Poštnina plačana ¥ gotovini
Cena din
L 0.30
Štev. 140
F Ljubljani, v soboto, 21. junija 1041-X1X
Leto VI.
Izključna pooblaščen k a za oglaSevanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita (taliana S. An Milano.
Orcdoiitvo la apravai Kopitarjeva i, Ljubljana. Redazlon«, AmminlstrazioMi Kopitarjeva 6, Lsbtaaa.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitž di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Iz poloma v polom
Po angleškem vojaškem porazu pri Sollumu
Rim, 20. junija, lp. Današnje uradno vojno po* ročiio glavnega stana italijanskih Vojnih Sil se glasi;
Severna Afrika: Nadaljuje se čiščenje bojišča pri Sollumu. Na bojišču pri Tobruku je naše topništvo uspešno bombardiralo sovražne oddelke v premikanju in jih razpršilo. Letalstvo je bombardiralo obrambne utrdbe in naprave v trdnjavi. Večkrat so bila poleg tega zadeta tudi oklepna sovražna sredstva južno od Solluma. Tri sovražna letala vrste »Hurricane« so bila sestreljena.
Vzhodna Afrika: Dne 17. Junija je sovražnik poskušal z močnimi silami izvesti napad pri Uolšefitu (Gondar), bil pa je odbit in je pustil na bojišču 400 mrtvih in ranjenih. Isti dan ie skušal presenetiti našo posadko v Debra Taborju, pa je bil hitro razpršen s protinapadom. Dne 18. junija so bile bombardirane sovražne okrepitve, ki so prihajale v to pokrajino in letalstvo jih je obsipalo z ognjem iz strojnic.
Pregled po afriških
bojiščih
Rim, 21. junija, s. Po končani štiridnevni ostri bitki pri Sollumu so se angleške čete, ki so se mogle izviti pritisku nemšTco-italijanskih čet, katere so prešle v protinapad, umaknile zaradi svoje ogroženosti na prejšnje postojanke in so sedaj v kritičnem položaju zaradi svoje neurejenosti. Naše letalstvo kljub neugodnim vremenskim razmeram nadaljuje s svojim delom ter neprestano bombardira in s strojnicami obstreljuje sovražnikove oddelke. Na ozemlju bitke se nadaljuje čiščenje materiala in orožja in preštevanje ujetnikov. Ni še znano končno število in obseg plena, vendar pa številke, ki so znane, potrjujejo obseg in pomen razultatov, ki so bili doseženi, in vso težo izgub, ki jih je imel sovražnik, čez sto oklepnih vozil je razbitih in zaplenjenih, o katerih
fovori že poročalo 8t. 379. Med materialom, i so ga zapustili na bojnem polju Angleži, je veliko število oklepnih avtomobilov in prevoznih sredstev najrazličnejših vrst ter večje število nosilnega orožja in vpreg. Italijansko-S eniške čete so po težkih naporih v prejšnjih dneh, ki so bili zaradi velike poletne vročine še hujši in navzlic vsem neugodjem bitke, začele mrzlično utrjevati in urejevati svoje prednje črte. Na odseku pri Tobruku je še vedno mirno in se ne opaža nobena vidna sprememba, ki bi bila posledica zadnjih dogodkov. Samo opoldne 18. junija je poskušala večja angleška patrola približati se našim črtam, pa je bila takoj razpršena zaradi hitrega topniškega ognja, ki jih je prisilil, da so se brez uspeha vrnili v trdnjavo.
Letalstvo Osi je nadaljevalo tudi na tem odseku z načrtnim bombardiranjem vojaških naprav in je doseglo dobre rezultate.
V	vzhodni Afriki se borba nadaljuje. Obramba je živahna in odločna navzlic premoči sovražnika, ki meče v boj mehanizirana sredstva in znatno število letalstva. Kljub svoji
premoči pa ima sovražnik hude izgube v krvavih spopadih, ker meče v boj velike množice in s tem poskuša pospešiti rešitev različnih taktičnih vprašanj, ki onemogočajo njegovo napredovanje. Tudi pri zadnjem napadu pri Gon-darju 17. junija je bil odbit od naših oddelkov, ki so sovražniku povzročili več sto izgub, med katerimi je bilo mnogo mrtvih in ranjenih ter mu uničili veliko količino orožja in materiala raznih vrst. Sovražnik je moral odnehati v pričakovanju ojačeni, ki prihajajo. Toda tudi tudi nad temi stalno bdi naše letalstvo in jih razganja z bombami in strojniškim ognjem. Kam-panija, ki se je začela pred šestimi meseci, ni omajala bojnega duha naših kolon, temveč vsi še povečujejo svoje napore in se upirajo sovražniku na vsakem kilometru. Navzlic težkim življenjskim pogojem in skrajnim težavam, v katerih se vojskujejo in navzlic velikemu deževju pa odbijajo sovražnika pri vsakem napadu ter mu povzročajo hude izgube.
Naivečje Izgube med Avstralci in Novozelandci
Največje izgube med Avstralci in Novozelandci Bim, 21. junija, s. Kakor v bitki za Kreto tako so tudi v bitki za Sodlum imeli najtežje izgube Avstralca in Novozelandci. Angleška vlada je ukazala Wavellu, naj uporabi v prvi vrsti en angleški in en škotski polk, ker je računala, da bodo morebitne izgube teh dveh angleških polkov izenačile izgube, ki jih bodo imeli drugi polki iz dominionov. Dejansko pa so Avstralci in Novozelandci tvorili ogromen del napadalnih kolon in prav ti eo bili tisti, ki so plačali račun za taktično napako generala Wavella. Avstralska vlada, ki je nedavno uradno objavila smrt 5900 Avstralcev v bitki za Kreto, bo sedaj nenadoma v zadregi, ker bo treba tudi za Sollum javiti, da so bili tam Avstralci tisti, ki so morali nositi vso težo bitke in so zato imeli tudi težke izgube.
Močan francoski odpor na sirijskih bojišših
Beyr«uth, 21. junija, s. Uradno poročilo poveljstva francoskih levantinskih sil je včeraj objavilo sledeče uradno poročilo:
V	noči od 18. na 19. junij so indijske čete prodrle v pokrajino Mezze, toda zjutraj so bili ti oddelki vrženi nazaj. Naše čete so zajele 150 ujetnikov. Ponesrečil se je sovražnikov poskus napada na Mergyajum. Ujeli smo 60 ljudi. Nobenih sprememb ni na odseku pri Vezini, kjer je topništvo zelo živahno. Na obrežnem odseku je prišlo do stika med obveščevalnimi oddelki. Zjutraj so britanske vojne ladje brez uspeha bombardirale kraje severno od Beyroutha. V prejšnji noči in včeraj ob 13. je sovražnikovo letalstvo metalo bombe na pristanišče Beyroutha, ne da bi doseglo kakšen uspeh. Naše letalstvo je nadaljevalo s svojimi ogledniškimi poleti in z bombardiranjem. Levantska napadalna divizija je bombardirala sovražnikove postojanke severno od Sidona.
Beyrouth, 21. junija, e. Uradno sporočajo: Na vseh bojiščih položaj nespremenjen. Pri čiščenju, ki je bilo izvedeno včeraj južno od Damaska, smo ujeli 400 ujetnikov, 19. junija je naše letalstvo izvedlo številne ogledniške polete nad bojnim poljem in nad zaledjem sovražnika ter je bombardiralo podnevi in ponoči številna zbirališča sovražnikovih čet, posebno pa na odseku Kisue. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Bojišče se je ustalilo
Beyrouth, 21. junija, s. V pregledu o položaju v Siriji, poudarja list »Oriente«, da se je po trinajstih dneh sovražnosti navzlic hudemu sovražnikovemu pritisku, bojišče ustalilo. List poudarja odpornost in junaštvo sirijskih čet ter odločnost in hladnokrvnost njihovih poveljnikov, ki so s temi svojimi odlikami izenačili razliko v številu čet in v vojnem materialu. List »Svrie« pravi, da dokazuje prihod državnega
Zaprtje ameriških konzulatov — konec delovanja »Intelligence Servicea« v Italiji in Nemčiji
Berlin, 21. junija, s. Zaprtje vseh ameriških konzulatov in uradov agencije »American Express Companyc v Italiji in Nemčiji, piše »Dtiplomatsko-politična korespondenca«, fie stvar, ki bi se prav za prav morala izvršiti že zdavnaj. Kakor je znano, so bili vsi diplomatski predstavniki in konzuli ter uradniki vseh vrst Velike Britanije v Evropi zaprti, nakar so njihove funkcije prevzeli konzulati in uredništvo Združenih držav, ki so prevzeli zaščito angle-«kih koristi. Tako so ti uradi mogli pošiljati v London razne vrste informacij, ki pa niso bile vedno v skladu s pravili diplomatske službe, kakor so to lahko večkrat potrdili zastopniki nevtralnih držav. Ti konzularni uradniki so skrivaj zbirali material, ki je bil namenjen za preskrbovanje protinemške in protiitalijanske propagande. Zlo, ki so ga s temi svojimi dejanji v korist Anglije storili, je zelo veliko. Na nemški strani nimamo namena istovetiti konzulov Združenih držav, ki morajo danes zapreti svoje urade, z ameriškim ljudstvom, ker v Nemčiji dobro vemo, kakšno je ameršiko javno mnenje in kakšno je delovanje, ki ga ta trenutek kažejo njegovi predstavniki v tujini. Gotovo pa je, da je včerajšnji ukrep italijanske in nemške vlade naredil konec delovanju Inteligence Servicea v prizadetih državah. Iz tega ukrepa naj bi vsak Amerikanec videl, s kakšno odločnostjo nadaljujeta Italija in Nemčija borbo proti Angliji in znata preprečiti z vsemi sredstvi vsak odkrit ali pa prikrit poskus tistega, ki bi se rad postavil ob stran Anglije.
Amerikanska podmornica se (e potopila
Washington, 21. junija, s. Dvanajst manjših vojnih ladij išče podmornico, ki je ostala negibna v morju, potem ko se je potopila. Gre za eno starejših ameriških fjodmornic, ki pa je bila nedavno dama v službo za obrambo obale. Podmornica se nahaja najbrže v globini 125 m. Do nesreče je prišlo tedaj, ko 6e je podmornica ravno poskušala potopiti. Na njej sta bila dva častnika in 31 mož posadke. Reševanje se je začelo, ko je bilo objavljeno, da je podmornica že sedem ur izostala izven svojega programa. Podmornica se verjetno nahaja na istem mestu, koder se je potopila tudi znana Podmornica »Squailusc pred dvema letoma.
Kralj Boris se je vrnil v Sofijo
Sofija, 21. junija, s. Po večdnevnem bivanju v tujini se je včeraj popoldne vrnil v Sofijo bolgarski kralj Boris.
Bratislava, 21. junija, s. Slovaški listi posvečajo veliko pozornost obisku bolgarskega kralja Borisa in prinašajo njegovo sliko zraven slike predsednika slovaške republike Tisa. Listi poudarjajo, da je bil ta obisk prvi obisk poglavarja tuje države pri predsedniku slovaške republike in iz tega sklepajo, da se bo še poglobilo tradicionalno prijateljstvo med obema državama.
