PRIMORSKI DNEVNIK _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din_ TRST sobota, 10. aprila 1948 Poštnina plačana y gotovini 5pcd:zione in abbon. postale Štev. 868 DE GASPERI DOSLEDNO IZVAJA NA GORIŠKEM GESLO: "Naj siane Prevažanje orožja preko Brennerja pod ameriškim spremstvom najbrž za volivne potrebe fašističnega generala Messeja * Kardinal Schuster lastnik delnic trusta „Edison“ P (Od našega posebnega dopisnika) ,, "fM, 9. — Pcsebno resen položaj pred volitvami jz na Goriškem, JJ* «e vrstijo izzivanja proti ljudski demokratični fronti j n kjer . ■P*°tjikl dobesedno izvajajs De Gasperijevo zapoved: «naj stane koli*. p0 1KSej pokrajini sabotirajo tzlp& oboroženih klero-jašiitov (naPaSando ljudske demokratične fronte, preprečujejo zborovanja ,r9ajo manifeste. Proti tem izzivalnim dajanjem je pokrajinski J* fronte poslal prefektu pismo, s katerim ga poziva, naj prepove van'0Van*a V wset lokrajini, dokler ne bo fronta lahko imela zboro-nerA V Goric* in dokler ne bodo vsi oni, ki so odgovorni za težke preteklo nedeljo, kaznovani po zakonu. Poudariti je treba, v tei pokrajini nekako prednost, ki izhaja iz dej-in t v S° **** ob^,n5^* sveti še tisti, ki so jih imenovali Američani, obf v prevratno politiko proti ljudski demokratični fronti in pokrajinske oblasti same. Neštevilne so goljufije z vo-'n' Potrdili in s ukrepi, ki imajo namen preprečiti demokratič-silam, da svobodno volijo, je n vseh kršitvah mirovne pogodbe in italijanske ustave, ki jih k-? Gasperijsva vlada zagrešila na račun goriških, beneških in Shv itl Sh>venoev od 15. sept. 1947 do sedlj, je Demokratična fronta rodJncev v Italiji predložila tajniku Organizacije združenih na- °v posebno spomenioo, ki jo bomo objavili v jutrišnji številki. P. Ur,), ■J^n^nia *VnitH* piše v zvezi s u Tr t1 °^asti na civilne osebe jra .l' *Kaj se menja v Trstut krnu ^^nskem področju je soohrA*- °^asti izbralo ljudstvo s o me iiXrn^ volitvami, na anglo-bilor rm Področju pa ni nikoli urad 'teV 'n krajevne oblasti je Prava* irflenavala zavezniška ti- .bi torej bil novi položaj, fansu r^m toliko veseli itali-ta ve\tua*ni tisk’ k1e hi bila Trstu - koncesiia Američanov v “> če bo ftjatfiln irrp.iš- w,w'/“ b° vse °®foto prejš-dna ‘ 6 t>° civilna policija še na-Postopala proti delavcem V * * * povzročile veliko raz- »etažit «vo“i’ ki 80 341 ob3avlU in w 341 3e razširila rožia APP 6lede prevažanja o- dj, 'Preko trenerske meje. Agen- ij K^0ro^a, da že d va meseca vozi ''vTSk§ postaje Kufstein na področju preko Inns-feivT tedensk° okoli 10 vlakov, ki t^T\ Povprečno od 1000 do 1200 žepj^rož3a in municije pod oboro-spremstvom ameriških vo- izročijo ameriški vojaki, 114 me31 Pre°b ečejo v civilno ■otn ° ,Inater*a'- italijanskim voja-vS, nato odpremljo orožje in ttlat^riai,J£ vojaška skladišča. )rož) no le, da gre za dobavljanje it L Cistični polvojaški forma-* Vršala MesSeja, ali pa gre za orožje, ki je namenjeno v Grčijo ali Palestino. ... Zadnjikrat pred volitvami se je danes sestal odbor za volivni sporazum. Odbor je sprejel Togliattijev predlog, naj se izid volitev «sprej-me mirno in resno, kakor to pristaja narodu, ki je dozorel za demokracijo*. Da se omogoči priprava volišč in volitev, bodo šole zaprte od 12. do 22. aprila, zborovanja pa bodo prenehala ob 24. uri 16. aprila. ... V knjigi, ki jte te dni izšla v Rimu o finančnem in industrijskem položaju v Italiji, prihaja do izraza pravi vzrok žuganja z izobčenjem, ki ga je te dni izrekel Schuster proti tistim, ki bodo volili za fronto. Kardinal, ki je skupno s fašističnim hierarhom Battajem otvoril milansko šolo «fašjstične mistike*, je namreč lastnik več delnic velikega trusta Edison. Ker znaša glavnica družbe Edison 20 milijard, je Schuster na podlagi deleža 0,1% i lastnik 20 milijonov. E. MILIC Nova predvolivna injekcija ZDA, Anglija in Francija predlagajo Sovjetski zvezi posebno konferenco glede priključitve Trsta Italiji WASHIN'GTON, 9. (AKP) — Službeni predstavnik zunanjega ministrstva je danes ponovno zanikal, da bi bila anglcameriška vojaška uprava v Trstu predena v italijanske roke. Dejal je, «dt* so bili sicer nekateri upravni posli postopoma preneseni na italijanske državljane soglasno s politiko Združenih držav, ki teži za tem, da prenese upravna posle okupiranih dežel na državljane dotičnih ozemelj.» Predstavnik je dodal, da bodo ameriške in britanske čete ostale v Trstu, dokler ne bo imenovan guverner, in tudi potem, dokler bo guverner smatral to za potrebno. V petek so ZDA pozvale Italijo in Sovjetsko zvezo, naj se skupno s Francijo in Veliko Britanijo udeležijo konference, ki naj bi se vršila v Parizu v začetku maja, na kateri bi se razpravljalo o povratku Trsta Italiji. Poleg tega izjavljajo ZDA v svoji noti, da želijo napraviti konec sedanjemu negotovemu položaju Tržaškega ozemlja in smatrajo, da je povratek Trsta Italiji edino sredstvo, s katerim «bi se v tej pokrajini ponovno vzpostavil mir.