si. m.
četrtek 12. novembra.
III. tečaj. 1870.
Vtorek, četrtek in bo-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ca vse   leto 8 g. — k.
„ pol   leta 4 „ — n
„ četrt   „   '2 m -'O „
l*o po>ti l aa vse   leto 1U g. — k _   pol   leta   B „ — „ ,   ćetrt „    S „ 60 „
VredniitTO in opraviiištvo je na stolnem trgu (Domplati) hiš. it. 170.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto s« plačuje : ■ kr. će se tiska ikrat, .r»   „        „     „ 'Jkrat, *  »»   »»  u     u Škrat, veće piamenku se plačujejo po prostoru.
Za VBak tisek jo plačati kolek (itempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Jugoslovanske /.v<'«e.
Leta 1848, 1861 in 1865/7 in v vseh prilikah, ko ji mogel hrvatski narod avobodno govoriti, vselej se je izrekal za zvezo z Ogersko, ker ga je vodila historična tradicija,  da se je   v  tej  zvezi vselej vspešno hranil proti dunajskemu absolutizmu in nemškemu centralizmu. A hrvatski narod  se  je v   svoji  veri  napram Ogrom leta 1867 ljuto zmotil.   Magjari so leta 1867 Hrvatski in Slavoniji  usilili Bachov absolutizem,  kterega so še poostrili, ker so vso upravo zmedli, pravopodje pokvarili in poduk tako zapustili  in  zanemarili,   da je Hrvatska za triletne  dobe magjarskega  vladanja v vsem hodila grozno rakovo pot.   Uprava,  pravosodje in ,vse druge državne   naredbe   —   vidi  so  da -   so Batno zato v Hrvatski in Slavoniji, da ti nesrečni zemlji in pod feu-dalnimi   Bredovečnimi odnošnji   kakoršni so  vladali do leta 1848. zaostali narod namesto da  bi  ga vodili do kulture potisnejo v barbarizem,  da hrvatski narod v vsakem  oziru  postavijo na ono   duševno  stališče, na kterem stoje sosedne in sorodne pokrajine turške. Vsi organi javne uprave imajo glavno, in reči bi smeli, edi no nalogo,   da narodno,   po letu 1848. in  celo pod Bachovo germanizujočo sistemo  silno  probujeno svest zaduše in da hrvatskemu  narodu dokažejo njegovo ni čivost in neobhodno potrebo, ka prizna Magjare za avoje angjele varuhe, za avoje branitelje in  konečno ter dosledno za   —   svoje gospodarje.   Kdor hočo tak posel moralnega  ubijalci  svojega naroda opravljati, on zdaj gotovo dobi službo, gotovo dobi plačo, gotovo dobi nagrado, naj bi mu tudi kot upravemu uradniku pod nje govo roko coste propadale, naj bi tudi Sole prazne osta jale , naj  on bi tudi kot lodnijski uradnik nikdar ne rešil nobene pravde, ne pisal nikdar nobenega zapisnika zahtevanega od prava  iskajočih strank, naj bi se tud dal podkupljevati in bi goljufal in kaznoval stranke kakor mu je ljubo in drago; u:\\ bi on tudi kot učitelj bil nevednež in nemarne/. ;  in tako bi se dala naštet
cela vrsta primer, iz kterih bi se videla očividna namera Magjarov in njih sedauje vlade uničiti na Hrvatskem vse pogoje narodnega razvitka. Tiskopisje stoji izveu postave, ako uoče opravljati takih nesramnih poslov, kakoršne opravlja uradni&tvo. Županijske skupščino so zaprte, svoboda zborovanja seje morala umakniti špijonstvu in razuzdani svobodi plačanih razbojnikov, ki mirne državljane na ulicah nekaznovani smejo napadati.
Skušnja torej uči Hrvate, d.v krona sv. Štefana ni več hraniteljica ustave in političnih pravic ter državljanske in osebne svobode.
Skušnja jo na dalje učila ter dokazala, da žele Magjari centralizom na Dunaji zameniti za centralizem v Pešti. Tudi ono malo avtonomije, kar je je po spravi 8. novembra 1868 Hrvatski dopuščene, pokvarjeno in uničeno jo s tem, da so Magjari namesto ministerstva brez listnice v Pešti, ktero bi imelo posredovati samo med hrvatsko vlado in kraljem edino le v skupnih ddevah, ustrojili hrvatsko ministerstvo, ktero se sedaj vtika tudi v avtonomno posle in jih rešava v tretji in stanci, odgovorno pak je samo ogerskemu državnemu zboru.
Po vsem tem torej med sedanjo hrvatsko avtonomijo in med avtonomijo za časa zopot oživljajočega se Šmerlinga ni nikakoršne razliko.
V očigled skušnjam, ktere  so uaši bratje Hrvati doživeli v zvezi z Magjari   in glede na upravo, pravosodje in šolstvo na Slovenskem   in v Cislajtaniji sploh glede na tiskovno postavo, na porote za tiskovne pregrehe in drugo garancijo  državljanske in osebne svobode je veliko vprašanje,  ktero  naj bi se ne reševalo prehitro : Ali bi ne bilo bolje za Hrvate, da na ljubav jugo-slovanskemu zedinjenju svojo osodo naslone na o sodo svojih bratov v Dalmaciji,  vojni granici in Slove niji in da s zedinjenimi močmi iščejo za to Jugoslovan sko skupino enak položaj, kakorŠnega išče češka za-sc? Hrvatska ima  po svojem  historičnem  pravu na-
pram dinastiji ravno isti položaj, kakor Ogerska in Češka; napram Ogerski so pretrgano one zveze, ki so obstajalo do leta 1348 in od te dobe so niso nikdar na postavui poti obnovile, kajti sprava leta 1868. ima tudi dandenes veliko večino narodovo proti sebi in priznavajo to spravo samo oni ljudje, ki za to plačo sprejemajo, iu v srcu večidel tudi ti ne, samo da si ne u-pajo svojega mnenja javno izrekati in kazati.
Ko bi so Hrvatska na to odločila, odpravila bi ob onem vse zavero v Dalmaciji, kjer so Be na zadnjem deželnem zboru izrekli, da nočejo stopiti v zvezo s Hrvatsko, kakoršna jo zdaj ; odpravila bi vse overe v vojaški granici, ki po opravičenih tradicijah o zvezi z Magjari noče ničesa vedeti. Res da bi si če mogoče nakopala še večo sovraštvo ogerske vlade, zato pa bi si pridobila dunajsko, ki bi se potem ne imela več bati, da se preloži središče avstrijsko iz Dunaja v Pešto.
Tudi glede zedinjene Slovenije bi se potem razbil ugovor, kakor da hi bila premajhna in da nima pogojev avtonomnega življenja v večem obsežji, ker bi Slovenija v društvu s Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in vojno granico stvarjala skupino 4 miljonov glav. Z ozi-rom na geografični položaj bi bila ta skupina na j važne ja v vsej carevini, ako pomislimo, da bi imela ta skupina ves poklic in vse potrebne lastnosti povzdigniti svoj odvažen glas, kader se bode reševalo orijentalako vprašanje.