Predsednik novozelandske vlade v Londonu
Rim, 21. junija, s. Predsednik novozelandske vlade Frazer je včeraj nepričakovano prispel v Anglijo. Agencija Reuter poroča, da je novozelandski predsednik vlade prispel v London zato, da bi razpravljal o raznih vojnih vprašanjih in da bi se udeležil sej britanskega vojnega kabineta.
Novice s Hrvaške
Zagreb, 21. junija, s. Ob priliki dneva, posvečenega spominu hrvatskih mučenikov, se je Italija hotela posredno udeležiti te spominske svečanosti, ki ji je včeraj v duhu prisostvoval ves hrvatski narod. Generaltštabni ipolkovnik Sargiorgio je položil v Smenu italiftinskega poslanika v Zagrebu venec rož na grob Štefana Radiča.
Zagreb, 21. junija, s. Hrvatsko časopisje se ■še vedno bavi z nemško-turško pogodbo in poudarja velik pomen, ker je s to pogodbo dobila Velika Britanija nov udarec. Tako piše »Hrvatski narod«, da je važnost pogodbe, podpisane v Ankari, tako velika, da ga v sedanjem trenutku niti ni mogoče popolnoma oceniti.
Zagreb, 21. junija, s. Minister za gozdove in rudnike je namenil 288 milj. din za dela, ki bodo izvedena v gozdnatih področjih. Večino te vsote bodo porabiji za zgraditev novih cest v Liki, ki bodo služile za izkoriščanje gozdov v teh krajih ter za povzdigo tujskega prometa. Zboljšana bo tudi zveza med Gospičem in morjem.
Zagreb, 21. junija, s. Z odlokom ministra za industrijo je tovarnam in trgovinam na debelo na vsem hrvatskem ozemlju prepovedano prodajanje usnja. Prepoved velja za 14 dni.
podtajnika za letalstvo generala Bergereta y Sirijo pomen, ki ga Francija pripisuje obrambi Sirije in Libanona. List pravi, da je brez dvoma, da bo francosko letalstvo, ki je že dobilo svoja ojačenja, prejelo še nove okrepitve in da bo zato še bolj delavno. Prebivalci Gebeldrusa protestirajo proti zlobnim glasovom, da bi oni podpirali britanske čete, pač pa poudarjajo, da so oni storili vse, da bi preprečili britanskim .četam prehod skozi Gebel.
Minister Pavolfni odpotoval v Berlin
Rim, 21. junija, s. Na povabilo nemške vlade je včeraj odpotoval v Berlin minister za ljudsko kulturo Pavolini. Na postaji je ministra Pavolinija v odsotnosti nemškega veleposlanika pozdravil jjrmc Otto Bismarck ter številni funkcionarji ministrstva za ljudsko kulturo.
Berlin, 21. junija, s. Včerajšnji nemška listi z velikim poudarkom objavljaijo poročila o bližnjem obisku ministra za ljudsko kulturo Eksc. Pavoli-nija, ki prihaja v Berlin na povabilo nemške vlade. Eksc. minister Pavoiiini bo ostal v Berlinu od 21. do 24. junija.
Maršal de Bono v Karlovcu
Karlovec, 21. junija, s. Sem je prispel na poti iz Ljubljane Maršal de Bono. Sprejeli so ga zastopniki italijanske vojske na čeln z generalom Ambrosijem. Od strani hrvatskih vojaških oblasti je bil pri sprejemu navzoč poveljnik mestne posadke polkovnik Tomaševič z vojaškimi zastopniki iz Bosne iij Hercegovine. Maršal de Bono si je ogledal italijanske in hr-vatske vojaške oddelke.
Huda železniška nesreča pri Škofljici
Ljubljana, 21. junija.
Davi, nekoliko po osmi uri, so bili ljubljanski reševalci nujno poklicani v Škofljico, kjer se je pripetila težka prometna nesreča. Oolenjski vlak, ki prihaja v Ljubljano zjutraj, se je pri Škofljici zaletel v voz, na katerem je sedela neka kemtska ženska, o kateri pa zdaj še ni točno znano, čigava in odkod je. Pravijo sicer,, da je Černetova, ne povedo pa, odkod. Lokomotiva je voz prevrnila. Kmetica je obležala nezavestna na tleh. Ima hude poškodbe na glavi.
Z istim vlakom so potem ponesrečenko pripeljali v Ljubljano na dolenjski kolodvor, odtod pa z reševalnim avtomobilom v bolnišnico.
V	trenutku, ko to poročamo, je nesrečna kmetica še vedno v nezavesti. Zdravniki dvomijo, da bi bilo mogoče rešrti njeno življenje.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 20. junija. Vrhovno vojno povdjništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Bojna letala so potopila na morju okrog Anglije 2000 tonski tovorni parnik in hudo poškodovala tri velike trgovske parnike. Na Atlantiku je uničilo letalo za dolge polete okrog 1100 km za-padno od Cadiza 3500 tonsko tovorno ladjo.
Nočni napadi bojnih letal so bili naperjeni Proti pristaniškim napravam v Great Yarmoufhu, kakor tudi proti nekemu letališču v južni Angliji.
. V Severni Afriki neznatno obojestransko izvid-niško delovanjf.
Sovražnik je odvrgel preteklo noč s slabimi silami na nekaterih krajih zapadne Nemčije manjše število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile samo nekaj škode na stanovanjskih hišah. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri izmed napadajočih bojnih letal.
Skupina bojne eskadrile pod vodstvom majorja Petersena in pozneje pod vodstvom stotnika Flie-gela je uničila od srede aprile 1940 z neugnanimi m drznimi napadi proti angleški plovbi za preskrbo okrog Anglije in daleč na Atlantik 109 trgovskih ladij z okrog 636.000 tonami ter hudo poškodovala z bombnimi zadetki nadaljnih 43 ladij.
Duce pregledal šolo za lovsko letalstvo
Duce je pregledal šolo za lovsko letalstvo druge stopnje v nekem kraju v dolini Pada. Nato se je v poletu podal nad Lugo, kjer vrgel iopek lovora in hrastovega listja na spomenik Francescu BaraccL Ko se je vrnil, je pred gojenci šole poveličeval spomin letalskega junaka; gojenci so z navdušenjem in ponosom poslušali Ducejeve besede.
Določila glede uporabe živilskih nakaznic
Visoki Komisarijat sporoča:
V	zvezi z odredbo štev. 46 od 18. t. m., ki je bila objavljena v Uradnem listu za Ljubljansko Pokrajino, štev. 49. od 18. junija 1941-X1X sporočam:
z 21. t. m. stopijo v veljavo nakaznice za kruh ali za krušno moko, testenine in riž.
Osebe, ki se samo trenutno tu mude, bodo mogle dobiti samo kruh, četudi nimajo nakaznic, in sicer le največ za dva dni.
Postopoma jim bo izdana nakaznica samo za kruh, v kolikor gre za osebe, ki se tukaj mude in bivajo v Državi. V nasprotnem primeru pa bodo dobile tudi nakaznice za testenine in riž.
Nihče ne bo mogel uživati juhe s testeninami ali rižem, če ne bo imel posebne nakaznice.
Popotniki, ki imajo nakaznice za juho s testeninami, ki je bila izdana v drugih pokrajinah Kraljevine, se jih lahko poslužujejo za uživanje v vseh javnih lokalih.
Javni lokali bodo morali vedno odrezati od nakaznice odrezke za kruh in za juho pri vsakem zaužitju. Zato so odrezki porazdeljeni v dva dela, da so uporabljivi za dve jedi istega dne. Za uživaj6 juhe veljajo samo odrezki za testenine in riž, kolikor in kar ima kuhinja pač na razpolago. Veljayni so samo odrezki za isti dan, ko se uživajo jedi, ali pa v naslednjih dneh, nikakor pa ne odrezki prejšnjega datuma in odrezki, ki so že ob veljavo.
■■■■■■■■■■■■■■■■■nnumniin
Menjavanje 1000 din bankovcev podaljšano do 23. junija!
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino objavlja;
1. Čas za zamenjavo 1000 dinarskih bankovcev je podaljšan do 23. t. m.
' 2. Zamenjava dinarjev se bo vršila tudi Jutri, v nedeljo, 22. junija, in bodo uradi, katerim je zaupana naloga zamenjave, ostali odprti.
3. Ostane v veljavi termin od 19. do 26. junija za zamenjavo vseh bankovcev drugih vrst in vseh kovancev.
Da bi olajšali menjavanje, so bili poštni uradi v pokrajini pooblaščeni za sprejemanje in shranjevanje dinarskih bankovcev vseh vrst, katerim bodo priloieni posebni listi.
Poštni uradi bodo j>otem predložili te bankovce v zamenjavo najbližjemu uradu Italijanske banke do 26. t, m.
Vesti 21. junija
Angleški major John Wernon Gilson iz britanskega polka vojvode od WelIingtona, je bil obsojen na sedem let zapora, ker je poneveril večji znesek, namenjen za neki vojaški tehnični oddelek v Leedsu.
Obletnico sklenitve premirja med Nemčijo in Francijo v Compiegneju se spominja nemško časopisje in poudarja ves pomen te vojaške zmage, največje vojaške sile sveta. Listi objavljajo ob tej priliki pregled vseh političnih in vojažkih dogodkov, glede od noša jev med Nemčijo in Francijo pa pravijo, da se je Francija pod maršalom Petainom končno vrnila k 6tvamosti in je iz tega potegnila tudi primerne sklepe.
Britanski preskrbovalni minister je predpisal 25 zmanjšanje obrokov kruha, ker letina v Velita Britaniji ne kaie ravno najboljše. Poročila, ki prihajajo iz Amerike, pa pravijo, da se J* prehranjevalno vprašanje v Veliki Britaniji v zadnjem tednu na splošno precej poslabšalo
Turško-nemšfco prijateljsko pogodbo slavi tudi japonsko časopisje in pravi, da pomeni to nov uspeh diplomacije držav Osi.
Za portugalskega veleposlanika pri francoski vladi v Vichyju je bil imenovan bivši zunanji minister Coeriro Da Mata, rektor lizbonske univerze.
Mehikanski obrambni minister je ukazal prenoviti ves topniški material mehiške narodne vojske. Minister je prepričan, da bo mogel v treh mesecih zmotorizirati vse mehiško topništvo.
Indijski voditelj Ghandi je menda po nekem svojem prijatelju dal objaviti, da se bo gi-b?nJ<; z® ljudsko neposlušnost v Indiji še ojačilo. To poročilo je prispelo iz Bomba y-ja v Teheran.
Nenadna sklenitev turško-nemškega prijatelj, stva je povzročila v ameriških političnih krogih živo zanimanje in naredila globok vtis. Nekateri listi vidijo v pogodbi nor diplomatski poraz Velike Britanije.
II. produkcija Glasbene akademije in Srednje glasbene šole
Ljubljana, 21. junija.