* V noti se zahteva tudi takojšen’ odgovor sovjetska vlade. Podobno noto, kakor izjavljajo iz Londona in Pariza sta izročili Sovjetski zvezi tudi vladi Velike Britanije in Francije. LAKE SUCCESS. — Varnostni svet se bo v soboto znova sestal in preučil vprašanje sprejema novih članov v OZN. MOSKVA. — V četrtek je prišla v Moskvo nizozemska trgovinska delegacija. Angio-američani podžigalo nemški nacionalizem in revizionizem Letalsko nesrečo v Berlinu zakrivilo angleško letalo - Načrt generala Claya za Triconijo in za »veliko Nemčijo“ - Podpiranje revizionizma glede zapadnih poljskih ozemelj in Sudetov BERLIN, 9, — General Aleksandrov, poveljnik sovjetskega letalstva v Berlinu/je preučil vzroke letalske nezgode, ki se je pred kratkim pripetila v Berlinu. V svojem poročilu, objavljenem v listu «Tagi;cte Rundschau* navaja, da je znani sovjetski letalski častnik ravno poskušal letalo tipa «Jak», ko mu Je priletelo v nasprotni smeri iz oblakov angleško letalo in trčilo v sovjetsko letalo, kateremu je takoj uničilo krmilo. Zaradi udarca sta se obe letali zrušili in pokopali pod seboj vse potnike in letalce. Gen Aleksandrov končno ugotavlja, da je angle- jjko množijo številke 30,000 Cheer V. S. At 2 fcS®**®. Man. ra fiABt—Thirty tton for ret urn of Trfeste to ttaly. ttsan() Sest ~ pr°‘Ita,,ans cHmazed the e PoliticaJ demonstratlon hi montiuj’ JUfe of the Free A cordon of Venezia Glulia police prevented the ezcited crowd from »ttacklnr a boat arrtvlne from tbe POTOORAELTA PRVE STRANI AMLRiB ivca!A jjAtluu- S ^ Kri IZHAJA V RIMU, Z DNE 25. MARCA T. L, KI POROČA, LoT?® JE MANIFESTACIJ V TRSTU ZA TRISTRANSKI PKED-OkTc ^JJAJ UDELEŽILO 30.000 LJUDI. KDOR JE BIL TISTEGA V TRSTU, PRAV DOBRO VE, DA JE «OBJEKTIVNI» AME-Lrcn- t-vtt t /iMcvn c-mrvrr.n tvtantfertantov pomnoztt Ust dejansko število manifestantov pomnožil NAJMANJ S ŠTEVILKO 15. I^EDAJ pa je tristranski predlog padel že v Vo dBo-ZAT0 so MU DANES vse tri VLADE DALE NOSE V?JEKCIJO S POVABILOM SOVJETSKI ZVEZI, NAJ BI UDELEŽILA POSEBNE KONFERENCE V ZAČETKU K*I, KI PRAV TE DNI PRIPRAVLJAJO NEKAKŠEN °0000( Mat* 1^,'U T. L. GLEDE OMENJENEGA PREDLOGA. NOVA r, .AKCIJA PA NAJ BI SLUŽILA TUDI TUKAJŠNJIM LE-lV TE DNI PRIPRAVLJA NOV cCOLPO GROSSO*. ško letalo prekršilo tudi letalske predpise. Medtem je angleški gen. Robertson poslal maršalu Sokolovskemu posebno noto glede te nezgode. Po poročilih iz Londona pa je zunanje ministrstvo izjavilo, da bodo vse težkoče, ki so nastale zaradi tega incidenta, uredili angleški in sovjetski vojaški predstavniki y Berlinu. Trenutno so vojaški krogi ene in druge strani izvedli skupni ogled na licu mesta dogodka. Vojašk; guverner za Porenje in Vestfalsko gen. Blshop je podal na tiskovni konferenci v Diisseldorfu izjavo, v kateri je najprej obljubil zapadnim Nemcem, da bo v najkrajšem času ustanovljena vlada za Zapadno Nemčijo. Včeraj je ameriški gen. Clay sklical k sebi vojaške predstavnike Anglije, Francije in Beneluxa ter jim pojasnil! svoj načrt glede «zasedbe-nega žtatuta* zapadne Nemčije, ki ima namen ustanoviti posebno nemško državo v zapadni Nemčiji, ki naj bo jedro bodoče «velike Nemčije« v mejah Hitlerjeve Nemčije. Ta načrt predvideva ustanovitev Triconije z enotno vlado in vse-nemškim državnim zborom v Frankfurtu. Po načrtu gen. Ciaya bodo države, ki so podpisale bruseljski pakt, nato pozvale zapadno Nemčijo, naj pristopi kot enakopravna članica k tej pogodbi. Pri tej priliki je gen. Clay podpisnikom bruseljskega pakta priporočal, naj nikar ne smatrajo Nemčije kot manjvredne, ker mera biti Nemčija tudi v smislu Marshallovega načrta popolnoma, enakopravna z njim:. Najbolj značilen in hkrati najbolj izzivalen del Clayevega ne črta pa je določitev, da bodo v navedenem vse-nemškem državnem zboru pridrža- na poslanka mesta tudi za poslance iz «vzhcdnih ozemelj«, ki so pripadla Poljski, po poročilih agencije Telepress so za ta državni zbor rezervirani tudi poslanski mandati za sudetske Nemce. Očitno je, da se hočejo Anglo-američani poslužiti ustanovitve nove zapadne nemške države kot propagandnega sredstva, ki naj vpliva na Nemce v sovjetski zasedbeni coni, hkrati pa hoče podžigati nemške nacionalistične in revizionistične težnje. Na ta način hočejo prikriti gospodarski polom in socialne krivice, ki so jih povzročili hitler-jevci in zapadne zasedbene oblasti. Angleži zavlačujejo pogajanja o Avstriji LONDON, 9. — Na današnji sej', namestnikov zunanjih ministrov j c- sovjetski delegat Koktonov zavrnil predlog angleškega delegata, naj bi namestniki začasno opustili preučavanje vprašanja delitve nemške Jmovine v Avstriji in naj b; se bavili z vprašanjem mej, re-p«racij in vojaških klavzul. Sovjetski delegat je ponovil že v prvih sejah zavzeto stališče, da je treba rešiti v prv; vrsti vprašanje nemške imovlne in z njim v zvez; višino enkratnega odplačila Avstrije iz naslova sovjetske vojne odškod-n’ne, zlasti ker je Sovjetska zveza medtem svoje zahteve že znatno skrčila. V ponedeljek se bodo sestali namestniki k ponovnemu zar sedanju. LOCARNO. — Od 1. do 11. Julija bo v Locarnu tretji mednarodni filmski festival. Ves miroljubni svet pozdravijo scvjetski-finsko pogodbo HELSINŠKI, 9. — Predsednik Paasikivl je danes pozval finsko ljudstvo, naj ima zaupanje v bodočnost. Govoril je nato o sovjet-sko-finski pogodbi in poudaril, da ta ne vsebuje nobene tajne določbe. Nato je dejal: «Od jeseni 1944 je bil konec dobe finsko-sovjetskih« vojn. Končno je Paasiklvi zanikal vesti o poskusih uprizoritve neredov ob bližnjih volitvah. V zvez; s podpisom finsko-sovjet-ske pogodbe p.