IZ «*H*0|»i»JR.
„Zatočnik" piše o jugoslovanskih zadevah: „V habsburški monarhiji bori se zdaj slovanstvo za državno ravnopravnost s svojimi sodržavljani Nemci in Magjari. V tej borbi se bor6 Slovani zajedno samo glede svrhe in cilja, za drugo stoje v različnih taborih! čem težavneja je borba, tem kasneji vspeh. Onkraj Litve in Sotle bore se Cehi za državno bitje svoje krone, Poljaki in Slovenci za širjo samoupravo v mejah avstrij-
listek.
Prvi program ptujske realne gimnazije.
Razprava „prvemu" poročilu dolgo zaželene ptuj-ske realgimuazijo je sicer nem 5k a, pa obdeluje slovenski predmet, pravo znameiijo vsega našega vzpi-tanja, po ktoreni se Slovenci a slovenskim jezikom lakirajo: od znotraj Slovenec, od zunaj Nemec.
Znanstvena (?) razprava se imenuje „Altslovenische Fiagen". V tej razpravi so opravlja dvoje: 1) vprašanje, v kakej razmeri je stara slovnnščina k ostalim slovanskim jezikom", in 2) razprava o „staroslavenskoj uzbuki".
Oboje vprašanje se rešuje pb načelu: „Skoči v vodo, pa se ne zmoči !M
Najimenitnejšo v prvoj razpravi je trdjenje, da so sedanji Moravani - pure et Bi Dipl S Slovenci, kar pisatelj s svojim mesarskim dokazovanjem na 8tr, 18—14 podpira, pri tem pa se s Pulnckim in — s zdravo logiko zlata, In zakaj hi Moravani bili Slovenci V Čujto strmite! Cehi so moravsko zemljo posedli, in v 100letih — čujte v sto letih — „slovenske" Moravče „počeho-vali" (glej str. 14.) In kaj takega trdi pisatelj samo zato, ker — Slovaki svoj jezik, kakor je znano, „slo-venskv" imenujejo, in ker jo ta „slovenskyu jezik našemu podoben, „jako podobeu" (str. 14) -• kakor da
si niso v s i slov. jeziki „jako podobni." Ergo Mo-ravci - Slovakom Slovencem! S takimi dokazi se pravi „zgodovino pisati"!
Na zadnje pa so pisatelj, po kterega „originalnih" t tuljenjih smo bog ve kakega zaključeuja o pravem iz* iru staro slovenščino pričakovali, na Miklošičev kratki, zares stereotipično kratki uvod k „gramatik! slov. jezikov" sklicuje (str. 15), kjer Miklošič saiuo ros umira to, kar jo v obširnih člaukih že dokazal, namreč v Ersoh (Iruberjevej enciklopediji poti naslovom „<jla-golitisoh". Na Miklošiča so izgovarjati, ni nič nepravednoga; ali naš pisatelj je ua str. 5 trdil, da je ono vprašanje, o kterem on piše, po „spec fično-nemških" historikih žo rešeno (gl. str. 6); in potem se revče vendar na celo ne- „nemškega" historika — Miklošiča opira!
Že iz toga se vidi vsa puhlost našega „historika", kteri edinim Nemcem o slovanskih rečeh rošitoljno in konečno besedo prepušča' Žo s tem kaže, daje objektivnost historifiko izgubil. Proti našemu historiku — ktorega jo svet še lo v ptujskem programu zasledil — je Palacky — muha!
Drznejša nogo prva je še druga razprava o starosti glagolitice in cirilice. Brez vsega reda, kar kaže, da pisatelj tega vprašanja, kolikor je do zdaj obdelano, ni niti do desetino prebavil, brez vse jasnosti in kar je glavno, brez zadolbljenosti v ta predmet končuje g Končnik svoj spis s tem čisto neopravičenim trdjenjom;
Naj že bode, kakor hoče; akoravno je glagolica starejša mimo kiriliee, ipak Slavjani niso iznašli prvotne si azbuke (str. 31.) Kakor da je vsaki narod, ki hoče količkokaj veljati, prisiljen, novo azbuko si iznajti. Zares potom Nemci, ki pišejo z latinico in gotico, nimajo nobeno veljavo na svetu !
Obe razpravi ste otrobi brez jedra in srca, „unus et alter ndsuitur pannus", učeni citat, ki naj bi pomanjkanje lastno ga premišljevanja zakrival. —
Res da ! uiti prvo niti drugo vprašanje še do zdaj ni dovolj rešeno, kor so dokazi preveč na zunanje okolnosti nego na stvar samo opirajo, ker so vprašanje preveč s historiškega kakor pa z jezikoslovskega stališča rešuj o ; to pa je gotovo, da kdor o teh vprašanjih ni že preje bil podučen, iz g. Končnikove razprave ne bodo podučeu, in tudi ta, kteremu je oboje vprašanje že znano, ne pridobodo za betvico več znanja ali jasnosti i/, njega. Pri vsem pak vejo iz spisa nek tak zoperu duh, kakoršen daje povod čudnim prodsodkom. Tu so trdi, odrekuje, zopet sklicuje, presojuje in umuje, brez vseh dokazov samo po načelu: Sic volo, sic jubeo 1 kakor naši nemškutarčeki radi delajo; od ljubezni k predmetu, od resnosti razpravljanja, od kakega blagega namena, od temeljitosti je razprava jako daleč oddaljena. S toru spisom Nemcem gotovo ni nič pomagano, Slovencem pa tudi ne; torej ostaneta odina dva gg. Fichna in Končnik. —
1543
ske države. Tikraj Litva in Sotle bore se Hrvati za državno samostalnost , drugi Slovani na Ogerskem za municipalno svobodo.
