, pri vzdr- ¥ Sevnici b@io povečali V sevniški občini računajo letos na večjo pomoč de-lovnih organizacij in občanov pri urejanju najbolj perečih komunalnih problemov. Ke,- je bila lani komunalna dejavnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev precej pičla, so letošnji načrti zato obsežnejši. Nič več ne smejo odlagati z rekonstrukcijo vodovoda v Sevnici in Šmarju. Dotok vode je v obeh krajih zelo majhen, komaj 6 litrov na sekundo. Po novi urbani- stični zasnovi naj bi znašal celo 20 do 25 litrov v sekundi. Občinska skupščina je za obnovo vodovoda že naročila projekt. Skupna investicija za vodovod bo veljala okrog 250 milijonov dinarjev. Letos nameravajo vložiti v te namene 30 milijonov dinarjev. Urejati bodo začeli tudi kanalizacijo. V tem obdobju predvidevajo še asfaltiranje ceste skozi mesto Sevnica in poskrbeti, da bo dokončan urbanistični načrt za Sevnico hi Krmelj. zevanju stavbe in drugod pomagajo oskrbovanci- Tisto soboto so vlagali jajca, ki jih je uprava kupila pri Kmetijski zadrugi Brežice. Vložili so jih kar 5000 za obdobje, ko jih bo primanjkovalo in se bodo podražila. Mesečno jih porabijo približno 2000. V domu počitka imajo lepo ekonomijo z 2,5 ha zamljišča. Obdelujejo ga uslužbenci doma in oskrbovanci. Ti se dela vedno veselijo in. to jim pomaga, da so v domu bolj zadovoljni. Na ekonomiji redijo tudi 20 do 25 prašičev in Po 4 goveđa. Vse to jim precej donaša in hkrati nadomešča manjkajoča sredstva. Trenutno je v domu na Impoljci 114 oskrbovancev, večinoma iz posavskih občin. Sobe so precej velike in v njih prebiva po 7 do 8 ljudi. Z en0 posteljo imajo eno samo sobo, z dvema posteljama pa tri. Cena oskrbnega dne je 850 dinarjev za samoplačnike in tiste, ki so sposobni za delo, 950 dinarjev za laže duševno prizadete, 1200 dinarjev za bolehne in duševno prizadete, 1400 dinarjev za ležeče oskrbovance. Trenutno je v domu 27 bolnikov, ki so priklenjeni na rjOsteljo. Ostali si poiščejo čez dan različne oblike razvedrila, od dela do čitanja knjig in časopisov, poslušanja radia in televizije in podobno. V prvem nadstropju so pred kratkim uredili tudi čajno kuhinjo. Tam si oskrbovanci lahko sami skuhajo kako malenkost, če pa tega ne zmorejo, opravi to zanje strežno osebje. Med oskrbovanci jih je precejšnje število, ki se radi kratkočasijo ob televiziji. Zelo radi posedajo zvečer v dnevnem pro- Srednje šole kličejo na pomoč Ali obstoji medobčinsko sodelovanje res samo v besedah? -Skrbniki drugostopenjskega šolstva so vsi in nobeden! Enajst občin bivšega celjskega okraja je lani po medsebojnem dogovoru vdrževalo drugostopenjsko šolstvo iz skupnega sklada, ki so ga za te namene ustanovili pri okrajni skupščini. S sredstvi tega skupnega sklada je bila pokrita osnovna dejavnost srednjih šol na tem območju. Za, letos so se predsedniki istih občin dogovorili z okrajno skupčino, da bi zbirali sredstva tudi za investicijsko dejavnost. Občine bi morale v tem primeru dodati iz svojih proračunov 35 odstotkov več sredstev, kot so jih prispevale v sklad leta 1964. Razen tega naj bi pri delovnih organizacijah zbrale še en odstotek od bruto osebnih dohodkov. Dogovor je do sedaj spoštovalo le 5 občin, 6 pa jih o tem noče nič slišati. Nekatere so baje prispevale v sklad celo manj kot lani. V Brežicah je sklepanje pogodb z delovnimi organizacijami za 1-odstotni znesek od bruto osebnih dohodkov uspešno zaključeno. Akcija za zbiranje teh sredstev je potekla brez večjih težav in zapletljajev, ker je občinska skupščina s podjetji vred z razumevanjem sprejela nase določeni del obveznosti V Sevnici zbiranje sredstev ne poteka tako dobro. Do konca minulega tedna so bile sklenjene le tri pogodbe, delovnih organizacij pa imajo 18. fte slabše so se odrezali v občini Krško. S podjetji bi morali podpisati 36 pogodb, a nekaj dni nazaj ni bila sklenjena še prav nobena. Občinski svet za šolstvo je namreč sklenil, da bo v medobčinskem skla du za drugostopenjsko šolstvo sodeloval le s prispevkom za osnovno dejavnost. Prispevku za investicije se odreka, češ da jih bodo na svojem območju reševali raje sami zase. Medobčinsko sodelovanje je torej tukaj odpovedalo. Zakaj? Najbrž zaradi tega, ker so računali in videli samo svoje lokalne koristi. Občina Krško bi morala odvesti v sklad za investicije 41 milijonov, nazaj pa bi dobila le 30 milijonov. Za primerjavo še podatek o prispevku za osnovno dejavnost. Za te namene prispeva občina Krško 50 milijonov, nazaj pa jih priteče kar 75. Naložba je donosna, ni kaj reči. Toda kam vodi takšno sodelovanje? Po vsej verjetnosti v slepo ulico. Vse občine, ki ne spoštujejo dogovora, naj bi vsaj za trenutek pomislile na to, kam pošljemo v šolo svoje otroke. Tako na primer obiskuje kar 141 dijakov iz krške občine gimnazijo v Brežicah. Ta gimnazija razen tega še niti ni verificirana, ker dela v izredno težkih pogojih. Trenutno so investicije zanjo nujno potrebne, pozneje pa bodo prišli na vrsto drugođ. V sedanjem položaju je takšen skupen način zbiranja sredstev najprimernejša oblika, vendar se poraja vprašanje, če ne bi kazalo za financiranje šolstva druge stopnje poiskati drugačne možnosti. Šolstvo druge stopnje se je prav zaradi naštetih težav znašlo v izredno težkem položaju. April se nagiba v drugo polovico, a finančni načrt za srednje šole v bivšem celjskem okraju še ni sprejet. Sprejet pa ni zaradi tega, ker še nihče ne ve, iz kakšnih virov se bodo stekala sredstva in koliko jih bo. Do sedaj se ni nabralo niti toliko sredstev, kolikor jih je dobil sklad v istem obdobju lanskega leta. Ob ukinitvi okrajev so srednje šole ostale n a c e -s t i. Na koga naj se opro? Njihovi skrbniki so vsi in nobeden! Občine so tukaj odpovedale in treba bo resno razmisliti o financiranju teh šol v prihodnjih letih. Srednje sole niso nič manj pomembne od osnovnih šol in prej ali slej bo moral njihov obstoj urediti zakonski predpis. Saj ni mogoče, da bi prepustih zdaj srednje šole razumevanju ah nerazumevanju posameznih občin, ki morda celo ne bodo zmogle vseh bremen. JOŽICA TEPPEY Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! štoru in ga zapustijo šele po končanem programu. Za investicije je dobil Dom počitka na Impoljci 8 milijonov dotacij in 3 milijone posojil. Nekaj je prispevala republika, nekaj pa spodnje-posavske občine ter druge občine, ki imajo v domu svoje oskrbovance. Za uresničitev vseh načrtov pri urejanju doma bodo na Impoljci še potrebovali denarja, pa tudi razumevanja vseh tistih, katerih dolžnost bi bila, da pomagajo njegovim prebivalcem. Uprava dobiva še vedno veliko prošenj za sprejem, ki jim zaradi prenatrpanOsti ne more ugoditi. Največja želji osebja in oskrbovancev je, da bi dom postal prijetno, toplo in varno zavetje ostarelih in onemoglih. —EY Stara kapela v Loki pri Zidanem mostu je bila prvotno cerkev. Na pročelju ima vzidan loški grb. Prenovljena je bila 1733 in je pod zaščito Zavoda za varstvo spomenikov. Za razvoj turizma v Sevnici Pred kratkim mi je predsednik turističnega društva Sevnilca tov. Nagode pripovedoval o turizmu v tem kraju. Naravni pogoji za razvoj turizma so dobri, saj je Sevnica izhodišče za Lisco, Topolovec, MaLkovec, na lovsko postojanko nad Bošta-njem». Brezovo, kamor povsod vodijo dobre ceste. Tudi ožja sevniška okolica ima dosti naravnih lepot: Zajčja gora, Dobrova, Log in Impol-ca. TD urejuje skupaj z ObS in repubhšikim zavodom za spomeniško varstvo grad, v katerem bo letos obnovljena zgodovinska Lutrova klet in napeljan vodovod. Narejen je idejni projekt za ureditev gradu. V gradu bo gostinski objekt in muzej kmečkih uporov. Če se bodo uresničile želje o asfaltiranju zasavske ceste, bo sevniški grad postal res privlačna točka. V delovnem programu TD je razen ureditve gradu tudi ureditev Glavnega trga v Sevnici in ceste, ureditev prostora pred Partizanom in bencinsko črpalko, pred gostilno Na križišču in ureditev parka pri gostilni. Uredili bodo tudi okolico postaje. Z dobro voljo bi Sevničani precej polepšali svoje mesto. Gost prav gotovo nima najboljšega občutka, ko z lepe postaje takoj opazi dosti pomanjkljivosti. Z majhnimi sredstvi in organiziranim delom bi lahko mesto polepšali. Ne smemo tudi mimo poletnega turizma. Urediti bo treba kopališče na Mirni. Prostor je res idealen. Kabine, kiosk in bife bi prav gotovo pripomogli k večjemu obisku. Razen načrta pa bi bilo treba za kopališče tudi malo sredstev. Avtobusno podjetje bi prav gotovo skrbelo za prevoz. Prav gotovo se Sevmčani strinjajo z načrti TD, saj bo tako mesto še bolj privlačno za turizem. Toda društvu je treba tudi pomagati, saj sicer samo ne bo kos vsem nalogam! S, SKOČIR Dobri volilni rezultati V republiški zbor so v sevniški občini izvolili kandidata Bogomirja Gorjana. Na voliščih je bilo v jutranjih urah najbolj živahno. Do devetih je glasovalo že 50 odst. volivcev. Volitev se je udeležilo 96,5 odst. volilnih upravičencev. Koristno izobraževale KAKO SMO VOLILI V ŠENTJANŽU 18. aprila smo v Šentjanžu v vseh štirih voh'lnih enotah volili poslanca za republiški zbor za območje Sevnice, tovariša Božidarja Gorjana. Pri prvem poročilu ob deveti uri zjutraj sta imeli najvišjo udeležbo volišči v Šentjanžu in Krmelju, volišča v Murni-cah, v Breškem, v Podborštu in na Zdevnem pa so že do dvanajste ure zaključila z volitvami. Volišča so bila povsod lepo okrašena, tudi v kmečkih hišah, saj so si volilni odbori in vaščani precej prizadevali. Pri volitvah občinskih odbornikov so bile razpisane nagrade za najlepše okrašena volišča in med drugimi je bilo nagrajeno tudi volišče v Šentjanžu. A. P. Počastili so spomin padlih železničarjev 15. aprila je bila v Zidanem mostu pred spomenikom padlih železničarjev komemoracija, na kateri je nekaj ža-lostink zaigrala železničarska godba. Dan železničarjev so proslavili tudi z raznimi športnima prireditvami. Matični urad Studenec Marca ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Umrla sta: Franc Zugič, oskrbovanec iz Impoljce, 79 let, in Marija Rodman, polje-delka iz Rovišč, 69 let. Te dni je bil pri občinski delavski univerzi v Sevnici zaključen seminar za družbeno ekonomsko izobraževanje članov DS in kolektivov iz osmih podjetij tega področja. Največ slušateljev je bilo iz Kopitarne, Mizarske zadruge, Jutranjke in Lisce- Seminar je obsegal 60 ur programa, predavanja pa so bila dvakrat na teden po tri ure. Predavatelji so bili iz Sevni- ce, nekaj pa jih je bilo iz Krškega. Ob zaključku seminarja sb si slušatelji ogledali tovarno papirja v Krškem, maja pa bo delavska univerza organizirala s pomočjo kolektivov za vse redene obiskovalce ser minarja d^dnevni izlet v Bohinj. — Organizator izkorišM priložnost in se zahvaljuje slušateljem, predavateljem ta kolektivom za pomoč pri izvedbi seminarja. DU. METALNA potrebuje več obratnih sredstev Letos bo obrat v Krmelju napravil za izvoz 100 žerjavov Kolektiv obrata Metalne v Krmelju bo letos napravil okrog 160 žerjavov, katerih vrednost bo znašala 450 do 500 milijonov dinarjev. Trenutno jih imajo 50 pripravljenih za izvoz v Zahodno Nemčijo. Vanje je vloženih pri-bMžno 140 milijonov din, zato so v velika zadregi za finančna sredstva. Niti toliko niso imeli te dni, da bi plačali elektrode, brez katerih žerjavov ne morejo prodati v tujino. Obrat je lani dosegel za 760 milijonov bruto proizvoda in ustvaril 62 milijonov obratnih sredstev. Zaradi obveznih višjih rezerv v bankah sme od te vsote uporabljati le 22 milijonov, to