še list «Tuekansan Sar.omat«, da je ta pogodba v veliki meri utrdila mednarodni po-’ ložaj Finske in hkrati pripomogla k zagotovitvi miru v Evropi. List pripominja ,da se iz pogodbe zrcali popolno spoštovanje finske suverenosti. List «Njy Tid» P-še: Finsko ljudstvo odobrava z zadovoljstvom to pogodbo in je uverjeoo, da Finska ne bi ostala sama, če bi kdo skušal uporabit; njeno ozemlje v vojne ■fiameiie. Pogodba, dalje utrjuje položaj države kot svobodne države. Albanski Ust «Bask!mi» piše, da milijoni človeških bitij, k; se v svetu borijo za mir in varnost, za obrambo neodvisnost; .velikih in malih držav in ki hočejo utrditi mednarodno sodelovanje, z veseljem pozdravljajo sovjetsko-finsko pogodbo. ameriškim orožjem, da bi pripravili volitve. Dejal je še, da imajo Romuni pričakovati tudi kritiko Vatikana^ ker mu nova ustava ne dovoljuje, da bi se mogel pod pretvezo, da gre za skrb vernikov, vmešavati v notra^ nje zadeve romunske države. Vatikan bo gotovo nastopil proti romunskem ljudstvom, ker uvideva, da se ne da premotiti od ameriškega zlatega teleta, s pomočjo katerega hoče Vatikan ponižati svoje vernike. Velika udeležba ljudstva pri volitvah, je zaključil Dej, je jasen dokaz nove politične zavesti ljudskih množic. Vse to je uspeh dejavnosti demokratičnih sil, ki jih vodi romunska delavska stranka. 8000 državnih uradnikov bodo odpustili v Grčiji ATENE, 9. — List «Elefteria» poroča, da je svetnik ameriške misije v Grčiji Clay predložil na seji članov monarhofašistlčne vladle osnutek proračuna za leto 1948, ki določa znatno povišanje vojnih izdatkov v primeri z lanskim letom. Predlagal je, naj bi uvedli nove davke ter znižali vse izdatke, ki niso vojaškega značaja. Predlagal je tudi odpust 8000 državnih uradnikov razen 7000, ki so bili že odpuščeni v oktobru 1947. Prepovedali naj bi tudi vsako povišanje plač ah pokojnin, ukinili vse podpore ter vsako napredovanje javnih uradnikov, če bi to povzročilo zvišanje plače. Revidiral; naj bi tudi vse pokojnine in odpravili družinske doklade. Madžarski odbor za pomoč Grčiji je do 31. marca nabral 2 milijona in pol goldinarjev, ki jih bode poslali grškemu prebivalstvu, ki je ped demokratično upravo. Razen tega so nabrali za preko 2 milijona goldinarjev živil in oblek. Romunsko ljudstvo se ni dalo premottl BUKAREŠTA, 0. — V romunskem parlamentu je pričela danes debata o načrtu nove ustave. Tajnik delavske stranke Dej je poudaril, da uveljavlja nova ustava prehod oblasti iz rok dosedanjih izkoriščevalcev v roke kmetsko-de-lavskih množic in napredne inteligence. Nato je Dej označil glavna določila nove ustave in opozoril, da ustava iz leta 1923 ni niti omenila neodvisnost; romunske države, in sicer samo zaradi tega, ker so v njej vladali kapitalisti in veleposestniki. Tedanja Romunija ni bila nič drugega kot oporišče imperialističnih držav proti Sovjetski zvezi. V nadaljnjih izvajanjih je Dej o-menil, da bo inozemstvo verjetno ltf itiziralo sedanji ustavni načrt, ker ta ne predvideva ustanovitye lordske zbornice. Ta kritika ne bo mogla uplivati na romunske demokratične množice in ne bo nikako presenečenje, če bo De Gasperi postavljal v dvom našo demokracijo zaradi dejstva, ker nismo mobilizirali 300.000 policistov, oboroženih z Jutri ob 9 uri dopoldne na Monteh :Ž.-.rš^ft iČiČG- • W »* j P , * n V \-l Proslava IV. obletnice tržaške brigade SODELUJEJO SLOVENSKI IN ITALIJANSKI PEVSKI ZBORI, GODBA RINALDI ITD. VABLJENO VSE DEMOKRATIČNO PREBIVALSTVO! PROSLAVO JE VV DOVOLILA Tavior pripravita pot ameriškemu papežu Spelimanu RIM, 9, (Telepress) — Trumanov osebni odposlanec y Vatikanu My-ron Taylor ima še neko drugo važno vprašanje, ki ga mora rešiti v Rimu, razen koordiniranja volivne propagande »ameriške stranke«. Prevzel s; je nalogo, da, prepriča vatikanske kroge, da izberejo nju-jor.škega kardinala Spe.imana kot državnega tajnika v Vatikanu. M. Tayior deluje sporazumno in po želji papeža Pija XIX, ki je pred včč leti imenoval Spellmana, ki je bi; takrat že mlad nameščenec v vatikanskem tajništvu, za prvega ameriškega škofa in pozneje prvega kardinala v ZDA. Kardinal Spellman je s svoje strani napravil veiiko uslugo svojemu osebnemu prijatelju takratnemu kardinalu Facelliju, ko je stavil v stik Vatikan z Morganovo banko v New Yorku, ki je rešila fonde Vatikana pred evropsko krizo po prvi svetovni vojni. Ko je leta 1939 Pa-celii postal papež, je pozneje večkrat iskal Spe.lmanov nasvet. Kardinal je bil v Rimu tudi med vojno in italijanske oblasti so opozorile nemškega poslanika v Vatikar nu von Weiszaecherja, naj se ne briga za tega ameriškega državljana. Morganova banka, ki se je tudi posluževala vatikanskih fondov, je razumela, da male usluge naprav- OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOC^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOGOOOOOOOOOO ,a rui o° *r®cti marca je depresi-. Pijanskih borzah dosegla •>*t0 JJ,*°čko. Teden dni pred ve-'}alija>Jv. 80 se tečaji papirjev dosel k industrij ustalili oko-nt, t°čk na najnižji rav- pod vplivom umetno * optlmizna v zvezi s9nie-politično akcijo zarpad-r'aliie Ji korist De Gasperijeve "otu to velja tudi za kvo-De 6 ltalHanske valute. fe •industrijskih papirjev Je nr-tV zvezi s splošno krizo, ki ^Odi italijanska industrija Gospodarskadepresijavltaliji ■■■ oiraj’ Pomanjkanja kreditov i« !? > Kapitala sr.