Nasledki francosko nemške vojske motale bi slovanski politiki v habsburški dinastiji odmeriti drugo pot. Na mejah monarhije se stvarja nemška država, ki nas mnogo spominja na karolinško cesarstvo. To cesarstvo ja bilo potegnilo svoje oblastjo v Podonavje in Potisje,
Sriem je spremenilo v  „franško deželo," a na gorenji ,po političnem združenji svojih domovin, ne delajo niti
hodno, a nevarnost. ki žuga od Nemčije, jo stalna in trajna. Združiti se nam jo treba, ako hočemo, da južno Slovanstvo obdrži in dovrši svojo misijo na iztoku. Ne pustimo pasti zastave narodne skupnosti, ampak zbiraj mo okolo nje narod — in konečno bode prej ali kasneje vsi.'d vztrajne borbe tudi pri nas nadvladala ideja, za ktero so se Italijani in Nemci tako dolgo in s tolikim požrtvovanjem   borili.   Ako   Slovenci  in   Hrvati teži
Donavi je osnovalo iztočno krajino (ostmark — Avstrija) kot nemško trdnjavo proti iztoku. Ta krajina poleg sebe ni trpela niti Ceske niti Slovenije niti Hrvatsko naodvisne; ta dežele so zdaj pod Žezlom habsburško hiše, njena naloga bi bila, da jih krepi in sposobne dela za upor proti nemškemu življu, ki v Avstriji zdaj dela za to, da vsaj zahodni del monarhije pripravi za Nemčijo in da Habsburžane postavi proti novemu nemškemu cesarju v ono razmerje, v kterem so stali nekdanji krajinski knjezovi. Ali morebiti karn drugam merijo svoti dunajskih listov, naj se Namčija prisloni k Namčiji? "
Slovanski narodi v monarhiji imajo torej nalogo, da se nasproti nemški moči zedinijo v veče državne zadruge, kolikor je to mogoče po položaji in posameznih koristih. V tem prizadevanji so nastopili Cehi edino rešivno pot zahtevajo češko državo, t. j. združenje Moravske, Šlezke in Češke v eno državno telo. V enakem prizadevanji tudi mi Hrvati ne smemo zapustiti že davnega zahtevan ja, da se Hrvatska, Dalmacija in Slavonija zedini ; a treba nam tudi Slovencem pripravljati pot do ožje narodne in politične zveze med trojedno kraljevino in slovenskimi deželami. Veselimo se, da je sedanja nemško-francoska vojska vzbudila to vprašanje, ktero je bilo po letu 1848. popolnoma zaspalo. Vemo, da je bil tadajšnji naš zbor zadovolil želji slovenskih rodoljubov, ko je v čl. XI., § 6. uvrstil, „d n se do len j a Štajerska, Koroška. Kranjska, I s trija i Gorica u bližnji savez s troje d-nom kraljevinom dovedu." Slovenski narod je i v deželnih zborih i na taborih jasno izrekel svojo željo, da se pokrajine, v kterih slov. narod stanuje, zedinijo v eno politično celoto. To je prvi korak, ki se mora poprej dovršiti, nego li oni drugi, da se namreč Slovenija pridrži politični trojedni kraljevini.
Ne smemo se motiti v tem , da za Slovenijo ni nobenega upanja, dokler v Avstriji vlada dunajska kotenja in decemberska ustava. Ravno tako sedanje stanje v Hrvatski in Slavoniji ni po tem, da bi oni mogle kaj storiti za zedinjenje Slovenije, ali da bi Slovenec vabile v to kolo. Ali sedanje stanje naše domovine vsled nagode (sprave) 8. novembra 1668 ne sme motiti ni nas ni bratov Slovencev, ker je to stanje le znčasno in pre-
izdajalsko niti nepostavno; pač pa iščejo večega poroštva, da so ta del monarhije ohrani vladajoči cesarski rodovini.
Slovanstvo se bode ojačilo s zedinjeujem svojih narodov, ki se zediniti morejo in hočejo. Potem se bodo posamezno slovanske skupino vzajemno podpirale, in vse vkup bodo dovolj krepke, da se opro proti Nem-štvu, ako bi slednje hotelo prekoračiti naravne svoje moje. Sicer bodo osamljene veje velikega slovanskega stebra vsahnile in padle v plen zediujenemu sosedu, najprej avstrijski Slovani, potem pa tudi južni.
Zakaj se v teh kombinacijah ne oziramo na Magjare, jasno jo dovolj. Magjari so odločiven faktor v notranjih razmerah monarhije; ali v mednarodnih razmerah, v velikih dogodjajih, ki se razvijajo pred našimi očmi, nihče za nje ne vpraša, in bode še manj vprašal v desetih letih. Zdaj nas tišči vprašanje o od-noŠaji naše domovine napram Ogerske; mi se s tem vprašanjem resno pečamo; in tako je prav, ker to vprašanje sega v zdanjost, ktere zarad bodočnosti ne smemo izpred oči izpustiti — ali v 10 letih, o tem moremo hiti prepričani, no hode nikogar izmed nas in naših naslednikov zarad tega vprašanja bolela glava. Tudi mi Hrvati kot taki ne bi prišli v račun velike politike, ali bi pa prišli le kot trabanti velikih narodov; a po sreči smo — Slovani, in s slovenstvom računi Evropa in bode vsak dau tem več računila".
Zakaj plačujemo toliko štibre?"
»Poglavje o Matevžu."
Za Slovence je ime Matevž nekako slabo priku-pljivo, da hi služilo v uzor pametnosti in marljivosti, odkar se je rodil butulj Matevž. Toda premagajmo se in provžijmo klasično povest, ki je pa lo v priliko vzeta, da bi nam pred oči stavila zakaj „državni zbor umiraj štibro povikša".
Povest pravi, „Matevžek je jia bil mlad kmetic, ki je od svojega starega soseda kmetijo kupil. Kmetija pa po pravem ni bila slaba, temuč le zauemarjena in zapuščena, kajti stari sosed kraetovati ni prav znal, delati ga je vtrugalo,  rajši se je delal svetega,  bil je
tudi samoglaven in lakomen". Zares grd človek ta stari sosed, ni ga vredno zagovarjati, kajti vse jegove lastnosti so slabe. Zato tpa se je tudi zadolžil in je moral kmetijo prodati". Ali pri prodaji pa je bil vendar prekanjen, „kor si je izgovoril za stanovanje malo hišico in za živež vsako leto ,en par" mernikov erži." Tako so si tudi novi ustavni ministri izgovorili za svoj odstop na vsako leto 4000 goldinarjev, kar je gotovo tudi toliko vredno, kar mala hišica in „en par" mernikov erži. A povest gre dalje, saj še ni dokazano, zakaj „državni zbor zmiraj štibio povikša".