Včeraj je ob sklepu šolskega leta Glasbena akademija v Ljubljani Ppriredila drugo javno produkcijo svojih absolventov gdč. Zorke Bradačeve iz klavirske šole prof. Zarnikove, že dobro naši javnosti poznanega mladega dirigenta g. Sama Hubada iz dirigentske šole prof. dr. Danila Švare, gdč. Marije Roeger iz klavirske šole prof. A. Ravnika in g. Janeza Žižmonda iz pedagoškega oddelka violinske šole prof. L. Pfeiferja.^ Nastopili sta še violinistka ga. Francka Ornikova, ki ie poznana že iz koncertnih dvoran (članica klavirskega tria) in pa gdč. Nada Stritarjeva, sopranistka iz petega Jetnike Srednje glasbene sole, dočim je prva iz četrtega letnika Glasbene Akademije. Ob koncu pa je nastopil šolski orkester.
Koncert je uspešno predstavil delovanje našega najviišjega zavoda, čigar kvaliteta se giba na dostojni ravni glasbene vzgoje v tehničnem in umetniškem oziru. Tako nam koncertanti niso pokazali le šolskega znanja, ampak je njihovo podajanje bilo že prepojeno s svobodnejšim razmahovanjem v poduhovljenju del. Posebno se je v tem izkazala gdč. Roeger-jeva, ki je na subtilen način krasno izoblikovala izrazno težke tri Debussyjeve skladbe: »Danseuse de Delphes«, »Le fille aux cheveux de lin< in »Reflets dans 1 aux«. Vse tri skladbe je izrazila z velikim smislom do najfinejših odtenkov v dobri igri prelivajočih se toplih barv. Estetsko je najmočnejše učinkovala.
Ravno tako je v svoji violinski stroki pokazala ga. Ornikova, ki je izvajala ob dotri klavirski spremljavi dr. M. Lipovška Laloja prvi stavek iz »Symphonie espagnole«; odlikujeta jo lep ton in lepo oblikovana fraza. Pianistka gdč. Bradačeva je po premagana tremi ob Bacn-Tausigovi »Toccati in fugi v d-molu« znatno boljše nadaljevala v Scarlattijevi »Suiti« in podala zelo dobro zlasti D. de Severaca »En Tartane«; izvedba te skladbe je predstavljala višek njene oblikovalne moči; lepo igro je pokazala tudi J. Gregorca »Arietti in kolu št. 2«. G. žižrnond je izvajal Veracinija »Sonata v
Novice iz Države
Sv. oče fe v sredo sprejel v Vatikana 400 novih zakonskih parov, potem pa tudi več sto italijanskih in nemških vojakov in mnogo drugih vernikov. V celoti je bilo sprejetih okrog 4000 ljudi.
Metan ▼. tekočem stanju priporočajo v Italiji za vsa tista motorna vozila, ki so doslej uporabljala nafto. Prve dni junija je bil v Bologni kongres za metan, na kterem so priporočali zlasti železniški upravi, da uvede novo pogonsko sredstvo v železniškem prometu. Tovarna FIAT je izdelala posebno železniško motorno vozilo, ki je preurejeno za porabo metana in katero se je pri prvih poizkusih zelo izkazalo.
Železniiko progo Budimpeita—Zagreb—Reka so že začeli elektrificirati. Na ta način bi bila proga mnogo boj pripravna za hitrejše prevažanje tovorov, zlasti pa iz Madžarske do Jadranskega morja. Pri elektrifikacijskih delih sodelujejo Italija, Hrva-ška in Madžarska. 2e maja, ko se je v Zagrebu mudila italijanska gospodarska delegacija, so prišla v razpravo vprašanja o elektrifik. železnice, kar bi tudi ustrezalo hrvaškemu gospodarstvu, ker bi ta važna panoga ne uporabljala več premoga. Prihodnji teden pa bo v Rim prišla hrvaška gospodarska delegacija, ki bo razpravljala o gospodarskih vprašanjih, obenem pa tudi o raznih prometnih vprašanjih.
Z Goriške in Krasa
Zlat« kolajna za hrabrost je bila podeljena po smrti podporočniku sedmega planinskega polka Petru Golobu iz Gorice. Golob se je hrabro boril na grškem bojišču in je tam tudi padel.
Več trgovcev, ki so skrivali živila, je bilo kaznovanih v Trstu. Pri veletrgovki Agati Chiarut-tini so dobili skritih okrog 6000 jajc in jih je oblast potem zaplenila. Jajca so potem na trgu prodali. Na stanovanju trgovca Boscola so dobili skritega 100 kilogramov sladkorja. Pri trgovcu Francu Prelogu so odkrili 30 litrov skritega olja, pri drogeristki Olgi Kozina so zaplenili večjo količino mila, ki ni niti po teži niti po količini ma-ščobe odgovarjalo predpisom. Pek Vinko Švara in njegov sorodnik Josip Milač pa sta imela skritih pet vreč moke. Vsem prizadetim je policija blago vzela, nje same pa ovadila tudi sodišču.
V Trstu je umrla Helena Gorjan, rojena Pegan, stara 26 let. Žapustila je moža Rudolfa in eno hčerko. Umrla je tudi vdova de Filippini, rojena Sinčič.
Tri in pol milijona jajc zaplenjenih. Tržaška prefektura je 14. junija zaplenila v Trstu pri več veletrgovcih okrog 3 in pol milijona jajc, ki so bila shranjena v hladilnicah. Prizadete so bile tvrdke Brata Turin, Alberti-Fogar- in Rocco-Longhetto. Samo v eni hladilnici je bilo 1,600.000 jajc. Vsi veletrgovci so bili odvedeni v zapor. Jajca pa bo oblast prodala prebivalstvu na trgu.
e-molu« za violino (Fantasia — Allegro assai
— Allemonda — Pastorale — Adagio — Gigue
— Allegro) in prvi ter drugi stavek Bruchove-ga »Koncerta v g-molu«. Izvedba je bila dobra, zlasti drugo delo je lepo oblikoval, dočim je prvo trpelo na intonaciji, ki je pa bila posledica vročine. Tudi on razpolaga z velikim znanjem in muzikalnim smislom. Pri klavirju ga je skladno in dovršeno spremljala ga. Silva Hrašovčeva. Za sklepno točko je bil na sporedu Haydnov »Klavirski koncert v D-duru« s sprem-iljevanjem orkestra: Vivace — Un poco adagio
— Rondo alFUngharese (Allegro assai). Klavirsko partijo je izvajala gdč. Roegerjeva, dirigiral je g. Samo Hubad, katerega kvaliteta je že itak poznana izza zadnjih njegovih javnih nastopov in moremo le ponoviti, da se nam v njem obeta dober dirigent. Orkester je bil dobro pripravljen, čist in discipliniran in precizen. Tudi gdč. Roegerjeva je zelo dobro izpolnila svoj delež. — Dobro je oblikovala tudi gdč. Nada Stritarjeva.
Poslušalstvo je bilo zadovoljno in je izvajalce nagradilo z odobravajočim ploskanjem in nekatere celo s cvetjem. Grda razvada pa je med mlajšimi ljudmi medsebojno prišepetova-nje med izvajanjem, ki poslušalce moti Netaktno pa je prihajanje, brezobzirna hoja in ropotanje zamudnikov, ki naj bi vsaj konca izvedbe posameznih skladb počakali. — Te prireditve zaslužijo sicer večjega zanimanja od strani našega koncertnega občinstva.
Prosto gibanje po notranjosti Ljubljanske pokrajine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odloča, da se z današnjim dnem ukinja ČL 4 njegovega ukaza št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX, ki je bil objavljen v uradnem listu Kr. Civilnega Komisari-jata št. 55. Potemtakem je gibanje v mejah imenovane pokrajine prosto in ni zato potrebno nobeno posebno dovoljenje.
Novo mesto
Strel sredi noči. V kandijsko bolnišnico se je zatekel 26 letni posestnikov sin Jože! Sašek s Pangerčgrma v občini Šmihel-Stopiče. Fant se je mudil na vasi. Ko se je proti polnoči vračal proti domu, je nekdo iz teme nanj ustrelil in ga zadel v levo koleno. Verjetno je v fantovskih vrstah imel kakega nasprotnika, ki je iz sovraštva nanj streljal. Varnostne oblasti iščejo krivca.
Naval na davčno upravo. V četrtek, na prvi dandan zamenjave dinarjev v lire, je prišel na davčno upravo, ki je pooblaščena izvršiti zamenjavo, velik naval. Iz celega okraja hitijo ljudje zamenjati dinarje, ki jih, kakor izgleda, na Dolenjskem ni bilo tako malo. Marsikdo, o katerem bi človek mogel biti prepričan, da nima dinarja pri hiši, je sedaj iz nogavice potegnil svoje tisočake in jih prinesel na davčno upravo v zamenjavo. Zanimivo bi bilo, ko bi se po zaključku zamenjave moglo izvedeti, koliko je v okraju bilo denarja in kako je bil porazdeljen med posamezne plasti tukajšnjega prebivalstva.
živahno je zdaj na novomeškem stadionu
Novo mesto, 19. junija.
Ne moremo reči, da v prejšnjih časih med novomeščani za stadion ni bilo zanimanja in da na stadionu ni bilo živahnega življenja. Toda takega življenja in takega zanimanja kakor sedaj, prav gotovo ni bilo. Stadion je sedaj vedno dobro obiskan. Stari in mladi prihajajo v takem številu, da se je vodja izkopavanj dr. Ložar že pritoževal, da jih je preveč, in da ga naval obiskovalcev že ovira pri delu.
Vse te številne obiskovalce stadiona bi mogli razdeliti v dve skupini. Prva je skupina tistih, ki jih privabljajo zanimiva arheološka izkopavanja, ki se tukaj vršijo že 14 dni, drugo skupino pa tvorijo tisti, ki jim ni toliko do najdenih starin, zato pa več za napredek del, ki iz nekdanjega zapuščenega sejmišča ustvarjajo krasen športni stadion, na katerem se bo moglo novomeško športno življenje dodobra razmahniti, ker bo z njim dobilo igrišče, ki so ga novomeški športniki že dolgo pogrešali.
Naš poročevalec hoče biti pravičen obema skupinama, pa bo zato te vrste posvetil ne le arheološkim izkopavanjem, marveč tildi stadionu samemu, ki postaja za Novomeščane vsak dan bolj aktualen in to toliko bolj, ker^ dela hitro napredujejo in bo treba najti možnosti in načina, da se zagotovi njegova popolna do-vršitev.
