polifični ogled. — jNižieavstrlJskl deželnl zbor, fv fcaterem tvorijo večino nemSki krščajnski sociajlci,, je v prvi seji evojega zase<iaTija vsprejel nujni predlog dr. Luegerja in tovarišev, ki zahteva od vlade, da pred- loži cesarju v sankcijo .znani Cehom sovražni zakonski načrt Kolisko-Axmann, ivsiled katerega ne sme biti na Nižeavstrijskem jdovoljena nobena druga javna Šola razun nem&ke. Za nujnost tega predioga, ki je bi/La. sprejeta, so glasovali poslanci vseh strank razun socialnih demokratov. Sooialni demokrat poslanec Seitz, ki je govoril uroti omenjer.emu pvedlogu, ^e opozoril ostale stranke na možnost, tfa se jednak zakon lahko eprejme tudi v fteskem in v , kranjskem deželnem zboru in bi ta dva deželna zbora z jednako pravico smela zabtevsti istega ->cnk~ ciio. Kaj Ibi rekli potem k temu Nemci. — Ceškl deželni zbor se je dne 21. tt. m. po dolgem presledku zopet sestal. ISeJo je otvoril nadmaršal princ Lobkovic z nagovorom, v katerem želT, da bi deželni zbor plodonosno deloval ea mir in gospodarski razvoj dežele. Poslanec Pacher je vložil predlog glede spremembe deželnega reda^ poslajoec dr. K5rner predlog, da se izda nov deželnozborski Ttrtilni red za lCeSko in da se epremenljo nekatere določbe deželnega reda, in poslanec Forscht predIog glede spremembe deželnega reda Ceške. Deželitf nadmarSal je pozval poslance, da si izvolljo odseke in odbor. Poslanee Pacjier je izjavil v imenu nemSkih poslancerv, da se ti ne bodo iideležili volitev v odseke. Nato je deželni nadmaršal sejo zakljufiil 2 izjavo, da ne more določiti roka za prihodnjo sejo. Prihodnja seja se bo naznanila ptemenim potom. — Ceški Nemci za o.bstrulccijo. Dne 19. t. m. je imela zvoza nemških čeških deželnlh poslancev v Pragi shod. Na tem shodn se je zvezaj enoglasno izj:l*ila, Ha ni nobenega povoda, da opusti obstrukcijo v deželnem zboru, za nadalina vedenje bo merodaien vspeh konlerence naSelnikov klubov. — Posvetovanje jiaCelnikov vseh čeških strank, ki se je vršilo v Pragi dne 21. t. m. pb 8. un pop. ni imelo zaželjenega vspeha. NaSelniki *trank so samo izjavili, Ša vzamejo medsebojne predloge na znanje. Posvetovatije se bo nadaljevalo v petek ob 3. uri popoldne. -- Nadomesfciio volltve v deželn" zbor. JV Pragi se je \j?ila dne 20. t. m. nadomestna volitev v deželni zbor za Itrgovinsko in obrtno zbornico. Izvoljen je bil mladočeh Fraiic (Tuma, veletržeo v Pragi. — \ dalmatinskem Jdeželnem zboru je vložil poslaneo BianMnl interpelacijo glede priznanja ŠtudTj na zagrebškem vseu6iliš6u, in poslaneo Mitrovic radi uravnavo trgovinskih razmer s Crno jgoro. — Deželnozborske volitve ma GoriŠkem, V nedeljo, dne 26. t. m. se bodo vršile na1 Goriškem deželnozborske volitve, in sicer za splošni /volilni razred. Slovenska ljudska stranka priporoSa te-le kandidate: Manlreda Anton#, župan v Iderskem, Fon Josip, Sodm svetnik1 v iGorici in Jerifi Alojzij, posestnik v Kobdilju. -- Bosanska fcstava. Zadnji ministrski svet se je pečal tudi z načriom ustav.e za Bosno in Hercego_ vino, Od nradne sirani javljajo, da bo se od straaii obeh viad izrekali pomisleki, in sicer v glavnem pomisleki tiržavno-pra^ne nara^. Vendair da se niso kazala Itiko ostra nasprotstva, da bi se moglo dvomitl na sko''a,jšnjem spcrazumljenju. — Tiako uradno porocilo. Ce pa pomislimo, da bo skoro leto dni, kar je bila proglašena aneksija in Dbljubliena ustava, in da tedaj dnna slovesna obljuba baš radi državnopravnih pomislckov Se do danes ni bila izpolnjena; dalje, Be pomislimo, da vlacla paS pe obteSa na veliki zvon nesporaznrnljenj, ki se pojavljajo \i njeni lastni gredini, je jasno, da diference, ki obstoje