„Mladi Matevž je imel veliko veselje s kupljeno kmetijo in so jo kmalu na delo podal. Pa Bog pomagaj! to je bila huda reč. Sam veš, ljubi bravec, kako težko je popraviti zapuščeno in zanemarjeno kmetijo. Da je dan in noč Matevž moral s svojo družino delati, to ga še ni toliko mrzelo. Pa moral je tudi veliko denarja v zapuščeno poslopje vtekniti, tako da je en desetak za drugim, en stotnk za drugim razmetal, in to ga je najbolj bolelo in pri bicu peklo." Pač radi mu verjamemo, da ga je bolelo, in pri srcu peklo, če je tako denarje razmetaval, čudimo se le, da jih je imel, ker v povesti ni povedano, je-li pšenico prodal iz zapuščenega zemljišča, ali je skrit zaklad našel, ali je koga oropal, ali je konečno od doma bil bogat. Kajti naši ustavni državniki, na ktere prilika meri, šo tudi iz zapuščenega zemljišča poiščejo kake akcijonarske deleže in bogate službe in si tako vedo pomagati, dasi so prišli iz tujega taki, kakoršen je bil Boust iz Saksonskega. „Mislil si je pak Matevž : Saj se mi bo vsak goldinar poznej trikrat povrnil. Vsak goldinar pa, ki ga iz neumne lakomnosti obdržim, mi donese trojno škodo ; kajti en krajcar ob pravem času plačan, je bolje kakor celi goldinar prepozno, in kdor krajcarje ob pravem času plača, prihrani s tom večkrat pozneje goldinarje. To je tedaj vzrok, zakaj „državni zbor zmiraj štibro povikša". Pristavljamo če lehko : štibro povikša in državna imanja prodava in dolge dela, kajti vsako leto deficit pomeni dolge. Toda prilika v tem ni prilična, da o Matevžu ni povedano, da bi od svojega zemljišča njive ali kako drugo imanje poprodal in dolge delal, ampak povedano je, „da so je kmalu videlo, da je kmetija v boljših rokah in da če se denar in delo v dobro obračata, tudi kaj hasnita. Od dne do dne so bo njive, polja, travniki boljši kazali, ker so bili dobro obdelani". Tudi to se o naši državni njivi, na ktero prilika meri, ne more reči, da bi bila bolje obdelana. Kajti dobila je mesto enega pridnega Matevža, dva gospodarja, Magjara in Nemca, ki vsaki svoj kos orje, in de tam bolj žanje kot orje, tako da opozicija hoče zvedeti, zakaj orje in koliko da naj tudi žanje. Ali so sme imenovati ujiva državna dobro obdelona,* ker io večina ljudstva in jo-
Iz šolskih poročil naštevamo samo nekoliko bolj zanimivih. Kdor si je mnogo prizadeval za ustvarjenje ptujske realgimnazije, je prjncipieluo zamolčan, namreč g. M. Herman. Pričine temu so očividne, nehvalež-nost grda. Ustanovljenje gimnazije je storjeno z najvišim sklepom 8. julja 1870. Učitelje plačuje dežela, za stanovanje isna ptujsko mesto skrbeti. — V letopisu se brez potrebe poudarja, da se gimnazija procesije sv. reš. Tel. ni udeležila (st. 3C).   —   Slovenščina se je v
I. razredu učila v 3 urah na teden po Praprotoikovej „Slovnici za prvence"  in po Janežičevem Cvetniku; v
II. razredu se bode po Janežičevej „Slovnici"; geografija v 1. razr. po Kozennu, v II. po Klunu ; učilo ■e je tudi lepopis je, ktero se v državnih gimnazijah več ne podučuje ; med prostimi predmeti sta samo gimnastika in petje; novi „kulturni" jeziki šo le v III. in IV. razr. — Med nakup I je ii i m i knjigami se je milostljivo samo na d v e slovenski ozrlo: na Praprot-nikovo „Slovnico" in na Janežičev „Cvetnik." Iz tega se vidi, da se slov, učencem do zdaj malo domače hrane ponuja. Tudi med darovanimi knjigami iščeš zastonj kake slovenske. In ta gimnazija stoji v nokdanjej vladikovimi Metodovej!
Učencev je pt. realgimnazija štela v 1. razr. 46. „Nemško - slovenskega" poduka v slovenščini se je 20 učencev udeleževalo , tedaj Nemcev in neraškutarčkov mladih vkup; in vendar imenik no kaže več, nego ka-
kih 10 čistih nemških imeni To se mora nekterim gimnazijskim ravnateljem priznati, da statistiko izvrstno znajo delati; sicer gotovo ne hi na P tuj i polovico nemških učencev dobili. Da so imena slovenski tudi tu po onej logiki, za ktero sam bog ve, spisana, kakur na voč slovenskih gimnazijah, to se razumeva Hamo od sebe. Iz gosto šume tiOh-jpv in aoh-jev redkokrat, tu pa (um kaki sramežljivi 6 ali t kuka. Slovenska imena d a n d e n a Sn j i z nemškimi črkami pisati se pravi, sloveuska i m o u a za P r u-sijo preparirati. Naj bode to tudi onim čestitim gospodom povedano, kteri imajo matrikule v rokah I Oni k prusihciranji poštenih Avstrijanov prevolno pripora a gaj o. —
Na 45 str. ra/jasnuje ravnateljstvo pruvo namero realnih gimnazij. Namera je dobru, in priznati moramo, da imajo tako gimnazije prihodnost To prihaja najbolj od tod, da so učenci, roalgimnazijo preučivši, tako za višo gimnazijo, kakor za višo realko pripravljeni. Celo za oboje zavode se mogo posamezni učenci pripraviti, ako so v III. in IV. razredu grščine in ob enem francoščine uče, kar gotovo ni pretežko, ako se pomisli, da so v sedanjih gimnazijah mnogo učencev francoščine prostovoljno uči. To je vse istina; sam6 eno nas s pravičnim sumom pri t« h zavodih napolnjuje, to jo -- prokopičenje jezikoslov-skih   predmetov  pri   nepoznavanji po-
du č n e g n (sedaj nemškega) jezika. Kako so hočejo ti a š i otroci z v s pobom toliko jezikov, kakor: nemšč no, latinščine, grščine in francoščine, pohg še slovenščino učiti brez vsega trdnega znauja vsaj enega teh jezikov V Kajti znano, preznauo, kruto znano je, da se slovenski učenci v naših gimnazijah jako slabo nemščine nauče, ker jo metoda tega poduka vsa napačna, ker so jim nemščina tako rokoč z batom vbija, ne pa po pameti prodava, t. j. na podlagi materinega jezika. Tako pa so naši gimnazijci niti nemščine temeljito ue nauče — in kedar se je nauče, preteče najugodnejši čas učenja - pri tem pa tudi ono trohico slovenščine pozabijo, kar so je seboj iz doma prinesli. Taki revčeki bi se potem naj latinščine, grščine, francoščine, nemščine in slovenščine z v s p o h o m učili; oni naj bi v tolikih jezikih govorili, ki še enega dobro ne znajo! Da to ni mogoče, to vidijo žo slepi, to previdajo že neumni, namu naša ravnateljstva in naše više Šolske oblasti tega ne vidijo. Kjer gerraansčina več velja, nego zdravi, vspešui pedagogičui poduk, kjer se Nemčija više stavlja, nego Avstrija, tam se ve da ne more drugače biti. Naše sedanje šole — našo duševno polovičarstvo, — naša ne-zmoinosl. — Avstrijo pogin in požretje od lakomnega Prusizma. T emu, ne pa omiki delajo naše šole v korist. )L
govi največi nastopi protivni sedanjim novim napravam, ker državni zbor šteje le 66 enako mislečih mož in se nedostatek z vsemi poskušnjami boče pridotirati, kder na primer Češka dežela 77 milijonov plačuje za državo in se za nje lastno korist le 14 porabi in se med temi koristmi še štejejo zatiranje časnikov in zapiranje taborcev ?
Pisatelj knjižice je pač hotel pravilno gledajočim ironijo pisati, če je pisal svojo priliko o Matevžu in starem sosedu nadaljujoč, da je „starega oscbejnika mrzelo in se je jezil, da Matevžek tako dobro in modro kmetuje. Za voljo tega pa bi starec, to je dandenes opozicija , vsako priliko iskal Matevžu Škodovati , 0 njem hudo govoriti in ga zasmehovati. Najbolj pa je pri Matevžu podnašul, da je v kmetijo toliko donarja raztrosil. Dasi je tudi lep kupček denarja v kmetijo potrosil, se je v nekoliko letih zato prav izvrstne in dobre kmetije veselil, ki je v celi vasi za najboljšo slovela".