^.., ----- Jka ,., strani kriva kreditna po- . ‘trU~’p kJ je pod vodstvom mini-7a ©nJJttidlta, dovedla do stroge-urdyu e^Cvanja kreditov, z druge , tudi okQlnost, da se Hale ^Voz mora boriti s čedar log težavami. Kot tretji raz Polo že«- Uvedemo mrzlično raz■ ^Opilc ,e P° vsej Italiji, ki je na-Tr„^na Pragu volitev. ^ potrošnikovi in indu- Polotil kor tudi vlagateljev se ®Plošen pesimizem in ne-■ ”e J^ivnost. Borze so poplov-papirji, kar ,aiev sn splošno nazadovanje io o ' uh nevtralni listi poroča- Jiou fpUnem stanju. Padec te-r »Po«, i tak° obsčžen, da je zb ur Jir-v Xn« italijanske industrije. I obetali italijanski tekstilni indu- striji, ki je izšla iz vojnega razdobja skoraj nepoškodovana, zelo ugodni pogoji za njen razvoj. Veliko povpraševanje za tkanine na notranjim in mednarodnem trgu je dobro zaposlilo to važno panogo italijanske industrijske proizvodnje. V letu 1947 pa se je položaj za tekstilno industrijo znatno izprcmenil. Dejstvo je, da se danes ta industrija bori z velikimi težavami, ki ne Ovirajo samo nje-nPga razvoja, temveč ogrožajo v nekaterih panogah sam njen obstoj. Industrija bombažastih tkanin dela danes za okrog 65% svoje polne zmogljivosti. Težave obstajajo posebno pri uvozu surovin. Egipčansko tržišče bombaža ni za Italijo skoraj več dostopno zaradi previsokih cen, medtem ko Indija pa tudi Amerika nudi zaenkrat le še bombaž slabe in za in-dustrijsko predelavo neprimerne vrste. Na drugi strani izvoz i ta-lijanskih bombažnih izdelkov stalno nazaduje in se bo lahko povečal le, če bo italijanska in-dustrija znala obvladati hudo mednarodno konkurenco in če bo znala posvetiti pozornost onim trgOm, ki so bili od nekdaj dobri odjemalci italijanskih izdelkov. Približno v istem položaju se nahaja tudi italijanska industrija volnenih tkanin, ki pa poleg tega stoji pred letno sezono, ko se povpraševanje tega blaga običajno zniža. Viroz vOlne predstavlja še vedno težko oviro. Veliki nakupi volna s strani Francije, Anglije, posebno pa ZDA krepijo cene na mednarodnem trgu in preprečujejo dostop italijanski industriji. Naraščajoče število brezposelnih ja vidno znamenje hude krize na tem sektorju, gamo V tekstilnem središču Prato (Toskana) se je nai Notranji konsum je v istem letu pr, število brezposelnih zvišalo^ v preteklih tednih od 500 na 2.000. Skoraj vsa podjetja so na istem področju zmajšala delovni urnik. Sorazmerno boljši je trenutno položaj industrije umetne svile. Pripomniti pa je, da izgublja Itar lija tudi na tem polju svoje tradicionalne odjemalca. Mnoge dežele, ki razpolagajo s potrebno surovino, si ustvarjajo svojo industrijo rgjona. Med temi so ZDA, ki so bile glavni kupovalci italijanskega rajona. Prebudila pa se je tudi nemška industrija rajona v francoski zasedbeni coni in prihajajo vesti, da so njeni produkti cenejši od italijanskih. Industrija lana, jute in brnistre tudi nazaduje. V zadnjih časih je prenehalo obratovati mnogo malih podjetij, ki so se bavila s prbde. lavo omenjenih vlaken. Izjemo tvorijo le konopljarne, ki so sorazmerno dobro zaposlene. RUDARSKA INDUSTRIJA Kljub skoraj neznatnemu pomenu italijanske rudarske proizvodnje prihajajo vesti, da so skoro vsi italijanski rudniki v hudih stiskah. Proizvodnja svinčene rude je na primer dosegla leta 1947 skoraj predvojno višino, ki se je sukala okrog 40.000 ton letno. V zadnjih časih pa se je s strani italijanske industrije povpraševanje po svincu znatno znižalo. Svinčenim rudnikom grozi zaradi tega nepričakovar na kriza. Kljub temu da je cena svinca preoej padla, ni opažati večjega povpraševanja, kar povzroča vedno večja vskladiščenja, ki obremenjujejo finančno zmogljivost italijanske industrije svinca. Sicilske žveplarne so proizvSdJe v letu 1947 okrog 150.000 ton žvepla. znašal okrog 80.000 ton. Ta tipična italijanska industrija išče sedaj kupce na svetovnih tržiščih in upa predvsem v Francijo in v Bližnji vzhod, ki so že od nekdaj uvažali velike količine italijanskega žvepla. Sorazmerno visoka cena • v Italiji stane 1 tona žvepla 30.000 lir - ne odpira na domačem M na tujih tržiščih večje možnosti konsuma. Kljub temu pa trdijo industrijoi, da bodo morali zaradi prenizke cene skrčiti proizvodnjo žvepla, in zahtevajo, da bi se cena dvignila na najmanj 31.500 lir za tono. Vodstvo italijanske družbe «Mon-te Amiata» je obravnavalo pretekle dni s prefektom Siene o kritičnem položaju, v katero je prišlo edino italijansko podjetje za proizvodnjo živega srebra. V rudniku «M. Amiata» je zdaj zaposlenih okrog 1.150 rudarjev. Družba trdi, da bo primorana odpustiti vsaj 200 delavcev, medtem ko bodo ostali delali le 24 ur na teden. Industrijoi opravičujejo svoje namene s trditvijo, da domači in. tuji trg ne moreta absorbirati vso količino živega srebra, ki ga sedaj rudnik proizvaja, finančno stanje družbe pa ne dopušča, da bi se ruda kopičila v skladiščih in da bi s tem krčila njene likvidne rezerve. Spričo odločnega nastopa delavstva so zaenkrat odgodili vsak na daljnji ukrep. ITALIJA BO PROIZVAJALA DOVOLJ LITEGA ŽELEZA? Po izjavah predsednika italijanske družbe nCampfond» bodo v Italiji verjetno proizvedli letos toliko litega železa, da bo skoraj popolnoma zadostovalo italijanskim livarnam. Spričo tega so sedaj ustavili vsa naročila v tujini. V kolikor bi litina ne zadostovala, bodo uvažali surovo Železo iz Avstrije, tako da bo vsekakgr italijanski industriji na razpolago zadostna količina te vlažne surovino. Vsg kaže torej, da v načrtih italijanske industrije ne bodo upoštevali obnovo tržaške železarne tllver. ZLATE VALUTE NA ITALIJANSKIH BORZAH? Gospodarska in finančna agencija (Agenzia Economica 6 Finanzia-ria) sporoča, da bo italijanska vlada dovolila javno trgovanje z zlatimi valutami, funtom in maren-gom, na italijanskih borzah, da bi na ta način zadavila črno borzo z zlatimi valutami. V pojasnilo dodajamo, da je bila že z dekretom 26. aprila 