pa pri take vrste proizvodnji nič ne pomena. Obračanje denarja je počasno, saj traja izpolnitev naročila po več mesecev in denar se zaradi tega počasi obrača. Podjetje je zaprosilo za kredit, da bo lahko poravnalo zaostale račune. če ne bi bilo težav z obrat riimi sredstvi, bi bilo poslovanje povsem normalno. Z materialom je obrat dobro založen in proizvodnja teče brez zastojev. Letos nameravajo izvoziti še 50 žerjavov, za katere imajo že sklenjene pogodbe. SliVNISKI VESTNIK Taborniki na Lisci V nedeljo, 11. aprila, so sevniški taborniki organizirali izlet na Lisco. To pomladansko srečanje so izkoristili za razgovor o letošnjih delovnih načrtih svoje orRan'zac'je. Zelja vseh članov je, da bi jim 1965. leto prineslo veliko uspešnih akcij. Navezali bodo sodelovanje s sosednjimi društvi. , Sodelovanje: boljša in lažja pot Mar ne bi kazalo razviti sodelovanja pri izobraževanju, ki ga v spodnjeposavskih občinah opravljajo občinske delavske univerze? - Zakaj niso uresničljive zdrave pobude, o katerih je že bilo slišati? Sredstev nam bo, kot vse kaže, v prihodnosti še nekaj časa primanjkovalo. Občinski proračuni že zdavnaj dokaj skopo odmerjajo sredstva, namenjena izobraževanju, ki ga opravljajo občinske delavske univerze. Direktor delavske univerze v Krškem, tov. Slavko Smerdelj sicer ni rad spregovoril o tem, kako naj bi z medobčinskim sodelovanjem pri splošnem izobraževanju varčevali s sredstvi. V Krškem namreč ne želijo ustvariti videza, da oni pretendirajo na izobraževanje v Spodnjem Posavju. Kljub temu pa je v razgovoru le posredoval misli in ugotovitve, ki jih ne kaže zavreči. Že predlani so se v občinah ^Brežice, Sevnica in Krško začele razprave o tem, kako razviti medobčinsko sodelovanje področnih delav. skih univerz pri splošnem. i-zob raže van ju. Vse, kar je bilo povedano v začetnih razpravah, je žal ostalo le pri besedah, ker so kmalu nato sledile kadrovske spremembe v delavski univerzi v Sevnici in v Brežicah. Ko že govorimo o sodelovanju delavskih univerz, je treba reči, da se je v sedanji organizaciji univerz težko pogovarjati na prostovoljni osnovi o tem sodelovanju in da je tudi sodelovanje samo težko uresničljivo. Vsaka izmed občinskih delavskih univerz izdeluje svoje pro. grame izobraževanja, ki so pač prirejeni potrebam na njenem področju, vsaka izobražuje im svoj način, zato pa je težko najti skupen jezik. Lani na primer je delavska univerza v Krškem z nemajhnimi napori in s precejšnjimi izdatki pripravila razstavo HTV, ki bi lahko obiskala vse Spodnje Posavje, stroški pa bi bili seveda s tem manjši. Razstavljeni eksponati so zajeli vse panoge dejavnosti, ogled razstave pa bi bil koristen in spodbuden za vse proizvajalce in za strokovnjake, ki se s HTV zaščito u-kvarjajo. Žal pa je treba ugotoviti, da do dogovora o tem, ali nuj bi razstava obiskala tudi drugi dve občini, ni prišlo. Sodelovanje med občinskimi delavskimi univerzami bi bilo najlaže uresničljivo, če bi potekalo tako kot delo v medobčinski prosvetno pedagoški službi, ki je organizirana v skupnem zavodu za vse tri občine. Medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo ima svoje uslužbence v vseh treh občinah, toda deluje po enotnem programu. Uslužbenci po občinah uresničujejo skupno politiko in skupne naloge za- menjena izobraževanju, bi bila združena, s čemer bi privarčevali precej denarja, pa tudi uspeh bi bil prav gotovo večji. Prav tako kot predstavniki zavoda za prosvetno pedagoško službo bi se tudi predstavniki skupne delavske u-niverze lahko tedensko sestajali in sproti sestavljali akcijske programe, ki bi bili prilagojeni potrebam na področju, ter odhajali tudi na ekipno delo. Ob sedanji organizaciji občinskih univerz pa se je težko pogovarjati o sodelovanju, saj je vsaka delavska univerza samostojna enota. Takoj, ko eden izmed uslužbencev na eni V sodobno urejeni prodajalni Trgovskega podjetja PRESKRBA v Koprivnici je največji živžav vsak dan ob pol enih popoldne, ko se zapro šolska vrata. Šolarji takrat stečejo v trgovino in kupujejo to, kar so jim doma naročili voda. Približno nekaj takšnega bi moralo biti tudi pri delavski univerzi: za vse tri občine bi morala imeti skupen program, sredstva, na- izmed delavskih univerz zboli, je sodelovanje onemogočeno, ker se v samostojno delo vsake izmed njih ne more vtikati noben predstav- Volitve v delavska svet na Rudniku Delavski svet rudnika Senovo je na zadnji seji razpisal volitve novega delavskega sveta. Na zbor volivcev ne bodo več prišli s pripravljeno kandidatno listo, ampak naj nik delavske univerze iz druge občine. V bodočnosti bo brez dvo-nta treba načeti razgovore o tem, kako uresničiti medobčinsko sodelovanje pri splošnem izobraževanju v Spodnjem Posavju. V Krškem želijo, naj takšnih pobud v o-stalih dveh občinah ne bi smatrali kot željo po "nadvladi«, saj takšne želje v resnici ni! delavca na DU v Krškem se namreč šolata na višji kadrovski šoli v Kranju in komajda zadoščata potrebam po izobraževanju v svoji občini. Poleg tega pa je tudi stvar dogovora vseh treh občin, kje naj bi bodoča medobčinska ustanova za splošno izobraževanje imela svoj sedež. M. JAKOPEC Krajevni samoprispevek la mimoi na Raki Na Raki so začeli lani urejati stari vodovod, ker je voda tekla samo po tri ure na dan. Odpravili so dve okvari na cevovodu, skozi kateri je odtekalo toliko vode, da jo je primanjkovalo in dosedanje omrežje povečali za novih 360 m. Zdaj bi bilo treba kupiti še rezervno črpalko in elektromotor, ker je oboje, ki je v uporabi zdaj, staro in obrabljeno ter se večkrat ustavlja, nato pa ni vode. Novi elektromotor bi s črpalko vred stal približno 500 do 600 tisoč dinarjev. Vse kaže, da se bodo morali uporabniki vodovoda na Raki dogovoriti za samoprispevek, s katerim bi zbrali v letu dni polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa bi nato prispevala občinska skupščina. V krajevni organizaciji SZDL že razmišljajo o takšnem samoprispevku in upajo, da uporabniki vodovoda pobudi ne bodo nasprotovali. 1,770.000 din za popravilo vaških poti na senovskem koncu Ali bomo oživili strelce? Učiteljski pevski zbor »STANE ŽAGAR« gostuje v krški občini V okviru proslavljanja 20-letnice osvoboditve bo znani učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« iz Kranja, ki ga vodi slovenski skladatelj Peter Li-par, obiskal krško občino, kjer bo priredil več gostovanj, žlahtnega petja 40-član-skega pevskega zbora prebivalci v krajih, kjer bo zbor gostoval, ne bodo mogli dolgo pozabiti. Zbor gostuje v soboto, 24. aprila ob 18. uri v Domu svobode na Vidmu, v nedeljo, 25. aprila ob 8,30 v Prosvetnem domu v Pod-bočju in istega dne ob 14. uri v Zadružnem domu v Le-skovcu. Prebivalce omenjenih krajev vabimo, naj ne zamude izredne kulturne prireditve! Vsi šolarji dobivajo topel obrok Na podružnični šoli v Vel. Podlogu delujejo štiri samostojni oddelki. Pouk je samo dopoldne. Učenci višjih razredov se vozijo z avtobusom v šolo Leskovec pri Krškem, na šolo v Vel. Podlogu pa se vozijo z avtobusom učenci iz Drnovega, Velike vasi ter Gornje vasi. Na šoli deluje mlečna kuhinja, ki nudi vsem učencem dopoldne toplo enolončnico. Učenci plačajo od 250 do 500 din na mesec. Če je v družini en otrok, plačajo starši 500 din, če sta v družini dva, plačajo 400 din, če so v družini trije, plačajo 350 din, če pa so v družini več kot 3 otroci, plačajo po 200 din na mesec za vsakega. V jeseni so otroci v nabiralni akciji za mlečno kuhinjo zbrali 70 kg fižola, 1200 kg krompirja in veliko zelja. Sadja niso zbirali, ker ga v okolici ni, pač pa so za mlečno kuhinjo porabili sadje s šolskega vrta. Pridelek z dela šolskega vrta, ki ga obdelujejo otroci, porabijo za šolsko mlečno kuhinjo. Najlepše darilo za 20-Ietni-co osvoboditve- DOLENJSKI ZBORNIK 1963 — dobite v knjigarnah. Cena 1-500 din. volivci sami predlagajo kandidate, v katere imajo največ zaupanja in pričakujejo Od njih dobrega gospodarjenja. Upamo, da bodo predlagani kandidati sprejeli kandidaturo in po izvolitvi redno prihajali na seje delavskega sveta. Na dan volitev naj bi vsi sodelavci na rudniku že v prvih jutranjih urah opravili svojo dolžnost in s tem pokazali široko državljansko zavest. Torej: 19. maja vsi zgodaj zjutraj na volitve! R. K. Scnovška krajevna organizacija rezervnih oficirjev in podoficir-jev je bila doslej najboljša v občini, pa tudi najboljša na območju obeh bivših okrajev, kol so povedali vojaški strokovnjaki, ki tu poučujejo rezervne starešine. V nedeljo, 11. aprila, je bil zbor rezervnih oficirjev in pod-oficirjev s področja Senovega in Brestanice na Malem kamnu, kjer so analazirali terensko taktično nalogo. Odbor krajevne organizacije si zelo prizadeva oživiti strelsko družino na Senovem, saj je strel-stvo pri nas zelo priljubljen šport. Rezervni starešine bi v družini lahko imeli tudi redne strelske vaje po sprejetem programu^ Rudarji se pripravljajo na letovanja Sindikalna podružnica na rudniku v Senovem želi, da bi se za letovanje prijavilo čimveč rudarjev, ki so po napornem delu počitka zares potrebni. V lastnem počitniškem domu v Vrsarju bodo lahko letovali vsi sodelavci z družinami po deset dni. Dnevni penzion je 600 dinarjev, otroci pod deset let pa bodo imeli 50 odstotkov popusta. Vsem sodelavcem, katerim zdravje ne dopušča letovati ob morju, bo sindikalna podružnica omogočila letovanje na Bohorju s popu stom 500 dinarjev (250 dinarjev za otroke). Po sklepu upravnega odbora sindikata pa bo moral tisti, ki ne sme letovati ob morju, prinesti zdravniško potrdilo, da zanj tako letovanje ni priporočljivo. Ta sklep so sprejeli zato, ker imajo lasten počitniški dom, ki pa ni dovolj zaseden. Senovčani toplo pozdravljamo humano akcijo sindikalne podruž niče, ki bo nudila 15 sodelavcem invalidom brezplačno letovanje v Vrsarju. R, K. /rV^STI IZ jesenskem in zimskem obdobju, preostanek pa bodo prebivalci porabili do konca maja letos. Zelo prizadevni so bili občani v naselju Kladje, kjer so si speljali vodovod. Pri popravilu poti so se zelo izkazali občani, ki so popravljali pot do Vel. Kamna na Vel. Dol. V Mračnih selih bi zelo radi preuredili staro in zgradili del nove poti v zaselek Slivje. Vaščani so pripravljeni sami kar najbolj sode lovati s prostovoljnim delom in vožnjami, občinska skup ščina KrškO pa naj bi zagotovila trasiranje in strokov no pomoč ter del sredstev. 