Tako se hvalijo v tej priliki oni nemški Matevži ustavoveici, ki so do zdaj v ustavni Avstriji red delali in toliko nereda napravili in še poleg tega „zmiraj štibro povišali". Naj lepše obresti pa bode nesla v njihovem smislu „s povišanimi davki popravljena" državna njiva, ko se bodo one resolucije vslišale, ki so dandenes na dnevnem redu, izrekajoče, nai soCislajta-nija zveze z nemško državo. V ta namen pa naj se poje hosana cislajtanskemu zboru, Čohi in Slovenci pa se tačas naj nemčijo in naj molčijo stiskani v take zbore, koder so prevpiti in preglasovani, če se tudi še „zmiraj štibra poviša".
strat, ki za okoličane skrbi, kakor pisan oče, je hotel sedaj, ko so okoličani izvolili tri deputate , da gredo v Beč, tudi tri lahono iz mesta poslati, z namenom da bi našo deputacijo preslepili in prekosili (neutralizirali).
Ko so poslanci iz okolice naznanili, kar se je v Rojanski čitalnici odobrilo in sklenilo, je rekel (magistrat): Dragi moji, to jo prav, da pošljete deputacijo, ali pomislite, da jo Trst iu okolica vse ena srejna, da moramo ostati v zvezi. Prašamo tedaj, oče mestni župan, kdo je takrat delal v zvezi, ko ste nas podili iz mesta, ko ste naše ljudi pretepavali in Suša-ta ubili? Kdo je kriv, da so naš hrabri in toliko let neomadežvani bataljon razpustili? Odgovor: Mesto, lahoni in judje, ki vsaki dan molijo : pridi k nam laško kraljestvo, ali pa mi k njemu. In vondar žive ol> avstrijskih novcih in smejo počenjati, kar jim jo drago. Će se pa Slovenec le gane, že kričita „Cittadino" in klepetulja Triesterca ter slikata drugi „Pantin". V nedeljo 6. t. m. so se možje iz okolice tretjič sešli v Rojanski čitalnici, pri kteri priliki so jo g. poslanec Sklemba jako nerodno obnašal. Zagotovljsl jo namreč, da mestni župan strašno za nas (okoličane) skrbi, da obžaluje, ka se okolici zarad deželne brambe godi krivica, da magistrat ne more dati 100 gld. (o poveretti !) kakor je bil obljubi), za popotnino deputaciji, da naj rnalo počakamo , kor tudi mesto uamerja tri poslance vpotiti, ki bi potem vzajem-z okoličani razkrili svoje želje.   Pa okoličani se ne
0 o |» i s i.
__r.— 1» Izubijane  10. novembra.  |Izv. dop.J Naš konštitucijonalni mestni zbor je za svojega trilot nega, sedaj svojemu koncu so bližajočega poslovanja le ustavoverno politiko uganjal, za srenjske potrebščino pa le malo skrbel. Sedaj, ko se mu že bliža bela smrt, napenja svoje žile,   da hi stvoril kaj vidnega iu potem o novih  volitvah napihneno in košato trobil: „Glejte, grešne duše, kaj smo napravili iz nič, kdaj bi bili Slovenci kaj  tacega v stanu!"  Tako sedaj ropotajo kakor parkel o Miklavževem z verigo — s tovarno za tabak.   Župan se je zbog tega na mestne stroške že večkrat na Dunaj peljal, vse ministre oblazil — in Bvoji zadnji soji je srenjski zbor sklenil, da so na trav ničih „pod turnom" odstopi „aerar"-u prostor za stavbo. Da ne govorimo o tem, ka ni prilično na najbolj ob iskanem šetaliŠču staviti tovarno, vprašamo le to: kako se podstopi srenjski zbor tako izborno posestvo dati v dar, zlasti ker travniki ueso dovoljno obresti V Ali samo zbog tega,  da bi svoje konštitucijonalno, neplodno in občinstvu  škodljivo  poslovanje v fabriko akril ? Proti tacemu gospodarstvu moramo protestirati, posebno, če pomislimo, ka mestno premoženje ni ravno v najboljšem stanu. — Če jo tovarna za tobak v Ljubljani potrebna če bo delavne moči v Ljubljani cenoji, kakor kje drugej bo  „aerar" fabrikm če ima le nekoliko previdnosti, itak postavil na lastite  stroške.   Če pa položaj ni tak, pa vse beračonjo srcnjskega zbora nič ne pomaga. Da bi se pa s tem samo delavnost naših konštitucijonalcov alavila, je pa reč res prodraga.   Tedaj,  volilci mestni, pozor!   Kmalu pride prilika, si voliti nov zastop. Spominjajte se, kako bo konštit. očetje gospodarili. Nnjpred so namerjavali celo mestno posestvo  „na mahu" pod nič prodati,  a sedaj  hi lepe travnike   „pod turnom" dali v  dar „aerar"-u, v povzdigo njegovega samotržja (monopola).   Tedaj še enkrat pozor!   Pri tej priliki naj še opomnimo, kako to, da se nemčurji tako napihujejo za to tovarno, trde, da jim je za korist mesta i. t. d., ko vondar lansko leto niso dovolili tovarno za vžigalnike.   In vendar bi imeli Poljančaui   mnogo zaslužka in bi taka fabrika že zbog tega  lehko delavala vspešno,  ker je bliže  Trata , nego  dunajske enako to varne,   človeku so res zdi, kakor bi bili Keesbacher, Suppan etc. letos bolj  pametni, kakor lani.   Ali velja morebiti o njima znana prislovica o TirolcihV
Ik Trata, 6. novembra. [Izv. dop J   Naš mag i
dade prevariti ; vide, da jim magistrat le v vreči pete lina kaže, so sklenili: mi ne potrebujemo magistrata, mi sami novce zložimo, a naša deputacija naj še nocoj odrine v Beč. Tako so jo tudi /godilo. V nedeljo 6. t. m. zvečer so odrinili naši trije poslanci v lepi narodni okoličanski obleki z večernim vlakom spremljani od tukajšnjih Slovencev proti Beču. Želimo jim iz srca
najboljega vspeha, srečno pot, nega obširnega sporočil«.
nadejajo se brzojav-
Okoličan.
Politični ra/uhnl.
M i n i s t o r s k a kriza je tudi denes še na dnevnem redu. Auersperg sicer še ni dobil povabila sestaviti novo ministerstvo, Khuu tudi ni šo odstavljen, vendar si dunajski listi obetajo, da bode novo mini sterslcrstvo žo morebiti imenovano, predno se začne adresna debata v poslanski zbornici.