1946 dovoljena svobodna trgovina z zlatom in srebrom; pač pa je ostala še vedno v veljavi prepoved trgovine z zlatimi in srebrnimi valutami. Z dekretom 28. februarja t. I. (objavljenim v Gazzetta Ufficiale 11. marca) je bila dovoljena svobodna trgovina z zlatimi in srebrnimi valutami. — Po najnovejšem poročilu nekega mmskega gospodarskega lista je sicer res, da vlada preučuje nov odlok, ki bi dovoljeval uradno kvoti-ranje zlatih in srebrnih valut na italijanskih borzah, vendar ni verjetno, da bi bil takšen odlok objavljen v kratkem čas«. Znano je namreč, da uradno ne kvotira niti zlato, pa je logičen zaključek, da ne more vlada dovoliti kvotiranja zlatim valutam, ki so enako vredne zlatu, oziroma srebru; sicer pa je na razpolago malo zlatih valut. VSAJ TISKARNA JE ZASLUŽILA Med redkimi državnimi podjetji v Italiji, ki so z aktivo zaključila poslovno leto 1946-47, navajajo državno tiskarno. V veliki meri pripisujejo to aktivo naročilu Italijanske narodne banke za natis tiove-ga denarja. Kakor znano je italijanska vlada nameravala zamenjati sedanji dinar, vendar ni tega sklepa izvršila. Znano je tudi, da so bili originalni klišeji za ta denar ukradeni. (Iz »Gospodarstva«); . ljajo velika prijateljstva ter se je izrekla pripravljena da posreduje pri vatikanskin krog:h, zato da kardinal Spellman lahko postane prri državni ta j tv. k in nato prvi ameriški papež. Prilika za to se je pokazala ob potovanju Myrona Taylorja v Rim. Taylor je bil dolgo leta zainteresiran v Morganovemu trustu. Njegovo ime je vpisano na «prednostni listi« Morganovega trusta. Krali Abdullah-figura angleškega imperializma PARIZ, 9. — Moskovski radio poroča o razgovoru Tassovega dopisnika s tranjordanskim kraljem Abdullahom v Bejrrutu. Abdullah je med drugim dejal: «N:koll se ne bom odpovedal Palestini. Sedaj razpolagam z arabsko vojsko, ki zav2ema številne strateške točke. Interes; moje države v Palestini se raztezajo do sredozemske obale in prišel bo čas, ko bcvr.o v bližini Libanona. Iz Kaira poročajo, da je bivši iraški ministrski predsednik Saleh Djabur, ki je Ibil podpisal pogodbo z Veliko Britanijo in katere odobritev je iraški parlament zaradi odločnega nastopa ljudstva odklonil, prispel pred tremi dnev; Iz Londona v Kafro ter se tam razgo-varjal z glavnim tajnikom arabske lige Azancm pašo. Značilno je, da je Djabur prišel v Kairo revno pred začetkom zasedanja sveta arabske lige, kj se začne 10. aprila. Njegov prihod sovpade tudi z govoricami o povečanem delovanju arabske lige za ustanovitev bloka vzhodnih držav z udeležbo članov lige in tud; Turčije, Afganistana, Irana, Indije, Pakistana ter po možnosti tudi Grčije. Partizani v Vidmu) prepodili fašiste VIDEM, 9. — Danes zjutrej so po mestu nalepili več lepakov, ki so napovedovali zborovanje MSI. Namen zborovanja je bil, nevtralizirati globok vtis, k; ga je v mestu napravila manifestacija partizanov ob obletnici mučenja v zaporih 29 garibaldincev. Na trgu Ljberta, kjer je imalo biti zborovanje, se je zbralo veliko število partizanov, k; so bili odločeni, da ne bodo dopustili skrunjenja spomina padlih. Zaradi takega položaja se določeni govornik Almlrante sploh ni pojavil m neki predstavnik MBI je sporočil, da je zborovanje odpovedano. Medtem so začeli partizani prepevati borbene pesmi. V tistem hipu pa so kafabinerji surovo na« padli partizane. Spričo takojšnjega odločnega nastopa partizanov so karablnerji odjenjall. Toda več partizanov so aretirali, a so jih požbeje -zpustili. Na istem trgu Je nato komisar Vanni govoril zbranim partizanom in ostro obsojal provokatorje. Nocoj ob 18.30 je bilo v Vidmu napovedano zborovanje ljudske fronte, k; se ga je udeležila oeroni-na množica. Govoril je poslanec Scocctaarro, ki Je analiziral sed«<-nji gospodarski položaj Italije in obsojal delo vlade v korist špekulantov Sjj monopolistov^' Lega zopet meša Najprej ukažejo objavljati navadna nekim neodgovornim listom po Ameriki senzacionalne vesti, kako je v Trstu že zopet Italija, kako so anglo-ameriške čete že odšle itd. Nato pa neki službeni glasnik to zopet demantira. Potem ponovno senzacionalne vesti, pa zopet demanti... Cilj pa je zelo prozoren: odvračati Italijane od glavnega problema, ki ga morajo, z volitvami 18. t. m. rešiti, m Trst in pripravljanje predvojnega ozračja. Za nadaljnjo akcijo pa imajo v Trstu samem poslušnega izvrševalca. To je Lega nazio-ndle. Prav te dni se tam kujejo načrti in pripravlja neki nov zcolpo grosso*. Pošiljajo se vabila po uradih, in tako so povsod uradniki, ki posedajo po uradih v brezdelju in sterilnem spolitiziran ju*, dobili polne roke dela. Določajo se sestanki na trgu Oberdan in pred Rossettijevem spomenikom, šušlja se o bližnjem ^velikem presenečenju* in najavlja se skorajšnji prihod italijanskih čet v mesto. Pre-nekatera histerična ssegnori-na* si zadnje čase celo upa zmerjati Slovenoe, ki jih sliši govoriti po mestu po slovensko, s ssciavi andš a Spalato*, in podobno. To so pač legini najstrupenejši pristaši! Na kratko: imeti hočejo čim večje število meščanov, # katerimi bi prikrili neznatne neofašistične tolpe. Vse to pa v pomanjkanju navdušenja med meščani za znameniti tristranski predlog. Legaši hočejo podpihovati neprestano predvsem nacionalno mržnjo, za vsako ceno preprečiti pomiritev, podžigati zločince in fanatike ter ustvariti takšen položaj, ki bi bil povoljen za čim večje incidente. Toda prav tisti, ki bi hoteli Italijo v