70 arov ribezovega nasada v Koprivnici šolska zadruga v Koprivnici ima več kot 70 arov ribezovega nasada, ki ga šolarji obdelujejo v kooperaciji s kmetijsko zadrugo Kozje, žal so pred 'tremi leti, ko so nasad zasadili, uporabili večji del sadike drobnozmatega ribeza. Letos, ko bi nasad prišel v polno rodnost, so jih zamenjali s sadikami žlahtnega ribeza; na pridelek bodo čakali še dve leti, toda zato bo veliko obilnejši in boljši. Otroci obdelujejo nasad bodisi v zadnji uri pouka ali pa Po pouku. V šolski zadrugi sodelujejo učenci iz višjih oddelkov osemletke Skupaj jih je 110. Veliki Podlog: tri družine v treh sobah Stanovanja za učitelje, ki poučujejo na šoli v Vel- Podlogu, so velik problem. Na šoli poučujejo štiri učiteljice, ki imajo majhne otroke. Ena stanuje pri starših v Vel. (Podlogu, ostale tri pa stanujejo s svojimi družinami vsaka v eni sobi v šoli. Stanovanjsko stisko na šoli bi radi rešili Aako, da bi šolski upravitelj dogradil svojo stanovanjsko hišo. S tem bi bilo izpraznje- no upraviteljevo stanovanje, stanovanjska stiska vseh treh učiteljic, ki se stiskajo vsaka v eni sobi, pa bi bila rešena. Upravitelj ima hišo že skoraj dograjeno. Stvar se zatika zategadelj, ker je slišati, da stanovanjski sklad občine Krško letos ne bo nudil kreditov zasebnikom. V Vel. Podlogu upajo, da bo morda le moč najti kakšno rešitev. Kaj pa prevoz otrok na Genovskem področju? Delavki v belem, ki ju vidite na gornji sliki, smo presenetili pri sladkem opravilu v Tovarni čokolade IMPERIAL v Krškem. V staniol papir sta zavijali napolitanke, ki gredo zlasti otrokom močno v slast Prizadeti občani negodujejo, ker prevoz šolskih otrok iz območja Dobrove in Gor. Re-štanja še zdaj ni urejen, kljub mnogim predlogom na občinsko skupščino, šolarji hodijo tudi po dve uri daleč peš v šolo na Senovo. Starši so toliko bolj nevoljni zaradi neizpolnjene obljube občinske skupščine, ker vedo, da so prevozi otrok urejeni na ostalih področjih tudi tam, kjer se otroci lahko po dobrih poteh vozijo s kolesi v šolo. Reštanjsko področje pa je hribovito, pota so zelo slaba, tako da terja pot v šolo in domov od otrok precejšen Učna obveznost in stanovanja Med 151 šolniki, ki poučujejo na šolah v krškj občini, je le 34 takih, ki opravijo vsak teden 22 ur pouka, kar je normalno, kar 63 pa jih je, ki poučujejo do 28 ur na teden, 31, ki poučujejo do 32 ur na teden, in 23, ki po učujejo nad 32 ur na teden Tolikšna obremenitev šolnikov ima seveda slabe posledice v učnem uspehu učencev. Nič boljše pa ni s stanovanji učiteljev, saj ima primerna stanovanja v bližini šole le 124 prosvetarjev, 9 jih ima primerna stanovanja, ki so od šole preveč oddaljena, 25 pa je takšnih, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih. napor. Vrhu vsega pa je Reš-tanj na bohorskem partizanskem področju in bi bil letos, ko praznuje 20-letnico osvoboditve, vsekakor čas rešiti tudi problem prevoza otrok. Odpis davkov po posebni presoji Med borci, ki živijo na kmetijah, so tudi takšni, ki ne zmorejo plačila davkov. V dogovoru z občinsko upravo za dohodke je bilo lani 18 kmetom borcem na podeželju odpisano za 812.000 din davščin. Letos je organizacija Zveze borcev predlagala upravi za dohodke delno ali popolno oprostitev plačila davkov ali davčnega zaostanka za 65 članov, ki dolgujejo ali bi morali plačati skupaj 6,562.000 din obveznosti. Predlagali so 20 do 100 odst. znižanje. Ker so med predlaganimi člani tudi nekateri taki, ki davkov ne plačujejo iz za-nikrnosti, so na letni konferenci ZB menili, da bi bilo napak sprejemati pavšalne odloke o oprostitvi davščin za borce. Predlagali so, naj se primeri posameznikov, ki davkov ne morejo plačevati, konkretno obravnavajo in posamično rešujejo. 16 DOLENJSKI LIST Št. 16 (787) Lani je bilo za popravilo vaških poti za 14 naselij na območju Krajevnega urada Senovo odobrenih 1,770.000 din. Ta sredstva so bila delno izkoriščena v preteklem Obdarili so stare ženice Podmladkarji Rdečega križa na šoli v Vel. Podlogu so letos za dan žena priredili posebno proslavo za svoje mamice, poleg tega pa so v vseh okoliških vaseh obiskali stare ženice ter jih obdarili s cvetjem in skromnimi darili. Poleg tega so vsaki ženici priredili majhen program. Sredstva za obdaritev so zbrali sami, nekaj pa so vzeli iz blagajne podmladka- Podobne obiske bodo skušali prirediti tudi za 1. maj. Odlikovanja: ne samo za vodilne Kri bodo odvzemali v Trebnjem, Mokronogu in na Mirni Od 27. do 29. aprila bo v trebanjski občini I I prva letošnja večja krvodajalska akcija. To i g so pred dnevi sklenili na seji občinskega od- j 1 bora RK, krajevmim organizacijam pa naro- 1 1 čili, da se na akcijo še zlasti dobro pripravijo. § Kri bodo odvzemali v Trebnjem, Mokrono- § 1 gu in na Mirni. O tem so obveščene vse kra- 1 g jevne organizacije, ki bodo naredile vse po- jj 1 trebno, da bo akcija uspešna kot vse dose- j I danje prejšnja leta. Podobno kot lani in prej, jj I bo poskrbljeno tudi za same krvodajalce. Ta- | 1 ko bodo organizirali prevoz ljudi v kraje, kjer 1 g bodo jemali kri. jj Aktivisti.RK v Trebnjem menijo, da akcija J 1 ne bo manj uspešna kot dosedanje, ko se je | I na prostovoljni odvzem krvi v vsakem kraju jj 1 prijavilo po več sto odraslih, predvsem zapo- 1 g sl?<'h iz delovnih organizacij. Tudi tokrat bo krvodajalsko akcijo v tre- g g banjski občini izvedla ljubljanska transfuzij- g g ska postaja. Šola., kolikokrat prekleta šola! Kaj bi dali, samo da se ne bi bilo treba učiti nesmiselnih številk, tega suhoparnega naštevanja letnic, česa pridelajo največ na Kanarskih otokih in pd. Potem nenadoma pride spoznanje: premalo znam; zahtevajo papirje; kjer jih dobiti? Dobro je, da pride spoznanje kmalu, v mladosti. Zdenka Smuk, občinska uslužbenka v Trebnjem, ki oblikuje II. letnik večerne ekonomske srednje šole, takole modruje o tem: »Zakaj študiram? Zaradi bcfjjših pogojev v službi, da b: mi v poklicu lažje šlo.« »Samo tale avto še registriram,« je rekla ko sem jo obiskal v eni izmed občinskih pisarn. Potem sva našla primeren kotiček za polurno kramljanje o študju, delu in o tem muhastem aprilu, ki kazi pomlad. »Pcrjk imamo trikrat na teden. V razredu smo vsi pri- »Pri študiju ne kaže igrati na srečo,« meni Zdenka Smuk Smeh ob »USPAVANKI« Precej smeha in odobravanja so poželi igralci iz Gabrovke, ki so 11. aprila zaigrali na trebanjskem odru komedijo »Uspavanka«. V Trebnjem so že nekajkrat gostovale zunanje igralske družine, prijatelji odra pa želijo videti na gledaliških deskah tudi domačine. Pred leti je bila trebanjska dramska skupina ena najboljših in najbolj delovnih na Dolenjskem, čemu tako trdovratno molči in kaj je sploh z njo? POL MILIJARDE NAD PLANOM Gospodarske organizacije trebanjske občine (samo tiste, ki imajo sedež v občini) so lani planirale okoli 4 milijarde dinarjev dohodkov, ustvarile pa blizu 4,5 mrlijar-de dinarjev ali 14 odstotkov dohodkov več. jatelji; eden drugemu pomagamo, si svetujemo, kako in kdaj je najbolje študirati. Predavatelje imamo dobre, prizadevajo si, da bi nam kar največ pomagali.« Ugotovila sva, da je prizadevnost nasploh dobra lastnost predavateljev, zlasti teh na večernih šolah, ki zaradi dopoldanske zaposlitve morda nitd nimajo časa pripraviti predavanje, kakršnega želijo. Toda pouk teče, pri vsakem predmetu se več naučijo in Zdenka je rekla, da je morda to celo preveč, ker tudi »učence« obremenjuje redna zaposlitev. »Saj bi šio, nič ne bi rekla, ko bi imeli mailo več časa za izpite. Veliko snovi je in tudi težka je, časa pa malo. študijskih dopustov, vsaj pri nas na občani, ne dobimo.« če ne bi bilo lukenj, dopusti morda niti ne bi bili potrebni, saj pravi Zdenka: »Odlašamo z učenjem. Čakamo na naslednji večer. Vsak dan tako. Potem je nenadoma le še nekaj dni za učenje. In dirka s časom. Vem, to ni dobro, odlašanje je slabost.« V takem tempu je Zdenka opravila prvih sedem izpitov za prvi letnik. Zdaj je že v dirugem. Ta se zdi precej lažji. Kako bo naprej še ne ve, ve pa, da »študija« ne velja postavljati na kocko sreče.« Učiti se in nenehno učiti, čimprej doštud'rati. Več znaš, več veljaš, se pravi bolje živiš. V življenju pa si vsi do zadnjega prizadevamo, da bi bolje živeli. Važen klljuč v to pa je — znanje. »Vas mika nadaljnji študij?« »Seveda, če le ne bo zadržkov, bom študirala na fakulteti.« študij na večerni šoli (kakršni že) je študij s pomočjo skript. Tudi Zdenka in njeni softolci in sošolke si tako pomagajo. Za prvi letnik so ime1! vse pripomočke. V drugem letniku pa nenadoma nekaterih skript ni. Na delavski univerzi v Trebnjem so to takole pojasnili: »Tako je šentruperčani prispevajo precej sami Občani šentruperškega krajevnega odbora bodo pomagala obnoviti most čez Bistrico, z obratom »Elektro« v Krškem pa se dogovarjajo za ureditev javne razsvetljave v šen^ruperfcu- Namestili bodo pet fluorescenčnih luči in so v ta namen že prispevali okoli 200.000 dinarjev. Ne vedo pa si pomagati s cesto Slovenska vas—šentrupert — Prelesje, ki jo je spomladansko kipenje povsem onesposobilo za promet. Komisija za odlikovanja pri občinski skupščini v Trebnjem je dobila 39 predlogov za odlikovanja. Odlikovanja bodo podelili najzaslužnejšim občanom za posebno prizadevanje v 20 letih po osvoboditvi. Kot je prejšnji teden izjavil predsednik komisije Janez Mihevc, bodo odlikovanja svečano podelili ob občinskem prazniku. Napori in prizadevanje delovnih ljudi v povojnem času so tudi v trebanjski občini izredni, zato uspehi niso izostali. Napačna bi bila trditev, da so zaslužni samo ljudje na položajih, vodilni uslužbenci in strokovnjaki sploh, zato tudi odlikovanja niso namenjena samo njim. V delovnih organizacijah, v podjetjih, zavodih in ustanovah delajo številni posamezniki, ki prav -"ako zaslužijo priznanje- Delo in zasluge predlaganega pa je treba oceniti po njegovi celotni aktivnosti, ne glede na to, koliko časa je v tej ali oni delovni organizaciji zaposlen. Nepravilno bi bilo tudi, če bi za vodilne kadre rezervirah od- zavoljo čudnega poslovanja Ljubljanske dopisne šole, od katere smo dobivali skripte za večerno ekonomsko šolo. Po večkratni intervenciji šele, so v Ljubljani pojasnili, da zaradi pomanjkanja 'papirja skript ne morejo dostaviti. Na ta odgovor pa je bilo treba čakati več mesecev oziroma vse dotlej, dokler se drugi letnrk ni pričel.« IVAN ZORAN likovanja visokih, za delavce pa samo odlikovanja nižjih stopenj, ah pa zanje ne bi rezervirah nikakršnih odlikovanj oziroma priznanj. Ob podeljevanju najrazličnejših priznanj se je, žal, že večkrat dogodilo tako, da je mah človek ostal praznih rok. V ■trebanjski občini bo v jubilejnem lefcu odlikovanih več požrtvovalnih ljudi, ki jih dO zdaj ni še nihče predlagal za kakršnokoli priznanje. Ustmena ali pismena pohvala je bilo često vse, s čimer so temu ali onemu občanu priznali požrtvovalno delo. Komisija za odlikovanja se je začela v zadnjem letu pogosteje sestajati in obravnavati vprašanja, ki spadajo v njeno pristojnost. Kljub temu da se je steklo že 39 predlogov za podelitev odlikovanj v jubilejnem letu, bistvene prelomnice tudi to razgibano razpravljanje o predlaganih ni prineslo. Nemogoče je namreč zdaj zaobseči vse tiste vrste delovnih lju- di, kjer bi požrtvovalni posamezniki zaslužili priznanje, •tokratni predlogi pa so se orne jih le na ožji izbor najbolj zasluženih. Pa še ti ne bodo vsi odlikovani, ker bodo vse predloge še posebej pretresli. O predlogih za odlikovanja so v trebanjski občini razpravljale in se odločale gospodarske in družbeno politične organizacije, ustanove, zavodi, društva in drugi- V tako obsežnem krogu tistih, Id sb predlagali, je bilo bržčas možno ustreči merilu, po katerem naj bi nava.dni člani delovnih kolektivov ne izpadli iz spiska predlaganih. Koga voliti v samoupravne organ-e Delovne organizacije v trebanjski občini se pripravljajo na volitve v samoupravne organe. Menijo, da bi morali v delavske svete izvoliti predvsem tiste člane kolektivov, ki bodo najbolj sposobni utrjevati samoupravi janje in ne bodo delali samo v interesu posameznikov. Tudd tokrat pozivajo kolektive, da izvolijo v samoupravne organe več žensk 'in mladincev. TitilJE: danes večkrat s medobčinskem sodelovanju Na današnji seji občinske skupščine v Trebnjem, ki bo IPlill STOP — APRILSKO DEŽEVJE marsikomu zagode, predvsem pa gradbenikom, ki hitijo polagati zidake na novo rastoči stanovanjsko poslovni blok v Trebnjem. Stavba je, kot je videti, res sezidana do strehe, vendar lahko nekajdnevno deževje popolnoma zavre delo. To pa ne bi bilo dobrodošlo niti gradbincem (PIONIRJU) niti občini, ki s takimi zgradbami izgrajuje in olepšuje svoje politično, družbeno, gospodarsko in kulturno središče ob 13.30 uri, bodo predvidoma obravnavali poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah, sprejemali delovni načrt skupščine in njenih svetov, potrjevali zazidalni načrt za Trebnje in finančna načrta sklada za preživninsko varstvo kmetov ter gasilskega sklada. Na seji se bodo pogovorili tudi o oblikah medobčinskega sodelovanja ter se v ta namen odločili o ustanovitvi občinskega javnega tožilstva v No. vem mestu, obravnavali poročilo medobčinskega javnega pravobranilstva za leto 1964 in se pomenili o dodatni pogodbi za financiranje medobčinskih inšpekcijskih — služb. Spregovoriti nameravajo še o območjih krajivnih skupnosti in drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje. Berite in razširjajte Dolenjski list! TREBANJSKA SKICA Z velikim dežnikom m s kangSico za mleko je slonel na kiosku v Trebnjem Marko Bukovec in kramljal s prodajalcem časopisov. Kar tako, mimogrede smo ga vprašali: »Hodiš v šolo?