Arheološka izkopavanja se na stadionu vršijo že 14 dni ter so se bogato izplačala. O prvih, najimenitnejših najdbah, ki so jih odkrili 5. in 6. junija, je naše časopisje že poročalo. Od takrat malone ni minil dan, da ne bi našli kaj zanimivega iz življenja starih Ilirov v 5. stoletju pred Kr. Na najdbah je bil posebno bogat 18. junij, ko so na prostoru nekaj kvadratnih metrov in v plasti pepela našli bakren kotliček s tremi nogami, iglo s štirimi glavicami in vložki iz jantarja, razne bronaste okraske in 8 do 10 žar ter loncev iz črne in rdeče gline. Po izjavi kustosa Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Ložarja gre pri teh najdiščih za gomilo s številnimi grobovi. Oblika gomile je še sedaj dobro vidna, le da je presekana s cesto, ki vodi do Šmihela in da je v svojem južnem delu zravnana v vrtove. Pri gradnji ceste in hiš je bilo bržkone mnogo arheoloških zanimivosti uničenih, verjetno je pa tudi, da se pod cesto in v vrtovih take starine še nahajajo. To mnenje zlasti potrjuje to, da so na vrtu živinozdravnika Vandota, ki stoji v bližini sedanjih najdišč, našli zadnje dni zopet nekaj predmetov, ki so bili izročeni Narodnemu muzeju. Radi teh najdb se je dr. Ložar odločil, da bo v prihodnjih dneh začel kopati tudi na Vandotovem vrtu.
Z novimi najdbami se bo keramika Narodnega muzeja v Ljubljani tako obogatila, znanstvenikom pa so nove najdbe postavile nov arheološki problem, namreč problem, kako se druftjo starejše oblike keramike z novejšimi. Pri teh izkopavanjih so namreč naSH predmete iz črne in rdeče gline. Črna glina predstavlja starejše oblike, rdeča pa mlajše.
Vsi najdeni predmeti bodo postali last Narodnega muzeja v Ljubljani, kamor jih bodo čimprej spravili, ker jih je treba v najkrajšem času restavrirati in preparirati. Trenutno pa *o izkopanine na vpogled pri Košaku.
Kakor je časopisje že poročalo, si je dela na stadionu ogledal tudi divizijski general Romero.
Sedaj lahko poročamo, da se za ta dela živahno zanima tudi g. civilni komisar dr. Griselli, ki si je v torek najprej ogledal pri Košaku razstavljene predmete, nato pa prišel v spremstvu župana dr. Polenška tudi na stadion in si tam ogledal vsa dela.
Svoje veselje nad deli na stadionu imajo tudi novomeški športniki, ki morejo opazovati napredek, ki se tam dan za dnem kaže. Poleg najetih delavcev so pri odkopavanjih in planiranju zaposleni tudi vojaki, ki jih je za ta dela dal na razpolago poveljnik divizije g. general F. Romero, ki je za gradnjo tega stadiona pokazal izredno zanimanje, ki se mu je vzbudilo iz interesa do novomeškega telesnovzgojnega dela in ob pogledu na idealno lego tega športnega igrišča. Enak interes za gradnjo stadiona je pokazal tudi" g. civilni komisar, ki z zanimanjem sledi vsem prizadevanjem lastnika stadiona, ki gredo za tem, da bi se to nad vse potrebno igrišče čimprej dokončalo. Vse to navdaja našo športno mladino z upanjem, da bo Novo mesto s tem stadionom vendarle dobilo športno igrišče, ki si ga je že tako dolgo želelo. Če se bo ta up v doglednem času uresničil, bo življenje na stadionu ostalo živahno tudi takrat, ko senzacije z ilirskimi najdbami ne bo več in ko bodo sledovi davnih novomeških prednikov že varno spravljeni pod streho Narodnega muzeja v Ljubljani. Želeti bi bilo le še, da bi iportna mladina svojo željo po dovršenem stadionu potrdila in podkrepila tudi z delom in v svojih prostih urah zgrabila za lopato ter tako tudi sama doprinesla svoj delež k dograditvi igrišča, ki je pač predvsem njej namenjeno.
SK Moste bodo priredile furnir
Moščani bodo priredili jutri velik nogometni turnir. V goste so povabili vojaško moštvo, Grafiko in pa Svobodo. Seveda bo sodeloval tudi prireditelj. Igrali bodo za dva pokala. Igre bodo trajale po 2X30 minut. Pari so razdeljeni takole: ob 15 Grafika:Vojaško moštvo, ob 16.10 Moste: :Svoboda, ob 17.20 premaganca h prvih tekem in ob 18.30 zmagovalca iz prvih tekem.
Zmagovalec med zmagovalcema prejme v darilo lep pokal, pa tudi zmagovalec med premagancema sprejme lepo darilo. Tekme bodo vsekakor zelo zanimive, saj bodo igrala dobra moštva. Veliko zanimanje pa je za vojaško moštvo v katerem igrajo nekateri dobri italijanski igralci, ki so sedaj v vojaški službi v našem mestu.
MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana
Sobota 21. t. m. ob 20: »Sinovi Starega Rimljana*. Zadnjikrat. Cene globoko znižane. Predprodaja ob 15 do pričetka pri blagajni pred frančiškansko dvorano.
Učenci in učenke Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani bo prejeli izpričevala v ponedeljek, dne 30. junija 1941 ob 9 v svojih razredih. Kolek za letina izpričevala 20 din, za odhodna izpričevala 100 din in 20 din. Tiskovina za letna izpričevala 5 din, za odhodna izpričevala 10 din. Vrni tii je treba knjige iz podporne zaloge in dijaške knjižnice. — Direktor.
Darujte za starološkl »Dom slepih«
tavod ta odrasle slepel Čekovni račun it. 14.673 • »Dom slepih«. Ljubljana
Ljubljana
Štiri lepe hiše
so takorekoč kar čez noč zrasle na Tyrševi cesti. Vse so moderne in bodo dale streho lahko večun strankam. Prva hiša je zrasla zraven Kolškove trgovine. Stavba je že ometana in na zunaj lično pobarvana. Hiša je štirinadstropna. Pritličje je urejeno za trgovske lokale. Ko bo izginil zraven novo zgrajene hiše s Tyrševe ceste še kos hiše, ki štrli daleč na cesto, bo cesta zregulirana in lepo pregledna. Dve hiši so dogradili tudi zraven policijske stražnice. Obe hiši sta trinadstropni. V nje je napeljana že tudi elektrika. Hiši sta zidani na kamnite kvadre iz podpeškega kamenja. Kvadn segajo dva metra nad zemljo. Hiši sta pomaknjeni za dobrih pet metrov od ceste. Na južni strani prve hiše so narejeni lični balkončki in tudi okna so številna, tako da bodo stanovanja na tej strani polna sonca. Tretjo, tudi trinadstropno hišo pa gradijo zraven Eiflerieve tovarne za svilo in bar-žun. Stavba je kakšnih 30 do 40 metrov dolga. Na Tyrševo cesto ima široka okna, ki bodo dajali dovolj zraka in svetlobe. Z novimi hišami bo Tyr-ševa cesta mnogo pridobila na zunanjem licu, saj 60 že doslej ob njej zgrajene številne moderne in udobne stavbe.
Urejanje Vegove ulice
Kakor smo že poročali so začeli s prvimi deli za ureditev novega tlaka v Vegovi ulici. Najprej so cestno površino zorali in s tem odstranili nekaj centimetrov gornjega nasloja ceste. Ko je bila cesta tako osnažena, so začeli cesto nasipati z 10 centimetrov debelo plastjo gramoza, ki ga sicer imenujejo tudi tolčenec. Dozdaj so nasuli cesto skoro do tri četrtine. Zaenkrat posipajo cesto samo toliko kolikor je zorane; to pa je od začetka pri Kongresnem trgu pa do konca vseučiliškega poslopja. To plast tolčenca bodo potem pobrizgali s cestnim katranom, ki ga izdelujejo v mestni plinarni. Potem ko bodo tolčenec pobrizgali s katranom, ga bodo posuli * drobnim gramoznim peskom. To plast bodo potem dobro zvaljali z valjarjem, tako da se bo droben pesek trdno spojil s katranom. Seveda bo treba cestišče še v drugo pobrizgati s katranom. Površino tega katrana bodo potem posuli z robatim peskom iz kamnoloma. Cestišče bodo spet dobro zvaljali in tako bo cesta zmožna za promet. Ker je vreme lepo, in le ob takem vremenu je cesto lahko tlakovati na ta način, upamo da se bodo delavci potrudili in Veogovo ulico kmalu izročili prometu. Tako urejeno makadamsko cestišče je zmožno prenašati le srednje težki promet, za promet s težkimi avtomobili pa ni. Omenjeni način tlakovanja tudi ni tako drag, kakor pa bi bilo drago tlakovanje z asfaltom in j« tudi cenejše kakor kockanje ceste.
Samo zidovi
še štrle v zrak od nekdanje hiše, v kateri je bila Šinkovčeva trgovina s čevlji. Ker je bila hiša v regulacijski črti novo projektiranega podaljška Šubičeve ulice, bo morala pasti. Še nekaj dni, pa bomo že lahko gledali s Kongresnega trga proti Tivoliju. Pred nekaj dnevi so začeli podirati omenjeno hišo. Najprej so morali odstraniti strešno opeko, ki 60 lepo zložili in jo bodo lahko še porabili za streho pri kakšni drugi hiši. Potem so odstranili late, ki so potrebne za opeko, in končno so včeraj ves daa podirali leseno ogrodje ostrešja. Precej je bilo radovednežev, ki ševniso videli, kako se taka stvar podira. Pa je tudi res zanimivo gledati, kako so delavci po določenem načrtu izbijali iz debelih hlodov zagozde, debele žeblje in drugo železje, ki je držalo skupaj težko leseno ogrodje. In padalo je eno leseno rebro za drugim. Delo je šlo hitro izpod rok in polovice ostrešja hiše ni več. Samo debeli zidovi štrle v zrak. Izložbena okna so zdavnaj odstranili in tako je mogoče skozi luknje v zidovju videti na samostanski vrt in še dalje proti Tivoliju. Danes bodo tako od rok kakor doslej, bo hiša morda že v nekaj dneh padla. Ker je kanalizacija tudi skoraj že dovršena, bodo začeli v kratkem s cestnimi deli na podaljšku Šubičeve ulice. Tako bo središče mesta v prav kratkem času zvezano s prometno Bleiweisovo cesto in z zelenim Tivolijem.
Jutrišnji šport
Kakor 6mo že včeraj Javili bodo jutri odigrane naslednje nogometne tekme: Hermes Flavija ob 10 dopoldne na igrišču Hermesa. Kakor je mogoče predvidevati bo iz tega srečanja izšel kot zmagovalec Hermes. Vse prednosti ima: zdrž-nost, tehniko in uigranost. Slavije pa tudi ni podcenjevati, saj se je že mnogokrat zgodilo, da je zmagal slabejši nad močnejšim, če se je v igro zagrizel. In zagristi ee Slavijaši znajo. To so okusili že mnogi, ki so se srečali z mladimi Slavijaši. Tekma bo lepa in si jo bo veljalo ogledati.
Mars:Ljubljana ob 18 na igrišču Ljubljane. To bo gotovo ostra borba, saj sta obe moštvi močni in imata nekaj prav dobrih igralcev. Marsu bi v srečanjih z Moščani skoraj spodletelo, da se ne bi mogel več udeleževati borbe za pokal SNZ. Rezultati med Marsom in Ljubljano so zmerom tesni, igre pa vedno lepe in borbene. Tudi jutrišnja bo lepa in gledalci bodo prišli na 6voj račun. Predtekmo bodo odigrali juniorji Slavije in Ljubljane. Ta tekma se bo začela ob 16.45.