Trstu, prav ti. isti niso niti najmanj voljni in željni plačati ceno, ki jo zahteva od njih ameriški imperializem in tržaška reakcija, to je priprava za novo vojno. Kajti tisto, kar hočejo, ni Italija v Trstu, temveč priprava za vojno. ( To Tržačani dobro vedo. Tudi tisti, ki si iz nacionalno sentimentalnih vzrokov v resnici želijo te Italije. Zato, ker to dobro vedo, zato so za mir, in nočejo vojne. Ogromna večina Tržačanov je za pomiritev, je za mirno in bratsko sožitje med tukaj živečimi narodi, je proti vsakemu podpihovanju narodnostne mržnje, je za dobre prijateljske odnose s svojimi sosedi, je za mir, Zato se Tržačani ne bodo dali speljati na tanek led le-ginega mešanja priprav voj-nohujskaškega ozračja, temveč se bodo borili proti pogrevanju mržnje in proti vsakemu izzivanju. , Zato legino mešanje tudi to pot ne bo rodilo zaželenega sadu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 10. aprila 1948 KONSTANTIN SIMONO VL «Rusko vprašanje» TRŽAŠKI DNEVNIK «Primorski dncvnik» Je v včerajšnji Številki prinesel natančnejši oris vsebine te kteoloSko izredno globoko in ostro zamišljene (frame enega istncd najučinkovitejSih mladi/l ruskih dramatikov, ki je dosegla svetoven uspeh. Konstantin Simonov, ki je sam dalje časa bival v Ameriki, je v tej svoji drami zgostil izkuSnje in svoja Opazovanja ter jih strnil v končno spozna nje, da sta prav za prav dve Ameriki, Amerika Lincolna in Wa-shtngtona in Amerika Hearsta in vojnih hujskačev, ki namenoma varajo ameriško ljudstvo in ga zavajajo v zmoto glede sovjetske Rusije. Sinoči smo gledali premiero kuSal čtnt verneje osiveti nastopajoče like, ki so is večine vendarle predvsem nositelji neke določene ideološke smeri. Dejanje je potekalo brez kakih večjih zastojev n tudi 'izmenjava scen se Je hitro iivrSila, Osrednja osebnost drame, Macp-hersonov časopisni dopisnik Smith, Je naiel v Jožetu Babiču presenetljivo modnega in okretnega interpreta. V tej svoji prvi vodilfii vlogi je pokazal Jose Babic velik gralski elan, izredno topel organ in le znatno igralsko izkušnjo. Njegova igra se je stopnjevala od slike da slike in je v zaključni sceni dosegla viSek, čeprav so bile motnje z radijskim aparatom do-k&j mučna ovira. Njegovega glavnega nasprotnika Macphersona je igral Redo Na-kerst z v podrobnosti izdelanimi odtenki psihološkega in karakternega značaja. Tudi on je rasel postopoma in je ustvaril lik, ki je bil nemara med vsemi najbolj mamerikanskn. Solastnika njegovega časopisa Ooulda Je podal Modeat Sancin z zelo dobro karakterizacijo takega zanikrnega in podlega karierista. Mogoče najbolj življenjsko občutena postava v drami je Smithov prijatelj Murphy, ki ga je podal gtaira Raztresen s človeško toploto, humorjem in v dobri karakterizaciji, Seveda je bil to bolj slovenski kakor amerikanski Murphy, kar pa o slovenskem gledališču ne more biti očitek. Jessy Nade Gutorijelčlčeve je bila bogata na čustvenih odtenkih. Ta oseba bistveno ne posega v razvoj drame in leli ideološkemu dogajanju precej ob strani. Vendar je Nada Gabrijelčičeva, ki so Ji k večji učinkovitosti pomagale tudi kar razkošne toaleti, istlsntla Iz te vloge vse, kar je bil avtor polotil vanjo, ter nemara dodala ie to ali ono nianso Ut svojega. Ljubka 'je bila Meg Stanelyeva v izvedbi Elze Barbičece, ki je našla za to vlogo mnogo prisrčnih tonov. Dva močna karakterna tipa sta ustvarila Josip Plier v Kesslerju in Justo KoSuta v Willlamsu. Posebno Fiier Je tudi v učinkoviti maski tokrat vendarle dobil pomembnejšo, čeprav epizodno vlogo in Je dokazal, da je v takih vlogah dozorel igralec, Božo Podkrajšek je kot dopisnik Hardy podal dokaj priroden tip. medtem ko je bil Preston Dušana Pertota Se nekoliko nesproičen. Tudi ostale manjie vloge so pripomogle k celoti, pač pa so nagajale luči in, kot le omenjeno, tudi radijska naprava v zadnji sliki. Prepričani smo, da bodo pri nadaljnjih predstavah odpadle tudi te ovire. tRusko vpraianje» Konstantina Simonova je doseglo kot celota izredno močan uspeh, kar je izpričalo občinstvo v napolnjeni dvorani s ponovnim ploskanjem po vsaki sliki, posebno Se ob zaključku predstave. VI. B i «Clani in simpatizerji športnega društva «Rinaldi», zbrani na občnem zboru poiiljajo oster protest vojaiki upravi, ki Je do danes vedno odkrito podpirala organizacijo «C.O.JV.I.», med tem ko ni napravila prav ničesar za zvezo društev za telesno vzgojo, katere člani smo tudi mi. Vedno Je bila samo C.O.N.I. tista, kateri je bila dovoljena uporaba igriSC ter Je bila deležna raznih drugih privilegijev. S tem svojim postopanjem je vojaška uprava vzela nasi mladini možnost pravilnega Športnega razvoja, saj ni dobila nikoli nobenega igrišča na razpolago. Odkrito favoriziranje vojaške uprave te organizacije \ma za posledico zaostritev naiih odnoSajev z ostalimi Športniki, ker se čutimo prikrajšane ene najosnovnejših pravic. Ker nimajo nasi Športniki motnosti, da bi se lahko velbali v raznih Športih, si seveda ne morejo krepiti telesa in zdravja, ki je toliko trpelo v dolgi dobi druge svetovne vojne, ko je bil organizem Izpostavljen vsakršnemu pomanjkanju. Ze več kot dve leti smo pod vo-JaSke upravo, ki Se vedno ni prav ničesar storila, da bi nudila Športni mladini vso tisto pomoč in skrb, katero potrebuje, temveč odkrito sabotira vsako iniciativo te mladine, obenem pa podeljuje ogromne svote organizacijam, katerih prostor na TriaSkem ozemlju. NaSe prepričanje je, da ne bi smela