« »Da, v sedmi razred.« »česa se najraje učiš?« »Kemije.« »Zakaj?« Skomizg z rameni. »Si se že odločil za poklic?« »Ja, pa to . . . študiral bi na srednjetehničnđ.« »še ne veš, kaj?« »Nekaj takega, da bo kemija zraven.-" April, ki toliko obeta, april, ki vse pokaži. Saj se bo kar izkapljal, tako dežuje. (i. z.) Kupci še vefiko dolgujejo O poslovanju delovnih organizacij često odločajo kupci, ki iz različnih razlogov ne pilačujejo takoj nabavljenih izdelkov. Mirenski tovarni šivalnih strojev so ob koncu Četa 1964 kupci dolgovali 123 milijonov dinarjev. Tovarna, ki je sicer malo zaostajala za planom, ni mogla uresničiti celotnega plana dohodkov. Dolžniki pa še zdaj niso izpolnili vseh obveznosti. lopoifa č&ueija, popoldne pew@wlp JOŽE TRŠAR, delovodja v trebanjskem Litostrojevem obratu, se je prostovoljno odpovedal prostemu času in popoldanskemu počitku, da bi »gor postavil« moški pevski zbor in bil reden predavatelj na oddelku glasbene šole. Nemirna pevska strast in želja, da bi zbral okrog sebe fante ter jih naučil domače in druge viže harmonično urezati, sta ga spremljala že izza mladih let. Ko je prtšel v Trebnje (pred neka>j meseci), pa se ]e prav razveselil priložnosti, da stopi med pojoče moške in osnuje oziroma poživi zbor. Postal je predsednik glasbene komisije pri občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij in povabil vse, ki so kdajkoli peli v zboru na ustanovitev mo. škega zbora. Vesel, da se mu je že vse posrečilo, je naredil program dela in urnik vaj ter že poklical zbor na prvo vajo. Udeležba je bila lepa. Ko je imel drugo vajo, pa je bil malce razočaran. Zdelo se je, da pevci niso vajeni discipline. Z vajo pevovodja ni bil zadovoljen, ker so manjkali glasovi za zborovsko petje. Odnehal pa ni in ne bo. Zakaj bo vztrajal? »Zato, ker sem prišel iz Ljubljane tudi zavoljo tega, da pomagam dramiti kidturno življenje.« »V Trebnjem pevski zbor, ki je svojčas uspešno nastopal, dolgo ni bil delaven. Celo razpuščen je bil. Zato so nekateri pevci tudi izgubili občutek za disciplino. Rad pa bi, da disciplina ne bi bila glavna ovira in da se to popravi, saj so pevci zelo dobri,« je pripovedoval Tršar pred dnevi, ko se je pripravljal na vajo z zborom. Začeli so z lahkimi stvaritvami, zaradi nepopolne zasedbe v zboru, ker vsakokrat kdo manjka, pa pouk le počasi napreduje, če bodo premagane prve ovire, torej da bo zbor vadil v popolni zasedbi glasov, bo lahko njegov prvi nastop že na dan občinskega pra~nika. To so predvsem želje, Tršar pa je prepričan, da bodo uresničene, ker sam ne mara vreči puške v koruzo. Kol kaže, je dokončno propadla zamisel, da bi v občini organizirali revijo mladinsldh pevskih zborov. Računali so predvsem na šole, vendar ni nobena od šol odgovorila, ali je pripravljena nastopiti s svojim zborom. Pevskih zborov na šolah pravzaprav ni, »Če bo disciplina, bomo želi tudi uspehe, saj ne manjka talentov!« pravi Jože Tršar ker primanjkuje vadbenega kadra. Trebanjska osemletka trenutno niti glasbenega pouka nima. Tako pa ni prav! Petje vendar plemeniti človeka, človeka pa je težko kaj naučiti, kadar je star. čut do pesmi si je treba vzgojili v rani mladosti. Nemara tudi za petje velja, da »kar se Janezek nauči, to Janez zna.« »Kakšni pa so vaši vtisi z glasbene šole, kjer poučujete?« »Zadovoljen sem,« je rekel Tršar. »Poučujem trobila. Z učenci pa le tako: marljivi so marljivi, slabi pa slabi. Srednjih ni. Poučujem skoraj vsako popoldne.« Dopoldne delovodja, popoldne pa kar že nanese: pevovodja ali učitelj glasbe. Prostega časa ni. Trt.ar se mu je prostovoljno odrekel. Zato, da bi nekoč slišal fant* ubrano peti in igrati. Pa tudi zato, da on kot vsi drugi ne bi bili več v zadregi s prireditvami, na proslavah in drugod. Tršar je z vzem s^-cem na strani tistih, ki trdijo, da glasba plemeniti človeka IVAN ZORAN Udri paša Budalovič ali: Kaj vse novomeška kronika sodobnemu novinarju ne pripoveduje Marsikaj je bilo in verjetno še bo napisano ob šestoleta mesta z dobro voljo in pametno opravi Pikanie na kot <£ £ n S nast?fJ odkntja iz novomeške zgodovine objavila vsaj 1. aprUa, bi jih morda šeNekako prenesli, tako pa je bilo vse krvavo resno mišljeno čujte in strmite, Novome-ščani, kaj vse je tam o našem mestu pisano! Saj se morda spodobi, da se ob svečanem zvoku slavnostnih fanfar tudi sodobni novinar za-vihti na iskrenega vranca in se ob zgodovinskem jubileju kakega kraja zapodi v dir skozi čas. V našem primeru je bilo to, žal, le bolj nebogljeno kljuse. že ko je začel svoj galop v davnih prazgodovinskih časih, mu je budno oko ob srednji Krki, na kraju, kjer danes stoji Novo mesto, zagledalo znamenito križ-potje tedanjih ljudstev. Res, da pomembne arheološke najdbe na teritoriju Novega mesta in njegove neposredne okolice spričujejo, da je tu le moralo biti neko važnejše prebivališče ali središče kakega rodu starih Ilirov, križ-potje pa je le povsem novo dognanje. Saj so do zdaj arheologi in zgodovinarji mnenja, da je bila takrat dolina Krke le del prehodnega ozemlja v smeri vzhod-zahod in obratno pri premikanju takratnih in kasnejših ljudstev in ne gre, da bi govorili o kakem »pomembnem križpot-ju starih trgovskih poti, ki so povezovale Emono z deželami vzhajajočega sonca, italijanske pokrajine preko Dolenjskega kraja s Podonav-jem ...« Nato se v trenutku — nekje mu mimogrede zažvenketa orožje rimskih legionarjev — pretolče skozi celo tisočletje in zavzeto oko se mu naenkrat ustavi pred silno trdnjavo, ki j i ■ »despot« Rudolf Habsburški postavil na polotoku ob Krki in ji dal svoje ime. Ko si na hitro ogleda notranjost trdnjave, ki »je bila mravljišče: trgovci in obrtniki, mešetarji in popotniki, vojščaki in sejmarji«, z zadovoljstvom ugotovi, da se je Novo mesto v prvih desetletjih svojega obstanka kar uspešno prebijalo skozi tegobe časa, nato pa pride do čudovitega in doslej povsem neznanega dejstva. Takole piše: »Tudi pozneje se je mesto znašlo: s turškimi vpadi je predstavljalo nekaj časa trd oreh za Otomane, potlej pa je pod turško oblastjo pohitelo s svojim razvojem, saj so se v njem zbirale turške vojaške moči, v njem so gradili nova oporišča« (podčrtali mi). Le v kakšne papirje je sirota Vrhovec vtikal svoj nos, da mu je tako pomembno dejstvo ušlo! In general Lenkovič, nikar se pri frančiškanih preveč ne obračaj! Kot je iz nadaljnjega stavka sklepati, so divji Otomani sami zadavili to svoje cvetoče oporišče in mu pred nosom »okoli leta 1579« postavili Karlovac, menda tudi za »zbirališče turške vojaške moči«. Prav gotovo je dirja-lec skozi stoletja spregledal pomembno dejstvo, da je takrat gotovo bil komandant turške garnizije v Novem mestu znameniti Udri paša Budalovič, ki si s Karlovcem — le od kod to čudno ime? — sam zadrgne svileno vrvico okoli vratu, ne da bi mu jo sultan poslal. Zakaj po njegovih ugotovitvah je »vrvež v mestecu nenadoma obtičal na mrtvi točki.« Kdaj se je turška sila iz Novega mesta umaknila za Kolpo in Korano, žal ne pove ali pa ni tega opazil, ker so mu verjetno novomeški požari in kužni smrad preveč zameglili oči in zamašili nos. Zato je jadrno preskočil na te- Pogled na novo stavbo bolnišnice, tokrat z druge strani rezijanske reforme in med njimi spoznal le eno: ustanovitev novomeške gimnazije, vse drugo mu je seveda ostalo španska ali turška vas. Zato se mu pa njegovo sicer ponosno kopitljajoče kljuse zaustavi ob Napoleonu in znova odkrije doslej nepoznano velepomembno dejstvo, ko ugotovivi: »... z Napoleonom pa je (Novo mesto) dobilo uradni pečat in listino, ki mu je dodeljevala pravico upravnega središča Dolenjske.« Ko potem ugotavlja, da sta Terezija in Napoleon prešla, je Novome-ščanom le privoščil vsaj petdeset let razmišljanja o svoji usodi, nakar pa so jih ponovno zdramile bojne trobente, to pot »znamenite revolucije (1848), ki je v polni meri zdramila novomeško javno mnenje.« Potem v enako privzdignjenem tonu in z nekakim ne-poznanjem stvari preide obdobje narodnega prebujenja in vsaj nekaj ne pomeša: osnovanje Narodne čitalnice niče in postavitev prvega Narodnega doma na slovenskih tleh v našem mestu je pomembno dejstvo. Potem se spet spusti v dir skozi zadnja desetletja, se zapodi skozi obdobje med obema vojnama in tudi v dobrem poldrugem letu italijanske okupacije pomeša vse: zasedbo in bombardiranje odpora in oboroženi upor. Pa to so že tako splošno znane stvari, da jim tudi njegovo pisanje ne more dosti škoditi. Iz - sodobnega življenja mesta pa zopet odkrije nekaj čudovitega. Samo dve cvetki: Novo mesto je po njem uvrščeno med pomembnejše industrijske bazene pri nas in čeprav ima Novo mesto 12.000 prebivalcev, je v industriji v tem bazenu zaposlenih — 12.000 delav- Pionirji z zračno puško Na občinskem pionirskem prvenstvu v streljanju so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je prva ekipa osnovne šole Katje Rupena (Suhy, Ferfolja, Zibert, Damjano-vic"), ki je nastreljala 887 krogov. Zanimivo je, da so bile pionirke Zagorčeva, Perčeva, Adamičeva in Rajerjeva s te šole s 700 krogi celo druge. Med posamezniki je zmagal Suhv (231) pred Ferfo-ljem (224) in Žibertom (217). Najboljša pionirka Kaplerjeva je bila z 212 krogi peta. Zmagovalni so dobili praktične nagrade. cev! Le kdo opravlja potem vse druge posle in končno tudi kdo kuha, kdo pere, kdo uči in se uči itd.? Menda ne stanovalci večnih bivališč na mestnem in na šmihelskem grobišču? »Križana gora,« bi vzdihnil prijatelj Lojze »le kje je nesreča vse to pobral?