Ud-»ar Wallare:
Na sever, potepuh!
»Rada bi govorila z vami brez prič,« je dejala.
Miss Ellen, ki je stala poleg vrat s sklenjenimi rokami, je ob teh besedah izginila.
»Ali naj tudi jaz odidem?«
Oktober je čakala, da bi ji le z očmi namignil, pa bi brez obotavljanja sledila hišni gospodinji. Robin pa je zaprl vrata.
»Prosim, izvolite sesti, milostljiva,« je dejal Robin in ponudil ladv Georgini stol.
Ona pa je odklonila.
»Mislim, da se nameravaš vrniti v Kanado,« je začela.
»Upam vsaj,« ji je odvrnil. »Ali si čitala moje pismo?«
Pozorno ga je pogledala.
»Ne morem se spomniti, da bi mi bil pisal.«
»Saj ti tudi nisem. Saj se niti ne morem spomniti, kdaj sem ti zadnjič pisal. A kljub temu mislim, da si čitala moje pismo.«
Preslišala je niegove besede. Saj na te njegove besede tudi ni mogla ničesar odgovoriti, ne da bi prišla v nevarnost, da bi se izdala.
»V zelo velikih ležavah sem. Sicer pa to dobro veš. Posestvo mi nič ne nese, hiša v Londonu me stane ogromne vsote. Alan rabi denar. Želim, da bi se poročil in da bi bil preskrbljen ...«
»Stroški so vHUM. to rad verjamem,« ie nehote malomarno začel Robin, ko je Elfrida za hip umolknila. »Sicer ne vem natančno, koliko
stanejo gangsterji sedaj, a najbrž niso preveč poceni. Ce se ne motim so še _ drugovrstni ro-parzi vse prej, kot poceni. Saj si se oskrbela naravnost kneževsko. Večkrat sem že razmišljal, zakaj tvoj rdečebradi sluga ne obleče tvoje li-vreje in si ne pritrdi tvojega grba na prsi... trije leopardi na rumenem polju, kaj ne? Pa tudi Lennv bi izgledal naravnost pravljično v tvoji opremi.*
Ladv Georgina ni pokazala na zunaj, če so jo Robinove šale jezile. Nehote jo je moral občudovati, ker se je znala tako obvladati. Kljub njenim šestdesetim letom ie bila še visoko vzravnana in njene lepe, kakor noč temne oči so še vedno bile očarujoče.
»Prekinil si me, Robin.«
»Oprosti.«
Položila je svojo torbico na mizo, vzela Iz nje kos papirja in ga razgrnila pred njim.
»Ne morem se ubraniti misli, da si hud name zaradi vseh onih neumnosti, ki so se ti pripetile po oni noči, ko sem bila zadnjič pri tebi. Ali ni že strašno dolgo od tega? Res prava nesreča, da si takrat v Senectadviu zagledal Allana —«
»A sreča zanj, da ga od takrat nisem več videl.«
Robin se je smehljal in njegov glas je bil ljubezniv.
Georgino je stresel mraz ob niegovem smehljaju, kajti dobro je poznala družino Bean-sere. Eden izmed Robinovih prednikov se je prav tako smehljal, ko so mu odsekali glavo: še takrat se je smehljal, ko ie krvnik pokazal že odsekano glavo ljudstvu. Še nekdo iz te družine se je tako smehljal v prisotnosti Riharda
Gloucesterskega, v trenutku, ko ga je vojvoda de Clarence umoril. Vsi so se v nevarnosti tako smehljali. Bili so najbolj nevarni, kadar so bili najbolj dobre volje.
»Allan... labko skrbi sam zase. Saj vendar ni nikak slabič. Tepec more biti, a nihče od moje krvi ne more biti strahopetnež.«
In vendar jo je za hip bilo groza pred njim. On je to dobro vedel.
»Strahopetnost je mogoča v raznih oblikah. A nima pomena, da bi sedaj razpravljala o nravni plati vse zadeve.«
Robin je sicer videl papir, katerega je po* ložila na mizo, poznal ga je tudi po barvi in obliki; vendar pa ni rekel ničesar, ampak je čakal, da ona sama pove vzrok svojega nočnega obiska, čeprav je bilo vsako pojasnilo odveč.
»Ali naj govorim odkrito?« je vprašala.
Robin je prikimal.
»Želim se vrniti v Evropo. Moji zastopniki so našli v Cannesu očarljivo vilo, ki bi bila kakor nalašč zame. Prodala bom svoje posestvo, hišo v Londonu pa oddam v najem. Prej pa moram poravnati ogromen kup računov. Cela vrsta upnikov postaja že nadležna. Rada bi začela mirno življenje; a to mi bo mogoče le, če mi boš ti priskočil na pomoč.«
»V koliko naj ti pomagam?«
Ladv Georgina je vzela ček; bil je že Izpolnjen. Manjkal ie samo še podpis. Vsota je bila zelo velika. Robin se je nasmehnil in ji vrnil papir.
»Ne,« je dejal.
Nikakih utemeljitev, nikakega opravičila.
»Ne?»
Njena glava se je nagnila na stran, njene ustnice so bile stisnjene.
»Ta tvoj odgovor prinaša cel kup neprijetnosti... za naju oba. Zelo neprijetno bi mi bilo, če bi te morala videti pred ameriško poroto in bi ta najina zadeva prišla v javnost. Ker veš kaj te čaka, se gotovo ne boš pustil prostovoljno aretirati zaradi umora. Strašno b< mi bilo hudo, če bi izvedela, da si padel kakor pes, pod kroglami dveh policistov.«
»Ali dveh razbojnikov,« jo je prekinil Robin. »Takšne stvari se večkrat zgodijo. In poleg tega ima morilec zavest, da ie storil dobro delo ... Toda oprosti... prekinil sem te.«
»Želela bi, da se izogneš vsemu temu in se vrneš v Kanado v vsej udobnosti in v miru-Mislim, da ti dekle nič ne pomeni?«
Prodirljlvo ga je pogledala v upanju, da bo odkrila občutljivo točko.
Robin pa jo je hladno zavrnil:
»Ne govoriva o dekletu.«
Ladv Georgina je skomizgnila z rameni.
»Tedaj pač ne morem ničesar storiti. Upala sem, da boš pameten ...«
Nikakor ni hotela barantati. Prišla ie s svojo zahtevo; ker jo je odbil, je bila zanjo zadeva zaključena.
Vzela je svojo torbico, vtaknila vanjo ček in jo skrbno zaprla.
»Lahko noč, Robin,« ie dejala in se napotila k izhodu.	.
»Ali se tl tako zelo mudi?« jo je vprašal-
Obstala je in ga vprašujoče pogledala.
Dalje.
Tuja živina v občini št. Peter pri Novem mestu
Pri raznih posestnikih v občini št. Peter pri Novem mestu se nahaja naslednja živina, ki je ob demobilizaciji ostala brez lastnika:
Konji
Konj fuks, na glavi lisa, 3 leta. Kobila črne barve, stara 7 let. Kobila, prama, stara 9 let. Konj, švarc, star 8 let. Konj, fuks, na glavi ima liso, 10 let. Kobila švarca, 6 let. Kobila, šimlja, 6 let. Konj rdeče barve, št. 25S7, 13 let. Kobila, 14 let, št. 411. Kobila, šira&t fuks, 9 let. Konj, pram, 9 let. Konj, pram z liso na glavi, noga bela, 16 let. Kobila, prama, 19 let. Konj fuks, na glavi belo liso, 10 let. Konj, rdeč, bela noga, ficelj: zadnja desna,
12 let. Konj. Švare, 12 let, Konj kostanjeve barve, zadnji nogi beli, 7 let. Konj šimelj, 5 let. Konj fuks, vse 4 noge bele, 3 lise na glavi, 18 let. Konj pram, 8 let, št 2213. Konj pram, 9 let. Konj, žirafi t pram, 10 let. Kobila švarca, 7 let. Kobila prama, 16 let, št. 81 in 83. Konj pram, 12 let. Kobila prama, na glavi lisa, 4 leta. Konj švarc, na glavi zvezda, 12 let. Konj fuks, lisa na glavi,
13 let, št. 1223. Kobila prama, na levo oko slepa, 16 let. Konj pram, z belo liso na čelu, 8 let. Konj šimelj, 9 let. Kobila švarca, na glavi tri zvezde, 13 let. Konj, črn pram, 13 let, št. 240. Konj švarc, tri zvezde na čelu, star 6 let.
Voli
Vol črne barve, stair 3 leta. Vol sive barve,
3 leta. Vol lisast, star 6 let. Vol črne barve, lisa na čelu, 3 leta. Vol sive barve, 4 leta. Vol sive barve, 5 let. Vol pšenične barve, 5 let Vol monta-fonske barve, 9 let. Vol rdeče barve z belo liso, etar 4 leta.
Praška domača mast čisti in zdravi rane. Dobi [
. ...ali l&L-aOTlah.	R,	Št. 2/41.
te v vseh lekarnah.
Konji na področju novomeško občine
Na področju občine Novo mesto se nahajajo naslednji konji, ki so ob demobilizaciji ostali brez lastnikov:
Konj pram 150 cm visok, jahač, žig 29. Konj pram 150 cm visok, brez vsake lise, žig 4115. Konj zelenko, 140 cm visok, 6 let star, nosač, brez žiga. Konj pram, rujav, ostrižena griva, kratek rep, 130 cm visok, nosač, brez žiga. Konj, bel, 130 cm visok, 10 let star, nosač, brez žiga. Konj, rujav, 130 cm visok, nosač, brez žiga. Konj, črn, 130 cm visok, nosač, brez žiga. Konj, zelenko, 130 cm visok, nosač, brez žiga. Kobila, prama, 130 cm, lisa na čelu in nosu brez žiga. Konj, bel zelenko, 150 cm visok, 8 let, brez žiga. Kobila, zelenka, 130 cm, kratek rep, ostrižena griva, brez žiga. Konj, pram, griva in rep črna, IM cm, 5 let star, brez žiga. Kobila, bela, 150 cm, ostrižena griva in rep, brez žiga.
Linhartovo ulico in Tyrševa cesto mestni tehnični oddelek sedaj kanalizira ter je cesta zato res zelo ozka pri hiši št 47, kjer je Kolškova trgovina. Citati 6mo že željo, naj bi mestna občina na tem prostoru cesto razširila z odstranitvijo dela te hiše, toda povedati moramo, da se je mestni tehnični oddelek že nekajkrat pogajal z lastnikom, ki je v Celju, pa ni mogel priti do zaključka zaradi lastnikovih zahtev. Dokler se torej lastnik te hiše, ki sega precej čez regulacijsko črto, ne odloči za nižjo odškodnino, bomo morali pač potrpeti, čeprav bi bila ta regulacija v splošno korist ter bi za splošne koristi zlasti svojih sosedov moral upoštevati vsak občan. Ker je pa ta prometna ovira prav na glavni državni cesti našega mesta, je to vprašanje še mnogo važnejše, kar bodo gotovo upoštevale oblasti.