obstojati na naSem ozemlju organizacija C.O.N.I. saj so vendar štiri velesile ie podpisale mirovno pogodbo s Italijo. Zato pa zahtevamo, da se spredeni stališče vojaSke uprave do naSe organizacije in do vseh Športnih društev, ki nudijo mladini pravilno Športno udejstvovanje, ter da se tudi tem priznajo pravice, fcj jih je do danes ulivala samo C.O.N.I.v. To pfotestno neto je podpisalo 170 članov Športnega, društva «Ri-naldi*. Podjetje SICELP zavlačuje izplačilo povzročene škode našim kmetom z gradnjo strateške ceste preko Krasa. Isto podjetje dolguje glede na zahteve ES okrog 2.000.000 lir razlike na delavske plače. Zakaj dobiva naročila omenjeno podjetje, ki ni tržaško? Jutri izide naš list na Štirih straneh V včerajšnji številki smot se po že večkratnem obravnavanju povrnili na nerešeno vprašanje Izplačila odškodnine za naš™ kmetom povzročeno škodo. Med drugim smo omen.li tudd povzročeno škodo 7 gradnjjo strateške ceste preko Krasa, ki je v glavnem še vedno odprto vprašanje. Oglejmo si danes to vprašanja v podrobnostih. Gradnjo oeste j« pedjetje Auto-vie Venete poverilo trem tvrdkam: SICELP, Italstrade in Faccanoni. Medtem ko sta poslednji tvrdki prevzeli dolžnost povračila našim kmetom povzročene škode z vso resnostjo, pristale na uradno ocenitev škode in že izplačale nekaj denarja na račun, gospodje od SICELP izplačilo nesramno zavlačujejo. Ing. Martino je kot predstavnik podjetja Autiovie Venete že nekajkrat: opozoril pismeno podjetje na dolžnoat, ki ja mora izpolniti napra-m našim kmetom in o tem tudi obvestil Enotne sindi-kaie, ki zastopajo kmetovalce. Na sestanku, ki je bil 23. I. t, 1. Je ing. Horn (ali ni morda identičen a sudetskim Nemcem in bivšim oficirjem SS jSteg-a imena?) kot predstavnik tvrdke SICELP predlagal ponovno ocenitev, ki se je tudi izvršila, nakair je istočasno obljubil izplačilo v mesecu marcu — kar naj bi veljalo kot zadnji rok. V začetku marca je ing. Martino v Imenu podjetja Autovie Venete ponovno izraell predstavnikcimi SICELP željo podjetja, katerega predstavlja, da omenjena tvrdka čimprej poravna kmetom nastalo škodo. No, mesec marec je potekel, toda izplačali niso ničesar. Postopanje tvrdke SICELP dejanska ne kaže le neresnosti, temveč pravcato nesramnost. 2e samo ocenjevanje nastale škode, je ne-zaeUšno, saj so ocenjevali uničeno trio 5-8 let za 350 lir, ko stane mladika okrog 100 lir! Gospodom lastnikom SICELP, ki so cinani Čudna trgovina s podpisi na tržaški univerzi Protest športnega društva «Rinaldl» Dajte nail mladini možnost pravilnega Športnega razvoja 0 lani in »impatlzerji Športnega društva «Rinaldi» so n® »vojem sestanku sprejelj protest, ki ga Je vodstvo poslalo poročniku Monici, civilnemu častniku pri conskem svetu v Trstu, in ki »e gleal: Tržaški visokoSolcl, že dolgo opazujejo čuden pojav trgovanja s polpial razn.h profesorjev na naši univerz;. Ker se ti profesorji ne nudijo stalno v Trstu zaradi predavaflj na raznih drug Uti univerzah, je vlsokošolcem precej tei-ko dobit; od njih podpise, da prihajajo redno k predavanjem. Izvedeli po so, da lahko dobijo te podpise, ie plačajo 1000 lir. Jasno je, da. smatrajo naSi viso-košolci tak sistem za navadno trgovino in to celo nedostojno. V prvi vrsti hi morali vsi profesorji, ki ne stanujejo v Trstu, ie ob začetku leta objaviti čas svojih predavanj, ker bi lahko na ta način prihajali na ta predavanja redno tudi vsi tlstj vlšokošolci, ki so kjer koli zaposleni. Razen tega pokaže to trgovanje s podpisi, ki stanejo celq 1000 lir, pomanjkanje vsake voijp '.n pa nezmožnost, da bi uredili načrtni sistem predavanj. Da vlada danes tak položaj na tf*aški univerzi, so nekaj celo odgovorni sami vlsokoSolci in Se prav posebno tisti, ki nočejo nikdar odkrito kritizirati delovanja te univerze. Zaradi premajhnega zanimanja teh dijakov je seveda polo-»aj iz dneva v dan težji. Ta položaj pa prav gotovo služi AU (Associar z'one universltarla), to je italijanski visokošolski organizaciji, ki Je ze večkrat dokazala, da. je nasprotna kakrSai koli akciji, ki Je v interesu vseh visokošolcev (naj navedemo samo primer, ko je AU odklonila sodelovanje pri protestu zaradi zvišanja visokošolskih taks za 100%). Kljub temu da je zaradi napačne vzgoje, ki so jo prejemali vi-eoko&olc; v Šolah pod fašizmom oziroma vsako izboljšanje teh razmer, je dolžnost medfakultetnega sveta, da skliče skupščino vseh fa- •tfjLL 0 KNJI3E - GLEDALIŠČE * KONCERTI LIOiGl RAZSTAVE-FlLMl-KRITlKE-DROBTINE * FAUST v Politeama Rossetti 4 4 V razdobju ene sezone Je tržaško gledaliiče ie drugič postavilo Gounodovo opero go pozitivnega izida in verjetno se bo moral vratar istrskega moštva potruditi, če ne bo hotel odit; domov popolnoma poražen. Tudi Sv. Ana se bo morala srečtu ti s Tovarno strojev na nevtralnem Igrišču. Po nedeljskem porazu Tovarne strojev v borbi z Umagom pa lahko mirno prisodimo zmago Sv. Ani, ki polagoma prihaja zopet v prvotno formo. Rojan - Milje, Montebello - Ižola, Koštalunga - Pristaniščniki ter Nabrežina, - Aurora io ie zadnje tekme nogometnega prvenstva Tržaškoga ozemlja, ki dopolnjujejo pester nedeljski spored. Nedeljski nogometni spored je 6iedeč: Prvenstvo Tržaškega ozemlja: igTišče v Zavljah ob 10.30 Rojan-Milje, ob 15 Droher-Piran, ob 17 Montebello-Ižola; igrišče v Ižoli ob 14 Koštalunga-Pristaniščniki, ob 16 pon*i!