« Tako, Novomeščani, zdaj vsaj veste, v kakem znamenitem kraju živite. Tovarišu Kralju pa na uho: popotovanje skozi čas in tudi še tako bežno skiciranje preteklosti kakega kraja zahteva le nekaj več kot samo opojno navdušenje in privzdignjeni slog. Posrečilo se Vam je, da ste ob Krki res odkrili križpot-je, na njem pa se srečujeta samo abota in nepoznavanje snovi, ki jo obravnavate. J. JARC NEKOČ IN DANES Kaj pravita predstavnika Ciganov iz Prekmurja, ko sta obiskala Novo mesto in si ogledala življenje ter zanemarjenost Ciganov, ki žive v naših krajih »Kakšna razlika, kakšna razlika! Ne najdeva besed, da bi povedala tisto, kar čutiva ob prvem obisku pri Ciganih v vaši (novomeški) občin/i, ob prvem stiku z njimi. Bila sva silno iznenađena, ker nisva verjela, da more v Sloveniji še kdo živeti tako primitivno in zanemarjeno življenje. To življenje je vredno zgražanja, ne pomilovanja,« sta med popoldanskim pomenkom v naselju Majde šile vzklikala predstavnika prekmurskah Ciganov in gosta Novega mesta Vlado šarkezi in Jože Horvat. Šarkezi in Horvat sta bila v Novem mestu 1. in 2. aprila. Obiskala sta cigansko taborišče v Žabjeku, nekaj družin v barakah in predstavnike občine. Zanimala sta se, kakšno je življenje Ciganov na Dolenjskem in kako družba, rešuje to vprašanje. »Ne najdem pravega razloga, zakaj taka razflika med nami v Prekmurju in temi tu. Kakor vem, nismo mi oziroma naši predniki onstran Mure nikoli hodili naokrog tako umazani, nepoče-sani in raztrgani kakor tukajšnji Cigani. Zdi se mi, da je kriva ciganska trma, ki je vedno bolj nezlomljiva, kolikor starejša je. Cigan se z mulko odpove svojim navadam, če drugače ne gre, ga je treba prisiliti. Naj spozna, da je tudi zanj sedanjost, da je preteklost samo še »nekoč«, o katerem bodo govorila izročila,« je razfagal Vlado šarkezi, grafik v Pomurskem tisku, odbornik v občinski skupščini in urednik prvega ciganskega časnika v Jugoslaviji »Nekoč in danes«. »Naš časnik poskuša biti kronika tega, kar Cigani doživljamo fin občutimo onstran Mure,« je poudarjal Jože Horvat, sekretar KO SZDL v Pušči in tajnik istoimenskega kluba. »Nekoč in danes« hoče beležiti vso naglost življenja in dokazovati, kako velik je prepad med se-danjosto in preteklostjo, v katero ni povratka. Vključeni smo v tok razgibanega življenja in se trudimo, da bd bili čim bližje dogodkom.« Pušča je nekakšno središče prekmurskih Ciganov. Vas šteje nekaj nad 300 ljudi. Vsi za delo sposobna so večinoma zaposlena. Otroci so v otroškem vrtcu. Na to ustanovo so Puščani zelo ponosni in se radi pohvalijo tujcu: »To je naše, za nas.« »Kakor pove izročilo, so naši predniki prišli z vzhoda, najbolj verjetno z Madžarskega,« se je zamaknil v spomine Horvat. »Preživliali so se z obrtjo in pasmi jo. še danes imamo odlične muzikante. Naše pesmi so bogate, čustvene. Opevajo ljudi, ki so potovali iz kraja v kraj, prodajali obrtniške izdelke, prepevali m plesali. Veliko je ljubezenskih pesmi. Neprecenljivo bogastvo so pripovedke, ki jih mlajšemu rodu pripovedujejo starejši. Toda to se počasi pozablja. Zato pripovedke in izročila zapi- sujemo. Zapisujemo vse. xar govori o našem ljudstvu. Radi bi vse to natisnili v knjigi.« Zanimiva je preiteklost prekmurskih Ciganov, žalostna je sedanjost dolenjskih Ciganov. »Kako pa vi kot edina iz-obraženka med dolenjskimi Cigani?« Vprašanje je bilo namenjeno Fani Hudorovac, dijakinji III. lietndka učiteljišča. Dekle se ni zmedlo, vprašanje ji je celo laskalo. »To šele bom, če bo šlo po sreči,« je rekla. Pogovor je nanesel o razmerah pri njeij doma, kako jo gledajo sosedje. Fani bolj malo ve o tistem življenju pod šotori, ker je zdaj njena edina naloga: učiti se, končati učiteljišče in postahi učiteljica. »Led je prebit,« smo rekli in imeM pri tem v mislih marljivo dijakinjo Fani. Vsi bi morali iti po tej poti, ali po podobnih poteh. Zakaj' znanje je. kakor sta zatrjevala tudi šarkezi in Horvat, najboljše orožje proti zaostalosti. In še: nobena .nladost naj se šole ne izogiba. Preteklost prekmurskih Ciganov je sedanjost dolenjskih, samo da je ta sedanjost zalo zelo kruta. Cigani v novomeški občini se še niso zavedli tega, da je njihova bodočnost le v urejenem, normalnem in zdravem življenju. Pcsameznrki so se že zavedli, drugi se prebujajo. IVAN ZORAN Iz preteklih stoletij Nove; V tako nastajajočem in s takimi predpravicami obdarjenem Novem mestu je trgovina dobivala svoje novo žarišče in postajalo proti koncu srednjega veka vedno živahnejše. Celo rastoča turška nevarnost je spočetka Novemu mestu prinašala marsikako korist, ker je postalo oporišče in preskrbovališče obrambnih čet. Čim pogostnejši pa so postajali turški vpadi, ki so po 1.1469 nekaj časa vrstili kar leto za letom, toliko bolj je presihovala trgovina in propadala obrt, toliko večje je bilo obubožanje podeželjskega prebivalstva. Vse to pa je vplivalo tudi na razvoj našega mesta, četudi ni nikoli videlo Turka za svojim obzidjem. V začetku XVI. stoletja začno hirati naša dolenjska mestna naselja, katera so uničevale še razne nesreče, kužne bolezni in požari, ki so zelo pogosto ugonabljali mala, po večini iz lesa grajena mestna poslopja. Druga polovica XV. in celo XVI. stoletja pa sta v evropski zgodovini označena še z velikimi duhovnimi in socialnimi krizami, ki so na široko zajele našo zemljo: reformacijski pokret in kmetski upori so razvnemali naše ljudstvo. Vrhu vsega pa so že po Turkih iz leta v leto večano gorje množile v drugi polovici XVI. stoletja še borbe med Celjani in Habsburžani oz. boj za celjsko dediščino. Reformacijski pokret ali protestantizem je pri nas za- BI £ t! jel posebno plemstvo in meščanstvo. Po dolenjskih mestih so se ustanavljale protestantske cerkvene občine in ponekod so stalno prebivali protestantski predikanti, ki so obiskovali sosednje gradove, trge, mesta in širili svoj nauk. Med temi so posebno znani Belokranjec Gregor Vlahovič, Krčan Weixler, Jurij Jurišič, ki je med drugimi živel v Črnomlju, ter Jurij Maček in Janez Kočevar iz Višnje gore. Kljub odporu in izrecni prepovedi deželnega kneza so si npr. Novomeščani in črnomaljci večkrat izvolili protestanta za mestnega sodnika. Jurij Dalmatin in Adam Bohorič iz Krškega pa sta s Primožem Trubarjem položila temelj književnemu jeziku in s tem naše- mu kulturnemu razvoju sploh. Kakor je bila le kratko odmerjena doba vsaj delne gospodarske prosperitete Novega mesta v prvih desetletjih turških vpadov in obrambe pred njimi, ki jo je zapečatila ustanovitev onstran Gorjancev ležečega Karlovca (1579), tako je protireforma-cijsko gibanje zlepa in zgrda zatrlo tudi protestantizem na Dolenjskem. Meščani so se vračali v katolicizem", v njiho-. vih domovih pa se je zaradi propadle trgovine in obrti dostikrat naselil glad. še bolj kot meščanstvo pa je bilo v tej dobi prizadeto okoliško kmetsko prebivalstvo, ki ga je z varnimi grajskimi zidovi zavarovano plemstvo skublo, kolikor je bilo mogoče. Zato so ravno dolenjske doline, po Turkih najbolj napadane, postale središče uporov obupanih kmetov, ki so že 1515 napadli poleg drugih tudi močno utrjeni Mehovski grad in se 1573 priključili hrvatskim kmetom pod vodstvom Matije Gubca. Prve usodne poraze so doživeli uporniki ravno pod obzidji Krškega in Bre žic. Gospodarske težave so meščane prisilile, da so morali v vse večji meri baviti s poljedelstvom, še ono malo trgovskega in obrtniškega zaslužka, kolikor so si ga meščani v vedno težjih časih še mogli pridobiti, je bilo resno ogroženo po vedno večji konkurenci kmetskega trgovanja in po kmetih razvijajoče se obrti. Mesta so vedno pogosteje prosila deželne stanove za zaščito, te prošnje pa je s posebnim pismom podpiral ljubljanski škof Tomaž Hren in opozarjal, da posebej dolenjska mesta in trgi mnogo trpe, kmetje pa da zanemarjajo polja in se bavijo le s prekupčevanjem. Mesta so postajala vedno bolj zapuščena in mestno obzidje se je začelo podirati, ker ga obubožani meščani niso mogli več popravljati. Prav nič bolj razveseljiva ni bila podoba naših mest kot jo je narisal proti koncu XVII. stoletja Valvasor: kostanjeviški meščani so stanovali v majhnih in slabih hišah in se bavUi s poljedelstvom, Metlika je zaradi turških napadov, kuge in požarov obubožala popolnoma, črnomaljcem pa njihovih hiš ni bilo mogoče ne zavidati ne jih dolžiti čezmernega razkošja. V Višnji gori je bilo že mnogo zapuščenih :n razpadajočih hiš, le Krško je zaradi trgovskega prometa po Savi še nekako živelo. Tudi Novo mesto ni životarilo v nič boljših razmerah. Odtis na sliki je veliki pečat Novega mesta iz 17. stoletja. Trakova, ki ga nosita, sta v modri in rdeči barvi. To sta tudi bana Novega mesta. veste kdo je ELA? Izpod šedov nad Krko nasproti frančiškanskemu samostanu se že zdavnaj več ne sliši zvenčanja tračnih žag. Bivša tovarna igrač se je dokončno poslovila od skladovnic bukovega lesa in kupov žaganja. Zdaj prihaja skozi okna kovinsko plahutanje plošč aluminijaste pločevine in modrikasti odsevi varilnih plamenov... Tuljava, dolga osem let... Ustavimo se za trenutek pri Ivanki Jenkole z Gubčeve ulice. Pravkar navija žarilno nitko na tuljavo 18-vatnega spaj-kala. »To je spajkalo za 24 voltov napetosti,« pravi, »vsak dan jih navijem nekaj čez sto. Plačani smo po učinku cele skupine — moj povprečni osebni dohodek je okrog 42 tisoč dinarjev . . .« Prej ni imela prostora, zdaj pa zasluži povprečno 50.000 dinarjev na mesec — Še letos bo šla v inozemstvo! — Ima tudi svoj lastni servis in vse pogoje za ugoden nadaljnji razvoj jemanju plana, o sprejemanju delavcev v službo, na izrednih sestankih pa se pogovorimo tudi o stvareh, ki terjajo hitro rešitev. Mimo stalnih komisij postavljamo za konkretne naloge še posebne, občasne komisije.« Samoupravni organi in uprava podjetja se trudita, da bi kar največ zaposlenih doseglo potrebno izobrazbo. Pošiljajo jih na posebne seminarje v Vajensko šolo, na Zavod za izobraževanje in na Zavod za varilno tehniko v Ljubljano. Imajo tudi vajen- ELA je zadihala Pred leti, ko se je skromno obrtno podjetje še stiskalo v provizoričnih prostorih, je ELA mogla dati kruha komaj 50 delavcem, čeprav so adaptirali Zurčev hlev, na 118 površinskih metrih niso mogli pričakovati kdove kakšnega razmaha podjetja. Ni bilo prostora za skladišča, za garderobe, za sanitarije .. . Niti za delavnice ne. Najprej so imeli 2 delavca, potem 3, pa spet dolgo časa 8. Nato 12, 21 in 35. čez 56 pa res ni šlo. — 15. novembra lani so se s ce- domačem trgu, kantal žico (za grelne nitke) pa morajo uvažati. Z deviznimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago letos, bodo lahko kupih 20 kg kantala — porabijo pa ga 1000 kilogramov na leto! Tudi proizvodnih prostorov še niso mogli dokončno urediti. Ne vedo še, kako bodo izpeljali dovozno pot do obrata, kje bo depo za premog in kje prostor za upravo in servisno delavnico. Urediti je treba shrambo koles in bife za prodajo malice. Pohvala pisma servisu ELA ima tudi svoj servis. Zaenkrat še v skromnem pro- NA OBISKU PRI DELOVNI ORGANIZACIJI Gore loncev za kuhanje perila gredo dobro v promet. »Le privijanje vijakov je zamudno opravilo,« pravijo ELINI »zavijači«. Ivanka je v podjetju že osem let in ves ta čas navija tuljave za spajkala. Delo ji gre hitro od rok, saj je od vsakogar v skupini odvisno, kakšen bo njihov učinek, kakšen bo osebni dohodek. »če kdo ne more dohajati ali pa če kdo ne bi imel dela, nam komisija takoj priskoči na pomoč in zapolni vrzel.« Nič brez delavskega sveta! »Naš delavski svet ima vse potrebne komisije,« je povedal Franjo Gradecki, predsednik delavskega sveta v podjetju. »Brez delavskega sveta ne naredimo nič: na rednih mesečnih sestankih odloča mo o delitvi dohodka, o spre- ce, ki jim podjetje plača stroške šolnine in internata iz sklada za izobraževanje. Dva dijaka štipendirajo na strojnem oddelku tehniške srednje šole, dva na ekonomski srednji šoli, nekaj pa tudi na šoli za pridobitev kvalifikacije. »Storilnost je zadnji čas zelo zadovoljiv*,« je še povedal predsednik delavskega sveta, »največ zaradi boljših pogojev dela in skrbi, ki smo jo posvečali delovni disciplini. Dvomljivi izostanki so se zmanjšali za 80 odstotkov.