Važna sporočila
Trgovci na drobno, ki imajo večje število odjemalcev in so v mestnem preskrbovalnem uradu za enkrat dobili še premalo moke, naj pobrane odrezke živilskih nakaznic prineso že v ponedeljek, 23. t. m. v mestni preskrbovalni urad v II. nadstropje Mestnega doma, kjer dobe za oddane odrezke novo zalogo moke. Drugi trgovci pridejo na vrsto konec drugega tedna. Pekovskim mojstrom bo mestni preskrbovalni urad nakazoval moko za kruh od ponedeljka, 23. t. m. dalje tudi samo za predložene odrezke.
Opozarja se, da poteče s 30. t. m. zadnji rok za zamenjavo evidenčnih tablic tudi za ona motorna vozila, ki niso opremljena s posebnimi dovolilnicami za prosto vožnjo, kakor tudi za ona, ki so sedaj pod plombo.
Od ponedeljka 23. t. m. dalje se bodo tablice zamenjavale pri oddelku II. Visokega Komisariata, Bleiweisova cesta št. 10, drugo nadstropje, v sobi št. 117, od 8 do 12.
Pri tem se še pripominja, da morajo vsa motorna vozila z označbo LB, ki so v prometu, biti vedno v stanju, da se izkažejo ne samo s prometno knjižico, temveč tudi s posebno dovolilnico in s trobojnim znakom, ki mora biti na zaščitnem steklu vozila, in ki pooblašča prosto vožnjo.
Koncert absolventa Glasbene akademije Bojana Adamiča bo v ponedeljek, dne 23. junija ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Pianist, ki izhaja iz šole prof. Ant. Ravnika, bo izvajal Dugan-Stan-čičevo »Toccato«, znano Beethovnovo »Sonato, op. 57« (Appassionato), Chopinov »Noeturno« in »Valse brillante«, deset Škerjančevih mladinskih skladb, Lisztov »Klavirski koncert v Es-duru«, kjer ga bo spremljal orkester Glasbene akademije pod vodstvom absolventa Sama Hubada. Vstopnina za občinstvo 15 din, za vojake 8 din, za dijake pa 3 din. Sporedi so na razpolago v Matični knjigarni. Na Adamičev koncert opozarjamo.
BAh COMME ITALI Ul	ICA RCIALE ANA
3UJ	l
CAPITALE L. 700.000.000'-	1 GLAVNICA L. 700.000.000'-
RISERVA L. 165.000.000'-	| REZERVA L. 165.000.000'- ; ,
BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE BANKA OBČE NARODNEGA ZNAČAJA	
Pičila ga je osa in je po dveh minutah nmrl. Iz Stockholma poročajo, da je na južnem švedskem zadnje dni zavladala nenavadno velika vročina, čeprav je toplomer še prav pred kratkim kazal nič stopinj vročine. Toplo sonce je privabilo v naravo med drugim tudi ose, ki so letos, pravijo, še prav posebno »strupene«. Pripetil se je tale žalostni primer. Nekega 50-letnega kmeta, ki je bil zdrav in korenjak, da malo takšnih, je pičila osa na tilnik. Posledice tega pika so bile tako hude, da je kmet umrl, in sicer že po dveh minutah. Kljub temu, da so mu domači takoj priskočili na pomoč in mu skušali olajšati bolečine, je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Tudi zdravniška pomoč je prišla prepozno. Zdravniki so
srfino mišico, zaradi
da bi osji pik DČil človekovo
spe-
So-
Hiter in točen pregled domačih in tnjih dogodkov Vam nudi »Slovenski domc!
Koledar
Danes, sobota 21. junija: Srce Marijino. Nedelja, 22. junija: 3. pb. Ahacij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu&tek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo, 22. t. m. ob 11 v Zvezdi. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajala naslednji spored: 1. Učakar: Cinkoie, koračnica; 2. Suppč: Pesnik in kmet, overtura; 3. Učakar: Prelepa moravska dolina, venček narodnih pesmi; 4. Mascagni: Ca-vaUeria Rusticana, intermezzo; 5. Zeller: Ptičar, potpuri; 6. Učakar: Židana marela, koračnica.
Druga sklepna produkcija Glasbene akademije bo danes ob pol 19 v veliki filharmonični dvorani. Spored bodo izvajali letošnji absolventi visoke šole, ki bodo izvajali skladbe Bacha, Scarlattija, Veracioiija, Severaca, Brucka, Debussyja, Haydna in J. Gregorca. Nastopili bodo: Manja Roeger-jeva, Zorka Bradačeva, Francka Ormikova in Ivan žižrnond iz šol prof. Ravnika, Zarnikove, Rupla in Pfeiferja. Sodeloval bo tudi orkester Glasbene akademije, ki bo pod vodstvom ab6. S. Hubada izvedel spremljavo k znanemu Haydnovemu »Klavirskemu koncertu v D-duru«. Poleg absolventov bo nastopila tudi Nada Stritar (sopran, V. let. SGŠ), učenka ravnatelja Betetta. — Vstopnina za občinstvo 15 din, za vojake 8 din, za dijake 3 din; programi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na zanimivo prireditev opozarjamo.
Učenci in učenke Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani bodo prejeli spričevala v sredo, dne 25. junija ob 9 v svojih razredih. Kolek za letna izpričevala 20 din, za odhodna izpričevala 100 din. Tiskovina za letna izpričevala 5 din, za odhodna izpričevala 10 din. Vrniti je treba knjige iz podporne zaloge in dijaške knjižnice. — Dir Koncert slovenskih umetnih in narodnih pesu., v korist Rdečega križa bo priredil pevski zbor »Ljubljanski Zvon* dne 7. julija v filharmonični dvorani. Položaj, v katerem so se znašli v zadnjih tednih številni naši rojaki, terja od Rdečega kriza silno povečanje dela in znatnih gmotnih sredstev. O delu pričajo dosedanji uspehi dveh novih odsekov — za poizvedbe in za socialno pomoč —, del sredstev za njih nadaljnje delovanje pa naj privabi Rdečemu križu prireditev enega naših najboljših pevskih zborov.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 19JO:
Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene od 14 din navzdol.
Nedelja, 22. junija ob 19.30: Cigani. Izven. Cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 23. junija: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdoL Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev.
OPERA Začetek ob 19:
Petek, 20. junija: Zaprto. •
Sobota, 21, junija: Figarova svatba. Izven. Cene od 30 din navzdol.
Nedelja, 72. junija: C amen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve, altistke.	11
Ponedeljek, 23. junija: Recitacijski večer italijanske in slovenske poezije. Izven.
Stabilimento produttore di importante pigmento per colori, vernici, ecc. cm CA A O ■ N TC
introdottissimo. - Scrlvere dettaglamente a:
Podjetje za izdelavo važnega barvila za barve, _ lake itd.
I S < E AGENTA
zelo dobro vpeljanega. Pisati podrobno na:
CASSETTA 110 A UNIONE PUBBUOTA ITALtANA - TORINO.
NUMISMATICA
Numizmatika
Acquisto monete antiche e intere collezioni ai piti alti prezzi. Inviate offer-te alia
Kupujem star denar in celotne zbirke po najvišjih cenah. Ponudbe pošljite na:
9. * P. SANTAMABIA, Hana m Snaona 35. Roma
nter «mni acquisti le-gno compensvo produ->. one Slavoni i nonchč
rappresci. anz per ven-dita tutta I taua. Seri vere:
Zanimam se sa nakup ojačenega lesa, slavonske izdelave, ter za zastopstvo prodaje po vsej Italiji. Pisati:
P«ytrlBn«t, Via Volturno, (lanova.
Aqulstlamo torte quan- Kupimo veijo kollllno titativo legna	drv
ardere preferenza lag- najrajši bukova. — Po-go. — Olferte franco nudbe Irco. Padova. — Padova. Indirizzare:	Pisati	na:
Antotrasporti Domenichelli » Padova
A. T. I. E. A. - Torino
■	.	.	Via	Paiaro,	48	..
Industria Biancheria uomo cer-ca introdotto rappresentant«
Industrija moškega perila iiže vpeljanega zastopnika
Charlie Chan v San Franciscu
»To njegovo ceno le še poveča. Zlasti pa v očeh človeka, kakor je polkovnik Beatem,« je pripomnil Chan. »Žal mi je, da je odšel. Zaradi svoje zvestobe do sedanjega gospodarja bi morebiti jaz nič ne dosegel, toda svojemu prijatelju sem obljubil...«
Vrata, ki so vodila v predsobo, so se naglo odprla in v salon je pritekel mali skavt, za njim pa visok mladenič z majhno kožno torbico v roki.
»Pripeljali sem zdravnika,« je zamgo-vito naznanil Willy Li.
Chan je srdit pogledal preveč skrbnega dečka.
»Nesrečen slučaj,« je vprašal zdravnik. »Kdo od vaju?«
Henrik Li je pokazal Chana.
»Ta Človek si je izpahnil nogo,« je rekel.
»Dajte, da pogledamo,« je rekel Ame-rikanec in stopil bližje h Chanu.
»Ah, saj ni nič!« je rekel Chan in pokazal nogo zdravniku.
Zdravnik mu je odveza! čevelj in potegnil nogavico, zmasiral nogo, potem pa vstal.
»To je le neumna šala,« je rekel ta
osorno. »Vam nič ne manjka.«
»Saj sem jaz takoj rekel, da ni nič,* je rekel Chan in se obrnil k Henriku Liju.
Na obrazu uvoznika pletenin se je pojavil izraz razumevanja
»Pet dolarjev, prosim vas,« je strogo rekel zdravnik.
Chan je potegnil dcnarnico in plačal, zraven pa se je trudil, da se njegov pogled ne bi srečal z očmi malega skavta.
Zdravnik je naglo odšeL Chan je nataknil nogavice ter čevlje in V6tal. Njegovo dostojanstvo	je	zahtevalo, da	nadaljuje s svojo vlogo	in zato	je še	na-
prej trdovratno šepal.
»Pet dolarjev, prosim vas! To je vse, kar vedo ti vražji beli zdravniki.*
Henrik Li ga	je	pozorno	opazoval.
»Sedaj se tree spomnil, da je bil še nekdo tukaj in prosil za podatke o Li-Gungu Neki Anglež ... obilen človek. Angleži so mirni	in	spretni	ljudje	kot
lopovi sredi požara. Ali ni bilo v jutranjem časopisju nekaj o njegovi smrti?* »Nič mi ni znano.«
»Ako hočete sprejeti nasvet, ki vam ga skromno dajem? Bodite pazljivi, da
ne boste tudi tokrat doživeli nesrečo,« mu je rekel Lenrik Li in ga pospremil do vrat. Chan je zamrmral neki pozdrav in odšel po stopnicah. Tu se je srečal z Willyjem Lijem, ki je bil radosten od sreče. Stvar se je končala na čisto nepričakovan način, toda deček je bil vesel, da je kot dober skavt storil svoje dnevno dobro delo.