Adresna komisija gosposko zbornice je imela v sredo svojo prvo sejo. Schmerling, Lichtcnfels in nezadovoljni kočevski knjez Auersperg so hudo divjali proti ministerstvu, češ da na češkem vlada anarhija. Auersperg vlado grajo, da ni še odstavila češkega deželnega nndmaršala, ki je Bicor v državni zbor voljen a vendar noče tjo iti.   Ministerstvo so zagovarjali Po
točki, Tunfte, Stremavr in Tschabuschnigg — nekteri listi trde, da so ministri vsa očitanja sijajno pobili.
V po Blati s k i zbornici je   predložil uiini-sterski predsednik postavo, da bi se smeli davki naprej pobirati in po letošnji finančni  postavi  denarji trošiti za dobo  od   1. januarja do  konca  marca   1871 ; na daljo naznanja, da so delegacijo na '21. novembra skli eane v Pošto in da noj  zbornično  predsedništvo pre skrbi, kar jo v ta namen potrebno.   Stremavr predlaga tri postavo  o  učiteljskih zadevah.   5 nemško»pemskih poslancev   priseže  navadno   obljubo.   Potem   se voli adresni odbor.   Nestrpljiva veČina jo volila 12 ustavo vernežev in 3 Poljake, na druge stranke ni jemala no benega ozira.   Paskontiui   jo  nasvetoval, naj bi vsaj obravnavanjo ndresnega   odbora bilo   pristopno vsem poslaucom.   Nasvet je padel,  Stremavr je proti njemu glasoval,   Petrino  zanj.   Že iz tega jo razvidno,  da je ostavoverna  stranka  /vesta  svojim   tradicijam  in da paši ljudje zopet zastonj posedajo pred škotskimi duri
Dalmatinski c. kr. namesjnik   Hodič se je iz Dunaja vrnil na svojo mesto. Dalmatinci si obetajo, da je seboj prinesel nekoliko spt ememh, ki bi imole biti Slo vanom ugodno.   Pomembo  vredna hi bila  retorma vo liluega reda, kterega je novi deželni odbor izdelal po nasvetu poslanca hjubišn. Dr. Klaič bi imol postati de Žolni šolski  nadzornik  in govori se tudi o družili Slo
vanov prijaznih o^bnih spremembah. Bog daj, da bi se vse te lepe nade zopet ne skazale kot prazne mini-Btorske obljube, kakoršne Slovenci poznamo iz lastne
skušnje.
Severno-nemški državni zbor bode zboroval v Berlinu. Tam govore o konferenci nemških vladarjev v Versailles.
Nemško zedinjevanje ima svoje sitnosti. Badeuska, Hesenska in Wiirtemberg so sicer pripravljene poceniti pod prusko pikolhaubo, a Bavarska se nekaj ustavlja. Bavarska tirja, naj se sedanja severno-uemška ustava spremeni v državno ustavo za vso Nemčijo, a Bismark noče popustiti svojih pruskih ustanov, lien. l i n ki časniki precej razdraženo pišejo proti Bavarski in jej žugajo s silo, ako se ne uda z lepo. Bavarci bodo menda želi lopo zahvalo za svoje požrtvovan je.
Francoska vlada je poslala tujim vlasti m okrožnico, v kteri razlaga, da je Prusija s tem, da je avrgla začasno pomirjo, zopet dokazala, ka vojsko edino in samcato nadaljuje iz čisto osebnih razlogov i u da jej ni mar niti za koristi svojih podložnikov, še manj pa za koristi onih drugih Nemcev, ktere je s seboj potegnila v vojsko.
Viditi je, kakor da bi hotela Francoska ven-lar poskusiti svojo srečo na morji. Po poročilih iz Cuxhaven je francosko brodovje — 30 ladij — prija-lralo v nemško severno morje, kjer je pograbilo nekoliko ladij, tako da je moralo vozarenje po Labi prenehati. Prusom bi utegnilo francosko brodovje delati mnogo sitnosti.
O f r a n c o s k o - p r u s k o m pomirji se poročajo protiglaseče se vesti. Po nekterih se je streljanje na Pariz odložilo za nekoliko časa, ker so se baje neutralne vlade ponudile, da hote v Tours-u glede pomirjenja posredovati. Moltke jo neki pisal v Berolin, da bode najkasneje v 4 tednih doma. „Times" trdi, da se streljanje na Pariz ne more začeti pred 14 dnevi in svetuje, naj bi se med tem začeli novi dogovori med vojskujočimi se državami, in poživlja neutralne vlade, naj vendar skušajo končati nesrečno vojsko. „Constitutionel" ve, da je Bismark ponudil nove mirovne pogoje, ki tirjajo, naj Frnncoaka plača 5 milijard frankov vojne odškopmne in naj se iz Elzasije, Lotringije in enako velikega dela nemške dežele na levem obrežji Hene napravi neutralna država. Omenjeni list je s temi pogoji popolnoma zadovoljen. Kaj se bode iz tega spletlo, je zdaj še čisto nejasno.
Londonska „Times"  prinaža izpod peresa posebej M o t z poslanoga svojega poročevalca najstrašnejše tožbo proti izdajici Bazainu, ki se je tudi z Napoleonom razpel in prosil, naj ga kam drugam zapro, nego na „Wilhelnishbhe.w —
Napoleon si še zmerom obeta, da se bode zopet vsedel na francoski prestol. Njegov list „Situa-tion" v Londonu oglaša manifest, ki Napoleona poživlja, naj Francosko reši anarhije. Papir je res potrpežljiv !
Kazne stvari.
* (Dramatična šola) za začetnike in začetnice, ktero vzdržuje dramatično društvo v Ljubljani, se prične 15. novembra t. 1. Nauk se deli brezplačno v slovenskem lepem branji in deklamovanji, o omiki in gledališkem gibanji in o dramatičnem petji. Več o tem je razvidno iz današnjega inserata. želimo, da bi se oglasilo mnogo talentiranih moči, da bode čedalje bolje napredovala slovenska dramatika.
' (Iz Planine) se nam piše: Denes imam iz našega trga poročati žalostno vest ; izročili smo truplo gospoda Franjo Robida črni zemlji. Bil je ranjki premožen posestnik, v vsoj soseski spoštovan, iakron domoljub, ves unet za blagor svojega naroda, kteremu je bil veren in zvest sin ; pač prezgodaj, komaj 26. let starega, zadela ga je smrtna kosa; gotovo bo ostal vsacemu, kdor ga jo poznal, v blagem spominu. Prvikrat jo tukajšnji „Sokol" imel pretužno na-logo,svojemu   prerano umrlemu bratu izkazati zadnjo
36,000.000 gh
10,500.000 „
20,000.000 „ 1O6.500.000 gld
čast, spremil ga je v obilnem številu, bilo jih jo 18 v sokolski obleki, s svojo začasno zastavo na zadnjem potu, in zapel mu je na grobu v slovo žalostinko. Jako dobro se nam je zdelo , da jo tudi Postonjski „Sokol" poslal dva kot deputacijo in s tem prijn/.no ustregel uljudnomu povabilu. Mnogo zbranega ljudstva kljubu slabemu vremenu pričalo je, ka jo ranjki štel muogo prijateljev.