« Ustvarili so 30 milijonov čistega dobička, ki so ga razdelili na sklade. Povprečni osebni dohodek v preteklem letu je bil 50.122 dinarjev. lotno dejavnostjo preselili v prenovljene prostore, kjer je bil prej NOVOLES. Prostore so obnovili z lastnimi sredstvi. Zdaj delajo tri vrste električnih loncev za kuhanje perila, 15 vrst spajkal, grelne naprave za gretje kabin kamionov TAM in FAP ter baterijske elektromotorčke za puhala. Mimo tega ustrežejo še raznim individualnim naročilom za peči, svetilke, grelce, destilacijske naprave ipd. štoru na Partizanski cesti. Servis garantira, da vsako okvaro njihovega izdelka, ki ni nastala po krivdi uporabnika, popravijo v 10 dneh. Dela imajo dovolj, čeprav se pokvari komaj vsak stoti izdelek. »Največ po krivdi slabih perlic (izolatorjev),« pravi šef servisa Evgen Kerin, »ki nam jih dobavlja KERAMIKA iz Prijedora. Zdaj smo začeli izdelovati izolatorje sami in na te skoraj ni reklamacij.« Letos januarja so napravih 5000 spajkal, v popravilo pa so jih dobili 34. Pri večini je tok prebil izolatorje. Stranke so s popravilom zadovoljne, saj so pisale servisu vrsto zahvalnih pisem. In načrti? Najprej žele dokončno urediti vse potrebne oddelke in službe na sedanji razpoložljivi površini. Zdaj imajo 110 delavcev in blizu 1000 površinskih metrov koristne površine. Lani so napravili za 110 milijonov dinarjev izdelkov, letos pa bodo finančni načrt (258 milijonov) najbrž presegli, saj so samo v prvem četrtletju realizirali za 77 mi- PO OBČNEM ZBORU DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO-CENTER Razočaranje V novomeški glasbeni šoli se je 13. aprila zbralo sorazmerno malo članov Društva prijateljev mladine in organizacije Novo mesto—Center na občni zbor, ki so ga nazadnje sklicali pred dobrimi štirimi leti. Najprej je predaval prof. Pediček o avtoriteti staršev, potem pa je dosedanja predsednica Mara Glonar poročala o delu odbora, ki je od leta 1960 s skromnimi sredstvi res veliko napravil pri urejanju ustanov, kot so pioniska knjižnica in vrtci, pri rasti športnega d,ruštva na šoli, pri predavanjih in drugih prireditvah ter skrbi za mladino nasploh. Skromna pohvala je za člane, ki požrtvovalno delajo v društvu že tudi po 13 let, res premalo. Nihče izmed zastopnikov od oblasti in kolektivov, ki so bili povabljeni, "i dal niti skromnega moral- nega priznanja zasluženim to-varišicam in tovarišem. Po večini se ti povabljenci zbora sploh udeležili niso! Prisotni so sprejeli vrsto sklepov o poživitvi dejavnosti, izvolili so nov odbor in predlagali, naj se čimprej ustanovi eno samo društvo DPM za vse Novo mesto. Zastopnica šole KATJA RUPE-NA in športnega društva se je zahvalila odboru za pomoč potem pa je zbor z enominut-nim molkom počastil spomin pokojnega predsednika društva prof. Toneta Trdana, ki je umrl v času od zadnjega, občnega zbora. Novi odbor upa v stikih z drugimi družbenimi organizacijami najti še več sodelavcev in materialne pomoči družbe, ki se je doslej premalo zavzemala za razvoj DPM- M. TRATAR Ivanka Jenkole je v osmih letih navila že lepo število žarilnih tuljav za spajkala. če jih navije vsak dan sto, račun ne bo težak ... Letos tudi izvoz čeprav ima novomeška ELA na trgu s konvertibilno valuto hudo konkurenco čeških in poljskih proizvajalcev, pričakujejo, da bodo letos lahko prvič tudi izvozili nekaj svojih izdelkov. Obeta se prodaja 20.000 spajkal v Zahodno Nemčijo, vzorci pa so šli tudi v arabske države. Težave imajo z reprodukcijskim materialom. Aluminijasto pločevino in elektrolitski baker še nekako dobe na lijonov 870 tisoč dinarjev ali kar za 11,24 odstotka več, kot so računali. Na leto napravijo 50 tisoč spajkal, 8000 loncev vseh vrst, 1500 grelnih naprav in še vrsto drugih izdelkov. Imajo tudi že prototipe za Šef servisa Evgen Kerin vam zagotavlja, da bo vsak njihov izdelek popravljen v desetih dneh. dva popolnoma nova izdelka, ki se jih na našem trgu sploh ne dobi. Mimo tega pa kani-jo razširiti sedanjo proizvodnjo in še povečati število uslug. V devetih letih je ELA več kot upravičila svoj obstoj. Z vztrajnostjo in dobro voljo je mogoče tudi v skromnih razmerah in tako rekoč iz nič mnogo napraviti. M. M. JUTRI ZVEČER: jucgoslovans! Na povabilo Zavoda za kulturno delavnost in Turističnega društva bo jutri zve čer ob 20. uri gostoval v Domu kulture v Novem mestu ansambel ljudskih plesov in pesmi VESELIN MA-SLEŠA iz Banjaluke. Ansambel, ki šteje nad 56 članov, bo prikazal izbor iz fol- plesi in pesmi cih narodov klore jugoslovanskih narodov, pevci pa bodo zapeli več narodnih pesmi. Ansambel bo nastopil ob spremljavi narodnega in tamburaške, ga orkestra. Prireditev je posvečena 600-letnici Novega mesta m 20. obletnici osvoboditve. Razpis II. natečaja za prodajo stanovanj na Mestnih njivah v Novem mestu Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto razpisuje na osnovi zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ 47-59) ter pravil sklada II. NATEČAJ za prodajo stanovanj v 4-štiriin-dvajsetstanovanjskih blokih na Mestnih njivah v Novem mestu. 1. Natečaj zajema prodajo 77 stanovanj v letu 1965 in 26 stanovanj v letu 1966, in sicer: 24 trosobnih stanovanj po 70,14 kvadratnih metrov, osnovna cena 8,627.000 dinarjev; 7 trosobnih stanovanj po 69,09 kvadratna metra, osnovna cena 8,498.000 dinarjev; 20 dvosobnih stanovanj po 58,20 kvadratna metra, osnovna cena 7,159.000 dinarjev; 3 dvosobna stanovanja po 50,40 kvadratna metra, osnovna cena 6,199.000 dinarjev; 1 enosobno stanovanje po 44,75 kvadratna metra, osnovna cena 5,504.000 dinarjev; 16 enosobnih stanovanj po 32,85 kvadratna metra, osnovna cena 4,041.000 dinarjev; 16 garsonjer po 23,85 kvadratna metra, osnovna cena 2,934.000 dinarjev; 4 dvosobna stanovanja v poa strešju po 60,79 kvadratna metra, osnovna cena 5,654.000 dinarjev; 4 dvosobna stanovanja v podstrešju po 53,56 kvadratna metra, osnovna cena 4,981.000 dinarjev. Stanovanja v podstrešju so zidana delno v naklonu. 2. Osnovna cena se poveča za stanovanja v I. nadstropju za tri odstotke, v II. nadstropju za dva odstotka in v III. nadstropju za en odstotek. Cena stanovanj, ki bodo vrnjena v letu 1965, je fiksna. Cene stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1966 je okvirna: fiksna cena se bo določila do februarja 1966. 3. Stanovanja bodo vseljivfl 52551 NOVOMEŠKA KOMUNA1 ia>*£> najkasneje 20. decembra 1965 odnosno do 30. avgusta 1966. 4. Prodajni pogoji: a) prosvetno kulturne organizacije in družbeno politične skupnosti; najmanjša udeležba 50 odstotkov, najnižja obrestna mera dva odstotka in najdaljša odplačilna doba 15 let; b) fizične osebe in politično teritorialne enote za nakup stanovanj za borce NOV; najmanjša udeležba 50 odstotkov, najnižja obrestna mera en odstotek, najdaljša odplačilna doba 30 let; c) vse gospodarske in ostale organizacije; najmanjša udeležba 60 odstotkov, najnižja obrestna mera dva odstotka in najdaljša doba odplačila 12 let. 5. Polovico svoje udeležbe mora vsak ponudnik vplačati ob podpisu pogodbe, ostalo polovico pa do 30. avgusta 1965 za stanovanja, vseljiva v letu 1965, odnosno do 1. marca 1966 za stanovanja, vseljiva v letu 1966. 6. Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki ponudijo: a) večji delež lastne udeležbe; b) krajši rok odplačila; c) večjo obrestno mero. Prednost pri nakupu bodo imele tudi tiste organizacije, ki kupujejo stanovanja za borce NOV. 7. Stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo. Poleg stanovanj se nahajajo v novozgrajenem bloku tudi prostori za otroško varstvo. Oprema stanovanj, lega stanovanj v bloku, opis posameznih prostorov z navedbo čiste stanovanjske površine, kakor tudi vsa ostala obvestila bodo ponudniki lahko dobili pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Novo mesto, Prešernov trg 8, od 26. aprila 1965 dalje. 8. Za varščino služi vplačana udeležba v višini 5 odstotkov od zaprošenega posojila, ki zapade v korist sklada, v kolikor ponudnik odstopi od posojila, sklenjenega s posojilno pogodbo s Komunalno banko Novo mesto Rok vložitve ponudb je do 20. maja 1965 na naslov: Zavod za izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto, II. natečaj za prodajo stanovanj. — Ponudbe se dostavijo v zaprti kuverti. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni pismeno najkasneje do 10. junija 1965. UPRAVNI ODBOR DOBRE IN SLABE STRANI ZAKONA O OBRTNIŠTVU „Pa denar na roko..." Opeke ni. Cementa ni. Železa ni. »Kaj pa zdaj?« »Počakajte, bova videla,« pravi možakar v šoferski bundi in se zavihti za volan Mer-cedesovega kamiona. čez dve uri je opeka na gradbišču. Včasih, kaj včasih — lani, niti kamionov ni bilo dovolj. In če je kdo ujel kamion pri podjetju čez tri ali štiri dni, ni ujel cementa, opeke in železa •.. Spremenjeni zakon o obrtništvu je sprostil tudi izdajo dovoljenj za zasebne prevoznike in sam0 v Novem mestu se je prijavilo več kot 30 lastnikov tovornih in osebnih avtomobilov za pridobitev teh pravic. Zahrumeli so tovornjaki, zašumeli tisočaki in posel je stekel v zadovoljstvo naročnikov in prevoznikov. »Koliko sem pa dolžan?« »Šestnajst, s čakanjem in...« Hitro, ceneje, kot če bi peljalo podjetje in ... opeka je tukaj! Vse v redu, do tukaj. Vendar, nihče ni ničesar podpisal, nihče ni ničesar registriral (po novih predpisih niti ni treba) in nihče ni ničesar od vedel v skupno blagajno-Zato tudi hitro, poceni in solidno. In zdaj nastopi problemček: skupna družbena blagajna (ki gradi ceste, bomišnice, šole) je priprajšana za ta denar, podjetja, ki morajo vsako vožnjo dokumentirati (in odvesti dajatve) pa izgubljajo konkurenčno sposobnost. Zasebniki so sicer obdavčeni na dohodnino, dokaj 'težje pa je nadzirati njihov promet. Trenutno se podjetja pritožujejo samo, da prav njihovi najboljši šoferji presedajo za zasebne volane, čez čas pa pričakujejo tudi zmanjšanje prometa. GORJANCI imajo 15 kamionov, s katerimi bi lahko izvrševali tudi te drob-nejše usluge, vendar do danes še niso uspeli dokazati, da so to tudi sposobni izvesti. Prvi znaki o konkurenci pa se že pojavljajo pri gozdnih prevozih: »Za NOVOLES vozijo 4 zasebniki in trije naši kamioni, zadruga ima zaenkrat še svoje kamione in naše, pri KREMENU pa tudi ne vozimo več, kot smo včasih,« je povedal šef prometa pri GORJANCIH Ivan Brsan. Novi zakon je prav gotovo omogočil boljše prevozne usluge kot smo jih imeli prej, vendar mu z enostranskim okoriščanjem ne bomo izrekli zaupnice, družbi pa bomo prizadejali občutno škodo. Obrt popoldan Na štedilniku se je napenjalo mleko. »Seveda, seveda gospa ... joj, mleko!