Chan je bil jezen, da se mu je njegova zvijača tako jx>nesrečila. Mislil je, da mu je sedaj po krivda tega malega skavta nemogoče nadaljevati z zasledovanjem Li-Gunga.
Ko je stopal mimo neke drogerije, je vstopil noter ter kupil črnilo m ščetko iz kamelje dlake. Potem se je vrnil v Kirkov nebotičnik. Nočni čuvaj ga je spremil prav do vile, katero je odklenil s ključem, ki mu ga je bil dal njegov gostitelj. Hiša je bila popolnoma temna in mirna. Chan je šel skozi vse sobe. Zdelo se je, da ni nikjer nikogar.
odleglo mu je, ko je ugotovil, da je pa-j pir precej slabe kakovosti. Neki prsti so se krepko odtisnili na papir, ko so ga ‘ zvijali.	t
Chan se je vsedel za pisalno mizo in ob luči namizne svetilke nalil nekaj kapljic črnila čez sumljive dele papirja. Nato je pozorno potegnil čezenj s ščetko iz kamelje dlake. Ves njegov trud je bil poplačan, ko se je pojavil jasen odtis širokega moškega palca. Cnan se je zamislil. Andberry, uradnik agencij« Cook, je bil obilen človek: potrebno bo na nek način priti do odtisa prstov tega moža.
Vtaknil je papir v predal, zraven pa tudi črnilo in ščetko. Premišljeval je o raznih načrtih, potem se pa vsedel v naslanjač in začel brati knjigo »Življenje«, polkovnika Beatema.
Uro kasneje se ie Parady vrnil domov in se jjojavil v salonu e svojim neločljivim srebrnim pladnjem v roki. Na Kir-kovo mizo je vrgel nekaj pisem.
»To je večerna jx>šta, goepod,« je rekel Chanu. »Mislim, da je za vas neka barvana razglednica.«
Kakor, da bi hotel povedati, kako omalovažuje barvane razglednice, je Pa-rady malomarno prislonil pladenj oh bok. Chan ga je začudeno pogledal. Telefoniral je bil v hotel, naj mu vso njegovo pošto pošljejo v Kirkov nebotičnik, vendar m upal, da bo ta tako hitro prišla.
Sluga mu je ponudil pladenj in Chan je oprezno vzel karto.
Razglednico je napisala njegova najmlajša hčerka. Takole: Hitro se vrni, dragi oče! Z nestrpnostjo te pričakujemo! Tukaj je zelo toplo. Kmalu bom imela to srečo, da te bom poljubila. — Tvoja hčerka Ana.
Chan je obrnil razglednico in zagledal podobo hriba Diamanta v daljavi. Hrepeneče je vzdihnil in nekaj časa nepremično sede!.
Ko je Parady odšel iz salona, je bil detektiv v enem samem skoku pri pisalni mizi in hitro odprl predal. Parady je držal karto na pladnju s svojim debelim širokim palcem, ki se je bil globoko vtisnil na razglednico. Hitro jo je posul s prahom, nato p očistil s ščetko in s povečevalnim steklom primerjal ta odti-sek z odtiskom na belem papirju. Zelo presenečen se je zleknil v naslanjač. Sedaj ni bilo več potrebno dobiti odtiskov prstov Garrigueja Andberryja: odtie, ki ga je Parady pustil na razglednici, je bil enak tistemu, id je bil na papirju, poslanem v kuverti od Scotland Varda.
Parady je torej odprl pošto sira Fre-derika»
Dalje.
z njegovo prave srnini, o dveh
da je svoj prejSnji položaj 3 je vsa stvar zanj tako ne^ bnila. Povedal je, da je zdaj en kot drvar v gozdu in da svojima tovarišema stanuje goteborškem predmestju, lanec poslovil od ravnatelja, čisto po naključju srečal z dotičnega lista. Temu se je a neznanec najbrž ni nihče i mestni inženir, ki je pred neznano kam izginil in vse jem nobenega glasu. Njegovi da je moral nenadno odpo-nujnih opravkih v Oslo in reveč poizvedovali za njim. e bil namreč tudi izrazil, ko i odhajal. Zato tudi policije
Aparat, ki kaže sestavo zemeljskih plasti, nahajališče rud in podobno.
»
Italijanski zvezdogled odkril novo repatico
Videti jo je možno tudi z manjšimi daljnogledi, ker je precej velika
Pretekli ponedeljek je ugledni zvezdoslovec iz Coma, Giovanni Bernasconi brzojavil zvezdani v Bologni, da je opazil v ozvezdju Škorpijona zvezdo repatico, ki doslej še nj bila znana. Naslednji večer je zvezdama v Bologni opazila ta komet v bližini zvezde Teta, v ozvezdju Tehtnice, in opozoril podružnico v Loianu, naj to novo zvezdo repatico lotografično zasleduje. Ze naslednjo noč je
omenjena podružnica naredila dva fotografska posnetka v precejšnji povečavi. Na slikah se zlasti lepo vidi rep novega kometa. Velikost zvezd označujejo na podlagi posebne lestvice. Stopnjo velikosti nove zvezde repatice so ocenili približno na 10. Novi komet je zato možno videti tudi z manjšimi daljnogledi.
Sedanji gospodarski položaj švedske
Edina težava, ki se mora z njo danes boriti tudi Švedska, je stalno naraščanje cen
Da so švedsko-nemški trgovinski odnošaji doživeli velik razmah, ie bilo videti tudi na letošnjem spomladanskem velesejmu v Leipzigu, kier ie razstavljenega precej blaga tudi iz Švedske. Že pred vojno je bila Nemčija tista, ki je izvažala na Švedsko skoraj največ blaga med vsemi državami. Letos pa računajo, da bo sploh zavzela prvo mesto.
Težavni položaj Švedske glede kuriva in pogonskih sredstev se je nekoliko olajšal zaradi nemških pošiljk premoga. Po novi pogodbi, ki je bila sklenjena med Švedsko in Madžarsko, bodo Švedi izvažali tja več železnih izdelkov in celuloze.
Zaradi vojne pa se je pomorska trgovina znatno omejila. Trgovskega ladjevja, ki je leta 1940. odplulo iz švedskih pristanišč, je bilo po
Poročevalec pri svojem delu na vročih afriških vodah.
ladijskem prostoru za 50 odstotkov ali pa za 25.3 milijone nettoregistrskih ton manj kot v prejšnjem letu. V preteklem januarju se je prvič zgodilo, da švedska mornarica ni izgubila prav nobene ladje. Od začetka vojne do danes pa je Švedska izgubila skupno 84 ladij s skupno 295.384 tonami in 559 člani posadk. Velik del prometa gre po železnicah, in so se dohodki, ki jih je imela država od tega prometa po železnici, dvignili v preteklem letu od 55 na 195 milijonov švedskih kron. Kapital, ki ga je država investirala v železnice, je dosegel vsoto 930 milijonov kron. Industrijska proizvodnja je v glavnem ostala na prejšnji višini. Zlasti se je dvignil uvoz zato, ker je Švedska začela v tujini kupovati sintetične surovine in različne nadomestke, s kakršnimi je posebno Nemčija prav dobro založena. Kapital, ki so ga investirali v to posebno panogo industrijske proizvodnje, je do danes dosegel znatno vsoto. Zelo se je povečal tudi uvoz volne v kosmičih. Letalska industrija je dvakrat povečala svoj obseg, razvila pa se bo še bolj, tako da bo v bodoče lahko zadostila vsem potrebam švedske oborožene sile. — Vpisovanje posojila za švedsko narodno obrambo se nadaljuje in je vpisana vsota dosegla že skoraj vseh 300 milijonov kron.
Obtok bankovcev se je zadovoljivo zmanjšal. Znižal se je v preteklem januarju na 1.31 milijard kron z zlato rezervo in valutami za 1.45 milijard. Na j večjo težavo, s katero se mora danes boriti tudi Švedska, pa predstavlja stalno dviganje cen. Indeks cen v trgovini na debelo je bil januarja meseca letos 162, meseca avgusta lani pa 111.
Proizvodnja premoga v Franciji
V Franciji je zdaj proizvodnja premoga že dosegla spet normalno višino, to se pravi tisto, na kateri je bila pred začetkom sedanje vojne. Na področju severne Francije se bo celotna proizvodnja premoga dvignila za več kot 20 milijonov ton letno. Med drugim nakopljejo zdaj iz rudnikov v zasedeni Franciji na mesec približno 200.000 ton remoga več, kakor pa so ga leta 1938. (Eco di .orna)
Velika finska tovarna v okolici prestolnice Hel-sinkija je zgorela. Z njo je zgorela tudi vea zaloga materiala.
P'
R<
Hrvaški gradbeni minister napoveduje
Velika javna dela na Hrvaškem
Zagreb ,21. junija, s. Minister za javna dela je na nekem delavskem zborovanju povedal, da so zdaj že v teku velika javna dela, še nadaljnja pa da se bodo začela v kratkem. Pripomnil je, da se grade velike najmodernejše ceste, med katerimi je tudi tista, ki bo držala od nemške meje pa do Zemuna, kjer se bo priključila veliki avtomobilski cesti, ki jo nameravajo zgraditi odtod do Carigrada. Dalje bo po njegovih izjavah zgrajenih nekaj cest tudi na Jadran. Mem njimi bodo zlasti važne cesta od Sarajeva v Dubrovnik, cesta do Splita in tista, ki bo vezala Karlovec z Reko.
Država je tudi že sklenila pogodbe za zboljšanje tal v Hercegovini in Dalmaciji. V ta namen so določili vsoto 10 milijonov dinarjev. S temi deli bodo pridobili nadaljnjih 250.000 ha zemlje, ki jo bo mogoče obdelovati, preskrbel) pa bodo na ta način približno 100.000 kmetskim družinam svojo posestva. Gospodarska zmogljivost Hrvatske se bo zaradi tega tako povečala — pripomnil minister — da bo preskrba prebivalstva z živili popolnoma zagotovljena. Obenem pa bo na ta način rešeno tudi vprašanje brezposelnosti.
»Za božjo voljo, povejte mi, kdo sem...«
Žalostna zgodba švedskega inženirja, ki je čisto izgubil spomin
V uredništvu nekega švedskega časopisa, ki izhaja v Goteborgu, je prišel neznanec, ki je zaradi svojega čudnega govorjenja in vedenja vzbudil tako veliko pozornost. Po njegovi obleki bi človek sodil, da se je moralo v zadnjem času pripetiti z njim kaj hujšega. Bila je sicer krojena po najnovejši modi, pa že nenavadno ponošena in zanemarjena, kakor da ta neznanec v zadnjih časih res ni imel nikogar, ki bi poskrbel malo tudi za to, kako je mož oblečen. Ko je prišel v uredništvo omenjenega lista, je prosil, naj mu povedo, kje je ravnatelj, ker da mora z njim nujno nekaj govoriti.