Zemlja naj bode mu lahka !
* (Francosko -nemški boj) se je koj i/, početka premenil v boj okolo trdnjav, v obleganje, kakor nekdaj za vlado kralja Ljudevita XIV. Boj za trdnjave pa narode draže stane, nego operacije na ravnem polji V dokaz temu navedemo samo vrednost vojskinega ma terijala, kar so ga Prusi v Straslmrgn, Metali, Tonlu. Laonu, Sedauu i. t. d. uplenili:
6000 trdnjavnih iu navaduih topov, različnega kalibra, od 10—150 centov, eden k druzemu  po 6000 gld.   . .
2,000.000 projektilov od 12—do J00 funtov po čez 20 gld....... 40,000.000
300.000 chassopot-ek s strelivom poSfi gl.
druzega   topničarskega   in ženijskega
blaga itd. vsaj........
Vkup
ali 266,250.000 frankov.
Da vzamo Prusi tudi Pariz, dobodo vojsk i nega materijala še enkrat toliko , kakor drugod , tedaj za 533,000,000 frankov ali 213,000.000 gld. Francoska hi v resnici potrebovala mnogo let, da si omisli zopet toliko vojskinih potrebšin. Po tem takem je tudi razvidno in razumno, da Pruse žene taka slast do Pariza iu do v njem hranjenega vojskinega materijala, in dru-zih lepih reči, s kterimi bi se .okoristili.
* (Čitalnični odbor v K r a n j i naznanja:) V nedeljo 20. t. m. je v kranjski čitalnici ob pol 8. uri zvečer beseda z govorom, petjem, gledišno igro, tombolo, in plesom, kteremu godo godba slav negi c. k. Hujnovega polka. Ker ima ta veselica dobrod-jni namen, pridne pa revne šolarje tukajšne glavne šole z zimsko obleko preskrbeti, so prijazno povabljeni \si prijatelji učeče se mladine, posebno se pa obrača podpisani odbor na častite prebivalce mesta Kranja, d:» podpirajo vsaki po svojih močeh ta blagi namen. Vstopnina je stavljena na 50 kr. za csoho, 1 gold. za rodovino; prejme se pa zraven tudi hvaležno vsak viši znesek ali kakšen drugi dar, oziroma blago za otroško obleko. Razdelitev obleke in obdaritev otrok bode nu sv. Štetana dan ob 4. popoldne v čitalnični dvorani, h kteri svečanosti se isto tako vabijo vsi dobrotniki.
Dramatična šola
za začetnike in začetnice,  ktero  vzdržuje dramatično društvo v Ljubljani se začne
14?. novembra 1OTO.
Vsi predmeti se bodo učili brezplačno.
Oglašuje se za vpis pri društvenem prvosedniku g. Graselli-ju (na velikem trguj, ali pa v sobi dramatičnega društva (v čitalnici) do 20. novembra.
Tam se izvejo tudi natančnoji pogoji in učni načrt,
"V Ljubljani 10. novembra 1870. (ij Odbor.
Lepo okoreninjene, enoletne
trsne sadeže
I Wurzelreben|.
Šipon ali malnik (vveisser Mosler)..... IH.000
Erjavina (rother Portugieser*........ 0.000
Žlahnina (vveisser Gutedel) ......... 3.000
oddam  iz svojo trsnice :  100O po 12 glod. dobro okovarjene, v Poljčane (PolUchach) postavljeno.
v Š ui ar j i. (Siidbabn, St. Georgeu ) KdVtolj To vradnik Auton Toniti
JI I
Sovražna mi roka je prinesla rudečega petelina v mojo hflo. kteri mi jo o polnoči bilo in vse, kar je je bilo v nji, popolnoma vpepehl. Zavaroval sem se bil malo tednov prej pri Slavi ji ktera mi je precej, ko sem jej nosrečo naznanil, nekaj denarja poslala, potem  pa  škodo  hitro   preiskali,  iu me po moji naj-
boljši volji odškndovala. Sveta mi je dolžnost priporočati ..Slavijo vsem narodnjakom kot pošteno in pravično banko.
Na P rimsko vem 2, novembra 1870. (2)
Janea Pelko,
posestnik.
Jernej Sire, župan in priča; J. Z u s a g, priča.
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
Svarilo, p o m.'iu v kupčijo spravljena „Pasta F o m p n d ur-, ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neke tirme ponarejajo, naj torej p, n. občinstvo zve, da h« edino pravu izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem Ona hitro vse. odpravi spuščaj r na obrazu, sajevce, pege. sinje, sploh ohranuje, o-lepšuje in mladi obraz. Pilkerc po gld. L.60 ^tfjr*" Vse je mogoče. Kilo In bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko Varovati pri vtikanji niti v iglo. s prostim prav umnim prodjeni se je posrečilo, da umre slabo oko tudi v lnrtku v najtenjo iglo lahko rdeti nit. iu velja ta strojček s podukom lo Jo kr.
fl^F* Zobje ne bole već. Vsak lobobol, izvirajoč iz re-vine ali prehlada, so mahoma ozdravi R novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 flaeon s podukom dOkr. jPf* Politur pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahka aaatBTfllo uli oslepelo pohištvo itd. prelepo polltira. Skatljica s podukom za celo garnituro 80 kr.
iPBT*' Snažilnu krogla m sn-hro (putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti in osna/iti o-lepele kovinsko predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in sn-brarje, po 5 kr.
Regulator za vse ure je regulirana solnčna ura s kompasom, vsaeemu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da vred iti;   tino pO 28 kr.
Stupa za pranje. S to štnpo si prihraniš čas. delo iu denar, zlasti pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Kontni paket po 22 kr.
Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vaaoetnu lomastu manje po 80. 40, •ri0 kr., veće po 7o, ;ni kr. I gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld. ;   k popotnim torbam po 'Jo, 40--50 kr.
Praktični so ustroji za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omudeževanja. par po 10 kr.
Angležke škarje i/, najboljega jekla, različne vrata različno po 20, 25, 80, •'!•"> — 45 kr.. verižica 10 kr.
Prav koristno so nove inašinsko olovke, bre/. silnoga ostrenja, tudi ae špico ne lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr. j potrebna tekočina za 3 ineseee 10 kr. Kos iinion-radirguioi /n -vinec iu tinto G kr. Ub^T*" Nog ne premukati jo vsueemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjcvo apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako du se tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, nnjholje se doseže ta namen. 1 flaeon po (JO kr.
Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo; ob enem ohranuje naravni) čvrstost. Ono je ta zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom "J goldinarju.
Najnovejša št upa za rjo, guruntiruna. Z njo se odpravijo vse rjavine a platna, svile in drugih tkanin, tudi l jekla in železa.
Obroči za kurja  očesa i/, angorske volne,   19 za
28 kr.
Angležki lak za usnje, kteri dola usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ; inal flurun 25, velik -ID kr.
Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker »i lahko vsak satu oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lim le dHU letu iu leta in se mrzel rabi. Velik flaeon po 25 kr.