« Za trenutek so si platinasti kodri oddahnili od urnih prstov, potem pa je delo spet steklo. Mleko se je umirjalo na okenski polici. Številne frizuro novomeških nežnih glavic nastajajo v zasebnih stanovanjih. Tudi po zakonu o obrtništvu. In ne samo frizure: tudi prikupne obleke, ključi in ključavnice, stoli in nočne omarice... V drvarnicah klepljejo avtomobilske karoserije, po vrtovih pa zidajo stanovanjske hiše. Kovomcška kronika H JAVNA RAZSVETLJAVA NA ZAGRICF5SKI CESTI bo postavljena kot vse kaže do 1. maja, če bo le vreme dopuščalo. Uredili bi jo tudi na Ločenski cesti, pa trenutno ni dobiti nobene žice za napeljavo. Razsvetljava na Zagrebški bo dobivala tok po kablu, na Ločenski pa ne morejo položiti kabla, ker bi motil telefonsko napeljavo, ki teče ob tej cesti. B MESTO JE TE DNI OBDARJENO s kulturnimi prireditvami, kot menda še nikoli. V sredo zvečer je KUS Janez Trdina pripravila Bachov večer z organistom Bergantom v frančiškanski cerkvi. Isti večer je v okviru Delavske univerze na programu predavanje dr. Aleksandra Lenarda »Afrika nekdaj in danes«. Sinoči in danes Je dalo domače društvo »Dušan Jereb« premiero Schillerjevega »Kovarslva in ljubezni« (režija France Kralj), za jutri pa sta turistično društvo in zavod za kulturno dejavnost povabila kulturno društvo Veselin Masleša iz Banja Luke, ki bo nastopilo s pesmimi in plesi Jugoslavije. Mladina iz Novoteksa je v sodelovanju z vojaki pripravila za soboto Lorcin ve- 300 ton premoga že čaka na kupce! Da se ne bi bridke izkušnje s pamanjkanjem premoga za široko potrošnjo letos spet ponovile, vabi poslovalnica KURIVA v Novem mestu \ se potrošnike, naj si takoj zagotovijo premog za zimsko kurjavo. Poslovalnica ima trenutno na zalogi 300 ton velenjskega in kanižarskcga premoga, ki ga nudi potrošnikom s 30 odst. popustom. Premog lahko dobite takoj! V jesenskih mesecih bo premoga spet primanjkovalo in KURIVO ne bo moglo zadostiti potrebam, zato boste storili najbolj prav, če ga nabavite takoj. Trenutno ni po premogu nol>enega povpraševanja! čer poezije. Godbeno društvo bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri priredilo promenadni koncert na Glavnem trgu, v ponedeljek ob 15.30 in 20. uri pa bo gostovalo v Domu kulture SNG s Krležino dramo »V agoniji« z vrhunsko zasedbo (Stane Sever in drugi). 9 NA VOGALU, kjer je bila včasih Dolenčeva mesnica, bomo dobili kar tri nove obrtne lokale: optiko, čevljarstvo in po vsej verjetnosti graverstvo. čevljarska delavnica bo odprta že do 1. maja, namenjena pa je predvsem za usluge, po katerih je zadnje čase v mestu veliko povpraševanje. Lokale ureja zavod za družbene nepremičnine. a NOVO STEKLARSKO DE-LAVNTCO, ki okvirja tudi slike, je odprl v Hladnikovi ulici Šiško Klobučar. Delavnica je odprta v popoldanskem času od dveh do sedmih zvečer. H RAZSTAVA O URBANISTIČNI UREDITVI CENTRA privablja precej ljudi. S svinčniki, prsti in pripombami drsajo po razgrnjenih načrtih: »Vidiš, mojo hišo bodo podrli, Jožetova pa ostane — pa menda ne bo to že jutri?« Nekateri so svoje pripombe vpisali v knjigo, ki jo je prireditelj pripravil v razstavni dvorani. Kdor misli, da lahko prispeva kakšno koristno mnenje za ureditev mesta, ima časa do nedelje. Razstava v torek še ni bila kompletna, saj so manjkale še fasadne ureditve zaščitenih mestnih ulic in objektov. Q JUTRI ZVEČER bo na pova-bilo občinskega odbora Rdečega križa in Delavske univerze v Novem mestu predavala dr. Hadlova 0 nalezljivih boleznih in njihovem preprečevanju. 13 V PONEDELJEK JE BIL no vomeški trg precej slabo založen. Jajca so bila po 35 din, solata be-rivka 100 din krožnik, radič na merice 70 din, špinača na merice 80 din in regrat na merice 50 din. Krompir so prodajali po 50 din kilogram, jabolka po 150 din, mleko po 80 din liter. 3 GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Elica Guštin iz Kristanove 14 — Gregorja, Jožica Dragan iz Koštialove 30 — Lojzeta, Slavka Soper iz Kidričevega trga 1 — Romana. Anica Aš s Prisojne poti 11 —- deklico, Marija Kavčič iz Kristanove 5 — Boštjana. — Poročila sta se: Alojz Hrastar, tekstilni tehnik iz šmihela, in Danica Dolinar, delavka iz Foersterje-ve ulice. — Umrli so: Ludvik Papež, upokojenec s Prešernovega trga 2, star 78 let, Marija Lum-pert, upokojenka s Ceste komandanta Staneta 24 , 90 let, in Frančiška Celik, socialna podpiranka s Kurirske poti 8, 78 let. 33 ljudi je zaprosilo za dovoljenje za izvrševanje popoldanske obrti, vsaj 33 pa se jih ni prijavilo in delajo kar tako. Redni obrtniki se pritožujejo, saj morajo delati (in plačevati dajatve) pod dokaj težjimi pogoji. Inšpekcija za varnost dela ne pokuka v zasebno stanovanje, tudi higienska ne — popoldanski pa plačtijejo mimo tega samo pavšalne dajatve- Spet problemček: stvar je dobra, pa vendar ni čisto dobra! Gre tako daleč, da pravijo obrtniki: »Dopoldne se bom zaposlil o industriji, popoldne pa delal doma!« In če si bo mimogrede dopoldan »izposodil« v podjetju še nekaj reprodukcijskega materiala (kot se to dogaja na primer včasih v IMV), res ne bo slabše kot zdaj... »Zakon je ugoden,« pravijo na občini, »saj zagotavlja ljudem usluge, do katerih včasih do sedaj sploh ni bilo mogoče priti. Vendar nihče ni računal na take posledice, ki bi jih predpis moral upo-ševati.« V vsakem zakonu so luknjice, pa presodite kdo je kriv, če boli, kadar jih je treba adoimistrativno zamašiti. -. Srečali smo jih na velikem travniku ob novi šoli v Šentjerneju: bila je telovadna ura in dva razreda sta prvič nastopila v skupni vaji za nastop, na katerega se pripravljajo tudi šentjernejski šolarji Žužemkržani in Dvorjani sprašujejo... Televizor na Ajdovcu V Suhi Krajini imamo sedaj 32 televizorjev, od teh so trije last krajevnih organizacij SZDL. Največ aparatov je v Žužemberku in na Dvoru, v Ajdovcu pa je le eden. Zato se tamkajšna organizacija SZDL zavzema, da bi tudi Ajdovčani lahko spremljali dogodke doma in po svetu na svojem televizorju. Začeli so zbirati sredstva: na pomoč so jim priskočili Gozdno gospodarstvo iz Novega mesta in Kmetijska zadruga Žužemberk. Sredstva, ki jim še manjkajo, bodo zbrali v kratkem in za 1. maj bodo že imeli televi. zor. M. S. Pred meseci smo od časa do časa še videli delavca Komunalnega podjetja iz Novega mesta, ki je pospravljal smie'i in odpadke na trgu. Minulo zimo smo bili priča nevarni hoji po stopnicah pri gradu: neki delavec sd je celo zlomil nogo, ker sneg s stopnic ni bil pospravljen. Pred dnevi je šolska mladina očistila zelenico in prostor pred stavbo krajevnega urada; prostor okoli vodnjaka in pot h gradu, kamor prihajajo turisti, pa nista počiščena. Krajevna skupnost je še brez sredstev, zato upravičeno pričakujemo, da bo Komunalno podjetje iz Novega mesta, ki ima zato na razpolago sredstva, vzdrževalo tudi trg v Žužemberku, dokler ne bo ta dolžnest s sredstvi vred prenesena na domačo krajevno skupnost- KDAJ NAJ SVETI DVORSKA RAZSVETLJAVA? Na Dvoru imamo javno razsvetljavo, ki sveti ponoči in podnevi ali pa sploh ne Morda že letos: MIRNA PEČ! če bo novomeška občina uspešna pri natečaju repub liškega sekretariata za šol stvp, bodo v Mirni peči lah ko že letos pričeli graditi no vO šolo. Ta je tu zelo potreb na, omogočila bo predvsem boljše učne pogoje za učence in učitelje, ki imajo zdaj pouk izven šole. Potem bo šola nedvomno lahko dobila še učitelja za tehnično vzgojo in telovadbo. Načrte za novo mirnopeško šolo že dokončujejo. sveti. Zakaj? Ker je nape-lj)ava slaba in pogostni kratki stiki ter slaba stikala onemogočajo zanesljivo luč. Ah niso stroški za nepotrebno luč podnevi dovolj visoki, da bi se javno razsvetljavo le izplačalo popraviti? KAJ JE Z WEEKEND HIŠICAMI OB KRKI? Zanimanje za gradnjo wee-kend hišic ob Krki je dokaj-šnje. Nekaj zapuščenih hišic okoli Žužemberka in Dvora Je dobilo novo lice, pri Za- gradcu pa že postavljajo tudi nove hišice, ker je občina Grosuplje precej sprostila gradnjo te vrste. Več ljudi, ki je želelo postaviti hišice okoli Dvora in Žužemberka, se je tako raje odločilo za Za gradeč. Domačini se na vseh sestankih zavzemajo za gradnjo teh hišic v njihovi okolici. Kot vse kaže bo tudi novomeška občina dotočiHn prostor ££t gradnjo \veekend hišic in izenačila pogoje z grosupeljskimi. M. S. Gregorčičevi Micki v slovo 14. aprila je po dolgotrajni in težki bolezni umrla Gregorčičeva Micka iz Dobovega pri Otočcu v starosti 60 let. Že v mladosti je spoznala revščino. Zaposlila se je v Se o staram in svežem kruta Pisec članka (»-Nekaj besed o starem in svežem kruhu«, objavljenem v Dolenjskem listu 1. aprila 1965) naj bi se najprej podrobneje seznanil s samtarnimi in tržnimi predpisi ter s peko in in prodajo kruha in probleme šele potem javno razlagal. Vedeti je namreč treba, kaj je star kruh (to je zelo širok pojem), ker nekateri menijo, da je kruh že star, če ni vroč. Nadalje je treba vedeti, kako star kruh se lahko še prodaja. Popolnoma naravno je, da bomo P rej prodajali ohlajen kruh in šele nato vročega, nikakor pa ne obratno. Preden gre kruh do potrošnika, se mora hladiti najmanj šest ur, zaradi pomanjkanja skladišč pa se po tem nače.u ni mogoče ravnati. To pa niso muhe podjetja, kot je navedeno v OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO obvešča, da je študija o ureditvi Brega na vpogled v stavbi občinske skupščine na Ljubljanski cesti, v sobi štev. 58 v drugem nadstropju. Interesenti si jo lahko tam ogledajo vsak dan med uradnimi urami. članku, ampak je tako poslovanje po predpisih. Res je, da je bolo nekdaj sedem pekov za 3.500 prebivalcev, kakor je tudi res, da so tedaj jedli zemlje in pecivo samo premožnejši ljudje. Danes pečemo kruh za vse ljudi, ne samo za petičnejše. Menimo, da pisec z netočnimi informacijami ne bo rešil preskrbe s kruhom. To je občutljiv problem. S planom in vsakodnevno peko kruha lahko vsak čas dokažemo, da potrošnja kruha in peciva hitro narašča, da smo rx>večali prodajno mrežo, da nas stranke iščejo in da jih poskušamo zadovoljiti. Reklamacije o starem kruhu bomo upoštevali, vendar le Dolgo pričakovana selitev v Mirni peči Kot kaže, se bo lahko že letos precej mirnopeških učiteljev vselilo v nova stanovanja- V bloku, ki so ga pričeli te dni graditi v Mirni peči in katerega investitor je •tamkajšnja šola, bodo 4 družinska in 4 samska stanovanja. Stanovanja bodo zasedli predvsem učitelji, ki se v Mirno peč vozijo iz drugih krajev, ter prosvetni delavci, ki nimajo prhnerrrih stanovanjskih prostorov. Stavbo gradi novomško podjetje PIONIR. Za gradnjo je šola najela posojilo iz občinskega stanovanjskega sklada. na podlagi ugotovitev sanitarnih organov in živilskega laboratorija, še vedno smo odvisni od uvoza pšenice, zato ne smemo odmetavati kruha ali ga drobiti v drob-tine. Kruh predelamo v drob-tine le tedaj, če je preveč pečen in star. Nikoli ne moremo natančno vedeti, kolikšna bo potrošnja kruha, če bi prodajali samo vroč kruh, bi ga lahko dopoldne že zmanjkalo, kar pa spet ni dovoljeno. Pisec članka naj sam ugotovi, kaj je bolje: ah je kruh (na zalogi) v prodaji po predpisani starosti ali ga sploh ni. V prihodnje bi želeli, da bi se člankar prej posvetoval v pekarni, preden bi kaj podobnega napisal. UPRAVNI ODBOR PEKARNE IN SLAŠČIČARNE NOVO MESTO PRIPOMBA UREDNIŠTVA* iz pisma Pekarne in slaščičarne v Novem mestu, ki nam ga je njen upravni odbor poslal 12. aprila 1965 kot odgovor na kratko notico v našem tedniku z dne 1. aprila 1965, smo izpustili nepotreben uvod in neutemeljene navedbe, da Je »pisec članka obrekoval pekarno«. Tudi upravni odbor Pekarne in slaščičarne v Novem mestu bo moral spoznati resnico, da imajo občani vso pravico postavljati vprašanja, tudi kolektiv novomeške pekarne pa jim je dolžan odgovoriti brez namigovanja na »strašansko konspirativnost«, ki jo v svojem odgovoru navajajo glede imena pisca. Prav nič ni važno, kdo je postavil vprašanje glede starega kruha — veliko bolje bo za novomeške potrošnike, da bo takega kruha čimmanj! UREDNIŠTVO Kranju, kjer jc postalu s m-patizerka delavskega gibanja. Leta 1942, se je vrnila domov in se takoj vključite v NOB-Ko je izgubila brat? Lojzeta, Franceta in Toneta, ki so pa' dli kot aktivisti, je še pove-čala svojo dejavnost v prid NOB: bila je dolgoletna od-bornica narodnoosvobodilnega odbora, pozneje tudi njegova tajnica in članic:: gospodarske komisije. Po osvoboditvi fg delala v raznih političnih organizacijah in bila 1946. sprejeta i> komunistično partijo. Vse funkcije