>na-Magdalena; igrišče v Ko-pru ob 10.30 Sv. Ana-Tovarna strojev; igrišče v Umagu ob 15 Umag-Skedenj; igrišče v Nabrežini ob 15 Nabrežlna-Aurora. Okrožno nogometno prvenstvo: igrišče y Zavljnh ob B Aqu;la-Ore-ta; Igrišče CRDA ob 11.30 INAML-Proleter, ob IS Ar/enal- Sv. Marko; lgriiče v Nabrežini ob 13 Vesna-Sv. Vid; ob 17 OMMSA-Tlekarjl; igrišče na Proseku ob 16 Pr.morje P. K.-Col ILVA. Prvenstvo /. skupine: igrišče CRDA ob 16 Elektra-Greta, ob 17 Ri-naldi-Sv. Ivan; igrišče v Nabrežini ob 8 Univerzal-Roco.. ob 10.30 Op-člne-Sv. Marko; igrišče v Zavljah ob 13 Red Ivo-Col ILVA B; igrišč-, na Proseku ob 14 Primorje B-Skoljet. Košarka Prvenstvo Tržaškega ozemlja: igrišče Col ILVE ob 10.30 Skedenj-Tomažič; igrišče DfiZ ES ob 10 DSZ ES-Col ILVA, ob 11.80 Sv Alojz-Skoljet (moške (kipe); igrišče v Barkovijah ob 10 Barkovlje-Ižola. Okrožno prvenstvo: igrišče v D-9Z ES ob 9 Rinnldi B-Col ILVA: ob 11 Vcsnn-Magdalena ; igrišče Col ILVE ob 9.30 Skorklja-Flent. Tekma letalskih modelov V nedeljo bo v primeru lepega vremena ob 10 tekma letalskih modelov po aporedu ki je bil že jav-ljfn. Tekmo priredi na Katinari tržaška aeromodelistična zveza. Zmagovalcu bo podarjen drugi pokal mesta Trtt.a. Prvenstvo Tržaškega ozemlja v teku čez drn ln strn odloženo na 18. t. m. Prvenstvo Tržaškega ozemlja v teku čez drn in strn je bilo Iz tehničnih razlogov preloženo na nedeljo 18. t. m. Tekime bodo na konjskem dirkališču na Montebellu ter urnik ostane neizpremenjen. Zbor atl»tov bo ob 9.30 pred glavnim vhodom konjskega dirkališča na Montebellu. Pravilnik tekmovanja ostane ne-Izpremenjen. Jutri tekma v hitri holl Ižola-Koner ZDTV v Kopru priredi Jutri tekmo v hitri hoji Ižola-Koper. Vabimo vse tekmovalce, da sodelujejo pri tej zanimivi športni panogi. Namesto odnesti, so tatovi prinesli Nek občinski stražnik je prejšnjo noč opazil sumljivo gibanje na vrtu file Prandi v ul. Sv. Mihaela št. 18-20. Ko si je hotel od bliže in malo natančneje ogledati sumljive sence, ki so krožile po vrtu, so se te izoblikovale v tri neznane mlade-t.iče, ki so odvrgli neke zavoje in io naglo pobrisali v nasprotno smer. Stražnik je našel v zavojih 10 škatel konserviranega mleka in 13 mesnih konserv, ki so Jih neznane i verjetno izmaknili v kakšni drugi hiši. Ulica zapita za promet. Mestna občina sporoča, da je ul. Damiano Chiesa zaradi popravm na cesti zaprta za promet. V nedeljo 11. t, m. od IS. naprej priredi ZDTO v dvorani kulturnega krožka tiskarjev v ulici Trento 2 plesno zabavo. Vabljeni vsi dijaki! Lutkovna predstava na Greti. Starši! Privoščite svojim malčkom veselje in pripeljite jih dan?s ob 2'i v nove prostore kulturnega krožka na Greti (ul. Cisternone), kjer bo prva lutkovna predstava. Tudi odraslim bo nudil večer dovolj užitka. ZADRUGA PRODAJALCEV KURIVA obvešča vse člane in odjemaJt*, da bodo trgovine z drvi in ogljem na drobno 10. t. m. spremenile urnik, ki bo do 8 do 13 ter od 16 do 19. ALI SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA? GLEDALIŠČE VERDI Nocoj ob 20.30 bo Benassiiev? igralska družina uprizorila De Ste-. far» 1 je v «I Srazzi. c aRMONTA. 15.30: »Pustolovs« n y. Washingtonu», H. Marsh**-Bruce. J. MASSIMO. 15.00: »Balalajka* Massey, N. Eddy. ,^rub!l VIALE. 15.00: »Itako sem izg vojno», Macario. DAROVI IN PR Pionirska prireditev Nocoj ob 20.30 bo v kulturnem krožku »Cebulec* pionirska prireditev z bogatim sporedom. Pridite vsi! ASltZ ASIZZ priredi danes 10. t. m. plesno zabavo v prid partizanskega kongresa v prostorih prosvetnega društva «Škamperle*. Začetek ob 20. Vabljeni vsi! Rojstva, smrti in poroke 9. uprilu se je rodilo 9 otiok, umr-! lo Je 8 ljudi, porok Je bilo 11. CERKVENE POROKE: uradnik Danese Trieste In uradnica Lidia Curtolo, strojnik Ermenegiid Ban-co ln zasebnica Nerina Svcttini, u-radaik Umberto Soldona in zasebnica Ines Belotto, a^vnt CP Mano Radetu in zasebnica Marija Luk, krojač Renato Gaspard in zasebnica Marija Carbon;, delavec Anton Marchi in sobarico Marija Uršič, agent CP Reinhold Schulz in zasebnica Pavla Antonači, UBnjar Arrigo Košuta in zasebnica Majda Novak, uradnik Romeo Cozzi ln zasebnica Ana Sivini, delavec Benjamin San-c.n ln prodajalka časopisov Jolanda Quadrini, šofer Marjo Perosa ln ptodnjalka Justina Cernejka. UMRLI: 73-letna Degrassi Marija, 43-letni Ernest Pasqualinotto, 19-letni Lucijan Ferluga, 49-1 ni Attllij Zadeo, 70-letni Evgen Mozetič, Metni Darjo Pertussi, 7 mesecev stara Loredana Messlna ln 16 dni stari Zmago Svab. bo UVOZNO IN IZVOZNO podjetje z živi*1 .bilo1" MLADINA IZ ZGONIKA PRIREDI V NEDELJO 11. APRILA IAVEN PLES na proslonj Igral bo orkester iz BARKOVELJ VABLJENI V*I- ________________________________js Za Bruno Unašič daruje ®j'®litv'; iz Ricmanj 500 lir, pevsko «Slavec» iz Ricmanj 1000 *!£', lTnaB) primorskih partizanov iz P-1000 lir. -je- ža partizanske sirote doruje svetno društvo »Ivan Cankar ^ rojstvu pionirke Sonje Mihel) lir. ^ Odg. urednik STANISLAV Tisk Stablllmento Tip. Tri«11 MALI O G L A SJ MLADENIČ ves dan cdso^JVjbe majhno sobico v c:količi. na naslov ul. Ugo Foscolo 1®"" Vasta. ________ roč’ PRETISKOVANJE ženskih nih del se Izvršuje po zmern> Naslov v upravi «Primor* dnevnika*. + Po kralikl in mučni bf 1 je preminul naš ljublj«1** brat jn etrio INTON KBIZMANOIC LOKOV Pegreb dragega pokojnik* nedeljo 11. t. m. ob 16. V Bazovici 9. aprila 1948. )ei>*: Žalujoč!: IVANKA, inj- KAREL, sin; PEPl ZE, brata; ROZA, ,vo. nečaki ln ostalo sorc skl«" popolnoma opremljeno ščtm, uradom ln avtomoi RESNEGA OOTRUDN'1^ Ponudbe na upravo dntvnika* pod itev. VABLJENI VSI!