Nedišeče, iiepreiuočljiv e posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih iu otročnicuh; po 90 kr.. fflđ. : 1.20. 1,80, 1.70.
ilaa^"" C. k. pri vil. siiponimik masten eter v kratkih tre ootkih odpravi v :ikujuke madeže iz. vsake obleke in tkanine brez Uname. Ta novi izdelek v svojom učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobeno barve ne oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic Flaeon s podukom 40 kr.
Istupu proti potečim se nogam odpravi sitni pot nu nogah in iz njega izvirajočo smrajo ; tudi obutalo konser vira. skatljica s podukom za 8 mesece dovolj po 8,0 kr.
Pariški univerzalni kit nerazrušljivo in hitro /vežo Da je steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr. : les s kovino, porcelan • steklom itd., tako da je kakor en kot. Paket tuga vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, Hlacon 30 kr.
Pečatne marki- ^u pisma, hi so zurad ročnosti, cene i u gotove zaporiet* bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako tirmo. l-Hm-ih inumom ali monagrninom. 500 mark po gld.: 1.30, 1000 mark 1 gld. 60 kr,
Hegulator ] >i <• ;i popravljivn za vauko roko iu vs.uk papir, tuko da j1' / istim peresom mogoče iiujtonjše kuli-ratieni', pa tudi nttjil.dielejse črto pisati. l'J peres 24 kr. JJaiT"* 1'rave angležke lu-itve z dvema nožema po "JO, .'50, in kr. ; s II noži po fin, 00 kr.. najfineje s ;t noži po rio, 70, BO kr., I gld.. ■ t noži -so kr., gld.: I, 1.20,
Najviši«   |'it«'iii i nm.i   misnica za mi-i. j .oddane, kite
in škričke. Prodaja se z garantijo velika kositarjeva po-sodu po 1 gld.
{ppjjjjT^ Najboljše zdravilo obraniti si frišne lase in bele ali sivo pocrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. 1'častujem se naznanjati, da imam bogato zalogo nepokvarjenega orehovega olja.
Praktična znajdba! Vendar so je posrečilo iznajditi prah za črnilo, kteri bo vsaeemu po volji; prekosi vse do-sedajne gledo dobrote in cene. Ve se prilije nekoliko vode si- v hipu napravi najboljša črna tinta, ki je koj za rabo. 1 paket, dovolj za 1 bokal, velja 20 kr.
Hrilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen inetaličen prah. ki se skaže vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtni' ali iz nežlahtne kovine, ki je umazan, zastnrel iu ima neizbrisljive madože, se s tem prahom po-drgne iu se briljantno svoti. Ta prah osnaži in polira predmete nenavadno hitro. 1 škatljica z navodom '25 kr.
Nova znajdba. Komični svinčnik nadomestuje najboljše črnilo za znamkovanje : piše se ž njim na robo, na kterej se hoče napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko se je roba enkrat oprala, je znamka popolnoma črna in neizbrisljiva. 1 kos velja 35 kr.
Prah za posrebriti često izvrstno Bluzi; posrebri vsako kovino v malo minutah in se posebno priporoča za predmete s srebrom platirane, ki so izgubili barvo. Predmeti pakfongasti se premene v srebro. 1 paket 25 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanje. najfineje 25, 85 do 45 kr. 1 ikarjice za izrez-Iju vanje, nujtineje 20—80 kr. Skarna verižica H) kr.
Izvrstna lakna maža s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani.   1 škatla (1 funt) 30 kr.
Coprnilko črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostane najbistiejšemu očesu skrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 sklenica tacega črnila 28 kr.
Električno krtačiee za zobe, s kterimi se brez vsake paste in družili zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo. da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-pečn. je cena za eno lo (JU kr.
Nove mašino za bolho loviti so prodajajo po '20 kr.
Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo. To novo iznajdeno sredstvo prekosi vsa dosedajna in Brno porok zanj. 1 škatla z navodom kuko so rabi 40 kr.
Edina zaloga v Avstriji nepopačenega arničnega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmečkanji, proti trganji v udih, revmatizmu. Senu in čo se noga ali roka zvine. Več v priloženem popisu. 1 sklenica 1 gld.
Pravo prekvidno Olyeerin-mjilo z najtinejimi vonjavami, koB pO lo, 15. -20 kr., veliki 25 kr.; 1 posoda pravega mazila za Uro iz konjske masti 30 kr.; Glyoerin-mjilo, tekoče, 1 sklenica 25 kr. ; — Glycerinov cvet, da se obrani koža čista, 1 steklenica 45 kr.*, kakor tudi drugi predmeti parfinierije iu toaleto iz domačih m tujih krajev v največej izberi.
Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, ki da thnn nuj lep:-i blesk, in duljc traja, ko vse druge. I škatla zadosti za eno soho 80 kr.
Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nopo-gibeljno, so posebno priporoča za konjsko jormenje itd. Kositurna pušiea 00 kr.
Najboljša pusta za britve. Z njo se prihrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 25 kr.
Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kterimi se prav lehko, brez muje vsake ostrine, škarje, noži itd. v euej minuti /brusijo. 1 kos samo 35 kr.
Medicinsko mjilo, smolnato, imenovano čudežno Dojilo, potrjen in gotov pomoček za vsakoršne bolezni na koži, zoper lišaje, garje, srbečico itd. Se rabi pri otrocih in odraščenih. I kos z navodom 26 kr.
Najboljše dunajske vode za odpravljanje madežev, velja sklenica lo kr.
Enerivoir odpravi hipoma iz perila in drugih rob vsak nov ali  star tintni madež.   1 sklenica velj.i 26 kr.
Ivlušni eter za izbe, kuhinje, sobe, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muh. 1 sklenica 30 kr.
Vse nevidljivo bo vidi po novih žepnih drobnogledih, ki 10-, 20-, 80- do lOOkraf vsako reč povekšajo, tako da se oelo živalic« v ntudenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n. pri kupovanji moke, žitu, --tr.n n 111 pridelkov, specorij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje itd.    I kos kr.: 40. 0(1, 80, gld.:  I, 1.20 1.50.
Smrt v .nu Bitnim mrčesom! z novo znajdeuo tekočino, ki vso mrčese pomori. Tu tekočina umori vae mr-čcbo in ob snem varuje, da se ne vgnjezdijo. Habi ae proti stenicam. Surkom, molj om. bolham itd. 1 sklenica, velika HO kr.
Svarilo: Kor se imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se le v podpiaanej zalogi, dobivajo nepopaoeni. CJenjki vsih predmetov v zalogi so oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornost čustitih prebivalcev po deželi nn moj komisijski oddelek, to je edina stacuna v tej struki, v kterej so najmanjše in največje naročilo iz kteroga koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj /a obilna naročila ^
prva avHtrijskn komiHijska Staoona A. I^i»iocliTiaiiii-a. na Diinaji, Pratcrstrasse 20.
\ .aitmki
fnt* \ »lajal In droaji
Tinkar Kiluard Janachltz