in naloge je opravljala z izredno prizadevnostjo in poletom pravega revolucionarja, še posebej aktivna je bila v osnovni organizaciji Zveze borcev na Otočcu, kjer je bila dolgoletna tajnica. Imela je odprto srce za vsakogar, ki je prosil pomoči in je večkrat pisala razne prošnje ter tudi drugače pomagala ljudem, ki so ji zaupali. Na zadnji poti so jo poleg svojcev pospremil številni domačini, tovariši iz organizacij in politični delavci z Otočca in okolice. Ob odprtem grobu so se od nje poslovili člani političnih organizacij, pevska skupina in mestna godba iz Novega mesta. Vsi, ki smo Gregorčičevo Micko poznali, jo bomo ohranili v trajnem spominu kot dobro tovarišico in predano revolucionarko. Dol. Toplice pred sezono priprave za letno sezono, ki se pri nas zaon« 1. maja, so še vedno v polnem teku. Gospodarji, ki sprejemajo goste, čistijo sobe, parkirni prostori so povečani in zasajeni z drevjem, urediti pa bo treba še pročelja nekaterih hiš in postaviti na okna lončke s cvetlicami. Toplice postajajo že premajhne za številne goste, ki jih je iz leta v leto več. Zato zlasti zdra.vir.ska uprava skrb i za povečanje zmogljivosti in ima v načrtu odkup nekaterih objektov in začetek novogradenj. Povečati bo treba tudi gostišča. D. G. Dvoje lepih povesti klasika Josipa Jurčiča imate v knjigi: KLOŠTERSKI ZOLNIR — TIHOTAPEC. — Z ilustracijami akad. slikarja B. Ror-čiča — Izdala Dolenjska založba. Cena 560 din. Dobite v knjigarnah. Osem in po! milijonov za šport v Brežicah Svetovni prvak Chuang Tse-tung (Kitajska) vzbuja s svojo nenadkriljivo igro na SPENT v Ljubljani pozornost vseh igralcev in gledalcev. Prihodnje dni se bo spet boril za ta najvišji naslov — in ga verjetno tudi spet dobil Pravijo, da brežiška občinska zveza za telesno kulturo zelo dobro dela. Letos je njihov glavni namen ureditev objektov v Brežicah: na stadionu nameravajo zgraditi atletsko stezo, urediti sanitarije, renovirati nogometno igrišče in sploh preurediti ves stadion za rekreacijo in množične nastope. Dejavnost občinske zveze je pestra in široka: vanjo so vključeni taborniki, planinci, strelci, 10 šolskih športnih društev, društva Partizan v Brežicah, Artičah in Cerkljah in komisija za delavske športne igre in rekreacijo. Po razformlranju okrajnih zvez za telesno kulturo so se Brežicam znašli v tekmovalni skuonosti skupaj z občinami Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Sevnica in Krško. Ob ZTK v Brežicah je prevzela vodstvo skupnosti za rokomet in odbojko, prav tako pa vodijo tudi ljubljansko consko rokometno ligo. Res je, da so bile takoj po reorganizaciji nekatere težave, zdaj pa je delo že steklo. Lani je na primer v razpisu za okrajno odbojkarsko ligo pisalo, da B ekipe tekmujejo izven konkurence. Nekje sredi tekmovanja je B ekipa Gabrja zamenjala B z A in kot A ekipa zasedla prvo mesto, tako da Brežičani na drugem mestu niso mogli iti naprej. To je bil eden od znakov precej slabega dela okrajne zveze v Celju. Menijo, da se taki primeri v zasavski tekmovalni skupnosti ne bodo ponavljali. Zanimivo je, da je denarno stanje prav zadovoljivo, saj gredo vsi odgovorni forumi športnikom na roke. Sklad iz leta v leto beleži vidno naraščanje denarnih sredstev in obenem kaže, da v brežiški občini dobro skrbijo za telesno kulturo. Leta 1963 na primer je bilo v skladu 3 in pol milijone dinarjev, leto kasneje že 5,5 milijona, v letošnjem letu pa je športu in telesni kulturi namenjenih in odobrenih 8,5 milijona, kar povsem zadošča, saj trenerji niso plačani. Pri razdeljevanju sredstev ima prioriteto rokomet, ki Je najkvalitetnejši in najbolj množičen. Ženska ekipa tekmuje v republiški ligi, moška pa bo tu tekmovala letos.' Mladinci tekmujejo pod imenom »Kekec« v zasavski ligi, pionirji so bili lani slovenski prvaki, pionirke pa druge. Posledica teh uspehov so občinske pionirske lige. Za ta šport so navdušeni predvsem na vasi. Prvenstvena odbojkarska tekma slovenske lige. Novo mesto : Bežigrad 2:3 (9:15, 15:17, 15:10, 15:12, 7:15). Igrišče na Loki. Scdnik Kosem iz Ljubljane, gledalcev 50. Novo mesto: Berger, Penko, La-pajne, Kusič, Potrč, Prime, Ko-privnik, Fuis. — Bežigrad: Amon, Antelekovič, Plešej, Miklavc, Naglic, Meserko, Podjed. Za začetek odbojkarske sezone smo gledali slabo odbojko, še preden so se domači zbrali, so gostje že osvojili prvi niz. V drugem setu so Novomeščani vodili s 14:8, a so ga vseeno izgubili, šele nato so se zbrali in zaporedoma osvojili dva niza. V zadnjem, odločilnem setu je prišlo Rokometni proteet v Brežicah ~r prvenstveni tekmi ženske republiške rokometne lige je Koprčankam uspelo 'premagati domačinke z 10:9 (4:6). Tekma je bila živahna in dinamična, v dežju pa je Pocajt iz Velenja sodil z napakami. Okrog 300 gledalcev ;'e na koncu vdrlo na igrišče, ker :e sodnik odiouil konec tekme in ne 7-metrovko za domačinke. Prizadevnim organizatorjem gre za- PIONIRSKE ROKOMET V POSAVJU V Zasavju se žr pripravljajo na letošnje republiško prvenstvo za pionirje in pionirke ter mladinke in mladinec v rokometu. Prcdtek-movanja bodo v Trbovljah in Brežicah. V obeli centrih bodo nato izbrali ekipe, ki bodo igrale v finalu. V Brežicah bodo 12. m?'|*. Igrale mladinke in pionirji, miadmci in pionirke pa se bodo u. maja pomerili v Trbovljah za najboljšo ekipo Zasavja in Po-savja. iz posameznih reprezentanc bodo spet izbrali najboljšo ekipo, ki bo tekmovalno skupnost Zasavja in Posavja zastopala na republiškem prvenstvu. Lahko u-pamo na najboljše, saj je prav v teh krajih rokomet najbolj razvit. Dobra igra pionirjev Novo mesto — pionirji: Malic, Skobe 3, šepetavc 3, Uhan, Turk, Lenardič 3, Verbič 2, Ilovar. — Kmetijska šola Zuoan, Kokalj 6, Murn 2, Vidmar 2, Pleterski, To-mazin, Burger 2, Kočevar 3. Sodnik Vidmar. SKš :' pionirji 15:11 •10:5). Zaradi mokrega igrišča in spolzke žoge so zmagali fizično močnejši rokometaši s kmetijske šole. Pionirji so pokazali precej boljšo tehniko ln ko so še njihovi sošolci burno navijali, je razlika v korist kmetijcev hitro skopnela 2 10:5 na 12:11. Takrat se je poškodoval šepetavc. To je bil preokret, ki so ga kmetijci spretno izrabili in na koncu zanesljivo zmagali. hvala, da ni prišlo do incidenta. Brezi čanke so zaradi kršitve materialnih pravil vložile protest. Gole za domače so dale: Molano-va 5, Kolarjeva 2 in Pavliničeva 2, za gostje pa so bile uspešne Prel-čeva, Bružanova in Babičeva II po trikrat in Triparjeva. ea V počastitev 20-letnice osvoboditve je občinski komite ZMS Brežice že pripravil program športnih in ostalih srečanj med mladino iz občin Sevnic3, Krško in treh ekip iz Hrvatske. Na predvečer 1. maja bodo mladinci kurili kresove na Čatežu, na Bi-Zeljskem, v Kapelah, Cerkljah in Artičah. 12. maja bodo v Breži-cih sprejeli republiško štafeto maršala Tita, ki jo bodo ponesli do hrvaške meje. Za dan mladosti je predvideno srečanje hrvaške in slovenske mladine. Pomerili se bodo tudi v nogometu, rokometu in odbojki ter streljanju. V Zaprešiču bodo igrali šah, vsa ostala finalna tekmovanja pa bodo v Samoboru, kjer bo tudi razdelitev pokalov in zaključek tekmovanja. 4. julija bodo šli na partizanski pohod. Rt ŠAH — Na občinskem šahovskem prvenstvu je med starejšimi pionirji zmagala osnovna šola Brežice II. Med mlajšimi pionirji pa osnovna šola Brežice I. Med posamezniki je zmagala pri mlajših pionirkah Glišičeva, pri mlajših pionirjih Lesjak, pri starejših pionirkah Kajsova, pri starejših pionirjih Šamberak, pri mladinkah Kolarjeva ter pri mladincih Zbonter. Zmagovalci so se udeležili okrainega prvenstva v Celju, kjer je bil Žbontar 2., Kolarjeva, Kajsova in Lesjak so bili 3., Šamberak in Glišičeva pa 4. O-vič Košarkarski turnir V nedeljo ob 10. bi 15. uri bo na Loki košarkarski tura'r. na katerem bodo razen domačinov sodelovale še ekipe Kočevja, Spodnje Šiške in Ji-žice. Turnir bo prav gotovo zanimiv: Novomeščani imajo z vsemi tremi ekipami pozitivno bilanco, vendar pa morajo s Šiško še poravnati stare r.uu ne; obračuna z Novomeščani pa si želijo tudi Ježicani. Mirno lahko trdimo, da tudi košarkarji iz Kočevja m bodo prišli v Novo mesto sani.i po zadnje mesto. Nedeljska košarka bo prav gotovo privlačna in bo eden redkih letošnjih košarkarskih dogodkov v Novem mestu, še posebno, če Novomeščani zaradi razformira-nja okrajne zveze ne bodo igrali v nobeni ligi. ObZTK si predvsem želi množičnosti, vendar bo najprej treba omogočiti osnovne pogoje: igrišča ali nekakšne male športne parke. Po vaseh je zdaj čutiti le SSD, ko pa bodo zgrajeni objekti, se bodo prav gotovo tudi drugi vaščani vključili v telesno vzgojno dejavnost. V občinskem perspektivnem načrtu je, da bodo igrišča zgrajena v dveh ali treh letih. Takrat bodo ustanovili lige za ro-kometaše, odbojkarje in za atletski mnogoboj. Takrat pa se bo še bolj lahko poznalo dobro delo brežiške občinske zveze. S. J. do nemilih scen na igrišču. Zaradi ene točke je bila tekma pri rezultatu 8:3 za Bežigrad prekinjena za več kot 15 minut. V nadaljevanju se je sodnik popolnoma izgubil; igralci so se prepirali med seboj in ~s sodnikom. Prava sreča je bila. da jc bil to zadnji set. Pri gostih je bil najboljši Naglic, ki pa se je tudi najbolj nešportno obnašal. Pri domačih je Potrč nepotrebno debatiral s sodnikom, najboljši pa je bil mladi Kusič. Novo mesto : Kočevje 3:0 Novo mesto: Potrč, Penko, Ko-privnik, Berger, Lapajne, Fujs, Kusič, Prime. — Kočevje: Bižalj, Figar, Pogorelec, Cokorilo, Imen-šek, Kotnik. Brez Muroviča, Kla-viča in Poja gostje iz Kočevja niso bili dorasel nasprotnik domačim odbojkarjem. V prvem setu so osvojili 5, v drugem 13 in v tretjem 9 točk. To je bilo seveda premalo, da bi o:;vojili vsaj set. Tekma je bila slaba in nezanimiva. Trebnje : JeSštme 3:2 Odbojkarji iz Trebnjega so v prvem kolu druge slovenske odbojkarske lige — zahod premagali v Jelšanah domačo ekipo s 3:2 (-10, -9, -12, -10, 14). Pred 100 gledalci je sodil Bončina iz Ljubljane. Po lepi igri v prvih setih so domači izenačili na 2:2 in v dramatičnem zadnjem nizu po pomoči temperamentne publike celo vodili s 14:9. Tedaj so Opara, Grmovšek in Pavlin zaigrali odlično in zmagali s 16:14. Domači niso znali športno prenesti poraza in so se zgražali nad sodnikom. V nedeljo igrajo Trebanjci v Kranju. V. M. ZDRAVNIK VAM SVETUJE Rokometna ekipa iz Cerkelj (foto: Oskar Gerjevič) Zamrznjen športni barometer v Metliki če bi šport merili tako, kot merimo vreme, bi za metliški šport rekli, da mu je zmrznil barometer, športa v tem mestu, ki bo letos slavilo 600-Ietir.co obstoja, namreč ni čutiti, o športu se ne govori. Le včasih zaslišimo kaj o meliških rokometaših, nato pa spet vse umre v tišini in nedelavnosti! Novo mesto : Črnomelj B 16:4 V prvenstveni rokometni tekmi medobčinske lige so rokometaši Novega mesta in druge ekipe Črnomlja odigrali le en polčas. Novo mesto: Perko, Vidmar 2, Gantar 1, Setina 1, Kobe 3, Jaklič 5, Možina. Fifolt 3, Vovk, Marn. — Črnomelj B: Sever, Bižalj 4, Bar-blč, šimec, šenica, Glazar, če-mas, Stariha, Veselic, Milojevič. Luzar. Novomeščani niso imeli posebnih preglavic z mlajšimi in mnogo slabšimi črnomaljčani. Tekma je bila ob polčasu prekinjena, ker — kot je navedeno v zapisniku — domačini niso . plačali sodnika. Metalna : Sevnica 15:26 V prvenstveni tekmi zasavske lige so bolj pripravljeni gostje zasluženo zmagali. V borbeni igri so so odlikoval Pere s 5 in Jazbec s 7 zadetki pri gostih in C. Logar s 5 ter Bastardi s 4 goli pri domačih. Vratar Krm