glede bodoSega, državnop^avmega položaja Bosne in Hercegovine, nikakor ne morejo biti majhne. Ali medi tem, ko se obe vladi prepirata o dTŽavno-pravnem položaju dežele, trpi ljudstvo, ki zastonj 5a3ča odre^enja Tn obljublje- ne svobode. Doseduj obstoji vsa dobrota aneksije za bosansko ljudstvo v oderuški majdjairski agrarni banki. Pov^om umljivo bo torej, <da fcabe razmere ne mo rejo vzbujati v bos&nskem prebivalstvu posebno vro6ih patrij0ti6nUi 5ustev v smislu velikoavstrijske ideje. Mal« poUfKtaa naznanlla. Dne 16. septembra: Med grškim kraljem in prestolonaslfednikom je nastal resen spor. Presto lonaslednik ni zadovoljen, ker fee kralj udaja 6astnikom. — V Marokni &o porazili Spanci Kabile, ki so izgubili 1200 oseb. — Ogrski ministrski predsednik Wbkerle ]e bil včeraj dvs uri pri ces^arju v avdijenci, odlo6itva pa ni bilo. Wekerie bo skoro gotovo 28. t. m. naznanil ogrski zbcrnici, da poda ostavko, Pne 17. sep tembra: Iz Carigrada poroftajo, da so fTurki premagaJi bedtiine pri Medini. rProti rojaški dlktaturi na Grškem se je priredilo na Grškem veliko shodov, ki so toili deloma jajco burni. — Spor med Rusi iu Nemoi je nastal v Harbinu. Novi nemški ktonzul Daumuller je izjavil, da Nemci ne plafcirjejc davkov ruskiin oMtestim, kEr priznaivajo Nemci zgolj kitajsko nadoblast. fluske oblasti so zapefiaillo prostore nemški tvTdki Heifanann et Aurenhammer, a nemSki konzul je bdstranil ruske pedatSe. D n e 18. sej tembra: NemŠki c«sar Viljem letos naibrže še onkrat obišč© na&ega cesarja. Cas še ni dolo&en, — V Tridentu so zaprli osem Italiitv nor, aied njimi občinskega svetnika, ker so zapleteni v veleizdajsko aiero. — Ogrski trgovinsM minister Firan KoSut je izdal tialog, d|a ocfslej vsi železnlšid vagoni ogrske .državne železnice, ki Wodo y\ prometu izven aržave, nosijo na sebi ogrski grb. — Iz Orana se pbroSa, fla so btli Spanoi poraženi pri Suk el (Arbi v Plebdaiii in so se morali umataiiti. — Med Rusi in Perai se je bil pri Krdebelu in Kaukajasu fciud boi. Dne 19. septembra: Nemški (cesar je odlikoval vieč avstrijskih generaHov. — Glavnl odbor srbs^e narodne organizacije vt Tturgiji se je sestavil v Skopiju in pretresuje ysa tekoča ivpraSanja. — Na TuršTctem je 10.000 uradnikov brez službe. Veliki vezir jih je odpustil z ntemeljitsijOi Ha niso isposobni za službo. — RazŠTrja se vest, da ima vi kratkeni priti za poslanika na (Cetinje bivšif srbski justifini mitnister Raja Marinkovič. *— Zadnje dni ep Španci pred Melillo znatno napredovali. Vzeli so Kabliloin dva topova irl vjeli 400 sovražnikov. D n e 20. s e p t e m b r a: AngleŠkj minister sir Edvard Greyl namerava odstoplti — Casopjsje poziva srbsKo vlado na boj proti srbsldm roparjem. Iz Belgrada in NiSa pobegli hudodelci sa minuli teden umorili 15 oseb. — Ruski^ar Nikolaj JI. gotovo obiišfte turgkega snltana, s kalerim se sestanetai na carje^i jahti v JBosporu. — Na Daljnem Vzhodu Pusom iv grd po volji. Ohlaja se vedno bolj prijateljsko raamerje z Angleško. Nomci tudi nagajajo ^?usom. Zda»j knjejo rusko-kitajsko-ameriško zvezo. ¦— Smrtna kazen ^ Rusiji se omeji, ker se je prebivalstvo pomirilo. D n e 21. s e p t e m b r a: ,,Ceškb slowo" poroCa lz Preniipla, da so se trije SeŠki vojaki oskrbovalnega oddelki pogovarjali na jdv»riš6ii MojaSnice med! ,sebo; češko. Ko jih je slišal poveljnik, je diktiral korporalu deset dni, obema vojalkoma <pa pet dni Eaporai. — Dalmaiinski defže,ni zbor skUeTie ardreso, ki izraža opanjo, da se Dalma.cija kmalu zdmži s Hrvaiško ii> s Sfavonijo. Pečala se bo adresa tudi z državnopravnim stHPščem glede na Bosno in Hercegovino. — Kitajski ce«ar je nevarno obolel.