Med njim in ravnateljem se je kmalu razvil čuden razgovor, iz katerega se je ravnatelj lahko brž prepričal, da neznanec niti več ne ve, kako se piše, kje je doma, kod je vse do sedaj bival in kaj prav za prav išče v Goteborgu. V razgovoru je neznanec pripomnil, da je prišel k ravnatelju zato, da bi pomočjo našel samega sebe ... Brez selne zveze je govoril o neki ljubkih in lepih »gospodičnah«, ki sta ga klicali za »očka«, o udobnem stanovanju in o dobrem položaju, ki je bil neprimerno boljši od njegovega sedanjega. Prav nič pa se mož ni mogel spomniti, kdaj naj bi tolikšna nesreča, da je izgubil in zakaj se je vs ka mčudno spremenila. Povedal i nekaj časa zaposlen kot skupno z dvema v neki baraki v
Ko se je neznanec se je na hodniku čisto po nekim urednikom dotičnega brž zazdelo, da ta drugi, kot ugledni dvema mesecema doslej ni bilo o njem domači so mislili, da je tovati po svojih nujnih zato tudi niso preveč Tako nekako se je bil namreč je v veliki naglici odhajal. Zato
Roji kobilic so se pojavili v Starem Egiptu
Beyroutb, 21. junija, s. Poročila, ki prihajajo iz Kaira pravijo, da so ogromne trope kobilic v dolžini 4 km in v širini enega kilometra napadle pokrajini Ausan in Kena v starem Egiptu. Poljedelski minister je takoj izdal vse potrebne ukrepe, da se kobilice uničijo.
niso obvestili, vendar pa so živeli, vsaj zadnje čase, v nekem čudnem strahu in slutnji, da se mu je morda le pripetilo kaj hujšega, ko ga tako dolgo ni nazaj.
Urednik se ni zmotil. Neznanec, ki ga je bil tako hudo zapustil spomin, da niti več ni vedel, kje je doma in kako se piše, je bil res tisti inženir, ki so ga že dva meseca pogrešali. Časnikar je ukrenil vse potrebno, da je ta nesrečni mož spet prišel na svoj dom, kjer so se ga domači — razumljivo — nad vse razveselili. Toda kmalu so se morali prepričati, da se je z njim le nekaj hujšega zgodilo, kajti inženir še zdaj dvomi, če je res tu doma in če se res tudi tako piše, kakor so mu povedali. Čisto na jasnem si še vedno ni. Pravijo namreč, da je svoji dve hčerki sicer spoznal, svojo ženo pa da še vedno kliče z imenom hišnice.
Mikroskop, ki poveča 14.000 krat.
»Čudoviti« izumi - v brk resnim časom
Peta na pero, klobuk - pahljača in »nalivni gl a v ni ček«
Tudi v tako resnih časih, kakršni so sedanji, je nekaj takšnih ljudi na svetu, ki imajo še vedno dovolj časa za najraznovrstnejše modne novosti in norosti. O tem priča nekaj zadnjih izumov na tem polju. Novica iz Newyorka pravi, da je v Los Angelesu nek tamkajšnji čevljar naredil in dal naprodaj ženske čevlje, ki imajo peto na pero. Zenska, ki nosi takšne čevlje, ima zelo prožno, da ne rečemo »poskočno« hojo. To je že nekaj vsaj za tiste ženske, ki bi bile rade vedno mlade.
O drugi tehnični »koristni« iznajdbi pa poročajo iz Pariza. Tatn so zdaj prišle v modo palice in dežniki, ki imajo to posebnost, da je treba le pritisniti na gumb, pa se v palici že prikaže majhna škatlica za puder in zrcalce.
Nova ameriška iznajdba, o kateri pravijo, da bo letošnje poletje vzbujala veliko pozornost, pa je posebne vrste »klobuk na zadrgo«. Že ga zadrgnemo, dobimo iz njega elegantno pahljačo. Najčudovitejša med vsemi tovrstnimi iznajdbami pa
je tako imenovani »nalivni glavniček«, spravljen v majčkeno škatlico. Glavniček ee uporablja za česanje trepalnic. Posebnost je v tem, da je v njem, podobno kot v nalivnem peresu, pceebna tekočina, s katero srečna lastnica »nalivnega glaiv-nička« maže svoje očarljive trepalnice istočasno, ko jih češe.
Opozorilo staršem! Ortopedski odsek oddelka za zdravstveno zaščito učencev pri higienskem zavodu v Ljubljani, bo v času šolskih počitnic nadaljeval z rednim delom. Starši, ki žele, da bi njih otroci tudi v počitnicah obiskovali ortopedsko telovadbo, naj iste prijavijo šolskemu zdravniku (Higijenski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev) do 30. t. m. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so slabo razviti ali so zaradi telesnih okvar in slabe drže potrebni ortopedske pomoči. Telovadne ure bodo dvakrat tedensko v dopoldanskih urah v novih prostorih na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici.
Maršal Italo Balboi
Italijanski roji nad svetom
Stormi d ’ 11 a I i a sat mondo
II.
Maddalena.
Zvesti samim sebi smo se brž spravili na pripravIjtmje izrednega poleta, ne da bi izgubljali čas.
Toda nenadna nezgoda je, morala pretrgati naše delo. Polkovnik Umberto Maddalena, ki je v Orbetellu z neprimerljivo vnemo in skušenostjo pripravljal skupino letalcev za pot čez južni Atlantik hi ki je meni ob boku vodil mlade orliče iz Italije v Brazilijo, je v tirenskih vodah, blizu Pisanskega pristanišča našel žalostni konec prav tiste dni, ko smo v Orbetello klicali one, ki so bili določeni za no\l let okoli sveta in katere bi bil on gotovo vzgojil za novo zmago.
Maddalena je bil človek z morja. Na morju je prebil velik del prve mladosti. Poslušal je neodoljivi klic in je bil vajenec, mornar, potem pa častnik na jadrnicah, ki nadaljujejo izročilo starodavnih italijanskih plovcev, ko se odpravljajo na najbolj daljna in najtežavnejša potovanja od ene do druge celine. Umetnost jadranja je poznal neprimerljivo dobro. Imel je zanesljiv čut za ravnanje. Znal je biti kos nenadnim ježam, ki razburkavajo zelene globine Oceana in dolgim mrtvim časom, ki jih zazibavajo v nekako božjastno spanje. Zakoni vetrov, ki obvladujejo sinje dalje, niso zanj imeli skrivnosti.
Imel je podolgovat, ozek obraz, oči malo zasanjane, korak njegovih dolgih, suhih nog je bil uravnovešen, rame je nosil malo sključene. Beseda, gib, vse na njem je izdajalo dolge pomorske skušnje. Na kopnem je bil malce boječ iti v zadregi, na morju pa se je počutil samozavestnega. Njegov pogled je tam tlobival nekako kovinsko trdoto. Glas se mu je nenadno otrdil.
Bil je ves drngi človek, z močno voljo, premišljen, zapovedo-valen.
Ko ga je letalstvo poklicalo, je bil kakor nalašč izbran mož za vodno letalo. Dopolnil je zgodovinska dejanja. Poslednje med njimi pred velikim poletom je bilo iskanje brodolomcev z >Italie« po tečajnem ledn. To je njegovo ime razneslo po vsem svetu. Potem se je povzpel v ozki krog plemstva, ki ga tvorijo imetniki resničnih rekordov, ker je dosegel trajnostni in daljinski rekord ▼ sklenjenem krogu. Tedaj je letel po nebu nad Lazijem v družbi mladega Fausta Cecconija, ki je komaj prišel iz akademije in ki je bil z njim zvezan po sinovskih vezeh. Tem letalskim plemičem je zaupana naloga prednje straže v naglem napredku letalskih osvajanj.
Popolni obseg njegovih pilotskih, organizatornih in poveljniških zmožnosti je bil dokazan s poletom iz Italije v Brazilijo.
V	pričakovanju novega poleta okoli sveta, ki bi se bil zaključil s potjo med Severno Ameriko in Evropo, je s Cecconijem pripravljal nov rekord v poletu naravnost iz Rima na Kubo. Prav na stroju, namenjenem za ta zadnji poskus, so ga dosegli kruti kremplji usode.
Skrivnost o njegovi nesreči tedaj ni bila docela pojasnjena in je v temi še dane*. Vse domneve, ki so bile izrečene, nasprotujejo ponosni Izkušenosti poveljnika in tehnični popolnosti stroja. Ko se en razlog zdi verjeten po eni strani, se po drugi strani vse zdi neverjetno.
Toda v Mnddalenovi smrti je ie nekaj bolj skrivnostnega. Ko so smrtne ostanke njegovih tovarišev kmalu ali pa kasno našli, pa ni Tirensko morje nikdar vrnilo ne le samo junaškega trupla Umberta Maddalene, temveč tudi ne enega samega predmeta, enega ostanka, enega, kakršnega koli podatka o njem.
Strmoglavil je z neba tisto jasno pomlad opoldne, komaj nekaj metrov od obale. Morje si ga je vzelo, morje ga je požrlo, morje ga varuje za vekomaj.
Usoda, vredna polboga I
Njegova legenda gre od ust do ust med piloti, ki preletavajo
morja, in trga sanje italijanskih otrok, ki jih je on tako ljubil. Nekega dne jo bo opeval pesnik, vreden njega.
Mi, njegovi bratovski tovariši, smo v bleščečem in popol-nem krogu njegovega junaškega življenja, ki se začenja v morju in v morju nehava, spoznali znamenje dopolnjene usode in tako rekoč razodetje čudeža. Spominjamo se njegove prijazne sence vsakokrat, kada rse tribarvno letalo dvigne nad Oceane.
III.
Poglavarjeva zapoved
Tako se je poletje nehalo z zelo ugodnim obračunom za našo pripravo. Ostajala je samo še ena točka: Ducejeva odločitev za izvedbo in za dan poleta.
Duce me pokliče nenadno nekaj prej, preden se je z dnem 28. oktobra 1932 začelo X. leto revolucije, ki ga bodo v Italiji praznovali s posebno slovesnostjo v spomin dopolnjenega dela in kot vzpodbudo za obnovitev v prihodnjih letih.
Duce ravno pripravlja koledar vlade za leto X. V velikem pregledu velikanskega dela, ki ga je dopolnila revolucija, ne more manjkati letalstvo, ki ga je Duce našel oktobra 1922 v razsulu in ga je sam obnovil, ojačil, ga spravil v desetih letrl* v prednjo stražo sveta.
Vpraša me kaj preprosto:
»Kje je zdaj priprava za tvoj polet?«
Z mirno vestjo odgovorim;
»Pripravljeni smo.«
»Ljudje? Stroji?«
»Pripravljeni eni in drugi. Spomladi nam bodo stroji i« motorji zagotovo izročeni. Kar se pa tiče osebja, se že leto in pol uri v Orbetellu.«
»Torej lahko določimo začetek za konec pomladi in za pričetek poletja 1933?«
»Popolnoma v redu.«
»Prav. Prinesi mi natančen načrt za polet.«
(Nadaljevanje »ledi.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 14 din, za inozemstvo 25 din — Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/UI — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana —> Telefon štev. 40-01 do 40-05 -*